Stev, 94,_;__ lihaia vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. T re ni-tvo: Ulica Sv Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — VSI .»erovzhodno flaucnurta v širini tisoč Mi nov očiščeni so*/ažnika. Na zapadnem brc£u Moze so se na?e čete dne 31. mar-ca »hi uspešni pripravi -olastile sovražnih obrambnih in krilnih postojank severo-zapadno in zapadno vasi Vaux. Potem ko je irancoskl ogenj v tem oddelku proti jut^u naraste! do skrajnosti, ie bil izvršen pričakovani protinapad. Ta se ie v ognju naših strojnih pušk in našem zs^ornem ognju popohioma ponesrečil. Neglede teikih krvavih izgub ie moral sovražnik pri napadu dne 31. marca pustiti v nemških rokah 11 oficirjev in 720 mož In je zgubil 5 strojnih pušk. Obojestransko zelo živahno letalsko delovanje je dovedlo do zelo uspešnih bojev za nas. Izvzernš! onstran naše fronte sestreljenih letal je Ml pri Hollebeke, severozapadno \Ver-v. icque, sestreljen en angleški dvokro-v nik, kojega letalca sta bila ujeta. Nad-poročnik Berchtold je postavil pri tem četrto sovražno letalo izven boja. Vrh tega je bilo po polnem strelu naših odbi-jalnib topov jugozapadno Len sa sestreljeno sovražno letalo. S četami močno zasedeni kraj Dombesle en Argon ne zapadno Verduna in letališče Fomajne vzhodno Beltorta, sta bila krepko obme-tana z bombami. Vzhodno bojišče. — Položaj je v splošnem neizpremenjen. Na fronti vzhodno Raranovfčev je bilo bolno delovanja živahnejše kakor k eda] prej. Balkansko b o j i š če. — Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Nov nemški letalski nasad na Anglijo. BERLIN, 2. (Kor.) Wollfov urad poroča: V noči od 1. na 2. aprila je bil izvršen nov mornariški letalski napad na angleško vzhodno obrežje. Plavži, velike železarne in industrijske naprave ob južnem bregu reke Tee, kakor tudi pristaniške naprave pri Mlddlesbourghu in Sunderlandu so bile obmetane nad poldrugo uro z zažigalnlmi bombami. Po močnih eksplozijah, podrtlnah in požarih bilo natančno mogoče spoznati dober učinek napada. Kljub živahnemu obstreljevanju nI zaznamovati niti izgub niti poškodb. Načelnik admiralnega štaba mornarice. S turških Miši!. CARIGRAD, 1. (Kot.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Nobene posebne izpremembe. — Kavkaška fronta: V dolini Čoroka so bili deli sovražnih predstražnih oddelkov prisiljeni k umatenitvL V tem oddelku napredujejo naše operacije uspešno. — Dne 30. marca ste dve naši letali pod vodstvom stotnika Bodke napadli sovražna letala, ki so plula nad Seddil Bahrom. Po boju je eno sovražnih letal padlo v morje. Ostala so pobegnila v smeri proti Imbru. Sovražna čorpedovka, ki je došla v Saroški zaliv, }e bila potom sovražne artiljerije pognana v smeri proti otoku Samotrake. UojdfRs priprave Nizozemske. AMSTERDAM, 1. (Kor.) *Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« konstatira da včeraj i naznanjene odredbe niso v nobeni zvezi j s kakim diplomatičnim korakom ali kako diplomatično zahtevo, še manje pa s pariško konferenco. To so bile previdnostne odredbe kakor začetkom vojne ob nizozemski vojni. List konstatira dalje, da včerajšnji komunike korespondenčnega urada m bil nikak vladni komunike in ni bil objavljen na izrecno željo vlade. Polo-1 /aj je bil v zadnjem času kakor dosedaj, ■ ne da bi se zapletla Nizozemska radi tega v vajiio. »Nieu\ve Courant« piše: Da za-I morejo iz sklepov pariške konference izhajati odredbe, ki bi zamogle spraviti Nizozemsko vitezaven položaj, smatramo za izključeno. Ako so bile tamkaj že sklenjene take odredbe, je drugo vprašanje. List opozarja na §§ 2 in 3 v Parizu sklenjenih sklepov, kakor so bili objavljeni v brzojavki Agence Havas. »ilandelsblad« vprašuje, je-li faktično potrebno, da vlada vzroke za nenavadne korake, h katerim se je smatrala prisiljenim, tako skriva, in zahteva od prebivalstva, naj bo mirno. ROTTERDAM, 2. (Kor.) »Maasbode« ne smatra za izključeno, da je prišla nizozemska vlada vsied sklepov pariške vlade v težaven položaj. V diplomatičnih krogih se po izjavah lista govori, da je za bodočnost možna zelo ostra blokada Nizozemske. Kakor je izvedel isti list, so včeraj vsi haaški poslaniki izvršili posete v vnanjein ministrstvu, da dobe informacije. Dobili so vsi zagotovilo, da niso ukrenjene odredbe naperjene proti nobeni vojskujoči se državi. PODLISTEK Lepa Anka. Spiral Avgust Se no a. Gospa Lackovičeva je imela radi tega dovolj prerekanja. Stokrat mu je govorila vredna domačica: »Lackovič! Bog ti daj, ali ti je treba tega? Ali ni nam in najini hčeri Bog d<> volj dal, a ti se na svoje stare dni mučiš in potiš, kakor da živimo le od te božje skorje.« > Molči, žena, molči, je odgovarjal Lac-kovič, »dolgi lasje, kratka pamet. Plug. kosa in srp veljajo več nego vsa modrovanja sveta. Idi v mlečnico in prelivaj mleko. Na mlado zelje na vrtu mi nič ne paziš. In rekel sem Anki, da nam gosenice pojedo vse breskve. Molči, žena! Dolgi lasje, kratka pamet!