PoStnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm Leto XIV. - N. 9 (279) MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II0 gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir UDINE, 26. APRILA 1963 Izhaja vsakih 15 dni NAJ ŽIVI PRVI MAJ mednarodni praznik delovnih ljudi Zopet je prišel «Prvi maj» dan, ki je mejnik na dolgi in težki poti, na kateri so zabeležili uspehe, ki pa so bili cesto povezani z groznimi krvavimi žrtvami svetovnega proletarjata. Prvi maj bi moral biti prazmik veselja. Vendar pa ni tako niti ne more biti v celoti, ker na delavcih, kmetih in ostalim ljudstvom še vedno težijo bremena, še vedno jih uklepajo verige kapitala ali bogatašev. Te verige utrjujejo težki razredni privilegiji iz katerih izhajajo vse oblike krivic, tlačenja in celo nasilja. Ne bomo tu podrobneje razpravljali o potrebi politične reforme nasproti gospodarjem, o politiki, ki je končno v skladu z novo realnostjo delavnih odnosov v zvezi s tehničnim napredkom, niti se ne bomo ustavili pri tako imenovanem « gospodarskem čudežu » : čudežu za gospodarje, ki živijo bolje in lažje in lahko hitreje napolnijo svoje blagajne, medtem ko delavci, kateri so izkoriščani do kosti, ne morejo vskladiti svoje družinske bilance in stojijo slabše. MATAJUR za prvi maj Ob priliki praznovanja 50. obletnice «Prvega maja» - delavskega praznika, ki je tako drag in tako blizu vsem delavcem in delavkam naše Slavije in Rezije - pošilja «Matajur» tople in bratkse pozdrave vsemu našemu ljudstvu in posebno tistim, ki se zaradi revščine v njihovih krajih, nahajajo v daljnih deželah, katere ne mori samo velika oddaljenost od njihove ljubljene rodne zemlje, ki so jo morali proti svoji volji in z žalostnim srcem zapustiti ter oditi proti neznanim tujih deželah, poleg tega pa še zaradi pomankanja družinske ljubezni in podpore, ki jo lahko nudijo lastni otroci, žena, sestre, neveste in starši. Ob letošnjen prvem maju — ki kljub svojemu prazničnemu in veselemu značaju ne more izgubiti svoj tradicionalni pomen za delavsko revendikacijo in je torej tudi praznik borbe za vedno večje gospodarske in socialne pridobitve — «Matajur» pošilja ne samo lepe pozdrave vsem. delai cem obeh spolov slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini in obenem ter preduvsem izraža željo, da bi se že v bližnji bodočnosti položaj v naših krajih temeljito izboljšal na bolje; izboljšal naj bi se v taki meri, da bi zadostili vsem potrebam za dostojno življenje našega ljudstva, kar pomeni napraviti odločne u-krepe za odpravo žalostnega pojava izseljevanja ter dati istočasno ponoven polet in zaupanje ljudem, ki se bodo ponovno zbrali ob ugaslih ognjiščih, v mirnem družinskem okolju ter ponovno sestavili svoje družine, ki ne bodo Prisiljene trgati se z odhodom po svetu v orbi za grenak kruh, ki 9a nudi tujina. Radi bi pa poudarili bistvo in veliki pomen tega svetovenga praznika dela - ki je predvsem praznik svetovne borbe proti tistim, ki do neverjetnosti izkoriščajo svojega bližnjega, ki bogatijo preko mere na njihov račun, ki nimajo nobenega obzira do tistega kateri s svojimi rokami, s svojim potom, s svojimi žrtvami in često s svojim smrtnim rizikom ustvarja vse kar je koristno človeku in za njegovo življenje - ter se ustavili podrobneje pri našem delavnem ljudstvu, ki je priklenjeno kljub vsemu z veliko in neizčrpno ljubeznjo do svoje rodne zemlje in pri tistih, ki so prisiljeni služiti svoj vsakdanji kruh drugod, v potu svojega obraza in v nevarnosti za življenje v rudnikih Belgije in Zahodne Nemčije. Temu delavnemu in zvestemu ljudstvu velja predvsem ob tem prazniku naše voščilo in naš bratski objem. To naše voščilo je iskreno in jim hočemo z njim izraziti svojo simpatijo in svojo popolno ter trajno solidarnost ob vsaki priliki, da bi tako pokazali svojo hvaležnost tistim, ki so ponosno ohranili zvestobo tradicijam svojih prednikov in kljub vsem oviram, ohranili tudi ljubezen do rodne zemlje. Hvaležni smo jim tudi za njihovo privrženost v raznih tudi otipljivih oblikah, ki so jo pokazali « Matajurju », ki je baklja njihovih idealov in sredstvo s katerim se neprestano borijo v obrambo svojega zgodovinsko-kultumega pre- moženja in bistvenih koristi Slovencev Nadiških dolin, Rezije, Terske, in Krnahtske doline. Naj bo torej letošnji praznik prvega maja tudi za vse naše delavce, bližnje in oddaljene, praznik veselja in praznik v katerem je treba ponovno obravnavati krivice, ki se delajo delavskemu razredu v okviru sedanjih potreb. Zlasti delavne sile Nadiških dolin, Rezije Krnahtske in Terske doline, morajo ob tem prazniku napraviti skupaj z nami obvezo, da ne bodo nikoli opustili borbe z dvignjeno glavo in odločnostjo za obrambo svojih svetih pravic, ki jih priznava v ostalem tudi republiška ustava ter člen 3 posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijsa krajina. Ponovno je treba