Leto XXIV- št 173 Upravmitvoi Ljubljana, Puccmijevj ulica 5. Telefoo it. 51-22. 51-23. 31-24 IrLserucm oddeleki Liubliana, Puconijeva ulica 5 — Telefoo ta. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A^ MILANO Računi: a Liubl lansko pokrajino pa poštno-čekovnem zavoda ta. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conri. Cort. Post. No 11-311« Prds - Cena 1.— 1 izhaja vsak das razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Dredoittvoi LJubljana — Puconijeva ulica St. & Telefon SL 81-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Weitere Ausdehnung des feindlichen GrossangrifSes In der Nortnandie Grcssangriff gegen Florenz blutig zusammengebrochen — Erbitterte Kampfe im Osten — 97 Terrorflugzeuge ab* geschossen Nadaljnje razširjenje sovražnikovega velenapada v Normandiji Velenapad na Firence krvavo izjalovljen — na vzhodu — 97 strahovalnih letal Uspešen protinapad južno od Caena boji Ans dem Fiihrerhauptquartier, 29. Juli. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: lm VVestteiT des normannischen Lande-kopfes nahm die Ausdehnung des feindlichen Grossangriffes gestern noch vveiter zu. Ostlieh St. Lo vvurden starke ortliche Angriffe bis auf geringe Einbriiche abgevvie-sen und siidlich der Stadt bei Moyon und Villebaudon feindliche Angriffsspitzen im Gegenangriff zcrschlagen. Westlich davon gelang es dem Feind unter Einsatz neuer Kriifte nach erbitterten Kampfen weiter naeh Siidvvesten vorzudringen. Am West-fliigel des Landekopfes setzten sich unsere Divisionen im Kampf mit dem stark nach-drangenden Feind in den Raum beiderseits Coutance ab. In den neuen Stellungen vvurden dann alle feindlichen Angriffe ab-gewiesen. Vor dem Landekopf beschadisften Torpe-doflieger ein feindliches Sehlachtschiff von 6000 BRT schvver. Schnellboote versenkten in der Nacht zum 27. Juli vor Le Havre zwei britisehe Sehnellbooto und beschadigten mehrere andere. E?n eigenes Boot ging verloren. Im franzosisehen Raum vvurden vviede-rum 180 Terroristen im Kampf niederge-macht. Das Vergeltungsfeuer auf London dau-ert an. In Italien brach der zvveite feindliche Grossangriff gegen Florenz blutig zusam-men. Mit et\va acht Divisionen rannte der Feind, von starkstem Artilleriefeuer unter-striitzt, immer vvieder gegen unsere Front an, ohne einen Erfolg zu erringen. Nach schvversten Kampfen, bei tropiseher Hitze, waren die Stellungen am Abend fest in der Hand unserer Truppen. 20 Panzer vvurden abgeschossen. An der ubrigen Front besehrankte sich der Feind auf schvviiehere Angriffe vvest- lich des Tiber im Kiistenabschnitt, die er-folglos blieben. Im Osten vvurden heftige Angriffe der Sovvjets im Karpathenvorland zum Teil im Gegenangriff abgevvehrt. Ostlieh des grossen Weichselbogens schiebt sich der Feind mit starken Kršiften an den Fluss heran. Ein t)bersetzversuch iiber den Fluss vvurde vereitelt. Siidostlich VVarschau und bei Siedlce dauern erbitterte liampfe an. Zvvischen dem mittleren Bug und Kauen sehlugen unsere Truppen alle Durchbruchsversuche des Feindes ab. Im Abschnitt Kauen—Riga verstarkte sich der feindliche Druck. Trotz ziihen Wi-derstandes der Besatzung drang der Feind in die Stadt Schaulen ein. Nach Mitau vor-stossende feindliche Kriifte vvurden im Gegenangriff aus der Stadt gevvorfen. An der Front zvvischen der Diina und dem Finnischen Meerbusen scheiterten auch gestern zahlreiche Angriffe der Bol-schevvisten. 43 feindliche Panzer vvurden abgeschossen. Schlachtfliegerverbande vernichteten 40 vveitere Panzer, zahlreiche Geschiitze und mehrere hundert Fahrzeuge. In der Nacht fiihrten schvvere Kampf-fiugzeuge einen zusammengefassten An-griff gegen den Bahnhof Molodeczno, der starke Briinde und heftige Explosionen unter abgestellten Transportziigen hervorrief. Bei der Abvvehr eines sovvjetischen Luft-angriffes auf die Stadt Kirkenes schossen unsere Jagdflieger 12 feindliche Fiugzeuge ab. Nordamerikanische Bomber griffen bei Tag Orte in Mittel- und Westdeutschland, darunter Wiesbaden und Merseburg, an. In der Nacht vvaren Stuttgart und Hamburg das Ziel feindlicher Terrorangriffe. Luftverteidigungskršifte brachten 97 feindliche Fiugzeuge, darunter 95 viermotorige Bomber, zum Absturz. Hudi boji v Normandiji Berlin, 29. jul. Na invazijskem bojišču so nadaljevale nemške čete v četrtek na področju južno* od Caene svoje protinapade, ki so jih pričeli že prejšnjega dne. Zavzeli so kraj Ver-rers in iztrgali sovražniku po uničenju 45 oklopnikov zadnji ostanek pred tremi dnevi pridobljenega ozemlja, kj ga je zavzel neki kanadski zbor. V sredo so bili tam uničeni štirje kanadski bataljon1 Istočasno je cbstre-ljevalo nemško topništvo skupno z lovskimi in borbenimi letali zbirališča sovražnih čet in pripravlja ne postojanke in premrf.lo na odseku pri Tramu kakor tudi ob potoku Odonu prodrle sovražne baterije. Nemški izvidniški letale so opazili velike eksplozije 'n obsežne požare posebno na zapadnem robu Caena, kjer so bila zadeta sovražna skladišča streliva. Močni britanski oddelki, ki so bili zbrani na odseku cb Orni. so morali zopet odložti nameravani napad, čeprav so že zaključili svoje priprave. S tem se je zopet izjalovila nameravana ofenziva na britansko-severn»ameriškem vojnem področju. Zavezniki so hotel', da bi britanske in ameriške čete istočasno napadle. To jim je uspelo v torek, a le nekaj ur. Od tedaj napadajo Američani zopet sami in to zapadno od Vire. medtem ko Britanci pri Canu spričo nemških protisunkov skoraj popolnoma mirujejo. Na področju zapadno od St. Loja je prodiral sovražnik, ki je prodrl do ceste St. Lo— Coutance podnevi v obliki pahljače z več močnimi oklopniškimi klini, katerim je sledila pehota. Dva klina sta silila proti jugu in jugo-zapadu v smeri proti zgornjemu toku potoka Soullesa, tretji preti zapadu. Večje skupine bombn kov so podpirale napadalce. Močan topniški ogenj pa je nasprotno pomagal