« Strasti Lackovićevi se je čudi! ves svet in tudi dobri gospodarji. Župnik sam. ki je bil živinorejec na glasu, sadjar in vinogradnik, je začudeno gledal gospodarstvo bivšega branitelja prava. Ljudje so radi prihajali v njegov dvorec, Asquith v Rimu. RIM. i. (Kot.) Ministrski predsednik Asquith se je podal z angleškega poslaništva v Kvirinalu v Vatikan. Njegova avdi-jenca pri papežu je trajala kakih 20 minut. Njegov obisk pri kardinalu-državnem tajniku, ki je nato vrnil obisk na angleškem poslaništvu pri Vatikanu, je bil še krajši. Nekaj ur pozneje je sprejel Asquith- deputacijo italijanskega časo- ker je bila rodbina vrla in čestita, ali stari Lackovič jih je moril s svojimi gospodarskimi razpravami. Sam en človek se je z vso dušo postavil na njegovo stran baron Littenfeld, lastnik bližnjega pleme-nitaškega posestva. Lilienfeldovi pradedje so prišli kot častniki v Hrvatsko za Časa Marije Terezije. Tu so si pridobili imetje in domaćinstvo, pak so se šteli za Hrvate. Svoj denar so trosili navadno v Gradcu, kjer so jim otroci obiskovali šolo. Hrvatske korenike, hrvatske zavesti je bilo malo v tej hiši. Otmar Lilienfeld — o katerem govorimo — je bil s početka poročnik pri pala-tinovih huzarjih, kjer se je seveda največ zanimal za konje, karte, pse, dvoboje in plesalke. Ta zabava je, kakor znano, zelo draga. Plesalke, konji in psi so redno požirali ves letni pridelek Lilienfeldove posesti, in »makao« je odnesel večji del živine in gozdov. Slednjič je oče odtegnil Otmarju roko pomočnico in mladi poročnik se je moral odreči vojaški časti. Po očetovi smrti je trebalo gospodariti. Živel je dovolj skromno in mizerno, ker je vse bolje šlo pod zlo. Vinogradi so bili pu več let neokopani, polni dračja, sadov-I njak poln gosenic, čebelnjaki polni miši, pisja, v koie imenu je v francoskem jeziku izvajal predsednik Torre, da pome-nja Asquithova navzočnost namen Anglije in Italije, da postopate skupno do končne zmage ter z združitvijo gospodarskih in vojaških sredstev ustvarite nov evropski položaj, ki bi jamčil pravično ravnovesje narodnosti in svobode narodov. Asquith je odgovoril v angleškem jeziku, pri čemer je publicist senator Maggiorino Ferraris fungiral kot prevajalec. Zastopniki Anglije in italijanskega časopisja so se medsebojno zmerom sporazumevali. Anglija je simpatično zasledovala gibanje Italije po neodvisnosti in Italija je pri tem pra,viino ocenjevala temelje angleške politike, ki se ni izpreme-nila. Angležem bi bilo žal, ako v sedanji vojni, ki določa bodočnost svobode in svetovne kulture, ne bi videli poleg sebe Italijanov. Sporočil bo angleškim časnikarjem, da je Italija odločena za vsak napor za triumf svobode in za dosego zmage. — Nato se je podal Asauith k slovesnemu sprejemu na Kapitolu, kjer je župan knez Colonna izražal spomin Italije na velikodušnost in simpatije Anglije poleg zaupanja v triumf svobode in pravice. Asquith je odgovoril, da je prišel, da zagotovi Italiji trdno vero Anglije v stvar svobode in pravice ter objavi nepreklicni sklep Anglije, da maščuje pravice slabejših narodov ter ne pripusti nobenega kršenja onih socijalnih in elementarnih zakonov, ki so jih določili stoletja trajajoči boji. Rimski Kapitol je najprimernejše mesto, da se potrdi svetost skupnih evropskih zakonov. — Zvečer se je vršila na poslaništvu oficijelna pojedina, pri katerih sta Asquith in ministrski predsednik Salandra v svojih napitnicah izmenjala samo želje za vladarski družini ter za veličino in prospevanje obeh dežela. Donde vistL Popravek. V včerajšnji številki naj se glasi na drugi strani v podlistku v prvem odstavku drugega stolpca na drugi strani mesto: Ali »L. Z.« (Laibacher Zeitung) — »T. T.« (Triester Tagblatt)... V zavodu sv. Nikolaja bo v nedeljo, 9. t. m. čajev večer s poučnim in zabavnim sporedom. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za nase ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom. ^zne politične vesti. General Šuvajev, novi ruski vojni minister in bivši generalna intendant, dosedaj še rti aktivno posegel v svetovno vojno, vendar pa je bil že dodeljen zadnjim vojaškim posvetovanjem v Petrogradu. Šuvajev uživa na dvoru zelo velik ugled, ki si ga je pridobil zlasti 1. 19-10., ko je predložil deželnobrambni komisiji z odobrenjem carja reformni načrt za vojaško intendanco. Suvajev ie izdelal takrat načrt, v katerem je predlagal zvišanje plač in pokojnin v armadi, strožje zahteve glede izobrazbe, strogo kontrolo za računovodstvo in natančnejše materijalne izpite. Vrh tega naj bi se vršilo nakupovanje blaga za armado brez dobavnih razpisov direktno potom vojnega ministrstva in naj bi se pritegnile borze, zemstva, zastopniki državnega kontrolnega urada, državnega sveta in izvedenci. Suhom! i nov je takrat preprečil izvedbo dela teh predlogov. Šuvajev ie bil najbrže predvsem radi tega izbran kot naslednik Polivano-va, ker je preiskava proti Suhomlinovu dokazala, kako zelo se je Šuvajev že svo-ječasno trudil, da zatre naraščajočo korupcijo. Za narodno koncentracijo češko. Zastopniki staročeške in ljudske stranke na Moravskem so pod predsedstvom inini-tra dr.a Žačka sklenili, da se stranki iu- živina suha in slaba. Pa da bi bil mladi baron dobival vsaj to, kar je gospodarstvo nosilo! Ali ne! Kljub vsemu je gledal na »kavalirsko teinturo«. Vozaril se je po vseh zagorskih posestih na svojem sla-podlitek vonskem vozu, da je kazal svetu svoje vrance, ali novo dvocevko. Med tem pa so se od baronovega prihodka gostile razne Jane, Bare in Dore — vsa vas, a nameščenci, pastirji in težaki so plenili kakor volkovi. Nu, tudi temu je moral priti konec. Kariovška menjična sodnija je