^^-rnr*fMfci/i i ic”• H flM A ^9 B B Biw I I H I celoletno 180 Mi ■ Gregorčičeva ulica 23. Tel H ■ m, ^B^F MB MMH ^MB H B B^F B 90 din, za l/* leta 45 din, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedens a v Rokopisov ne vračamo. — ^t/T.inKUnni S* ^ ~ _ m^. S ^ ^ M mm A»> m iNjJiiiilii 2 fn a m -* ■> m S 3f> #bm^ Račun pri poštni hranil- Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, Industrii nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaia S0TndSX Ljubljana. sreda 24. januarja 1940 Cena 5^“ 1*50 Tudi nam #e potreben gospodarski svet Na konferenci hrvatskih gospodarskih zbornic v Zagrebu je bil sprejet predlog o ustanovitvi hrvatskega gospodarskega sveta. Predlog je tudi bil predložen hrvatskemu političnemu vodstvu in računati je treba s tem, da bo tudi izveden. Z ustanovitvijo hrvatskega gospodarskega sveta nastaja tudi za nas potreba po ustanovitvi podobnega sveta, ne iz kakšnih konkurenčnih razlogov, temveč zato, ker mora naše gospodarstvo zastajati, če ni enako dobro organizirano kakor so organizirana gospodarstva v naši soseščini. Podjetja v banovini Hrvatski bodo uživala posebno še po ustanovitvi hrvatskega gospodarskega sveta vso podporo hrvatske banovine in tudi naša podjetja potrebujejo enako podporo. Zlasti pa je evidentna potreba ustanovitve gospodarskega sveta za naše gospodarstvo v času, ko se notranje preureja naša država. Zagrebška podružnica Nar. banke je že dobila pravico, da sama izdaja uvozna dovoljenja za celo vrsto predmetov. Ta pravica se bo nedvomno še razširila. Tudi podružnica Narodne banke v Ljubljani bi morala dobiti enako pravico. Vsi vemo, s kakšno težavo so se dobila uvozna dovoljenja dosedaj in kako silno je trpela zaradi tega naša uvozna trgovina. Pa tudi brez ozira na vse te težkoče je vendar jasno, da je položaj našega uvoznika čisto drugačen, če more dobiti uvozno dovoljenje že v Ljubljani, kakor pa če mora za dovoljenje šele prosit v Beograd. Tudi če bi bila ekspediitv-nost Beograda na višku, bi bil ljubljanski uvoznik na slabšem, če bi moral prositi za uvozno dovoljenje v Beograd, dočim bi dobila srbski in hrvatski uvoznik dovoljenje že v svojem mestu. Zagreb dobi nadalje podružnico Zavoda za pospeševanje zun. trgovine in je zastopan v Prizadu, da bo tudi položaj hrvatskega izvoznika znatno olajšan. Podobne olajšave potrebuje tudi slovenski izvoznik. Za se mora delati na to, da vse te pridobitve dobi tudi Ljubljana. Ce se ustanovi samostojna slovenska banovina, bo njena davčna in finančna moč znatno povečana in bo zato tudi znatno več denarja za investicije. Te investicije pa morajo biti dobro premišljene, da bodo rentabilne in da bodo povečale gospodarsko moč Slovenije. Ne potrebujemo investicij, ki bi pomenile le zazidavo denarja v mrtve stavbe, temveč pri naši kapitalni revščini je tem bolj1 pb-trebno, da ustvari vsaka investicija tudi nove možnosti zaslužka. Moramo računati tudi s tem, da bomo morali po preureditvi države za celo vrsto ljudi poskrbeti nove namestitve. Jasno je, da bo mogoče le neznaten del teh ljudi namestiti v javnih službah, ker je pri nas itak že birokratizacija premočno razvita. Notranja preureditev države nas postavlja pred celo vrsto vprašanj, ki se morejo pravilno rešiti le s skupnim in preudarnim delom vseh ljudi, ki ta vprašanja poznajo. Zato je ustanovitev gospodarskega sveta nujno potrebna. Ne zato, da bi dobili še eno ustanovo, temveč zato, da se omogoči vsem sodelovanje, ker danes to sodelovanje zaradi naših političnih razmer ni mogoče. Gospodarski svet nam je potreben tudi zato, ker je verjetno, da bodo volitve čisto prevzele vse naše javno življenje. Iz perspektive volivnega boja pa se gospodarska vprašanja rešujejo navadno zelo slabo. Še večja nevarnost pa je, da se na ta vprašanja popolnoma pozabi in da ostanejo popolnoma nerešena. Ce pride do ustanovitve gospodarskega sveta, potem smemo »Privredni pregled« je objavil v zadnji številki uvodnik, iz katerega posnemamo: Nove fiskalne uredbe, zlasti pa uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih so povzročile živo gibanje med vsemi gospodarskimi ljudmi. Zlasti še, ko so se te določbe podrobneje proučile ter spoznale vse njihove težke določbe za gospodarsko življenje in za poslovni svet. Čim bolj so se te določbe proučevale, tem bolj se je moralo konsta-tirati, da so nevzdržne. Ta nevzdržnost določb uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih ne izvira samo iz višine uvedenih bremen, temveč tudi iz načina določevanja davčnih osnov, iz kazenskega postopka ter tehničnega dela davčnih zavezancev in davčnih oblasti. Že v prejšnji številki našega lista smo pokazali tendence določb nove uredbe glede pridobnine ter navedli činjenice, ki dokazujejo nevzdržnost teh določb s stališča racionalne gospodarske politike, tehničnega izvajanja teh določb, s stališča pravične razdelitve fiskalnih bremen, pa tudi samih interesov državnih financ, katerih cilj mora biti, ne da v enem letu poberejo in do korenine izvlečejo vse, kar se s surovo potezo more izvleči, temveč da se zagotovi stalnost dohodkov. Na konferenci v Ljubljani se je pokazalo na vse slabe strani nove uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih ter zahtevalo, da se ta umakne, fiskus pa napoti na ono stran iskanja vira dohodkov, kjer so ti viri in kjer se morejo tudi črpati. Činitelji, ki so izdelovali uredbo, skušajo izdane določbe opravičiti s podobnimi določbami v davčnih zakonodajah nekaterih drugih držav. Tako navajajo, da je v Angliji pridobnina povečana za 27%, nadalje, da so bili uvedeni vojni davki, da je v Franciji zvišan izredni davek za 5% ter uveden davek na vojne dobičke, ki je razširjen na vse trgovce in industrialce in od katerega dobiva država 25% od viška dohodkov, ki presegajo 4% zaslužka od prometa, 50% pa, če se ta zaslužek od prometa giblje med 4 in 6% in 100%, če znaša ta zaslužek več ko 10%. Država jemlje 