branilcem. Vedno znova so dobro in naglo peraz-meščerie baterije in čete z odločnimi protinapadi zadržale prodira jočega sovražnika. Proti večeru so nemške čete zavrle prediranje sovražnih sil proti jugu na področje Bois de Soullesa. Končno so bile južno od tega gozda ustavljene. Američani, k; so prodirali cd Marihnvja proti jugozapadu, so naleteli pri Cerisvju in Savignvju kakoT tudi severno od tod ob državni cest; št. 172 na odločen odpor. Po sem in tja valovečih bojih je bil sovražnik tudi tam ustavljen. Nadaljnji protinapadi nemških rezerv se nadaljujejo. Tretj: sunek, izveden od Marivgnvja proti zapadu v bok nemškim oddelkom na področju pri Periersu. je b;l že po nekaj sto metrih prodiranja krvavo odbit. Pod varstvom bočnih oddelkov so se umaknile nemške čete s področja pri Lessavju tri km proti jugu na nove obrambne črte. Istočasno kakor zapadno od Marignyja so sunili Američani na odseku St. Lo—Caumont proti tamkajšnjemu izbočenemu robu, da bi zmanjšali nevarnost za svojo vzhodno krilo. Sovražni napadi pri Notre Dame d'EIle> so bili odbiti in so bile prizadejane sovražniku velike izgube. Sovražnik, ki je vdrl med St. Lojem in Le Mesnil-Vigotcm približno 12 km šdroko in 14 kilometrov globoko, je še nadalje ogrožen z obeh bočnih sitrani. Zaradi tega so poskušali Američani razširiti včeraj v zgodnjih jutranjih urah svoje vdorno področje proti jugozapadu. Ob potoku Soullesu, pa niso dosegli nameravanih ciljev. Boji so postali včeraj vedno srditejši. Nemške čete. ki so dopoldne uničile že 27 sovražnih oklepnikov, so zvišale število uničenih ameriških oklopniških voz na 75. Sovražnik je s tem od toTka dalje izgubil nad 150 cklopnikov. Nova izkrcanja Berlin, 28. jul. Vojni poročevalec na zapadu Alex Šchmalfuss javlja: Po močnih izkrcavanjih, ki so bila izvršena v poslednjih dneh pred izlivoma Orne ter Vire je treba računati z novim ojačenjem angleških oddelkov in tudi oddelkov prve ameriške armade. Vsled tega je treba pričakovati, da bodo v obeh armadah nastopile sveže sile. Ameriški general Mc Mair ženeva, 28. julija. Kakor poroča Reuter, je včeraj v Normandiji padel severnoameriški generalni poročnik Lesley J. Mc Mair. Še pred kratkim je bil vrhovni poveljnik severnoameriških sil na kopnem. Severnoameriški šef generalnega štaba Marshali ga je imenovai »mozeg armade«. Bombe na vojne ujetnike Berlin, 29. jul. Oddelki ameriških letel so bombardirali na področju Re;msa osebni vlak z vojnimi ujetniki, ki je bil na potu v neko taborišče vojnih ujetnikov v Nemčiji. Pri tem je bilo ubitih ali ranjenih mnogo angloameriških vojnih ujetnikov. Ogromen uspeh protiletalskega topniškega oddelka Berlin, 29. jul. Kakor poroča agencija DNB, so uničile nemške protiletalske baterije neke edinice na zapailu v času od 6. junija do 25. julija 1944. nad 1000 angloameriških letal. Sovražni napadi v Italiji izjalovljeni Berlin, 29. jul. Položaj na italijanskem bojišču se je zelo malo spremenil. Na področju med ligursko obalo in izlivom Else v Arno je prišlo le do neznatnih bojev. Težišče bojev je bilo tudi 27. t. m. na področju južno od Firenc. Po hudih izgubah, ki so jih utrpeli Britanci prejšnjega dne. so napadali le še posamezne, njim dozdevne ugoilnejše točke, pri čemer pa so jih doletele zopet občutne izgube, ne da bi dosegli niti najmanjšega uspeha. Slabši sunki severnozapadno in vzhodno od San Casciana so se izjalovili že pred nemškimi postojankami. Močni napadi, ki so bili izvedeni z ogromnimi silami južno od Strade in Chiantija proti Monte Moggiju, so bili že v precejšnji oddaljenosti pred nemško glavno bojno črto razbiti. Več oklopniških sunkov pri Chicchiju in proti postojankam na Poggio Mandorliju so bili prav tako brez uspeha. Včeraj zjutraj je pričel sovražnik, po izpopolnitvi svojih oddelkov s svežimi četa- mi svoj napad na širokem bojišču, ki je imel tokrat za cilj prodor do Firenc. Podrobnosti o poteku teh bojev še ni. Na odseku severno od Arezza so se omejili Britanci pri naraščajočem delovanju topništva na izvidniške sunke, ki pa so bili povsod o J biti. Dnevni napadi na italijanska mesta Milan, 29. jul. Italijanski glavni stan je objavil: Sovražnik dan za dnem teroristično napada italijanska mesta, kraje in vasi. Neprestano padajo pod anglosaksonskim bombniškim terorjem nedolžni ljudje, ženske in otroci in se rušijo zgodovinsko važne zgradbe, cerkve in hiše. Pri poslednjih terorističnih napadih je doletela mesta in kraje v Piemontu, Liguriji, Lombardiji in Benečiji velika škoda po stanovanjskih predelih civilnega prebivalstva ter javnih zgradbah. Ti strahovalni napadi se dnevno ponavljajo in jasno kažejo nasilni barbarski nagon anglosaških teroristov. Fuhrerjev glavni stan, 29. jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V zapadnem delu normandijskega predmostja se je včeraj še bolj razširil sovražni velenapad. Vzhodno od St. Loja so bili odbiti močili krajevni napadi razen majhnih vdorov in južno od mesta pri Moyonu in Villebaudonu so bili v protinapadu razbiti napadalni klini. Zapadno od tod je uspelo sovražniku s svežimi »lami prodreti po ogorčenih bojih dalje proti jugozapadu. Na zapadnem krilu predmostja so se umaknile naše divizije v borbi z močno pritiskajo-čim sovražnikom na področje na obeh straneh Coutancea. Z novih postojank smo odbili vse sovražne napade. Pred predmostjem so poškodovali torped-ni letalci sovražno 6000tonsko vojno ladjo. Brzi bojni čolni so potopili v noči na 27. julij pred Le Havreom dva britanska brza bojna čolna ter poškodovali več drugih. Neki nemški lastni čoln je bil potopljen. Na francoskem ozemlju je bilo zopet v boju ubitih 189 teroristov. Maščevalni ogenj na London traja še nadalje. V Italiji se je krvavo izjalovil sovražni velenapad proti Firencam. S približno 8 divizijami je napadel sovražnik, ki ga ja podpiral najmočnejši topniški ogenj vedno znova naše črte, ne da bi dosegel kak