sila nadlegovala barona. Trebalo se je spametovati. Ker je bil kot huzar nekaj let na Češkem, je Otmar mnogo čul o poljedelskih reformah in uzornetn gospodarstvu čeških kavalirjev. Z vso silo se je vrgel Otmar na reforme, da bi dohitel, kar je zanemaril. Zgradil je nov hlev po lastni osnovi, ali hlev se je podrL Hote! je trgovati z vinom, ali vino se mu je pokvarilo. Nabavil si je ovac pasme inertno, toda vse so poginile. Kljub temu je vedno fantaziral o gospodarskih reformah, ali v duši se mu je pokazala živa resnica. Najbolja reforma — si je rekel — je ženitev, in sicer bogata ženitev. Otmar je iskal. zijonirate v interesu zaželjene enotiiosti češkega naroda. Izvoljeni izvrševalni odbor naj v ta namen takoj uvede pogajanja z drugimi češkimi strankami. Priklooitev severnega Epira Grški. Zdi se, da je združenje severnega Epira z Grško izvršeno dejstvo. Pač je ententa protestirala v Atenah, toda Venizelos, ki še sredi 1. 1915. ni priznal volitev v severnem Epiru za grški parlament, ni več na krmilu in kralj Konstantin se je zopet izkazal kot zvesti zaščitnik grških interesov. Zadnjikrat se je pečal evropski koncert z Epirom na londonski velepo-slaniški konferenci. Začetkom 1913. je predložila grška vlada konferenci spomenico glede svojih zahtev po EpirtL Odpovedala se je Valoni, zahtevala pa zato o-brežje pri Santi Ouaranti in Himari in Argirokastron. Grška je imela vse zahtevano ozemlje zasedeno že od balkanske vojne. Ker pa je mednarodna komisija, ki je določevala meje, odločila proti grškim zahtevam, so se morale grške čete spomladi 1914. umakniti, nakar pa so grški pristaši v Albaniji pod vodstvom Zographa proklamirali avtonomijo severnega Epira in ustanovili »provizorično avtonomno vlado«, katere predsednik je bil Zographos. Že decembra 1914., po izbruhu evropske vojne, so Grki zopet vdrli v deželo, da vzpostavijo red. In pri tej de facto-ureditvi je stalo dosedaj. Junija 1915. so izvolili severni Epiročani poslance za atensko zbornico, a te volitve vsled pritiska entente niso bile priznane. Decembra 1915. so bile nove volitve, ki so bile priznane v Atenah z navdušenjem. In sedaj je proklamirana pri-klopitev severnega Epira, čeprav še vedno ni natančno znano, ali obsega priklo-pitev vsa svoječasrro na londonski konferenci zahtevana ozemlja, ali pa v zmanjšanem obsegu. Politični testament župana brnskega dr.a viteza \Vieserja. Dne 27. m. m. so odprli pri sodnji v Brnu testament pokojnega tamošnjega župana. Oporoka vsebuje tudi nastopno pasažo: »Pred vsem jemljem slovo od svojih someščanov, ki so mi podelili najvišjo čast, ki je more biti deležen meščan. Nisem stremel po poverjeni mi službi, ali da jo morem izvrševati, to je ponos mojega življenja. Morda sem se motil in grešil, to je človeško. Ali to zavest imam, da sem vsikdar vršil svojo dolžnost, in da sem vse svoje moči in vso svojo zmožnost vsikdar nesebično posvečal svojemu ljubemu rojstnemu mestu in nje meščanom. Ali bom vse to, po čemer stremim, mogel tudi izvesti, to ni odvisno samo od mene. To naj imajo pred očmi tisti, ki bodo nekoč sodili o mojem delovanju. Naj bosta mir in pokoj usojena našemu mestu, da se gospodarski ojači. Kajti razdevajočl boji niso tla, na katerih bi megla uspevati blaginja, napredek in svoboda. Pred vsem naj bodo Nemci tega mesta med seboj edini, ali ob vsem varovanju svoje narodnosti naj ne •bodo nestrpni nasproti tistim, na katere so z življenjem navezani, in naj ne pozabljajo, da pretežnost naroda ni v zlorabljanju lastne moči.« Več skrbi za naše begunce. (Priobčujemo po par dneh.) »Slovenec« piše: Kakor poročajo časniki, pojdejo dne 30. marca furlanski begunci iz Wagne na piežal, nastavljal mreže po starem huzar-skem običaju, ali vse brezuspešno. Niti ena ni hotela v njegovo mrežo. In tedaj se je naenkrat spomnil »zagrebškega Cin-cinata« in njegove lepe Anke. To je — reforma! je vzkliknil veselo in obiskal Lackoviča. Ta ie s početka sprejemal gosta nekako hladno. aK ko mu je ta povedal, da je prišel v glavnem zato, da se dogovorita, kako bi skupno na debelo na-rejala kis in kako bi trebalo urediti vso tovarno, je poskočil Lackovič od veselja in se je novega znanca do sitega navžil. Otmar je prihajal vedno pogosteje — vse radi »kisa«. Na pamet je opisal ves načrt tovarne, opisal ali prepisal iz kakega starega nemškega koledarja natančno, kako se pridobiva kis kemičnim potom. Lackovič je poslušal vse to kakor sveto pismo. Po neki taki razpravi je prijel stari mladega barona za suknjo, ga pogledal ostro ter vzkliknil resnim obrazom: »Veste kaj, gospod baron, veste kaj?« »Kaj, gospod Lackovič?