potrditi svoje moralne in materialne koristi ter jih istočasno o-krepiti z dosego popolne enotnosti vseh državljanov slovenskega jezika v videmski pokrajini; naš namen je korakati vedno naprej in nikoli ne izgubiti izpred oči e-konomski, socialni, etnični in jezikovni problem naše domačije. PRAZNIK 25. APRILA Tudi letos je praznik 25. aprila — spominski dan zmagovite ljudske ustaje proti nazifašistom leta 1945 — bil praznovan povsod, tudi v Nadiških dolinah in Reziji katerih prebivalstvo je za svobodo, za napredek in za nov socialni red dalo znaten prispevek žrtev in krvi. APEL« EMICiRAMTOV Za bližnje volitve 28. in 29. t.m. so naslovili naši izseljenci svojim rojakom v Nadiških dolinah, v podnožju Julijskih pre-dalp, v Krnahtski, Terski in Rezijski dolini naslednji poziv : VOLIVCI IN VOLIVKE Zopet boste volili. Mi, tudi v imenu vseh drugih izseljencev, vas vabimo, da glasujete za tiste stranke in za tiste ljudi, ki se v resnici borijo za korist delavcev, za socialni napredek in obrambo pravic vseh jezikovnih skupnosti v Italiji, vključno našo. Če bodo te stranke in ti ljudje dobro zastopani v parlamentu, bodite prepričani, da bo tudi naša stvar dosegla uspeh, ker bodo koristi in pridobitve, ki jih bo dosegla vsa država avtomatično raztegnjene tudi na našo deželo. Ti ljudje, namesto da bi nas zanemarjali in zatirali, nam bodo prišli bratsko nasproti z odprtimi rokami in ne kot tisti, ki do danes niso delali drugega kot obljube, katerih potem niso držali; ti ljudje nam bodo konkretno pomagali pri reševanju vseh probelmov kateri tarejo nas in vse naše ljudstvo. Naveličani smo že klatiti se po svetu in hoteli bi živeti mir-n.°. in z_ živlJeijjsko gotovostjo v naših rojstnih krajih, kjer živijo naši dragi in kjer počivajo naši predniki. Ne moremo več še naprej prenašati ponižanja, ki nam jih neprestano zadajajo in niti nočemo vrniti se v rojstni kraj bolni za silikozo ali kako drugače fizično izčrpani, ko nam ne preostaja drugega kot hirati po sanatorjih in tam umreti kot se je dogodilo številnim našim rojakom. Naše fizične sile in naše tehnične zmožnosti morajo biti končno v korist naše dežele, ki žal še vedno hira, in ne v korist tistih, ki nas sedaj izkoriščajo in nas zopet pošljejo domov kadar spoznajo, da nas je premagala bolezen in nam odvzela našo delovno zmožnost. Volite torej strnjeno za stranke in za ljudi, ki nam bodo jutri stali ob strani za obrambo naših pravic in naše ogrožene eksistence. Anton, Medveš, Kukovec Andrej, Skavnik Evgen, Sturma Jožef, Toma-zetič Emil, Alojz Tedoldi, Tomasino Ivan, Tomasino Avgust, Michelizza Ivan, Italico Cobai, Marzolla Ezio, Bobbera Josip, Mozeti Jakob. Izjavo nekaterih V tej živahni volilni kampanji za obnovo parlamenta smo smatrali kot našo dolžnost vprašati kandidate našega volilnega okrožja, za njihovo mnenje o slovenski jezikovni skupnosti, ki živi v videmski pokrajini in ti so nam dali naslednje izjave : BONACINA dr. ERCOLE: o Slovencih Problem narodnih manjšin in njihovih pravic me je vedno zanimal, ker izpolnjuje humanistično stran socialne pravičnosti. Znano mi je, da se celo v Abruz-zi-Molise v treh občinah (Acquaviva Collecroce, San Felice del Molise in Montemitro) še vedno govori slavansko narečje in v drugih štirih albansko. Prav zaradi tega so nekateri krajevni parlamentarci zahtevali od ministra za šolstvo ustanovitev dveh stolic za leposlovje : za slovansko v La- rino in albansko v Termoli. še v večji meri je treba pomagati in braniti slovensko jezikovno skupnost v videmski pokrajini, ki je mnogo večja in izrazitejša in ki je bila do danes vedno predmet narodnega zatiranja in skrajne zapuščenosti. V tem smislu je ustavna oblast, ki jo je država poverila deželi Furlamja-Julijska krajina zmožna prispevati v znatni meri zlasti, če spremljana z odločno politično voljo, za olajšanje pozitivne rešitve raznih problemov. Ta naloga je lahko olajšana s poznavanjem načrta za statut, ki ga je občina Koper pripravila in v katerem se mi zdi, da so problemi italijanske narodne manjšine rešeni tako kot zahteva socialistična demokracija in istočasno obvezuje nas same. Smatram za svojo dolžnost posvetiti se položajo te močne in delovne skupnosti katere lojalnost do države je izven vsakega dvoma. Ta skupnost potrebuje predvsem, da črpa čim večjo korist od svojih voda v Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini. Te vode, zlasti če upoštevamo podržavlje-nje električne energije, ki je v teku, bi morali v prvi vrsti predstavljati osnovo za nagel gospodarski preporod, ker je ob njih možna izgradnja določene industrije, kar bi odpravilo izseljevanje najboljših delavcev in s tem bedo, ki teži in ponižuje to prebivalstvo. Jasno je torej, da ne more biti kulturnega razvoja brez primernega gospodarskega preporoda in prav zato se mora napraviti vse, kar je potrebno za slovensko skupnost v videmski pokrajini. BETTOLI