uspeh. Po izredno težkih bojih v tropski vročini so bile postojanke zvečer krepko v rokah naših čet. 20 oklopnikov je bilo uničenih. Na ostalem bojišču se je omejil sovražnik na slabše napade zapadno od Tibere in na obalnem področju, ki so ostali brezuspešni. Na vzhodu so bili močni sovjetski napadi na Karpatskem predgorju odbiti deloma s protinapadi. Vzhodno od velikega loka Visle prodira sovražnik z velikimi silami proti reki. Poizkus prekoračenja reke je bil onemogočen. Južnovzhodno od Varšave in pri Siedlcu trajajo še vedno srditi boji. Med srednjim Bugom in Kovnom so odbile naše čete vse sovražne prebijalne poizkuse. Na odseku Kovno—Riga se je ojačil sovražnikov pritisk. Kljub žilavemu odporu posadke je vdrl sovražnik v mesto SiauliaL Proti Jelgavl prodrle sovražne sile so bile s protinapadom vržene iz mesta. Na bojišču med Dvino in Finskim zalivom so se izjalovili tudi včeraj številni boljševiški napadi. 43 sovražnih oklopnikov je bilo uničenih. Oddelki borbenih letal so uničili 40 nadaljnjih oklopnikov, mnogo topov in več sto voziL Ponoči so težka bojna letala sredotočno napadla kolodvor v Molodečnu in povzročila močne požare ter eksplozije med prevoznimi vlaki na stranskih tirih. Pri obrambi proti sovjetskemu letalskemu napadu na mesto Kirkenes so sestrelila naša lovska letala 12 sovražnih letal. Severnoameriški bombniki so napadli podnevi kraje v srednji in zapadni Nemčiji, med njimi \Viesbaden in Merzeburg. Ponoči sta bila Stuttgart in Hamburg cilj sovražnih strahovalnih napadov. Zrač-no-obrambne sile so sestrelile 97 sovražnih letal, med njimi 95 štirimotornih bombn-i kov. Srditi obrambni boji na vzhodu Berlin, 29. julija. Na vzhodnem bojišču so dosegli močnejši oddelki boljševikov v zadnjih dneh več globokih vdorov. Vendar so se jim nemški oddelki nad vse odločno upirali Ker se je sovražnik ojačil in napadel boke nemških oddelkov, se je odločilo nemško vojno vodstvo za radikalno skrajšanje bojne črte. Sovražniku prepuščene kraje in mesta so opustili po uničenju vseh za vojno važnih naprav. Poleg Narve, o kateri so boljševiki sami priznali, da je bila dobesedno vržena v zrak, je bil Bjalistok šolski primer za take ukrepe. Ko je sovražnik v sredo vdrl v mesto, so bile' odstranjene že vse zaloge. Z izvrstnim in razumevanja polnim sodelovanjem med oboroženo silo, civilno upravo, gospodarstvom in državnimi železnicami je uspelo odpeljati 4000 vagonov dragocenih živil in industrijskih izdelkov. V varstvu bojišča so tehnični oddelki imeli šest polnih dni časa do izpraznitve-nega termina ter so mogli uničiti vojaške naprave in tovarne do temeljev. Slično kakor v Narvi in Bialistoku so izvršili pionirji in zaščitnice tudi na drugih odsekih svoje delo prav temeljito. Nove bojne črte se opirajo v Galiciji na Karpatsko predgorje, na San in srednjo Vislo. V svoj južni del so sprejele lvov-sko posadko, ki je kljub najtežjim napadom z vseh strani po uspelem proboju dosegla zvezo proti jugovzhodu Na področju južno od Lublina so morali prestati nemški oddelki hude boje, ker so ču*&li pot svojim tovarišem, ki so se umikali proti Visli in katere so napadali boljševiki od juga in vzhoda Severno od Lublina so boljševiki pritisnili najprej proti zapadu. Ko so bili tam ustavljeni so se obrnili zopet proti severu Kljub vsem izgubam pa je tam napadajoči sovjetski oklopniški armadi uspel le en krajevni vdor. Zaradi izravnanja bojišča med srednjo Vislo in Njem en om je bilo treba izprazniti Brest Litovsk. Ko je posadka odbila dva napada oddelkov po tisoč mož in je nazadnje uničila letališče, je prodrla proti zapadu in prebila obkolitveni obroč, ki so ga stvorile tri sovražne divizije. Tam in v bojih za Bialistok je bil uničen 401 sovjetski oklopnik. Na ostalih težiščih južnega in srednjega odseka so bile sovražne oklopniške izgube prav tako velike. Na področju pri Lvovu in ob Sanu so razdejale nemške čete nad 30. na odseku Lublin—Visla 38 in na področju Grodno—Kovno okrog 60 sovjetskih oklop nikov. Pri Kovnu so napadli boljševiki le s šibkejšimi oddelki. Dalje proti severu pa jim je uspelo prodreti s področja severnozapadno od Poneveža z dvema klinoma proti jugozapadu in jugu. Tam so sedaj hudi boji s sovražnimi oklopniki in izvidniškimi oddelki Med Dvinskom, kjer so nemške čete razdejale vse mostove in ceste, in Pejpu-škim jezerom pa pritiskajo boljševiki stalno s pehoto, oklopniki in borbenimi letali. Vsi napadi pa so se izjalovili in so bile prizadejane sovražniku zelo velike izgube. Težišče napadov je bilo zapadno od Ostrova, kjer je neka nemška pehotna divizija s sodelovanjem letalstva vztrajala na svojih postojankah. V teh bojih je dosegel posebni uspeh bojni oddelek pod vodstvom majorja Buscha, ki je bil sestavljen iz 1. bataljona 4. grenadirskega polka in 2. oddelka 32. pehotnega polka. Le-ta je v borbi proti trem divizijam, ki so jih podpirali oklopniki in borbena letala. onemogočil sovražni vdor na raznih mestih. Južnozapadno od Narve so napadajoči boljševiki naleteli na odločni odpor nizozemskih prostovoljcev vojne SS, ki so po očiščenju številnejših vdorov krvavo odbili vse napade. Nemško letalstvo je poseglo v boje za razbremenitev vojske. Uničilo je 71 oklopnikov. 400 vozil in sestrelilo v letalskih spopadih 36 sovražnih letal. Poveljnik skupine major Rudel, ki je bil odlikovan s hrastovima listoma z briljanti in meči k viteškemu križcu železnega križa, je izvedel 2100., stotnik Kislich, skupinski poveljnik neke jate borbenih letal pa 1000. polet proti sovražniku Uspeh topništva ob Dvini Berlin, 29. jul. O priliki nekega sovjetskega napada je bilo na področju neke pehotne divizije ob Dvini v enem dnevu uničenih z napadalnimi in protitankovskimi topovi ter »strahom oklopnikov« in z »oklopniško pestjo« 26 sovjetskih oklopnikov. 