i?Haja vsak četrtek uredništvo in uprava: t»i^ Trst, Ulica Valdirivo 36, efon 60824. Pošt. pred. (ca-Postale) Trst 431. Poštni le«ovni račun Trst, 13978341 R°štnina plačana v gotovini D N K UST Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE tj-1756 TRST - ČETRTEK 18. OKTOBRA 1990 LET. XL. Komu je dr. Dular neprijeten ? Aleksi j Pregare Izvoljen je bil neposvečen, na svobodah volitvah, kot »neodvisen«, po izbiri ejnosa ustoličen. To je vse, kar vem o Ministru dr. Dularju. Oproščam se, še to Vem, da je še vedno minister brez listni-Ce’ vendar mu je bil poverjen resor za j šine v okvirih Slovenije in za Slo-Vence po svetu. Če se je s tem v zvezi kaj 0 tega trenutka spremenilo, mi, prosim, Gostite. . Dr. Dular nima za seboj politične ka-flere, temveč predavateljsko, se pravi, da Pohaja med nas s kulturno držo. Kot kultnega delavca me to lahko samo rado-t kajti na kulturo smo vedno prisegali. °da minister je po nalogu demokratične zavesti moral najprej po kostanj v ogenj SPTave, moral je vsaki naši skupnosti v Zatnejstvih in po svetu izmeriti pulz in Pfi teh pregledih so bila pri vseh njego-gostiteljih potrebna pomirjevalna sred-siva. Verjetno je — nevajen političnih in- Lojze Peterle na komemoraciji na Teharjah »Odpor proti okupatorju etična dolžnost« fr; imel premajhno dozo le-teh, kajti Qže, da kapljice za osamozaveščanje in P°končnost slovenstva niso več dovolj, po-J~shen naj bi bil takojšen čudež, ko ga no-ena demokracija ne premore; za njegovo liTesničitev je potreben dialog in sporazu-^vanje. j Kot kaže, je dr. Dular pozoren posluša-t in pošten sogovornik. V sedanjem ob-®bju preverjanja možnosti, ki jih ima re-PPblika Slovenija in po različnih, v glav-erri nasprotujočih si hotenjih naših ljudi svetu, je bila doslej ministrova presoja !~ezna in umirjena. Toda nezadovoljnežev ^ vedno več, nekaterim je namreč sloven-? v° plača, drugim hrepenenje, tretjim ne-taJ vmes, zato je bodisi verbalna bodisi ča-SPPisna gonja proti dr. Dularju predrzna P nepremišljena, včasih celo rušilna; zdi ,e> da vsak posluša samega sebe. Upam pa, [Q je dr. Dularju jasno, da je mnoštvo l^di, ki je svojo pripadnost slovenstvu ved-plačevalo na svoji koži in iz svojega ePQ, na njegovi strani in zaupa v njego-s° modrost. Za ljudi pa, ki hočejo z vsemi Ted.stvi ohraniti svoje privilegije, si bo ■ erjetno moral preskrbeti serum proti kač-piku. Ob tem seveda lahko vedno sačuna na poštene slovenske demokrate po ?etu, ki jih nikakor ni malo. Šli bomo v zbirko, če sam ne bo imel dovolj sredstev h °zdravitev dednih bolezni. Na Teharjah pri Celju je bila v nedeljo, 14. t.m., spominska slovesnost za maja in junija 1945 pobitimi slovenskimi domobranci in civilisti. Somaševanje je vodil mariborski škof Kramberger, spregovorila pa sta predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in dr. Tine Velikonja iz Ljubljane. Dopisniku slovenskega tržaškega radia je predsednik Peterle po slovesnosti dal tole iz j avo: »To, kar se je danes zgodilo na Teharjah, je hilo pravzaprav samo pogreb. Po 45 letih je bilo mogoče opraviti ta pogreb žrtev v Teharjah. Mislim, da je tako prav, da smo bili to dolžni opraviti. Ni bilo posebnih besed zunaj tega okvira, sam bi seveda bil veliko bolj vesel, če bi se lahko ukvarjal samo s sedanjostjo in prihodnostjo, toda to, kar je naš dolg do preteklosti, seveda moramo opravljati in če ti ljudje do sedaj niso bili deležni niti pogreba, potem smo to morali danes opraviti. Čaka nas še več takih krajev po Slovenskem, ker iz dneva v dan ugotavljamo nova dejstva, ljudje nas informirajo o novih lokacijah in novih žrtvah; to bo pač še nekaj časa trajalo, toda brez te resnice in brez te počastitve teh žrtev, ne moremo razmišljati o lepem sožitju v prihodnosti. Vesel sem, da je do tega prišlo, vse je potekalo zelo kulturno, zelo dostojanstveno, s pozornostjo in mislim, da so to koraki, ki bodo pač prispevali tudi k boljšemu sožitju v prihodnje. Sam pa sem se glasno vprašal o ceni revolucije in njeni smiselnosti sploh. Pri nas se rado meša vprašanje narodnoosvobodilnega boja in vprašanje odpora proti revoluciji. Osebno mislim, da v Sloveniji niso bile take razmere, da ni bilo socialno življenje, oziroma da ni bil družbeni red tak, da bi zahteval urejanje vprašanj na tak način in za tako krvavo ceno. Rekel sem tudi, da je bil odpor proti okupatorju etična dolžnost naših ljudi in zaslužijo spoštovanje, iskreno spoštovanje vsi tisti, ki so to dolžnost do domovine izpolnili. mislim pa, da smo dolžni čast izraziti tudi tistim, ki so se uprli revolucionarnemu nasilju, ki je potekalo istočasno oziroma znotraj narodnoosvobodilnega boja.« Svetovne javnosti ni presenetila vest, da je bila letošnja Nobelova mirovna nagrada podeljena sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu. Dobitniku najpomembnejše Nobelove nagrade so čestitali mnogi državniki, med njimi ameriški predsednik Bush, francoski predsednik Mitterand, britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher, italijanski predsednik Cossiga in drugi. Čestitke je posredoval tudi papež Janez Pavel II. Zanimivo pa je, da so vest o podelitvi Nobelove mirovne nagrade Gorbačovu precej hladno sprejeli v Sovjetski zvezi. Ali se potrjuje resnica, da nihče ni nrerok v lastni domovini? Še ta mesec nove avdicije? Po daljšem zavlačevanju je ožji odbor ustavne komisije, ki se ukvarja z zaščitnim zakonom, vendarle obnovil svoje delo. Na seji, ki jo je vodil koordinator Guz-zetti (KD), je bilo spet postavljeno vprašanje obiska v naši deželi, da bi preverili stališča raznih komponent do ključnih problemov zaščitnega normativa. Zelo verjetno bo do obiska in srečanj prišlo še pred koncem meseca. Zatem se je pričelo tudi vsebinsko soočanje, v katerega sta aktivno posegla senatorja Spetič (KPI) in Micolini (KD). Razprava se je sukala okoli vprašanja, kako določiti ozemlje, na katerem bi veljal zaščitni zakon. Zdi se, da prevladuje mnenje, naj bi se o tem izrekla dežela, pri tem pa je treba zagotoviti neposredno sodelovanje manjšine in njenih predstavnikov. Na seji so tudi sklenili vključiti med gradivo zadnji odgovor vlade o izvajanju posebnega statuta Londonskega memoranduma in osnutek evropske pogodbe o zaščiti narodnih manjšin, ki jo je pripravila posebna komisija evropskega sveta, kateri predseduje bivši minister La Pergola. O pogodbi so se te dni v Benetkah pozitivno izrekli predsedniki ustavnih sodišč zahodne in vzhodne Evrope, evropski svet pa jo bo najbrž osvojil šele potem, ko bo zbral mnenja zainteresiranih manjšin. RADIO TRST A Slovesnosti ob 100-letnici Boža Milanoviča V četrtek, 11. t.m., je minilo 100 let od rojstva duhovnika, narodnega, kulturnega in političnega delavca Boža Milanoviča, ki se je rodil v istrski vasici Kringi. Njegovemu delu in osebnosti so Hrvati posvetili tridnevne slovesnosti, ki so se prav na 100-letnico rojstva začeli v prostorih Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Kot je ugotovil predsednik Akademije Jakov Sirotkovič, se je prvič zgodilo, da je bil na taki ravni osvetljen lik istrskega duhovnika, ki ima velike zasluge za pripadnost Istre matični Hrvatski. O pomenu tega dogodka priča tudi dejstvo, da je posebno poslanico naslovil predsednik hrvaškega sabora Domijan, prisotna pa sta bila njegov namestnik Golem in pazinslci župan Ma-liša. Slovesnosti so se nadaljevale v Milano-vičevi rojstni vasi, kjer je v petek, 12. t.m., O CELIBATU SE NE DEBATIRA! V Vatikanu se je končalo prvo obdobje škofovske sinode, na kateri so škofje in kardinali z vsega sveta razpravljali predvsem o liku in poslanstvu sodobnega duhovnika. Obračun dosedanjega dela je podal brazilski kardinal Moreira Neves. U-gledni govornik pa je nakazal tudi teme, ki jih bodo morali udeleženci škofovske sinode podrobneje obdelati in opredeliti v drugem in sklepnem delu, ki bo potekal najprej po študijskih skupinah, potem pa bo celotno problematiko zajel sklepni dokument. Iz kardinalovega poročila izhaja, da je; duhovniški celibat slej ko prej institucija, o kateri se ne debatira. Veliko pozornost bodo nadalje posvetili vlogi duhovnika v j modernem svetu, pri čemer bo poudarek1 tudi na njegovi zavzetosti za probleme pra-, vičnosti in miru v moderni družbi. Vse kaže dalje, da ni prodrl predlog, po katerem naj bi v duhovnike lahko posvečali tudi poročene moške. Tako zamisel so bili zavrnili že na škofovski sinodi leta 1971, in o-čitno bo to stališče potrjeno tudi letos. bila mašna daritev, nato pa so odkrili spa' minsko ploščo. Spregovorili so predstavni' ki krajevnih oblasti in domači župnik. Kn turni program je bil v Pazinu, kjer so od' prli razstavo o Milanovičevem življenju & delu, čemur je sledila akademija, med ka' tero so predvajali film z naslovom »BoZ° Milanovič, duhovnik za narod«. Milanov^ je umrl pred 10 leti. Vse svoje življenje Je imel važno vlogo v istrski Cerkvi. O ten1 so razpravljali v soboto, 13. t.m., na sim-poziju v Pazinu. Nastopilo je 17 predava-teljev, ki so iz različnih zornih kotov osvet' lili delo in lik B. Milanoviča. V parku likana v Pazinu so tudi odkrili spomenik čemur je sledil kulturni spored. Pred Pa' zinsko cerkvijo je bil popoldne narodni k turgični program. Udeleženci slovesnoSfl so obiskali Milanovičev grob, slovesno ®a' šo zadušnico pa je daroval zagrebški na®' i škof, kardinal Franjo Kuharič. B. Milanovič je za fašizma deloval tU' j di v Trstu, kjer so ga preganjali in l^8 i 1940 konfinirali. Bil je med tistimi hrV2' , škimi duhovniki, ki so ustanovili Društvo ■ sv. Mohorja za Istro. Milanovič je ureja j tednik Pučki prijatelj in izdajal molitv^ : nike, iz katerih so se hrvaški otroci uč>* j materinščine. Važno vlogo je imel tudi P8 i vojni, ko je pred mednarodno komisijo, » i ga je zaslišala skupaj z duhovnikom Jur' ; co in Brankom. i —o— ; V okviru petstrankarske večine je ; zadnjih dneh nastala nova napetost. Zara' J di kritik republikanskega tajnika La . fe na račun socialistov so slednji zagr0- j zili z vladno krizo. Izjavili so, da se r i kriza vlade dejansko že začela. Namiguj < so na možnost razpisa predčasnih polih8 ^ 1 nih volitev, ki naj bi bile na začetku p1’1 hodnjega leta. La Malfa je kritiziral vla . do in sedanjo večino zaradi neustrezneg8 nastopanja proti organiziranemu krimiu0 lu in zaradi neustrezne politike glede Vfi | likih primanjkljajev v državni upravi. SPRAVNI PRAZNIK NARODOV NEDELJA, 21. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Marco Polo«, dramatizirana zgodba v petih delih; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestralna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ES PONEDELJEK, 22. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Vozlišča; 9.30 Doživljati rojstvo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.40 V:-šarski ženski kvintet iz Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Tako ali drugače?«; 14.33 Naravoslovje malo drugače; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka 17.40 Mladi val (kinotto); 19.00 Večsrni radijski dnevnik. H TOREK, 23. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Vsak je svoje tsarosti kovač; 12.40 Mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe; 13.00 Oopldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik. S SREDA, 24. oktobra ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna krc-nika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.40 Moški zbor Mirko Filej iz Gorice; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na gc-riškern valu; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Skladatelj Lucijan Marija Škerjanc; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik. 31 ČETRTEK, 25. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski esej; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 De-metra, pridobljena zemlja; 12.40 Mešani zbor Hrast iz Doberdoba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mešani zbor Primorec - Tabor iz Trebč in z Opčin; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 1945; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik. IS PETEK, 26. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 To je življenje; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti«; 14.30 Od Milj do Devina; 16.00 Antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik. 9 SOBOTA, 27. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfoniki RTV Slovenija; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Glasbeni sprehodi v preteklost; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Saša Vuga: »Povest o belem zajcu«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Pisatelj Lev Detela nam je z Dunaja poslal tole poročilo, ki ga prav radi objavljamo. (Ured.) »V stolnicah treh velikih srednjeevropskih središč, svetega Štefana v Budimpešti in na Dunaju in svetega Vida v Pragi, je ob koncu preteklega meseca zadonel oratorij "Studenec ljubezni” o svetniškem življenju in zgledu Frančiška Asiškega. Orkester budimpeštanske filharmonije, soliste in nastopajoče pevske zbore iz Brna, Budimpešte, St. Floriana v Avstriji in Slovenije je vodil v Gorici rojeni Slovenec Avgust Ipavec, ki živi kot glasbenik in dušni pastir na Dunaju. V svoje novo glasbeno delo je vpletel melodije različnih narodov. Kot čista voda ss pretakajo v širši tok glasbenega sporočila, ki pripoveduje o spravi med ljudmi in med narodi, a tudi med človekom in naravo, ki je vedno bolj ogrožena. Veliki spravni praznik v Budimpešti, na naju in v Pragi je organiziralo združenje »G^ ba povezuje narode«, ki je že v prejšnjih le . prirejalo koncerte cerkvene glasbe v AvstrU1 Italiji in Sloveniji. Zdaj je širša demokratizacij8 omogočila prodor v središčni srednjeevrop8*8 prostor. Na vseh treh koncertih se je zbralo vel'^ n$ i število poslušalcev. Stolnica svetega Stefana Dunaju je bila na primer nabito polna. Časti’8 pokroviteljstvo so med drugim poleg dunajs^ ga nadškofa kardinala Groerja in madžarske^ 1 primasa kardinala Paskaia prevzeli še češko8^ 1 vaški in avstrijski zunanji minister Dienstb1 in Mock, dunajski župan dr. Zilk in drugi vic politiki iz več držav. Na Dunaju sta koncertu fcr leg kardinala Koniga prisostvovala tudi sloVea ska ministra Dular in Rupel, iz Trsta pa je Pr' v • • W šel deželni svetovalec in predsednik komisiJe manjšinska vprašanja Bojan Brezigar. O slovenskem teatru v devetdesetih letih Nova ljubljanska gledališka sezona je v znarnenju velikih personalnih sprememb, abodo tako ali drugače vplivale na umet-^ske podobe teatrov v slovenski prestol-Umetniški vodja Drame, pisatelj An-T^ej Hieng se poslavlja, na njegovo mesto 0 prišel dosedanji umetniški vodja Mest-gledališča ljubljanskega Tone Partlič in do prvi mož Mestnega gledalca? To se še ne ve, ker razpisna komika tega teatra še izbira med šestimi kan-Oj-dati, ki so vsi po vrsti, kot se je izve-No, mlajši in med njimi so kar tri žen-ske, kar kaže, da se enakopravnost spolov Uvcljavlja vsaj v umetniških poklicih. Mestno gledališče ljubljansko bo dobi-0 tudi novega ravnatelja, in sicer ekonomista Pretnarja, ki je bil doslej zaposlen v Iskri in se z gledališčem sploh ni ukvar-Nl. Predložil pa je obetaven načrt za novo Podobo tega teatra, ki je veljal že doslej Za najbolj obiskanega v Sloveniji. Očitno ]e gospodarska kriza vzpodbudila gledališč-da so začeli razmišljati o novih poteh občinstva, ki je čedalje bolj zahtevno, je ta zahtevnost usmerjena bolj v za-ovo kakor v resno in angažirano gledališče. Tržnost je v ekonomiji zagotovo nuja, Za umetnost pa veljajo drugi kriteriji, za-°rej bi kazalo uskladiti prijetno s korist-Nrn oziroma z vzgojnim. V minulih časih N bilo gledališče dostikrat izkoriščano v P°litične namene in s tem se je njegova rQven znižala. Velikokrat pa se je pod vi-jčzom umetnosti skrivala poklicna nedode-anost in revščina. In nazadnje velja povesti, da se je izpelo tudi tako imenovano P°btično gledališče, ki je sicer bilo potreb-ri°’ a zdaj je čas, da se umakne. ^ Kakšen bo teater v devetdesetih letih? ,° je težko napovedati, zanesljivo pa lah-L° rečemo, da bi se morala gledališča pc-Svetiti prenovi hudo skrhane morale, si-dalje na 6. strani ■ V znamenju vseslovenskega kulturnega prostora V nedeljo, 7. oktobra, je slovenska pesnica Milena Merlak v okviru farnega žegnanja v Gor. Logatcu, kjer je cerkev posvečena roženvenski Materi Božji, zvečer brala pesmi iz svoje pesniške zbirke »Zimzelene luči«, ki je leta 1976 izšla v Trstu pri založbi revije »Mladika«. Ker je to izbor verskih pesmi o vseh praznikih cerkvenega leta, s katerimi je najmanj dve desetletji sodelovala pri slovenskih prazničnih oddajah v Kolnu, Celovcu in Trstu pa tudi zaradi prazničnega obeležja, je poimenovala svoje branje kot »Romanje k Mariji ali Marijini romarji«. Večer v lepi gornjelogaški cerkvi, ki je bila polna, so oblikovali še mladi logaški organist Matija Rupnik s flavtistko Simono Molek, kot poseben romar z lastno pesmijo svoji lastni in božji materi Mariji z naslovom »Njej« je sodeloval pesnik iz Gor. Logatca Andrej Žigon, avtor že dveh pesniških zbirk. Lev Detela z razmišljanjem o Marijinem češčenju na Slovenskem nekdaj in sedaj, ki je nosilo naslov »Marijin večni sijaj« in ga je zaradi njegove zadržanosti prebrala njegova že ZA NAJŠIRŠO AVTONOMIJO Svetovalska skupina Sardinske akcijske stranke v sardinskem deželnem svetu je predstavila predlog ustavnega zakona za spremembo deželnega statuta. Kot