pois. MARIO: vsemi silami in ob vsaki priliki, da bodo te pravice učinkovito izvedene. Ne smemo pozabiti, da se nahaja slovenska narodna manjšina v videmski pokrajini v zelo težavnem položaju, zlasti odkar so zaprli cementarno v Sv. Lenartu v Nadiški dolini in tovarno taninskih ekstraktov v Čedadu in treba je nujino poskrbeti za gospodarski preporod. MARINČIČ Ivo: v ■ ' X, Vedno sem podpiral vsako pobudo, ki je stremela za tem, da se tudi v pogledu slovenske narodne manjšine v videmski pokrajini izvedejo vse politične, socialne, jezikovne, gospodarske in kulturne pravice v okviru ustave in ponovno poudarjene v členu 3 deželnega statuta za Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Tudi v bodoče se bom boril z Po mojem mnenju bi morali i-meti vsi Slovenci v Italiji enake pravice kot jih imajo drugi državljani ter možnost svojega razvoja, Ob stoletnici rojstva velikega beneškega pesnika in narodnega buditelja OTVORITEV V ČEDADU NOVEGA SEDEŽA KULT. DRUSTA “IVAN TRINCO r>r> Dne 7. aprila se je vršila v Čedadu slavnostna otvoritev novega sedeža Prosvetnega društva «Ivan Trinko». Istočasno so tudi proslavili stoletnico rojstva beneškega pesnika in narodnega buditelja po katerem nosi društvo ime. Ob otvoritvi novega sedeža je predsednik društva Mario Kont imel govor, ki ga tu prinašmo v celoti. Prinašam Vam najtopleje pozdrave in se Vam obenem tudi iz srca zahvaljujem za udeležbo pri tej otvoritvi novega sedeža našega prosvetnega društva. Ob tej priliki, ko otvarjamo ta naš skromni sedež, ki bo odslej naše novo shajališče, naš kulturni dom, naša zibelka, posebno za tiste, katerim stoji pri srcu ohranitev tradicij in kulture naših prednikov in jo nameravajo širiti med nove mlade generacije, smo se dolžni pokloniti spominu našega velikega očaka Ivana Trinka, svetlemu in nepozabnemu liku duhovnika, vzgojitelja, umetnika in narodnega buditelja, čigar stoletnica rojstva poteka letos in katerega ime nosi tudi naše prosvetno društvo. Ivan Trinko, ki je začel obiskovati italijansko osnovno šolo v Jelini pod Matajurjem šele z osmim letom, je kaj kmalu pokazal svojo izredno nadarjenost in veselje do študija. V čedadskih in pozneje v videmskih šolah je prekašal v pridnosti in nadarjenosti vedno vse učence in zato je bil tudi večkrat odlikovan. Sam, skoraj na skrivaj se je naučil materinega jezika brati in pisati in tako postal slovenski pesnik in pisatelj. Pa ne samo do slovenskega jezika, tudi do drugih jezikov je gojil veliko ljubezen. Znal jih je kar 8 in iz njih prevajal razna literarna dela. Naš Trinko, sin kmečkih staršev iz Trčuna, pa je bil poleg duhovnika in vzgojitelja tudi pesnik, pisatelj, filozof, likovni u-metnik in glasbenik. Preveč časa bi nam vzelo, če bi tudi samo bežno pregledali njegov življenjepis, ki je dolg, polen pomembnih, zanimivih in poučnih dogodkov. Vse Trinkovo življenje je bilo eno samo dolgo dobrodelno delo, prežeto z veliko ljubeznijo do svoje zemlje, katera je bila zanj vedno glavna skrb in ime katere je do zadnjega trenutka svojega življenja izgovarjal z velikim spoštovanjem. Na tem mestu naj napotim vse tiste, ki bi se radi pobližje seznanili z našim velikim očetom, ki je ponos in slava naše ožje domovine, na branje lista «Matajurja», ki je v svoji številki iz 16. januarja tega leta prinesel obširen življenjepis, zares vreden njegovega spomina. Naj Vam naštejem samo nekaj njegovih del, vseh jih je nad 60, in sicer najvažnejše in ki so mu dal zaslužen sloves. Ta najvažnejša dela so « Poezije », ki so bile objavljene leta 1885 v «Ljubljanskem zvonu» pod pseudonimom «Zamejski», «črtice iz življenja beneških Slovencev», «Origine degli Sloveni del Friuli», «La parlata slava resiana», «Storia politica, letteraria ed artistica della Jugoslavia», «Slovnico slovenskega jezika za italijanske srednje šole», «II problema della filosofia contemporanea», «Oglejski pokol» in «Divagazioni cosmologiche intorno alla natura dei corpi». Od neštetih prevodov naj o-menim prevod iz ruskega jezika «Taras Bulba», delo Gogolja, Turgenjeve « Beležke lovca », prevod Tolstojevega dela «Kjer je usmiljenje, tam je Bog». Izmed glasbenih del so najvažnejša: «Sacro cuor d’amor ferito », «Ecce panis», «O sacrum convivium», «Te ergo quaesu-mus» in missus «Poslan je Angel od Boga». Tudi njegove risbe in slike so dragocene in jih je javnost, kakor tudi kritika zelo dobro ocenila, škoda, da se je dosti njegovih del porazgubilo med prvo svetovno vojno. Naj omenim še, da se je Trinko z veseljem bavil tudi z botaniko, ki mu je posebno zadnja leta, ko je bival kot upokojeni monsignor v domači vasi, dajala veselja in razvedrila v naravi. O botaniki je napisal tudi nekaj razprav. Zaključujem in se še enkrat najtopleje zahvaljujem vsem — posebno pa rojakom iz Goriškega in Tržaškega — da so se odzvali tej skromni, a za nas izredno pomembni proslavi stoletnice rojstva našega