865. štev. V Ljubljani, četrtek dne 14. maja 1914. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže". „DAN* izhaja vsaki dau zjutraj; tudi ob nedeljal ln praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri logo „BODEČA NEŽA*. Za ljubljansko naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavtjan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5'50 K, mesečno 1’90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. Telefon številka 118. Kaj pa naša severna meja? Celje 12. maja. Od juga prihajo resni glasovi. jDan« je v nekoliko člankih temeljilo pojasnil naš boj proti Italijanom. Iz zadnjih dogodkov smo se prepričali. da rastejo naše sile na jugu fn da bomo v bodočnosti dosegli Vedno večjih uspehov. Posebno naša mladina se krepko zbira pod narodnim praporom. Kaj pa mi na severu? Tu so razmere mnogo slabše. Naše trobojnice se trgajo, naše trobojnice ne smejo viseti na hišah, he smemo nositi slovenskih znakov, nas se imenuje izdajalce itd. Nas se pretepa, napada, nas se tira v zapore. Slovenci, kako dolgo bomo gjedali te vsakdanje dogodke? Zadnji čas je, da zahtevamo naše pravice! Slovenski poslanci, slovenska inteligenca, kje si? Vstani, pojdi med narod, med mladino, vspodbu-jaj jih k narodnemu delu. Kajti mladina je naš up, naša bodočnost. Vstanite zaspanci in poglejte, da nas hoče sovražnik podjarmiti. Nas datirajo naši renegati, ki so se potujčili, in zatajili svoj materni jezik. Vstanite Slovenci zelenega Štajerja in poglejte, kaj se godi z našo rodno zemljo. Okrog in okrog nas že obdaja naš 5001etni sovražnik, kateri nas hoče uničiti. Zatoraj vstanite Štajerski Slovenci! Vstani li naša jugoslovanska mladina! ,Vzenumo zgled od naših bratov na jugu, ki se borijo za svoje pravice. Poglejmo na naš slovenski »Korotan«, ki je sedaj potujčen od tujca, ki jioče tudi nas spodnje štajerske Slovence podjarmiti. V čem pa je naše rešilno geslo? Ali ne v, istem mogočnem jugoslovanskem gibanju, v katerega znamenju zmaguje naše Primorje? Mi Štajerci lahko rečemo, da smo imeli med sebo) prve može-Ilirce In da sino vedno stati za jugoslovansko skupnost. Zakaj pa hočemo sedaj biti nekaki Samoslovenci? Naš propad nas uči. da smo propadali, ko smo bili sami. Zato začnimo tudi ml odločnejši boj, da bomo vredni svojih južnih bratov. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“ Posamezna .tev. »Dneva* ftane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže". V! Uredništvo in upravništvo: ri Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnkfrana pisma. se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglara se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ia cahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :3 K Odgovorni urednik RadivoJ Korene. « ts Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*. .r Šviha proti »Narodnim Listom". Praga, 13. maja. (Brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes se je začel senzacionalen proces proti mladočeškim »Narod- nim Listom«, katere toži bivši nar. socialni poslanec dr. Šviha radi razžalenja časti. Procesu prisostvujejo vse važnejše politične osebnosti češkega naroda. Dr. Šviho zastopa znani češki manjšinski delavec dr. Traub iz He-ba in najboljši češki zagovornik dr. Bouček, ki je prvi koncipiral tožbo proti »Narodnim Listom« pa pozneje odstopil od zastopstva na prigovarjanje nekega nar. socialista in na sklep svoje stranke. Obtožba proti odgovornemu uredniku »Nar. Listov« dr. Servacu Hellerju ima sledečo vsebino: Dr. Karol Šviha, c. kr. sodnik v Žomberku, obtožuje dr. Servaca Hellerja, odgovornega urednika »Nar. Listov« v Pragi, da je pred tiskom 61 št. z dne 4. marca 1914 od njega urejeyane pariodične tiskovine »Nar. Listov« pod naslovom: Narodno socialni voditelj v službah policije« priobčeni uvodnik čital in oddal v tisk ter z vso vsebino tega članka zasebnega obtožitelja z objavo izmišljenih dejstev po krivem obdolžil, da je pod imenom Wiener na eni strani proti mesečni plači 800 K, na drugi strani proti posebnemu plačilu od leta 1910 za državno policijo vohunil, s čemur je zasebni obtožitelj na škodo češke politike izdajal zaupane sklepe čeških političnih strank in s tem (zasebnega obtožitelja) obdolžil nečastnega dejanja in ga tako izročil javnemu zasmehu. (Slede pravniške formalnosti.) Razlogi: V omenjenem članku dolži zasebnega obtožitelja, da je izdajal iz važnih posvetovanj, ki so se jih udeleževali tudi narodni socialci, podrobne podatke skoro obratno vladi. Za časa Bienerthovega ministrstva le vlada, ko so se volitve obrnile proti njenemu zistemu, že naslednji dan dobila popolnoma podrobno poročilo o dogovoru med mla-dočeško in narodno socialno stranko ter o pogajanjih med agrarci in narodnimi socialisti. O važnih razpravah v zadevi vseslovanske razstave, ki so se vršile v narodnem svetu, je dobila vlada takoj poročilo ter svarila nekatere udeležence. Narodno socialni poslanci so sklenili, da potujejo korporativno v Belgrad. 2e naslednji dan se je vprašalo mla-dočeške poslance, če se bodo udeležili tega potovanja, čez nekaj časa so pridržali v Zemunu poslanca Klofača na potovanju. Izkazalo se je, da je zunanje ministrstvo, ko je bil izdan sklep narodno socialnih poslancev, naprosilo ogrsko vlado, naj pridrži narodno socialne poslan- ce v Zemunu. Do potovanja narodno socialnih poslancev ni prišlo, toda povelje ni bilo preklicano in poslanca Klofača so pridržali v Zemunu. Iz zapuščine mednika A»"za so se objavili zapiski, ki raj bi objasnili to zadevo in ki odgovarjajo na vprašanje, »Kdo je vohun?« v tem smislu, da je bil načelnik narodno socialnega kluba državni poslance dr. Karel šviha, državni In bivši deželni poslanec. V teh zapiskih se dolži prvatni obtožitelj, da je od 8. aprila 1911, ko je zvedel urednik Anyž, računano tričetrt leta nazaj, bil v službi policije, da je dobival mesečno plačo 800 K, torej letnih 9600 K, da je bil 8. aprila 1911 osebno pri policiji, kjer je poročal o zadevah iz češkega tabora, bržkone o volilnih zadevah, in da je zato dobi! še poseben honorar 200 K, nadalje, da je na njegovo naročilo prišel 6. maja policijski uradnik k njemu na stanovanje, kjer mu je uradnik izročil 3000 K za volilne namene. Dalje se trdi, da se je zasebni obtožitelj sestal pri nekem koncertu 1. 1910. na Žofinu s policijskim uradnikom, ki je glavni faktor praške državne tajne policije. V razgovoru s tem uradnikom se je zasebni obtožitelj pritožil, da ne more izhajati s svojimi dohodki, zlasti zaradi tega, ker se stavi nanj kot poslanca mnogo zahtev. Policijski uradnik mu je namignil, da more dobiti znatne dohodke, ako bi mu od časa do časa sporočal zaupne vesti iz političnega in javnega življenja. Pogodba se je Sklenila in zasebni obtožitelj je dobival spočetka mesečno 600 K, ki pa so se kmalu zvišale na 800 K. Zaupnik urednika Anyža ima v svoji posesti pobotnico za 800 K, kj Jp je. Sviha podpisal s psevdoimenom Wiener, in fstotako ima tudi v svoji posesti lastnoročne zapiske švihove o neki zaupni politični seji. lstotako ima dokaze, da je bil dogovorjen psevdonim zasebnega obtožitelja ime »Wien«r«. s katerim se je tudi Javljal pri tele-foničnih razgovorih. Inkriminirani članek resumira: Od srede 1. 