32. flevilKo. O LJubljani, v četrtek. 26. marca 1908. XII. leto. ichaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pQ«t! pFejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, zaLčetrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnbltano s posiljanjeuifna dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta ll K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemcllo celo leto 28 K. Za vse droge detele in Ameriko itlo leto 30 K. — Na naročbo brca Istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterestopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In npravnlitFO je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Posamezne številke po 10 Ik Upravništara telefon št. 85. Uredništva telefon ŠL 34. MlllSKa vprašanja. Zadnje tedne so bila v ospredju političnega razmotri van ja vseučilišča vprašanja. Predvsem je razburjala javnost afera profesorja \VaIirmunda v Ino-mnstii, glede katerega so klerikalci zahtevali, tla se ga amovira s stolice cerkvenega prava zato, ker je prišel konflikt z nauki katoliške cerkve. Dasi ta afera prvotno ni imela političnega značaja, vendar so klerikalni krogi in pod njihovim vplivom ;tojeei listi poskrbeli, da se je iz docela interne vseučiliške zadeve razvilo velepolitično vprašanje, ki je pretilo odločilno vplivati celo na ob-4 m nek Beekovega ministrstva. Svobodomiselno časopisje je v AVahrmundovi zadevi zastopalo popolnoma pravilno stališče. Naglašalo je, da je zakonito zajamčena svoboda umnosti na vseučiliščih in da je baš z ozirom nato docela nedopustno, da bi se discipliniralo kakršnegakoli vseučiliškega profesorja zgolj zato, ker je svobodno izrazil svoje, na znanstvenih temeljih sloneče mnenje. Četnd i so klerikalni listi dobro vedeli, da je njihova zahteva, da se profesorju \Vahrmundu odvzame pra-viea tradirauja cerkvenega prava na inomoškem vseučilišču, povsem neiz-edljiva iz enostavnega razloga, ker j<' v nasprotju z zakonitimi določba-aa o svobodi poučevanja in učenja, vendar so v vseh mogočih tonih iu varijacijah ponavljali svojo terjatev, da se jim mora žrtvovati »krivo-verskega« profesorja. Končno je prišla Wahmundova afera v razpravo tudi v proračunskem odseku. Spregovoril je o nji naučni minister dr. Marchet. kije zavzel irlede tega slučaja stališče, ki je dano v zakonu in na katerega so se sklicevali svobodomiselni listi ves čas, ko se je vodila polemika s klerikalnim časopisjem o tej zadevi. Minister je predvsem konstatiraj, da je Wahrmund profesor kanonskega prava na juridični fakulteti, ne pa na bogoslovni, ter naglašal, da velja svoboda znanstvenega raziska-vanja in poučevanja tako za učitelja cerkvenega prava kakor za vsakega drugega profesorja na juridični fakulteti. Končno je dr. Marchet klerikalcem povedal v obraz, da ne more in ne sme biti govora o kakšnem discipliniranju profesorja \Vahrmunda. Klerikalci so to ministrovo izjavo vzeli na znanje s pridušenim srdom, kazali s<» na zunanje ogorčenost, v srcu pa so bili zadovoljni, da se je bitka, o kateri so bili že itak a priori prepričani, da se mora zanje neugodno izteči, končala na tako nekrvavi način, zakaj bali so se, da bi o Wahr-mundovi aferi spregovoril plenum parlamenta, kar bi spravilo klerikalce v prav tako kočljiv položaj, kakor pred meseci, ko so povzročili v državnem zboru razpravo o svobodi znanosti in o svobodi vseučilišč. Poleg slučaja \Vahrmund se je v zadnjem času mnogo razpravljalo vprašanje o ustanovitvi novih vseučilišč. Bilo je mnogo hrupa in če bi se po tem hrupu sodilo, bi morali verjeti, da je že tudi rešitev slovenskega vseučiliškega vprašanja stvar najbližje bodočnosti. Te dni so se vrstile na Dunaju konference za konferenco in vlada je urbi et orbi razglašala, da veljajo ta velešažna posvetovanja končni definitivni rešitvi vseh perečih vseučiliških vprašanj v Avstriji. Optimisti so že kar poskakovali radosti in že videli v duhu univerzo v Ljubljani, v Brnu itd. In plod teh »velevažnih« posvetovanj ? Ridieulus mus! V proračunskem odseku se je sprejela medla resolucija, ki teoretično in v bistvu priznava pravico vsem nenemškim narodom do lastnega vseučilišča, meritorno pa ne zahteva ničesar, kar bi moglo pospešiti ali oživotvoriti ustanovitev onih vseučilišč, za katera se bore nenemški narodi v Avstriji že več nego pol stoletja. Razprava o proračunskem odseku pa je tudi pokazala, da imajo vsi drugi narodi preje nado, da se jim izpolni zahteva po lastnem vseučilišču, kakor mi Slovenci. Poročevalec o proračunskem odseku B i 1 i n s k i je pač Lahe in Ma-lornse potolažil, da se jim v najkrajšem času izpolnijo njihove srčne želje glede ustanovitve vseučilišča, nam Slovencem pa je malicijozno — očetovski polagal na srce, da naj skrbimo najprvo za predpogoje, ki so potrebni, da se more ustanoviti vseučilišče. Kako ve ekscelenca Bilinski, da v Slovencih še ni predpogojev za vseučilišče 1 Če bi bil mož proučil dejanski položaj, bi si bil gotovo prihranil svoj »očetovski nasvet«, ki si ga je vzel na posodo pri naših nemških na-sprotnikih. G. Bilinski, kateremu se niti ne sanja o naših razmerah in ki nima niti pojma o našem kulturnem položaju, naj ohrani take »nasvete« za-se in zapomni si naj, da je slovenski narod, na katerega on prezirljivo gleda skozi nemške naočnike, najmanj toliko zrel za vseučilišče, kakor ljudstvo, ki ga zastopa on! Sicer pa bi bila narodna dolžnost slovenskih članov proračunskega odsek;!, da bi bili na mestu zavrnili za slovenski narod naravnost žaljive »očetovske nauke« gospoda Bilin skega. Pričakujemo, p!a bodo slovenski poslanci poučili Bilinskega, da si naj v bodoče prihrani, da bi nas osrečeval s svojo modrostjo! Pred otvoritvijo drž. zbora. Dunaj, 25. marca. Za prvo sejo, ki bo dne 2. aprila, je določen sledeči dnevni red: 1. Poročilo imunitetnega odseka. 2. Poročilo jubilejnega odseka, naj bi se povodom cesarjevega jubileja podarilo 100 mili-onov kron za starostno in invalidi-tetno zavarovanje. 3. Razgovor o dopisu ministrskega predsednika glede imenovanja poljskega ministra-rojaka. — Ta dnevni red pa je seveda le navidezen, ker je že dosedaj napovedanih več nujnih predlogov. Tudi o rekrutnem kontingentu se bo razpravljalo potom nujnega predloga. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 25. marca. Proračunski odsek je včeraj nadaljeval razpravo o proračunu naučnega ministrstva. Posl. dr. Kramar je izjavil, da je ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu najaktualnejše kulturno vprašanje češkega naroda. Češki poslanci so pripravljeni glasovati za nemško vseučilišče v Brnu, zakaj ne glasujejo Nemci za češko vseučilišče? Seveda bodo češki poslanci glasovali za kulturne težnje drugih narodnosti, ker češki narod ni nikoli nasproten kulturnim težnjam. Potem je govoril o Wahrmundovi aferi ter izjavil, da se mora varovati svoboda nauka na vseučiliščih. — Posl. dr. Korošec je želel ustanovitev dvorazredne trgovske šole v Ljubljani z zadružnim tečajem. Nadalje je izjavil, da želi slovenski narod ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča ter upa, da bo naučni minister prijazen v tem ozira Slovencem. Naučni minister dr. Marchet je izjavil gl*»de Wahrmundove afere, da mu ni ničesar znanega o kaki zahtevi nunciju ter bi bil tudi odklonil tako nepristojno vmešavanje. Jasno je, da je za učitelja cerkvenega prava na posvetni pravni fakulteti ista svoboda za nauk in znanstveno raziskavanje, kakor za verskega učitelja prava in znanstvenega raziskovalca — Glede ustanovitve novih vseučilišč ali fakultet je minister opozoril, da poda tozadevno izjavo koncem razprave, ker še niso stavljeni vse predlogi. Nadalje je minister odgovarjal na razne nasvete, ki so bili stavljeni med debato ter je rekel glede reforme juridičnih študij, da se