največjega pesnika monsignor j a Ivana Trinka. Tu, na tem mestu obljubljamo, da bomo neomahljivo nadaljevali pot, katero nam jo je začrtal tako svetlo naš veliki Trinko, katerega so naši ljudje tako ljubili in imeli vanj tolikšno vero, da so ga izvolili v pokrajinski svet, kjer branil z vsemi svojimi močni in z vso svojo vnemo v vseh okoliščinah pravice slovenskega ljudstva videmske pokrajine. Ohranimo s spoštovanjem njegovo ime, ki je ime našega naj večjega učitelja in narodnega buditelja in ne pozabimo njegovih zadnjih besed, ki nam jih je napisal v svoji oporoki : «Ljudstvo moje drago! Tebi sem živel. Tebe so spremljale moje skrbi in zate je tuklo moje srce. S Teboj sem delil lepe in bridke dneve in Tvoja usoda je bila moja usoda. Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov. To naj ti bo moja oporoka in testament ». Iz Kanalske Bfaia pričakovanja Mi smo prepričani, da bodo tisti, ki bodo zmagali pri nedeljskih volitvah — pri tem mislimo na tiste, ki so med volivno kampanjo izjavljali in slovesno obljubljali, da bodo branili v parlamentu in če potrebno tudi na drugih pristojnih mestih pravice slovenske skupnosti v videmski pokrajini in da bodo istočasno učinkovito branili njene koristi — da ti ljudje ne bodo odman-kali in da bodo držali besedo ter poskrbeli, da se bo v naših skrajno zanemarjenih in zapuščenih predelih čimprej ustvarilo nove delovne možnosti (nove gradnje hiš, cest in mostov), da bodo poskrbeli za razvoj primerne industrie, tujsko-prometnih naprav, za razvoj kmetijstva, živinoreje in za vse druge ukrepe, ki jih tako željno pričakujemo za gospodarski preporod s katerim naj bi napravili konec žalostnim in bednim življenjskim pogojem našega prebivalstva ter istočasno zavrli težko in ponižajočo rano, ki jo predstavlja izseljeništvo in ki je glavni vzrok strahovitega bega prebivalstva in naših vasi in naših dolin. NOVA KOPERATIVA V KOKOVEM Na velikonočni ponedeljek se je veršila v Kokovem slavnostna otvoritev nove podružnice Karnijske koperative. Kot vemo, prihaja iz sosednje Koroške vsak dan na stotine, včasih tudi na ti-tovo ustavljali tudi v v koperati- soče kupcev. Vsi se bodo prav go-vi, saj bo izredno bogato založena z vsakovrstnim blagom. «Cooperativa Carnica» ima sedaj 73 tovrstnih trgovin in nad 7.000 članov. Načrte za gradnjo lokalov je izdelal ing. Baldo Marchetti, za opremo pa ing. Gianni Acon. —————— SV. LENART NOV MOST V ČEMURJU Pred nedavnim so postroj il cje-sto, ki vodi iz doline v Pikon, sedaj pa namerava komun poskrbe- Izjave nekaterih kandidatov razvoja svojega jezika in svoje kulture. čimprej bo treba izdati manjšinske zakone za dejansko izvedbo tega principa, ki je v skladu s programom socialistov. Za Slovence v videmski pokrajini pa je potrebna še vrsta ukrepov socialnega in gospodarskega značaja. Bodoča vlada bo morala poskrbeti za razvoj kmetijstva, predvsem živinoreje in omogočiti razvoj male industrije v teh občinah, da bodo našli demačini delo doma in jim ne bo treba v tujino za kruhom. Socialisti si bomo tudi v okviru dežele prizadevali za takšen program. MARANGONE Posl. prof. VITTORIO: LIZZERÒ MARIO: PIRZIO-BIROLI dr. DETALMO: Strinjam se predvsem z dejstvom, da imajo vse narodne manjšine vštevši slovensko v Nadi- ? ški, Krnahtski, Kanalski dolini in/ Reziji enake dolžnosti in tudi e-V nakte pravice kot vsi drudi držav 1 ljani. Slovenci v videmski pokrajini ki poznajo težave emigracije po tem ko so dolgo prenašali doma1 vse vrste težav in materialno ter moralno bedo, imajo bolj kot drugi potrebo po pomoči in podpori v njihovi borbi za ohranitev svojega jezikovnega, zgodovinskega lin kulturnega bogastva in za do-\sego boljših življenjskih pogojev. Narodna manjšina v videmski pokrajini pričakuje raztegnitev nanjo tistih pravic, ki so jih dosegli Slovenci v Gorici in Trstu. Rim je bil gluh po krivdi k.d. za moje in Codignolove zahteve, ko je zavrnil vse zahteve, ki so bile predložene. Tudi v deželnem statutu mankajo točna določila, ki so jih hoteli socialisti za rešitev problema slovenske narodne manjšine. Trdno sem prepričan, da je za vsakega pravega demokrata potrebno podpirati z vsemi silami borbo za dosego in obrambo pravic narodne manjšine, ki živi na področju dežele Furlanija-Julijska krajina. Sem pobornik za enakopravnost slovenske narodne manjšine: za enake politične, jezikovne, kulturne, gospodarske in socialne pravice. Žalostno je, da moramo ugotavljati, da so v naši deželi trije različni postopki glede slovenske narodne manjšine : oni na Tržaškem so deležni pravic (vsaj deloma) ki jih vsebuje londonski memorandum in ki so najširše, tudi če jih le deloma upoštevajo ; oni na Goriškem, ki so deležni ( tudi samo deloma ) pravic v okviru člena 6 ustave ; ter končno oni v videmski pokrajini, ki nimajo nobene pravice in ki so podvrženi raznarodovalnemu postopku, ki je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi pojmi o enakosti. Temu položaju je treba napraviti konec s priznanjem enakih pravic za vse narodne manjšine, ker ne moremo smatrati svoboden narod, ki odreka svojo svobodo drugim. Za to se mi komunisti borimo in se bomo borili v parlamentu in v deželnem svetu. tf J Izjave smo dobili tudi od drugih kandidatov (med katerimi so : posl. Mario Toros, od v. Loris Fortuna, prof. Ezio Volli, posl. Guido Ceccherini, dr. Rolando Preti, Guerino Gabino, prof. Massimo Ceibe in posi. Bettiol), kateri sicer niso obravnavali specifični problem slovenske jezikovne skupnosti v videmski pokrajini, ki edina v Evropi ni deležna manjšinskih pravic, kot so priznane drugim narodnim skupinam, ki pa v bistvu soglašajo v tem, da je treba začeti s politiko zaščite in obrambe narodnih manjšin. ti za gradnjo novega mosta v Če-murju, ki veže oba brega vode Kosce. Sedanji most more prenesti le 200 q teže, preko novega, ki bo iz cementa, pa bojo lahke vozil tud težki kamjoni. Za nardit tiste djela se interesira «Genio Civile». IZPOD KOLOVRATA Po kratki bolezni je umrl v starosti 82 ljet naš vaščan Anton Cicigoj, oče našega sindika. Na pogreb je paršlo use pouno ljudi tudi iz sosednjih vasi, zaki ranki Anton je biu zlo štiman mož. Svojcem umrlega izrekamo naše globoko sožalje. PLAZ ODNESEL 30 METROV CESTE Prejšnji teden se je utrgal nad cesto, ki vodi v Ravenco, velikanski plaz zemlje in odnesel kar kakih 30 metrov ceste. Padzemelj-ske vode so počasi izpodjedale cesto in tako je obcestni zid nenadoma popustil in vsa ta velikanska masa zemlje in kamenja je zgrmela v reko Rezijo, ki teče pod cesto. Ves promet bo po omenjeni cesti onemogočen za več mesecev, kar bo prineslo seveda dosti škode tudi turizmu. Sedaj se vrši promet iz Resiute skozi Sv. Juriji, v obratni smeri pa skozi Tigo. Komun je o nesreči takoj informiral provincialno administracijo, da bo poskrbela za popravilo. škode je za okoli 2 milijona lir. NA KRATKO POVEDANO NEME. V videmskem špitalu je umrla 65 ljetna Chiara Cuciz, ki je pred nekaj dnevi padla v domači hiši in si razbila lobanjo. ČEDAD. V bližini sedanje bolnišnice (špital) bojo v kratkem zgradili nov moderno urejen «pa-dilion», ki bo koštal 150 milijonov lir. Novi lokali bojo služil za duševno bolne, kapaciteta pa bo 60 postelj. SOVODNJE. V kratkem bojo začel djelat novo cjesto, ki bo vezala Strmico s Fečnijemi. Tisto d jelo bo koštalo 12 milijonov lir, ki jih bo dal stato. V špitalu so muorli pejat 34 ljetno Jolando Cudriz, zaki jo je oklu pes v desno nogo in ji nardiu veliko rano. Ozdravila bo v 10 dneh. Cosa ne pensano alcuni candidati sulla comunità linguistica Slovena della Provincia di Udine \M .m.. - j In questa febbrile vigilia elettorale per il rinnovo del Parlamento abbiamo ritenuto nostro dovere interpellare i candidati della nostra Circoscrizione. Ecco alcune dichiarazioni : BONACINA dott. Ercole Il problema delle minoranze linguistiche e dei pertinenti diritti mi ha sempre interessato in quanto esso completa il grande quadro umanistico della giustizia sociale. So che perfino nell’Abruzzo-Molise in tre Comuni (Acquaviva Colecroce, San Felice del Molise e Montemitro) si parla ancora slavo e in altri quattro albanese; e che appunto perciò, su iniziativa di alcuni parlamentari del luogo, è stata chiesta al Ministero della Pubblica Istruzione l’istituzione di due cattedre di cultura letteraria: una slava a Larino e una albanese a Termoli. Con maggior impegno dunque bisogna aiutare e difendere la Comunità slovena della provincia di Udine che è ben più imponente e definita e che a quanto mi risulta è stata fino ad oggi fatta segno a una continua opera di snazionalizzazione oltreché ad un deplorevole abbandono. A questo fine il potere legislativo accordato dallo Statuto Speciale alla Regione Friuli-Venezia Giulia potrà contribuire notevolmente, specie se sorretto da una decisa volontà politica, a facilitare la risoluzione dei vari problemi. E tale compito può essere facilitato dalla conoscenza del progetto di Statuto che il Comune di Capodistria sta per darsi e nel quale i problemi della minoranza etnica italiana mi paiono felicemente risolti così come una democrazia socialista richiede e al tempo stesso c’impone. Ritengo sia mio stretto dovere dedicarmi anche alle sorti di questa forte e laboriosa Comunità la cui lealtà è fuori discussione. Essa, più che tutto, per il momento necessita di trarre il massimo vantaggio dalle acque della Val Torre, della Val Resia e della Val Canale. Dette acque, specie se si tien conto della nazionalizzazione in corso dell’energia elettrica, dovrebbero, per prime, costituire elemento di sicura e rapida rinascita economica potendo le acque, con le loro centrali, favorire la creazione di certe industrie, eliminando in tal modo il preoccupante esodo delle braccia più valide e la miseria che intristisce e umilia