1910. je zvrševal dr. šviha to obrt in se je torej v času, ko so napram Bie-nerthovi vladi stale vse češke stranke v najhujši opoziciji, ponudil češki poslanec, da je izvrševal izdajstvo na lastnih ljudeh in to za denar. Dobil je 3000 K za volilne namene od organa Bienerthove vlade, proti kateri naj bi pri volitvah nastopal. Ostal je potem policiji zvest in bil vedno v njeni službi. Poleg mesečne nagrade 800 K je dobival tudi posebne nagrade za važnejše vesti in ti posebni honorarji presegajo fiksno plačo, iz česar sledi, kako dragocena moč policije je bil. Obdol-žitve privatnega obtoženca imajo vse znake prestopka § 488 kazen- skega zakona. Procesualni položaj zasebnega obtožitelja ne pripušča v tem štadiju sodnega postopanja, da bi mogel jasno raztolmačiti svoje odnošaje do policijskih uradnikov, o katerih govori inkriminirani članek in ki so bili čisti. Zasebni obtožitelj zasleduje s svojo obtožbo v prvi vrsti svojo osebno rehabilitacijo. Samo h kronologiji inkriminiranega članka naj bo navedeno, da Je prišlo do težke obdolžitve poslanca in voditelja narodno socialne stranke v organu narodno svobodomiselne stranke v času, ko je po zaslugi narodno socialne stranke objavljeno mučno dejstvo, da je narodno svobodomiselna stranka dobila znatne vsote iz dispozicijskega fonda za volitve in list »Den«. Kot odgovorni urednik »Narodnih Listov« je obtoženec odgovoren po § 7. tisk. zak. za vsebino časnika. Odkrito spoštovanje, ki ga goji zasebni obtožitelj, ki pisca inkriminiranega članka ne pozna, do pisateljskih. političnih in narodnih zaslug obtoženca, ne more nikakor preprečiti, da mora postavne posledice nositi odgovorni urednik, vsled česar je obtožba v subjektivnem in objektivnem oziru utemeljena. Heb, 6. aprila 1914. Dr. K. šviha Dr. Rudolf Traub m. p. * * s> 'Po prečitanju obtožnice je bil zaslišan obtoženec dr. Heller, ki je izjavil, da se ne čuti krivega in ponudi dokaz resnice. Njegov zagovornik dr. Rašin predloži zapiske umrlega urednika Anyža, ki so se prečitali. Iz teh zapiskov izhaja, da Je prišel k Anyžu 8. aprila 1911 študent Paštika, ki mu je pravil, da je dognal, da šviha dobiva 800 K od policije. Med zapiski (ki sami na sebi ne dokazujejo ničesar), se nahaja tudi koncept poročila, ki ga Je baje Šviha izdelal za policijo. Švi-hov zagovornik predlaga za pričo dr. Kramafa, Fiedlerja in Klofača, ki bodo izpovedali, da je nemogoče, da bi bil to Šviha pisal. Za pričo se predlaga tudi policijski uradnik dr. Klima ter uradnica Woldanova. Kot priča je zaslišan mladočeški, tajnik Siz, iz česar izpovedi izhajal da je tudi on vedel od pravnika Pa-štike, da je Šviha policijski konfi-dent. Tudi dr. Krama? je od Paštike vedel za to zadevo, študent Paštika je pa za konfidentstvo zvedel od policijske uradnice gospe Wolda-nove. »Nar. Listy« trdijo, da je dr. Šviha izdal sklep nar. soc. poslancev o potovanju v Belgrad. Švihov zagovornik predlaga za priče Klofača, Choca in Stfibernega, da izpo- LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. »Zelo pravične so!« Je dejala, .»{n če bi me trebalo samo rešiti, bi jbilo vse v redu. A kam naj se obrnem brez beliča?« »Nastavi predpasnik!« Kato je dvignila vogala svojega predpasnika. Stari Pardajan si je od-jPel usnjati pas in izsul — ne brez iPoslovilnega vzdihljaja — vso njegovo vsebino v predpasnik. Katonine oči so se zasvetile. * T° le vendar okrog petsto tolarjev!« je dejala. »Nad šeststo jih je, hčerka moja!« »To je več, nego je bil vreden ,moj brlog!...« »Le vzemi vseeno. Zgradiš si ^ovo krčmo, ki ti jo zažgemo ob ,drugi priliki, ako da Bog in sreča junaška. Samo ne imenuj je več krčma pri Bijočem Kladivu!« »Kako pa?« »Vraga, za mrtva naju imajo... Imenuj jo krčmo »Dveh. govorečih mrtvecev«... To bo malce dolgo, a poetično in sentimentalno. Z Bogom, Kato...« »Z Bogom,« je dejal tudi vitez. »Zal mi je, da nimam česa dodati k tolarjem svojega očeta...« »O, pač; tudi vi lahko priložite svoj dar, gospod vitez!« je vzkliknila Kato živo. »Kako to?« je vprašal vitez začuden. Kato mu je ponudila lice. Vlačuga je zardela... Vitez se je nasmehnil in jo poljubil srčno na obedve lici; to je bilo še več, nego je zahtevala sama. Nato sta odšla naglo, stopila sta skozi vrtna vrata in se znašla v uličici, ki je držala v ulico Sicilskega kralja. Kato se je izgubila medtem v temnih, tesnih ulicah, ki so obkrožale Rokovnjaščino. Gospoda Pardajana starejši in mlajši sta dospela kmalu v ulico Sv. Antona, veliko žilo tačasnega Pariza. »Tako! Zdaj se pomeniva malo o najinih rečeh,« je rekel klativitez. »Zdi se mi, da so jako zamotane.« »Meni pa se vidijo prav jasne!« je dejal sin. »Kriva sva očitnega upora zoper kraljevsko oblast.« »Ampak, kaj, hudiča te je tudi neslo v oni brlog?« »V kakšen brlog, gospod? K Bijočemu Kladivu?« »Ne! V Luver!... Toda, kar je, to Je; ne govoriva več o tem. Jasnost, o kateri govoriš, mi je prav ljuba; človek vsaj ve, da ga čakajo vešala. A kaj storiva zdaj? Ali se ti ne zdi, da bi bil umesten majhen izprehod iz Pariza? Ze dolgo je, odkar sva merila skupaj ceste naše Širne Francije. Ne zabi, sinko, da je zdaj pomlad in da je Popotovanje v tem letnem času zelo prijetno. Upam, da si mojih misij, kar se tiče te reči.« Tako sta stopala mirno in se pomenkovala; za malo se jima je zdelo, skrivati se. Sicer pa ju je skrivala ulica Sv. Antona sama, polna pešcev in prodajalcev: čisto sta izginjala v tej ljudski množici. »Oče,« je odgovoril Pardajan, »nemogoče mi je ostaviti Pariz v tem trenotku.« Stari klatež je namršil obrvi. »Nemogoče? Torej hočeš, da naju obesijo, razčetrtijo ali nakole-sijo živa? ...« »Ne, oče; prosim vas iskreno, pojdite vi! Jaz pa moram ostati v Parizu... A kaj se godi tamle? Sliši se kričanje ženske., • teciva, gospod teciva!...« To rekši je planil vitez naprej. Stari Pardajan pa ga je pridržal za komolce ter dejal z odkrito žalostjo, nežno strogostjo in hkrati z začudenjem, ki mu ga je vzbujalo to sinovo vedenje: »Kam pa tečeš že spet? Kahi, hudiča, se mešaš? Torej je resnica? Torej je res, da preziraš izkušenost starega človeka in se ne meniš za moje dobre svete? Ne maraš se varovati dedcev, bab in svojega lastnega srca?« »Ah, oče,« je vzkliknil vitez, »moje poznanie moških me ie nav- vedo, da vabila na omenjena potovanji niso bila tajna. (Dalje v brzojavih.) Slovenska zemlja. IZ KOČEVJA. Malokdaj je slišati kak glas Iz našega kraja v slov. časopisju to pa radi tega, ker je Slovenstvo tu doli skoraj umrlo, dasi je skrite toliko življenske sile, ki bi se če bi našlo spretnega budilca in voditelja lahko povspelo do upoštevanja vredne moči. Zato tudi Kočevarji mirujejo, ker se nimajo povoda razburjati, seveda pa v svojih organizacijah tembolj delujejo na to, da v kali zatrejo vsak pojav, ki bi jih mogel motiti v nji-kovem vsenemškem delovanju. Začetkom 1.1. je bilo sicer precej vrša« nja, ker se je tu naselil slovenski odvetnik dr. Rajh posebno, ker je kupil hišo bivše kočevske posojilnice, sedaj pa je vse mirno. Tudi radi akcije za slovensko šolo so se celo zimo razburjali, toda tudi radi te so se potolažili, ker so jim klerikalci za pomoč pri zadnjih deželnozborskih volitvah za trdno obljubili, da slovenske šole v Kočevju ne bo. Na zunaj izgleda vse nemško, dasi Je celo mesto in cel kočevski otok prepojen s slovenskim elementom in bi kočevstvo, če bi se ohranili vsi priseljenci nam, v kratkem Času bilo zelo oslabljeno, kljub vsem obilnim podporam iz nemškega raj-ha Siidmarke in Schulvereina. Tako pa vsled brezbrižnosti vladajoče stranke v deželi oz. vsled pomoči iste ošabno dviga glavo in četudi s silo zatre vsak poskus osamosvojitve. Sola in uradi vse je nemško. Tiskovine na pošti samonemške, kakor bi bilo Kočevje kje na Gornje Avstrijskem, ne pa na Kranjskem. Žalostne so v narodnostnem pogledu razmere tu doli in je majo upanja, da se Stvar obrpe na boljše, kajti .se peščica tistih, ki bi bili zmožni in poklicani za delo v narodnostnem oziru, stoji apatično napram vsem tem razmeram ob strani in samo vzdihuje čez žalostno stanje Slovenstva, ne stori pa ničesar. Iz Mozlja. Dne 12.' maja t. 1. je bilo prodano na javni dražbi posestvo kočevskega prvaka Hansa Jonke, župana iz Mozlja. Ta mož je povsod, kjer se je šlo proti Slovencem igral veliko vlogo, toda zmrznil je kljub obilnim podporam Siidmar-ke. Posestvo, katerega izklicna cena je bila 71.000 K je kupil Slovenec N. iz Novega mesta za 47.000 K. Tako se je zaključilo zopet enkrat kočevsko bahaštvo in velikaštvo. RAKEK-PREZID. Od 16. maja t. 1. dalje se bo spremenilo od »Avtomobilnega društva Rakek-Prezid« družbe z o. z. dalo s preziranjem skoro do vseh; ženskih se bojim; in tudi svoje lastno srce preklinjam, ker me je že tolikokrat zavedlo v nesrečo! Vidite torej, da sem vaših misli; sicer pa mi tudi spoštovanje, ki vam ga dolgujem veleva...« Tako govoreč, se je iztrgal vitez mahoma očetovemu prijemu in stekel proti kraju, odkoder se je razlegalo vpitje čimdalje bolj presunljivo in prestrašeno. Stari vojnik se je ustavil za hip ves osupel. »Tak to se pravi, ubogati očeta!« je zarenčal. »Že vidim, da mu je namenjen konec na morišču in da mi ne preostaja drugega kakor spremljati ga. Hajdimo!...