je poudaril novi strankin tajnik Pilleri, gre za zahtevo, ki naj prizna sardinskemu narodu veliko avtonomijo. Deželni svet naj bi imel vse pristojnosti razen obrambe, kovanja denarja in pravosodja. Imeli naj bi tudi lastne finance in davke. Sardinski jezik pa naj bi bil povsem enakovreden italijanskemu. TOPLI OKTOBER V naših krajih in tudi po večini celinske Evrope imamo te dni tako lepo vreme, da spominja že skoraj na komaj verjeten povratek v iztekajoče se poletje. Temperatura je za dobrih deset stopinj nad sezonskim oktobrskim povprečjem, in vsaj v Italiji se je kaj takega zgodilo le šestkrat v zadnjih tridesetih letih. To nepričakovano toplotno darilo dolgujemo dotoku toplega zraka iz Afrike, in pojav se bo nadaljeval. Nagrada »dr. Frane Tončič« Ocenjevalna komisija za podelitev nagrade ^r- Frane Tončič« je odločila, da podeli nagrado *a leto 1990 dr. Milanu Bufonu z naslednjo oborožitvijo: »Magistrska naloga dr. Milana Bufona »Et-^čno-regionalni razvoj obmejnih regij — Primer Slovenci poseljenega ozemlja v Furlamji-Julij-f5* krajini« se poslužuje najnovejših izsledkov e°rije proučevanja meja in mednarodnih odno-S°v ter teorije proučevanja etničnosti in etnič-51 manjšin, ki jih ume avtor kritično ovredno- ti sko- m s tem pripraviti umni okvir svojim razi-*°Valnim potrebam. Probleme v zvezi z življe-Slovencev v Deželi Furlanija-Julijska kra-razčlenja v luči vseh teoretičnih postavk s lr°kimi pogledi in suverenim obvladanjem vseh ^Pletenih zvez, s temeljitim poznavanjem dedkih situacij, kar ustvarja posebno pomensko Vr®dnost in praktično uporabnost dela v širo- kem političnem, upravnem, sociološkem in kulturnem smislu. Jasnost logičnih postopkov in jezikovna formulacija pomoreta rešitvam do nedvoumne evidence. Kulturna usedlina je vseskozi prisotna in ustvarja še dodatno ceno naloge.« Pohvala dr. Eriki Junc za diplomsko nalogo »L’impollinazione delle canosi carsiche«. Ocenjevalna komisija za podelitev nagrade »dr. Frane Tončič« za leto 1990 je odločila, da predloženo nalogo dr. Erike Junc posebej pohvali z naslednjo obrazložitvijo: »Naloga o načinu opraševanja v rastlinskih združbah na Krasu, ki posega v specifična področja fitosociologije in ekologije, je izpeljana strokovno pogloblejno in izčrpno. Avtorica je dokazala trdno poznavanje stroke in strokovnih inštrumentov ter sposobnost samostojnega raziskovalnega dela. Rezultati obdelave podatkov in zaključki o dinamičnem razvoju vegetacije na Milena Merlakova. Kot nepričakovan dodatek za navzoče pa lahko pojmujemo nastop pevskega zbora »Podgora« iz stare Gorice pod vodstvom dr. Mirka Špacapana, odbornika za šolstvo in kulturo v goriški pokrajini. V akustičnem božjem hramu je zahtevna praizvedba »Ave Marije« flamskega skladatelja Arcadelta na slovenskih tleh zazvenela lepo sozvočno in pričarala pod visoke oboke cerkvene ladje nekaj nepopis-Ijive Marijine miline. Med »Marijinimi romarji« v Gor. Logatcu smo opazili tudi Bojana Brezigarja, deželnega poslanca, izvoljenega na Listi Slovenske skupnosti za Trst, Gorico in Furlanijo in med drugim tudi predsednika Odbora za pripravo slovenskega svetovnega kongresa z ženo Viviano in slovenska pisatelja Marjana Tomšiča in Francija Zagoričnika. Octavio Paz Nobelov nagrajenec V Stockholmu je švedska akademija podelila letošnjo Nobelovo nagrado za književnost 76-let-nemu mehiškemu pesniku in esejistu Octaviu Pazu. Octavio Paz sodi med najvidnejše južnoameriške pesnike. Njegovo prvo delo je bilo pesniška zbirka »Luna srebrna« leta 1933. V utemeljitvi za nagrado so švedski akademiki zapisali, da gre za mehiškega ustvarjalca, ki piše v španskem jeziku in je odprt mednarodnim tokovom in problemom. Njegov opus izraža težavno, a plodno povezovanje izkušenj različnih kultur, od ameriških Indijancev iz časa pred Kolumbovim prihodom do španskih konquistadorjev in sodobne zahodne omike. Posebej je omenjena njegova pesnitev »Sončni kamen« iz leta 1957, ki se oplaja pri razmišljanju ob velikem kamnitem koledarju Aztekov. Med zbirkami kulturnih esejev pa je na prvem mestu knjiga »Labirint samote« iz leta 1950. Paz se je rodil leta 1914 v mehiški prestolnici. Ko je bil star 23 let, se je pridružil republikancem v španski državljanski vojni. Izkušnje pa so ga nato povedle daleč od stalinističnega komunizma. Postal je diplomat, leta 1968 pa je kot veleposlanik v Indiji odstopil iz protesta proti domači vladi zaradi pokola študentov na olimpiadi v Mehiki. Postal je univerzitetni profesor v Oxfordu in v Združenih državah ter se povsem posvetil pisanju. Ustvarjalen je še danes, ko tudi izdaja revijo »Vuelta«, ki jo je ustanovil pred štirinajstimi leti. Octavio Paz je že prejel visoke literarne nagrade v špansko govorečem svetu in v Združenih državah. Nobelova nagrada je letos združena z zneskom 816 milijonov lir. Tudi lani je to najvišje priznanje prejel zastopnik literature v španskem jeziku, Spanec Camilo Jose Cela. Nobelovo nagrado za književnost so uvedli leta 1901. Doslej je bilo nagrajenih 86 ustvarjalcev. Največ je bilo Francozov — 12. Med Ita-j lijani pa so bili nagrajeni Carducci, Deledda, I Pirandello, Quasimodo in Montale. V DSI o komuniciranju z gluhimi osebami O reviji »Eurom V hotelu Excelsior na tržaškem nabrež-! ju je bila 12. t.m. dvojna predstavitev. Najprej sta predsednik SSG Pirjevec in ravnatelj Košuta predstavila italijanskemu tisku in javnosti novo sezono Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki se je pričela z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev, nakar je Dušan Jovanovič predstavil novo gledališko revijo Euromaske, ki bo izhajala štirikrat na leto v angleščini. Za cilj si je zadala povezovanju integracijskih procesov na evropskem Vzhodu in Zahodu. Revija Euromaske naj bi zapolnila vrzel informativnega pretoka, saj so mnoge vzhocl- Sklicujem redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki bo 26. oktobra 1990, ob 17.30 v prvem sklicanju, in ob 18. uri, v drugem sklicanju v Gorici, ul. Croce 3. DNEVNI RED: Poročila Upravnega in Nadzornega odbora; Razprava; Volitve in Razno. Profesor prof. A. Volčič noevropske države, predvsem tiste na Balkanu, praktično odrezane od informacij, ki zadevajo novosti v gledališkem snovanju. Jovanovič je povedal, da ne gre za teoretsko revijo, pač pa za list širokega razmaha, ki ni izkljunčo namenjen gledališkim delavcem, temveč vsem ljubiteljem odrske umetnosti. Zaenkrat ima revija 80 sodelavcev iz 32 evropskih držav, za prvo številko pa so tekste prevedli v angleščino iz 17 jezikov. Založnik Branimir Zogovič je pristavil, da je založba delniška družba. 