la popolazione. E’ pacifico, comunque, che non vi può essere sviluppo culturale senza una conveniente rinascita economica; ed appunto perciò si può e si deve fare il massimo possibile a favore della Comunità slovena della provincia di Udine. LIZZERÒ Mario: Sono profondamente convinto che sia necessario per tutti i sinceri democratici sostenere con tutte le loro forze la battaglia per la conquista e la difesa dei diritti delle minoranze nazionali che convivono sul territorio della Regione Friuli-Venezia Giulia. Sono assertore della piena parità di diritti delle minoranze slovene: parità di diritti politici, linguistici, culturali, economici e sociali. E’ cosa grave che si possa constatare che vi sono nella nostra Regione tre diversi trattamenti verso le minoranze slovene: quelle del Territorio di Trieste usufruiscono dei diritti (almeno in parte) sanciti dal Memorandum di Londra che sono i più ampi, anche se osservati solo in parte, Purtroppo. Quelle della provincia di Gorizia che usufruiscono (anch’esse solo in parte) dei diritti sanciti dall’art. 6 della Costituzione; infine quelle della provincia di Udine che non usufruiscono di alcun diritto e che sono ancora soggette ad opera di snazionalizzazione contraria ad ogni concetto di democrazia e di parità. A questo stato di cose deve essere posto rimedio con la conquista della piena parità di diritti per tutte le minoranze, poiché non può considerarsi libero un popolo che nega la propria liber-j tà ad altri. Per questo noi comunisti ci battiamo e ci batteremo strenuamente sia in Parlamento che in ogni Assemblea elettiva. MARINČIČ Ivo: Secondo me tutti gli Sloveni in Italia dovrebbero godere degli stessi diritti di cui godono tutti gli altri cittadini. Anche gii sloveni dovrebbero avere la possibilità di svilupparsi in tutti i campi: in quello economico, in quello sociale e in quello culturale. Quello che più urge, però, è l’approvazione di apposite leggi a tutela di questi principi che rientrano nel programma dei socialisti. Per gli Sloveni della provincia di Udine, inoltre, si rende quanto mai necessaria tutta una serie di adeguati provvedimenti di carattere economico e sociale. Il futuro Governo dovrà occuparsi subito dello sviluppo agricolo, e in particolare del settore zootecnico, e rendere possibile la creazione in ogni Comune di piccole industrie in modo che tutti j to in casa ogni sorta di difficoltà e di disagio materiale e morale, hanno più degli altri bisogno di essere aiutati e sostenuti nella f loro lotta tendente a salvaguardare il loro patrimonio linguistico, storico e culturale ed a conquistare migliori condizioni di vita. Inoltre è giusto che questi Slo-i veni, che costituiscono quasi il 7 BETTOLI on. Mario: per cente- -della, .pQpolazionè~~dér~ j ^ei lo o rii TT/iino nV\VvinnA Tri 113*. Ho sempre appoggiato ogni i-niziativa tendente a far sì che anche nei riguardi della minoranza slovena della provincia di Udine .vengano attuati tutti i diritti poetici, sociali, linguistici, economici e culturali contemplati dalla 1 Costituzione e riconfermati dal-. l’articolo 3 dello Statuto Speciale della Regione Friuli-Venezia Giu- la provincia di Udine, .abbiano'm • Parlamentò un loro effettivo rap-. j. presentante, così com’è giusto i che ne abbiano almeno in propor-; zione alla loro forza numerica al Consiglio provinciale nonché a ^quello regionale quando l’Ente |Friuli-Venezia Giulia diventerà o-perante. E così dicasi per quan-| to concerne gli altri istituti (Ca Anche in avvenire non mancherò di battermi con tutte le mie forze, e in ogni contingenza, perchè tali diritti si rendano veramente funzionali ed efficienti. Non bisogna dimenticare che la minoranza slovena della provincia di Udine vive in uno stato di disagio assai grave, specie da • che è dovere di tutti provvedere con urgenza alla sua rinascita e-conomica. mera di Commercio, Economia | quando è stato eliminato il ce-' Montana, Consorzio Agrario Pro-1 mentificio di San Leo nella Val vinciale, Istituto di Credito, Coo- , Natisone e chiusa a Cividale la perative, Enti Mutualistici, Arti- * fabbrica degli estratti tannici, e , gianato, Turismo ecc.) nei quali A J | non dovrebbe mai mancare la ■ presenza di uno o più rappresentanti della Comunità linguistica . slovena. Ma ciò non è tutto. Nell’ambito della Provincia, e domani anche in quello della Regione, i cit-? tadini di lingua slovena devono } ' venire assunti in ogni settore o-r '■ perativo: industria, agricoltura, | • nnmmprnin cnnnorQy.innp p fina.TV Dichiarazioni ci sono pervenute anche da altri candidati (tra cui quelle dell’on. Mario Toros, del-l’avv. Loris Fortuna, del prof. E-zio Volli, dell’on. Guido Ceccherini, dell’on. Vittorio Marangone, del dott. Rolando Preti, di Gue-rino Gabino, del prof. Massimo Cellie e dell’on. Franco Bettiol) i quali pur non affrontando il problema