JULIJ S Karmelska M.B. « N 6. pobinki 18 P Kamilij 19 T Vincencij Pav. 20 S Elija D 21 Č Viktor « N 7. pobink. 25 P Jakob 26 T Ana ffl 27 S Krištof, muč. 28 č Janez Kolum. 29 P Marta + 30J5 Julita »I"!* 8. pobink! Slovenec PRVI SLOVENSKI UST S3 AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico, — od boja d obvestil ves vesoljni svet ° neomajanem prijateljstvu" med obema dež,eloma. v Ameriški časnikarski poročevalci trdijo, da se je zavest iancoskega naroda tekom panjih dveh dni dvignila za -annanj 100%. <,pr,ed dvema banoma je bila francoska jav-• ° naravnost potrta. Zdelo se d« da sleherni Francoz čutil, a Je zapuščen od celega sve-^ ln prepuščen na milost in Re °St sovražnem sosedu ob sa m" Danes Pa vsak Francoz ^zavestno gleda v svet in 2a a. ni več sam, ampak, da Sritnjlni stoji mogočna Velika tiškfniJ'a'" Tak° P°roča ame-^ ) Poročevalec Staichers. "A 16 pravi taisti poročevalec: sku"elija in FranciJa sta zdaj p Pn° Pokazale svojo fronto edin izmu v Evropi. Kot lesj,e Prave demokratične ve-dal 6 V Evr°Pi sti s stem po- feovoriV°ie Stališče- ki J'as»° ciii v Angliji ne v Fran- J ni mesta za fašizme." dvor an*leške kraljevske een Ce J'e napravil tako mogo- stolnU "a Vse evr°Pske pre-Vs lce' da bo to spremenilo liti] GVropsko mednarodno po-Ur °bisk se smatra kot i'az anfi"leški odgovor na teli"6 °biske fašističnih vodi-S6 v,v Rimu in Berlinu. Zdi ta'j!r b° ta Prijateljska fron-odstred. Francijo in Anglijo var clniia takojšnjo vojno ne-f.as^0st in bo vsaj za nekaj fag- veselje do napada stlcnim narodom v Evropi. P°n?ŽAj MED STAVKARJI 1IN DRUŽBO V NORTH v ,, CHICAGI tem Ch:cag0- 111 - s najet i Se ,le Posrečilo krdelu n0m Serifov razgnati z pli-kanGm drugi'm' orožjem stav-varna P°/°ča družba, da je to-družb odPrta za obrat. Tako jo p0c' s,;avkarji pa izjavljajo >s ,sv°jih voditeljih, da bo-n'e zm ° nadaljevali, dokler da Se Družba zahteva, ®teya d1. ' znižanjo plač upo-Pa da bo ostala to- var«a U Pa da bo ostala to vaj0c ZaPrta. Stavkarji zahte «k6 p, aro Plačo in enoteden-Je priaCan« Počitnice, V mesto •ec , federalni posredova-^kujeS hj SPringfielda pri-valca 'p (ir^avnega posredo-nja iz*ako Pa bodo pogajanji dne\- 1p°kažejo prihod-'avcj So Eno je gotovo, de-*ahtev • Upravič^ni do svojih ^o kai. n tlldi odjenjali ne bo-jih bo Pričakovati je, da Mihovih Plrala tudi vlada pri opravičenih zahtevah. RAZGOVORI NAČEŠKEM Obe stranki vstrajate pri svojem. — Zadeva nevarna za evropski mir. Praga, Češka. — Dr. Kari Frank osebni zastopnik voditelja sudetskih Nemcev Dr.Hen-leina, se pogaja z zastopniki češke vlade glede zahtevane autonomije za sudetske Nemce. Čehi trdijo, da so ugodili skoro 70'% zahtev Dr. Hen-ieina, dočim ta trdi, da pogoji nudijo komaj 5% tega, kar on zahteva za sudetske Nemce. Pogajanja,kakor zgleda ne bodo rešila zadovoljivo tega vprašanja in nevarnost posto-ji, da s« bodo odnošaji vsled tega poostrili. Minister Hodža vstraja, da sudetski Nemci niso upravičeni do nič večjih in boljših pogojev, kakoršne imajo druge manjšine v državi. Držav v državah n;e moremo ustanavljati. V splošnem se pričakuje, da bodo dobili Čehi navodila iz Pariza in Londona, kako daleč naj gredo v tem oziru. SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Družini Mr. in Mrs. Math Cukale v Cicero, 111. je umrla v sredo popoldne v Francis Willard bolnišnici 11 letna hčerka Helen. Pogreb ima v oskrbi slov.v pogrebnik Mr. Louis Žefran. Kedaj bo pogreb še ni znano. Družini naše so-žalje! PETDESET NOVIH BUSOV Chicago, 111.— Chicago Motor Coach Co. je oddala .Yellow Truck and Coach Co. v Pontiac, Mich, naročilo za petdeset novih busov, ki be stal vsak $13,000. Novi busi bodo opremljeni z najm'oder-nejšimi Diesel motorji. Promet na busih, ki se jih poslužuje pri potovanju veliko število potnikov narašča od leta do leta. -o- STAVKA PRI MAYTAG V DES MOINES Des Moines, la. — V tovarni Maytag Co. kjer izdelujejo znane Maytag pralne stroje vlada stavka že od maja meseca, ker je družba uvedla znižanje plače za 10%. Delavci so tovarno piketirali in ker dovažajo razne kose za pralne stroje iz drugih krajev, domačo tovarno pa držijo v neobra-tu, so začeli piketi ustavljati tovorne truke, ki dovažjo razne izdelke od drugod. Spopadi so nevarni in ker se število pi-ketov množi, so lokalne oblasti zaprosile guvernerja za vojaštvo, ki je istega dovolil. Bataljon vojakov zdaj straži tovarno. Vest javlja, da je kakih 20 stavkarjev obtoženih radi prezira sodnih odredb in ukazov. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! NEDOLŽNOST PAJAKA! "Misel, da bi napadli Čehe je nam tuja," trdi nazijec v Londonu. —o— London, Anglija. — Hitler je poskusil vse, da bi razdvojil Anglijo in Francijo, da bi se ne zjedinile proti fašizmu. Celo par dni pred kraljevskim obiskom v Franciji je poslal svojega zastopnika kapitana Wiede'mana v London, kjer je posetil angleški zunanji urad in izjavil, da Nemci ne želijo v znanem sporu s Cehi nič dru-gega, kakor to, da bi sudetski Nemci na Češkem dobili pravice, ki jim gredo. Še bolj značilna pa je njegova druga izjava, ko je dejal: "Misel, da bi napadli Čehe, je nam tuja in je daleč od nas." Kakopak! Volk tudi tako pravi, kadar ne more do jagnjeta. --o- KER NI BIL DRŽAVLJAN, JE ZGUBIL SLUŽBO Chicago, 111. — David Carlson, rodom švedskega pokole-nja je prišel v Ameriko s svojimi starši, ko je bil star kox maj pet mjesecev. Vedno je bil prepričan, da je svoje državljanstvo podedoval po očetu,ki mu je umrl, ko je bil on 12 let star. Pa ni bilo tako. Njegov oče je imel samo prvi papir, drugega pa ni nikdar iskal. Tako je pokazala preiskava poštnega urada. David Carlson je bil 29 let v službi na pošti kot klerk in ko so te dni pro-našli da ni državljan, so ga odslovili iz državne službe radi nedržavljanstva. Za Carlson prosijo razne stranke, da naj se ga vza'm'e nazaj v službo, kar je pa mogoče samo s posebno zakonsko predlogo v kongresu. Tako je, kdor ne skrbi o pravem časn za držav-janstvo. OBLAK SE UTRGAL NAD WAUKEGANOM Wauk;egan, 111. — V noči med torkom in sredo se je v deževnem viharju utrgal oblak in posledice je bila velik naliv, ki je poplavil vso okolico. V nižjih krajih mesta pravi poročilo je stala voda po več krajih od 4 do 5 čevljev visoko. Naliv je nadaljeval vse skozi do Evanstona. DAVČNA TEŽA DVAKRAT TAKO TEŽKA KOT 1932 New York, N. Y. — Zveza ameriških industrijalcev izkazuje v svoji statistični objavi, ki jo je predložila letnemu zborovanju, da so razni davkj, ki so se naložili na rame industriji tekom' zadnjih 6 let dvakrat tako visoki, kakor so bili v letu 1932. KRIŽEMSVETA — Valencija, Španija. — Včeraj je bil napaden iz zraka že 61 angleški parnik Standard. Bcmba, ki je delno zadela parnik je povzročil požar, ki so ga po velikem naporu pogasili. Tjidi na Barcelono so vprizorili več zračnih napadov zadnje dni. — Southampton, Anglija.— Angleški letalci bodo skušali preleteti v dveh letalih Atlantik. Letala se imenujeta Mercury in Mala in sta preizkušena, da lahko napravita 4000 milj no vožnjo brez pristanka. Letala sta narejena tako, da eden pomaga dvj+niti večjega, nakar se v zraku!,ločita in letu ta vsak zase. — Atene, Grčija. — Potresni sunki so se pojavili in so napravili ogromno škodo po vsej okolici. Vas Neapalatia, ki se nahaja,kakih 55 milj od Aten, je skoro razdejana od potresa. Ista usoda je zadela več drugih vasi kot vas Opus, Koko-salessie in Tatol. Glavni sunki so se čutili na otoku Euboea. — Washington, D. C.