« »Vi ste genij, pravim vam, genie stric-tissimo sensu. Bog vas poživi! Izvolite izpiti to čašico na svoje zdravje! Dobra Dunai, kier priredijo koncert. Človeka mora razveseliti ta novica, ker bodo imeli begunci od tega precejšen maierijalen dobiček in bodo postali tudi širšemu občinstvu nekoliko bolj znani. Raditega nismo čisto nič nasprotni temu fulanskemu koncertu na Dunaju, ampak jim privoščimo iz celega srca. Želimo pa si pri tem, da bi polagoma spoznali tudi naše slovenske begunce. Posedaj- poznajo, kakor je po pravici nekdo pred kratkim omenil v »Slovencu«, le Gorico in goriške Italijane, oziroma Furlane. Druge nesrečne kraje naše Primorske pa po-zna le malokdo. Nehote se moramo vprašati, kdo je temu kriv? Vzrokov je dosti, a ker je najboljše, da ne čakamo drugih, moramo sami sedaj pričeti delovati in pokazati svetu, da ne eksistirajo samo furlanski begunci, arnpak da je še veliko več takih slovenskilt trpinov. Naši poslanci in vodilni možje, naj omenjajo naše begunce bolj pogostoma v javnosti, kakor to delajo njih furlanski kolegi. Poskrbijo naj, da se v begunskih dvorcih, v begunskih pomožnih društvih nekoliko več uveljavi naš slovenski jezik. Priznati moramo, da smo veliko zamudili. A sedaj ni časa, da bi po naši stari navadi valili krivdo od enega do drugega in se prerekali, koga bi obsodili. Kar smo zamudili, moramo popraviti. Poglejmo na primer, koliko slovenskih uradnikov in uradnic bi bilo lahko v raznih begunskih pomožnih društvih in komitejih, kjer bi iste nujno rabili, ker imajo tako pogosto opravka s slovenskimi strankami. Imel sem sam priliko videti uradnika, kaj je moral vse napraviti, da bi se lahko sporazumel s slovenskim beguncem. Dopovedoval mu je v vseh mogočih jezikih, še celo s hebrejščino je poskusil, a nazadnje se vseeno nista razumela. Kaj je vsega tega treba? Koliko ljudi imamo mi, posebno ženskega spola, ki bi radi prevzeli take službe. Nadalje bi rad omenil tudi nekaj glede usode naših dijakov-beguncev. Predočimo si pred vsem, kako usodepolne postanejo nekaterim sedanje razmere. Raztresenim na vse vetrove, popolnoma brez vseh gmotnih sredstev, jim je absolutno nemogoče, da bi nadaljevali kje drugod svoje pričete študije. Polagoma bodo pozabili, da so dijaki, ki bi morali svoje študije še nadaljevati, in se bodo brez volje vdali usodi ter bodo postali kaki pisači ali kaj podobnega. A v teh časih, ko je že padlo toliko naše inteligence častne smrti za domovino, moramo mi Slovenci, ki smo imeli že pred vojsko tako malo inteligen-tov, na vse mogoče načine gledati, da se bo naša mladina dalje izobraževala in da ne opusti študiranja ter tako poveča število onih, katerih edino smo imeli vedno preveč, to je število polizobražencev. Zato je sveta dolžnost Slovencev, in posebno njih voditeljev, državnih in deželnih poslancev in drugih javnih funkcionarjev, da vzamejo naše dijake-begunce v svoje posebno varstvo ter tako rešijo slovenskemu narodu to bodočo inteligenco. A ne sinemo se ustrašiti, češ, tega ne zmoremo sami. Deželni glavar goriški je za dijake italijanske narodnosti iz Goriške storil vse: slovenski goriški dijaki so Istotako podpore vredni in potrebni! Z združenimi močmi napravimo vse. In tudi vlada bi gotovo šla na roko. Omenim naj samo, da je otvorila na Dunaju dijaški konvikt za Italijane. Z vso gotovostjo smemo trditi, da d & takega tudi nam, če le napravijo merodajni faktorji potrebne korake. Naj bi ne bile te besede glas vpijočega v puščavi, ampak naj bi prinesle našim ubogim beguncem, kateri se morajo brez doma klatiti po svetu med tujci, med tem ko užigajo sovražne granate njih lepe domove, tem potrebnim beguncem naj bi prinesle vsaj nekaj izboljšanja, njih tužne usode. Pomislimo, da so naši bratje, katerim pomagati je naša prva in sveta dolžnost. kapljica, a? Lastna produkcija. Bog vas poživi, vi ste gervie.« Ta izredna pohvala je nemalo vzrado-stila huzarskega poročnika. Da se mu pak genie pred očmi starega Lackoviča pokaže tem sijajneje, je začel govoriti, kako lepo da bi bilo, ako bi on in Lackovič u-redila skupno svilamo. Lackovič je bil navdušen do kraja. Hitro je vzel mapo svojega posestva, natančno izmeril površino, ter začel perorirati, kako da izru-va vse trte, poseče vse šume, in računati je začel noč in dan, koliko murvinega drevja bo mogel nasaditi na tem zemljišču. Računajoč na široko, se je obrnil naenkrat do gospe Lackovičeve: »Mama, dušica!« — je rekel, »žal mi je, ali ne morem ti pomagati.« »Kaj je zopet, za božjo voljo?« je vprašala gospa. »Ne morem ti pomagati. Tvoje rože, georgine, hortenzije, špargeljni, višnje, dinje, vse to se mora izriti, vse, pravim ti, dušica!« »Mari tudi moj lepi nagelj?« je vprašala Anka plaho. »Ne morem ti pomagati, tudi tvoj nagelj, zlatka.« - (Dalje t>rih ) «fran fl. »EDINOST« kev. 94. V Trstu, dne 3. anrfla 1916. zadnja bitka mul Srfel In Bolgari. * Vojni poročevalec »Neue Freie Pres-se na balkanskem bojišču piše: Nahajam se na majhnem, za silo sestavljenem mostu v Strugi. Pod sivimi stebri drvi naglo Črni Urin. Na obeh bregovih se nahajajo ubožne hišice, neme priče krvavega in srditega boja, ki se je vršil tu med Srbi in Bolgari. Bila je to zadnja fcitka, v katero so se spustili Srbi na svojem ozemiju. Toda takrai, ko je divjal tu srdit boj, so se Srbi že obračali proti zasneženim albanskim goram, kamor so se končno umaknili ostanki srbske armade. Bojni šum se je vedno bolj oddaljeval, dokler ni popolnoma prenehal: in Srbija nehala biti. Neki bolgarski oficir, ki me je spremljal, mi je podal sledeče jako zanimive podatke o zadnjih bojih s Srbi. Pripovedoval je: »Prodrli smo do Struge in zasedli celo turški del mesta, ko smo se morali nenadoma ustaviti, kajti srbski o-genj je bil strašen. Močna srbska skupina se je utrdila v bolgarskem delu mesta in neprestano streljala. Imela je očividno ukaz, da vztraja za vsako ceno do zadnjega moža. Pred nami je bila edina pot, po kateri so zamogli Srbi v Albanijo. Mi nismo mogli ničesar ukreniti, ker nam je zabranjeva! to Orni Drin. Poglejte semkaj, komaj 30 m je širt>ka reka, toda preko je bilo mogoče le čez ta most, ki pa je gorel in biJ vrh tega močno obstreljevan od srbskih strojnih pušk.