30 odstotkov delnic pripada ljubljanski založbi Delo, nadaljnjih 30 so podpisali pobudniki, preostalih 40 odstotkov pa pripada zasebnemu kapitalu, predvsem iz Mehike. Prvo številko so natisnili v 50 tisoč izvodih, stane pa 10 nemških mark. Beri - širi - podpiraj »»IMOVI LIST« Na sedežu devinskih zborov je bil v soboto, 13. t.m., zanimiv večer, na katerem je Janko Kovačič, predsednik Foto-krožka iz Trsta, ki združuje skupino slovenskih amaterskih fotografov in usklajuje njihovo nastopanje v javnosti, predstavil svoje črno-bele in barvaste posnetke in nekaj serij diapozitivov. Uvodoma so si u-deleženci večera ogledali diapozitive, posvečene delovanju Fantov izpod Grmade, Dekliškega zbora Devin in osnovnošolskih otrok. Sledili so umetniški posnetki kra-ške pokrajine, gmajne, dobrav itd. Pogost motiv so avtorju morje, devinski zaliv, ses-ljanska obala, stene med Devinom in Ses- Prireditelji večerov v Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek, 15. t.m., poklicali v svojo sredo pedagoginjo ljubico Podboršek, ki je zaposlena v ljubljanskem Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih otrok. Predavateljica je govorila o tem, kako poteka pouk v šolah za gluhe, kakšne so življenjske navade slušno prizadetih in kako je mogoče vzpostaviti komunikacijo z njimi. Uvodoma je Podborškova povedala, da je sama hčerka popolnoma gluhih staršev, zato se je s tem problemom srečala že od malega. To je tudi botrovalo njeni poklicni izbiri. Med drugim je predavateljica c-pozorila, da se izraza »gluhonem« ne uporablja več, saj s to besedo označujemo človeka, ki ni imel možnosti, da bi hodil v šolo, kjer bi se naučil artikulirati svoje zvoke. Gluhi namreč lahko govorijo kot vsi ljudje, saj njihov govorni aparat ni prizadet, le da je njihovo govorjenje precej monotono in včasih tudi nekoliko nerazumljivo. V Sloveniji je okrog 5.000 slušno prizadetih oseb. V treh mestih — Ljubljani, Portorožu in Mariboru — obstajajo posebne šole za gluhe otroke, v slovenski prestolnici pa je poleg tega tudi višja poklicna šola. Gluhi se sestajajo v svojih klubih, ki jih je v Sloveniji 11. V glavnem se slušno prizadeti poročajo med sabo in so nasploh precej zaprti v svoj krog, kjer se najlaže sporazumevajo. Ljubica Podboršek je poudarila, da gluhi živijo popolnoma normalno življenje: lahko dosežejo tudi najvišjo izobrazbo, opravljajo vse poklice, vozijo avtomobil, se ukvarjajo s športom ipd. Slušno prizadeti prirejajo kongrese in tudi olimpiade na mednarodni ravni. Lahko se celo ukvarjajo z glasbo. Predavateljica je povedala, da so slušno prizadeti odlični plesalci in da je nekoč že prisostvovala koncertu popolnoma gluhega orkestra. Gluhi namreč glasbo zaznavajo z vsem telesom zaradi vibracij. Prva evropska šola za gluhe je bila u-stanovljena leta 1760 v Parizu, kmalu pa so jih začeli ustanavljati tudi v drugih državah. V ZDA obstaja danes tudi univerza ljanom, devinski grad v vseh letnih časih in navdihnjeni posnetki morja in ribičev ter jadrnic, kar ni čudno, saj je Janko Kovačič, ki že 13 let živi v Devinu, aktiven član jadralnega kluba Čupa v Sesljanu. Svojo občutljivost za lepote narave pa je Kovačič potrdil z diapozitivi, na katerih je ujel vrsto divjih živali, od bežečega zajca do grlice, ki gnezdi v javni svetilki v stari vasi v Nabrežini, in čudovite cvetove ter igre slane in ivja na travah in pajčevinah. Sobotni večer, ki ga je povezoval Gregor Pertot, je bil res lepo doživetje, prava paša za oči, ki pa je poživljala tudi duha. za gluhe. Prva metoda, ki so se je posN' ževali pri učenju slušno prizadetih, je ^' la znakovna metoda, ki so jo kasneje za' menjali z oralno (branje besed z ustnic)’ čeprav so se gluhi pritoževali. Danes Je t končno prišlo do integracije obeh metod’ kar imenujemo s sodobnim izrazom *t°' ) talna komunikacija«, je še povedala LP' ® bica Podboršek. \ Predavanje je vzbudilo veliko zanim0 c nje publike, saj se je po predavanju razvl' ^ la res živahna debata. Ljudi je najbolj za' r nimalo izvedeti, kako je mogoče komUU1' ■ cirati z gluhimi osebami. s Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete »ŽIVETI HOČEMO« PESEM O MIKLOVI ZALI večer koroške pesmi in kantata Antona Nagela »Pesem o Miklovi Zali« v izvedbi treh koroških zborov, solistov in orkestra prihodnjo nedeljo, 21. oktobra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic SLOVENSKA PROSVETA, Donizettijeva 3, tel. 370846. MEDNARODNI POSVET O MOŽNOSTIH RAZISKOVALNE^ < SODELOVANJA j Na območju za znanstvene in tehnol°' ške raziskave pri Padričah je v petek, U’’ in soboto, 13. t.m., bil mednarodni posvc na temo »Alpe-Jadran — raziskovanje, zvoj in širjenje tehnologije«. Posvet je prl redila dežela Furlanija - Julijska krajina v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornic0 in ostalimi tržaškimi raziskovalnimi instJ tucijami. Med udeleženci so bili tudi sl° venski raziskovalci in predstavniki insthu cij, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejav nostio