25%, 50, 75 in 100% nad odstotno določenim zaslužkom od prometa. Če je na primer neko podjetje imelo pet milijonov din prometa ter zaslužilo 200.000 din (4%), bo od tega zaslužka plačalo ustrezajočo pridobnino, ki se poveča za 5%, ker pa znaša dobiček samo 4% od prometa, ne plača davka na vojne dobičke. Če pa isti podjetnik zasluži 300.000 din, mu vzame država poleg pridobnine od viška zaslužka 50% (t. j. od 50.000 upati tudi to, da bo pri čisto stvarnem razpravljanju o praktičnih vprašanjih našega gospodarskega življenja prišlo tudi do složnega dela, ki bo ugodno vplivalo na vse naše delo. Morda se le posreči, da pri vsej intenzivnosti političnih nasprotstev pride vendarle do slovenske skupnosti vsaj' v vprašanjih, ki se tičejo nas vseh. In gospodarska vprašanja so takšna vprašanja, ker vsi bomo slabše živeli, če ne bomo teh vprašanj rešili dobro. Samo od rešitve na- ših gospodarskih vprašanj pa je tudi odvisno, če bomo mogli preskrbeti z delom ves naš naraščaj, da ta ne bo prisiljen odhajati v tujino. Že ti razlogi dovolj prepričujoče govore o nujni potrebi ustanovitve slovenskega gospodarskega sveta, ne glede na to, da nas organiziranje gospodarstva v drugih banovinah k temu naravnost sili. Zato pa tudi ne zapravljajmo časa z odlaganjem ustanovitve slovenskega gospodarskega sveta. Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v petek dne 26. januarja 1940. ob 10. uri dopoldne v Mariboru v dvorani Združenja trgovcev za Maribor-mesto, Jurčičeva 8/1. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Razprava o novih davčnih zakonih. 3. Razprava o minimalnih plačah za trgovske pomočnike. 4. Slučajnosti. Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. Predsednik: Nova davčna povečuie čez mero davčno breme dinarjev), če pa znaša zaslužek GOO.OOO din ali več, mu vzame država ves zaslužek nad 10% zaslužka od prometa. Francija je hotela s tem omejiti dobičke, ki izvirajo od fluktuacije cen, povzročene od vojnih razmer, ker morejo v vojnem času iti zaslužki le previsoko. Davčni zavezanec v Franciji, ki bi pri prometu 5 milijonov zaslužil 600.000 din, bi plačal pridobnine samo okoli 140.000 din in poleg tega še 100.000 din, ker je njegov zaslužek večji ko 10% od prometa. Skupno bi znašali davki na zaslužek okoli 40%. Ta primer nove davčne obremenitve v Franciji dokazuje, kako se tam vodi pametna fiskalna politika ter z njo pospešuje tudi v vojni gospodarsko delo. Pri nas bi morala delniška družba od istega zaslužka plačati okoli 60%. Na konferenci pridobitnikov v Skoplju je bilo navedeno, da bi po naši uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih morala družba, ki bi zaslužila prvo leto 800.000 din, plačati za davke 600.000 din. Na zaslužek od 10%, ki bi ga družba izkazala, bi dobili delničarji dejansko 2%, država pa 8%. Ravno primeri v drugih državah dokazujejo, da je pri nas uvedena strožja in težja obremenitev ter da se ni oziralo na gospodarske momente ter da se niso upoštevala zdrava načela davčne politike. V bogatih državah, kakor so to Anglija, Francija, Nizozemska in Belgija, ne bi bilo to breme težko in usodno za državljane teh držav niti tedaj, če bi te države v primeru stiske zahtevale od svojih državljanov ne samo to, kar gospodarstvo zasluži, temveč tudi del njihovega premoženja. V teh državah se je od nekdaj delalo in zaslužilo, poleg tega pa razpolagajo te države s kolonialnim bogastvom ter velikanskimi kapitali, ki so naloženi v tujini. Državljani teh držav bi mogli dajati skozi nekaj let vse svoje zaslužke, a se to breme po vojni v mirnodobnem gospodarstvu ne bi posebno občutilo niti ne bi imelo kakšnih slabih posledic za nadaljevanje gospodarskega življenja. Navzlic temu pa, da vedo Anglija, Francija in Belgija, da so dohodki njihovih gospodarskih podjetij veliki in da razpolagajo ta z velikimi kapitali, se vendar izogibajo znatnejši obremenitvi gospodarstva in skušajo ohraniti podjetja nedotaknjena. Zato so pri obdače-vanju umerjene, za kritje svojih izrednih izdatkov pa raje uporabljajo posojila ter iščejo dohodke iz drugih virov. V Angliji je vse polno primerov, da pošiljajo posamezniki velikanske vsote državni blagajni za kritje vojnih potreb, ker se zavedajo, da jih ni hotela država obdačiti v tej meri, kakor so sami presodili, da bi mogli plačati davkov. Država pa tega ni hotela storiti, ker se boji, da bi pri tej priliki zadela ono gospodarstvo, ki bi se s previsokimi davščinami oslabilo. Kaj naj rečemo za nas, za naše gospodarstvo, ki se nahaja šele v prvem stadiju razvoja in katero more en sam močnejši veter vreči na tla? Kaj bi bilo od našega gospodarstva, kakšne bi bile posledice za državne finance, če bi ostala ta obremenitev, če bi se uvedel novi sistem določevanja davčne osnove in kazenski postopek, kakor sta predvidena z uredbo? Stane Vidmar s. r. Tajnik: Dr. Ivko Pustišck s. r. Ta posledica bi bila, da bi se gospodarstvo v zelo kratkem času izčrpalo ter se fisk v bodoče nanj ne bi mogel opirati. Posledice ohromljenega in oslabljenega gospodarstva bi sc zelo hitro pokazale ne samo v državnih financah, temveč tudi v vsem narodnem življenju. Nadejamo se zato, da bodo pristojni činitelji uvideli neopravičenost odrejenih fiskalnih bremen, ki so jih sedaj naložili gospodarstvu ter da bodo postopali po nasvetih, ki so izraženi v resolueiji konference gospodarskih zbornic v Ljubljani. Minimalne zahteve gospodarskih Hudi »Jugoslovenski Kurir« navaja kot minimalne zahteve predobitnikov glede pridobnine in družbenega davka naslednje: 1. Izvedejo naj se najpotrebnejše korekture uredbe glede vodenja knjig, da ne bi bili v tem pogledu izpostavljeni gospodarsko najšibkejši davčni zavezanci nepremostljivim težkočam. 2. Izdane novele naj sc dopolnijo v tern smislu, da se določi, da davčne doklade ne smejo znašati več ko polovico (50%) davčne osnove. (Davčna osnova je dobiček podjetja, povečan s pribitnimi postavkami oziroma z izdatki, ki jih davčna oblast ne priznava kot odbitne.) 