« Nadpo-ročnik se je zamišljeno pogladil po čelu: »Ako bi mogli takrat čez ta most, bi bil večji del Srbov v našem vojnem ujetništvu....« Srbi — in to priznavajo tudi Bolgari — so se umaknili naravnost mojstrsko. Imeli so sicer brezdvomno velike izgube na materijalu, toda niti oddaleč tako velike, kakor bi bilo to v slučaju panike. Njihovi zadnji oddelki so se borili z Bolgari skrajno hrabro in krili izborno umikanje glavnih čet. Pri Strugi jim je pomagalo mnogo tudi ozemlje samo. Oba bregova sta bila tako močno pod vodo, da pehota ni mogla naprej. Napadalec je moral čez most, kar pa je bilo silno težavno. Bolga- metavanju s cvetjem, na predpustnih zabavah, pri borbah z biki. Melanholijo vidiš v mestu in po deželi. S plesišča nižjega ljudstva te dosezajo sentimentalne melodije narodnih pesmi v mehkem molu; v mestnih gledališčih se predstavljajo večinoma ganljive in pretresljive drame. Pri sicer veselem obmetavanju s cvetjem, pri katerem je vedno mesta za smeh in šalo, mečejo obupani monarhisti — bombe. In nehotć se stavlja človeku vprašanje: ima-li ta narod opravičenega razloga za tako užaljenost? Ali ga preobremenjajo davki, ali mu zemlja rodi samo trnje, plevel in dračje? Ali pritiska težko nebo na njegovo narav? Ali, odgovor se mora vedno glasiti: Ne, ne in ne! Davki niso Bog ve kako veliki, zemlja je plodna in bogata na rudi, neprenehoma veselo nebo vzpodbuja k veselosti. Temu razpoloženju je povsem drug vzrok, povsem drug razlog za sentimentalnost. Portugalski narod sanja o minulih sijajnih časih, ko je modrobela portugalska zastava plapolala na morjih, ko so črnci centralne Afrike in Hindi v Indiji, žolti Japonci in škilasti Kitajci dobro poznavali portugalski grb s petimi križarskimi žeblji in srebrnjaki, ko so bili pomorski kapitani neomejeni gospodarji morskih valov. A danes? Kolonijalna posest se je — po zaslugi angleške »naklonjenosti« — silno zožila. Tiste nekdanje ponosne portugalske, vsemu svete znane »armade« ni več in nesposobni možje so zaigrali neizčrpno bogastvo obeh Indij. Najnoveji vstop Portugalske v svetovno vojno vzbuja v vseh nas vprašanje: Kaj more Portugalska doseči? Kaj more nam storiti? Edini pravi odgovor je: ozlovoljiti nas more. Kajti o vrednosti portugalskih vojakov ni nikakega dvoma. Ima tudi izvrstnih častnikov, posebno v kolonijalnih četah. Kak Mounsinho d' Albuquer-que, loao d' Almeida, Pavia Conceiro se morejo dostojno postaviti ob strani naj-glasovitejih sodobnih vodij kolonijalnih čet. Čete, ki so slavno izvojevale sijajne zmage nad plemenom Dembos, Kuamatos in Kuanjamos, zaslužujejo popolno priznanje. No, dobri poznavalci trde, da je radi mraza. V svojih taboriščih so vsako jutro puščali mrtva trupla onih, ki so se prejšnji večer vlegli k zadnjemu počitku. Nezaslišano je, koliko bede, trpljenja In lakote more prenašati človeško bitje. Dečki so jedli travo in drevesno lubje, toda do morja jih je prišlo samo 15.000. Nato je prišel strašni čas čakanja. Marsikdo, ki je polumrtev prišel do obali Jadranskega morja, se je zgrudil na da in ni vstal več. Ko je priš a ladj i, da jih prepelje na Krf, .ih je bilo 9000, 9000 potujočih mrličev, in Jpo 24urni vožnji so bili na otoku. Toda tudi ta kratka vožnja je stala še marsikoga življenje. Oni, ki so strada!i toliko časa, so zapćdli nepričakovani smrti, ko so se še enkrat najedli v svojem življenju. Tudi ta žalostna pošiljatev živih mrličev je bila namenjena za vas Nido. Tu so pod oljkami in pomarančami na tem čarobnem otoku izkrcali one, ki so še ostali živi od te »mrti posvečene čete. Minil je mesec. Kdo ve, koliko teh ne-srečnežev bi se dalo rešiti Vsak bi potreboval sobo, posteljo, bolniško oskrbo, mleka in potrebno postrežbo. Na Krfu vsega tega ni bilo. V začetku je bil tamkaj za vse u-mirajoče en sam zdravnik. Kmalu je piišlo več požrtvovalnih mož, toda smrt se Je že lotila svojega groznega posla. Preveliko pomanjkanje vsega je od dne do dne bolj oslabljalo življenske moči. Položili so jih v postel e: umirali so. Dajali so jim jesti, da vsaj nekoliko utolažijo lakoto: umirali so. Imeli so solnce, da bi si ogreli zmrznjene ude: umirali so. Slika groba. Pričakovanje smrti je izenačilo vse. Po šotorih leže stisnjeni drug poleg drugega, a življenje polagoma ugaša v njih. V njihovih obrazih ni go sušilno napravo vsaj toliko posušiti, da se dajo brez nevarnosti pred plesnobo in gnilobo hraniti. Za porabo majhnih množin doma, ki se kmalu pokrmijo, zadostuje rezanico od pir-ničnih korenin kolikor se da na solncu posušiti in jo potem hraniti ni zračnem in suhem prc-storu. Povsodi pri nas so njive s pirnico silno zaplevljene. V korist vsakega kmetovalca je, če vse izorane in skupaj zbrane pi: nične korenine odstrani; pri sedanjem silnem pomanjkanju in draginji krmil naj jih pa ne zavrže, temveč jih kot krmilo doma porabi. Kjer pa nočejo pimičnih korenin doma porabliati, tamkaj naj županstva kmetijske podružnice, šolska vodstva itd organizirajo zbiranje pirničnih koren n in naj jih ponud io Centrali za krmila deželnega odbora v Ljubljani v nakup, ki bo zanje plačevala 8 K za 100 kg. Zbirati je oprane, zrezane in dovolj posušene korenine, ki se morejo odpošiljati omenjeni centrali v vrečah, ki jih lahko od n^e dobe, če jih sami nimajo. Skupit ek ne bo neznaten; kmetovelci bodo iineli od nji ga nov dohodek in če dajo te korenine zastonj, ki so jih poprej zameta vali, popla a s skupičkom delo, preostanek se pa more pO abiti za občekoristne in dobrodelne vo]ne namene, za katere se sedaj itak na vseh straneh zbra. Eflffl£pM? Anton JerkiČ posluje/opet v s vojen? IUIU5IUL ateljeju v Trstu. Via delle Po-u Rte v. 10. 