--Tu je umrl najdebelejši človek na svetu, ki je tehtal 747 funtov. Njegovo ime je Johnny Webb, ki je bil star 32 let in je bil v službi cirkusov radi svoje nenavadne debelosti. Ko ga je doletela smrt je bil v službi tukajšnjega karnivala, ki že več tednov vodi tu razne predstave. — Mexico City, Mehika. — Načelnik zveze mehikanskih organiziranih delavcev Vin-cente Lorribardo Toledano toži znanega ruskega brezdomo-vinca Leona Trockija, ki po milosti mehikanske vlade gostuje v Mehiki, da j,e slednji organiziral kampanjo proti njemu v mehiški delavski organizaciji. RUSKOJAPON-SKA NAPETOST Vojni minister konferira z cesarjem o dogodkih na sibirski meji. Tokio, Japonska. — Obmejni dogodek, ki, se je dogodil na siberski meji južno od Vla-divstoka, ko so ruske straže ustrelili dva Japonca, je silno razburil japonske kroge. Včeraj je bil v posebni konferenci z japonskim cesarjem vojni minister general Itagaki, kije cesarju točno poročal o dogodku. Posebno vznemirja Japonce to, da so Rusi zasedli blizu Posietskega zaliva hrib, o katerem trdijo Japonci, da spada pod njihovo oblast. Obenem poročajo tudi, da v do-tičnem spornem pasu zbirajo Rusi svoje vojaštvo. Navadno so Japonci v takih dogodkih odgovarjali Rusom z ostrim in takojšnjim' odločnim protisunkom. Zdaj se pa obnašajo nekam hladno in previdno. Najbrže iz vzroka, ker imajo polne roke posla in skrbi na Kitajskem. -o- MLADI IREC CORRIGAN POSTAL SVETOVNO ZNAN Dublin, Irska. — Mladi Irec Doughlas G. Corrigan, ki je pred par dnevi preletel v nekem starem letalu, ki ga je stal komaj $900. in ga je sflikal sam, da zgleda med novodobnimi letali, kakor zgleda kak 20 let stari Ford med novodobnimi automobili, je postal čez noč svetovno slaven. Do zadnjega pondeljka ga ni še nihče poznal v širši javnosti, ko se je izkrcal na Irskem, z izjavo, da je zašel pri poletu misleč, da leti proti zapadu Kalforniji, pa je šel preko Atlantika in prišel na Irsko, je na enkrat zasvetilo ime "Corrigan" na prvih straneh vseh listov in je tako postal junak dneva. Irci polni veselja vzklikujejo: Ta je eden izmed nas. Naš irski novodobni Krištof Kolumb. Celo denar mu pošiljajo iz raznih krajev in zgleda, da bo drzni fant dobil ime in še dobro se mu bo godi- Iz Jugoslavije Nevaren požar v vasi Hvaletinci v ptujskem okraju, ki je zahteval življenje sedemdesetletnega Jurija Bračka. — Korajžen mladenič, ki si je znal tudi v krizi pomagati. — Drugo iz domovine. , ^ - " * r " Vjij !o. Who is next? o- Žrtev požara Ptuj, 4. julija. — V nedeljo ob 5:30 zjutraj v vasi Hvaletinci pri posestniku Francu Bračku izbruhnil požar, ki je imel strašne posledice. Vsa sreča je bila, da ni bilo vetra, ker bi sicer pogorela vsa vas. Hiše so namreč po večini krite h slamo. Vsi vaščani so zgodaj zjutraj odšli k maši k četrt urte oddaljenemu Sv. Andražu. Doma so ostali samo otroci in 70 let stari oče Jurij Braček. Pastirji so že zgodaj zjutraj odgnali živino na pašo. Iz neznanega vzroka je nastal ogenj v listnjaku posestnika Bračka ter se je nato naglo razširil na gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Ker so bile vse zgradbe krite s slarrio, je bilo skoraj v hipu vse v plamenih. Na senu v hlevu je spal 70 letni Jurij Braček, ki pa se ni mogel več rešiti. Ker ni bilo blizu ljudi, mu tudi nihče ni prišel na pomoč. Ko so ljudje opazili požar, so prihiteli reševat, toda bilo je že prepozno. Posestniku Bračku je pogorelo prav vse in le s težavo so rešili ostale hiše v vasi. Pod ruševinami so našli popolnoma zoglenelo truplo starega Bračka. Glave, ene roke in obeh nog dosedaj še niso našli. Posestniku Bračku je zgorelo 14 vozov sena in tele, dočim je ostala živina sreči bila na paši. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" I.KTAI.O. S KATERIM TE HUGHES OBLETEL SVET ———- , .........r--—................. .——— Ogromno letalo, s katerim je Hughes obletel svet je tehtalo z vso opremo 25,000 funtov. Gasolina so vzeli seboj na pot 1500 galonov. Letalo je last organizacije, ki pripravlja svetovno razstavo, ki se bo vršila prihodnje leto v New Yorku. Tudi polet je bil prirejen več ali manj v reklamne svrhe svetovne razstave. Strela poškodovala hišo Pred kratkim j te med ne-i vihto udarila strela v hišo cin-karskega delavca Antona Led-rika na Spodnji Hudinji pri Celju blizu Celjske milarne. Strela je na strehi napravila tri luknje, enako tudi v prvem nadstropju. K sreči ni zanetila požara in tudi stanovalcem se razen strahu ni ničesar primerilo, -g- Smrtna kosa V Leonišču v Ljubljani je umrl dr. Anton Schwab, nadarjen slovenski skladatelj in veliki mecen. Rojen je bil leta ] 868 v Št. Pavlu pri Prteboldu, kjer je hodil v ljudsko šolo. Gimnazijo je skončal v Celju in v Gradcu je bil leta 1894 promoviran za doktorja na tamošnji univerzi. Kot okrožni zdravnik je služboval na Vran« skem, odkoder je prištel v Celje, kjer si je izrekel velikih zaslug zlasti po vojni. Že v mladih letih se je veliko bavil z glasbo in kmalu si je pridobil enega tistih redkih slovesov slovenskih skladateljev, da o njem lahko zapišemo, da so vse njegove pesmi, ki jih je zložil, pevci tudi peli. Tega menda noben drugi slovenski komponist o sebi ne more reči. Najbolj odlična njegova skladba je "Ave Maria", ki je žela priznanje tudi med tujimi narodi izven domovine. Pomagati si je znal Ljobljana, 4. julija. — Doba gospodarske krize je tisoče in tisoče vrgla iz kolesnic njihovega vsakdanjega dejanja in nehanja. Iz intelektualcev je mnogokrat napravila težake-proletarce, fičfiričie in pustolovce je spravila na površje, a brez konca in kraja jih je, ki sta jih strla brezdelje in glad. Redki so, ki so se znali v času, ko jim je bila odvzeta prilika dela in zaslužka, s potrpljenjem in marljivostjo prebiti navzgor. Mednje spada tudi 25 letni čevljarski pomočnik Adolf Vajdi z Viča pri Ljubljani, sirota brez staršev, de- i lavec bi«ez dela. Očeta so mu ubili na fronti, mati mu je umrla v bolnici, ko je bil š'e otrok. Zrasel je pri tujih ljudeh, služil na kmetih, delal na stavbah, a nazadnje se je izučil najmanj rentabilne obrti naših dni, cevljai'stva. Od nekdaj je bil navdušen za m'uzi-ko. Ko je ostal na cesti, je izumil napravo, ki omogoča, da igra za cel majhen orkester en sam. S kitaro v rokah in s specialnimi orglicami na ustih vam zna Adolf Vajdi improvizirati cel majhen koncert. Na zadnjem velesejmu je nastopil z lepim uspehom. Umetnost ni igrača, zlasti muzika, ki jo ustvarja Vajdi, zahteva v resnici velikega truda, celega človeka. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Ena iz Zagreba V Zagrebu zidajo dom Gospodarske Sloge. Glavni odbor te gospodarske organizacije hrvatskega kmetskega pokreta je prosil razne hrvatske opekarne, naj bi brezplačno darovale opeko za zidanje tega doma. Med mnogimi opekarnami ki so se odzvale je bila tudi opekarna Adolfa Miillerja v Zagrebu, ki je obljubila darovati 22.000 kosov opeke. V pismu je pa obvestila vodstvo Gospodarske Sloge, da pošlje samo 17.000 kosov opeke,ostalih 5000 kosov pa bo obračunala kot odškodnino za pobite šipe na svojih uradih, na dan slavnostnega pola|ganja temeljnega kamna bodoči palači "Gospodarske Sloge". Vodstvo Gospodarske Sloge je radi tega "žalilnega" pisma odklonilo to velikodušno darilo in opeko. -o- Imenovanje Na poljedelsko-gospodarski fakulteti v Zagrebu je bil diplomiran za inženirja agronomije g. Milan Veselič iz Ormoža. Jubilej pesmi Letos meseca avgusta poteče 30 let odkar je nastala Orlovka himna. Sedanja Orlovska himna se je porodila v Mirnu pri J Gorici, katero je uglasbil Vinko Vodopivec za tedanji prvi svečan orlovski nastop. 'tan 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec prvi in najstarejši slovenski v list 9 Ameriki. Ustanovljen leu 1191. ' Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiskat JEDINOSt PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina j ..$5.00 _ 2. SO 1.50 Za celo leTa Za pol leta Za OTrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta __ 3.00 Za četrt leta___1.75 The first arid the Oldest Slovene Newspaper in AmerJea, M Established 1891j ^ r Issued daily, except Sunday, Man-day and the day after holiday*. Published by J EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription; For one year __ For half a year___ For three months _$5.0C _ 2.50 1.50 magnat je moral z njim v večnost. . . Ko so vprašali nekoč nekega starega kristjana v starem Rimu, kam gre, je ta odgovoril, da proti grobu. "Tako, kako daleč pa je tvoj grob?" — "Gospodje, tega pa ne vem, vem le to da grem proti njemu, kedaj pridem do njega ne vem, to je v božjih rokah. Da bi le bil dobro pripravljen tedaj," je pristavil postarani mož. Ta odgogo-vor je.povzročil, da so se trije izmed tistih, ki so ga to vprašali, spreobrnili v kristjane. Prava beseda ob pravem času in na pravem mestu, vedno nekaj zaleže. Petek, 22. julija 1938 Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 Posamezni številka For half a year _ For three months 3c Single copy 3.00 1.75 . 