« To rekši se je zaletel tudi sam v ljudsko gnečo, ki je bila zamašila ulico Sv. Antona in v kateri je bil izginil sin. Godilo pa se je tole: Na tem kraju ulice, nad prodajalno zdravil in posušenih zelišč, katere izvesek je bil posvečen »velikemu Hipokratu«, je bil lastnik trgovine že zdavnaj napravil vdof-blino. V to vdolblino Je bil postavil poslikan lesen kip, predstavljajoč častitljivega starca v grški obleki, Okrašenega z dolgo brado, ki ni bil nihče drugi kakor Hipokrat sam, veliki zdravnik starodavnosti. Sčasoma pa je izpremenil ta kip svoje ime. V duhovih tercijalk tistega okoliša je prestal biti grški lečnlk; postal je svetnik. Njegov kostum in brada sta pripomogla nemalo k tej1 izpremembi, ki se ji pravzaprav ne moremo čuditi. Trgovec se je čuval, razpršiti to zmoto, saj je bila njegova prodajalna le tem bolje obiskana. Veliki Hipokrat se je bil torej prekrsti! brez šuma in hrupa v velikega Sv. Antona. Stvar je postala oficijelna in nepreklicna tisti dan, ko je sklenil hudomušni lekarnar potrditi ljudstvo v njegovi veri, pa je dal Hipokratu v roko vrvico, na kateri je bil privezan prešiček, lesen in poslikan kakor njegov pastir. Odslej ni bilo več dvoma, da stoji nad lekarno sam sveti Anton puščavnik in priprošnjik. Na izvesku je ostalo neizpre-menjeno Hipokratovo ime. Zdaj pa so — kakor na mnogih drugih točkah Paiiza — postavili vneti služabniki Cerkve tudi tukaj, pred vrati lekarne, mizico, na mizico pa košarico, namenjeno za darove Sv. Antona. Tisti, ki so bili premožnejši, so metali vanjo po denarju afi po soldu; siromak Je vrgel belič; še bedntjši je spustil kos kruha ali šop zelišča za juho sv. Antona in kdor ni imel prav ničesar, se je vsaj prekrižal in pomolil. Te nesrečneže je gledalo prav. postrani troje ali četvero banditov, ki fo nepri smelo biti dovoljeno, udeležiti se tc ali one prireditve, a slej ko prej s ;o odločno proti temu, da bi n. pr. nemški uradniki raznih državnih uradov zavzemali pri narodno-izzivalnih prireditvah n. pr. vodilna mesta. Slovenski državni uradnik, ki bi kaj tacega storil, si je gotovo lahko svest dolgega nosa, če že ne kazenske premestitve. Takšno postopanje nemških uradnikov pa ima še drugo slabo lastnost. Vpliva tudi na armado, oziroma častniške zbore. Zadnje čase opažamo pri oficirjih, da se vedno bolj izzi vatno kažejo pri nemških priredit Vfth Celje. (Razno.) Mestna občina namerava zgraditi ulico od Glavnega trga, do Nove ulice. Nemška gimnazija bo kmalu gotova, v jeseni se že začne poduk v novem poslopju. Kaj bode s slovensko šolo v Gaber jih? Celje. Nemški cvetlični dan v Celju je zelo slabo uspel. Govori se, da je letos okolo 500—600 K manj kakor lansko leto. Se pač vidi, da so se začeli res okoliški Slovenci dramiti in ne mečejo, težko prislužene groše nemškim bojnim društvom. Celje. Kaj se godi na celjskih ulicah? Kar se godi zadnji čas po celjskih ulicah presega že vse meje. V pondeljek se peljejo poročenci po Oraškl ulici od poroke, so bili vozovi in konji ovenčani s slovenskimi traki, je celjske fantaline zelo razburilo in so takoj poklicali stražnika, katerega mati še besedice ne zna nemški izpregovorlti, je takoj ustavil voz In potrgal slovenske trake z voza. Maribor. (Revolverski atentat vdove Langer.) K zadnjemu činu histerične Langerjeve se nam poroča: Ko je trgovec S. vrnil Langerjevi pisma in prstan, ga je Langerjeva opetovano iskala v njegovi trgovini, koder je zvedela, da se je za nekaj Časa odpeljal. Ker ga le ni bilo, je šla za njim. Peljala se je v Naraple pri Ptuju, koder ima eden b.ovih prijateljev trgovino filialko. V Naraplah je dotičnega trgovca, Trauna, tudi našla. Med Laugerjevo in Traunom je prišlo konečno do prepira in Traun ji je pokazal vrata. Ko se je ob 2. uri popoludne vračal na vozu domu v Novo Štifto, ga je počakala z revolverjem v roki na cesti. Traun se je spomnil, da mu je Bogec dal urne krače, skočil je iz voza ter skušal pobegniti. Ko je Langerjeva to videla, io ie ubrala za njim. V razdalji kakšnih 40 korakov je ustre- »L’ Unioue«, glasilo laških klerikalcev v Trstu in Istri, piše vedno proti Slovencem. Topot hvali barbarski napad laških poslancev v tržaškem mestnem svetu na Slovence. Cudi se, kako se je upal g. Wil-fan spregovoriti v zbornici slovenske besede, katerih dosle še ni nik-do slišal v tem prostoru. Listič urejuje laški duhovnik, znan po svojem sovraštvu do Slovencev. Gorica. Cepljenje koz na mestnih ljudskih šolah se je preložilo na poznejši čas. Gorica. (Oslepela.) V mesnici Alojzija Fogar se je zgodila nesreča popolnoma po naključju. Neka Alojzija Klanšček je prišla kupit meso in medtem ko je čakala, je priletela v njeno oko drobna koščica od kraja, kjer je sekal meso mesarski pomočnik. Zena je oslepela na enem očesu. Ponesfečenka je mati šesterih otrok. Avstrijsko zastavo so sežgali v Oderzo v videmski provinciji. Med sviranjem Garibaldijeve himne in kraljeve koračnice so prinesli dijaki dve avstrijski zastavi in jih vrgli v ogenj. Potem pa naj. še prihajajo uradna poročila iz Italije, da ni res, da bi v Italiji sežigali avstrijske zastave! Gorica. Laški liberalci se bojijo, da ne bi cesar potrdil Bombiča za župana. Edino prav bi bilo, da zgine ta možakar iz mestnega sveia, kakor tudi vsi njegovi pristaši. Vlada naj razpusti občinski zastop in postavi komisarja. Gradišče. Zadnjo nedeljo se je vr&tt tu u£\tel\ski. shod, k\ le bit do- bro obiskan. Prisotnih je bilo tudi Sar. Poslušalci so bili s shodom jako zadovoljni. Gorica Mestna laška šola v ulici Leopandi bo otvorjena že to jesen. Lahi zidajo neprestano laške šole z našim denarjem, za nas pa nimajo niti vinarja, dasiravno plačujejo Slovenci polovico občinskih doklad. Nova šola bo poslikana seveda z laškimi mestnimi barvami, belo in modro! Menda je to zadnja laška mestna šola v Gorici. 4000 let staro zaljubljeno pismo. Severno od Babilona so našli med starodavnimi izkopinami tudi neko zaljubljeno pismo, ki je staro 4000 let. Mladenka iz Babilona piše svojemu ljubljencu: Solnčni bog naj ti podeli večno življenje. Pišem ti, da zvem, kako gre s tvojim zdravjem. Sporoči mi o tem. Sedaj se nahajam v Babilonu, pa te nisem videla nikjer in to me jako muči. Piši mi, kdaj prideš, da bom lahko srečna. Pridi v mesecu praznikov. Naj ti bo podeljeno večno življenje po meni in za mene! — Zaljubljena pisma so bila torej že tedaj v navadi in so že stara navada. Toda vkljub temu so še vedno novost za zaljubljence! Gorica. (Južni kolodvor.) Na tukajšnjem južnem kolodvoru ni nobenega slovenskega napisa. Vsi razglasi so le v nemščini in laščini. Merodajni krogi naj bi se pobrigali za to staro krivico, ki se godi goriškim Slovencem! Seja občinskega odbora v Spodji Šiški. Gospod podžupan Viljem Maurer otvori — ker je župan zadržan — in vodi občinsko sejo. Obč. svet. Milan Cimerman stavi samostojni predlog, da naj občina Spodnja Šiška napravi lastno ubožnico. Šiška šteje okrog 6000 prebivalcev, vsled česar je vprašanje oskrbe in preskrbe ubožcev postalo akutno. Preskrba ubožcev v občini danes ne odgovarja popolnoma duhu časa, pa tudi ne zahtevam humani-tete. Popolnoma izključeno je, da bi občina svoje reveže na ta način preskrbovala, kot dosedaj, to pa iz razloga, ker mora občina svoje ubožce pošiljati v ljubljansko hiralnico, kjer stane preskrba za enega ubožca letno okrog 400 K. Ker ima občina sedaj tri ubožce v hiralnici, znašal je ta izdatek lansko leto 1200 kron. Poleg tega podpira občina celo vrsto ubožcev z mesečnimi prispevki, kar je znašalo lansko leto celih par slovenskih učiteljev, ki so se udeležili shoda le iz radovednosti. Na shodu je laško učiteljstvo napadalo vlado češ, da ne skrbi zadosti za učiteljske potrebe v laških pokrajinah. Govorila sta tudi mazinijanec Brežina in socialni demokrat Tonet, med katerima je prišlo seveda do velikega nerazpozuniljenja. Tržič. Ker se je obljubilo delavstvu, da se ustreže delavskim potrebam, so končali tukajšnji delavci štrHjlv Gorica. (Zavednost.) Nad slovensko trgovino Kerševani in Cuk manjkajo potrebne »strešice« nad imeni. Upamo, da se to v kratkem nadomesti! »L’Eco del Litorale« se popolnoma nič ne zmeni, da je priobčil golo laž glede Bombičevega govora, za kar ga je napadlo slovensko časopisje. Ali klerikalci tako umevajo »resnico«? . , ,. Gorica. (Cvetlični dan.) Laln so prenesli svoj cvetlični dan na prihodnjo soboto in nedeljo. Pravijo, da vsled slabega vremena niso mogli imeti zadnjo nedeljo cvetličnega dneva. Mi pa vemo, da so to storili nalašč, ker imajo prihodnjo nedeljo cvetlični dan. Slovenci, pokažite vsiljivemu Lahu, da ste zavedni in da ne morete