napravijo najprej poskusi na dunajski pravni fakulteti, in sicer se bodo polagali pravno-zg-odovinski državni izpiti že po tretjem tečaju j nadalje se priznajo vsi predmeti za veljavne kadarkoli so se vpisali. — Za ministrom je govoril dve uri posl. Schlegel o ravnopravnosti klerikalnih dijaških zvez. Češki klerikaici. Praga, 25. marca. Danes se je vršil velik protestni shod češke klerikalne stranke. Poročevalec je strastno napadal ministra Praška, češ, da se je izkazal nesposobnega, da bi zastopal češke interese v kronskem svetu. Klerikalni poslanci so izjavili, da so pripravljeni glasovati za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Sol-nogradu, ako bodo krščanski socialisti glasovali za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. Končno je shod v posebni resoluciji obsodil Wahr-mundovo brošuro ter zahteval, naj se prof. Wahrmund odstrani z vseučilišča, sicer bodo češki klerikalni poslanci prišli v jubilejnem letu s to prošnjo naravnost pred cesarja. Knez Bulovv o balkanski politiki. B e r o 1 i n , 25. marca. V državnem zboru je imel kancelar knez B ii-1 o w velik politični govor. Glede M a c e d o n i j e je rekel, da ima Nemčija mnogo interesa na tem, da se ohrani status quo. Mednarodno podlago tvori berolinska pogodba. Avstro-ogrski načrt za podaljšanje bosanske železnice do .Mitroviee je nemška vlada simpatično pozdravila, ker se je Avstro-Ogrska poslužila le pravice, ki ji jo daje narodno-pravna pogodba. Z ozirom na razne časniške vesti je Bulovv izjavil, da v tej stvari Nemčija ni Avstrije podpirala niti ji kaj svetovala , ker je Avstrija sploh ni prosila za svet. Nemčija skrbi, da se ohrani sloga med velesilami, a na drugi strani pa za. to, da turska vlada pritrdi zahtevam velesil. Nikoli pa ni Nemčija za novotarije, ki so nevarne sultanovi vrhovni oblasti ter bi mogle mohamedansko prebivalstvo razkačiti do skrajnosti. Vseslovanski shod v Pe-trogradu. Praga, 25. marca. »Klub ob-ščestvennih deljatelej« je razpravljal dne 19. t. m. v Petrogradu o sklicanj u vseslovanskega kongresa. Poročal je urednik »Novoje Vremja« dr. V. V e r g u n , ki je dokazoval zasluge slovanski}] časnikarskih shodov za slovanske ideje. Predlagal je, naj se ustanovi odbor iz članov ruske dume iu ruskega državnega sveta, ki naj priskrbi vse potrebno za vseslo- vanski kongres ter naj v ta namen stopi v zvezo s slovanskim kongresnim odborom na Dunaju. — General V o 1 o d i m i r o v je dokazoval, da je vsa bodočnost Rusije v slovanstvu; zato se mu zdi vseslovanski kongres zelo potreben, toda zbrati se mora le pod parolo: svoboda, enakost, bratstvo in edinstvo. Inicijativa za kongres naj izide iz Avstrije. - Bivši minister F j o d o r o v je izjavil, da je ideja prenagljena. Najprej je treba doseči sporazumi jen je s Poljaki, potem šele bo mogoče misliti na vse-slovanske kongrese. Konferenca se je razšla brez definitivnega sklepa. Predsednik Roosevelt in trusti London, 25. marca. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu kategorično zahtevo, naj se zakon proti trustom in o trgovini med zveznimi državami izboljša tako, da dobi nad vso trgovino in tozadevnimi dogovori vlada kontrolo. Nadalje zahteva predsednik finančno zakonodajstvo, zistem postnih hranilnic in revizijo carinskih tarifov. Gorenjskemu dljaštuu in slovenskemu občinstva! Zjedinjeni napredno misleči gorenjski akademiki na Dunaju so sklenili, ustanoviti ferialno prosvetno društvo. Namen društva bo, pospeševati med ljudstvom narodno samozavest, moralni čut, izobrazbo in gmotno blagostanje ter biti tekom počitnic duševno in zabavno središče *rorenjske£:n visokošolskega dija-štva. V ljudsko - izobraževalnem smislu se je storilo na Gorenjskem doslej še jako malo. Ljudstvo je i>o končani ljudski šoli v svojem duševnem razvoju prepuščeno samemu sebi, oziroma ljudem, ki hočejo ljudsko neizobraženost izrabljati v svoje sebične namene. Da'ljudstvo pod taki mi pogoji ne napreduje vzporedno s tokom časa, se ni čuditi. Svojih narodnih in političnih dolžnosti se zaveda le malo ali nič, še manj pa pozna sredstva, s katerimi bi se branilo proti kršenju svojih pravic. Istotako pogrešamo na Gorenjskem stanovske zavednosti Narodnogospodarska organizacija je jako pomanjkljiva, v kolikor pa obstoja, ne more vršiti svoje g-ospodarske naloge, ker ji manjka tako potrebne strokovne izobrazbe kakor moralne podlage. Tukaj je odprto široko neobdelano polje, na katerem najde težkega, a hvaležnega dela vsakdo, ki mu je LISTEK. Knjižni dar ..Slovenske Matice" za L1901. Odmerili so mi za tolik predmet primeroma le majhen prostor; odtod stenografski slog. Ocene pišemo ponavadi z zavestjo, da ocenjena stvar ne more biti, glej jo s katerega konca hočeš, pravnic drugačna, nego smo jo narisali mi. To absolutistično stališče je krivo. Kajti vsaka ocena, najbolj pa še estetična ocena, je vsikdar subjektivna, izraz mojega mnenja, m o j e-ga čutenja, torej vsikdar relativna in vsakojake korekture sposobna: V estetiki ni absolutizma. S tega stališča je sprejeti pričujoči referat. Pretežna večina Matičarjev seže najprej po knjigah zabavne vsebine. Deloma tudi sploh le po teh. Bodi torej, sezimo še mi najprej po zabavnem leposlovju. 1. Zabavna knjižnica. 19. zvezek. Okusno natisnila »Zadružna tiskarna«. Maksim Gaspari je narisal zanjo umetniški lep omot z narodnimi motivi. Umetniški omoti — no- vost, ki jo je sprejeti z vesel jem. Vsebina: devetero povesti, novel, študij itd. na 223 straneh: Jos. Regali 2 študiji, Ks. Meško 1 novelo, M. P u g e 1 j 2 noveli, VI. Levstik 2 noveli, Cv. G o 1 a f 2 povesti. Nika-ka antologija, pač pa zelo zanimiva knjiga, ker daje priliko, primerjati petorico mlajših pripovednikov med seboj. Pred detajli splošno opombo! Zakaj kortešira Matica za kratko novelo? Saj je istina, stara in sakro-sanktna, da se literatura ne ceni po vatlih in da je Boecaccio dosegel svetovno slavo s kratkimi svojimi novelami. Ipak znači propadanje umetniškega romana in prevladan je tehniški enostavnejše novele rastočo kompozicijsko onemoglost in kdor kortešira za novelo, kortešira za nazadovanje. Krajše spise pustimo kratko perijodičnim listom, največji založnik, »Slovenska Matica«, pa vzgajaj romanopisce. Isti bob sem že lani metal ob steno. — Josip Regali. V slovenskem slovstvu znana osebnost. Konstruktor z dobrim okusom. Vedno zanimiv. Hladen in preudaren, več razuma nego srca. Vsikdar čedno delo. Glavno mu je ideja. Vzame problem, etičen, socialen in ga spretno izkleše v relief. Karakteristika torišča s par potezami plastična, karakterizacija oseb krepka in dostikrat prav originalna.V vsej svo-jej hladnosti prav prijeten, se čita zložno, s preudarkom. T il e n R e -k a r. Salon. Preudaren ljubimec pride do sklepa, da mora tudi svojo ljubico ljubiti brez egoizma, da mora ljubezen biti samo radi ljubezni. — T r a t a r j e v a smrt. Kmetje. Go-stač se skuša povzpeti do gruntarja, pa ga gruntarji ugonobe. Torej socialen problem o slojevnih bojih med kmeti samimi. Kdor je bajtar in goslač, ostani bajtar in gostač in se ne sili med gruntarje. — Zasnovana na podlagi istinitih slučajev v življenju konservativnega slovenskega kmeta. Mnogo boljša od prve študije. Čedna, vse hvale vredna. — Ksaver Meško: D r a m a izza davnih dni. 1572. Protestan-tovski predikant zapelje mladega dekleta; zato zapade osveti v valovih Drave. — Resnično dram a tiski razgibana novela s sijajnim, efektnim koncem. Kaže vse prednosti Meškove otožne, do srca segajoče poezije. Meško je poet. Ne piše z umom, piše s srcem. Zato je topel in njegova beseda je žarka in neodoljiva. Nič narejenega ni v tej noveli, zato je prikupna, vse drugače nego »Na Poljani«, o kateri pozneje. Gladek, brzeč slog, predvsem pa njegove originalne, neprisiljene, poetiške