3. Izredni davki (posebni prispevek, dopolnilni davek itd.) naj se ravno zato, ker so izredni, priznavajo kot režija podjetja, ker dejansko niso neposredni davki, kadar se ne priznavajo kot režija. 4. Tudi redni davki naj se izjemoma priznajo kot odbitna postavka, v kolikor so pravočasno in redno plačani v letu, na katero se nanašajo ter davčni zavezanec nima davčnih zaostankov. To bi bila premija rednim plačnikom davkov po vzoru tujih zakonodaj in v nasprotju z našo prakso prejšnjih let, ko so neplačniki davkov dobili dejansko premijo v obliki oprostitve od davčnih dolgov. 5. Z ozirom na to, da pri nas ni osebnega, temveč le realno obda-čevanje ter zaradi enakosti pred zakonom, je potrebno, da se od vsakega dohodka plača posebni prispevek za narodno obrambo samo enkrat. Če država apelira na vse državljane, da žrtvujejo, zakaj bi se pri družbenem davku plačeval ta prispevek dvakrat. 6. Izredni izdatki zaradi spremenljivih razmer naj se priznajo kot režija, čeprav niso dogovorjeni, ker so posledica, višje sile. To zlasti velja za zvišane plače, la draginjske doklade, za prispevke socialno humanitarnim ustanovam, ker so vsi ti prispevki posledica sedanjih razmer. 7. Kazenski predpisi naj se pre-stilizirajo, da bi se onemogočila subjektivna preganjanja ter onemogočile nejasnosti v zakonu. Tako na primer predvideva novela, da mora davčni zavezanec dokazovati negativne činjenice, dočim zakon in pravna logika ne dopuščata, da se nekaj dokazuje, kar ni bilo, temveč se more dokazovati samo to, kar je bilo. Kakor se vidi, te minimalne zahteve gospodarskih ljudi nikakor niso pretirane ter se more reči, da gospodarski ljudje upoštevajo sedanje izredne razmere in zaradi teh nastale potrebe. Kadar pridobitniki zahtevajo, da se poleg minimalnega davka (t. j. davka, ki ga plača zavezanec pridobnine in družbenega davka tudi takrat, kadar nima zaslužka) uvede tudi maksimalni davek, ki predvideva razdelitev dobička med državo in pridobitnikom na enake dele, potem se mora pač z vso pravico priznati, da so te zahteve umerjene in globoko utemeljene. Tovarna za kazein se be zgradila Kazein se uvaža v našo državo v znatnih količinah, čeprav imamo velike količine mleka, iz katerih se proizvaja kazein. Kazein se tudi zelo lahko izvaža. V Jugoslaviji ni nobene tovarne kazeina razen male tovarne n A posestvu v Belju. Sedaj namerava neka skupina kapitalistov zgraditi tovarno kazeina v Banatu. Pripravljalna dela za prejem koncesije so že v teku. Uvoz nafte iz Italije Kakor smo že poročali, je bil dosežen sporazum glede uvoza nafte iz Italije. Nasa Narodna banka je tudi že izdelala pogoje, po katerih se bo mogla uvažati nafta iz Italije. Za prvi čas bi uvažali iz Italije 2000 vagonov nafte, ki bi jih plačali 50% po kliringu, 50% pa s svobodnimi devizami. V zadnjem času so začele italijanske firme zviševati ceno nafti in zato bi se moralo iz Beograda nekaj ukreniti, da se ta podražitev prepreči. Dosežen pa je bil tudi sporazum o uvozu ameriške nafte. Prva partija ameriške nafte za Jugoslavijo je že naložena ter bo v prvi polovici februarja prišla v naša pristanišča. Gre za skupno 8000 ton nafte. Prijavite količine nafte, ki bi jo uvozili iz Italije! Devizna direkcija Narodne banke poziva Vse uvoznike, da v zvezi s sporazumom, ki je bil dosežen z Italijo, prijavijo uvoznemu odboru pri devizni direkciji Narodne banke, kakšne količine in katere vrste bencina, nafte in njenih derivatov bi želeli uvažati iz Italije, ko tudi cene, ki bi jih želeli. Devizna direkcija opozarja, da brez dovoljenja uvoznega odbora ne bo mogoč noben uvoz bencina, nafte in njenih derivatov iz Italije in tudi ne iz drugih držav. Omejitev števila potniških vlakov Železniški minister inž. Beslič je izjavil novinarjem, da je bil pHsiljen zaradi izrednih vremenskih razmer in naraslega tovornega prometa omejiti število potniških vlakov. To je bilo neobhod-tto potrebtio, ker se more samo na ta način zagotoviti oskrba mest t gOrivom in živili ter industrije s surovinami. Tovorni promet ostane neokrnjen, potniški promet pa bo deloma omejen, kar se je zgodilo tudi v vseh drugih državah. Minister upa, da bo javnost popolnoma razumela nujnost tega ukrepa. Na območju ljubljanske direkcije so ukinjeni naslednji potniški vlaki: Dnevna brzovlaka na progi Beo-grad-Jesenice, od katerih odhaja prvi iz Beograda ob 9*02, drugi pa z Jesenic ob 7-45. Nočna brzovlaka Maribor-Postojna, od katerih odhaja prvi iz Maribora ob 2-48, drugi pa iz Postojne ob 22'46. Na progi Pragersko - Kotoriba nočna brzovlaka, ki odhajata ob 3’08 s Pragerskega oz. ob 1'17 iz Kotoribe. Brzovlaka na progi Jesenice Podbrdo, od katerih gre prvi ob 7-05 z Jesenic, drugi pa ob 22 iz Podbrda. Na progi Rogatec-Rogaška Slatina vlaka, ki odhajata ob 656 in 21'51 iz Rogatca ter ob 4-02 iz Rogaške Slatine. Na progi Ormofc-Murska Sobota vlaka, ki odhajata ob 22*51 iz Ormoža in ob 038 iz Murske Sobote. Na progi Ljutomer-Gornja Radgona vlaka, ki odhajata ob 23'38 i* 'Ljutomera in ob 22*34 iz Gornje Radgone. Na progi Novo mesto-Straža-To-frlice vlaka, ki odhajata ob 19*20 it Novega mesta oz. ob 19*48 Straže-Toplice. Konferenca zastopnikov kovinske industriie Vprašanje surovin in starega železa V Beogradu se je začela v ponedeljek konferenca zastopnikov kovinske industrije, ki jo je vodil Ljuba Godjevac, predsednik iz »Radničko osiguranje« Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je začel pori naslovom »Radničko osiguranje« izdajati revijo, ki vsebuje navodi la in pojasnila, važna za delodajalce in delavce. Revija se bo pošiljala brezplačno vsem zavarovanim delavcem, kakor tudi njihovim delodajalcem. Dobi se brezplačno tudi pri vsakem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ter pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva niz. Zveze kovinske industrije. V svojem uvodnem govoru je na kratko poročal o težkočah, ki jih preživlja kovinska industrija zaradi pertur-bacij v mednarodnem gospodarstvu in mednarodni trgovini. Zlasti je naglasil pomanjkanje surovega in starega železa. Njegovemu govoru so sledili razni referati. Inž. Pilpel je poročal o pomanjkanju surovega železa. 