podpirati laških študentov, ki ob vsaki priliki pokažejo svoje sovraštvo do slovenskega naroda’ . XI 2 Nemška nesramnost! V graški »Tagespošti« od torka pripoveduje nekdo, da je »nafarbal« črnogorsko oblast na meji z jedilnim listom nekega hotela v Kotoru. Poleg tega pa je izročil obmejni straži zavitek smodk, na kar je mogel slobodno v Crno Ooro. Prvič je vse to gola in nesramna laž, drugič pa skrajno neverjetno. Kdor je šel kdaj iz Kotora v Črno Goro, ta ve, da se ne zahteva nobenega potnega lista, kakor se n pr. ne zahteva na avstrijsko laški meji pri Korminu ali Cervinjanu. »Tagespošta« je priobčila to notico le iz sovraštva do Jugoslovanov. Nemška nesramnost presega res že vse meje! . Cerkno. V nedeljo se je vršil dobro obiskan shod, na katerem so govorili poslanci dr. Podgornik, Miklavič in Mikuž. Dr. Podgornik je dokazal, da je zmožna edinole narodna politika povzdigniti ljudstvo do pravega blagostanja. Klerikalci zapeljujejo ljudstvo v imenu vere, v narodnem oziru pa ne storijo niče- upošteva te reane rcantKe in pa, da ima občina ubožnega zaklada 10.052 K 90 v, dalje, da se dolžnosti občine glede oskrbe revežev vedno množe, silijo vse te okoliščine da se to vprašanje enkrat definitivno časovnim potrebam primerno reši. Radi tega skleni občinski odbor, da se ukrenejo vsi potrebni koraki, da se zgradi čimpreje občinska ubožna hiša. Stroške za zidavo m preskrbo naj se pokrijejo iz ubožne-ga zaklada, kar bo pa primanjkovalo, naj se naprosi visoki deželni odbor vojvodine Kranjske, da se dovoli občini najeti posojilo, Pr°J-1 vknjižbi na zgradbo ubožne hiše, odnosno, da se najame v to svrho na stroške občine primerno poslopje- . Županstvu se naroča, da izdela tozadevno podrobno predlogo in jo svoj čas predloži občinskemu odboru. Predlog se sprejme soglasno. Imenom personalnega odseka predlaga obč. odbornik g. Janko Ke-lec l Prošnja Neže Kukman za prenos gostilniške koncesne z Drenikovega vrha v Sp. Šiško hšt. 115. se ne priporoča iz razloga, ker prostori ne odgovarjajo potrebam obrta, pa so pomisleki v zm'slu § 18 a) obrtnega reda podani »n m krajevne potrebe. Sočasno se naprosi c. kr okr. glavarstvo, da Kukmanovo koncesijo kasira, ker že č,et 3 leta m izvr-ševana Prošnja Val. Skandra se za koncesijo gostilniško priporoča, ker ni pomislekov v zmislu obnntga zakona, pod pogojem, da ^asno s podelitvijo nove ko?'ce-dc ugasne stara gostilniška koncesija, ki je na tej hiši. _ , Prošnja Antona Kregarja za koncesijo za obratovanje perijodičnega prevažanja oseb v avtoommbusih po progi Logatec-Ljubl jana-Sp. Šiška St. Vid-Ježca in nazaj se priporoča, pod pogojem, da vozi avtoomnibus samo po glavnih cestah, ne pa po stranskih ulicah, in da se prosilcu da za izvrševanje koncesije rok enega leta. Sprejeto soglasno. V domovinsko zvezo se sprejmejo soglasno: Adolf Skacedomk, Anton Fabiani, Ivan Babič, Fran Lončar, Alojz Kumplež. Josip Poschl Anton Kadunc. . , Imenom stavbnega odseka poroča g. podžupan Mauer, naj se pritožba Franc Rozine na obe. odbor proti odloku stavbene komisije, s katerim se mu je odklonila izdaja stav- benega dovoljenja radi pomanjkljivosti načrtov in nepravilnosti novele, odkloni. Soglasno sprejeto. Nato se imenujejo še neimenovane ulice s sledečimi imeni: Tržna ulica. Poljska cesta, Mauerjeva ulica, Šolska ulica, Železniška ulica in Slovenska cesta. Pri slučajnostih predlaga g. Milan Cimerman, naj se razpiše mesto lampista, pogoji naj se določijo pogodbeno. Po daljši debati se predlog sprejme. Nato zaključi g. podžupan Mauer občinsko sejo. Fala od Dravi. Roparski umor, uboj in druge grozovitosti. Minulo soboto je bit pri elektr. podjetju dan plačila — dan nesrrče: Kakor po navadi se po izplačilu večina delavcev razškropi po lažnih gostilnah, kjer z velikim hrupom zapravljajo trdo zasluženi denar, mesto da bi ga lepo shranili ali pa porabili za druge jiotrebščine, ter se podali k počitku, da bi v pondeljek zopet zdravi in čili počeli naporno delo. Sobota 9. t. m. je bil zopet posebno viharen dan. Pretepi in nemiri so se vršili na vseh koncih in krajih, po gostilnah in celo na skupnih ležiščih. Res žalostno je, če človek vidi, da si delavstvo ne najde boljšega razvedrila kot brezmerno pijačo, nato prepir in pretep. Kaj čuda, da je bližnje domače prebivalstvo skraja vse zbegano radi vednih nemirov, sčasotn postalo že precej topo, apatično. Iz te toposti je ljudi zopet zdramil roparski umor, ki se je izvršil v soboto ponoči nedaleč od podjetja na državni cesti. Delavci (izkazali so se baje zlasti trije pri tem nečloveškem delu) so napadli mirno mimoidočega sotrpina, pobili ga na tla ter mu odvzeli denar — 20 K. Menili so, da najdejo pri svoji žrtvi večjo svoto. Storilci so jo šele naslednjega dne mahnili proti Mariboru. Orožništvo je lopovom za petami. Ni se še poleglo razburjenje radi prvega dogodka, že nas je presenetilo novo zlo. V eni tukajšnjih gostiln je spal neki pijan Italijan. Nenadoma stopi k njemu mož, zasadi spečemu velik žepni nož v tilnik, potegne z nožem lireko vratu do goltanca, spusti nož in zbeži. Nesrečni Italijan se menda sploh ni zavedel, kaj se z njim godi, kajti smrt je nastopila takoj, in preselil se je iz glasnega spanja s sitnim smrčanjem v brezdušno spanje s tesnobno tihoto ... V ooen smcajm tromo irehatcre podrobnosti še jioročali. Ljudstvo je jako vznemirjeno, žene se boje za svoje može, ter jih na večer ne puste od doma, bolj plašni otroci pa že v mraku se ne upajo iz hiše. Zgodila pa se je v nedeljo popoldne oziroma na večer še sledeča nasilnost, ki v prav živi luči kaže podivjanost delavcev. Neki posestnik iz Vurmata je kot na stotine drugih radovednežev prišel ogledovat stavbo elektrarne ter pripeljal seboj tri ženske. Ko so si vse ogledali (seveda s ceste) ter se nekoliko pokrepčali v A. ligo vi gostilni, so se napotili proti domu. Bilo je že v mraku. A zdajci navali nanje večja gruča pijane in zdivjane druhali-de-lavcev, pobije moža na tla, da obleži nezavesten v jarku, žene pa s silo odvedejo vsak na svojo stran, mašeč jim usta, da niso mogle klicati na pomoč. Pravcati (menda bolj moderen) rop Sabink. Nekateri se vsej stvari smejejo, drugi zopet se boje za svoje žene in dekleta. — Na vsak način je to nečuven Škandal, ki ga je zmožno le podlo, pijano barabstvo. Orožništvo je proti vsem izgredom skoro brez moči in bode je treba izdatno pomnožiti. Dnevni pregled. »PatrijotiČno gibanje v — Albaniji.« Korespondenčni biro (avstrijska reč) v Draču je iznašel novo besedo, ki je dosedaj Albanci še niso poznali: patrijotično gibanje. Ce gredo ' albanske tolpe Čez srbsko mejo krast ovce in drugo živino je to patrijotično gibanje; če se albanske tolpe zbirajo, da odidejo klat Epirote. ki se bore za tisti košček samostojnosti, ki so jo pod Turkom uživali, je to — patrijotično gibanje. In boj Epircev proti albanski vladi ni druzega kot boj za varnost življenja boj za avtonomijo, boj za svobodni razvoj. Epirci so najkultur-nejši in najmirnejši element v Albaniji. pa se zato ne morejo zadovoljiti s tem. da bi nad njimi vladali barbarski divji Albanci. In bol Albancev proti tem upravičenim težnjam Epircev imenuje Dunaj patrijotično Zopet nova balkanska zveza? »Frankfurter.Zeitung« piše te Carigrada, da so dane možnosti za novo balkansko zvezo med Rumunijo, Turčijo in Bolgarsko, ki bi paraleli-zirala zvezo med Srbijo, črno goro in Grško. Misli se pa celo. da bi bilo mogoče, da bi k tej zvezi pristopila tudi — Srbija. »Fiziliran bataljon.