na Slovenskem. Udeleženci so ug° tavljali, da je sodelovanje med raziskova ci in izmenjava tehnoloških dosežkov nnj nost, brez katere ni mogoče upati, da se gospodarstvo celotnega področja delo^' ne skupnosti in posredno celotna druzo lahko smotrno razvijala. Udeležencem P° sveta so predstavili različne dejavnosti 1 cilje raziskovalnih ustanov pri Padrica ter možnosti uporabe sinhrotrona, ki Pa-bi zrevolucioniral raziskovalno dejavno na tem področju Evrope. Predstavniki ostalih republik, dežel županij pa so orisali delo svojih razaS^°e valnih institutov in pomembnejše uspe g ter cilj e. Zanimiv je bil tudi uvodni P °ser’ svetnika pri glavni direkciji za znanoS’ raziskovanje in razvoj Evropske gospod0 ske skupnosti, ki je med drugim dejab je doslej dvanajsterica nekako zanemarJ la sodelovanje na tem področju in da skušala sedaj to praznino odpraviti. V te smislu so evropski ministri odobrili ust zen petletni načrt, ki posveča posebno P zornost biotehnološkim in ekološkim vPr šanjem. Zanimiv večer umetniških diapozitivov v Devinu ^tržaškega štipendija iz sklada »M. FLAIBAN« Slovensko dobrodelno društvo v Trstu izpisuje letos svoje četrto študijsko štipendij o iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir let- in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena jdovenskim zamejskim visokošolcem, ki se oodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1990/91. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku laganj a prošenj naj se interesenti javijo sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Machiavelli 22, 2. nadstropje, telefon 65612, vsako sredo od 16. 0 18. ure. SVETOVALCA Ssk NI BILO NA SEJI Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v rstu je proučil na seji dne 15. t.m. politični položaj na Tržaškem. Obsodil je Strajno kršenje dogovorov po Krščanski demokraciji in Socialistični stranki. Dolgo lri še nedokončano preverjanje v okviru Peterostrankarske koalicije je ocenil kot dejansko pretvezo za nadaljnje izključevale Slovenske skupnosti iz tržaških uprav, til j ub formalnim izjavam, da ni političnih ovij- Ob ugotovitvi dosežene ravni razkroja ^ odnosih med strankami se svetovalec tiarej ni udeležil seje pokrajinskega sveta 2 dne 16. t.m. Slovenska skupnost bo sprejela nadaljnje sklepe v pričakovanju morebitne proračunske razprave. Umrl je poslednji potomec družine Coronin - Cromberg Slovenski Mladinski Rekreativni Kulturni Klub (SMReKK) iz Gorice prireja, 23. in 30. oktobra t.l. v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30 predvajanje diapozitivov z naslovom POLETJE 90 - ESTATE 90 Mladi Goričani bodo predstavili diapozitive iz raznih koncev sveta: Kanada, Rodos (Grčija), Toskana, Francija, Ekvador, otočje Galapagos, Tanzanija, Severo-vzhod-he Alpe. pesnik miroslav košuta prvi gost letošnje sezone kulturnega doma v gorici Tudi v letošnji sezoni se bodo zvrstili v gori-S*etn Kulturnem domu tradicionalni četrtkovi htferi, posvečeni »srečanju z avtorjem«, na kadrih bodo prisotne osebnosti iz našega širšega . ^Urnega prostora, katere bodo predstavile svo-Ja literarna dela, obenem pa vzpostavila nepo-Sr&den stik s prisotnim občinstvom. Gost prvega letošnjega srečanja bo Miroslav "ti^uta, ki nam bo predstavil svojo novo pesni-*° zbirko »Odseljeni čas«. Knjigo, ki je izšla v j^vih poletnih mesecih pri Cankarjevi založbi v Jubljani, bo predstavil priznani slovenski pes-^ Tone Pavček. Predstavitev Košutove zbirke »Odseljeni čas« 0 v četrtek, 18. t.m. ob 18. uri v mali dvorani dlturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20). V četrtek, 27. septembra, so v grobnico zasebne družinske kapele ob njegovem dvorcu v Gorici pokopali grofa Guglielma (Viljema) Coronini-Cronberg, ki je nekaj dni prej umrl na Dunaju, kamor je odšel na krajše potovanje. Smrt te ugledne go-riške osebnosti pomeni hkrati zaključek kromberške veje plemiške družine Corc-nini; pokojnik namreč ni bil poročen, a bo kljub temu spomin nanj ostal trajno. Guglielmo Coronini-Cronberg je umrl v 85. letu starosti, za sabo pa zapušča veliko premoženje in obsežen zgodovinopisni opus, tako na področju umetnostne in krajevne zgodovine. Do leta 1947, ko je Primorska bila priključena k Jugoslaviji, je bil lastnik gradu Kromberk, prav tako je v istoimenski kraj še do nedavnega redno zahajal za večje cerkvene praznike. Do konca življenja mu je bila pri srcu ta zgodovinska stavba, v kateri domuje Goriški muzej, saj se je pokojnik stalno zanimal za njegovo delovanje, pred desetletji pa je poskrbel, da je ta ustanova iz njegove u-metniške zbirke pridobila več Tominčevih portretov in fragment Kavčičeve oljne podobe, nekoč sestavni del oltarne slike v kromberški grajski kapeli. Grad Kromberk je bil v tem stoletju dvakrat porušen, v prvi in drugi svetovni vojni, zato ga je moral nekdanji lastnik grof Guglielmo Coronini-Cronberg kar dvakrat obnavljati, po letu 1936 in ponovno v času zavezniške vojaške uprave po zaključku druge svetovne vojne. Njegovo delo ie nato dokončal Goriški muzej, ki je v poslopju že od leta 1954 dalje. Vsi, ki so se udeležili pogreba zadnjega potomca družine Coronini-Cronberg, so začutili, da je ta dogodek pomenli nekakšno simbolično prelomnico za širšo gori-ško skupnost, še posebej, če upoštevamo, da je bil pokojnik tesno zraščen s tradicijami te dežele. Za njim ostaja pomembna kulturna dediščina, obsegajoča starinski dvorec in obsežen park ob Drevoredu XX. septembra v Gorici, izjemno kulturnozgodovinsko bogastvo, ki vključuje dragocene umetnine, pohištvo, knjige in listine, prav tako tudi obsežno zgodovinopisno delo. Pokojnik se je vedno zanimal za umetnostno zgodovino, posebej še za življenje in u-stvarjalnst slikarja Josipa Tominca, več desetletij pa je na osnovi študija starih in izvirnih dokumentov