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas C o četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, i-i Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered 3s second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. q | g fcl kcfcr—' vSŠl2^5 MR. PEROVŠEK Z WILLAR-DA SE OGLAŠA Kako Nemci gledajo na vojno Značilno ie, kako so nekateri vodilni Nemci današnje Nemčije gledali na napetosti zadnjih tednov med Nemčijo in Čehoslovaško. Dočim se v gotovih taborih, nemških nacijev napenjajo in šopirijo, je med njimi tudi nekaj treznih elementov, ki gledajo stvarno in praktično na splošni evropski položaj. Nekateri listi so v tem vpogledu.napisali prav zanimive članke. "Rheinisch-Westfaelische Zeitung", ki izhaja v Esse-nu, primerja sedanjo nemško politiko s predvojno in najprej ugotavlja, da so predvojne napake Nemce izučile, da jih ne ponavljajo več. Nato pripominja: "V letošnjem maju se je često govorilo o letu 1914. Ne želimo tu razpravljati, ali je bilo to upravičeno ali ne, vsekakor pa se motijo tisti, ki hočejo meriti današnji nemški narod po merilu iz leta 1914. Reklo se je, da bi Nemčija popustila, čim bi zapihal veter od onkraj Rokavskega preliva. Toda mi smo danes na isti točki kakor včeraj in predvčerajšnjim. Ne želimo ponavljati predvojnih napak, kakor ne želimo podcenjevati Londona, ki je središče svetovnega imperija in središče, v katerem se tvori svetovno javno mnenje. Ako bi nemški narod ne bil že vzgojen po svojem vodji, bi utegnil biti razvoj poslednjih tednov drugačen. Toda naj se v inozemstvu ne udajajo nadi, da je mogoče potrditi Beneševe besede, češ, da so najtežji trenutki že minili. S kolikšno odgovornostjo se dotikamo vprašanja, lahko Beneš presodi po našem zadržanju, naj pa nikar ne dvomi, da jemljemo zadevo zelo resno." Pozornost zasluži tudi članek, ki ga je v nemški reviji "Deutsches Adelsblatt" objavil general Metzsch, znani nemški vojaški publicist. General Metzsch svari v tem članku "nemško javno, mnenje pred iluzijo lahke vojne", sklicujoč se pri tem zlasti na japonski primer na Kitajskem. General piše med drugim: "Dobro bi bilo, ako bi nemško javno mnenje izvajalo iz te vojne pouk, ki je prav tako važen, kakor ni več nov, da ni namreč vojna navadna aritmetična operacija. Ona je vselej skok v neznano. Potrebna je nezaslišana bahavost, da se lahko računa na naglo zmago. Seveda ni brez zaupanja nič, toda zaupanju se mora pridružiti jasna daljnovidnost, da se v vojni ne razvijajo stvari vedno tako, kakor si to kdo zamišlja in želi. Španska in kitajska vojna nam nasprotno kažeta dolgotrajnost, ki obsoja površni diletantizem. Potrebno ie torej počakati na izid teh dveh značilnih vojn, pri čemer se ne sme pozabiti, da je druga plat zvona prav tako del vojne, kakor spada senca k svetlobi. Pisal sem o tem že večkrat, toda danes še enkrat ponavljam zaradi izpodbijanja mnenja, da za zaključitev vojnega konflikta po željah ni drugega potrebno kakor navdušenje. Če navdušenje sloni samo na sanjah in prelahkih željah, namesto da bi se opiral na čisto določeno nadmoč, se razdrobi kot steklo in tedaj nastane potreba po zopetni strnitvi delcev, ki pa ne vzbuja več nobene nade." Willard, Wis. Zdi se mi umestno, da napišem v Amer. Slovenec nekaj spominov na 35-letnico fare sv. Jurij a v So. Chicagi, katero so na slovesen način praznovali tamkajšnji farani dne 10. julija. — Na povabilo nekaterih prijateljev, zlasti pa vabljivih dopisov v Amer. Slovencu izpod peresa southchikaškega novinarja, sem se z veseljem odzval povabilu, kajti So. Chicago je bila moja druga bivša domovina, kjer sem preživel svoja najbolj ša leta mladeniške dobe, od leta 1899 do 1908. Že prva leta mojega bivanja v tamošnji naselbini, je bilo u-stanovljenih več raznih podpornih, pevskih in drugih izobraževalnih društev, kjer se je vsakemu posamezniku nudilo dovolj priložnosti za zabave in razvedrilo. Toda vsa ta društva in ustanove nam niso nudile tistega, česar človek najbolj želi ob nedeljah in praznikih. Pogrešali smo božjo besedo v milem materinem jeziku. Pogrešali smo milo donečih slovenskih cerkvenih pesmi. Težko nam je postalo pri srcih zlasti ob božičnih in velikonočnih praznikih, ker nismc imeli cerkve, kjer bi se raz kora razlegala mogočna "Slava Bogu na višavah . . ." i„ pa naga sIo. venska "Aleluja". Vsa ta pomanjkanja v božji službi, so nam še bolj podžigala željo po rojstni domovini, kjer je v tem oziru vse bolj popolno in domače. Lahko si torej mislite, kako z veseljem smo pozdravili spomladi leta 1903 novico, da se bo v doglednem času pričela graditi slovenska cerkev. Zlasti smo bili šele veseli, ker smo istočasno dobili tudi slovenskega duhovnika v osebi sedaj že pokoj-noga Rev. Johna Kranjca. Z veliko navdušenostjo smo se lotili dela in tudi po svojih močeh Podpirali akcijo za novo cerkev tudi v gmotnem oziru. Vsak podpornik fare si je štel v čast, ako se mu je na tozadevnih sejah poverilo kako delo za novo cerkev. Spričo tega navdušenja za novo cerkev se ni torej čuditi, da se ie še isto leto dvignil krasen hram božji in se potem od leta do leta lepšal in izpopolnjeval Castitam southchikaškim Slovencem nad tako lepim uspehom v dobi zadnjih petintrideset let. Gotovo bote tudi v bodoče s po- nosom zrli v ta vaš lepi hram božji, saj je to znak vaše žive vere in ljubezni do Boga. Hvala lepa southchikaškemu g. župniku č. Rev. B. Ambroži-ču, za lepo vožnjo iz So. Chicage v Lemont, kjer sem imel priliko obiskati Marijo Pomagaj na amerikanskih Brezjah ter se tako ponovno priporočiti njenemu varstvu. Hvala tudi Mr. in Mrs. Frank Kobalu, upravitelju gostilne pri Finžgarju, za postrežbo in vodstvo, ko ste mi razka-zali med drugim tudi umetno delo naših čč. slovenskih sester, zlasti mojstersko narejenih štirinajst postaj k riževega pota. — Hvala pa tudi vsem mojim sorodnikom in prijateljem v So. Chicagi za vso prijaznost, katero ste mi izkazali za časa mojega bivanja med vami; zlasti, ker ste me tako nepričakovano izne-nadili s šopkom, ter me uvrstili med pijonirje vaše naselbine. Se enkrat vam vsem skupaj hvala in Bog vas živi! Že sem napravil piko, da bi tukaj končal pisati te vesele spomine, pa moram žal k njim dodati tudi žalosten dogodek, ki je tudi nekoliko v zvezi s tem dopisom. Za časa mojega bivanja v So. Chicagi sem dobil številne pozdrave od tamošnjih rojakov, katere naj bi ponesel na Willard njihovim znancem in sorodnikom. Med drugimi sem imel še poseben pozdrav in sporočilo za Mr. John Lukasa, od Mr. Martina Golobicha. Ko mi je isto nedeljo Mr. Golobič dajal in naročal pozdrave, niti slutila nisva, da leži istočasno Mr. Lukas že na mrtvaškem odru. In prej, ko sem mu mogel sporočiti pozdrave, ga je že krila črna gruda na farnem pokopališču. — Nekaj ur po mojem odhodu z doma se je nenadno zgrudil in zadet od kapi izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb s sv. mašo zadušnico se je vršil v torek 12. julija ob ogromni udeležbi občinstva, ker pokojni je bil'spoštovan in vsestransko priljubljen. Obenem je bil zvest naročnik katoliških listov. — Pokojni je bil rojen pred 62 leti v Semiču, na Dolenjskem. Zapušča žalujočo soprogo, šest že odrastlih otrok in devet vnukov. Sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj. Fr. Perovšek --o- ZOPET NEKAJ NOVIC IZ LA SALLE La Salle, 111. Dne 7. julija Sta obiskala našo naselbino in rojake Mr. Ignac Bankše, eden prvih slovenskih pijonirjev mesta De Pue, 111. in Mr.