« Mnogi listi — med njimi tudi »Slovenec« — prinašajo iz bolgarskega vira brzojav, da so bili v Ristovcu v Srbiji postreljeni (fizilirani) rekruti iz Štipa v novi Srbiji, ker da niso hoteli priseči na srbsko zastavo, temveč da so izjavili, da so in ostanejo Bolgari. Ieh rekrutov je bilo za cel bataljon in vsi so bili postreljeni! Kako nesramno zlagano je to poročilo, se vidi iz dejstva, da v Ristovcu ni nobene garnizije in sploh nobenega vojaka. Ristovac je neznatna vas med Vranjo in Kumanovim, ki je imela svoj pomen pred vojno samo zato, ker se nahaja tik ob prejšnji meji in tukaj je bila poprej poslednja srbska železniška postaja. Niti poprej ni bilo v tej ' asi r.obeae garnizije in je tudi sedaj ni, ker med Vranjo in Kumanovim sploh ni nobene posadke. Ra-zun tega ie znano, da se nahajajo ravno rekruti iz Štipa v Kragujevcu — daleč, prav daleč od Ristovca. Cela stvar je izmišljena in zlagana in bolgarski vladni listi nalašč priobčujejo take zlagane reči iz dveh vzrokov: prvič zato. da podžigajo v bolgarskem ljudstvu sovraštvo do Srbije in drugič zato, da blatijo Srbijo pred Evropo. Pri tem so pa Bolgari tako neprevidni, da ni težko prijeti jih pri vsaki laži. Zaradi orientskih železnic hoče Avstrija baje izročiti nekak ultima-tum, vsaj vladni dunajski listi to z vso resnostjo predlagajo. Zelo slaba taktika je to. ker Srbija najbrže sama želi tak ultimatum in sicer iz več vrzokov. Prvič bo Evropa zopet enkrat videla, da dunajska diplomacija tako sovraži Srbijo, da bi ji najrajše odvzela celo zrak in ji naravnost otročje žuga z ultimatumi za vsako malenkost, četudi niso njeni interesi čisto nič ogroženi, kakor je ravno slučaj z orientskimi železnicami. Za Srbijo je vsekakor dobro, ako se pokaže avstrijska diplomacija pred Evropo čem večkrat v taki luči. ker bo Evropa tem prej in tem bolj sprevidela, kdo dela nemir, kdo vedno žuga in preti. Srbija bo — ako dobi ultimatum, seveda lepo izročila one proge orientske železnice, ki teko po njenem ozemlju, družbi orientskih železnic, potem bo pa lepo zgradila sporedno progo in oškodovana bo družba orientskih železnic, ki s svojo staro, na pol nerabno progo ne t>o mogla konkurirati srb- ski državni železnici in delničarji družbe orientskih železnic naj se za ogromno škodo, ki jo bodo imeli, lepo zahvalijo grofu Berchtoldu, ki v slepem sovraštvu ne ve več, kaj dela in bo storil z eventualnim ultiinatu-moni samo — uslugo Srbiji. Čudni ljudje so naši klerikalci! V delegacijah vodijo Berchtoldovo politiko izzivanja Srbije, v »Slovencu« pa pišejo o potrebi zbližanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo in priznavajo, da bi imela Avstro-Ogrska od tega zbližanja velike gospodarske koristi. Kako si klerikalci mislijo to zbližan je, .to nam je res neumljivo, ko njihovi delegati (dr. Šušteršič, dr. Korošec) zahtevajo avstrijski protektorat nad katoličani v Srbiji, revizijo bukareškega miru, »energično« postopanje Avstrije v zadevi orientskih železnic itd. Ali mislijo klerikalci morda, da je Srbija na glavo padla in bo kupovala blago v državi, ki ji pri vsaki priliki pokazuje svoje — sovraštvo? Ali so pa morda klerikalci tako naivni, da mislijo, da je Srbija v gospodarskem oziru navezana na Avstrijo? Zadnji carinski j konflikt je pokazal, da Srbija izhaja brez Avstrije prav lahko, Avstrija pa malo težje brez Srbije, to dobro čutimo sedaj, ko rabi Srbija toliko industrijskih izdelkov in jih tudi kupuje za ogromne milijone — povsod, samo v Avstriji *čisto nič in tudi s trgovsko pogodbo z Avstrijo se ji čisto nič ne mudi in se ji najbrže niti v bodoče ne bo mudilo in avstrijski državljani, ki trpijo škodo od tega, naj se lepo zahvalilo za to Berchtoldu. Šušteršiču in Korošcu, ki hočejo imeti protektorat nad katoličani v Srbiji, orientske železnice, revizijo bukareškega miru in druge podobne nepotrebne reči. Članek »Pot v Solun« le priobčil »Slovenec« čisto po nepotrebnem in boljše bi bilo. ko bi Šušteršič In Korošec priporočala v delegacijah grofu Berchtoldu, naj vodi pametnejšo politiko nasproti Srbiji, ker samo v tem slučaju bi se lahko uresničil velik del onih želj, ki so izražene v tem članku. Tako pa ne bo protektorata, niti revizije bukareškega miru in tudi ne avstrijske trgovine na Balkanu, posebno ne v Srbiji in še celo vprašanje orientskih železnic se reši čisto drugače, kot je to »zahteval« v delegacijah dr. Šušteršič. Iz Mirne Peči se nam poroča: Pri nas bodo začeli dne 18. t. m. del cerkve podirati, da jo potem razširijo in povečajo. To bo stalo okoli 80.000 kron. Občinske doklade v naši občini že sedaj znašajo celih 183 %. Kljub temu nas bodo zopet obremenili. Res, srečna Kranjska, zato vse iz nje beži. Belokranjska železnica. Ker se je viadukt pri Otavicah nekaj pokvaril, bo svečana otvoritev šele 25. maja. Odhod ob 8. zjutraj iz Novega mesta, ob 10. uri malca na kolodvoru v Metliki in od 2. do 5. popoldne banket v Črnomlju. Belokranjska železnica. Oprema nove proge se nadaljuje z mrzlično hitrostjo. Skoro vsak dan vozijo dolgi vlaki z opremo raznih postaj in s službenim osobjem. Razven Metlike in Gradaca je povečini to delo že do-gotovijcno. Na dan svečane otvoritve naj se na vseli vidnih krajih postavijo velike slovenske trobojnice, da se tujcem pokaže slovenski značaj lepe Beiokrajine. Železnica Metllka-Karlovec je jako klavcrno zidana in se ne more še nd daleč primerjati z ono Novomesto-Metiika. Posamezne železniške postaje nimajo nobeneih verand. Tako morajo ljudje na dežju čakati na vlak. Železnica Novomosto - Brežice. Železniško ministrstvo je izdalo pred kratkim nujno povelje, da se renta-biliteta proge Novomesto-Brežice takoj preišče in konštatira. Mogoče le dobimo zopet novo železnico v kratkem času. Nesreča. Te dni je stal sedemletni posestnikov sin Matija Mikše iz Cerknice pod odrom neke nove stavbe. Nenadoma mu je padlo na glavo neko železno orodje in ga težko poškodovalo. Kos železa mu odletel v levo oko. V Kerbnjah pri Šent Lampertu se je ponesrečil te dni 151etni posestnikov sin France Grabnar s tem, da mu je odletel kos železa v levo oko in mu ga težko poškodoval. Opekel se ie. Štiriletni posestnikov sin Franc Rode iz Device Marije v Polju je zagrabil te dni v domači kuhinji lonec, ki je stal na ognjišču in ki je bil poln vrele vode. Voda se je razlila dečku po životu, vsled 'cesar je zadobit ubožec težke opekline. Tele pod lokomotivo. Dne 7. t. m. Je gnala dekla Karolina Kacin, ki je uslužbena pri posestniku Alojziju Femcu v Muhaberju, občina Prečna na Dolenjskem, napajat živino na vodo. Ker ni vedela, da vozi sedaj večerni vlak iz Novega mesta pozneje, ie pustila brez skrbi, da je živina tekla čez železniški tir. Tu pa je nenadoma pridrdral vlak in lokomotiva je podrla na tla kakih 150 kron vredno tele. Žival je prišla med kolesa, ki so jo popolnoma zmečkala in raz-jtrgala. Med potjo umrl. Dne 4. t. m. ob '11. uri ponoči je šel 75letni občinski ^ožec Jože Župančič iz Deče vasi, občina Žužemberk, iz Malih Rebč domov. Med potjo se je nenadoma zgrudil in izdihnil. Smrt je najbrže nastopila vsled starosti. Aretacija ciganke. V nedeljo popoldne je orožništvo aretiralo v Zalogu 361etno ciganko Ivano Breščak iz Jarš pri Kamniku zaradi vlačuga-jnja. Okrajno sodišče bo za Brešča-ikovo sedaj prva instanca. Utonila je. Dne 12. t. m., v torek, je utonila v Domžalah 401etna Fran-Ičlška Flere. Prala je pri mlinu perilo, 'ko jo je vrgla božjast nenadoma,v ivodo, kjer je utonila. Pošljite naročnino, ako je še niste! r--------_i--------—----------— Lhibljana. ~~ »Zarji« bi resno svetovali, da Si prej nekoliko ogleda dopisnika, predno mu nasede tako na lini, kakor je nasedla včeraj dopisunu s (Krasa. To mora biti pač velika zgaga, ,fcl se poslužuje obrekovanja, da ško-jduje vsemu, kar izhaja iz »Učiteljske itiskarne«. Naj si tedaj »Zarja« in njen flopisun zapomnita, da je laž njuna tr-'* f?Y* da tiskarna« terja od uči-tininlYa Z^x?ta.nke potom plačilnih tmvrfricY' .ek’ da, tiskalniško knjigovodstvo m v najlepšem redu, je enako lažnjiv in ima le namen, da bi kopalo grob prevažnemu podjetju naprednega učiteljstva. Tisti, ki očita ,kaj takega, naj pride s fakti na dan, jter naj se ne poslužuje pavšalnega isumničenja, ki je orožje grobokopov-jdenuncijantov. Na ostale napade bodo odgovorili pa tisti, ki se jih to tiče. — Kako se odpovedujejo stanovanja. Prijatelj našega lista nain je jposlal pismo, v katerem mu hišna (gospodinja odpoveduje stanovanje. Pismo se glasi: »Jest vam maren fjuartir gor dat, da 1. novembra ga bote mogli stanovanje zapustit — mene je šal, ampak se je oglasila ena bartija ke mi bo plačala veliko več In ker Je sedaj V8f tako dftSbTfi Ji toliko dauku plačat moram gledat če dobim tudi več noter. Na zamlrlte pa ne morem drugač. Pičete če ste dobili ta moje pismo.« O lepi slovenščini te vrle gospodinje pa naj izrečejo bralci svojo sodbo sami. — Trije bratje poročili tri sestre. Včeraj zjutraj ob 6. uri je bila v Ljubljani v trnovski cerkvi poroka g. Poldeta Breskvarja z gdč. šarče-vo (Novakovo). Zanimivo pri tem je pa to, da je eden brat ženinov že pred par leti poročil eno sestro njegove žene. Dočlm poroči drugi njegov brat v kratkem času drugo sestro njegove žene. Dva brata sta mesarja, eden je pa gostilničar. Vsi trije bratje ženini in vse tri sestre neveste so pa doma iz Trnovega v Ljubljani. To je pač vesel in redek slučaj. — Raz lestvo je padel Franc Kandušar, trgovski nastavljenec pri Nagyju. Opoldne Je lezel na lestvo, padel Je raz njo, obležal četrt ure nezavesten, zlomil si desno ramo in polomil prste na desni roki. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico. — Avtomobil ga je povozil. Ko je hotel iti pretekli petek štirinajstletni sin tovarniškega delavca Jožef Petrič čez Šentpetersko cesto, je pridrdral nenadoma neki avtomobil, ki je dečka podrl na tla in ga težko poškodoval. — Ker je bila na sumu tatvine. Dne 11. t. m. je policija aretirala v Gradišču neko deklo, ki je bila hudo na sumu, da je izvršila več tatvin. Deklo je izročila policija okrajnemu sodišču. — Občni zbor političnega društva »Vodnik« v Sp. Šiški se vrši v soboto dne 16. maja 1914 zvečer ob pol. 8. uri v gostilniških prostorih pri Seidlu v Sp. Šiški. Gospodje člani so uljudno vabljeni, da se ga mnogobroj-no udeleže. — Odbor. — Sentjakobsko-trnovska moška podružnica Družbe sv. Cirila In Metoda ima v soboto dne 16. t. m. ob 8. zvečer v gostilni Lovra Šarca (pri Rastoharju) na Karlovški cesti št. 19 letošnji občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo nanj vse člane podružnice in prijatelje naše šolske družbe, da se ga udeleže v največjem številu. — Zahvala. Podpisana podružnica izreka najiskrenejšo zahvalo špediterski tvrdki Balkan in c. kr. dvornemu založniku g. Robertu Kolmannu za njiju naklonjenost ob priliki letošnjega Jurjevanja na ljubljanskem gradu ter ju priporoča občinstvu, da krije pred vsem pri njih dotične svoje potrebščine. — Sentjakobsko-trnovska možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Skioptično predavanje. O priliki učiteljskega in dijaškega izleta bo v četrtek dne 14. maja 1914 ob sedmih zvečer gospod linijski poročnik v pok. V. Kubelka v avli tukajšnje višje realke na kratko predaval o pomenu morja in o potrebi domačega brodarstva, gospod profesor I. Breznik pa pokaže več skioptičnih slik jadranskega obrežja in trgovinskih in vojnih ladij. Tiste, ki se mislijo izleta na jadransko morje udeležiti, opozarjamo na to skioptično predavanje. — Umrli so v Ljubljani: Klavdija Favaj, hiralka, 31 let. — Josip Vindi-šer, hiralec-delavec, 76 let. — Matija Jankovič, bivši kovač, 78 let. — Stanislav Lenarčič, sin tovarniškega ključarja, 1 mesec. — Karolina Oblak, krojačeva hči. 2 meseca. — Originalni Edison-Kinetofon, govoreči film, najnovejša iznajdba Edisonova v tem stoletju, predvajala se bo od sobote 16. do četrtka 21. v kinematografu »Ideal«. Dva sporeda vsak po tri dni. Slavno občinstvo se opozarja, da si preskrbi sedeže začasno, kajti zanimanje je veliko in lahko se pripeti, da se zadnji dan ne bode moglo dobiti več zaželjenega prostora. Podaljšanje tega sporeda je izključeno. V petek, 15. t. m., spe-cijalni večer s krasnim Nordisk-sporedom. — Loterijske številke: Gradec: 67. 68, 90. 35, 71. — B r n o: 74, 13, 26. 84, 11. Trst. Izjavljamo, da vodi sedaj tržaško podružnico uredništva »Dneva« g. Stane Kosovel, ki je v Trstu edini upravičen sprejemati ali pa odlagati ponudene mu rokopise za »Dan«. — Lastništvo In glavno uredništvo »Dneva«. Konec? Poročila pravijo, da je protiavstrijskih demonstracij v kraljestvu konec. Cez noč so se umirili prebivalci Apeninskega polotoka. Prej je bilo nebroj protestov, shodov, obhodov, razbijanja, in tudi avstrijsko zastavo so zažgali. Zdaj je vsega konec. Nepričakovan konec. In kaj je temu vzrok? Mogoče eks-panzivnost avstrijske politike? Naj- Br&š m. BblT v$f jMflS je, d* »5 m Italijani v kraljestvu ustrašili Berch-toldovega govora v delegacijah. Zažgana avstrijska zastava, delegacije in Berchtoid. Zadnji naši dogodki so torej prišli celo v delegacije. Kako lepo je pojasnil grof Berchtoid celo zadevo! Torej ni bila sežgana avstrijska zastava? Zakaj pa niso »naši uradi« v Benetkah takoj dementirali izdanih poročil? čudno, da se je slučaj pojasnil šele v delegacijah ... Takole namreč, še le tedaj, ko smo bili izzvani že od vseh... Grof Berchtoid se je naposled spravil na delo in sklenil pojasniti ves položaj. Lepo je sicer to in človekoljubno, toda resnično? — Zdaj bo še italijanska vlada izjavila, da obžaluje protiavstrijske demonstracije v kraljestvu, pa bo konec. Za nas namreč. Italijani pa se nam bodo smejali. In imeli bodo prav. Kajti resnica je, da so vsemu temu krivi le naši gospodje »državniki«. Statist Alberti. Statist Alberti je povedal na nedeljskem shodu med drugimi žalostmi Italijanov tudi to, da je v Trstu le 70 policajev, ki so italijanskega pokoljenja. Samo sedemdeset! Zanje je torej število italijanskih policajev žalostno. Alberti naj se raje lepo potolaži, kajti tisti neitalijanski pplicaji so jih že marsikdaj obvarovali slovenskih pesti. In pa: če bi jih bilo več, ki bi gledali, da bodo borili samo nas, kako bi mogli korakati mi »obkoljeni od orožnikov in policajev?« Statist Alberti, ali ni ta trditev udarec z glavo ob zid? Italijanske pismonoše, ki ne vedo, da je puščica v ul. Francesco d’ Assisi št. 2. II. za »Dan« in ne za N. D. O., opozarjamo, da ne mečejo več vanjo drugam naslovljenih pisem. Toliko se že sme zahtevati, da pismonoša prebere nad puščico vsaj naslov! Če ne bo to prenehalo, bomo storili potrebne korake pri poštnem ravnateljstvu in pismonoše kratko-malo označili z imeni! Sestanek Nar. soc. mlad. org. se vrši v soboto zvečer ob osmih v prostorih stare policije pri Sv. Jakobu. Bratje naj se tega sestanka polnoštevilno udeleže! Razpravljalo se bo o volilni listi, ki bo predlagana na obč. zboru v nedeljo. Predmet je torej važen! Splovljenje. V torek zjutraj so ob enajstih v ladjedelnici sv. Marka splovili parnik »Pola«, ki je določen za prevažanje premoga iz Anglije v Pulj. Parnik je bil zgrajen na stroške c. kr. avstrijske mornarice. Nova prevozna ladja je dolga 137 m, široka 17.40 m in visoka 10.40 m. Stroji bodo-proizvajali 6200 konjskih sil in ladja bo preplavala 14 milj na uro. Parnik je preskrbljen z električno lučjo in brezžičnim brzojavoni, centralno kurjavo, ventilacijo in ko-pelji. — Slavnosti je prisostvoval baron Koudelka s soprogo in mnogo drugih oblastni} in oseb. Tržaški »Stabilimento technico« je zastopal glavni ravnatelj de Lendecke. Nezgoda v Miljah. V pondeljek popoldne se je igralo v Miljah ob nekem tri metre visokem zidu več dečkov. Eden izmed njih je hotel skočiti na zid, pod katerim je sedel devetletni Rudolf Bonifacio. Skok pa je bil tako neroden, da se je ob njem zrušil na zidu velik kamen in padel na tla, ravno na Bonifacija, ki je pod zidom sedel. Kamen je dečka smrtno poškodoval. Ostali otroci so po groznem dogodku zbežali in pripovedovali o njem po vasi. Takoj se je podal na mesto nesreče zdravnik De Lucca, ki pa ni mogel konstatirati nič drugega kakor dečkovo smrt. O nezgodi so bili obveščeni tudi policijski organi, ki so se takoj podali na ogled nesrečnega Bonifacija. Te-lefonično so poklicali okrožno sodnijo iz Kopra, ki je o dogodku sestavila za’pisnik. Zaslišani so bili vsi pri nezgodi navzoči otroci. Uboga mati, ponesrečenega dečka ni vedela, kaj bi sama s seboj, tako hudo ji je bilo, ko je izvedela o grozni nesreči, ki ji je ugrabila sina. Mrtvega nesrečneža so prenesli na dom. Na poti Iz cerkve. Margerito Marchi je obšla v nedeljo zjutraj, ko je stopila iz cerkve sv. Antona starega, hipna slabost, da je padla na tla. Bližnji ljudje so ji prihiteli na pomoč in jo vzdignili, ter jo odpeljali na zdravniško postajo. Od tam so ji pomagali domov. Nepričakovana smrt. v torek zjutraj je bil poklican zdravnik z zdravniške postaje v ulico del Toro št. 2. k nekemu Blažu Perkoviču. Ko pa je dospel na mesto, je bil Perkovič že mrtev in poklicani zdravnik je mogel konstatirati samo še smrt. Padec pijanke. Ob deveti uri Je prišla v torek zjutraj na zdravniško postajo neka žena in iskala zdravniške pomoči. V nogah pa ni bila trdna in je vsled pijanosti padla na tla ter se poškodovala. Zdravniki so jo obvezali. S postelje je padel lOmesečni deček Alojz Likurg in se na desni strani telesa poškodoval. Starši so ga prinesli na zdravniško postajo, kjer so mu podelili prvo pomoč. Poskus samomora. V pondeljek popoldne Je izpila sedemnajstletna Marija B., stanujoča v ulici Pesa št. 74 v samomorilnem namenu dozo octove kisline. Domačini so jo prenesli v lekarno Manzoni, kamor je prispel zdravnik z zdravniške postaje in ji izpral želodec. Vzroka neumna punčara ne pove. Mogoče a zopet kakšna nesrečna ljubezen. Ogenj v skladišču Fiinsterwald. Ogenj, o katerem smo natančnejše že poročali, je napravil 1000 kron škode in ne samo 250. Seve, dobi tvrdka zavarovalninsko odškodnino. Pohotnež. 