14 izmed njih je uničila ena sama baterija napadalnih topov. Poveljnik baterije je sam s svojim topom uničil 7 sovražnih okloDnikov. Finsko vojno poročilo Helsinki, 29. jul. Včerajšnje finsko vojno poročilo pravi: ' Na Karelski ožini so bile na nekaterih mestih odbite sovražne napadalne skupine. Na južnih odsekih bojišča in severnovzhodno od Ladoškega jezera živahen ogenj topništva in metalcev min na obeh straneh. Vzhodno od jezera Uuksuja je bil odbit napad sovražne stotnije, na nekaterih mestih pa so bile razpršene kolone na pohodu. Pri jezeru Loimolanu je sovražnik sprožil včeraj napad močnih oddelkov, ki pa so bili povsod odbiti. Več sto ljudi je padlo. 3 oklopniki so bili močno poškodovani. Tudi na pustem ozemlju med jezerom Loimo-lanom ter Tolvaseenom so bili silni boji. Vsi sovražni napadi so bili odbiti ali ustavljeni. Severno od Tolvaseena so doletele sovražnike v menjajočih bojih velike izgube na moštvu. Na področju Ilomantsija se je nadaljeval sovražni pritisk, tako da so se morale naše čete umakniti na nove postojanke. Okrog jezera Ruke ni ničesar posebnega poročati. Letalstvo je uspešno bombardiralo sovražne postojanke topništva in metalcev min ter taborišča na vzhodnem bojišču. Nemški lovski bombniki so napadli na Karelski ožini sovražne železniške baterije ter uspešno obstreljevali železniške stroje in vagone. Sestreljeni sta bili dve sovražni letali. V Kolumbiji Amsterdam, 29. jul. Kakor poroča agencija Reuter. je obsed lo kolumbijsko vojno sodišče podpolkovnika Diogenesa GUva. vodjo vojaške skupine, ki je v pričetku tega meseca odvedla predsednika Lope za, na 10 let ječe. Posledice 20. julija Poskušeni zločin zarotni&ke klike, naperjen proti življenju Fiihrerja, je imel v svoji osnovi namen zabosti nemškemu narodu nož v hrbet ravno v trenutku, ko mora Nemčija doprinašati nepopisne žrtve, da reši Evropo in njeno omiko, v trenutku, ko je vojaška borba dospela na vrhunsko točko. Ne le Nemcem samim, temveč tudi ostalemu svetu je jasno, da sta nemški narod in njegov Fiihrer neločljiva enota in da se je uprl osnovni narodni ideji sodobne Velike Nemčije, komur je šinila v glavo blazna misel odstraniti Fiihrerja sredi začrtane poti, sredi dela, ki naj odloči usodo Evrope za cela stoletja. Vendar se je pri tej priliki pokazalo, kako strašno so osamljeni zločinci, ki so poskusili v tako resnem in odločilnem času rušiti nemško narodno zajednico in streči po življenju možu, čigar delo sta ta zar jednica in današnja mogočna Velika Nemčija. Zločinska roka je dokazala s svojim zahrbtnim načinom, da nikoli ni bila s srcem pri stvari, ki je objela ves nemški narod, da se je od samega začetka pridružila mogočnemu narodnemu pokretu le iz ozkih osebnih razlogov, ne razumevajoč veličine borbe, ki je v teku in ki ima ravno v Fuhrer ju trdno jamstvo zmagovitega izida. Ko je minister Goebbels v svojem ina-menitem govoru 26. t. m. opozoril na ta dejstva, je obenem z upravičenim ponosom ugotovil, da nemški narod in vsa njegova mogočna oborožena sila niti za trenutek nista omahovala v svoji zvestobi do Fiihrerja in v svojem zaupanju vanj. Nemški narod in njegova vojska sta si olajšano oddahnila, ko sta čula, da se je zločinski nar klep ponesrečil. Ni pa ostalo samo pri olajšanju, marveč se je nemški človek na fronti in v zaledju s podvojeno silo oklenil svojega Fuhrerja, zahvaljujoč se Previdnosti, da je vprav čudežno občuvala njegovo življenje. še v nekem drugem pogledu je 20. julij učinkoval naravnost osvežujoče in zdravilno. Vsak nemški vojak zdaj ve, kje je bil izvor za nekatere nevšečnosti, ki jih je vojak na fronti često pripisoval otopelosti ali premajhnemu razumevanju zaledja za potrebe vojske. Atentat je sedaj odkril skupino, ki je bila na tihem na delu, da poskuša zasejati malodušje in s tem pomaga sovražniku. Razveseljivo dejstvo je, da so bili ti zločinci med 90milijonskim narodom le neznatna peščica, ki jo je zmrvil že prvi udarec, preden je bila v stanu narediti večjo škodo. Z uničenjem te izdajalske zarotniške peščice je bilo izvršeno dejanje, ki ga odobrava ves nemški narod in ki bo koristilo tudi skupni evropski stvari. 20. julij je po svojih razkritjih in svojih posledicah razčistil ozračje ter v vsem nemškem narodu silno dvignil duh in veselje do dela, borbe in žrtvovanja. Fronta in zaledje sta še krepkeje stisnila v roke orožje in orodje trdno odločena, da ne popustita, dokler ne bo dosežena zmaga. Ko je bilo proglašeno načelo totalne vojne, totalne zastavitve vs^h fizičnih in moralnih sil za dosego zmage, je bil s tem dan samo viden izraz razpoloženju in hotenju slehernega Nemca in sleherne Nemke. Nemško delo pripravlja novo orožje, v vojašnicah čaka na stotisoče mladih mož, da jih Fiihrer pokliče v borbo, ves narod sta prešinili pojačena volja do zmage in vera v njo — to so posledice 20. julija, katerih se ni nadejala zahrbtna peščica izdajalcev in katerih se ne more veseliti razočarani sovražnik. Tako se je v blagor Nemčije ln vse, življenja in dela voljne Evrope tudi to pot obistinilo, da se je prokletstvo, ki so ga hoteli prinesti zarotniki, spremenilo v blagoslov. Do loo let za obnovo Londona ženeva, 29. jul. Odbor za obnovo londonske City je poročal, kakor navaja »Dai-ly Mail«, da bo trajala obnova londonskega središča najmanj 50 do 100 let. Stroške za obnove cenijo na 150 milijonov funtov in še več. Po velepožaru v letu 1666 ni bilo londonsko središče še nikoli tako hudo razdejano. Predsednik finančnega odbora londonske City je izjavil, da so povzročili nemški napadi v letih 1940 in 1941 nazadovanje zemljiških davkov za 26 odst. To predstavlja letni izpadek okroglo 1 milijarde funtov državnih dohodkov. Lizbona, 29. jul. »Leteče bombe niso ni-kaka lahka stvar, marveč prav resna zadeva«, priznava v »Daily Mailu« poročevalec Don Id J on ,ki se je po dolgih letih, ki jih je prebil v Zedinjenih državah, sedaj zopet vrnil v Anglijo. V Zedinjenih državah kljub resnim Churchillovim besedam in v ostalem močno cenzuriranim