primere. Mojster štimunge; mehke, pa vendar določne poteze. Brez hibe.Cankarjeva šola, pa brez vsiljivosti. — Milan Pngelj. Smo ga že lani hvalili. Zelo simpatičen, mnogo obetajoč talent. Pa še v razvoju. Zdi se mi, da je gredica, na kateri bi se docela razcvel, lahno humoristično pripovedovanje brez velikega poglabljanja, žuboreče kakor spomladanski potoček. Pngelj je gibek pripovedovalec, njegov humor je lahek, solnčen, narahlo odevajoč. Nič retorike, nič za v lake v slogu. Docela sam svoj. In tako naj ostane. V snovi pa treba večje izbirčnosti: Žandar j a Str u ž n i k a naj bi bil poslal Mohorjevi družbi. Prevsakdanje. Kič za podlistek za 6 K. Nekaj posameznosti dobrih. Tem boljša je K a -pela sv. F 1 o r j a n a. Malce omejenemu kajžarju podro kapelico, ki mu je najsvetejše na svetu. Omejenec se osveti nad rušit olji, zažge sosedovo hišo, priđe v zapor in umre v blaz-nici. — Torej tragedija omejenca, ki ga ugonobi roka krepkejših. Prav imenitno izvedeno in nadvse prikup-ljivo. Vredno, da se čita iznova. — Vlad. Levstik. Mnogo globlji od Pug-lja. Ima široko obzorje. Zajema iz globoke v filozofski poglobitvi šolane duše. Nekaj umetniškega bohema je se v njem, pa se ga otresava, da moremo skoro govoriti o samosvoji umetniški individualnosti. Njegova koncepcija je duhovita, včasih presenetljiva, polna efektnih point in impromptujev. Jezik mu teče gibko, pa umerjeno, brez tiste retorike, ki je banalna dovoli, da jo more ponaredit] vsak zaljubljen študent, ako je čita] romane, (p. 120). Literat z dušo in maniro. Ze priznan v slovenskem slovstvu, zato naredimo piko. Novela P i g m a 1 i o n. Romantična ljubezen umetnika kiparja do dekleta, ki mu je duša praktična. Iz te osnove pa priteče čim dalje bolj razraščajoč se povsem nov potoček, recimo te zgodbe morala: da se ženske, ki hočejo biti večno ljubljene, na smejo osmešiti pred nami, ne sinejo vzeti diadema iz las in pa, da ga ni zla, ki bi ga mož ne mogel nesti. Vpletena je satira na domače umetniške razmere. Zdi se mi, da je Pigmalion preveč na lahko vržen na papir; manjka mu zadnje pile, ki bi zaokroževala in harmoni-zovala. — Sirota Jerica. Sirot-no dekle, ki se v njem vzbuja ljubezen. Brez opore, sledi njenemu zvanju in umre v njenih plamenih. Pre-tresujoča tragedija, globoko zasnovana. Dovršena in imponujoča v svoji preprostosti in neprisiljenosti. Ve-leefekten konec. Izmed najboljših Levstikovih spisov. (Konec prihodnjič.) stranka proti splošni kuriji, bi bil gospod Kristan prvi, ki bi vihtel sekiro ter upil: Hudiči, toliko pameti bi bili morali vendar imeti, da je boljše nekaj, kakor nič! Na tem polju se prav dobro poznamo! — Otročarija. »Slovenec« z nespametno strastjo zanikuje vest, da bi bil ministrski predsednik Beck z državnim poslancem Hribarjem kon-feriral o volilni reformi za kranjski deželni zbor in o vprašanju slovenskega vseučilišča. Pravi, da se je o volilni reformi posvetoval le s Šu-kljetom, Šustcršičein in Trillerjem, o univerzi pa zgolj z dr. Korošcem. Glasilo slovenske ljudske stranke grozi, da bode odslej vpeljalo novo rubriko za »osebne laži«. Nam se ta jeza vidi silno otročja. Da se je baron Beck posvetoval s poslancem Hribarjem o kranjski volilni reformi, bi to ne bila nikaka pregreha, ker je . Hribar načelnik slovenske napredne stranke, in pametnemu ministrskemu predsedniku bi gotovo ne škodovalo, če izve, kako tak mož misli o prevažnem vprašanju deželnozborske naše volilne reforme. Da bi pa glede slovenskih visokih šol bilo merodajno le mnenje dr. Korošca, o tem pa »Slovenci*« niti novorojenega otroka ne bode prepričal. Vsa ta otročja gonja i/vira le iz politične zavisti^ katera bi naše javno mnenje z vso silo rada vklenila v verige napačne misli, da na Dunaju samo klerikalni poslanci kaj premorejo, vsi drugi pa so prazne in gole ničle. Ta politična legenda pa je že davno izpodkopana in »Slovenec« se le osmeši, če se še vedno na njo obeša! — Slovo v deželnem dvorcu. V torek je bila zadnja seja sedanjega deželnega odbora, v kateri so se deželni odborniki poslovili od dosedanjega deželnega glavarja D e t e 1 e in od dosedanjega deželnega odbornika Grassellija, ki nista več člana deželnega zbora. Včeraj ob 11. uri dopoldne so se deželni uradniki korporativno pod vodstvom deželnega nadsvetnika Z a m i d e poslovili od bivšega deželnega glavarja. Na ogo-vor nadsvetnika Zamide se je bivši deželni glavar ginjeno zahvalil, po-udarjaje, da je bil vsega skupaj 25 let član deželnega odbora, in sicer 8 let kot deželni odbornik ter 17 let kot deželni glavar. Gospod Oton pl. Detel a zapusti že te dni deželni dvorec in se preseli na svoje posestvo Ajma-nov grad pri Škof j i Loki. — Deželnozborske galerije. Galerijske obiskovalce kranjskega deželnega zbora bo zanimalo izvedeti dispozicije, ki jih je v tem oziru storilo deželnozborsko predsedstvo. Do-sedaj so bile vse tri lože v doželno-zborski dvorani poslancem pO klubovi pripadnosti pridržane, da z njimi razpolagajo; obe galeriji pa ste bili namenjeni obiskovalcem sploh. Za bodoče je odrejeno, kakor sledi: Srednja loža je prezidijalna in razpolaga z njo prezidij. Desna takozvana uradna loža je rezervirana za uradnike politične in avtonomne uprave. Za upravo pač ni brez pomena, da se njenim organom s tem daje priliko, da zamorejo deželnozborskim obravnavam neovirano prisostvovati in se o intencijah posta voda j alca direktno informovati. Važnost, katera se dandanes v javnem življenju pripisuje po vsej pravici časnikarstvu, opravičuje dovolj, da se za časnikarje rezervira posebna časnikarska loža. Na splošnih galerijah bo prostor za sedeže od stojišč ločen, za sedaj seveda samo provizorično. S sedeži, ki bodo vsi numerirani. razpolagajo dežel no-zborski klubi in sicer po razmerju števila svojih članov. Tudi na stojišča bo vstop dovoljen le proti vstop- nicam. Kadar bodo galerije polne, bodo v obvestilo občinstvu nabite tablice z napisom: »Vstopnic ni več!« Ravno tako bo nabito, kje se dobivajo vstopnice. — Zmaga v Žireh. V torek, že prepozno za torkovo številko, smo dobili naslednjo brzojavko: »Pri občinskih volitvah v Žireh so zmagali na prednjak i v dveh razredih. Na zdar!« — Promociji. Na graškem vseučilišču bo dne 27. t. m. promoviran b doktorjem prava gospod Fran I r g o-1 i č, starejšina »Triglava«, dne 28. t. m. pa gospod Fran Kotnik doktorjem filozofije. Čestitamo! — Iz sodno - pisarniške službe. Višji pisarniški oficijal Konstantin Ostrogo v iČ je premeščen s Krka v Trst, pisarniški oficijant Rudolf Petelin v Trstu pa je imenovan za kancelista. — Iz veterinariie službe. Za oglednega živinozdravnika na žel. postaji v Škof j i Loki je nameščen dež. živinozdravnik v pokoju Andrej Per-ko, ker je dež. živinozdravnik Peter Miki a v č i č premeščen v Ljubljano k okr. glavarstvu. Ce bi bil prvi zadržan, ga bo nadomestoval na omenjeni postaji okrajni živinozdravnik Anton Korošec iz Kranja. Slovensko gledališče. Včeraj popoldne se je vprizorila na korist dramskemu osobju našega gledališča G 6 r n e r j e v a »P e p e 1 k a«. Od »TiUvjulčiee«, ki se je tudi vprizorila v tej sezoni, se »odlikuje« to delo po tem, da so do malega vse v njej nastopajoče osebe smešne karikature, vsem na čelu seveda kralj Kakadu; in celo njegov sin Princ Kras-n os 1 a v , to gorišče, v katerem zbira otroška fantazija vse vroče žarke občudovanja, ljubezni in lepote, si dovoljuje ob kraljevem prestolu tako banalne verze, da se mi je smilila polnoštevilno navzoča kodroglava mladež, ko je videla one tajnolepe figure, ki jih je stoinstokrat oplela z zlatimi nitkami svoje fantazije in ljubezni, splahniti v puhle karikature. Ako še omenim, da je vsa verzi t i-cirana proza, kolikor je »diči« to delo, prikrojena naravnost kanibalski, tedaj je