121etno dekle C. B. je ovadilo na policiji 43letnega Alojzija B., ki jo je na prostoru v ulici Mado-nina spolno zlorabil. Tatvina v prosti luki. Josip Mi-sculin je v pondeljek zjutraj prenašal po prosti luki dva vrča in hotel stopiti z njima tudi v neki čoln, s katerim se je namenil odpeljati do brega. Ko bi pa moral dobiti dovoljenje za prevoz vrčev, je prišel v carinskem uradu v protislovja sam s seboj in ni znal povedati, kje je vrče dobil. Individija so obdržali v zaporu. Vojak ga je ranil. Fotograf Robert Sonmier je preživel noč od nedelje na pondeljek z nekim vojakom. Radi neznanega vzroka je prišlo med obema do nesporazumljenja in vojak je potegnil svojo sabljo, ter jo kratkomalo zasadil v Sommerja. Ta se je zatekel k zdravniku. Padec na krovu. 471etni uslužbenec na parniku »Lucia«, Peter Bo-vig se je nahajal v pondeljek zjutraj na krovu omenjenega parnika pri opravilu. Med delom pa je padel z višine treh metrov in se precej poškodoval. Prvo pomoč mu je podelila zdravniška postaja. Opekla se Je. V pondeljek opoldne so prinesli na tukajšnjo zdravniško postajo 18mesečno deklico Ne-rino Olio, o kateri je povedala mati, da se je opekla z vrelo juho. Zdravnik ji Je nudil prvo pomoč. Opekline niso težke. Pes ga je ugriznil. V ulici Ame-rigo Vespucci št. 43. stanujoči učenec Angel Gustinčič, se je v pondeljek zglasil na zdravniški postaji in povedal, da ga je ugriznil na poti iz šole neki pes. Rano, ki ni nevarna, mu je zdravnik obvezal. V levo roko Je pes ugriznil dietno Justino Gustinjoni, ter ji prizadejal več poškodb. Otroka so prinesli na zdravniško postajo, kjer mu je bila podeljena prva pomoč. V Ljudskem vrtu so odprli mlekarno in sladščičarno, ki je bila zaprta že več let. Tako bo imelo občinstvo eno komoditeto več. Blizu glavne pošte se išče pri solidni slovenski družini mesečna soba. Ponudbe s pojasnili naj se vržejo v puščico uredništva »Dneva« ul. Francesco d’ Assisi, št. 2. II. Telefonska poročila PROCES ŠVIHA. Praga, 13. maja. (Izvirno poročilo »Dnevu«). Po zaslišanju tajnika Slza (glej članek) Je bila razprava preložena na popoldan. V začetku popoldanske razprave Je stavil dr. Bouček predlog, da naj se priče v takšnem redu zaslišijo, da bo prva zaslišana uradnica ga. Woldan, ki naj se odveže službene prisege. Ta predlog Je bil s senatnim sklepom zavrnjen in razglašeno, da se gospe Wol-danove ne zasliši In da Je namestništvo ne odveže službene prisege. Dr. Kramaf Je bil nato zaslišan kot priča i» izpoveduje, da ie o obdolžltvl dr. švl-he že deli časa vedel, toda dokazov ni bilo (?). Od tega časa dalje le bil on, dr. KramaF, napram dr. Svihl nezaupljivejši. Obrazloži potem na dolgo zadevo Anyževe zapuščine ln pravi, da se Je njegov sum proti dr. Svihl povečal, ko Je bil pri zadnjih češko-nemških spravnih pogajanjih nemškim listom izročen vladin elaborat. Dr. Kramaf Je v začetku mislil, da Je ta elaborat Izdal kakšen nemški poslanec, se Je pa kmalu izkazalo, da Je to storil dr. Šviha. Dokazati seveda se mu ni moglo, -ampak sum se Je povečal. Po dr. Kramahi Je bilo zaslišano 6 članov »Narodnega sveta« dr. Ma-tuš, Černy, prof. Hevrovsky, prof. Hlava, Prokupek In švehla (večina so dvorni svetniki). Tl so Izpovedali, o seji »Narodnega sveta«, na kateri se Je preiskovala zadeva dr. Švlhe, vsi soglasno In o vtisu, ki ga Je na nje napravila Izpoved gospe Woldano-ve. O resničnosti njene Izpovedi so bili vsi najtrdnejše prepričani. Nato Je prišlo do scen med prof. Heyrovskym ln dr. Boučkom, med dr. Boučkom ln senatnim predsednikom Kurschem. Na koncu razprave Je bil zaslišan kot priča pravnik Paštlka, ki Je naj-preje naslikal svoje odnošaje do gospe Wo!dan. Bil Je intimen prijatelj z njenim sinom, ki Je tudi pri državni policiji. Tudi z gospo Woldan je bil v zelo priiateljskih odnošajib. Od JPRA9T SALIS, diplomiran. lsxoj a č. Trst. - Ulica Tor S. Plero 4 - TrsL Podružnica: Nabrežina 99. Jestvine, kolonijalno blago. FR. MILLONIG - TRST Plazza Caserma 5., blizu Narodnega doma Razpošiljanje po pošti. gospe Woldan Je ponovno slišal, da se v vrstah čeških poslancev nahaja konfldent policije. Državna policija Je takšnega silno dolgo Iskala, naposled se JI Je posrečilo, ga dobiti. Pravila Je tudi, da bi bilo v Interesu narodne stvari, če bi se ta zadeva sporočila češkim narodnim in političnim krogom. Njemu, Paštiki, se Je po dolgem prizadevanju posrečilo, pripraviti gospo VVoldan do obsežnejših priznanj. Študent hodi na policijo. Paštlka sam je potom Wolda-nove prišel v dobre stike z državno policijo. Hodil Je tudi v pisarno drž. policije. Na ta način se mu Je posrečilo s pomočjo gospe Woldanove priti do cele vrste dokumentov, iz katerih se Je prepričal o konfidentstvu. Sporočil Je o tem tudi urednika Any-žu ln na njegov poziv Je začel z gospo Wo!dan Intenzivneje Iskati dokazov za Identičnost konfidenta Wienerja s Šviho. Vohunstvo za konfidentom. Kako Je prišlo do dokaza? Direkten dokaz o Identičnosti Švlhe z VVienerjem se je pridobil na sledeči način: Poslaniške cigare. Nekega dne je bil detektiv Pon-delniček poslan k »Wleneriu« po poslaniške smotke. Ko se Je Pondeinl-ček vrnil, mu le Woldanova rekla: »Šviha Je vendar fest fant; preskrbuje nas tudi s smotkami.« (To je rekla, da bi ga zapeljala k izjavi.) Detektiv se vjaute. Pondelnlček Je na to odgovorit, da Švihe ni bilo doma, pa da Je smotke dobil od njegove gospe, ko se Je legitimiral kot pollciiskl agent. Tako je dobila gospa Woldan dokaz, da je Wiener — Šviha. Še en dokaz. Drugi dokaz o identičnosti Wie* nera s šviho ie pridobila Woldanova, ko Je enkrat dr. Šviha prišel k policijskemu uradniku dr. Klimi. Zadel je na gospo Woldan in dejal, da nat se oglasi pri dr. Klimi Dr. Šviha se uiame. »AH naj naznanim Wlener]a?« Je vprašala Woldanova. »Da, naznanite Wlenerja!« Dokaz Je bil sedal kompleten. Priča izjavlja, da le Woldanova to storila nesebično, v Interesu narodne stvari In izjavi, da Je sam videl šviho v policijskih prostorih. Srečal ga Je na stopnicah. Priča pove, da ej enkrat dr. Klima dejal WoIda-novl: »Klofač je mož časti; ampak Šviha Je lump.« Razprava je preložena na jutri. Tragedija komtese Tiepolo. Proces, ki se vrši v Onegli (Italija) proti grofici Tiepolo, dobiva vedno večjo obsežnost. Grofica Tiepolo, kakor je že znano, (te podatke ponovimo za slučaj, če je kdo tozadevna poročila v »Dnevu« prezrl) je 8. novembra 1. 1. na svojem stanovanju ustrelila vojaškega slugo svojega moža-čast-nika. Ustrelila ga je — kakor ona trdi — v silobranu, ko jo je naskočil, hoteč jo posiliti. Nekaj časa se je namreč grofica branila, ko je videla, da postaja sluga Polimanti vedno na-silnejši in je videla, da se mu že ne izvije iz rok. Je prijela za brovning, ki Je ležal nabit in odprt v odprti toaletni mizici. Kroglja je Polimantiju upihnila luč življenja. Takoj po dejanju je grofica vsa prestrašena hitela z revolverjem v roki k svojim sosedom in v pretrganih stavkih pripovedovala, kaj se Je zgodilo. Tako so pripovedovale prve priče, ki so bile v tej zadevi zaslišane. Poilmantljev značaj. Iz pripovedovanja grofice Tiepolo sledi, da jo je Polimanti vedno nadlegoval in sploh bil sila predrzen, tako, da je nekega večera morala poklicati na pomoč častnika Bossia, ki je v isti hiši stanoval. Bossi ga Je hotel kaznovati, toda vsled njegovih prošenj mu je odpustil, kot mu je odpustila tudi kontesa. Tudi možu nista ničesar povedala. O nasilnem značaju sluge pa žena možu tudi za to ni pripovedovala — tako pr*vi grofica — ker ni možu hoteD (Vai «k prijetnosti, ko se vendar ve, kakšne občutke vzbudi takšna vest. 8amo šest dni. Na j večja senzacija tega stoletja. govoreči film6 od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni. Kino-„Idcal“, Hišnica hiše, kjer je grofica Tiepolo s svojim možem stanoya!a, pripoveduje o veliki predrznosti Poli-mantija. »Dojila sem otroka — pravi priča — pa pride Polimanti in me hoče prijeti za prsa. Zagrozila sem, da povem to njegovemu gospodu. Ni pomagalo preje^ dokler nisem povedala svojemu možu, ki mu je potem dal njegov del.