2401 množina ra/ne vrste sira je na prodaja Ulica Valdirivo 29, mlekarna. ' 163 Ha debelo sama za preprodajalk. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijevo podjetnika, razni gu t.bi, denarnice, ina/.ilo /.a 5evlj», električne svetiljke, Vniterije, p'semski papir, kopirni sv m'-, ni ki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razua :ezil:i, robci, mrežic® za brke, pletenine, srajce, spodnje h'ače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke ,.Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Nicolo 62 štev. 19. Vino M naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah. 138 Darovi. Darovi, došli ces. komisarju. Gospodarsko društvo v Bazovici K 250. za invalidne tržaške vojake. V počastitev spomina Kat. Ebnerja vit. pi. Ebenthalla ba«-on in baronesa Fortunato pl. .Vivante K 50. za vdove in Efij^i vdovec, bivši pomorski kapetan. Hrvat, močan in zdrav, kateri ima na deželi meblirano hišo z vrtom, išče v svrho ženii ve gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Pi-mene ponudbe s sliko pod „Kapetan" na Inser. oddelek Edinosti. 300 Zlctarnlca S G. Pmo Trst, ulica canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Predaja po pošteni ceni m, ciians, prstane Itd. itd. ri so zamogli sprav iti na lice mesta le en j portugalski voiak sicer popolnoma kos te top, ki pa ni mogel pregnati Srbov iz mi- | jesnim „aporom, ker je izredno žilav in hovih postojank. I udi Srbi so imeli le en ; QCjporen proti pomanjkanju in vremen-top, zato pa so postavili jako spretno po skim ^^^ da pa prilično težko za- li išah strojne puške, ki so neprestano s treh strani obstreljevale most. Napadalnim četam — bila je ena briga- došča moralienim zahtevam. Portugalcu nedostaja vsakega smisla za disciplino, red in čistost — tri stvari, ki so v da- da — je poveljeval en polkovnik, ki je na§nii vo]ni neizogibno potrebne. Portu-imel prve in sedaj tudi zadnje boje s brbi gaiski vojak ne pozna varčevanja z inuni-Par kilometrov vzhodno mos*a je ukazal djo _ razsip]je siIne množine streljiva. V brigadir četam, naj marki rajo prodira- obče dober streIec? ki dobro pagaja; aii nje in vzbudijo v brbih sum, da je glavni v resnem trenotku mu manjka miru, ki je napad nameravan tamkaj. Manever se je ■ . za sigurn0 in zanesljivo rabo puške, posrečil; Srbi so spravili na kraj, kjer so £astni§ki zbor je pisana družba. Pomolili da so ogroženi, močne oddelke. { aristokrata nahajamo med častniki 50. bolgarski pespolk je dobil ukaz, naj bivših aktivnih podčastnikov, ki jim manj-napade Srbe prii mostu. Glasom ukaza so ka skom vsaka višja jzabrazba. Portugal- morale čete, pehota, strojne puškeiin ar-!ski častnik dobiva v mirnem času tako tiJjerija točno ob */210 dopoldne otvonti s]abo ]ač da se mQra bavid tU(J. & Ra_ silen ogenj, ki naj bi trajal le pet mmnt k|m drugim postranskim poklicem. Po!i-Po petih minutah naj bi vrgli pjjomnivre- tičnQ mu je ^ ZatQ nahajaJ1K) v če s peskom in deske na goreči most. Ko|vseh državnih siužbah aktivne častnike s0*™?}1 ^k/tl,f>rvi streh* ^Je,unii£"|kot uradnike, kar je seveda na škodo n,.I,.Srblulv.h,re: so.s.e1hoteIi,Qt?I5: lastniškemu duhu. Častniki, podčastniki nirji približati mostu, je pričelo pokati da {n ^ vofaki sodeiujejo aktivno v poje bilo strah in groza. Manjše b; barske iiviieilju. Od tod prihaja, da poskusne so skuša e v diru preko mosta,; pravega zaupanja do svo-a so utonile v valovih Drma. Druge sku-; predpOStav]jencev. Eden vidi v dru- pine so skušate, plazeč pod mostom o^leduha, ki da pazi jia vsako be- ob tramovih, onstran reke. A tudi te so 6 > * .k. -- - — vec izraza, samo oči so široko odprte, kak r i padlih vojakov, Diodat in Pavel nrpn^oni« F Tnpcovlch K 50. da gledajo prenehanje grozot Ob obali stoji mrliška ladja „San Fran-cesco d' Assisi". Čaka žalostnega tovora mrtvih mladeničev, da jih daleč tam zunaj potopi v morju. In ko je ves ta tovor mrličev vkrcan, ko je ladja pripravljena za žalostna vožnjo, tedaj ostalo brodovje v pristanišču pozdravi in izkaže zadnjo čast mrličem. Kaka ironija usode! Vsa ta četa mladih mrličev dobiva morje za grob in ti mrtvi dečki so potomci onega srbskega naroda, ki je mislil, da ga v njego ih mt jah zaduše, stisnejo Albanci, Avstrijci, Romi n', Grki in Bolgarji. Srbske mrliče izroča o ravno onemu morju, do katerega so hoteli prodreti ob največjem naporu nadčloveških moči. Gospodarstvo. Korenine od pirnice izborno krmilo. Na n ivah imamo občezna i, silno nadležen in hud plevel v rastlini, ki se imenuje pir-nica ali tudi pirika, omica, grana, rava, skrada, bored, Železna trava Itd. Pirnica sicer rase tudi na travnikih, kjer ni p evelna rasttt*a, temveč daje zelo dobro seno; na vlažnih travnikih je pirnica skoraj najboljša trava, ker