- Peter Banich, gostilničar. Mr. Bankše je dobil nov samo-drč, ali avto. Oba sta se izrazila, da v njih mestu tovarna le bolj po malem obratuje in da tudi tukaj veliko ljudi dela na reliefu. — Enako sta brata Mr. Frank Gregorich, gostilničar v našem mestu in star tukajšnji naselnik ter Mr. Louis Gregorich, iz Crackerville, oba dobila nove avtomobile, s katerima se pohvalita, da prav lepo vozijo. -— Častitamo našim rojakom, da tako dobro napredujejo. V nedeljo 24. julija, dragi rojaki v La Salle in okolici, se vrši naš cerkveni piknik fare sv. Roka. Piknik se bo vršil tam gori v Shooting Parku, v prostorih Mr. Joe Gregorčiča. Torej vsi prav prijazno vabljeni. Dne 9. avgusta se vrše male mestne volitve. Rojak John Hro-vat želi postati z vašo pomočjo vaš alderman. Torej, rojaki Slovenci, pojdimo ta dan vsi na volišče in oddajmo svoje glasove za zgoraj omenjenega kandidata Slovenca, ki kandidira v tretji wardi za aldermana. Vaš Tone, ki sedaj živi v dolini, je jako vesel, ki je imel štiri ure počitnice, katere je dobil od pevskega društva "Soča" s povabilom na piknik. — Hvala za povabilo in prijaznost oni dan. Vaš zastopnik naznanja, da bo začel v kratkem z novo agitacijo za novi mesečnik "Novi Svet" in bo obenem pobiral naročnino za oba lista, tako za Amerikanski Slovenec in za "Novi Svet". Zato rojaki Slovenci, ste prošeni, da ko vas obišče, da se vsi na list naročite, kajti novi mesečnik je jako poduči j i v. — Prijazen pozdrav. Vas poročevalec ■-o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! Z DALNEGA ZAPADA SE OGLAŠAJO Enumclaw, Wash. Ker ravno pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec in za dva naročnika za "Novi Svet", sem se namenila tudi nekaj novic poročati od tukaj. — Najprej naj omenim, da imamo tukaj precej suho vreme. Dež nas je komaj dvakrat obiskal v dveh mesecih, pa še takrat je bil bolj pohleven, da je le prav malo pomagal. Zaradi suše torej bo po farmah le bolj malo sena, kakor tudi drugih pridelkov, če nam Bog ne pošlje potrebnega dežja, ki bi namočil zemljo. Da, če pojde takoj naprej, živina ne bo imela kaj jesti. — Delo je tukaj še vedno pod ničlo in se še nič ne obrača na bolje. Zato je veliko mladih fantov brez dela, dasi bi radi delali. Upajmo pač, da se bo obrnilo na bolje. Tukaj se je nahajala na obisku pri svojih prijateljih in sorodnikih Miss Jennie Benedik iz Jolieta, 111. Ustavila se je pri Mrs. M. Potočnik v Cumberland, Wash, in je potem prišla tudi sem v Krain na obisk, za kar se ji prav lepo zahvalimo.- Dne 23. julija bodo slavila tu-I kajšnja štiri društva JSKJ. namreč dr. št. 32, 72, 162 in 176, ki spadajo k omenjeni Jed-noti, 40 letni obstoj Jugoslovanske Katoliške Jednote s slavnostnim banketom in plesom v Krain dvorani, Enumclaw, Wash. Slavnost se prične v soboto 23. julija ob 7. uri zvečer. Rojaki od blizu in daleč ste prav vljudno vabljeni, da pridete na to proslavo. Vstopnina bo jako nizka, postrežba pa prvovrstna. Na svidenje torej v soboto večer 23. julij a. — Pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca. J. R. •-o- NEVIDNI ŽARKI LOVE VLOMILCE Dunajske velike banke imajo ž|3 več časa vpeljane take naprave, ki z infrardečem! žarki varujejo njihovte zaklade pred vlomilci. Mlad dunajski tehnik inženir Novak Karel je po dveletqem trudu in študira-nju iznašel tako napravo, ki je nenavadno preprosta in obenem zelo učinkovita. Nova naprava z varovalnimi žarki je v bistvu majhna cevka, ki iz nje izžarevajo nevidni infrardeči žarki. Poleg te cevke je še navaden zabojček, v katerem j5 spravljena naprava za alarm. Cevka je skrita kje v tistem prostoru, ki naj bi bil zavarovan. Iz nje uhajajo šopi infrardečih nevidnih žarkov na gledalo, od katerega se zopet odbijajo v druga ogle dala. Tako je ves prostor prepleten s celo mrežo nevidnih žarkov. Ce torej kak nepoklicanec stopi v to nevidno mrežo, se takoj oglasi zvonec, ki spravi na noge vso soseščino. Ce bi vlomilec poskušal to napravo odstraniti, se bo zvonec takoj oglasil. Ce je v kaki hiši več prostorov s takimi varovalnimi napravami,, je zvonec za vsi-spravljen pri hišniku. Medtem ko bi vlomilec na videz docela v miru in hišniku že zvonil alarmni zvonec ter naznanjal, Ua J'e v tem in tjsm stanovanju neljub obisk. Obenem je pre-skrbleno, da more ta naprava docela sama po sebi takoj alarmirati tud policijo, ne da bi kdo v hiši ved,3l, kaj se v 1 dogaja. Tako se vlomilec Pam 111 nevede izroči policiji oziroma ji naznani, kje ga policija lahko takoj prime, kar je vsekakor zelo hvale vredna naprava. Seveda bodo pa stvar znali tudi vojaško izrabiti. Ta naprava je namreč taka, da je z njo mogoče zavarovati tudi 0-zemlje zunaj hiš in stanovanj Mala cevka je dovolj velika da razširja svoje žarke 500 metrov naokoli. Ce bi tor|3j kak nepoklicanec stopil na tako zavarovan prostor, bi takoj zazvonilo. Ker pa infrardeči žarki gredo tudi skozi meglo, je ta naprava sila važna za vojaške namene, ker človeška straža ne more slutiti, kaj se 500 metrov pred njo v megli dogaja. Ti žarki pa bi takoj naznanili, da se bliža sovraž nik, četudi bi ga nihče r„e videl in ne slišal. • Dogodki I med Slovenci Amerik) Dr. Vladimir Ribar v Chicagi Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek večer sta nas obiskala odlična gosta Dr. Vladimir Ribar, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, D. C., ki je posetil naš urad v spremstvu Dr. Petra Cobriča, jugoslovanskega generalnega konzula v Chicagi. Oba sta si ogledala našo tiskarno, o kateri sta se zelo. pohvalno izrazila. — Dr. Ribar se je mudil nekaj dni na proslavi 40 letnice Jugoslovanske Katoliške Jednote na Elyju, "Minnesota ter ob enem obiskal tudi druge kraje v železnem okrožju, kjer žive Jugoslovani. V nedeljo se poda v Milwaukee, kjer b prisostvoval Slavnc-sti S.P.Z. Sloge. — Obem visokima po-setnikoma izkrenna hvala za prijazen obisk. V domovino na obisk Pueblo, Colo. — Dne 7. julija se je podal v staro domovino na obisk tukaj poznani rojak Louis Germ. Obiskal bo svojo rojstno^ vas Gradišče P1"1 Želimljah. — Tem potom se Mr. Germ prav lepo zahvaljuje prijateljem in znancem v Puebli za vso prijaznost in kar mu je kateri dobrega storil pred odhodom, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na postajo, zlasti še družini in Mr. Louis Potokarju, ki ga je peljal z avtom. — Cez par mesecev, tako je rekel, se pa zopet vidimo. Župan Dr, Adlečič pozdravlja Chicago, 111. — Ljubljanski župan Dr. Jurij Adlešič in njegova soproga ter Mr. Anton Wencel iz Chicage. ki se nahaja sedaj na obisku v stari domovini, so poslali uredništvu Amer. Slovenca lepo razglednico z Bleda in prisrčno P° zdravljajo vse poznane rojake. Nesreča rojaka Cleveland, O. — Pretekli teden se je smrtno ponesrečil v Collimvood Shale Brick na Sa-ranac Rd. rojak John Primer, ki je stanoval pri družini Fier na Alhambra Rd. Pokojni ,ie bil star 51 let. Doma je bil od Dev. M. v Polju pri Ljubljani-kjer zapušča soproga, sina i" hčer. V Ameriko je prišel pred 25. leti. Mr. Jchn L. Živetz v Chicag' -0- Katoliška družina brei ka toliškega časopisja, je brez varuha »roti laži-tisku. Chicago, 111. _ Znani aktivni rojak Mr. John L. Živeta mi. iz Jolieta, nas je ta teden obiskal, ko se je mudil po o-pravkih v Chicagi. Mr. Živet« je sedaj vrlo zaposlen kot član izvrševalnega odbora jolietsk0 občine, ki deluje na to, da se razne južne okolice mesta priključijo v mestne meje Jolieta, zlasti na hribu, kjer stanuje veliko število naših rojakov. ^ ta namen bo imel v petek večer ob 6:15 poseben govor j radio. — Hvala za prijazen I obisk! TARZAN NEUSTRAŠENI" (4) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Kitajci se na posebne načine vojskujejo proti Japoncem. Pa tudi glede zmage se jim tako ne mudi. Te dni je neki kitajski govornik povdarjal, da Kitajci bodo zmagali o tem ni dvoma. Povdaril ie: če ne danes, jutri, če ne letos, drugo leto, če ne v tem stoletju, pa v drugem. Well to je že prav imeti tako neomajano upanje, ampak računati na zmago še le v prihodnjem stoletju, je za nas vsekakor malo predaleč. Po tej trditvi zgleda, da se Kitajcem do zmage prav čisto nič ne mudi... Pred par leti so lovili po svetu zdaj že pokojnega uti-litetnega magnata iz Chicage Samuela Insulla. Takrat se jim je dobro skrival in komaj so ga dobili. Privedli so ga nazaj, menda le zato, da je moral poslušati razne obtožbe ki so jih brali proti njemu. Obsojen ni bil, le ponižanje je doživel, in že to je bila huda kazen. Koncem zadnjega tedna se je srečal z angeljnom smrti na stopnicah podzemeljske železnice v Parizu. Ta ga je našel in nekdanji Cr ^M1 v V \ . /»t v 1 %TVok feflll Ko ji- bil oholi mladenič s stisnjeno pestjo z vso močjo zamahnil po ubogem ujetniku, se je