« Tudi služkinje pripovedujejo, da Jih je z nasiljem, poljubljal po stopnicah. Bahal se je, kaj vse naredi z ženskami, kako se vse njegovi volji podvržejo in tako dalje. Par dni pred tragičnim dogodkom je služkinji Klari pripovedoval, da ima ogenj v glavi in da nekaj napravi; če se mu ne posreči, se ubije, ali pa pojde v ječo; če se ubije, je dejal, si bo nekdo prste grizel. Grofičino domače življenje. Priče izpovedujejo za obtoženko precej povoljno. Po teh izpovedbah je grofica trpela na močnih krčih in silni nervoznosti. V zasebnem življenju je bila — kakor služkinje izpovedujejo — silno prijazna in domača. O visokosti ni nobenega govora, nasprotno: bila je ponižna. Silno obtežuje grofičin zagovor njena prijaznost s častniškim slugo. Šalila se je z njim in sploh bila z njim čisto domača. Služkinje pripovedujejo kot priče, da grofica ni delala nobenih razlik v obnašanju napram njim in na-pram slugi. Z vsemi je bila domača In prijazna ter prizanesljiva. Skromnost je menda značilna poteza v rodbini grofice. Dasiravno aristokrati, se njen stric ni sramoval prevzeti dela kot uradnik, samo, da bi sc častno preživel, potem, ko je prišel ob premoženje, hoteč rešiti čast nekega svojega sorodnika. Ko je njen stric umrl, ji je pri pogrebu neki voznik izrazil svoje sožalje in grofica mu je vsa ginjena zahvalno stisnila roko. — To so navajale priče, da osvetlijo značaj grofice. Polimanti In njegovi prijatelji. Prijatelji so kot priče Poliman-tija naslikali kot veselega človeka, polnega življenja. Pil ni. Zadnje dneve je bil pa precej razburjen in je pravil, da ima ogenj v glavi. Kar se žensk tiče, se \e PoUman-ti vedno bahal, da jih ima mnogo. Hišnik je po naročilu grofičinega moža Polimantija zalezoval in ga videl zahajati v neko beznico, kjer so bile ženske, videl ga je izprehajati se po noči z ženskami. Hišnika je paše poleg tega zagotavljal, da so to le prehodne ženske in da ima doma zaročenko. Važna izpoved. Napram svojim prijateljem je Polimanti trdil, da ga ima grofica zelo rada, povsod še je s tem bahal in pravil, da ga ima rada zato, ker ; prihaja k njej na skrivaj neki mladi , profesor; on — Polimanti — pa o \ tem napram možu njenemu molči, j (Kakor je videti, je Polimanti zelo mnogo — govoril). Tako pripoveduje eden njegovih prijateljev, Antonio Sciacca, da mu je Polimanti Zatrjeval, da ima razmerje z ženo nekega advokata, fmena ni nikdar povedal. Enkrat mu je celo pripovedoval, da je prišel v smolo, ker je postala opa žena noseča. (Grofica Tiepolo je bila nosna aretirana; v ječi je imela prezgodnji porod. O nosnosti svoji materi ni ničesar povedala, pač pa možu in zatrjuje, da je bila nosna od nekega dne septembra dalje, ko se je sešla s svojim soprogom.) Kako je bilo v kopališču. Kakor je omenjeno, je bila kom-tesa s svojo služinčadjo in ravno tako tudi s slugo prijazna. Izvira to — kakor iz pričevanja — iz komte-sine skromnosti in ponižnosti, ki jo je pa posebno sluga znal izkorišče-vati. V domačem komtesinem življenju ni bilo dosedaj iz izpovedovanja prič najti nikakega oporišča za intimnejše stike med komteso in častniškim slugo. O takšnih intimnih stikih se je pa nekaj govorilo, da so bili opaženi ,v kopališču San Remo. OovorilO se Je, da je sluga neženirano hodil v kabino svoje gospodarice. Obtoženka je odvrnila, da Je hodil, toda le z njenimi otroci, katere je oskrboval. Iz pričevanja kopališkega osobja in gostoy, ki so se s komteso stikali, izhaja, da ni bilo med njo in slugo v kopališču nikakih stikov, ki bi vzbujali sum. V kabino ni hodil, kadar je bila tam komtesa, pač pa je hodil tja z njenimi otroci. Edina priča uradnik Zucca, ki je pred prvim zasliševanjem Polimantijevemu sorodniku namigoval o nekaterih »rečeh«, je pri gjavni razpravi v oči onemu sorodniku in advokatu civilne stranke z vso odločnostjo zanikaval, da bi bil kedaj kaj tacega govoril in je trdil nasprotno, da o krmtesinem obnašanju v kopališču ne more ničesar slabega reči. Prof. Vagliasindi — intimen prijatelj komtese. V celem procesu se veliko važnost polaga na sledečo okoliščino: Sluga Polimanti je napram svojim prijateljem trdil, da sta z gospo precej domača, ker komtesa potrebuje njegove pomoči radi svojega razmerja z nekim profesorjem zem-ljedelstva. Pravil je tudi, da mu nosi komtesina pisma. Omenjeni profesor je Vagliasindi, katerega je baje Polimanti videl skozi ključavnico v intimnem razgovoru s komteso. Tako je vsaj pripovedoval. Vagliasindi zaslišan kot priča je energično izjavil, da s komteso ni imel nikakih stikov, niti ni dobival od nje pisma. Obiski, ki pa niso bili številni, so veljali celi rodbini in se začeli vsled strokovnih interesov, ki jih je gojil komtesin mož. Pri zasliševanju je civilna stranka silno ostro nastopala, branitelj adv. Rainiondo je z vso silo proti temu protestiral in zahteval, da se bodi Vagliasindi veruje, ali pa naj se radi krivega pričevanja dene v kriminal. Naposled je tudi ta incident kot mnogo drugih, prešel. Mali oglasi. Plašče (ArbeitsmSnteln) v vseh barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni, konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 398—10 Bele hlrmamUe oblekce za dekleta. nogavice, rokovlce pajčolane, trakove itd. priporoča modna trgovina P. Magdič. Ljubljana, nasproti glavne vošte. _______________ ____ ■. Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Mbgflč, v Ljubljani, Prule 6. sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike. Konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19, priporoča bele birmanske obleke za dečke in deklice, po najnižjih cenah. 397—10 Edina primorska tovarna dvokoles .Tribuna" Oorica, Tržaška nlica št. 26, prej pivovar florjap. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijoriov itd. itd. 3T- 23a,tjel Oorica, Ntolnu nlica štev. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ■■■■■■■■MOMMMaMMaMaaHaaBaManaaBaMaH Kavarna ,Central4. KONCERT od danes naprej vsak večer v Ljubljani znane in priljubljene duna ske elitne damske kapele R. II. IMetrlch. Vso noč odprto. Vstop prost. Enonadstropna trdno zidana hiša s poslopjem v dvorišču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Posojilnica v Šoštanju. Poslano. Gospod plem. Tmkoczy, lekarnar v Ljubljani! C* ' • 3az VA Vam V«l hva’ ako mi pošljete literaturo in sladni caj znamka SLADIN. Vel espošto vanjem London, Wi 89 Ladbroke Grove Notting Hill, Modistinja Minka Horvat, sJSfSSc. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. debelo in ilrobno! Izredno nizke cenej tmio<*iWf. . (,'«Mtilna. ■ Bnlfvt. TRST Hinko Kosič TitfcT ulica Carradori 15 (vogal C*ej»pa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ---------- tvrdke R. MIKLAUC —________ „Pri Škofu“ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Foeeben cctdLelels: v prT?em nactetcrnrtf^cu r Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 1 3: VELIKI OKASIJSKI TEDEN! m m Za gornja in spodnja krila. Ogromna za-loga od j aj-\ enostavnejše do najmot er- i ^'ij nejše fasoi e, po ' čudovito nizkih cenah. Pariške modele in konfekcijo za dame, deklice, gospode in dečke priporoča 3 s : .a ■ ■ ■ ■ ■ m ■ Angleško skladišče oblek S O* Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. gj Telefon 132. Telefon 132. B ■ IHBBflBBBHHBBBHBflflBBBBBBBBBHB □ODD 1SANATORIUM-EMONAJJ 1 ZA NOTRANJEON^UWG1CNE- BOLEZNI. 1 " J LJUBLJANA • KOMENBKEGAUL1CA- 4 \ ^zpR^:PRimw-DRFTR. DERGANC Za nakup oljnatih In suhih *,arvj i®kov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica harv Premeri & Jančar n.inflisha cesta žt v. 20. JLjllbl jiUl« žl«>-18~ □□OD IFrietne ema/jim e barve, kart c lin ■> rnavec itd- 3** aro**,-* l* d-etelo. XT* ^ pravkar prišli od najcenejše do najfinejše vrste v obilni izbiri, potem slamniki, čepice, kravate, rokavice, srajce, nogavice, žepni : robci, naramnice, palice itd. : po skromnih stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, : nasproti : f : nasprotL : glavne pošte. JLi|llDlJctIlcl glavne pošte. Oglejte si zalogo, Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, Sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško v ~ 13TKS zahtevajte vzorce Ljubljana Sv. Petra c. št. 4.