vlaga ne umori tako hitro njenih koren n. Na njivah je pa pirnica zelo nadležen in sedo. Za dobe monarhije je bilo nekoliko pognale srbske strojne puške v valove. Bolgarov ni bilo mogoče zadrževati. Stra-1 \ iti ogenj in smrt tovarišev je vzbudila \ vojakih neci isno jezo; zahtevali so od oficirjev boj na nož. . , , x. Toda poveljniki niso hoteli poslati čet globoko poseči v zep. v gotovosinrt. ampak so odredili novo . Pn mornarici je stvar vec ali manje bolje. Šele sedanji republikanski sistem je izzval tako nepovoljno stanje. Oprema portugalske vojske je jako slaba, pak bodo zavezniki morali gotovo je. Pijonirjl so prodrli vno- ista, kakor pri kopneni vojski. Portugalci pometali deske in kole. Srbi so jih 1 ^ .sjcer v™dni moTn*T»> aIi zopet pognali. Tu skoči neki oficir v di- etnikom bi trebalo še mnogo, zelo mnogo v ji razkačenosti ined goreče tramove in naoDrazDe- prispe srečno ons tran reke. Njegovemu In sedaj še nekaj o portugalski ženi. Na zgledu je sledila z enako srečo potem v kratko rečeno: ni lepa in kaj hitro veni, bližini se nahajajoča stotnija. Srbi so bili Pa nai že gospa iz najvišjih krogov, par minut iznenađeni, potem pa so pričeli ali priprosta kmetica. Narodno slikovito most besno obstreljevati. A bilo je pre- nošo so portugalske žene že popolnoma pozno. Četa Bolgarov, ki je prodrla čez opustile. Sicer pa — žena kakor žena! most, je zavzela eno strojno puško in pobila moštvo. Istočasno se je posrečilo še drugim skupinam čez most, nakar se je ^ c ^ . ~ pričelo tako strahovito klanje po ulicah, , dopisnik tunnske „Stampe* Fern Pisani, da si ni mogoče misliti hujšega. Srbi so se £ priča umikanja srbske vojske pred Smrt srbske mladine. med neprestanimi boji pričeli umikati proti albanskim goram, Bolgari pa so jim sledili z bajoneti. Kdor je prišel pod nož, ta je padel: ujetnikov se ni delalo. Ko je bil boi končan, je bilo na obeh straneh glavne ceste na stotine trupel. Bili so sami junaki. Struga je bila sicer v bolgarskih rokah, toda Srbi so bili že v albanskih gorah, kamor jim Bolgari niso mogli slediti. To je bil zadnji boj med Srbi in Bolgari. Pcrtusaid. (p >ihološko razmotrivanje. Po romanskih deželah je na daleč razširjen šaljivi francoski pregovor: »Le I ( rtu^rais tonjours gais« (Portugalci so v edno veseli.) Ali ta pregovor je povsem neopravičen in neumesten. Kdor dobro pozna Portugalce in njihovo naravo, mora priznati, da so vse prej, nego veseli. Popolnoma jim manjka smisla za humor, šalo in veselost. Na človeka deluje nekam povsem nenavadno, ko pod tistim veselim solncem in modrim nebom na o-bali valovečega morja naleta na melanholične, skoro žalostne ljudi. Komaj se premaguje?, da jim ne zakličeŠ: Srnejajte in radujte se svojega življenja. Ali, ta melanholija in žalobnost ste globoko vsajeni v naravi Portugalcev. Kaže se povsod in ob vseh prilikah. Na ljudskih svečanostih, v gledališču, pri ob- Mackensenovimi četami in smrtnega boja srbskega naroda. Toda vsa grozota v tem umikanju naroda pa izginja pred stvarmi, ki jih je videl pozneje !n jih opisuje tako-Ie: Najžalos nejšo sliko sem videl v vasi Nido na otoku Krfu. Ko se je srbski narod pri-prav'jal na smrt, je po vaseh v Stari Srbiji klical boben 17, 16 in 15letne dečke. Ko so vojsko in arhive odpravljali čez mejo, poizkuša!! zbra i bodoče može, ki bi ncsili puško in branili domovino. Že v cvetu mladosti so jih uvrstiti v armado, ker nihče ni mogel vedeti, koliko časa bo trajala vojna. Tako se je zbrala armada kakih 30.000 smrti zapisanih novincev. Toliko jih je bilo, ko so odšli. Drugi, že izvežbani vojaki so na svojem b gu imeli svoja zbirališča. Naj je vadala v njihovih vrstah še taka potlačenost, so se vendar vedno pokoravali poveljem, imeli so še častnike, nekateri polki so imeli še zastave ali kak drug vojni znak, okoli katerega so te mogli zbirati vojaki. Ta armada dečkov pa Bi imela poveljnikov, niti Častnikov, niti zastav, da, ničesar ni ime a, niti hrane, da bi si utolažila lakoto. +Na .alba»skl mej je čakal dečke jezdec. Iztegnil je roko proti solnčnemu zapadu in zakli:al koloni: — Samo naprej v tej smeri! V enem mesecu pndete dc»morja! Tamkaj dobite ladje]! In obrni je konja b> odjahal k onim, ki so še ostali od njegovega polka. Tako so potovali t! novinci proti zapadu Hodili so noč in dan. Stotine teh dečkov je umiralo vsled utrujenosti, za lakoto in za- za vojne slepce. Vodstvo občinske ljudske šole v Bazovici K 11*04. nabranih med učenci IV. razreda, za Rdeči križ. Stavbni podjetnik Anton Vecchiet K 5. za Rdeči križ. Magdalena vdova Matjevich K 5. in Vincenc ja Matjevich K 5 za velikonočne darove našim vojakom na bojišču. Učenci in učenke italianske občinske šole na Vrdtli K 3 24., Z3 mesec marc, v korist skladu za vdove in sirote padlih vojakov. Zavodu sv. Nikolaja so darovali: Ksaver MeŠko, župnik Marija na Žili K 2, Beilec Franc, Kandija pri Novem mestu K 1*50, Perušek Rajko na Dunaju K 10, Zadnik Ka- i rrlina v Trstu K 10, in stno županstvo v Kr; nju K 30, dr. Erlich Martin, prelat v Celovcu K 5, dr. Prelner Matija v Trstu K 10. dr. Stare Josip, hiš. pos stnik v Ljublja- I ni K 10, dr. MFan Gorišek pri sv. Lenartu ; na Štajerskem K 10, Hr milno in posojilno društvo v Nabrežini K U>. Luka Svetec, c. k. no ar v Liti,i K 10, Peier Majdić v Jar-š h K 10, Pfeifer Franjo v Ljubljani K 10, d Vrhovnik han. župnik v Ljubljani K 10, ^^ županstvo tb^ine Lokev na K21o 62. CBHE^E5®«&S23E2BBE* CSBKJB35B C3 ®«B3£2EB5a škodljiv plevel, ki se razrašča v zemlji m pošilja pritlike na vse strani. Te pritlike so niene belkaste^ korenine, ki vsn*o p mlad ćf^c." k^dež.'