ta opotekel da bi skoro padel na tla, kar je vse divjake navdalo z veseljem. Obenem je mladenič dvignil pest in začel: "Vidite, udaril sem ga in gozdni bog me je varoval Kdo naj je močnejši od gozdnega boga?" , Tarzan je uvidel, da mora nadalje vati kar je začel, ce hoče belega ujet nika rešiti iz rok divjakov. Slišal ji' kaj je govoril divjak, zato je tudi še enkrat svaril: "Vaš gozdni bog nikoli ne more obvarovati pred menoj ki sem gozdni vrag. Varujte se znoval bom predrzno roko!" 011 vas ka- Medtem ko je Tarzan govoril, je tudi vzel v roke lok, nastavil pšico, nategnil tetivo in sprožil. Kot strela jt pšica švignila po zraku in zadela oholega divjaškega mladeniča v desnico, katero je bil malo prej dvignil proti Tarzanu. To je vse divjake strašno ustrašilo, da so obstali kot pribiti. Tarzan jo videl učinek, ki ga je napravila sestreljena pšica med črnimi divjaki, zato je nadaljeval in z močnim glasom zavpil: "Izpustite jetnika!" Toda divjaki, dasi prestrašeni, so obstali in gledali v džunglo, l e ne u-bogajo povelja, je Tarzan vedel da jih ne bo mogel kaznovati, preveč jih je bilo. .Petek, 22. julija 1938 •AMERIRANSK1 SLOVENEC' Stran 3 Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. Illinois v Zedinjenih Državah C^J^X. !0KAf 111 Inkorp. v drž. Severne Amerike. dCCieZ. JOlSei, 111. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1- podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičncga odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnm, ter bolnikih podpor v znesku $165,396.00. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-» hcne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty X "ear Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen-| tralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., ? JQliet, Illinois. g IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D. s tem se službeno naznani, da se bo revizija knjig in polletna seia gl. zborovanja vršila v sredo dne 10. avgusta. Ker je vzelo Več časa in pisanja glede sprememb certifikatov članov(ic), kate-n so na potnih listeV, in ker je bila želja, da se to poprej uredi, ?ato je bila seja odložena do odzgoraj omenjenega dne. Torej, ako nna kateri kakšne pritožbe, priporočila ali navodila, se prosi, da Se Pošljejo pismeno na glavni urad vsaj do dne 8. avgusta. Tem potom se tudi da članstvu v naznanje, da zaradi enih Stvari tikajoče se certifikatov mladinskega oddelka, katere so rao-|'aIe biti prvo potrjene po Državnem Insurance Departments za-to so naša pravila malo zaostale, ampak se lahko pričakuje, da ?(0cl° zdaj v kratkem času stiskane in razposlane na krajevna dru-ker bodo na razpolago vsakemu članu in članici. Nadalje se tudi naznani, da smo zdaj s spremembami skoraj Sotovi in pronajdemo, da so člani in članice pričeli biti bolj in v0l3 zadovoljni s novimi certifikati, zakar smo tudi veseli. Res, te-^vn0 je bilo vse raztolmačiti tako, da bi bilo vsakemu vse popolna razumljivo, ampak, vaša zaupnica in naklonjenost glavnemu odboru je bila edina pomoč, da se je vse tako lepo uredilo, za-ai' se tudi v imenu glavnega odbora vsem zahvalim. Jmamo manj kot 10% članov(ic), kateri niso še spremenili a novi certifikat, in večina izmed teh so člani(ice) klas "B", ka-b(rjm sploh ni potreba spremeniti certifikat, ampak upam, da si p0cl° izbrali enih izmed ta novih, s katerim bodo bolj zadovoljni. Osebno pa še enkrat apeliram na vas v razredu "A" člane in čla-čaCe' kateri še niste spremenili. Ni vas veliko, in zato bo prišel ko boste hudo udarjeni s posebnimi dokladami, ako ne spremite. Zato upam in želim, da boste ta posebni apel na vas, Jfieli>t sobratski in sosesterski opomin, ker vam ni tako zna- ste viV.6 nam' kaj t0 vam P°meni' in ko Pride tisti čas' da ne bo" POT, KI JO JE PRELETEL HUGHES PRVA SLOVENSKA SVETNICA Slika pokaže pot in kraje, katere je preletel Howard Hughes, ki je te dni z 4 tovariši preletel pot okrog sveta, kakor kaže črna črta na zemljevidu. Pot iz New Yorka do Pariza je preletel v 16. urah 35 minut. Vso pot je preletel v manj kakor polovičnem času od prejšnjih enakih poskusih. Kredit za to gre hitrejšim strojem na letalih. mimuiiuuiiiiuuiiuiiHHiiiiiiuiuitiiiiiiiuiuiiiiuuiaiiiuuiiuad IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1. DSD. ga 7 da ni bil° vam vse pojasneno. Človek če si popravi dom Pri t 6 denarja in potem je tudi dom več vreden. Ravno tako razredu "A" certifikati so rabili popravka. Delegacija in en'e° zadnje konvencije je previdel, da je bil ta popravek ob-tovr potreben, katero delo se je tudi pričelo in zdaj skoraj izgo-, .leno. Torej za vašo lastno korist obrnite se do tajnika ali dj !lce vašega društva, da za vas preskrbi, da se sprememba ure-as'e"1 da bomo v kratkem času s tem delom 100% gotovi. Res je tjfj,ment nekaj višji, ampak potem boste brez skrbi, ker novi cer- at bo več vreclen in zanesljiv do smrti, w sP°štovanjem in bratskim pozdravom ostanem vaš udani za edek DSD. ' FRANK J. WEDIC. glavni tajnik. bolniške podpore za mesec junij.- Dr. g štev. štev. S1- §tev. r- štev. • štev Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. štev. štev. Štev. Štev. Štev 3 5 11 12 13 14 16 17 18 Michael Gosak ....................... .......$14.00 Frank Terlep ......................... ....... 16.00 Rudolph Koleto ..................... ....... 28.00 Mary Verscaj ...................... ....... 25.00 Joseph Klemencich, Jr.......... ....... 10.00 Frank Kadunc, pol. podp...... ....... 10.00 Joseph Lusina, pol. podp...... ....... 17.50 Louis Basky, pol. podp.......... ....... 10.00 Math Sutej ........................... ....... 48.00 Mary Klepec, porod.............. ....... 15.00 Marie Kadunc, pol. podp...... ....... 24.50 Barbara Zelko ....................... ....... 30.00 Mary Zerdin, porod.............. _______ 15.00 Katherine Harqmija ............ ....... 17.00 Ludmilla Broyan, porod..... .. .. 15.00 Pauline Luhschina .............. ....... 40.00 Helen Povse .................. ....... 14.00 Joseph Grubelnik ................ 45.00 $394.00 Joliet, 111. Vsem članom in članicam našega društva se sporoča,-da se vrši redna mesečna seja v sobot ) 23. julija b 7 :30 zvečer v navadnih prostorih. Ta seja bo jako važna, ker 'moramo rešiti več nujnih stvai'i. Zato, če vam je društvo le še kaj pri srcu, prlidite na zgoraj omenjeno sejo. Ob enem bodo društveni nadzorniki podali polletno finančno poročilo. Člani in članice se uljudno vabijo da se seje polnoštevilno udeleže. Zaeno priporočam, da bi vsak član ali članica ki dolguje že tri mesece, poravnal svoj dolg. Saj veste,da društvo rabi denar za stroške pri poslovanju društva. Tudi ta pe-r.eča zadeva je potrebna rešitve, zato pridite na sejo. Kateremu pa nikakor ni mogoče redno plačevati njegovih ase-sm,entov, naj pride na sejo ali na dom tajnika, da se mu pojasni kaj se še lahko zanj na^ redi; ali pa naj tak vloži pri društvu prošnjo, kajti pomnite, da če ste enkrat iz glavnega urada suspendirani, niste deležni in ne upravičeni do ni-kakih podpor in ne posmrtnin. Skušajte torej svoje asesmente kolikor mogoče redno plačevati vsaki mes,ec vsaj do 20. Od sedaj naprej naj člani in članice pošljejo svoje asesmente naravnost na društvenega tajnika 1103 Vine St. Joliet, 111. Prosim upoštevajte tudi to, da se od sedaj naprej pošilja na glavni urad samo asesment od onih članov, ki redno plačujejo svoje prispevke, nikakor pa ne od dolžnikov. Naša zadnja zabava, se je vršila v Slcvenia dvorani 26. junija, namesto piknika, ker je bilo slabo vreme, kakor menda že veste. Zaradi tega namerava društvo prirediti svojo zabavo zopet 21. avgusta. O tem kaj več prihodnjič. V imenu odbora se prav lepo zahvalim vsem delavcem in delavkam, ki so se trudili, kakor tudi hvala vsem, ki so se zabave udeležili. Posebno pa še l;epa hvala Mrs. Jerisha, za tisti lepi dar, katerega je iz- ročila Mrs. Barbič za dr. sv. Družine, kar bo silno prav prišlo prihodnjič. Gotovo bi imela naša zabava večji uspeh, če bi vsi člani in članice našega društva malo bolje sodelovali. Je menda že tako, da so nekateri sam'o takrat priljubljeni, kadar imajo kaj od društva, dobiti, potem pa pozabijo, da društvo rabi pomoč od članstva vselej, kajti društvo ima stroške skozi celo leto. — Torej še enkrat lepa hvala vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali v korist naše prireditve. Ponovno ste naprošeni vsi tisti člani in članice ki ne morete priti na sejo, da poravnate svcj asesment na mojem domu osebno,ali pa pošljite "Money order" ali ček. Ob enem prosim vse tiste, ki ste prejeli nove certifikate, ali če niste, da mi oddate tisti rumeni listek "Yellow slip", katerega ste prejeli takrat, ko ste premeni-_li svojo zavarovalno polico. Prosim upoštevajte to, da mi bo mogoče pravilno urediti vaš asiesment. Pošljite vašo staro zavarovalno polico v moj urad, ali pa na glavni urad DSD 301 Lime St. na Mr. Frank Wedi-ca, glavnega tajnika. — Na bolniški listi imamo Več članov in članic, katerim' želimo, da bi skoraj okrevali. Eden izmed teh se nahaja v sanatoriju in prosim, da ga obiščete. Je to Frank Kadunc, dober član našega društva. — Sobratski pozdrav. Jchn Barbich, tajnik -o- izplačam: ■ 13 Mary Lagen, cert. 5016 1 8tev. ..........