0 istem predmetu je poročal tudi inž. Zvonimir Martinkovič. Naša industrija ne more priti do njej potrebnih količin surovega železa, ker na eni strani kapaciteta naših topilnic ne zadostuje za potrebe naše industrije, na drugi strani pa zato, ker je uvoz surovega železa iz tujine otežkočen. Kar se tiče topilnic, je stanje naslednje: Topilnica v Varešu zalaga s surovim železom železarno v Zenici, ostanek pa uporablja za svojo livarno. Visoke peči na Jesenicah in Ca-pragu delajo za Kranjsko industrijsko družbo, visoka peč v Maj-danpeku pa za tvornico Sartid. Proizvodnja surovega železa doma bi se težko povečala v času, v katerem to zahteva domača industrija. Postavljanje plavžev in livarn zahteva mnogo časa, domača kovinska industrija pa potrebuje surovo železo čimprej. A tudi nabava surovega železa v tujini ni lahka stvar, ker ne dela težav samo vprašanje deviz, temveč tudi dovoljenje nabav v izvoznih državah. Generalni direktor Sartida Henn je bil mnenja, da bi se mogla doseči potrebna količina surovega železa na ta način, da bi se dovoljeval izvoz železne rude iz naše države le, če se nam za protiuslu-go dobavijo potrebne količine surovega železa. Generalni direktor Jugočelika inž. ltanko Despič je nato navedel kapaciteto Vareša in potrebe Jugočelika. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da zasebna industrija sploh ne more računati na dobave iz Vareša. To pa ne le zato, ker so velike potrebe Zenice in topilnice v Varešu, temveč tudi zato, ker se*bo ena visoka peč v Varešu preuredila. Od 1. aprila dalje topilnica v Varešu sploh ne bo mogla več zalagati zasebno industrijo s potrebnimi surovinami. Inž. Despič je nadalje izjavil, da je bil Jugočelik sicer res ustanovljen zato, da bi zgradil nove visoke peči in s tem preprečil, da bi iz vazali le železno rudo. Višji razlogi pa so zahtevali, da se najprej zgradi velika kovačnica v Ilijašu, dočim pride proizvodnja koksa in postavitev novih visokih peči šele kasneje na vrsto. Glede pridobivanja surovega železa po tako imenovanem Renovem postopku je izjavil inž. Despič, da so v ta namen potrebna najmanj tri leta, poleg tega pa je treba rešiti vprašanje polkoksa. Zastopnik trg.-ind. ministrstva inž. Arsenijcvič je sporočil, da je upravičeno upanje, da se bodo mogle dobiti potrebne devize za uvoz surovega železa. Nadalje je sporočil, da je trgovinski minister predlagal, da se uvozna carina na surovo železo zniža od 3 zlatih na pol zlatega dinarja, carina na staro železo pa da se popolnoma odpravi. Predsednik Združenja industrialcev v moravski banovini Pejič je navajal velike težkoče pri nabavi starega železa. Njegova cena se je zato dvignila za 2'5 din pri kg. Inž. Martinkovič je naglasil, da ni le Jugočelik važen za obrambo države, temveč tudi vse druge kovinske industrije. Zato se morajo tudi druge industrije oskrbeti s potrebnimi surovinami. Ko so govorili še nekateri drugi zastopniki, je konferenca sklenila, da se izvoli poseben odbor, ki naj izda končni sklep o oskrbovanju zasebne industrije iz domačih topilnic. Nato je konferenca prešla na razpravo o oskrbovanju industrije s starim železom. 0 tem vprašanju je poročal inž. Zvonimir Martinkovič. Ko je navedel vse peripetije, ki jih je pretrpelo to vprašanje, je ugotovil, da je treba čimprej ustanoviti centralo za staro železo. Ta centrala naj se ustanovi ali kot oddelek nekega ministrstva ali kot oddelek Zveze kovinske industrije ali pa naj bo svobodna organizacija. Malo verjetno pa je, da bi kot svobodna organizacija mogla zmagati vsa potrebna finančna bremena. 0 tem vprašanju se je razvila nato zelo obsežna debata. Konferenca se je v torek nadaljevala. Kdo morad iti poslovne kniige Soorotilo iinaninega ministrstva Z odločbo odst. 3. čl. 107.a zakona o neposrednih davkih je predpisana za davčne zavezance pridobnine obveznost, da dajejo davčnim oblastem na vpogled poslovne knjige in račune, ki so jih dolžni voditi po predpisih drugih zakonov. Zaradi te določbe se obračajo posamezni davčni zavezanci oz. njihove gospodarske organizacije na davčni oddelek finančnega ministrstva z vprašanji, če je treba citirane določbe uporabljati v vseh primerih, ko drugi zakoni predpisujejo obvezno vodenje poslovnih knjig. Da bi se v tem oziru pravilno izvrševale določbe zakona, daje davčni oddelek finančnega ministrstva naslednje pojasnilo: Zavezanci pridobnine morajo voditi poslovne knjige o svojem celotnem poslovanju samo v primeru, če se zanje uporabljajo do-očbe čl. 53.a zakona o neposrednih davkih. Če zavezanci pridobnine ne spadajo pod določila tega zakonskega predpisa — potem zanje v davčno pravnem pogledu ni občna zaveza, da o vsem svojem poslovanju vodijo poslovne knjige. Zato v vseh onih primerih, v katerih se ne more uporabljati čl. 53.a zakona, določbe tega člena Ze v 24 urah barva, plesira In kemično 9oaii obleke, klobuke itd. Sbrobi in avetlnlika srajce, ovrat nifee in manšete Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICI Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. Teleton št. 22 72. gledu uporabo posameznih občnih zakonskih predpisov o obveznosti vodenja poslovnih knjig. Potemtakem določbe odst. 3. člena 107.a zakona o neposrednih davkih niso predpisane za one primere, za katere so obstojali takšni občni zakonski predpisi o vodenju poslovnih knjig o celotnem poslovanju posameznih oseb. Te določbe se nanašajo izključno na one primere, za katere veljajo posebni zakonski predpisi o ob veznosti vodenja posameznih knjig pri poslovanju ter o obveznosti, da se dajejo te knjige na vpogled pristojnim organom upravne obla sti. Takšne zakonske obveznosti so n. pr. po § 65. obrtnega zakona, po devizno-valutnih predpisih, taksnih in trošarinskih predpisih (trošarinski registri, skladiščne knjige, taksne evidenčne knjige, knjige o kupljenih vstopnicah itd.). V teh primerih so zavezanci pridobnine dolžni, da že po drugih predpisih vodijo posamezne knjige in zapiske ter da jih dajejo v vpogled upravnim organom. Z določbo 3. odst. čl. 107.a zakona se je hotelo samo to, da se takšne knjige in evidenčni zapiski dajejo v vpogled organom davčne oblasti, ni pa se hotela predpisati zavezan cem pridobnine posebna dolžnost. izključujejo v davčno pravnem po-; da vodijo knjige. Industrialci in nova davčna reforma Na širši konferenci združenja industrialcev v Novem Sadu je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Industrialci se zavedajo svojih dolžnosti in obveznosti do države, kateri so zlasti v današnji dobi potrebna znatno večja materialna sredstva. Zaradi tega so pripravljeni, da do skrajnih mej možnosti zadoste tem državnim potrebam. 2. Industrialci globoko obžalujejo, da je bila izdana nova davčna reforma, ki je po svojem pomenu najvažnejša davčna novela od zedinjenja do danes, brez sodelovanja in brez predhodnega zaslišanja zainteresiranih gospodarskih organizacij in zbornic. 3. Naglašajoč strah za bodoče delo in bodoči obstoj svojih podjetij zaradi neznosne nove fiskalne obremenitve ter sistema kazni, prosijo industrialci, da se vse te izdane določbe suspendirajo ter da se nato s sodelovanjem gospodarskih organizacij izdajo nove, s katerimi bi bili zajamčeni državi potrebni dohodki brez nevarnosti za obstoj podjetij. držav sprejet neugodno. Tako izjavljajo skandinavski in belgijski listi, da bodo njih države ostale nevtralne in da se ne bodo priključile nobeni skupini vojskujočih se držav. Francoski in angleški listi pa odobravajo Churchillov govor ter pravijo, da je bil njegov govor namenjen v prvi vrsti za Romunijo, ker je le malo čudno, da ima Romunija garancije Francije in Anglije, da ji bosta pomagale v primeru napada, sama pa na debelo dobavlja Nemčiji nafto in druge surovine. Angleški uradni krogi pa so smatral! kljub odobravanju angleških ustov za potrebno, da omilijo vtis Churchillovega govora ter zato izjavljajo, da je govoril Churchill le v ?.YRJenVim£nu ter da je ostala politika Anglije glede nevtralnih držav nespremenjena V Parizu se je sestal poljski začasni parlament. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen Padc-rewsky, ki je v svojem otvoritvenem govoru naglasil, da je Poljska nesmrtna in da bo Poljska na strani svojih zaveznikov tudi zmagala. Vesti o zasedbi Galicije po nemških četah se potrjujejo. Tako sta prišla v okolico Lvova dva nemška Polka, skupno pa sta prišle v Ga-uMjo_ dve diviziji. Istočasno ko pri-“toajp nemške čete v Galicijo, pa odhajajo sovjetske čete. Poročila nadalje pravijo, da so začeli Nemci delati avtomobilsko cesto od Krakova proti Kijevu in da se je že začelo napovedano nemško-sovjetsko vojaško in strategično sodelovanje. Slovaški tiskovni urad je demantiral vesti, da bi se na Slovaškem koncentrirale nemške čete ter da bi zasedle Bratislavo. Oddelki nemške vojske so prišli na romunsko mejo, da nadzirajo železniški promet in skrbe za prevoz blaga iz Romunije v Nemčijo. Romunska vlada je vsaj dobila uradno zagotovilo Nemčije, da ima prihod nemških čet v Galicijo samo ta namen. Vojaške oblasti v Bukarešti so izdale hišnim posestnikom pozive, da v 30 dneh zgrade protiletalska zaklonišča. Nadalje so bili pozvani vsi trgovci, da prijavijo svoje zaloge živil. Sovjetska vlada je obvestila dosedanjega češkoslovaškega poslanika v Moskvi, da smatra njegovo misijo kot končano. Smatra se, da je sovjetska vlada s tem priznala češko-moravskl protektorat. Prvo uradno poročilo poveljstva švedskih prostovoljcev Wa Finskem je izšlo. V poročilu se navaja, da se je švedskim letalcem posrečilo, da so sestrelili 10 sovjetskih letal. Sami so izgubili dve letali. Finska letala so bombardirala Kronštat, Baltiški port ter sovjetsko letališče na Estonskem. Med letalci, ki so bombardirali sovjetska pristanišča, so bili tudi tuji prostovoljci. Bombardiranje je 'bilo uspešno. Vsa finska letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Sovjetske čete so začele severno od Ladoškega jezera veliko ofenzivo, katere cilj Je, da pridejo sovjetske čete za hrbet Mannerhei-move črte. Sovjetska ofenziva Je dobro pripravljena, vendar pa se je Fincem dosedaj posrečilo, da so odbili vse sovjetske napade. Sovjetski bombni napadi na finska mesta so vedno bolj pogostni. Materialna škoda teh napadov je zelo velika, ljudi pa je bilo ubitih le malo. Predsednik ameriškega odbora za pomoč Finslki Hoover je izročil finskemu poslaniku v Washingto-nu nov ček za 400.000 dolarjev. S tem je ta odbor zbral za Finsko že en milijon, dolarjev. Neka angleška križarka je v razdalji 35 milj od nemških državljanov, ki_ so bili v starosti, ko velja zanje se vojaška dolžnost. Vse te Nemce je križarka Politične vesti Agencija »Avala« poroča, da so popolnoma brez podlage' vesti nekaterih tujih listov da bi jugoslovanska vlada pristala na prehod tujih čet skozi jugoslovansko ozemlje. Enak demanti so objavili tudi italijanski listi. Ob triletnici sklenitve pakta več nega prijateljstva med Bolgarsko in Jugoslavijo je dal bolgarski min. predsednik Kjuseivanov novinar- __ jem izjavo, v kateri je poudaril I odpeljala. Japonska vlada Je veliki pomen pakta. Čeprav je ta | ^adi preiskave japonskega parnika protestirala. Angleška vlada pa naglaša, da je angleška admirali teta že pred časom opozorila japonsko vlado, da ne bo dopustila, da bi se nemški mornarji z ladje »Columbus« prepeljali čez Tihi ocean v Nemčijo. t Bivši ministrski predsednik Juz-no-afriške uniie Hertzog je v par-; lamentu predlagal, da proglas* Južna Afrika vojno z Nemčijo kot končano. Svoj predlog je uteme- po vsebini kratek, je vendar njegov pomen izredno velik, ker Jo i* osnove spremenil odnošaje mea dvema državama. Z njim so bllfl ustvarjeni trajni pogoji za razvoj obeh držav. pakt utrdil tudi mir na Balkanu Pomen pakta sedanjih napetih časov vedno večji. Jugoslovanski zun. minister dr. Cincar-Markovič pa je v svoji istočasni izjavi naglasil, da se spomi- miren nia triletnice sklenitve pakta rav- jjeval z razlogi, ki so se krili z no v sedanjih časih s posebnim nemško argumentacijo. Min. pred-zadovoljstvom. Popolna prisrčnost seNa podlagi poročila komisije, Dražba krzna Poročilo o 19. dražbi krzna dne 22. ianuaria 1940. v Liubliani Kakovost krzna, ki je bilo po- katero je imenoval g. minister za slano v Ljubljano^ skoraj iz vseh trgovino in industrijo zaradi ugo- predelov naše države, je bila v tovitve dela trgovinske delegacije splošnem srednja. Najboljše so v Pragi, je vložilo ministrstvo ka- bile kune zlatice, dihurji in nekaj zensko ovadbo na državnem tožil- gorskih lisic. Zanimivo je, da je stvu proti- Ozrenu Buzadžiču iz bila ena gorska lisica posebne ka-Zagreba Valentinu Zambalu, rač. kovosti prodana za izredno ceno inšpektorju Zavoda za pospeševa- din 460-. Kune zlatice so bile nje zunanje trgovine, Aleksandru večinoma temne, enakomerne bar-Samoukoviču iz Beograda ter dr. ve, kar jim daje posebno ceno. Milutinu Petroviču, upravniku Za- Naprodaj je bilo največ lisic, voda za pospeševanje zunanje tr- ki bi dosegle še večjo ceno, če bi govine. V zvezi s tem sta začasno bil omogočen izvoz v Nemčijo in odstavljena dr. Milutin Petrovič, Italijo. Lisice za eksport letos upravnik Zavoda ter Valentin sploh niso prišle v poštev, mar-Zambal, računski inšpektor Za- več so jih kupovali samo domači VO(ja krznarji za uporabo v državi. Za vršilca dolžnosti upravnika Prejšnja leta je bila Nemčija ved-Zavoda za pospeševanje zunanje no najmočnejši kupec naših lisic, trgovine je imenovan dr. Krešimir V ostalem pa gospodarske nevšeč-Kristič, višji tajnik ministrstva za I nosti kot posledica vojne v Evro-trgovino in industrijo. Pi ™so vplivale na kupčijo. Naj- Za šefa kabineta ministrstva za boljši kupci so bili Američani, trgovino in industrijo je imenovan I Francozi in Angleži, ki so se zla-dr. Andjelko Melinac, namestnik sti zanimali za kune zlatice, kune drž. tožilca v Zagrebu. Amerikanci ustanove v Jugoslaviji tovarno za telefonske aparate? V Beogradu se mudi zastopnik | države neke ameriške skupine, ki bi bila pripravljena ustanoviti v Jugoslaviji tovarno za telefonske aparate in drug telefonski material. Sedaj proučuje ta zastopnik možnost rentabilnosti takšne tovarne. belice in dihurje. Letošnje kune zlatice in kune belice slovenske provenience so vse prodane. Na žalost so bili letos kupci iz Nemčije in Italije slabo zastopani. Pač pa je bilo mnogo kupcev iz naše Na dražbi se je prodalo skoraj vse razpoložljivo krzno. Dopoldne je bila na velesejmu običajna prosta prodaja kožuhovine, popoldne pa dražba. Dopoldanske cene, dosežene v prosti prodaji, so bile nižje od popoldanskih na dražbi. Tako n. pr. lisice v prosti prodaji din 100—120, na dražbi 120—180; kune zlatice 1300—1500, na dražbi 1400—1700; kune belice 400—500, na dražbi 750—900 din. Dosežene cene za prvovrstno krzno so sledeče: xa« ali pa s prodajo vseh njegovih aktiv in pasiv. Akcijski odbor smatra, da na podlagi gornjih podatkov ter dokler velja z zakonom priznana pravica »Phonixa« na gornja aktiva, se ne sme niti misliti na povečanje aktiv z nadaljnjim odlaganjem plačil z zaščito »Jug. Phoni-xa«, ker so zavarovanci že zadosti dolgo čakali, da postanejo njih police mobilne. Prav tako energično odklanja akcijski odbor predlog, da se zmanjša vrednost polic, ker je to nepotrebno. Nasprotno Akcij-. dana možnost sanacije, ki ne bo ski odbor trdi, da pripada pravica I dosti izpod 100 °/o. 1. 1940. 1. 1939. Lisice poljske . . 110—124 100 Lisice gorske . . . 120—180 140 Lisice gorske 1 pos. kos 460 Kune zlatice . . . 1300—1700 1000—1320 Kune zlatice poseb. kosi 2000 1500 Kune belice • • • 750—900 550—600 Dihurji 110—140 80—110 Vidre 500—600 320—400 Vidre posebni kosi . 750 Zajci zimski . . . 10 7 Srne letne .... 25 9—16 .Jeleni 41 40 Damjaki (fiarenjaki) 29 13 Jazbeci 75 70—76 Divje svinje . . . 30 10 Divje mačke . . . 44 50 Pižmovke . . . . 40 25 Veverice zimske . . 14 Podlasica rjava • . 3 Podlasica bela . . 35 Mačke domače . . 10 Zajci domači . . . 3 Polhi brez zanimanja Prihodnja dražba krzna »Divje kože« na Ljubljanskem velesejmu bo 4. marca 1940. Ali ie popolna sanaciia Phonixa mogoča? Zvišanje italijanske prometne tarife za 20°/o Akcijski odbor »Phonixovih« zavarovancev v Zagrebu nam sporoča: Zaradi vesti o skorajšnji sana- na 100 °/o priznanje vrednosti police tudi onim zavarovancem, ki so ustavili plačevanje polic v prvih treh letih zavarovanja, v kolikor so ta plačila ustavili za časa poloma »Phonixa«. Mora se namreč predpostaviti, da so ustavili plačila samo zato, ker so se v tem času širile vesti o polomu »Pho-nixa«, a se ni nič storilo za rešitev renomeja podjetja. Zato Akcijski odbor znova svari zavarovance, da ne prodajo svojih polic, ker je po njegovem mnenju Doma in po sveto V italijanskem prometnem mi- ciji »Phonixa« ter zaradi mnogih nistrstvu se pripravlja nova pro- vprašanj samih zavarovancev sma-metna tarifa za prevoz blaga. No- tra Akcijski odbor »Phonixovili« va tarifa bi bila za 20% višja od zavarovancev v Zagrebu za potreb-sedanje. Zadnjič je bila tovorna no, da razloži svoje mnenje o mož-tarifa zvišana 1. januarja 1936. nosti sanacije »Phonixa«. Po mne-Takrat je bila tarifa zvišana za 10 nju Akcijskega odbora je sanacija do 35%. Oproščeno pa je bilo te- »Phonixa« mogoča skoraj 100 od-ga zvišanja izvozno in uvozno bla- stotno, t. j. da bi morali dobiti žago. Tarife za osebni prevoz so varovanci po sedanjem stanju pol-bile zvišane 1. januarja 1939. za no vrednost svojih polic. Zato se 20% in zato sedaj ne bodo zviša- opozarjajo vsi zavarovanci, da ni-ne. Zvišanje tarife bo stopilo še kakor ne prodajo svojih polic, ker ta mesec v veljavo. bi bilo škoda, da izgube vloženi denar. Akcijskih odbor pričakuje Narodni obrambni fond — z zaupanjem sanacijo, ker je mi-JNaroani »Dramam ionu i .gter ^ trgovino in industrij0 iz- Viaganje prijav za 1. 