šol. mtooVntev Trstu kT6, površje; dr M Schm|rmauI v R;,jhenbnrgu K 25, ^ ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cenuak se Je preselil in ordinira sedaj v Trstu. ui. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdlianlezoliovlirez bolečine. Plombiranja. UMETNI Z&B3E. J ^ Mm dalmatinskega alna ^ lastnega pridelka iz Jesenic pri Oiništi Filip Ivanišević I ulita farintia si. 18, Telefon 14-85 vse nanovo poganjajo in počasi v . o . . . ,. . vil. iti. cviiiiiiiuiriui » iv železnice v Kranjski gone škodujejo, če ima le dovolj svetlobe n ^ K 2 Delavsko nodporn . društvo V Trstu zraka. P.rnica cvete meseca junija in julija. * 1 Najbolj je nadležna na peščeni zemlji ker se tamkaj najlaže razrašča. Vsak razumen kmetovalec bo pirnico vso silo zatiral, in sicer v prvi vrsti ob spomladanskem oranju in temu sledečem bra-nanju, ker takrat nabere cele. kupe pimičnih korenin, ki se jih mora skrbno uničiti; posamezni deli korenin se namreč ob deževnem vremenu ožive, poganjajo stebla, narede nove rastline s semenom, ki prehaja z -pet na njivo. Pirnico moramo torej z vso silo zatirati, a pri tem imamo lahko dvojen dobiček. Njive očistimo močno škodljivega plevela in zbrane korenine so oa izborao krmilo in jih torej ni zametavati. Od prsti izprane korenine pirnice so sveže, k kortudi posušene, najmanj tako dobro krmilo kakor otrobi, kajti imajo v sebi veliko škroba, razni i rastlinskih sluzov ter tolščebe in znatno množino prebavljivih be-Ijako inastih snovi. Korenine od pirnice je torej šteti naravnost med močna krmila. Pir-ni ne korenine so kot krmilo veliko več vredne, kakor n. pr. sedaj veliko predragi posušeni zrezki sladkorne pese in tudi celo kot sirov sladkor, ki nima v sebi nič beljakovin in je v zdravstvenem ozira za živali omejene vrednosti. Pirnične korenine prav posebno prijajo konjem, ki jih morejo napol posušenih in dobro zrezanih dobiti na dan 5 do 6 kg. So pa ravnotako dobro krmilo za vse druge domače živali Ob časih draginje in pomanjkanja moke se je delala iz pirničnih korenia krušna moka za človeško prehrano; iz te se ie delal kruh prijetnega duha in okusa. 61/« kg suhih pirničnih korenin da 41/« kg bele; 1 kg črne moke in 1 kg otrobov. Na Francoskem rabijo pirnične korenine kot krmilo za konje že odnekdaj in tudi takrat, če je dovo|| drugih krmil Skupaj zbrane pirnične korenine je v čisti vodi dobro Izprati la jih je potem na slamoreznici kolikor mogoče nakratko zre-zati Tako očiščene in zrezane korenine je na solncu, v krušnih pečeh aii s kako diu- K 20, Županstvo Gorje, okfaj Radoljica K 20, Franja Battista mesto cvetk za god g. Gromovi K 3, zbirka ge. Drage Gušt nove v Kanfanaru: Ni!<. Suiič, dekan K 4; po 2 K: l an Čretnik, rranc Bla'mk, Kari Ipavec, Nikol. Jedrlinič, Lojzka Turčinović, Roža Meden ; po 1 K: Angel Cerov?c, N. Kinkcla, Uvija Mavrović, Gjuro Pilat, Matko Petel, Franc Zagiič, N. Perkovlć; Julija Milič60h, Franica Tenčić 40 h, Ivana Zohil 40 h, Ivana Jelonić 20 h, Marija Terpin 60 h, Foška Tomažić 60 h, Marija Susinović 40 h, Ivan Dušman 40 h, Josip Guštin 80 h, Draga GuŠtin 5 K. — Vsem darov Icem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Najplemenitejše priznanje za te človekoljubne darove pa naj jim bo zavest, da so s svojim prispevkom v usodepolnem trenotku pripomogli k rešitvi našega potrebnega poselskega zavetišča. Dal Bog še mnogo posnemovalcev! Odbor. Prodaja na drobno in na debelo. Gosttfna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. J MnG-fGtoMčiil atelli Trst. liiita del Rivo št. 42 (Dritllile) Trsi Izvršuje \ saka foto^rafiuuo delo kakor tudi razglede, posnetke cotranjost lokalov, porcelan ist^ fdožče za vsak o v rs t. spomenike. POSIBNGSTi POVEČANJI nt VSAKE FOTOGRAFIJ £ m i.uoi udobnosti go.sp. naročnikov sprejema naroćbe in jih m vrauje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših Cđaah.. ! -J MALI OGLASI. Za vojne ujetnike u Rusiji ^ ^ rovanje v ruskem jeziku. Od 9-2 pop. L lica Kaf fineria 3 (blizu trga Barriera. 164 Kdor cene. hoče prodati VOLNO naj gre ▼ Barko vije iUviora 152 ker tam se p ačujejo najvišje 157 Kdor hoče prodati volno po pošteni ceni, naj se obrne k trgevcu, Kateri kupuje in plača staro belo volno jo najvišjih cenah. Trst, ul. Giorgio Vašari St. 18 15 j Trst, al. đel M»a štsp. 42 Dr. H0R¥ATH TRST, Via Canntia 39 Specijalist , i BOkSZNI ŠIBKOST In NERV02MDST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 10-1 pop. I/i 4-7 zvečer ob nedeljah od 10-1. n me Čistilo za čEUije, pouelnKoulne mr prodaja 1B8 GfiZULLi & C.0 - TfSt ulica Carpison 2. RAVNATELJSTVO GORIŠKE HRANILNICE (Monte di Pieti) daje »t-zda je zavodov Krivini k, gospod JULIJAN ZORN asistent pri zastavlialnlcl dne 28. t. in. popoldne ▼ Trstu mirno preminul. Pogreb rajniki je bil ▼ četrtek, dne 30. t. n}. ob 10 Vs pred poldne iz hiše / ulost M. 21 ulica GKoaehino Romini. Sv. mada zadušnica se bode brala 4. aprila 1916 ob 7. uri v župni cerkvi v AjdovSčini. V AJDOVŠČINI, 31. marca 1916.