časopisnim poročilom obstreljevanja z »V 1« še vedno mnogo ne upoštevajo. Nihče v Zedinjenih državah pa si niti zdaleka ne more predstavljati, kakšno škorlo povzročijo leteče bombe v južni Angliji. Posebno ponoči je naravnost strašno. Le oni, ki je bil v Londonu, ve, kaj pomenijo leteče bombe. ženeva, 29. jul. »Daily Herald« piše: Medtem ko se nadaljujejo napadi »V 1« ter se ti napadi še množe in zavzemajo razdejanja vedno večji obseg, v Angliji ni opaziti nobenega znamenja obnove. Vodstvo je odpovedalo. Churchillova vlada se omejuje. Namesto da bi pričela veleofen-zivo proti slabim razmeram in splošnemu razdejanju ,se Churchillova vlada omejuje na brezpomembne priprave, ki jim daje zvenečj naslov: »zakonski načrt za obnovo v mestu in na deželi«. Strahovalci znova nad Budimpešto Budimpešta, 28. jul. Uradno je bilo objavljeno: Včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah je priletelo 400 do 500 sovražnih letal v mnogih valovih od juga nad Madžarsko, preletelo Podonavje ter hudo napadlo južne predele Budimpešte. Nastali so požari ln škoda. Madžarsko in zavezniško topništvo ter lovci so energično posegli v borboi. Več letal je bilo sestreljenih. Predsnočnjim so bila posamezna^ sovražna letala nad severnovzhodno Madžarska, Beda otrok na Siciliji Vsem pametnim Slovencem v temeljit premislek Ze leto dni pišejo nemški, nevtralni in fceld angleški in ameriški časopisi, da sta najzvestejša spremljevalca Angležev in Amerikancev, kamor pridejo, boljševizem in pomanjkanje. Švicarski časopis »Die Lupe« je objavil v svoji zadnji, t j. 38. številki z dne -15. julija 1944 ponatis članka »Beda otrok na Siciliji«, ki je v originalu izšel v newyor-škem časopisu »The American Traveller«. Članek je pisan tako pretresljivo grozotno, da ga je nemogoče prebrati kar v eni sapi od začetka do konca. Ob vsakem stavku se moraš ustaviti, da premisliš po vrsti vso tragedijo, ki jo doživlja ljudstvo v deželi, kamor so stopili Angleži in Ameri-kanci. Članek torej ne opisuje, kako so Angleži in Amerikanci zanesli na Sicilijo boljševizem in lakoto. Prinaša in prikazuje nam že posledice obeh teh dveh grozot in to v enem samem izrazu, na otrocih. Amerikan-ski novinar piše takole: »Osem mesecev po zasedbi Sicilije po zaveznikih smo pristali v Palermu. To, kar nas je pretreslo, je velika beda otrok, ki smo jo srečali povsod na otoku.« — Članek je bil torej pisan, kakor se vidi iz prvega stavka, že tri četrt leta po vdoru na Sicilijo, torej letošnjo pomlad. Kar neverjetno je, ako po tolikem času bereš o bedi otrok. »V Palermu nas je že v pristanišču pričakala velika truma kričečih otrok, ki se je s hrupom zagnala v nas in nas prosila za hrano. Ker nismo imeli ničesar pri sebi, nismo mogli ustreči željam teh lačnih otrok. — Stvar ni bila lahka. Sicer nas je pričakoval častnik, ki je imel nalogo, spremiti novinarje v hotel, ki nam ga je določil generalni štab, zelo pa smo se začudili, ko so se ti paglavci hitro vrgli na avtomobil, ki je bil namenjen za nas. Vprašali smo častnika, kaj to pomeni, pa je odgovoril, da se bomo morali temu pač privaditi.« — Vsak, kdor je kdaj potoval po Italiji, ve, da so otroci imeli navado nadlegovati tujce za denar. Za hrano pa niso nikdar beračili. »Hoteli smo se odpeljati, toda šofer si skoro ni upal odriniti, ker bi gotovo povozil kakega otroka. Komaj se je avtomobil ustavil pred hotelom, se je vrgla na nas že zopet nova truma otrok. Pojavili so se pred nami kar naenkrat kakor strela z jasnega neba. Komaj smo prišli do svojih sob.« »Isto se je ponovilo prav v vseh krajih, ki smo jih obiskali. Povsod lačne, raztrgane trume otrok, ki smo se jih zelo težko otresli.« — Ali si morete misliti svoje otroke, ki so sedaj zadostno in dobro hranjeni, da bodo lačni in raztrgani sprejemali ameriške novinarje? »Vprašali smo, odkod tolika beda otrok. Pojasnili so nam, da je med vojaškimi operacijami mnogo civilnih oseb pobegnilo na italijansko celino in zapustilo v splošnem kaos u svoje otroke doma, ne da bi bilo mogoče zopet vzpostaviti zvezo med starši in otroci.« — Zopet nova slika »urejenih razmer v Južni Italiji, kjer starši ne morejo niti po tolikem času do svojih otrok. »Tudi letalske akcije so zahtevale med prebivalstvom številne žrtve, da je ostalo mnogo sirot. Ti otroci živijo na skoro zagoneten način. Ponoči se skrivajo v ruševinah ali pa spijo kar pod milim nebom.« »Včasih jih vzamejo k sebi dobri ljudje, kadar je zunaj le preveč viharno in ne morejo prebiti noči pod milim nebom. Vobče pa se Sicilijanci branijo, sprejeti te male potepuhe v svoie hiše. Kajti pri takih obiskih so doživeli najslabše izkušnje. Kar ni pribito ali pritrjeno, je v nevarnosti, da poberejo ti gosti. V resnici je mladinsko zločinstvo na Siciliji strahovito naraslo.« — Najprej torej pomanjkanje in beda, potem potepuštvo in zločin. Razumljivo: če tem izgubljencem nihče ne da koščka kruha. si ga poiščejo sami s silo. Ali ni tragična pot od sirote, ki je zaradi vojnih grozot postala zapuščeno bitje, do čisto zavrženega reveža, ki mu je edin izhod zločin! Otroci se preživljajo deloma z beračenjem deloma s tatvino. Sicer je poslala zavezniška vojaška oblast potujoče kuhinje, da bi se tako prehranilo prizadeto prebivalstvo. Ti otroci pa se tem kuhinjam le redko približajo, ker se bojijo, da jih ne bi zavezniški vojaki vzeli s seboj ali jih vtaknili v zavetišče ali taborišče. Tega se bojijo ti mladi potepuhi bolj kakor smrti.« — Potujoča vojaška kuhinja — to je rešitev vprašanja prehrane! Zopet moramo premisliti, da je bil članek napisan 8 mesecev po zasedbi Sicilije torej v času, ko bi morala biti prehrana že davno urejena. Hkrati pa si lahko predstavljamo, kakšna morajo biti taborišča za mladino, ako ta osta- ne raje lačna, kakor pa da W se dala odpeljati v "taborišče. »Ce bi bila tatvina vse, kar zagreše ti otroci, bi bila še lahka stvar. Toda na Siciliji so se pojavili številni umori, ne da bi bilo mogoče izslediti storilce. Vse kaže, da izhajajo iz teh brezdomskih trum otrok. Te razmere so napotile ameriške oblasti, da so izdelale načrt za pobijanje otroške kriminalnosti in bede v zasedenih ozemljih sploh.