19TU. javj]? da 9e nagrt sanacijo »Pho-Davčna uprava v Ljubljani za nixa« že izdeluje v ministrstvu, mesto razglaša: 1. Zaradi pravilne Podatke, s katerimi razpolaga odmere morajo vsi davčni zave- Akcijski odbor, je ta zbral indi-zanci, ki imajo 3 ali več živih za- rektno, ker »Jugoslovenski Pho-konskih otrok izpod 21. leta sta- njx< ge do danes ni objavil svoje rosti, vložiti v času od 1. do 31. ja- knarice, kakor je to predvideno po nuarja 1940. prijavo, v kateri mo- uredbi 0 »Jugoslovenskem Phoni-rajo navesti imena in rojstne po- XIK £ato je računati s tem, da je datke otrok. Prijave je treba kol- v naslednjem sanacijskem načrtu kovati z 10 din. Tiskovine za pri- tudi nekaj manjših napak, ki pa javo se dobe pri davčni upravi, ne ^odo dosti spremenile slike. Vodnikov trg 5/1, soba št. 3. Pri- . , . jave, vložene po 31. januarju se Pas.va »Jugoslovenskega Phom-pri odmeri obrambnega fonda ne ™« znašajo skupno 233,250.000 d.n bodo upoštevale. 2. V istem roku m sicer jih tvorijo: premijska re p -.................... - ■ • zerva za veljavna zavarovana morajo predložiti davčni upravi prijave tudi vsi nad 30 let stari moški zavezanci, ki so samci, ali pa so oženjeni ali vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati. Opozarjamo davčne zavezance, da morajo prijave vlagati vsako leto znova. _______ Iz zadružnega registra Vpisale so se naslednje zadruge: »Dom«, stavbna zadruga v Ljubljani, Stavbna zadruga »Naš dom« v Mariboru in Stavbna zadruga zadružnih uslužbencev v Mariboru. Vodovodna zadruga v Krašnji in Delavska kmečka nabavljalna in prodajna zadruga v Zagorju ob Savi. Razdružila se je in prešla v likvidacijo Pašniška in planšarska zadruga v Naklem. Likvidatorja Janez Marinšek iz Strahinja in Jakob Keršič iz Dolenje vasi. zavarovanja 177.500.000 din, premijska rezerva za police, kapitalizirane do 1. IV. 1936. 20,500.000 din, odpravnina uradnikom za primer likvidacije družbe 5,650.000, neizplačane provizije 1,600.000 din in terjatve države za kupljene menice 28 milijonov din. Aktiva pa znašajo skupno 244 milijonov din ter sestoje iz: nepremičnin in gotovine itd., skupno 33.500.000 din, posojil na menice 36.500.000 din, dolarske menice nominalno 1,916.400 dolarjev po tečaju 70 din, zmanjšane za 5% skonta za eno leto (dospele bodo 1941.) 134,052.200 din, prispevek zavarovalnih družb po uredbi 25,000.000 din, vrednost portfelja »Phonixa« 13,000.000 din ter odpis posebnih bonifikacij 2,500.000 din. Glede pasivnih postavk je treba omeniti, da bo znesek odpravnin znatno manjši, ker po mnenju Akcijskega odbora ni treba »Pho-nixa« likvidirati ter zato uradniki ne bi bili odpuščeni ter bi se mo gli bolj racionalno zaposliti. Nova postavka v višini 28,000.000 din bi se gotovo mogla znižati, če bi se preiskalo, na kateri način so mogle državne menice »Phonixa« sploh priti v tujino ter če bi se uvedel postopek za povrnitev škode, ki je zaradi tega nastala za družbo »Ph5nix«. Glede aktivne postavke v višini 33 milijonov din je treba omeniti, da je danes ta postavka nekoliko višja, ker je cena nepremičnin v zadnjem času narasla. Postavka posojil se bo zmanjšala, ker bo treba odpisati obresti na posojila, ki jih plačujejo zavarovanci, oz. ki so vračunane, ker so te obresti neupravičene, ker niso mogli istočasno plačevati nadalje obresti. Državne menice se računajo po tečaju 70 din za dolar, ker se tako glasi pogodba z Losingerjem in je ta pogodba uzakonjena. Poleg tega se ne sme pozabiti, da je država moralno zavezana, da honorira te menice po dogovorjenem tečaju, ker niso zavarovanci krivi, če ni država pravočasno izdala predpisov o nadzorstvu nad zavarovalnimi družbami. Poleg tega je bil »Phonix« svoječasno prisiljen prevzeti portfelj 26 zavarovalnih družb, ki so bile večinoma pasivne. Vrednost portfelja »Phonixa« v višini 13 milijonov din je vzeta po mnenju Akcijskega odbora preveč nizko, ker je gotovo, da so med ostalimi zavarovalnicami interesenti, ki bi radi prevzeli portfelj »Ph5nixa«, ker je ta aktiven. Poleg tega je vzet ta znesek na bazi 5 % rizika kapitala, ter zato odgovarja realnosti. Prispevek zavarovalnic je določen z uredbo z zakonsko močjo. Poleg tega bi bilo treba proučiti predloge zavarovalnic, da se njih prispevek, če ga že nikakor ne morejo plačati iz svojega čistega dobička, deloma prevali na njih zavarovance v obliki tako imenovanega »Phonixove-ga dodatka«, kakor se je to storilo v tujini. Na ta način ne bi padla bremena samo na »Phonixove« zavarovance, ki so popolnoma brez krivde, temveč solidarno na vse zavarovance in vse zavarovalnice. Iz vseh teh razlogov je Akcijski odbor mnenja, da ni treba »Pho-nixa« likvidirati, temveč samo sanirati, in sicer ali s sanacijo današnjega »Jugoslovenskega Phoni- Minister dr. Branko Cubrilovid je dejal na shodu v Prijedoru: Ljudje sprašujejo, če bo vojna ali ne. V sedanjem konfliktu smo zavzeli stališče nevtralnosti proti obema vojskujočima se silama. Toda ves naš aparat bedi noč in dan nad usodo našega naroda, če bi prestopila tuja noga naše meje, nas bo našla dobro pripravljene. Umrl je prof. Ferdo šišič, eden največjih hrvatskih zgodovinarjev. Velikega učenjaka bodo ohranili vsi jugoslovanski narodi v hvaležnem spominu! »Pravda« v Sarajevu, ki je bila pred nekaj tedni ustavljena, je zopet začela izhajati. Smer lista je ostala ista. List zagovarja interese muslimanov. Zastopniki industrije Južne Srbije so obiskali te dni razna ministrstva v Beogradu ter jim med drugim predložili, da bi se pospeševala gojitev riža v Južni Srbiji. Južna Srbija pridela že sedaj okoli 650 vagonov riža, mogla bi ga pa pridelati trikrat toliko, če bi se izvršila potrebna melioracijska dela. Trgovinski minister dr. Andres je sprejel Svetozarja Spanačeviča, ki mu je predložil pravila za ustanovitev bolgarsko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Seja posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo je bila pod predsedstvom pomočnika ministra dr. Save Obradoviča v ponedeljek v Beogradu. Na seji se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo tekstilne industrije, zlasti glede njene oskrbe s potrebnimi surovinami. Kmetijsko ministrstvo je organiziralo posebno akcijo za nabavo krmil, ker prihajajo iz vse države tožbe, da primanjkuje krme. Borski rudniki so proizveli leta 1939. 