$500.00 'lski oddelek: 1 Louis Martincich, Jr., cert. 87,....$450.00 a ^SD. FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-še cene: V.. Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: 1 Za: Lir: $ 2.55.... .... 100 $ 6.50.. _____ 100 $ 5.00.. 200 $ 12.25.. ......200 $ 7.20.... .... 300 $ 30.00.. _____ 500 $10.00.... .... 420 $ 57.00.. ......1000 $11.65.... .... 500 $112.50.. ......2000 $23.00.... ....1000 I $167.50.. ......3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ...............$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH '1849 We-? Cermak Road CHICAGO, ILL. Proti koncu meseca junija so se vršile v Krki na Koroškem štiri dni trajajoče slovesnosti. Tam je namreč grob Heme, ki je bila do sedaj le blažena, pa je bila prav one dni proglašena za svetnico. Sveti oče je namreč izdal dekret, s katerim je bi. He-mo razglasil za svetnico, in sicer zaradi njenega stalnega češče-nja. S tem smo dobili Slovenci prvo svetnico, ki je našega rodu, četudi hočejo nekateri temu oporekati. Poglejmo, da je temu res tako: Sv. Hema se je rodila okrog 1. 970. na gradu Pilštanj na Spodnjem Štajerskem. O tem gradu ni več sledu. Le v skalo vsekana duplina s kipom sv. Heme kaže njegovo mesto. Da je bila Hema res slovenskega rodu, najbolj priča dejstvo, da je bil njen ded slovenski plemič Svetopolk, ki mu je 898. cesar Arnuf dal v fevd Krko z glavnih gradom Selce na Koroškem. To posestvo se je vedno bolj večalo zlasti s posestvi na Štajerskem. Med temi poslednjimi je bil tudi grad Pilštanj (Peilenstein), na katerem se je rodila sv. Hema. Po takratnem običaju so starši deklico Hemo poslali v vzgojo na cesarski dvor, kjer sta takrat vladala sveta zakonca Henrik in Kunigunda. Tu je plemenito Hemo snubil in vzel za ženo prav tako plemeniti koroški grof Viljem. Tudi ta je bil slovenskega rodu. Njegovemu dedu Valj-hunu, ki je bil spet slovenski plemič, je 1. 895. cesar .pridejal k njegovim dosedanjim koroškim posestvom še rajhenburško in krško okolico na Štajerskem. Pozneje so se ta posestva še povečala z zemljišči okoli Vitanja, ob Sotli in v dolini Mirne na Dolenjskem. S poroko Viljema in Heme sta se združili dve takrat najodličnejši rodovini v naših krajih. Prav tako so se združila obojna posestva v eno* samo ogromno vlastelinstvo. Viljem in Hema sta imela na Štajerskem vitanjsko, bizeljsko, pilštanjskc in podčetrtniško graščino, na., Kranjskem pa Gomilo pri Bo-štanju, mokronoško graščino in Škrljevo pi-i Št. Rupertu na Dolenjskem. Večinoma sta pobožna zakonca v teh krajih pozidala tudi prve cerkve. Še sedaj so o-hranjeni nekateri spomini na sv. Hemo v teh krajih. V pilštanju omenjeni star kip sv. Heme, pri Pristavi farna cerkev sv. Heme. Kozje ima podružnico sv. Heme iz 15. stol. V Št, Rupertu je na stropu gotski sklepnik z njene podobo. V mokronoški graščini hranijo "čevelj sv. Heme", ki ga sicer Hema ni nosila, saj je šele iz gotske dobe. Najbrž so imeli takrat v gradu oblečen kip sv. Heme, ki naj bi nosil tudi omenjeni čevelj. V srečnem zakonu sta Viljem in Hema dobila dva sina Viljema in Hartvika. Toda Hema ni dolgo uživala zakonske in materinske sreče. Pobožna povest pripoveduje, da ji je mož umrl, ko se je kot romar vračal iz Rima. Njena sinova pa da so umorili uporni rudarji. Hema je imela res blizu Brež in Selč velike zlate in srebrne rudnike. Rudnike pa je imela tudi na Kranjskem, na kar spominjajo stare "fužine sv. Heme" v Bohinju, ki so jih prav v zadnjem času začeli preiskavati. Pobožna vdova Hema je tako ostala sama na svetu. Tedaj je sklenila, da bo svoja ogromna posestva porabila v božjo slavo in v blagor ljudstvu. Ustanovila je še sedaj sloveč samostan v Admontu na Gornjem Štajerskem, ki je imel za Slovence velik pomen. Še večjega pomena za Slovence pa je njena druga ustanova: nunski samostan v Krki na Koroškem. Tu je sezidala samostan in Marijino cerkev, ki je bila posvečena 1043. Tudi Hema sama se je redovnicam pridružila. Samostanu je darovala posestva na Koroškem in Bavarskem. Tudi grad Škrljevo na Dolenjskem s posestvom je pripadel krškemu sa-] mostanu. V Krki je Hema umrla 29. junija 1045. Pokopali so jo kar na navadno pokopališče. Toda že 1. 1072. so krški' samostan spremenili v škofijo. Nova škofija se je zavedala, da se ima le Hemi zahvaliti za svoj obstoj. Zato so svojo ustanoviteljico takoj začeli častiti. Tretji krški škof Roman je začel zidati okrog 1160 kripto, ki naj bi bila grobnica za sv. Hemo. je bila čudovito lepa, stoste-berna kripta 1174 gotova, je škof Henrik dvignil Hemino truplo iz navadnega groba in ga položil v krasno marmornato rakev, stoječo na romansko oblikovanih človeških glavah. V tej krsti svetnica še danes počiva. Nato so nad kripto sezidali še sedaj po vsem svetu znano romansko stolnico, ki je bila dograjena in posvečena 1. 1200. Komaj so sveto truplo prenesli v kripto, so se začeli goditi čudeži. Zato so po takratnem običaju 21. novembra 1287 še enkrat cerkvenouradno pregledali Hemino truplo in ga znova položili v grob. To je takrat pomenilo toliko kot danes proglašen je za blaženo. S tem je bilo Hemi 247 let po smrti priznano javno češčenje, ki je vedno bolj naraščalo. Zato so 1. 1446. začeli proces za njeno proglašenje za svetnico, za kar se je poleg cesarja Friderika posebno zavzemal ljubljanski škof Žiga Lam-berški. Toda turške homatije in druge nezgode so proces ustavile. Po protestantovskih zmedah je v 17. in 18. stol. češčenje bi. Heme spet oživelo posebno zaradi čudežev. Z veliko slovesnostjo so 1. 1745. obhajali novo obletnico Hemine smrti. Takrat so določili 27. junij za njen spominski dan. Takrat se je začelo tudi še danes ohranjeno Vsakoletno romanje Gorenjcev k Sv. Hemi na četrti petek po veliki noči. Po vojni so krško stolnico čudovito lepo obnovili in znova začeli s procesom za razglaše-nje bi. Heme za svetnico. In te dni so v Krki to pi^glaše-nje slovesno praznovali. K tej slovesnosti smo bili povabljeni tudi Slovenci, katere se pa nismo mogli udeležiti. Morda bomo mogli na jesen organizirati skupno romanje k naši prvi slovenski svetnici sv. Hemi v Krko na Koroško. Janez Voider. -o- LASTNIŠTVO POULIČNE ŽELEZNICE DOBILO UKAZ Chicago, 111. — Spor radi obnovitve pogodbe med družbo, ki lastuje omrežje poulične železnice v Chicagi in mestom Chicago je še vedno neporavnan. Zadeva je seveda kritična. Družba, oziroma sodni u-pravitelji (receivers), ki vodi-qo obrat družbe izjavljajo, da so razmere take, da pod takimi pogoji, kakor jih zahteva mesto Chicago cd družbe za rabo mestnih ulic itd. ni mogoče gospodarsko izhajati. Trdijo, da ni izhoda iz te zagate. Mesto pa trdi nasprotno in zahteva svoje pristojbine. V zadevo je poseglo zvezno sodišče in sodnik Wil-kerson je izdal ukaz, da morate obe sporne stranki priti do sporazuma, ali pa bo sodni.ja z "forclosure" zadevo likvidirala, kar bi pa pomenilo zgubo za lastništvo in investorje. -o-- Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah? DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenani telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. IZBORNQ MONARCH PIVO ------ MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo oivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo John KocMmrmr WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER c I 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois j ! ! PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pel inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00 — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" . N To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois V stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 22. julija 1938 FRANJO KOLENC: S "A NJEGA NI..." 1 POVEST IZ SVETOVNE VOJNE i * t. i » I. » 1 j a ? r' n v , p f ? Bilo je otožnega, poznojesenskega dne. Že zjutraj so zagrnili nebo težki, umaza-nosivi oblaki, in solnce, ki ga je bila vsa umirajoča narava tako žejna, se niti za trenutek ni pokazalo. Vrhove daljnih gora in sosednih gričkov je ovila gosta megla, ki jo je mrzli sever zanesel tudi na polja in travnike. V gozdovih je šušte-lo rumeno listje. Tla je močil droben dež. Nad Slamno vas se je spustil tih večer. Hiše in vrtove je objela noč, in ko se je oglasil v stolpu župne cerkve zvon, ni bilo videti krog hiš žive duše. Staro in mlado je bežalo pred dežjem in temo. Zapečki so se napolnili. Samo matere in starejše hčere so se še sukale v kuhinjah in skrbele za večerjo. Ponekod pa so že tudi one končale delo in je bila vsa družina zbrana krog peči. Veselih obrazov ni bilo videti skoraj pri nobeni hiši. Sploh so bili večeri zadnji čas prav žalostni. Smeha in šal ni bilo slišati. Utihnili so celo otroci. Saj so zastonj iskali očeta. Pred tedni ali meseci je odšel ... S silo se je iztrgal materi iz rok. Jokala je ob njegovem odhodu in od tistega trenutka je bil njen obraz otožen. Dan za dnem so videli v njenih očeh solze in to jim je vzelo veselje do razigranosti. Pri Kozarjevih so odvečerjali. Vstali so od mize in odmolili navadno večerno moli-tev.Kakor vedno,so tudi ta večer molili zs Martina, ki je našel na balkanski fronti smrt in Jožefa, kateri je v Karpatih zmr-zoval. Ko so odmolili, je zavladal v sobi molk. Stefan, fant osemnajstih let, je vzel klobuk in šel iz sobe. Oče in mati sta krev-sala k peči in se vsedla v kot. Anica je ostala pri mizi. Pospravila je kruh, jedilno orodje in se nato podala s posodo v, kuhinjo. Stara sta ostala sama. Oče je položil noge na stolček, oprl komolce ob kolena in naslonil glavo na dlani. Za seboj je imel dolgo vrsto let. Ves njegov pojav je pričal, da mu življenje ni bilo naklonjeno. Trda borba za vsakdanji kruh mu je zarezala na čelo globoke brazde. Na malem posestvu je moral preživljati številno družino. Na stara leta se mu je obljubljala pomoč. Imel je tri fante, ki so postajali od dne do dne močnejši. Martin je bil že pravi korenjak in se ni ustrašil nobenega dela. Tudi Jožef ni zaostajal za njim. Kako ponosen je bil na oba! Kmalu je bilo vsega konec. Izbruhnila je vojna in zahtevala oba. Najprej je odšel Martin tik pred poroko. Zapustil je dom in nevesto. Čez nekaj mesecev je prišlo sporočilo, da mu je krogla ugasnila življenje. Za njim je šel Jožef. Izguba dveh sinov ga je zlomila. Dozdevalo se mu je, da se je postaral za deset let. Moči so ga zapustile. Udarcev še ni bilo dovolj. Najhujši ga je še čakal. Naslednjega jutra bo tudi nad Štefanom izrečena smrtna obsodba. Starec se je stresel ob tej misli. Oh, kako grozna je pač vojna, ki zahteva tako težke žrtve! Vzdihnil je in glava mu je zdrknila še bolj globoko med dlani. Na materinem obrazu se je bralo, da je NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških' Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, ^mmmmmmmmmmmmm Chicago, Illinois zvesto delila z možem težo življenja. Krog ust ji je poigravala trpka poteza in je skoraj popolnoma zabrisala sledove nekdanje. lepote. Celo so venčali srebrni lasje. V rčnih očeh, ki so bile v mladosti plam-teče, ni bilo sijaja. Dvajsetletno brhko dekle je bila, ko se je poročila. Imela je mnogo snubcev, bogatih in imenitnih. Odbila je vse in izbrala Ivana, ki ji ni ponujal bogastva, marveč ji dal srce. Ljubila sta se in bila sta srečna. Toda breme je bilo pretežko. Oba sta bila reveža in napeti je bilo treba vse moči, da šta priborila vsakdanji kruh. Potem so prišli otroci in z njimi nove skrbi. Mnogo noči je pre-čula v solzah. Mladostna lepota je gine-vala in med črne lase so se pomešale srebrne nitke. Ko je izgubila Martina, je postala vsa glava bela. Življenje jo je predčasno strlo in ni imela dovolj moči, da bi udarce prenesla. Bili so prehudi za njeno šibko naravo. Nepremično je sedela. Roke je imela sklenjene kakor za molitev. Glavo je naslonila na peč in je nemo strmela predse. Dozdevalo se je, da hoče prodreti steno in pohiteti v temno noč, daleč h grobu, v katerem počiva Martin in na visoke karpatske vrhove, kjer blodi Jožef, ako je še sploh živ. Morda je krogla tudi njemu zapela mrtvaško pesem. Na to dosedaj še ni pomislila. Saj se ji je zdelo nemogoče, da bi usoda zahtevala od nje oba sina. In sedaj je že zadnji na vrsti: Štefan, ki je bil vedno njen Benjamin in ga je najbolj grela njena ljubezen. V očeh so ji zaigrale solze. Utrnile so se in nalik biserom polzele po licih navzdol. V sobi je vladal mir. Le enakomerno tik-takanje ure se je slišalo. Krog sve-tiljke so brenčale muhe. Iz kuhinje je prihajal ropot, kjer je Anica pomivala posodo. Uboga Anica! Nič lažje ji ni bilo pri srcu ko očetu in materi. Ona se ni bala samo za Štefana, marveč se je še mnogo bolj tresla za nekoga drugega. Bila je lepo, devetnajstletno dekle. Podedovala je vso materino lepoto: svetle, črne lase, žareče oči, mičen nosek, majhna usteca. Lica je barvala živa rdečica. Kakor vrtnica je bila, ki je ravnokar začela odpirati glavico pod žarki poletne,gna solnca. Kaj čuda, da so fantje obstajali in strmeli za njo, ko je šla mimo njih. Marsikateremu je močneje udarilo srce, ko ji je zrl v globoke, črne oči in je slišal njen zvonki smeh. Ne en si je prizadeval, da bi si osvojil njeno srce, nekateri za zabavo, drugi pa so mislili resno. Anica je čutila, da je predmet občudovanja. Prevzetna radi tega ni postala. Šalam se je smejala, ako pa je postal ta ali oni nekoliko vsi-Ijiv, ga je tako zavrnila, da si je dobro premislil, predno ji je zopet prišel pred oči. Med fanti, ki so se sukali krog nje, je bilo nekaj postavnih. Anici so bili vsi enaki. Noben ni vzbudil pri njej posebnega zanimanja. Naenkrat pa je prišel Smrekarjev Jaka. Črne oči so obstale na njem, ko je stal pred njo. Slučajno sta se srečala pred cerkvijo. Stala je pred slaščičarjem. Jaka je prišel s Štefanom. (Dalje prih.) SSs IGRE ZA NAŠE ODRE KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC. (Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —z—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............................................... 35c ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c AZAZEL, Iv. Pregelj". Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v S. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v S. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarotfejna brivnica,— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznim prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Žid (m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25e ČE STA DVA. Sala v 1 dejanju.................................................... 35c DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem ..............................................-........................................... DIVJI LOVEC. F.. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .................................................................................... 3Sc DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................. 75c EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za me- šane vloge 30c Pri naročilih prilo-ite potrebno svoto ali Money Odru in pošjite na GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ........................................................ 35c KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih ................................................................................ 