« »Sestre ameriškega Rdečega križa so že prišle na Sicilijo, da bi predvsem pazile na higienske razmere otoka. Kajti mladi potepuhi so često prenašalei kužnih bolezni in so nevarnost celo za naše vojake.« — Okupator se je torej zganil šele potem, ko so ubogi zanemarjene! postali nevarni njegovi vojski. Torej nobenega ukrepa zaradi mladine same! Povsod samo izraz židovskega egoizma. »Najtežje jih je dobiti v roke. Kajti z vso spretnostjo pobegnejo iz taborišč ali zavetišč, da so nadziratelji čisto obupani. Otroke so skušali spametovati na ta način, da so zaprli ujete mlade tatove v ječo. Toda ker se je tudi od tod posrečilo tem ujetnikom pobegniti, so bili ti ukrepi čisto iluzorični.« — Zadnja postaja židovsko kapitalistične vzgoje je torej ječa. Vzrok njihovega moralnega propada je samo, da so lačne vojne sirote, ki jim nihče ne nudi urejenega gnezda in zadostne preskrbe. Sedaj pa pride najbolj obtožujoč stavek v vsem članku. »Na južnoitalijanskih tleh se začenja ponavljati tragedija zanemarjenih in zapuščenih otrok med rusko revolucijo.« — Tu je odveč vsaka beseda. O tem smo že dosti slišali in brali. »Večina teh otrok je organizirana v to1-pih. ki mojstrsko napadajo popotnike. Da so ti otroci sicer nevarni, se vidi iz razglasov, ki veljajo angloameriškim vojakom, naj se ne opijanijo. Kajti zgodilo se je že, da so ti malopridneži izropali pijane vojake.« — Zopet samo ukrepi proti tem usmiljenja vrednim zanemarjencem, namesto pozitivne in dobre preskrbe! »Sicer pa se ti zanemarjeni mladostniki udejstvujejo kot dovaiači za javne hiše, kot prekupčevalci divje razpasene črne borze in končno kot špijoni, tako da so morali več mladostnikov usmrtiti. Napade na potnike izvedejo navadno tako, da pošljejo kot vabo tolpi pripadajočo dekMco od 11 do 15 let, ki privabi primerno žrtev v ulice z bombardiranimi hišami, v katerih tolpa lahko izvrši napad. Otroci kot dova-jači za javne h;še vzbuia.io pozornost predvsem pri vojakih, ki niso belokožci. V službi črne borze so se izkazali ti zaouščeni otroci kot točni poznavalci skritih skladišč, kot dobavljači za gostilne in kot prekupčevalci na svoj račun.« Videli smo. kako uboge vojne sirote, ki so zaradi vojnih grozot in bombardiranja izgubili starše in dom, padajo iz bede v pokvarjenost, bolezen in zločin. Videli smo, kako Angleži in Amerikanci zdravilo to zapuščeno, skrajnega pomilovanja in vsega usmiljenja vredno mladino s taborišči.^ ječo in smrtno kaznijo namesto z urejeno prehrano, vestno oskrbo in temeljito vzso-jo. Zato ni čudno, ako beremo za zaključek tale stavek, ki mora strezniti vsakogar: »Ameriške oblasti so zaradi teh razmer poklicale v Južno Italijo ruske specialiste za vzgojo mladostnih zločincev in zanemar-jencev. Ti so bili tudi po_ revoluciji in državljanski vojni kos veliki nadlogi zanemarjenih ruskih otrok.« Te zaključne besede pretresljivega članka ftam vse povedo o ciljih, angloameri-škega osvajanja Evrope. Naipre^ popolne uničenje mest in dežela, potem razkroj in moralni propad človeka, končno pa prepustitev zapuščene in porušene zemlje ter bednega in propadlega človeka boljševikom. Naravnost nečloveško bi bilo tu govoriti še o kakih idealih. Za vse pametne, ki znajo še razsodno misliti, pa je zaključek iz tega dokumenta zelo enostaven. Ne vdajajmo se varljivim in zapeljivim obetom, ki hočejo preslepiti zdravega slovenskega človeka, da ne bi videl več prave poti. Naš cilj ie. da si ohranimo to, kar smo si v najtežjih lanskih septembrskih dneh rešili pred popolnim uničeniem. Sredi velikega viharja plava naš čolnič, ki ga odločno in preizkušeno vodi naš prezident v bolišo bodočnost. Nočemo, da bi bili naši otroci kdaj zapuščeni, zanemarjeni, pokvarjeni, izročeni v roke brezbožnemu boljševizmu. Hočemo jim sami rezati kruha, sami vh vzgajati, da postanejo pošteni Slovenci; V odločilni uri se moramo strniti vsi v en sam mo^očpn zid, ki bo kljuboval vsakemu judovskemu ali boljševiškemu navalu. Hočemo, da tudi naš narod dobi svoje mesto v bodoči novi Evropi. Koiaesrt za delavstvo rniionske pivovarne V petek 28. julija 1944. je bil v eni izmed vel'-k'h delovnih prostorov pivovarne »Union« koncert, prirejen za oddih delavstvu tega obrata. To je že tretji v vrsti uspelih koncertov, ki jih periodično prireja ljubljanska radijska oddajna postaja in o katerih smo že prej poročali. Pri koncertu so sodelovali poleg velikega radijskega orkestra, ki ga je vodil dirigent g. Drsgo M. Šijanec. še domači sekstet pod n vodstvom g. Du?ana Prevorška, fantje na vasii, kmečki trio. sopran istka gdč. Branka Strgar, August Stanko ;n Breda Rajhcva, brata Pe-trovčič ter moi-ki zbor. Ze število sodelujočih umetnikov nam priča o pestrosti sporeda tega koncerta in se v tem 07:.ru kaže stalni napredek od prireditve do prireditve. Vsi sodelujoči so svoje naloge uspešno izvedli, za kar j:h je poslušalstvo nagradilo z burno pohvalo Pcvdarek celi prireditvi je dala slovenska pesem 8 podeželja, predvsem »Fantje na vasi« in pa melodije kmečkega tria ter domačega seksteta. Gdč. Branka Strgar je s prijetnim glasom zapela dve znani pesmici, gdč. Breda Kajhova pa je simpatično zaigrala na harmoniki Durandov valček. Odmore med posamez-nimim nastopi pa je oživljal s saojim neutrud-Iji-vim humorjem in izvirno šegavostjo gesp. Božo Podkrajšek. Po zaključnih akordih radijskega orkestra, se je razvilo prijetno družabno razpoloženje, ki so ga poživljali številni sodčki piva, s kar tg&m b pogostilo tovarniško vodstvo na pri- reditvi sodelujoče moči. goste in vse navzoče delavce in delavke. Po prireditvi je tehnični \odja radijdce postaje g. ing. Schottenberger v nevezanem