v različnih evropskih arhivih pripravljal monumentalno delo o zgodovini goriške dežele. Kot smo lahko prebrali v raznih časopisnih člankih, bo iz premoženja družine Coronini - Cronberg nastal kulturni sklad, ki bo upravljal s to dediščino in hkrati skrbel, da bosta tako dvorec v Gorici kot pripadajoči park služila za splošne kulturne namene in v trajen spomin na družino. Zdi se sicer, da bo do uresničitve te zamisli poteklo še nekaj časa, saj morajo sodne oblasti ugotoviti morebitne pravice in interese sorodnikov, ki živijo v več evropskih državah, a je kljub temu želeti, da bi kulturnozgodovinsko bogastvo te goriške plemiške družine ostalo skupaj, saj pomeni nepogrešljiv člen v pričevanjih o preteklosti tega dela Srednje Evrope. M. V. Nadaljujejo se Koroški dnevi na Primorskem Tudi v minulem tednu so bile v števil-j nih krajih na Goriškem in Tržaškem prireditve ob letošnjih Koroških dnevih, ki jih že tradicionalno prirejajo Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Po raznih šolah in nekaterih kulturnih društvih so se posebno otroci zabavali ob glasbeni predstavi »Juri Muri v Afriki«. Besedilo Toneta Pavčka je uglasbil Gabrijel Lipuš, Koroški dnevi so tudi priložnost za izmenjavo informacij med predstavniki Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice ter predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev iz Celovca. V soboto, 13. t.m., je bila v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici okrogla miza na temo »Novi odnosi med Slovenijo in zamejstvom«. Večer je u-vedel deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin, problematiko pa so obdelali znani koroški politik, bivši državni poslanec Karel Smolle ter poslovodeči tajnik Koordinacijskega odbora koroških Slovencev Marjan Pipp, deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar, deželni poslanec Bojan Brezigar in goriški občinski svetovalec Bernard Špacapan. Govorniki so poudarili, da sta obe organizaciji, tako Slovenska skup- nost v Italiji kot Narodni svet koroških Slovencev v Avstriji odraz samostojnega političnega nastopanja. Prav tako so naglasili, da se obe stranki in njeni volilci ter somišljeniki veselijo demokratizacije Slovenije in podpirajo proces, ki ga skuša v težkih situacijah usmerjati nova slovenska vlada. Na dan so prišli tudi problemi, ki so aktualni tako na Primorskem kot na Koroškem. Gre predvsem za novo ureditev odnosov med matico in zamejstvom, z odpravo privilegijev, ki so jih uživale nekatere organizacije in ustanove. Prav ta aktualna in gotovo nelahka tema je poživila razpravo, v katero so med drugimi posegli tudi zastopniki Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze ter izvoljeni predstavniki Demosa na republiški ravni in iz novogoriške občine. Okrogla miza je vsekakor bila priložnost, da smo se v zamejstvu javno lotili problema urejanja odnosov med manjšinci samimi ter med njimi in matico. O teh zadevah je nujen trezen in miren premislek v zavesti, da mora demokratizacija Slovenije koristiti vsem in ne vnašati novih razdorov med pripadnike naše že tako šibke narodne skupnosti. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izšla je nova številka Mladja Pred kratkim je v Celovcu izšla 69. številka Mladja, revije za literaturo, umetnost in družbena vprašanja. Ta revija je po nekajletni prekinitvi pred nekaj meseci ponovno zaživela z namenom, da se otrese geografske utesnjenosti. Zato je povabila k sodelovanju vse Slovence, pa tudi italijanske in avstrijske avtorje. Med tržaškimi pisci člankov in literarnih prispevkov, ki se pojavljajo v zadnji številki Mladja, so Barbara Gruden, Miran Košuta, Boris Pangerc, Ivan Verč in Sergij Verč. Kot uvodoma piše urednica revije Maja Ha-derlap, je osrednji del Mladja tokrat posvečen refleksiji o Evropi z vidika pisateljev in intelektualcev in to predvsem glede na aktualna vprašanja, ki so povezana z vzpostavljanjem novih političnih in gospodarskih modelov v Evropi. Tudi literarni prispevki, ki so objavljeni v tej številki, nadaljuje Maja Pladerlap, sovpadajo z vzdušjem in duhovnim nemirom, ki vlada v širši domovini. Književnost in umetnost nasploh se danes v Evropi vedno bolj srečujeta s paradoksalnimi vprašanji veljave, funkcije in mesta v posameznih družbah. Moderni zahodnoevropski odtujenosti in izolaciji se danes zoperstavlja model tesne povezave literature in umetnosti s politiko. Tako se na primer češkoslovaški književnik Ludvik Vaculik sprašuje v zvezi s predsednikom Vaclavom Havelom, ali bi bilo treba, da bi vsi literarni ustvarjalci odložili svoje pero in segli po kakem drugem znamenju oblasti, po ministrskem stolčku ipd., da bi lahko uresničevali to, za kar so si književniki celo življenje prizadevali z dvomljivim uspehom. Zanimiv je tudi prispevek Ivana Verča, tržaškega univerzitetnega profesorja za ruski jezik in književnost, ki se v svojem zapisu loteva razmišljanja o različnih kulturnih normah slovenskega kulturnega prostora. Ti doslej niso bili dovolj upoštevani, ugotavlja avtor, to pa je privedlo do marsikaterega nesporazuma in medsebojnega V Škofji Loki je bil v soboto, 12. t.m., celodnevni strokovni simpozij o življenju in delu loškega domačina, pesnika, publicista in prevajalca dr. Tineta Debeljaka. Pobuda je tako prvič v Sloveniji obširneje predstavila tega pred leti umrlega kulturnega delavca, ki je ves povojni čas veljal za vodilnega kulturnika slovenske politične emigracije v Argentini. Značilnost simpozija pa je bila tudi v tem, da sta ga s pomočjo podpornikov priredila dva zasebnika: založnik David Tasič in časnikar Marko Jensterle. Ob začetku simpozija je bil med udeleženci tudi ljubljanski nadškof dr. Šuštar, kasneje pa se jim je pridružil slovenski minister za kulturo Dr. Tine Debeljak se je rodil leta 1903 v Škofji