specifico della Comunità linguistica slovena della provincia di Udine, unica a non godere in Europa dei benefici concessi alle altre minoranze linguistiche, sono sostanzialmente d’accordo nel proposito di perseguire una politica di tutela e di difesa delle minoranze etniche. Più precise e più impegnative le dichiarazioni di Giuseppe Jarc e di Maria Selli che ci spiace non poter pubblicare perchè giunte quando già stavamo per andare in macchina. PRIMO MAGGIO ? commercio, cooperazione e finan-| za. APPELLO DEGLI EMIGRANTI Per le consultazioni elettorali del 28 e del 29 corrente i nostri emigranti rivolgono ai loro conterranei delle Convalli del Natisone, della Pedemontana, della Val Cornappo, della Val Torre e della Val Resia, il seguente appello: ELETTRICI ED ELETTORI! Siete chiamati a votare. Noi, anche a nome di tutti gli altri emigranti, vi esortiamo a dare il vostro voto a quei Partiti ed a quegli uomini che lottano veramente per il benessere dei lavoratori, per il progresso sociale e per la difesa dei diritti di tutte le comunità linguistiche in Italia, compresa la nostra. Se questi Partiti e questi uomini saranno largamente rappresentati in Parlamento, state sicuri che anche la nostra causa avrà successo in quanto i benefici e le conquiste ottenute per l’intero Paese verranno automaticamente estesi anche alla nostra terra. Essi, invece di trascurarci e di combatterci, ci verranno fraternamente incontro a braccia aperte e, a differenza di coloro che fin qui non hanno fatto altro che promettere per poi nulla mantenere, ci aiuteranno concretamente nella risoluzione di tutti i problemi che assillano noi e tutta la nostra gente. Noi siamo stanchi di andare raminghi per il mondo e vogliamo vivere in tranquillità e sicurezza economica nei paesi dove siamo nati, dove vivono i nostri cari e dove riposano i nostri morti. Non possiamo più oltre sottoporci alle umiliazioni che di continuo ci vengono inflitte e neanche intendiamo di ritornare nei nostri paesi ammalati di silicosi o altrimenti seriamente colpiti nel fisico per poi entrare e morire nei sanatori come è accaduto e accade a numerosissimi nostri conterranei. Le nostre energie fisiche e le nostre capacità tecniche, infine, devono rendersi utili alla nostra terra, che sta purtroppo languendo, e non a coloro che ora ci sfruttano e che ci rispediscono in patria quando si accorgono che un male qualunque ci ha assaliti e ci priva della nostra capacità lavorativa. Votate quindi compatti per i Partiti e per gli uomini che domani saranno al nostro fianco per la difesa dei nostri diritti e della nostra minacciata esistenza. Anton Medveš, Kukovec Andrej, Skavnik Evgen, Sturma Jožef, Toma-zetič Emil, Alojz Tedoldi, Tomasino Ivan, Tomasino Avgust, Michelizza Ivan, Italico Cobai, Marzolla Ezio, Bobbera Josip, Mozeti Jakob. Ancora una volta è giunto il « Primo Maggio » data che sta a segnare le lunghe e dure tappe, a volte coronate da successo ma anche spesso legate a spaventosi fatti di sangue, del proletariato mondiale. Il « Primo Maggio » dovrebbe costituire una lieta festività ma esso non lo è, ne lo può ancora essere del tutto, in quanto sugli operai, sui contadini e su tutti i lavoratori in genere continuano a pesare ancora le catene del capitale o meglio dei ricchi, catene rese solide e pesanti dai privilegi di classe cui fa capo o-gni forma d’ingiustizia, di oppressione e perfino di prepotenza. Ma non staremo qui a indugiare sulla necessità di una politica rivendicativa nei confronti delle classi padronali, politica aderente del resto alla nuova realtà del rapporto di lavoro determinato dal progresso tecnico, ne indugeremo sul presunto conclamato «miracolo economico»: miracolo per i padroni che stanno meglio e più facilmente e più alla svelta riescono a impinguare le loro casseforti, e peggio per i lavoratori, sfruttati fino all’osso, che non riescono mai a quadrare il bilancio familiare. Ci piace, invece, oltreché riaffermare la sostanza e l’alta idealità di questa festa mondiale del lavoro — che più che tutto è una giornata di lotta universale contro coloro che sfruttano in continuità fino all’ incredibile il proprio simile, che si arricchiscono a dismisura alle loro spalle, che non si fanno scrupolo alcuno nei riguardi di chi, con le proprie mani, con il proprio sudore e con i propri sacrifici e rischi spesso mortali, crea tutto ciò che è utile all’uomo e alla sua sopravvivenza — soffermarci o meglio possano trovare sicura occupazione senza essere costretti a recarsi all’estero per guadagnarsi un pezzo di pane. I socialisti si atterranno a questo programma di rivendicazioni anche nell’ambito della Regione Friuli-Venezia Giulia. I PIRZIO-BIROLI dr. Detalmo: Convengo innanzitutto sulfat ito che tutte le minoranze etnische, compresa quella slovena del-jla Val Natisone, della Val Cor-iappo, della Val Resia e