pač jasno, da »Pepelka« nima nikakih umetniških pretenzij, zato bi bilo tudi odveč spuščati se detajlno v uspehe posameznih akterjev. Igrali so v splošnem z veseljem in ognjem in tudi dekoracije so bile jako dostojne. Občinstva je bilo navzočega poldrugo gledališče. Iz gledališke pisarne" Nocoj (za lože: par) se uprizori izvirna noviteta „Daemon Venusu, tri eno-dejanke, spisal Adolf Robida. Glavne vloge so v rokah dam: Borštnikove, Danilovein Krei-sove ter gospodov: Danila, Dra-gutinovića, Nučiča in Toplaka. &asi slovenske opere prirede v soboto, 4. aprila, koncertni večer v hotelu „Unionu. Vabila na ta večer so dali napraviti v si wenskem in — nemškem jeziku. Ne da bi se hoteli spuščati v kritik • tega čudnega dejanja, konštatujem^ samo, da je to škandal, ki se obsoja sam. Kakor smo se informirali, ni vodstvo slovenskega gledališča v nobeni zvezi s to prireditvijo. Telovadno društvo „Sokol 111 v Ljubljani priredi v nedeljo 5. apr. ob pol 8 zvečer v hotelu Štrukelj IH zabavni večer z zelo zabavnim sporedom. Posebna vabila ne ne raz pošiljajo. Druiblnskl večer, ki ga je snoči priredilo „Slovensko obrtniško društvo" v SokolDvi dvorani v „Na-rodnem domu", je glede vsporeda na tem, da se dvigne naša ljudska morala, izobrazba in gmotno stanje, predvsem pa v zadnjih desetletjih tako globoko propala narodnostna ideja. V dosego svojih namenov ima novo se snujoče društvo namen ustanavljati knjižnice in čitalnice, prirejati predavanja, razgovore in poučne izlete, vplivati na druge korporacije in na javnost sploh, da podpirajo ljudsko - izobraževalna stremljenja, izdajati poučne spise ter prirejati veselice in zabave v narodne namene. S tem se obračamo na gorenjsko dijaštvo obeh naprednih struj in na slovensko občinstvo s prošnjo, naj nas podpira v našem stremljenju moralno in gmotno. Pripravljalni odbor akad. fer. društva za Gorenjsko: Dr. phil. Josip Haein, cand. iur. Rado Pavlic, Lovro Tepina, cand. phil. cand. vet. O p a z k a: Pojasnila dajo: Dr. Josip Haein, Cerklje pri Kranju; Rado Pavlic, cand. phil., Kranj; X#ovro T e p i n a . cand. vet., Dunaj III./1 Tierarztliohe Hochschulc. Dnevne vesti V Ljubljani, 26. marca. — Kranjski deželni zbor. Dnev7 ni red prve seje deželnega zbora kranjskega dne 27. marca 1908. 1. Otvorjenje deželnega zbora. 2. Obljuba novoizvoljenih deželnih poslancev. 3. Konstituiranje deželnega zbora: a) volitev dveh rediteljev: b) volitev dveh verifikatorjev: c) volitev deželnega odbora. 4. Priloga H. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske. Začetek seje ob 11. uri dopoldne. — Splošne kurije ne maramo! Glasilo naše socialno - demokratične stranke je ravnokar pisalo, da ta stranka ne mara niti va\ splošno kurijo, niti za tako kurijo, v kateri bi volili samo tisti, ki drugod nimajo volilne pravice. Poživlja poslanec slovenske ljudske stranke, kakor tudi poslance slovenske napredne stranke, da naj se ravnajo po ti izjavi. Ne izdamo nikake posebne tajnosti, če na-glašamo, da sta pri znanih pogajanjih dr. Tavčar in dr. Šusteršeš soglasno zahtevala, da naj se omenjena kurija nadomesti s tem. da se deset novih mandatov po številu prebivalstva razdeli med mestno kurijo in pa med kurijo podeželskih občin; v obeh teh kurijah pa naj se nato vpelje splošna in enaka volilna pravica. Prišel bo čas, ko se bo pojasnilo, kako neizprosno je bilo nasproti ta zahtevi stališče vlade in kranjskega velikega posestva! Ali se bo pri volilni reformi pokopala splošna kurija, ne vemo; to pa vemo zanesljivo, da bi bil »Rdeči prapor« prvi, ki bi pričel skale metati na slovenske napredne poslance, ako bi se pokopala z njihovimi glasovi. Boljše nekaj, kakor nič! To je bila parola socialno-demo-kratične stranke pri državnozborski volilni reformi, in dr. Tavčar ima še sedaj nekaj modrih kosti, katere so mu provzročili udarci lastnih pristašev in pa socialno-demokratičnih nasprotnikov, ko se je z vnemo branil proti temu, da bi se državnozborska volilna reforma zlorabljala v ta namen, da se ž njo kranjska mesta okradejo, kakor se je to faktično zgodilo. Boljše nekaj, kakor nič! Ta pesem se je pela takrat in mogočno je donela tudi iz socialno - demokratičnih ust! In če bi se sedaj uprla naša Llu&ezea Končanoue Klare. (Konec) Tesno je bilo ljudem pri srcu, ko so zrli na grad, čigar zgornji del je bil ves v plamenu. Instinktivno, ne da bi bil kdo kaj rekel, so se s podvojenimi močmi lotili gašenja, in v vsaki duši je ostalo koprnenje, naj bi se Klarica in Hrast živa in nepoškodovana vrnila iz gorečega gradu. Zlasti pri Klarici so bile vse misli. Vsi so jo ljubili zaradi njene prijaznosti in dobrote in ta ljubezen se je spremenila zdaj v občudovanje, ko je šla Klarica v ogenj, da reši otroka markijevega. Vse ljudi je malone obenem prešinilo spoznanje, da Juri ni govoril resnice, ko je Klarico dolžil, da je marki jeva zapuščena in z možem vred iz hiše segnana ljubica, saj bi sicer svojega življenja ne postavljala v nevarnost. In zdaj ljudje tudi niso več verjeli, da je Hrast požigalec in težek, a resničen sum je padel na Jurja. Naenkrat je zaoril po širnem dvorišču klic. Kar vsi so naenkrat zavzdihnili, kakor bi se jim bil kamen odvalil od srca. Vsa srca je olajšal ta klic. Tam iz plamena in iz dima, z gorečo obleko in tlečimi lasmi, se je zapodilo človeško bitje iz grada, držeč na rokah otroka. »Klarica!« Samo ta klic je zadonel in že so planili ljudje na pomoč in udušili in pogasili ogenj, ki se je bil prijel Kla-ričine obleke in njenih las. »Klarica — dobrotnica,« je zavzdihnila markiza, in iztegnila roke po svojem otroku. Stisnila ga je k sebi in ga hotela poljubiti, a glava ji je padla nazaj in roke so ji omahnile. Toda ljudje niso zapazili, da je v tem trenotku srčna kap končala mlado življenje markize Helene, kajti odskočili so bili od nje, ker se je bila začela podirati grajska streha in se je hitro nato sesula. Z naporom vseh moči so ljudje poskušali pogasiti ogenj vsaj tam, koder je bil Hrast šel v goreči grad, a ko se jim je to naposled posrečilo, so videli, da so se vdrli tudi strop je in zasuli Hrasta. Vztrajnemu delu in pomoči ljudstva, ki je bilo med tem prihitelo od vseh strani, se je končno posrečilo ogenj preobvladati in ga pogasiti. Ko je prišlo jutro, se je pač še kadilo iz gradu, a večina grajskega poslopja je bila rešena. ' Šele zdaj, ko so ljudje prišli ta-korekoč do sape, so se začeli ozirati po Jurju. Toda ozirali so se zaman. Juri je bil že davno izginil. Nesreča, ki jo je provzročil in ki je zahtevala dve človeški žrtvi, je ganila tudi njegovo trdo srce. Splazil se j e že v stran, ko je zaznal, da je ponesrečil Hrast, in nihče ga ni več videl. O vseh teh dogodkih je izvedel marki šele naslednji dan. Ostal je bil čez noč gori v polhovgraških gozdih. Ko se je vrnil, je našel dom porušen, ženo mrtvo. Klarice pa sploh ni več videl, ker so jo bili zaradi njenih opeklin odpeljali v Ljubljano. Minulo je leto. Mlado solnce se je zopet smejalo na cvetočo zemljo in obsevalo tudi dvorišče Kušljano-vega gradu, koder je bilo zdaj živahno življenje. Zidarji in tesarji so bili na delu, da prenove grad in ženske so s trakovi venčale mlaj, ki so ga potem moški postavili okrog grajskega vhoda, kajti pričakovali so obisk iz Ljubljane, obisk, ki so se ga veselili ljudje daleč naokrog ter nanj potrpežljivo čakali že več dni. In pripeljale so se po cesti iz Ljubljane kočije z mnogimi odličnimi gospodi in damami ter se ustavile pred gradom. In ljudje so vihteli klobuke in vriskaje pozdravljali mlado gospo, ki je prišla s svojim možem naravnost od poroke, da vidi še enkrat svoj rojstni kraj in dom, kjer je zaradi svoje ljubezni preživela pravo mučeništvo. Marki d' Au-reville in njegova mlada žena Klarica sta se še tisti dan odpeljala dalje na