razgovoru podal našemu dopisniku nekaj svojih misli, glede na namen in pomen koncertnih prireditev za naše delavstvo. Glavna svrha koncertov je, da se nudi delavcu prijeten odd:h cd dela in naporov, ki so s tem zvezan'. Poleg tega pa se na ta način enkrat tudi z vesele strani notranje, duhovno spaja vodstvo in starešinstvo obrata s svoj'm i delavci. Hvaležmm poslušalcem se obenem predočuje akustična živa slika, ki je vzeta neposredno iz kroga dejavnosti sodelujočih moči. Odveč je torej vsako vprašanje, zakaj s > ti koncerti delavcu potrebni. Opazovat1 ie treba samo obraze prisotnih poslušalcev, videti samo' njih vnete poglede in mirno zbranost, pa je odgovor tu. Ne samo radovednost, amptk tudi prirojeno zanimanje za clasbo sc zč"vifl \ delavčevi notranjosti. »In glavno pri tem ie,« je na koncu razgovora dejal g. Schottenberger. »da delavci vidijo in čutijo, da jim nudimo najboljše, kar jim nuditi moremo Program je vedno izbran tako, da ustreza duši delavca in da je dositopen njegovemu srcu To se je danes na tej prireditvi moglo najlepše videti.« G. Schottenberger je nato še dodal, da se bodo prireditv za naše delavstvo po kratkem poletnem premoru nadaljeval. Vsakemu delavcu v Ljubljani bo sredi dela dana možnost kratkega Gddiha in prijetnega razvedrila, združenega z umetniškim užitlom, Ki mu bodo nudili naši priznani umetniki. Obvestila »Prevoda« Opozorilo vsem potrošnikom Opozarjamo vse potrošnike, da vrnejo takoj Mestnemu preskrbovalnemu uradu v palači Bata, I. nadstropje, živilske nakaznice za vse odsotne ali odpotovale osebe, mobilizirane letnike Itd., ker so v nasprotnem primeru določene občutne kazni, predvsem pa bodo odvzete vse živilske nakaznice svojcem dotičnega. Poziv vsem, ki potujejo v Srbijo Vse one Srbe-begunce, internirance, povratnike itd., ki potujejo prihodnje dni s transportom v Srbijo, razen onih, ki so v skupni taboriški prehrani, pozivamo, da se zaradi ureditve prehrane takoj zglasijo v Mestnem preskrbovalnem uradu v palači Bata, I. nadstropje. S seboj naj prinesejo celo živilsko nakaznico za mesec avgust. Prosimo vse, ki poznajo prizadete, naj jih na ta oglas opozorijo. Bolniška nakazila za avgust Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mesec avgust vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 7. avgusta samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso tako, da pridejo na vrsto v torek 1. avgusta bolniki z začetnicami A do E, v sredo 2. avgusta bolniki z začetnicami F do J, v četrtek 3. avgusta bolniki z začetnicami K in L, v petek 4. avgusta bolniki z začetnicami M do P v soboto 5. avgusta bolniki z začetnicami R do T in v ponedeljek 7. avgusta bolniki z začetnicami U do Z. Od 8. do 17. avgusta drugim bolnikom tako, da pridejo na vrsto v torek 8. avgusta bolniki z začetnicami A do C, v sredo 9. avgusta bolniki z začetnicami D do G, v četrtek 10. avgusta bolniki z začetnicami If do J, v petek 11. avgusta bolniki z začetnicami K in L, v soboto 12. avgusta bolniki z začetnicami M do O, v ponedeljek 14. avgusta bolniki z začetnicami P do S, v sredo 16. avgusta bolniki z začetnicami Š do U in v četrtek 17. avgusta bolniki začetnicami V do Z. Od 18. do 27. avgusta bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval tako, da pridejo na vrsto v petek 18. avgusta bolniki z zače -ni ca m i A do C, v soboto 19. avgusta bolniki z začetnicami D do H, v ponedeljek 21. avgusta bolniki z začetnicami I do K, v torek 22. avgusta bolniki z začetnicami L do N, v sredo 23. avgusta bolniki z začetnicami O in P, v četrtek 24. avgusta bolniki z začetnicami R in S, v torek 25. avgusta bolniki z začetnicami S do U in v soboto 26. avgusta bolniki z začetnicami V do Z. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. avgusta popoldne. Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu fizikatu od 1. do 20. v mesecu. Upravičenci, ki po predloženem spričevalu dobe prvič bolniško nakazilo, naj se z njim zglase na Prevodu, Novi trg 4, II., zaradi potrditve trgovca. Bolniški odsek bo delil bolniška nakazila strogo po tem razporedu samo na podlagi živilske nakaznice za mesec avgust 1944. če upravičenci zaradi nepričakovanega prekinjenja uradovanja ne bi prišli dopoldne na vrsto, naj pridejo v urad isti dan popoldne od 15. do 17. ure. GOSPODARSTVO Najvišje cene za plemenske prašiče Komisar za cene je z odločbo z dne 24. julija 1944, XI. št. 102—1, odobril naslednje najvišje cene za plemenske prašiče: 1. do 8 tednov starosti ali do teže 20 kg 1 kg žive teže 80 lir; 2. nad 8 tednov starosti ali v teži od 20 do 40 kg 1 kg žive teže 60 lir. Cena je določena za franko hlev rejca. Vsako posredno ali neposredno povišanje teh cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po čl. 7. uredbe o cenah (Službeni list 238-26 iz leta 1941) in po čl. 8. uredbe o kontroli cen (Službeni list 68-15 iz leta 1940). Prijava živine in čebelnih panjev Na osnovi danega pooblastila Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 7. julija 1944, je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik izdal naslednjo naredbo: Vsa živina (kopitarji, govedo, prašiči, ovce, koze, kunci, perutnina) in čebelni panji v pokrajini, ki so v posesti kogar koli, se morajo v času od 31. julija do vštetega 8. avgusta t. 1. po stanju z dne 30. julija t. 1. prijaviti občini, kjer se redno nahajajo. V prijavi se morajo točno navesti vsi podatki, kakor je predvideno v za to določenih obrazcih, ki jih občine prejmejo od šefa pokrajinske uprave. Te obrazce izpolnijo občinski uradi na podlagi podanih prijav, prijavitelji pa morajo točnost prijav potrditi s svojim podpisom. Kršitve prijavne dolžnosti po tej nared-bi in neresnične ali nepopolne prijave kaznujejo občeupravna oblastva prve stopnje z denarno kaznijo do 5-^00 lir ali z zaporom do 30 dni. V hujših primerih se 'ahko izreče poleg denarne kazni tudi zapor in odredi zaplemba neprijavljene ali nepravilno prijavljene živine in čebelnih panjev. Vse spremembe (nakupi, skotitve, priče-tek reje. prodaje, oddaje, pogini) v stanju goveje živine in prašičev po 30. juliju t. L se morajo še nadalje sproti prijavljati preko občine Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani po predpisu čl. 7. naredbe o prijavi in zapori goveje živine z dne 1. 