della Val lanale, hanno uguali doveri ma iche uguali diritti rispetto a tut-gli altri cittadini. Gli Sloveni del Friuli, che conoscono le dure vie del mondo dopo aver lungamente conosciu- intrattenerci con la nostra gente lavoratrice, sia con quella vicina inchiodata, per il grande inestinguibile amore, malgrado tutto, alla propria terra sia quella costretta a guadagnarsi il pane altrove; e con maggior fatica e pe-ricolòsità nelle viscere del sottosuolo belga e della Germania Occidentale. Ebbene, a tutta questa nostra brava, laboriosa e fedele gente, in questa favorevole circostanza, noi ancora una volta apriamo il nostro cuore e le nostre braccia; e lo facciamo con fraterna spontaneità, oltreché per dimostrare il nostro affetto e la nostra piena e costante solidarietà in ogni circostanza, per esternare la nostra viva riconoscenza per avere essa orgogliosamente mantenuto fede alle tradizioni degli avi nonché inalterato, malgrado tutto, l’amore per la propria terra; e ancora per il suo attaccamento, in varie forme, anche tangibili, espresse a «Matajur», che riconosce essere la fiaccola delle proprie idealità e lo strumento che incessantemente si batte a difesa del patrimonio storico-culturale e dei più vitali interessi della Slavia Friulana e della Val Resia. Voglia pertanto questo nuovo «Primo Maggio» essere anche per tutti i nostri lavoratori vicini e lontani un giorno bensì pieno di letizia ma anche un giorno in cui i motivi rivendicativi della classe lavoratrice debbono venire tenuti presenti e riconsiderati alla luce delle attuali esigenze. In particolare le forze del lavoro della Slavia Friulana e della Val Resia, in questa tradizionale ricorrenza, facciano, al pari di noi, impegnativo proponimento di non trascurare mai di lottare a testa alta e con risolutezza in difesa dei propri sacrosanti diritti, che la Costituzione del resto sancisce e l’articolo 3 dello Statuto Speciale della Regione Friuli-Venezia Giulia riconferma specificatamente, e dei propri interessi morali e materiali, rafforzando nel contempo, con il raggiungimento di una completa unità tra tutti i cittadini di lingua slovena della provincia di Udine, il proposito di marciare sempre in a-vanti e di non perdere mai di vista il problema economico, socia- < le, etnico e linguistico della propria terra. BERITE AN STORITE PREBIRATI MATAJUR Torlano nella Val Cornappo MATAJUR VENERDÌ Meikwza Tla$odi « IULKO „ IMPORT - EXPORT GORIZIA - via L. Ariosto n. 14 - Tel. 56.68 BC KB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE S. p. A. - Capitale Sociale L. 600.000.000 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI N. 10 - TRIESTE TELEFON N. 38-101 /38-045 - ^ZO J A^N.'n ASLO V \ B ANKRED Železarna Jesenice Proizvaja cevi - Costruzione tubature vodovodne - per aquedotti plinske - per gas konstrukcijske - per costruzioni pancirne - zincate v dimenzijah « n I- . 18 » - 3 « nelle dimensioni 1 I Zahfevajele katalog proizvodov železarne jesenice JESENICE CHIEDETE 11, CATALOGO DI K1 MOSTRI PRODOTTI K»|>p. : Rus- K. MlltOl.O ■ Udine - tel. 57.947 (Viale Trieste. 80/8) NAROČNIKOM FORNACI BFRICHE Quinte PALLADIO int. 55 Solai in laterizio di ogni tipo blocchi e forati VICENZA lei. 27.982 Naročniki bodo v teh dneh prejeli pismo s poležnico, s katero bodo lahko poravnali naročnino za tekoče oziroma lanske leto. Tisti, ki so naročnino že peravnali, naj ne upešstevajo pisma in položnice; zaiadi preobilnega dela nam ni bilo mogoče ločiti iz seznama one, ki so že poravnali naročnino in zato smo položnico in pismo poslali vsem brez izjeme. Torej je jasno, da je poziv namenjen samo tistim, ki do danes niso še ničesar nakazali. DOBRNA Centro Termale Internazionale Vi ridona salute, vigore e giovinezza SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA sistema nervoso LEI SOLO SA... irnlogio calendario a "lettura diretta" DATOR 5 VZPEN JACA NA VIŠARJE KANALIKÀ DOLIMI 1800 m nad morjem v 6 minutah Na posrajah v Ovčji vesi in Odhod iz poslaje Ovčja ves Visarjih restavracija, lople in (780 m nad morjem), kamor mrzla jedila, kavarna in lahko dospele z avlobusom buf[el. iz in v Trbiž vsakih pol ure. F U N 1 V 1 A M O N T E LUSSAR! VAI, ČAKALE Una persona sola su 10 sa che giorno <• : questo oggi non basta! In tutte le attivila è indispensabile conosce re in ogni momento l'ORA, il GIORNO e la DATA. industria orologeria speciali e apparecchi elettromoccunici Via (£hiusaforte, 4 - Tel. 54,501 • ’< a m. 1800 sul livello del mare in 6 minuti Servizi alle due slazioni di Vaibruna e Lussari di ristorante, tevola calda e fredda, bar - buffet L'orologio o dondni io DATOR 5, che inisce qualità imvt-.micho d’eccezione al pregio della linea, dara più "ritmo" al Vniiro lavoro e un più alti/ prestigio ai Vostri uffici. Partenza dalla stezione di Vaibruna (m. 780 s/m) Servizio di autobus da e per Tarvisio ogni mezz’ ora