južno Francosko, ostal pa je med ljudmi spomin in ko sta bila pozabljena kot človeka, so si ljudje kot historijo pripovedovali mučeništvo in poveličanje Končanove Klarice. uspel prav lepo. Društvena godba je preoisao izvajala same krasne komade, pevsko društvo nSiaveou je pelo z ■nano dovršenostjo, g pl. Sladovič je pa kot groteskni komik in muzikalni kloven žel povsem zasluženo burno pohvalo od vseh strani in moral marsikaj dodati svojemu ob« širnemu programu. Za zabavo je bilo torej kar najbolj preskrbljeno — tudi restavraterja g Kerž šaika kuhinja in klet sta našli vse priznanje — vendar je bila udeležba na tej prireditvi majhna. Ne vemo, kakšne t e h t n e vzroke imajo obrtniki, za katere predvsem je bil ta večer prirejen, da se ga niso vdeležili, kakor je bilo pričakovati. V združenju je moč in na kakem takem večeru se je vendar lahko pomeniti o stanovskih težnjah ter si napravi jati načrte za boljšo bodočnost, katere si gotovo tudi ljubljanski obrtniki žele. Redni občni zbor gostilni* ar -ske zadruge bo jutri v petek, dne 27. maroa v dvorani nMestnega domau ob 2 popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Letno poročilo o delovanju zadruge 4. Polaganje računa za leto 1907 in poročilo nadzorstva 5 Volitev: a) načelnika, b) načelnikovega namestnika, c) treh odbornikov, d) enega namestnika, e) dveh odbornikov pomočniške bolniške blagajne, f) enega namestnika pomočniške bolniške biaga ne, g) enega člana v nadzor tvo pomoč. bol. blagajne, h) enega namestnika v nadzorstvo pomočniška bolniške blagajne, i) enega odbornika v zadružno razsodišče. 6. Prenaredba pravil. 7. Raznoterosti. Za kandidate so postavljeni sledeči gospodje, in sicer: za načelnika Tosti Ivan, za nač. namestnika KrapeŠ Fran, za odbornike Anzlin Fran, Petsohe Viktor, Tonejeo Anton, Tron tel j Jakob, za odb. namestnike Kržišni k Emil, Lam p er t Martin, Šk ulj Rud., v odbor pomočniške bolniška blagajne Stritar Ivan, Pogačnik Leon, namestnik M ar en Če Juri, v nad zorstvo pomočniške bolniške blagajne Stritar Rudolf, odbornik, Steiner Anton namestnik, v razsodišče zadruge pa Peter K ris o h. Potovanje kranjskih hotelirje? in gostilničarjev na Dunaj Deželna zveza za tujski promet na Nižjem Avstrijskem in dunajska zadruga gostilničarjev sta na prošnjo kranjske zveze za ptujski promet prevzeli aranžiranje poučnega potovanja hotelirjev in gostilničarjev iz kranjskih letovišč na Dunaj, kjer ostanejo pet dni. Ogledali si bodo vse uredbe glede tujskega prometa, kar jih ima Dunaj. Med drugim je na programu ogled raznih hotelov, restavracij in kavarn, šole za gostilničarje, prisostvovanje pouku za serviranje, dalje ogled prodajaleu s predmeti za tujoe, modne razstave in potnih pisarn, ogled mestne kleti, izlet na Kahlenberg, izlet na Se-vernik itd. Tujski promet in novo ministrstvo Pred nekaj časom je „De-želna zveza za povzdigo tujskega prometa" prejela od mestne občine 2000 K subvencije in to je žalibog menda tudi edini znesek iz domače dežele, s katerim sme zveza računati. Iz vloge za subvencijo se je razvidelo, kako plodonosno in neumorno deluje to društvo. Kljub marljivosti društva pa s tem malenkostnim zneskom vendar ni mogoče storiti drugega, nego vzdržati pisarno. Kje pa dobiti sredstva za reklamo, za izdajo brošur i. dr., kar stane lepo vrsto tisočakov? V tem oziru naj bi naši gospodje poslanoi storili nemudoma potrebne in energična korake, da podpro to vrlo društvo, Če že res ni mogoče doma dobiti potrebnih sredstev, dasi smo mnenja, da bi se to dalo tudi doseči, če bi se upoštevala ta važna narodnogospodarska panoga tako, kakor zasluži. Društvu take važnosti in tako obširnega delokroga bi se moralo dati na razpolago ne 2000, ampak 20 000 kron. Seveda v to ni poklicano samo stolno mesto Ljubljana, ampak oela dežela, v prvi vrsti oni kraji, ki imajo že sedaj dobiček od tujskega prometa. V pričetku tega spisa se je poudarjalo, naj se vsi gospodje poslenci zavzamejo za društvo Kako in kdaj naj so tO zgodi? Ustanovilo se je sedaj novo ministrstvo javnih del. Temu seje dalo tudi potrebne vsote na razpolago, da more vršiti svojo nalogo. Izmed raznih zneskov omenjamo le vsote 350 000 K za športna in umetniška podjetja, za tur is tik o , naprav o razgledi šč, planinskih koč in zavetišč, potov in pospeševanje hotelirstva. 50 000 K se je določilo za podpore deželnim zvezam, katerih je menda kakih 12. — Će bi se delila ta podpora po njih številu, bi prišlo na Kranjsko vsaj 4000 K. Ako pa se še upošteva važnost Kranjske za tujski promet z ozirom na novo alpsko železnico in na marljivo delovanje naše zveze, bi se pa morala ta podpora še Izdata* povišatL 100000 K pa se je določilo sa reklamo in poizvedovalne pisarne v tu in inozem- stvu. Pol milijona kron znašajo t« postavke, ki imajo pospeševati tujski promet v naši državi. Naloga naiih poslancev je sedaj nemudoma storiti korake in porabiti ves svoj vpliv in svojo moč, da od te dokaj znatne vsote dobi Kranjska delež, ki ji pri. stoja, da ne bo vedno prikrajšana, kakor je bila dosedaj vselej. Zadeva le tako nujna, da ni izgubljati niti trenutka, ker pozneje, ko bi bila vsota že lepo razdeljena, bi se nam zopet lahko reklo: „Uvidimo sicer upravičenost Vaših želja m dali bi Vam večjo vsoto, a nimamo več.tf Pogreša se Matevž Z al ar it Loga to«. Bil je koČijaž v Trstu, kjer je pred dnevi pustil ženo in dva otroka v največji revščini. Radovljiška podružnica din. ibe sv. Cirila in Metoda je izdala družbi v korist svoje posebne prav lične razglednice. Društvo za privabltev tajce? za občine Radovljica, Lesce, Rs« gunje in OkOliCO ima dne 28 t. m. ob 6. zvečer v salonu Hudovernikove restavracije v Radovljici svoj občni zbor. V osrednji odbor štajerske kmetijske družbe so bili izvoljeni izmed Siovencev: poslanca Fr. R o-bič in Ferdo Roš ter veleposest-nik v Krapju pri Ljutomeru Josip M ur s a. Zlato kolajno je priznala štajerska kmetijska dražba cesarskemu svetniku dr. Gustavu Ipavicu v Št. Jurju pri Celju v priznanje njegovih zaslug za sadjerejo. Za postajenačelnika v Celja Je imtnovan neki Kiigler, ki je bil dosedaj prometni vodja pri deželni železnici v Kapfenbergu Zadruga Last ni dom" v Ce- lju je premenila pred kratkim svoje prostore. Nastanila se je v hiši poleg nemške cerkve v Rotovških ulicah, ker sedaj uraduje in kjer ima tudi svojo telefonsko postajo. Slovenski napisi se vendarle, Če tudi počasi, v Celju množe. Ustrelil se Je v Celju sodni pristav dr. Koroschetz vs'ed neozdravljive bolezni v želodcu. Dasj rojen Slovenec, je bil po mišljenju hud nemškutar. V celjski Okolici se, kakor se nam piše, slednji čas pojavlja med otroci škrlatica. Komaj so nekaj ponehale ošpice, se že spet širi nova infekcijozna bolezen. Letos res teh vražjih kužnih bolezni kar neče biti konec. Iz celjske Okolice se nam piše. Na Bregu pri Celju nameravajo nekateri rodoljubi osnovati bralno društvo. To resno namero z največjim veseljem pozdravljamo. — Isto tako nas je oveselila vest, da se na Bregu misli ustanoviti neki olepševalen odsek. To bi za ta tako ugodno in lepo ležeči predkraj celjskega mesta v njega lastnem interesu bilo zelo potrebno in — koristno. Ravno kar se snage in reda tiče, bi na Bregu bilo že davno nujno potrebno, da se kaj ukrene; zlasti za to, ker je ta kraj celjske okolioe eden najbolj frekventovanih, tako od domačinov kakor tudi od tujcev. Ustrelil se >e v Mariboru in-fanterist Josip Muršec s samo-krosom v trebuh. Vzrok kazen. Roko si Je zlomil v Rušah pri Mariboru 131etni Mihael Gorjanc, ki je skočil tri metre globoko. Roga Je preklinjal viničar Vid Apotekar v Erjavcih pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah ter je bil zaradi tega v Mariboru obsojen v trimesečno ječo. Zgorela Je cinkarna v Jezercih pri Beljaku Skoda