35c K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih .......................................................................................... 5c KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije ticki. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ 3Sc LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5. ^ dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v S. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 4Sc LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ SOc MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah) .................................................................. 50c NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko ..........................................................;................................... SOc 1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike. 2. Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž). 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v 1 dejanju ...............................-....................................................... ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... Sc OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ 50c PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjfh............................................ 15c PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, fila-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v enem dejanju ................................................................................ SOc PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v S. dejanjih............ 45c RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih......................... 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 7Sc ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka ........................................................................................ 45c ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 2. snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Župan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c 3. snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). ■— Za letovišče (m). — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Ncž-ka z Bleda (ž). — N.ajdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh -ora odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... 50e 9. snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c 13. snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c 14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška dfeklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) .......................................................................................... 30c 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka' (ž) ............................................................ 30c 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)........... 30c v gotovini Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd, Chicago, Illinois B = Pisan® polje J. M. Tnmk Streznenje. Ko se je Hitler pojavil v Linzu ob pohodu v Avstrijo, so pred njim poklekovali, ženske so poljubljale prah na cesti. Menda nekih fig za za-ščimbo ni manjkalo! Norost. Tudi moj rojstni dom je zdaj v Nemčiji. Že prve tedne sem dobival vesti, da ni vs,e zlato, kar se sveti. Ne dam dosti na to, ker kak političen fakt se ne izpremeni radi kakega streznenja. Stvar je ka-t kor pri novoporočenih. Postranski pojav je tudi, ako prihajajo do streznenja celo sami najbolj navdušeni naziji, ki so že prej odšli v Berlin — prodajat. Hitler je prišel, vse je prišlo, ampak vsaj na mesta, ki nekaj pomenijo, niso prišli tisti, ki so prišli od prodaje iz Berlina, in zdaj so se šli zopet tje v Berlin — pritoževat. Roba robasta. Ako prusovski na-ciji niso dali Thest tem avstrijskim prodajalcem, so pač pokazali, da niso brez prusovske sebičnosti. Mogoče, da so pokazali še malo več. Dokler je bila Avstrija , je bila pot v Berlin izdajska, Judeževa. 'Morda imajo pruski naciji le nekaj soli v glavi, da ne dajejo mest — izdajicam. Kako je bilo prej v Berlinu, ne vem, ampak zdaj je bilo hudo hladno. Sam božanski Hitler jim je zaprl vrata pred nosom. To je huda. klofuta. Ampak tako je na tem svetu. Ako so ti — izdajalci zaspali od same u-trujenosti, ko so pritiskali od jutra do večera na kljuke, se jim je morda nekaj sanjalo o grškem Efijaltu, ki je izdal Leonida, ali o prav nemškem Rafflu, ki je izdal junaškega Andreja Hofera. Poleg streznenja je še marsikaj v Berlinu, le za izdajalca ni ničesar, ne morda, ker so v Berlinu moralično tako čed-nostni, ampak ker je poleg Berlina in nazijzma še ne-Izpremenljiv moraličen red. Sveta pravica, celo figova, ampak kar poleg je tudi — frda-man š. . . ." * "' " T" w " Klofuta škofu. "Okrcal duhovnike..klofuta škofu". Nekim ljude'm so to same prijetnosti, manj prijetno bo to za škofa ali za duhovnike. Na Filipinih je predsednik Manuel Quenzon delil take prijetnosti in neprijetnosti. Vetiral je zakon o verskem pouku v javnih šolah, škof ali duhovniki so ga kritizirali, in katoličan je čofnil škofa. Kdo je na pravem, ali tisti, ki je klofuto dal, ali kdor je klofuto dobil ? Zad'evo je treba natanko preiskati, in še bolj natanko dognati, ali se je škof "vmešaval v državne zadeve", kar si je predsiednik prepovedal. Meritorično bo zadeva pač zadeva, kakršna se je le zopet ponovila na Filipinih. kakor že na neštetih kra- jih, ko se duhovščina ravna P° ukazu: "Idite in učite", kak predsednik, in naj bi bil tudi katoličan, pa meni: 'Ne bote učili". Kdo utegne biti na pra-' vem, Krist ali predsednik? Predsednik je s klofuto takoj pri rokah, Krist potrpi. ....... -'"C 1 * BiH smo. Ben Akiba je rekel, da nic ni novega pod soncem. Komaj v zarji človeške zgodovine Je bilo. Troja je bila le mestece, Trojanci palček, grška naselbina. Homer in Vergil sta pisala o Troji. Pa so Trojanci padli, le nekaj jih je preživelo. Niso mogli pozabiti. "FuimuS Troes, fuit Illion magna —- bili smo nekoč Trojanci, lili011 je bil slaven." — nekoč pac-Dosti se nismo izpremenili. Mažari so kot narod le ček. Ogrska je pa štela nekoč 20 miljonov. To je bilo nekaj-Kako ? O tem vsaj Mažari nočejo slišati. Zdaj so Mažari.-kar so kot Mažari. Umevno }*< da težko pozabijo. Evharistic" ni kongres je bil v Pešti, Pre' cej sveta je prišlo skupaj. žari so se postavili. Ni jim' rav" no zameriti, da ne morejo P°; zabiti, in so ob ti priliki vrišj'1 malo propagande. Zemlje^ "Ogrske" je obsegal ozemlje vseh nekdanjih 20 miljon°v' Hrvaške ni niti, Slovaške... Kako radi bi bili Mažari — ki, vse bi radi objeli, da bi li le veliki. Hrvati pa se na vfe. hriplje prizadevajo, da bi — veliki, slava njim, če se cU' ti j o — ampak "čuva majk® Slava gorostasnog velikana bogami, to pa ne, lahko bi še kak Srb ali Slovenec p°leg. pri tem velikanu. Včasih P1'1 politiki ni nobene politike- ■-o-- — Manila, Filipini. —-gleški tovorni parnik City f Derby, je kličal na pom°c' Parnik se nahaja v bližini lina otoka. Nevarnost radi ka; ter:e parnik prosi pomoči ^ znana. Vlačilni čolni iz Ma^1* so odpljuli parniku na pom°c' bil ŠIRITE AMER. SLOVEN^ ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite + krasiti grobove jifi dragih, ne P0** bite, da imate " razpolago lastne* rojaka. Postavljam in izdelujem vse nagrobne spomenike v vseh 03 . binah države Illinois. Cene zf gj delo jamčeno, postrežba solidna-priporočam! Kadarkoli nameravate kupid ^ grobni spominski kamen, pi&te podpisanega za vsa pojasnila cene. V Vaio korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Str«* JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 __ 'živi izvir! r0a je krasna knjiga, ki govori o trdnem Brjanov. Zanimiva povest, ki more ^ ga zanimati. Spisal jo je znani sloVeP . pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjl 1 "Na krvavih poljanah". fiii®115 Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na knjižnem papirju, platnice klasično ^0 no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNIN0 $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec . 1849 West C«rmak Road Chicago,