41.657 ton surovega bakra, za 336 ton manj ko 1.1938. Elektrolitič-nega bakra pa so proizveli rudniki 12.461 ton, kar je znatno več, kakor pa je bilo predpisano z uredbo o proizvajanju elektrolitičnega toetkrs. Zagreb je imel 1. 1910. samo 42 industrijskih podjetij, sedaj pa jih ima nad 250. število obrtniških podjetij se je v tem času zvišalo od 2194 na okoli 7000, trgovinskih pa od 1274 na 3831. Na konferenci rudarjev v državnih rudnikih je bila sprejeta zahteva, da se zvišajo rudarjem plače tako, da bodo enako plačani ko rudarji pri TPD. Delavske organizacije v Bosni zahtevajo, da se zviša minimalna mezda delavcev od 2 na 3 din. Banska uprava v Sarajevu je sklicala anketo delodajalcev in delojemalcev, da se sporazumno reši to vprašanje. Izredna skupščina Delavske zbornice v Splitu ni dala absolutorija stari upravi, temveč je sklenila da posebna anketa preišče njeno celo. Na glavni skupščini družbe »Ju-goguma« je bilo sklenjeno, da prenese družba svoj sedež iz Beograda v Zagreb. Družba ima glavnico pol milijona din in se bavi s prodajo izdelkov italijanske tvrdke Pirem- Dovoljenje za ustanovitev »une- tijske tvomice špirita z letoo kapaciteto 900 hi čistega alkohola je dobil veleposestnik Vladimir Pre-mrou v Ivanič dvoru. Tovarno za celulozo namerava zgraditi na Sušaku družba »Jugo-slovenska celuloza«. Nova tvomica bi začela poleti že obratovati. Posledica nove uredbe o spre membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih bo tudi ta, da se bo mnogo industrijskih Podjetij prijavilo kot obrtniška podjetja. Tako se je podjetje »Antiioi^slast g Aleksandra Konakova v Beogradu, že odjavilo kot industrijsko podjetje in vpisalo kot obrtniško. Velik požar je izbruhnil v tovarni vagonov »Jasenica« v Smederevski Palanki. Pogorel je oddelek za mizarstvo popolnoma, škodo ceni jo na okoli 5 milijonov din. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno Oficirska šola »Gradjanske za- štite« je bila ustanovljena v Zagrebu. Šola bo trajala 6 tednov. Prijavilo se je okoli ioo udeležencev. Italijanski parnik »Hilda« je natovoril v Splitu 4000 ton pšenice, motoma jadrnica »Jela« pa 500 ton. Pričakuje pa se še parnik »Vi-hor«, ki bo natovoril za Italijo nadaljnjih 2000 ton pšenice. Zaradi visokega snega je skoraj v vsej Sloveniji ustavljen avtomobilski promet. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami. Sneg je ponekod že en meter visok. Tudi v drugih krajih Jugoslavije je isto. V Zagrebu ni v torek vozil tramvaj. Geofizični zavod v Zagrebu napoveduje, da bo v kratkem nastopil jug. Zaradi hude zime je morala elektrarna Fala omejiti proizvodnjo električnega toka. Silna zima po vsej Evropi in Severni Ameriki je zahtevala dosedaj po vseh državah mnogo smrtnih žrtev. Samo iz Združenih držav Sev. Amerike poročajo, da je umrlo zaradi mraza 250 ljudi. Bivši predsednik Švice Jožef Motta je umrl. švicarskemu zveznemu svetu je pripadal že od leta 1911. V vsem mednarodnem političnem svetu je užival velik ugled. Pokopan bo na državne stroške. Čeprav so vse tovarne v Angliji polno zaposlene, je še vedno v Angliji poldrug milijon ljudi brezposelnih. Moških pa je brezposelnih samo en milijon. Italijanska motorna ladja »Ora-zio« (11.609 ton) se je zaradi eksplozije v kotlarni vnela ter popolnoma zgorela. Vseh 412 potnikov in večino mož posadke so rešile francoske ladje. Le nekaj m OZ posadke še pogrešajo. Zunanja trgovina Romunska vlada je ustanovila poseben komisariat za prodajo nafte v tujino. Naloga komisariata je, da se prodaja romunski petrolej v tujino strogo v duhu romunske nevtralnosti. Nemci odredbo romunske vlade pozdravljajo ter pišejo, da bo novi komisariat nastopil proti francosko - angleškim petrolejskim družbam v Romuniji, ki so ovirale izvoz nafte v Nemčijo. Romunija ima šc velike količine pšenice in koruze za izvoz. Tako bi mogla izvoziti še 1 milijon ton pšenice in 2 milijona ton koruze. Japonska vlada je podpisala trgovinsko pogodbo z Romunijo. Romunija je v prvih desetih mesecih 1939 uvozila iz Japonske blaga za 5 2 milijona jen, in sicer kositra, riža, bombaža in svile. Romunski izvoz v Japonsko pa je bil le slučajen. Po novi trgovinski pogodbi naj bi se romunski izvoz na Japonsko povečal. Romunija bi izvažala predvsem les, nafto m sol. Romunska vlada je dovolila Kre' dit TO milijonov lejev za nakup semen in krme. Italijanska vlada bo s 1. februarjem uvedla karte za sladkor. Vsaka oseba si bo mogla na mesec nabaviti 500 gramov sladkorja. »Societa Anonima Aluminio Ve-neto«, ena največjih italijanskih tvornic za proizvajanje aluminija, je zvišala svojo delniško glavnico od 50 na 100 milijonov lir Trgovinska pogajanja med Madžarsko in Francijo so se začela v Parizu. Namen pogajanj je, da se poveča trgovina med obema državama. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. januarja objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini — Pravilnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini — Odločbo glede plačevanja takse za prevoz pri železnicah, katerih voznina ni znana. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr Ivan Hless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d. men predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani