123. številka. Ljubljana, sredo maja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. fefcftja vnak dan, sivremši po^adeljte h dro^e 70 pra*nioih, tor ve\ja po polti prolaman aa avitro-ogerake deiele ca celo leto 16 jrld., ca pol lota 8 gld., •a ©atrt lota 4 gld. — Za Ljnbijaoo te« po*iljanja na dom s* celo loto 13 gld., *«trt leta 3 gld. 30 kr.., ca en meseo 1 gld. 10 kr. Za poiiljanje na «om ae računa 10 kr. aa oemo, 30 k-. %& aetit letr — Za taje doiole toliko voi, kolikor poštnina izn&ia. — Za gospode učitelje na ljudskih iolah io sa lijaka velja miiana osna in tace*: £« Ljubljano ca ♦ .-• r leta 3 gld. 5U kr.. po poilJ prejemau ca četrt leta 3 gld. — Za oznanila te plačaj« od četiriBiopne i«etrt-vrt'.o 6 kr., te bo osnaniio enkrat tiska. 6 kr., ćo ee dvakrat iu 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiahi. Dopisi naj ae toU; -nra&kirati. — Kokofiei ae oa vtafajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prane Kolnoanovej hi« I*. 3 „gledaliSka stolba". Opra vniitvo, na katero Saj "'iijigovoijj.-i pošiljati na/oJnino. reklamne-je, DsoaaUa, t. j. adminiitrativna reći, je v „Narodni tiakarni" v Kol mano vej hiš7, Delniško društvo „Narodna tiskarna" ima 9. junija 1878 ob 10. uri zjutraj občni zbor, ki ima sledeči Dn.©T7-xa.i red. z 1. Bilanca delniškega društva „Narodne tiskarne" za leto 1877. 2. Posamezni nasveti gg. delničarjev. §. 15. pravil društva „Narodne tiskarne14 86 glasi: Vsaka delnica daje lastniku pravico glasu v občnem zboru. Kdor sam ne glasuje, sme pooblastiti druzega delničarja; vendar nobeden delničar ne more imeti več ko 20 gla-bov, niti na podlagi svojih delnic, niti kot po oblasrente drugih delničarjev. /ene sme,o glasovati po pooblašfeocih, oskrbovanci in juristične osobe po svojih postavnih, oziroma pravilno postavljenih zastop n;kih, če ti tudi sami nijso delničarji. §. IG. Kdor v občnem zboru hoče glaso vati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blsgajnico uložiti. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 28. maja. „Morningpost" in „Daily Telegraph" zagotavljata, da je doseženo s Šuvalovim jasno spora-zumljenje o vseh vprašanjih, katera se tičejo samo Rusije in Anglije. Urejenje dr uzi h vprašanj, zarad liesara-bije, vojne odškodnine, je še pridržano za kasneje. Vabila na kongres so uže razposlana. — Spodnja zbornica je dovolila 0 literaturnem jedinstvu naredov slavjanskoga plemena. (Iz S'.avjunskega sboniika H ) (Daljo.) Rusk' jezik ima po s v oje j zgodovini, po svojem značaji, po svojem položenji malo skupnega z diugimi l.teraturr:mi jeziki Slav-janov. Ti se morajo boriti za svoj" priznanje za svoje bitje; ruski jezik pa se uže v svojem sedanjem stanu ne boji • »koršne borbe, ni-kakoršn'h slučajnostij. Po svojej notranjej in vnanjej moči je on kos vsakemu drugemu svetovnemu literaturnemu jeziku. Vpra janje literaturnega zjedinjenja Slavjanov je zanj vprašanje — rekel bi — moči in razvitja, ne pa vprašanje bitja. Res je, da literatur ni jezik 90 milijonov Slavjanov bi bil že mogočnnejši, še nepremagljivejši, aH tudi GO milijonov mladega, drznega, duševno zdravega io darovitega naroda uže zadostuje, da za- dopolnilni kredit za prevoz 'idijsk'h vojsk brez posebnega glasovanja. Dunaj 27. maja. „Pol. Corr." poroča, da je shod kom^esa deflrHthrno gotov. — „Agence Russe" pravi, da je Avstrija zasedla Adakale z dovoljenjem oblastij, da se vsem kakim težavnostim * podunavske vožnje trgovine nasproti pride. Kongres bode naredil okupacijo turških provincij. London 27. maja. V spo^njej in zgornjej zbornici jc vlada rekla, da podrobnosti diplomatičP;ii razgovorov ne more še poročati, ali o zadnjih dnevih so se upanja, da se snide kongres, močno /boljšala. Kdo ima prav! ii. Verblendoter, vom «;lt!en Glanz veridh; -r, Veraohte doin Gebnrtsland! — Schiller. S—c. Skupno nam obema s trunkama v deželi je stališče: ' uarod slo .enski in njegova domovina, in narodni in ne— tujci mo? «mo le vsi biti. To mi tudi „Ta»blntt" od 17. maja piitrjuje, pišoč: „falsebes Pathos nennen \\ es, vvenn Schillers Teli citirt wird, um uns ala Verilt-hter u na eres Gvburtslandes hin.a-stellen", ali: „Hiitten v.'.- nicht gewagt auf die liiUsliche Raupe auf der auch uns wertheu jungen Pflanze nalloiialcr Entwicklung aufmerksam zu machen". Tedaj to sva s „Tagblattom" dognala, da g. renegat Dežmau s tovariši d. pr. ne more niti reči, če se ga vpraša po njegove") narod nosti: da je Nemec, ali Kranjec, niti da je gotovi svojemu jeziku me to svetovnega jezika. — Pri vdej razdruženosti Slavjanov, in pri vsej njih strašnej ljubezni do Bvoje oddeljenoiti in neodvisnosti celo v neznatnih narodnih skupinah, so vendar izpoznali njih boljši umovi, da edini pogoj rešitve malih slavjanskih narečij je njih zjedinjenje v večje literaturne skupine, združenje moči j, skupna delavnost na duševnem polji. To je bila vedno težnja, dasi nevedoma, narodov samih, ki so Bi prizadevali svoj jezik razširiti na kolikor moči veliko število Bosedor in soplemenikov. VČssi se je to pos reče valu raznim narečjem, na pr. češkemu v 15. in poljskemu v IG. stol.; prvo se je bilo razprostranilo po Sileziji, Lužicah, severnem Ogerskem, drugo pa po znatnem delu Litvanskega, in zapadne Rusije. Slovar^ priznavajo svojo slabost in potrebnost literaturnega zjedinienja; to tudi v našem H.su kažejo ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih, na pr. v naporu s katerim Srbi razširjajo svoj jezik mej Bolgari, in Poljaki v Galicyi mtj Ruti. Cehi ae te zdaj m* „veifassungstreu", in da niti jaz, niti gospod Dežman, (obema je oni veliki germanizator Karel Veliki patron) ne sineva mirno gledati, če kak tujec našo domovino „Schweinelandu zove, in „Tagblatt" celo ne sme, če bo neče močno po prstih biti, pisati: BWas thut aber die sloveuische IutelligenzV Sie Mešat doch vvol nichts als Slo veni sebe j, fordert al le sloveuische Talente, spricht und schreibt nur slovenisch? — Nichts von alledem, die Heiren \vollen es sich selbst nicht gestehen, daBS sie noch so tief in der deutschen Knechtschaft stecken, etc." Mej slovensko inteligenco spadate tudi vi, renegatje Dežma-novci, to se ve da s tem razločkom, da ste vi precej več, kakor je Bogu ljubo, butasti. Eb, pa sem bil zopet grob! — Ali težavno je, če jim moram abce političnega mišljenja, jim pojme razlagati, bestdo „butelj" zainolčat«. Kaj nas tedaj, oj mo*]?, loči? Mi vsi hočemo, — to se ve — če smem „Tagblattu" vrjeti, kedar gori pravi: „auch uns vverthe junge Prlanze nationaler Eutw.cklungu, za narod naš nekaj storiti. Menda vendar ne zlodja to, da vam slovenščina gladko ne ttčer da sf preveč nemški izgojeni 1 Ah, to ne more biti. Nemški smo vb i, ki smo gimna.ijo dovršili, vzgojeni, in kar se znanja slovenščine tiče, je tudi naših marsikateri bolj reva. Vzemi „Tagblatt" mene, — prav si imel — žalibog, če si mi ondan očital, da kak germa-nizem delam. — Za ča-a Lessingovega so bili nemški izobraženci celo francosko vzgojeni, nemška kultura je še tedaj bila kaj „parterreu. Nemci bo se nemščine sramoval'. Nemci bo imeli francoskutarje. A to nij motilo, da je narodnjak Lessing, da so vsi morejo pomiriti zarad tega, ker so Slovaki otresli hegemonijo Češkega jezika in napravili svoj dijalekt za literaturni organ. Se živeju bo izrazuje potrebnost literaturnega zjedinjenja s sosedi pri Ma^irih, pri narodu, ki je po svojem izvoru neslavjansk, pa je zvezan s slavjanstvom po vsej svojej preteklosti in morda tudi bodočnosti. Mađari se nam kažejo kot največji zastopniki ideje o potrebnosti jednega literaturnega in administrativnega jezika po vsej dolini srednjega Dunava. Ta misel je v resnici zelo verjetna in plodotvorna; zmota je le v tem, da Mp " ii nijso premiš'ja'% kateri izmej živih jezikov ima upanja, zjediniti raznojezično naseljenje srednje Donave. Ko bi se bili temeljiteje zamislili v narodnopisno statistiko tega kraja, lehko bi se bili prepričali, da ne magjarski, ampak slavjanski jezik ima gospodovati v mejnarodnih razmerah Ogerskega, in sicer ne kateri izmej slavjanskih dijalektov, ampak vseslavjanski diplomatični in občnoliteraturni jezik. Po tam takem ae je »koro vsegdar in pametnejši Nemci, in pravi rodoljubi nemški, izpoznavši svoj naroden stališč, tujo francoščino (Če prav olikanejšo, bogatejšo, lepšo,) vrgli iz nemške svoje hiše. Pa to nikdar nij nasprotnikov Lessinga tako daleč peljalo, da bi odobravali, če bi kak Francoz na Nemškem Nemčijo zval kar „Schweineland", kakor je to v Ljubljani storil nemški profesor Ileinrich o Kranjskem. Tedaj tudi to vas izobražene j še ne loči tako bulo od nas, da vam nemška kultura (bolje ku'tura, ki še v literaturi leži,) imponira nasproti nialej na*tj slovenskej. Ta nemška literatura tudi nam imponira. Kar nas loči, je to: Mi mislimo pošteno o našem narodu, mi ne mislimo, da ga bo nemška sila uže v par decenijah požrla; mi hočemo, naslanjajo se na to, da je naš uarodiČ le veja druzega Slovanstva, ki nij kar si bodi maj h eno, in ki bode kulturi palače ravno tako, kakor drugi indogermanci gradilo, da se slovanski naš narodič, kakor drugi narodi, kultivira, kar je le mogoče na podlagi tistega svojega jezika, katerega masa naroda govori, ne na podlagi tujega jezika, katerega mala peščica inteligence zraven slovenščine ali samo govori. Razloček je mei kritiko in kritiko! Dobro je, če se napake v narodu obelodanijo, bičajo. Ali v tej kritiki mora svet viditi, da je kriti-kovalcu ležeče na tem, da se napaka odpravi, ljubezen do naroda mora mu pero, jezik voditi. In tega ne najdem pri vas. Vi odobru jete, če kak tujec reče, da je naša slovenska domovina „Schweinelandu, ali molčite, in to je dosti. Nij mi treba povedati, da jo sami gr dite pri vsakej pri,;ki. „Tagblatt" vaš, l>st politični, beletristični, in za vse stroke, kat -rih se vi poprijemato, je celo gnojnico uže v tem smislu vkup spravil. In berimo članek od 2. maja; prav z veseljem smeje se tam nem-škutarski človek nad tem, da še naš narod nij Bog si ga vedi kako daleč v svojem rn-voji prišel! To nij patrijoi:čna kritika, to nij pero p atrij o ta. — Zaradi tega, oj možje, vam od rekujem ime patrijotov, odrekujem vam, da delate pošteno za blagor našega ljudstva, ker g. renegat, transfuga, uskok Dežman nij [ 1' tolik bedak, da bi mislil, da je kultura narodova mogoča na podlagi tujega jezika. Opo-zorujem vas na moj članek od prejšnje sobote: „Kdo je kriv", in tam citirane II er- derjeve nemške stavke, in pri najboljšej volji vam ne morem druzega imena dati, nego renegatje, janičarji, uskoki, transfuge, pre-;niki, oslepljeni po fantomu: „deutsch bis zur Adriau, delujoči na to, da se, kakor nTagblatta pravi: „die deutsche Sprache und Kultur aus ihren tausendjiihrigen Sit/en in unserem Lande" ne prežene! Tisoč let uže kultura nemška pri nas dela in še z mirom zovejo naši narodni protiv niki to našo domoviao po nemško, po svoje: „Schvvei-neland", zdaj v luči 19. stoletja! — Gospoda! Zval sem vas oni dan bedake. Vi pravite na to, da sem grobijan. No, gospoda nemškutar-ska, če nijste bedaki, ki ne previdite, da ta nemška kultura, ki v tisoč letih nič druzega pri nas Slovencih nij dosegla, kakor da nas en njen „kolturtrtiger" zmirja se „Schweine-landom", tudi zdaj nij nič vredna, — potem ste, ki to uvidevate, in še zmiraj na njo pri sezate — nepatrijotičr; ljudje one vrste, katerim daje zgodovina ime renegatov in jani-čarjev. To sem hotel iz vaš'h izjavljenj dobiti, posrečdo se mi je po tem slednjem boju s „Tagblattoni", več mi nij treba, — jaz sem s pravom citiral za vas motto: Verachte dein Geburtsland! — je obiskal angleško floto v Ismidu, kjer so ga Angle>.i z velikim slavjem sprejeli .... O ti*.trm*Hktf se zdaj zopet enkrat piše. da misli iti v pokoj, ker hote vsled Hoilovega stiela na cesarja Vilhelma dvorni krogi v reakciji še dalje iti, nego je Bismark zadovoljen, kateri zdaj celo skuša Falka v ministerstvu ohraniti. ffV«tftee*rJ6 so z notranjo svojo politiko, sosebno a svetovno pariško razstavo popolnem zavz ti tako, da se celo za napeto vnanjo situvacijo menj brigajo. Le prepir za Voltaire in proti njemu še traje. Politični razgled. lotmiije delsele. V Ljubljani 28. maja neietftfcife se snidejo denes ali jutri, in bode grcf And ras sy pojasnila dal o vnanjej politiki, in o tem, kako misM porabiti kredit 60 milijonov. — Žalostno je, Če je res, kar pišejo macjjarski in nemšH vsti, namreč, da se ta Andrassvjeva politika namerava obračati le proti Srbiji, Črnej gori in Rusiji. Ma gjarski 1 stt se uže vrlo vesele „velike akcije" Viiiaiii«' države. Kungres je gotov, pravi telegram iz Londona in pristavlja, da se nij bati, da bi njegovo snidenje zopet izpodletelo. Dan 11. junija je namenjen zanj. Nemčija je prevzela garancijo, da bode o celem dogovoru san štefanskem razgovarjanje. Podloge angleških terjatev so bile, kakor BTirr*eaa poroča, v ce loti sprejete. — Včeraj je zopet angb ški mi nisterski svet ;mel shod in posvetovanje < llogih Šuvalovega. Iz Cišj'ifjiuifia se poroča, da je za vojnega ministra postavljen tisti Mahnu Damat paša, sultanov svak, ki je bil mej zadnjo nc srečno vojsko na čelu vojnega sveta. — Av strijsko-ogersk" po lanik, Mp ar grof Zichy, Domače stvari. — (Konfiskacija) Iz razsodbe c. kr. deželne sodnije, ki je našo zadnjo konfiskacijo potrdila, vidimo, da pravijo, da se je „Slovenski Narod" od 22. t. m. v uvodnem članku: Zrak se čisti", ki se začne: „Sleparstvo z lepimi besedami ne velja več . . ." — pregrešil zoper §. 