je ogromna. Za rojstni dom Gregorčičev. Dvakrat smo že bili na domu Gre gorčičevem in ob njegovem preranem grobu. Preprijazno nas je sprejemal Gregorčičev še živeči brat. Pri drugem posetu smo nesli s seboj tudi nSpominsko knjigo", ki smo jo nabavili za rojstni d'»m velikega pesnika. S solzami v očeh se je zahvaljeval brat Simonov za počaščenje, iskazano spominu bratovemu A podpisanega je prav lepo prosil Gregorčičev brat, da bi mu preskrbel „Poezije" ljubljenega brata. — Zato se obračam danes, ko je bilo dosedanje povpraševanje po knjigarnah zaman. Tem potom do ljubiteljev in oboževateijev prerano umrlega slavČka z iskreno prošnjo, da bi mi blagovolili poslati proti plačilu ali pa v dar I in II zvezek Gregorčičevih poezij. Ime do-tičnega in kdaj bomo nesli knjigi na Vrsno, objavim v slovenskem časopisju. — Ivan Zoreo, uradnik pri ravnateljstvu o. kr. državnih železnic oddelek 7, v Trstu. „V oviro importJranJa ino- zemsklb tatov11, tako je namestnik državnega pravdnika v Trstu, dr. Barzal. rekel dne 23 t. m. pred porotniki v javni razpravi proti tatovom Franu in Salvatorju Maraglino in Kozmu Datisi. Ti trije ptički so namreč (prva dva sta bratranca) vsi trije iz južne Italije. Nekemu svojemu sodeželann, imenom Blaž Mosoa, bo bili ukradli okolu 600 kron denarja. Obtožnica j«? sicer trdila, da je bilo ukradenega denarja preko 600 kron, in zato je prišla stvar pred porotnike. In na razpravi je namestnik drža nega pravd-pika dr. Barzal v svojem tozilaem govora rekel porotnikom: „Krivda toženoev je jasno dokazana Vi bo-bodete to krivdo potrdili, da bodo toženci kaznovani, da bo zadoščeno gakonu, ki naj vsaj na ta način služi v oviro im portiranju inozemskih ta tov!a —r In rekel je prav, rekel je popolnoma prav. Koliko, oj koliko tatov, koliko kriminalnih subjektov, koliko zločincev pri beži iz Italije in si v Trstu poišče za v tja. Ni ga dneva, da bi ne bil kak nregnioolou aretiran b disi radi tatvine, bodisi radi pretepa, ali pa radi kakega hujšega zločina. Ni ga dneva, da bi tržaški listi ne poročali o kakem zlem delu, ki ga je storil Italijan. S cer BFiooolou skrbno zamolči priimek vsakega Italijana, ki je aretovan, in ne pove, od kje daje aretovani doma, do^im pove za vsakega aretovanega Slovenca, kje da se je rodil in kje da mu je domovinska pravica. —Italijani se v Trstu — in sploh kamor pridejo — ne vedejo kakor gostje, marveč čez par mesecev hočejo biti že gospodarji. A to še ni nič. Naj slabše je to, da jim je nož vedno v roki. Da, celo na gori omenjeni razpravi pred porotniki je toženec Sal-vator Maraglino rekel proti sotožencu Franu Maraglino, ki je bil priznal svojo in njegovo krivdo: „(5e bi imel noi pri roki, te takoj zabodeni." In to je rekel na javni razpravi pred porotnim sodiščem — V Trstu Italijanov iz Italije ne more že nihče vec trpeši. Tržaško ljudstvo Italijan ske narodnosti jih črti morda še več nego s ovensko ljudstvo. Tržaški težaki jih posebno ne morejo več od mmolega decembra sem, ko je namreč tako grozno ponesrečil štrajk težakov. V tem štrajku so bi-i namreč najhujši ravno italijanski podaniki. Oni so naščuvali težake k štrajku, oni so potem grozili onim, ki bi se podali na delo. A kaj so oni delali med štrajkom? Organizacija težakov je bila s podporo drugih organizacij določila denarno podporo štrajkovcem. Straj-kovci — namreč najpotrebnejši — so hodili po to podporo v delavski dom. In tam so neki večer pri razdeljevanju te podpore zalotili nekega težaka, ki je bil prišel že peti ali šesti-krat po podporo, doČim je — kakor se je bilo takoj dognalo — delal ves čas štrajka. Seveda so bili ostali štrajkove! ogorčeni proti cjemu. A kaj je storil on? Potegnil je enostavno iz žepa 15 om dolg in ostro nabrušen nož ter z njim vsem zagrozil : r K ior se mi pr. bliža, bo mrtev!u In ta štrajkoveo je bil italijanski podanik! — Pa to je le en slučaj 1 Ce bi hotel navesti vse slučaje, kjer so se Italijani vedli ne le nepošteno, kakor ta, ampak zločinsko ; če bi hoteli napisati o vseh zločinih, ki so jih zadnja leta izvršili v Trstn italijanski podaniki, bi prišla iz tega oela knjiga. Koliko bi na primer napisati o nesrečnih deklinah, ki jih italijanski delavci tako radi zalezujejo, zapeljujejo in potem puščajo na cedilu s kopico otrok. Koliko je slučajev, ko so Italijani posilili ali vsaj skušali posiliti 7, 8 do 91etna dekletca V tem pogledu so ti ljudje prava živin Četa. Evo slučaja, ki to potrjuje: 281etni Tomaž Apirani, doma iz S Severino delle Marche v Italiji, Je že več časa zalezoval l91etno Amalijo Mora vec, služkinjo pri neki družini v III. nadstropju hiše Št. 4 v Trici del Toro. Slovenski bi se to reklo v „bikovi ulici", in Tomaž Apirani je to ime ulice opravičili On je stanoval namreč v II. nadstropju iste niše (št. 4). Ker se mu ni dala Amalija Moravec zapeljati po sladkih besedah, je on v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 5. uri popoldne, ko je vedel, da ni njenih gospodarjev doma, prišel nenadoma v njeno sobo, zapri Vrata za seboj in se lotil dekleta s silo. Amalija je pa tako vpila, da jo je za hip izpustil, in v tem hipu mu je ona pobegnila. A ko se je pezneje vrnila v svojo sobo, je konstatovala, da ji je Tomaž ukradel srebrno uro, Vredno 20 kron. In glej, tudi v tem 8lučaju prinaša nPiocolou notico o dogodku, a govori le o „Tomažu Aa, fie da bi o njem povedal, od kje da je doma! — Kaj pa slučaj, ko sta dva Italijana nekega svojega so-deželana vpijanila in mu ukradla okrog 1000 kron denarja? Kaj pa oni slučaj, ko sta dva Italij ana v Rooolu napadla in oropala nekega železni carja? — Oj, koliko je takih slučajev. h. naj bi človek potem ne pritrdil dr. Barzaiu. če ta poreče, naj storimo fcaj „v oviro importiranjanja inozemskih tatov" — inozemskih zločincev •ploh? C. kr skladifiča v tržaški taki odklanjajo radi nakopičenja blaga vsprejemati tovarno blago vseh VBt izjemši špirit v kotlih. Radi tega *e blago za Trst prosta Inka državna fcelesnioa in Trst prosta luka južna železnica le na podlagi § 55. obratnega pravilnika sprejema. Ptgrefta SO llletni kočarjev sin Nib Brinovar iz Velikega Trnja že od 11. novembra 1907. Fant je precej navit in nastopa pod napačnim imenom. Posiliti |e katel v Trstu 28letui natakar T o m a ž Apirani, Italijan iz Italije, služkinjo Amalijo M o r a v e c Ker se mu to ni po* sreči io, ukradel je uro. Do u Juana uzmoviča so že zaprli. Vrat al Je preresal v Trstu Mletni delavec Jakob Silič vsled silne nervoznosti. vendar ga še morebiti ohranijo pri življenju. Stroi je odtrgal raka B81etnemu kurjaču Francu Kocijančiču v Trstu. Zanimiv alućaj Trgovec Batini Fekete na Reki je bil obsojen na 20 K globe ali dva dni zapora, ker je razžalil neko gospo s tem, da je trpinčil in usmrtil njeno lepo mačko. Občni zbor osrednjega društva c kr po>4arje* Itd. vršil se je dne 22 t m na Dunaja. Rizun osrednjega odbora udeležili so se tega zbora vsi predsedniki deželnih in okrajnih skupin ter lepo število odposlancev in članov. Po običajnem pozdravu od predsednika poročal je le ta o delovanju društva, potem pe-vovodja in blagajnik o njih poslova • nju. Na to vršila se je volitev odbora. Ker do sedaj ni predsednik radi bo-lehnosti nikakor ni hotel te častne službe več sprejeti je bil na njegovo mesto izvoljen jako delaven in zmožen tovariš SonafTer. Temu so sledde jako živahne debate o raznih predlogih. Med drugimi je bil predlog, da naj se opusti svoječasno priporočena postavna predloga glede zboljšanja naših nevzdržljivih razmer, in se naše društvo pridruži nameravanem jednačenju z državnimi uradniki, vendar naj se pri udelitvi ne ozira le na urad, temuč na sluziene leta, enoglasno sprejet. Eaako tudi predlog, naj se železniško ministrstvo in ravnateljstva vkljub temu, da so se že