Loki in je doštudiral slavistiko v Ljubljani in na Poljskem, pred vojno pa je bil urednik revije »Dom in svet« in kulturni urednik dnevnika »Slovenec«. Po vojni je ustvarjal v Argentini. Prvo predavanje je imel njegov sin Tine, ki je za to priložnost dopotoval iz Buenos Airesa, kjer je glavni urednik tednika »Svobodna Slovenija«. Govoril je o očetu in njegovi navezanosti na Škofjo Loko. Profesorica Helga Glušič z Ijubljan- odtujevanja. Verč trdi, da bi bilo nujno upoštevati značilnosti kulturnih norm, še posebno, ko gre za dele slovenstva izven Slovenije. Vsak avtomatični izvoz problemov in rešitev iz centra na periferijo bi bil ne samo dvomljiv, ampak tudi škodljiv in to na umetniškem, političnem in gospodarskem področju. Ko se že govori o »pre-vgoji« slovenskega naroda (če je sploh potrebna), je treba nujno upoštevati dejstvo, da je vzgoja, ki jo je dobil Slovenec v Italiji, povsem različna od tiste, ki jo je doživljal sonarodnjak v Sloveniji. Zato bi morala biti tudi morebitna »prevzgoja« drugačna. Kdor bi torej mislil, da se morajo tudi drugod, kjer živijo Slovenci, sleherni politični in kulturni problemi reševati kot v sosednji Republiki Sloveniji, bo jasno naletel na odpor, tudi zato, ker je Slovenec v Italiji prenašanje teh avtomatizmov doživljal vse povojno obdobje in so se mu prav do dna priskutili. Omembe vreden je tudi zapis Marije Jurič-Pahor, sociologinje iz Celovca, ki piše o »koroškem prastrahu«, ki ima svoj izvor še v fevdalnih časih. Mali kmetje, bajtarji, dninarji in pomožni delavci, ki so predstavljali pretežni del slovenskega prebivalstva, so bili podrejeni globoko v naše stoletje. Emancipacija je bila navadno možna le preko asimilacije močnejši narodni skupnosti. Tako so se Slovenci odpovedovali lastnemu narodu, saj so z njim povezovali bedo in nazadnjaštvo. Toda marsikdo se čustveno ni mogel odreči materinščini. To je povzročilo travmo, ki je do danes ni bilo mogoče zatajiti. Avtorica piše tudi o protislovenskem besu, ki izraža strah koroških oblasti, da bi težnje po sožitju, ki jih najbolj izražajo zavedni Slovenci in njim naklonjeni nemško govoreči demokrati, »okužile« vse prebivalstvo, saj bi to pomenilo konec nemškega nacionalizma. Zadnjo številko Mladja dopolnjuje tud! cikel jedkanic Valentina Omana. V rubriki z naslo- dalje na 8. strani ■ ske univerze je prikazala Debeljaka kot literarnega zgodovinarja in kritika, duhovnik Lado Lenček, ki je dolgo deloval v Argentini, je spregovoril o Debeljaku kot kulturnem organizatorju, uredniku in predsedniku Slovenske kulturne akcije. France Pibernik je prikazal Debeljakovo zgodnje ekspresionistično pesništvo. Pisatelj A-lojz Rebula iz Trsta je ocenil Debeljakov prevod Dantejevega »Pekla« in drugih delov Božanske komedije, kritik Taras Kermauner pa je predstavil Debeljakovo pesnitev »Velika črna maša za pobite Slovence«, ki je bila pred kratkim ponatisnjena tudi v Ljubljani. O likovni opremi Debeljakovih povojnih pesniških in prevodnih del je spregovorila Irena Mislej. Marko Jensterle je razmišljal o razmerju med Debeljakom in Kocbekom v času krize »Doma in sveta«. Ob koncu so še prebrali spomine na obravnavanega kulturnega delavca, kot jih je prispeval Vilko Novak. Zasedanje je vodila časnikarka Alenka Puhar. V Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki pa so priredili manjšo razstavo Debeljakovih knjig in osebnih dokumentov. Antologija slovenske pesmi Nova revija, mesečnik za kulturo, ki izhaj3 v Ljubljani, je prav pred kratkim izdala svoj0 stoto številko. To priložnost je hotelo urednišh'0 počastiti na poseben način tako, da je izdal0 svojevrstno antologijo slovenske poezije. Štirinajst sodobnih pesniških ustvarjalcev je moralo po naročilu glavnega urednika Nika Gr8 fenauerja in odgovornega urednika Tineta H*1' barja izbrati deset naj lepših poezij desetih se živečih ali pa že pokojnih pesnikov. To antologij0 so sestavili: Andrej Bravar, Aleš Debeljak, Jure Detela, Niko Grafenauer, Alojz Ihan, Kajeta° Kovič, Boris A. Novak, Jure Potokar, Jože Sn°J’ Ivo Svetina, Tomaž Šalamun, Maja Vidmar, Fran ci Zagoričnik in Dane Zajc, ki so morali v k° mentarju tudi razložiti svoje izbire. Vsi, ki s° bili poklicani k tej anketi Nove revije, so naP1' sali, da so se znašli v hudih težavah, ko so s° morali brez kompromisov odločiti za natank0 deset najljubših pesnikov. Priznali so, da so P°e te in njihova dela izbrali po trenutnem občutJ0 in da bi se morda celo nekaj dni kasneje oC* ločili popolnoma drugače. Dobrih slovenskih P°e zij je nešteto, zato bi si bil vsak želel, da bi J1111 bilo uredništvo dalo več prostora na razpolag0. Nekateri niso hoteli delati krivice sodobnim PeS nikom, zato so se raje odločili za poezijo že P° kojnih avtorjev, drugi so spet izbrali samo živ^ če poete, ker so »stari« že dovolj znani, treti1 so upoštevali izključno estetski kriterij, četii so raje izbrali manj znane avtorje. Franci Z8 i i goričnik pa je v svoj izbor vključil samo vizu8* ne pesmi, to je tiste, ki posredujejo pesniko^0 sporočilo pretežno z grafičnimi podobami, v k° tere je včasih »ujeta« tudi kaka beseda. Kljub pomanjkljivostim tega izbora, ki jih Je uredništvo samo priznalo, pa je ta antologij8 slovenske poezije nadvse zanimiva in koristb8' Pomembna bo tudi za šole, saj nudi nek spl° šen pregled vsega slovenskega pesništva od Pre šerna do današnjih dni. < V nasprotju z vsemi drugimi antologijami l<> izbori, piše uredništvo Nove revije, gre tu 28 . poskus, da se slovenska poezija predstavi v tiki najrazličnejših selekcijskih videnj, ki iz*18 jajo iz poetike in estetskega čuta sodobnih PeS nikov raznih generacij in usmeritev. Ta izh°r je torej namenjen temu, da se branje poezije 1,1 dividualizira kot neke vrste avtorski dogodek piše še uredništvo revije. Ne gre torej za nika1