65 lit. a, torej zločina kaljenja javnega miru in reda. — (Ljubljanski gimnazijalni direktor in c. kr. šolski svetovalec,) g. Jakob Smolej, je šel zadnjo nedeljo v graško „Tagesposto" mej žurnaliste. Mi nemamo nič proti temu. Samo to si dovoljujemo trditi in konstatirati, da je g. c. kr. šolskega svetovalca Smoleja trditev: da so ono nedeljo na Rožniku petje pri maši za v zadnjej vojski padle Slovane „ob skrbeli pevci ljubljanske čitalnice" — skozi in skozi neresnična. Mi razumejemo, da g. Smolej v zadnjih zlih časih sam gre hitro popravljat celo tukajšnjega nemškega, zelo lehkega dopisnika „Tagesposte" perfidno in policijo klicočo, ter na vse strani zlovoljno denuncijacijo, da njegov gimn. pevski učitelj in njegova gimn. mladina javne politične demonstracije dela. Vendar mu svetujemo, da drugikrat, če bode zopet kako tako nemško polnil nsko f.erfidnost od sebe in Bvojega zavoda odbijal, in jo bode mislil vsakako na koga druzega zavaliti, naj se pač prej bolje informira, da se ne bode bi a mir al z neresnico, kakor se je zdaj. Ni jeden či tal niš k i h pevcev namreč nij bil tam zraven ! Sr~r bi (po naših mislih) nič za to ne bilo! Ali resnica nij, kar pravi g. S , in na vse zadnje čitalnica tudi nij politično društvo. — (Čitalnica v sp odnjej Šiški) se je preselila zavoljo premajhenih dozdanjih piostorov v večje in-bolj pripravne pri gospej povsod ču*«la brezmočnost Slavjanov, litera turno razcepljenih, in skušale so se neznatne narodnosti zbrati v večje literaturne skupine. Pa ti poskusi navadno nijso ime'5 vspeha, po večem za to ne, ker sredi teh narodnostij nij bilo dosti močnega Br 'išča in primerno vzvišenega nad v sen ; svojimi zoprniki. Nekat ri so menili, da se dd vsa sedanja različnost i:teraturr:h organov Slavjanstva na štiri glavne jezike skrčiti: na srbski, češki, poljski in ruski jezik. Pri tem se je na misli imelo, da srbski jezik se odlikuje od c -talili južnih, t. j. od bolgarskega in slovenskega, in češki jezik s poljskim da izpodrine*-- vse druge zapadno-slavjanske, t. j. češki slovaškega in oba lužička, poljsU pa kašubskega. Minilo je 40 let, kar je Kolar v svojem sijajnem spisu: „0 literaturnej vzajemnosti Slavjanov" formuliral misel o štirih glavnih narečjih slavjanskih, vendar manjša narečja ne le nijso priznala tega Čotveroglavega idola, ampak še prav ironično bo nasproti njemu vedejo rekoč: „Bog varuj!" Na drugi strani je pri privili- giranih ali glavnih narodnostih lehko na prste našteti inteligentne ljudi, M bi osvojivši si vzore Kolarove o vzajemnosti Slovanov do nekake stopinje bili kos, ne rečemo četverim, ampak k v 'emu dvema jezikoma. Izkušnja dveh slavjanskih shodov, Praškega 1. 1848. in Moskovskega 1. 1867. dokazala je, da se Slav jani morejo glasiti vsak v svojem narečji, tako da ne prouzrokujejo pc ebnega nespo-razumljenja; pri vzajemnem obravnavanji le nekoliko resnobnih vprašanj, mor"1' so pa pribegati k tujim jezikom, k francoskemu in posebno k nemškemu. To drugače tudi ne more biti. Resnobni razgovori se ne morejo vršiti s pomigovanjem. Treba je za nje določnih terminov, rekoč jednega določenega jezika. Sam Kolar priznava, da zgodovina pozna le en tak primer od njega za Slavjane projektirane oblike literaturne vza jemnosti: to je stara Grecija, dokler se v njej nij utrdil občni jezik kini (koine) (o /otr/, t. j. -v.