izrekli, le z dekretom nastavljenim uradnikom letne legitmacije za polovične vozne listke izročiti, še enkrat naprosijo te legitimacije tudi tistim odpravnikom obojega spola dovoliti, katerih poklicni stališ je pošta. Dalje se je sklenilo „Oesterreich Lanapostu kot društveni list opustiti in naj se ustanovi nov društveni časopis, v katerem bojo — po hudi borbi — spre joti tudi dopisi raznih skupin v njih mat ero i m jeziku Novi odbor ima tudi nalog, se z še obstoječimi drugimi društvi poštarjev tako sporazumeti, da bodemo v prihodnje enako in edinosti nastopali. To enakomerno na sc--panje pričakuje se že pri ustanovitvi personalnih komisij, kar se bode v kratkem zgodilo. Podporno drvStro za slovenske visobosolce v Pragi. <3K>spa Pavlina Tomšičeva je daro-vala rPodpornemu društvu za slov. visokošolce v Pragi" 500 K. z željo, naj se osnuje v trajen spomin pokojnega stavbnega svetnika Frana Tomšiča, bivšega večletnega društvenega predsednika iu Častnega Člana, nTom šičev fondu. Da bi ta blagodušen čin gospe Tomšičeve našel mnogo posnemovalcev tudi po Slovenskem! Smrtna nesreča- v Blatni vasi v Istri je padel Peter Muzi ca pod voz poln gnoja. Kolo mu je Šlo čez glavo in mu jo popolnoma strlo. Ponesrečenec je ostal na mestu mrtev. Nagla smrt Danes dopoludne je naje v Kolodvorskih ulioah župnik iz Št. Juria pri Kranju Anton Kukeij rojen 1. 1845 na Jezici pri li ubijani izvoščka, naj ga pelje v Leoninum. Ko ga je izvošček tja pripeljal ie bilo Kukelju postalo slabo. Izvošček ga je od tam hitro peljal proti bolnici, a tja dospevši je bil Kukeij mrtev. Policijski zdravnik gosp. dr. Ilner je konstatoval, da ga je zade a srčna kap. Nevarno grozil- Snoči ie na Dunajski cesti št. 19 hlapeo Vinko Ištvan, rojen !. 1881 v Petrovaradu, v stanovanju grozil z nožem hlapcu Biro Janušu, ki mu je komaj ušel. Ištvan je tudi z nožem razbil sliko na steni in prevrnil petrolejsko svetilko. Polioija je 1št van a aretovala in izročila o. kr. deželnemu sodišču. „Društvena godba ljubljanska" koncertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropatf in sicer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7., in 8. zvečer. Drobne novice. — Grof K. Zedtwitz, bivši državni in deželni poslanec, je umrl v Pragi 64 let star. — Saški kralj je obiskal v Bol-canu hčerko princezinjo Pijo Moni-ko, ki je dosedaj še ni videl. Princezinjo pri peljejo kmalu v/Draždane v kraljevo rodbino. — Nemški cesar in cesarica sta se pripeljala v Benetke, kjer ju je sprejel italijanski kralj. — Truplo črnogorskega princa Stepana so prepeljali v Kotor in od tam na Cetinje. Avstrijsko vojaštvo je izkazalo pokojniku v Kotoru zadnjo čast, kakršne so deležni princi vladarskih hiš. — Crnogorski knez Nikola, je pomilostil vojvoda S o š i c o , ki je bil lani zaradi punta v Niksiću obsojen v 2l/2 letno ječo. — Umrl je vojvoda Devonsirski, ki je bil mnogo let angleški minister. — Umori v Srbiji se strahovito množe. Od novega leta je bilo umorjenih že 49 oseb. — Strahovita razstrelba. Velika smodnišnica ob jezeru Batuko v državi Čile je zletela v zrak. Porušenih je bilo mnogo vasi, tudi mnogo ljudi je bilo ubitib. Škoda znaša 3 milijone. — Bolezeu angleškega ministrskega predsednika Campbell - Ban-nermana se je shujšala tako, da se je bati vsak čas katastrofe. — General Stossel je v j0či zbolel na živc = h, da se ne more ganiti s postelje. Rožne stvori. * Aretovan menih. V svoji vili pri Ncapolju je pred nekaj časom umrl vojvoda Alfred Monforte di Laurito. V zadnjih letih je živel v popolni zapušeenosti, i kajti njegovi sorodniki bivajo v inozemstvu. Poleg sluge Sicilianija je imel pri sebi meniha patra Valerij ana, ki je bil njegov spovednik in je sploh s starim gospodom delal kar je hotel. Po voj-vodovi smrti se je izkazalo, dn Je iz njegove blagajne izginilo zlatnine in dragocenosti v vrednosti 300.000 fr. in tudi mnogo denarja. Sorodniki niso hoteli imeti sitnosti s policijo in zato niso tega naznanili. Policija je pa sama izvedela za stvar jo začela preiskovati in je končno dognala, da je spovednik pater Valerijan prodal za več kot 100.00 frankov Monforto-vih dragocenosti. Policija je šla patra iskat v samostan San Pasquale. Menihi so rekli, da patra Valerij ana že celo leto ni v samostanu. Toda polioija jim ni verjela, nego je zastra-žila samostan. Iu res, že čez nekaj časa je prikorakal pater Valerijan in je hotel vstopiti v samostan, a pri vratih so ga prijeli in ga odpeljali v zapor. Pater pravi, da mu je umrli vojvoda dragocenosti v vrednosti 300.000 frankov daroval »med živimi«, policija pa meni, da sta pater Valerijan in med tem ubegli sluga umrlega vojvoda okradla. Pater je ostal v zaporu. Policija je zdaj dognala, da je bil navidezno pravi svetnik, v resnici pa velik grešnik. Imel je ljubezensko razmerje z neko staro grofinjo, povrh pa na tuje ime napeto sobo v nekem hotelu, kamor se je hodil zabavat z različnimi ženskami. * Velikanska sleparija, V Parizu so zaprli bankirju Rochette, ki je tekom nekaterih let ogoljufal ljudi za več kot sto milijonov frankov. Rochette je bil pred desetimi leti še natakar v kolodvorski restavraciji male postaje Melun. Ko je podedoval 5000 frankov, je odložil servijeto in se je preselil v Pariz. Tam je postal bančni uradnik. Z* 1903. je dotična banka falirala. Rochette je prevzel en njen zavod in je začel slepariti na svojo roko in kar na debelo. Izdajal je vsakovrstne akcije in ustanavljal vsakovrstna podjetja. Tako je ustanovil družbo za izkoriščanje nekega rudnika na Španskem. Seveda je ta družba hitro izdala akcije, ki so dosegle na borzi visok kurz. Zdaj šele je prišlo na dan, da ta družba sploh ni imela nobenega rudnika. S takimi sleparijami je kakor rečeno Rochette ogoljufal ljudi za več kot 100 milijonov frankov. Rochette, ki je šele .*V2 let star, je veljal za enega prvih francoskih bankirjev. * Berači na Kitajskem. V samem Pekingu je nad 100.000 beračev, ki znašajo šesti del vsega prebivalstva. Ti berači tvorijo svoje lastno društvo, katerega načelnik se imenuje »beraški kralj«. Vsi člani priznavajo svojemu kralju samodrštvo ter ima pravico nad* življenjem in smrtjo. Policija mu je najbrže še hvaležna, da ji pomaga držati mnogobrojno sodrgro v redu, zato policija nikoli ne posreduje, ako pride do konflikta med »kraljem« in njegovimi podaniki. Kralja si volijo po splošni volilni pravici, in tako so berači v Pekingu edini državljani v celem cesarstvu, ki imajo volilno pravico. Beraški kralj se redko kdaj prikaže svojim podanikom: njegovo dostojanstvo mu tega ne dopušča. Mnogo popularne j ša pa je kraljica, ki ima razne zveze z mestnimi oblastni-jami. V beraškem oziru je Peking razdeljen v več okrajev, a vse hiše so uvrščene v dva tarifna razreda. Ako bi kateri berač dobil manjšo miloščino kakor mu »gre« po tarifi, vzame si dva tovariša za priči ter pride drugi dan protestirat Dvakrat na leto, spomladi in jeseni je določen po en dan posebej za berače. Ta dan ima vsak berač pravico vzeti iz vreče pred vsako prodajalno pest rži ali prosa. Razun beračev — »strokovnjakov« je v Pekingu na stotine slepcev. Ti hodijo v celih karavanah 10 do 20 v gosjem redu. Vsak drži levico na rami svojemu predniku, desnico pa moli za milodari. Književnost \ — Mata aaladlaaka llttratara je nad vae uboina in starš , kakor učitelji so v zadregi, kaj bi pouka in zabave željni mladini dali v roke. Imamo pač take spise, kakor nRoza Jelodvorskau, „Genofeva in hudobni Golo" in takih reči v izobilju, a to je kvečjemu za šolarje dobro. Če je otrok 12 ali 14 let star ga te storije le dolgočasijo. Za otroke v teh letih nimamo ničesar, prav ničesar. Mladina v starosti 12 do 17 let bi rada kaj Čitala o svetu, o tujih deželah in njih navadah, o velikih dogodkih občega pomeoa in v rasnih posamično-stih iz vseh ved. Tega v slovenskem jezika nimamo in tudi še dolgo ne bomo imeli, ker ga ni založnika, ki bi zmogel za tako delo potrebni denar oziroma, ker bi nikdar ne prodal toliko izvodov takega dela, da bi bili pokriti njegovi stroški. Za mladino, ki zna nemški, je najbolj priporočljiv vzorni, bogato in krasno ilustrovani časopis nder S tein der Weisen, Unterhaltung und Beleh-rung aus allen Gebieten des Wissens.u Tega lista izide na leto 24 močnih zvezkov in vsak velja samo 60 v. Ta list podaja čtivo, ki bistri mladini duha in ji razširja obzorje če je naša mladina malo izobražena in ne ve do-ui več kot to, kar ji podajajo šolske knjige, je vzrok ta, ker ne čita nič drugega kot romane in pesemoe. — Sliko iS vzgoje. L zvezek. Slepa ljubezen. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Spisal Anton Pesek. Založil Anton Pesek, šolski vodja v Narapljah pri Ptujski gori. Cena 1 K. Ta nova knjižnica ima namen, vzbujati v ljudstvu spoznanje, da je šola potrebna in da je učitelj najboljši prijatelj naroda. „Šlepa ljubezenu kaže, da mora biti vzgoja prva in najvažnejša skrb stari-šev, da sta šola in uČiteljstvo vele-vsžen faktor za narodovo prosveto in da more le vzajemno delovanje staršev in učiteljev imeti pravi uspeh. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigar ni« na Jurčičevem trgu št. 3. telefonsku m nrzolovni man,- Konference ministrov s elani proračunskega odseka. Dunaj, 26. marca. Danes dopoldne Hoj|ln)M"i pinarni. 1. Pregled in potrdilo bilance. 2. Potrdilo o predlagani razdelitvi čistega skupila. 3. Volitev nadzorstva. 4. Raznoterosti. Odbor. Kinematograf Jdlson 14 Dunajska cesta u naproti kavarat »Svrepa4 V ^redo in wv>boto rio^r »pored* •amvltU as 1056 Trsousko-obrtno zadruga v Ljubljani — Zadružni prostori: S<*tira trgovske menice. do dne dviga po 41 ,,°/0; rentni davek plača zadruga sama. j Presltrbuijt* vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na Sprejem«; vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka I vsa tu- in inozemska tržišča. Čekovno knjižico. Daje |M.H(»jtu: proti menici oziroma zadolžnici, na vred- I nostne papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne I terjatve, na hipoteke. * t Izdaj* nakaznice. 1052—3 Vsa pojasnila se dobijo bodisi nstmeno sli pismeno v *. sedmini pisarni. Dovoljuje posojilo proti mesečnemu, oziramo četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogoji. Uradne ure v* »8* d mi t dopoldan od B« do 19* ure, popoldan od 31. do ft. ure. Za slabokrvne iti preboli le! g>S|-frg£ prstni maršala v steklenicah 710 I po K l'50. ammJm^mm najfinejše vino Wermcurh stefel. 7/10 t po K i nB ipek *nm * u ^ W—4 FRAHCEICO CASC10, Lintth^n«. ŠeJB.džurguvb ulice 6 Židovske 11.3 spretna trgovska moč v starosti 23—26 let, popolnoma zmožen slovenščine in nemščine, in če je o o o o le mogoče tudi italijanščine v govoru in pisavi, o o o o se takoj sprejme v neki večji tvornici. Natančne ponudbe s fotografijo iu prepisi izpričeval pod „R. 6099" na naslov Ha&seostein * Vogler A -O. Dunaj I. losi—i Piccolo k \ 6 7 HP dvoclllndrnik* 2—3 se-1 delen K 3400 do K 4500. 12 14 HP četverocilindrnik, 4 sedežen K 6800. avtomobili so najvarnejši v obratn; za napravo in rabo najcenejša vozila. .*. Generalni zastopnik : * 1015—8 Aleksander Hatschelf wiS^LV8»m. Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novaković Telelon šf. 244. T* jxj-t>l jatlO Telelon 4L 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristno rdeča, Črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropino vec, konjak, slivo vko itd. po primernih cenah. »10—5 - Ceniki in vzorci poštnine preste. ■ 2 St Večkrat sukane posebno pr-pr^vne *a ogradite v parkov za divjaftino. vinogradov, drevesnic Itd. za varstvo proti zajoem, za pasje obore, v varnost proti točl9 za fazanarije, pt-finike in kletke, najbojee zlćevje za igrallš6a lavva- tsnnlss, do treh metrov slrokostl v zalogi, za Rabltzeve steno, Monlrjsve gradbe Itd. itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljami in iz različno debele žice, ki so Sle po aplatenju oocjrka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane iice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutier A Schrantz d. d. tvornico za sitarske le kleoneseln. klope Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko DeMvn ao pe veok vee|tk trpoviaak " ieleinine, ■aeltl sa> »etlsr. 1078-1 Is p>«eln «na Đnnajn, MaHanili ta v Ihrntl.aekan. pOaaa patentni ntatkl kaae ztel Morske rib okusno pripravljene na laiki način se dobe vsak petek 3g v roatavraolll pri „ZLATI RIBI" Stritarjeve aifce. 027-1 <& >»VL/ Prodajalec PIotz-Agen! nlakturoe otroke za Ljubljano in okolico dobi takoj dober zaslužek v tovarni pletenin in tkanin Dragotlna Hribarja v LJubljani. 1062-3 Kot kontoristinlo išče službe izvežbana gospiea. Gt< tudi na deželo. Ponudbe pod „A- B." na uprav nSlov. Naroda14. 1076—i Spretna, samoatolna šivilja ao sprejme v večji hiši na deželi. Naslov se izve v upravniStvu -Slov. Naroda". 1075—1 Pristni dobri se dobi pri 309 & L fEBENIKI) u Spol SlSkL pri vporabi DaJDi>?cf&i-ga barrila za lase iz orebosega rzvltčka fhtisol BergciHn&a & Ko. De^io n. L. Ta '7/fefe*: prrka»a po stojem priri dueot -arv&u n ia« in brade .ga avaed*ii a barvila. Napr* daj v MtekJenicab po K 2*50 pri: O. Pettich-Frankheim v LJnblJanL m 211.3 2 > g F v Mi\?M\ silili M se bo zaradi pomanjkanja prostora in ker vsak dan dospe sveže blago, že sedaj za lastno ceno prodajala najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. :: :: UL B6RHATDU1Č, L]ubl|onp, Mestni trt m 5.^ I Bedite srčni ■ I vsi bolni in trpeči in ne obupujte, čeprav ostanejo brez uspeha vsi dosedanji poizkusi z zdravili, masažo, kopelmi, mazanjem itd, zakaj še je neki resnično uspešen zdravilni način, ki ga znabiti še večina bolnikov ne pozna« čeprav je zaslovel že po vsem svetu, namreč električno adravljenje. Da elektrika ugodno vpliva na nekatere že zastarane 'bolezni, to je znano že desetletja, toda šele prav pred kratkim časom se je posrečilo zdravniški umetnosti, da je elektriški tok vsakemu bolniku napravila dostopnega v obliki tlvotnega aparata s prav lahkim ravnanjem tako, da se dandanes lahko že vsakdo elektrizira, sam zdravi. £lektro-9italizer . ^V r&s J A BUCH GRATIS avstr. p. 23912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 181785 se zove tu genialna pridobitev, ki je s sijajnim uspehom preiskušena pri skoro vseh bolehnih, zlasti za nervo-znoat, oevrssteoijo, revmatlzem, bolezen v krilu in v gla«!, ielodčne la črevesne slabosti, one-moglo s t srca, ohromelosti in vse slabosti, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma Ta senzacionalna pridobitev gotovo zasluži v prvi vrsti, da se naznani trpečemu Človeštvu in da to omogočimo, smo radi pripravljeni na željo vsakemu bolniku, ako nam pošlje spodaj stoječi kupon, doposlati pod zaprt« kuverto gratis in franko našo 64 strani obsežno, lepo ilustrovano. L »rezptetae knjiige 1072 raspravo o modemi elektroterapilL .« !l>oer V« ur- t 14 ElektroteropeotlSka ordinacija, % H«po« za brtzpUčao kajlgo. 26./111.190«. s Elektroterapevtiška ordinacija na Du«aju I., NeuerMarkt 14,L, odd. 01. ' Prosim, pošljite mi knjigo »BsiprSVS O moderni V elektroterapili1* gratis in franko pod zaprto kuverto. I g Une:..................-................................................................................................................................. *, Naslov:........................................................................................................................................-..... U ■in ladajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnatoslemiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*. 87