6. 1943 št. 61 (Službeni list št. 147/44 iz 1943) oz. čl. 8. naredbe s predpisi o klanju prašičev z dne 26. 10. 1942 št 195 (Službeni list št. 363/87 iz 1942). Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. = Obvezno zavarovanje tobačnih nasadov na Hrvatskem. Hrvatski kmetijski minister je dobil pooblastilo, da na področju v poštev prihajajočih županstev uvede obvezno zavarovanje tobačnih nasadov proti toči. Zavarovalna premija znaša 4.5% kosmate vrednosti oddanega tobaka in se obračuna ob pril'ki oddaje tobaka monopolski upravi. »Nemčija bo spregovorila še odločilno besedo11 Evropski tisk o velikem govora ministra dr. Goebbe&a — »Poleg totalnega posega v vujno tudi totalni duh" — „Dr. Goebbels najboljši porok za dssego cilja" Berlin, 29. jul. Veliki in pomembni govor državnega ministra dr. Goebbelsa o dogodkih 20. julija in o totalni mobilizaciji vseh sil, je izzval v vsem evropskem in izven-evropskem časopisju močan odmev. Do sedaj so znane naslednje izjave: Helsinki, 28. jul. Vse finsko časopisje je objavilo govor na prvem mestu. »Helsingin Sanomat« poroča o nagli in popolni likvidaciji poizkusa upora ter na zaključke, ki jih je izvedlo iz tega nemško državno vodstvo pa piše: V Nemčiji so sedaj odstranili poslednje ostanke starega sistema in to tudi v vojski. Zunanji znak za to je uvedba narodnosocijalističnega pozdrava v vojski. Daljnosežnega pomena so tudi ukrepi za totalno mobilizacijo vseh sil. ki so bili dani na narodnosocialistični podlagi. Četudi je zasnovala atentat na Fiihrerja le majhna brezpomembna klika, vendar .je dovedel do velike koncentracije vsega vojnega potenciala. Dr. Goebbelsu je bila poverjena izvedba totalne mobilizacije zato, ker je bil že od nekdaj n jen zagovornik. Tokio, 29. jul. V zvezi z govorom dr. Goebbelsa pripominja »Tokio Simbun«, da je tudi za Japonsko ta čas primeren, da izvede totalno mobilizacijo. Časopis meni dalje, da dokazuje imenovanje dr. Goebbelsa za »državnega pooblaščenca za tolalni poseg v vojno«, da bi različne stvari, ki jih preizkušajo oziroma reorganizirajo v Nemčiji, v enaki meri veljale tudi za Japonsko. Bliskoviti ukrepi po ponesrečenem atentatu na Fiihrerja in takojšnje odločno delovanje nemškega vodstva so dober nauk. Zagreb. 29. jul. Vse hrvabko časopisje je objavilo govor dr. Goebbelsa ter ponovno naglasilo najvažnejše odstavke. »Nova Hrvatska« imenuje reakcijo nemškega naroda na 20. julij moški in odločni odgovor, izraz volje, kj bo zbrala nove sile za zaključni boj Nemčije. Beograd, 29. jul. Srbsko časopisje je vse v znamenjm Goebbelsovega govora, ki ga je objavilo pod velikimi naslovi. »Novo Vreme« posveča svoj uvodnik osebnosti dr. Goebbelsa in njegovih Berlinčanov. Kar je storil dr. Goebbels. mož organizatorične genialnosti, na razvalinah Berlina, kjer je izpremenil milijonsko mesto v organizem, ki kljub vsem težavam živi in dela, je nekaj gigantskega. Globoko prepričanje o duševni sili nemškega naroda ter njegova zavest oborožitvenih uspehov, ki sta govorila iz govora državnega ministra, sta trdna podlaga za vero v gotovo in dokončno zmago. Poleg totalne mobilizacije vseh sil nemškega naroda nastona tudi totalen duh, ki se pojavlja v Berlinu ter po vsej državi. »Obnova« imenuie dr. Goebbelsa zagovornika Evrope. Izkustvo uči. da slede njegovim beseda vedno tudi dejanja. Za totalni poseg v vetno Berlin, 29. jul. V sporazumu s pooblaščencem za totalni poseg v vojno dr. Goeb-belsom je izdal Gauleiter Sauckel kot generalni pooblaščenec za delovne sile posebno odločbo o zaposlitvi delovnih sil, ki so selaj le dozdevno nameščene pri raznih podjetjih. Na podlagi tega odloka bo treba prekiniti do 15. avgusta t. 1. vse dozdevne delovne odnošaje. Po tem terminu bodo vsi oni, ki se ne prijavijo, brezobzirno kaznovani. Berlin, 29. jul. Na pristojnem mestu o-pozarjajo, da je možno izpolniti obsežne naloge, katere bo odreiil dr. Goebbels kot pooblaščenec za totalni poseg v vojno le s podporo vsakega posameznega državljana. Za praktične nasvete glede posameznih ukrepov je na razpolago vojna pošta številka 08000. Na ta naslov se lahko pošiljajo brez poštnine vsi načrti in predlogi aa, totalni poseg v vojno. sjlavazifa hmz vzgona" Berlin, 29. julija. Pod naslovom »Invazija brez impulzov« se bavi vojni poročevalec stotnik von Schramm v dnevniku »Berliner Borsen Zeitung« z angloameri-škimi vojnimi sredstvi in izvaja v pogledu na zastoj invazije med drugim: »To vojno vodijo sovražne vlade in njih vojaški funkcionarji s hladno odločnostjo, toda morda manjkajo njihovim četam zaradi te hladnokrvne treznosti duševni motivi in impulzi, ki so po večnih zakonih potrebni za vsako resnično vojno odločitev. Kajti vojne kot stvar poguma in usode ni nikoli odločil hladni razum. Na angloameriški način borbe vpliva hladna računska enostranost z dokazanim pomanjkanjem idejnih impulzov. Manjkajo jim elan, polet, vse operacije oživljajoča dinamika, ki so odlikovali nagle pohode nemške vojske. Ce se je to kdaj pokazalo, se je v preteklih tednih na normandijskem invazijskem področju. V Normandiji moremo napraviti svojevrstno ugotovitev. Kakor velja in bo veljalo v pravi vojni in tudi v vseh umetnostih, da je odločilnega pomena, da se dosežejo največji uspehi s čim manjšimi sredstvi, se poslužujejo Američani stalno bojne prakse, s katero se dosežejo z ogromnimi, premočnimi sredstvi le skrom ni vojaški uspehi. Uproraba sovražnega materiala ni v njkakem razmerju z doseženim uspehom. V to poglavje spada tudi nesmiselno uničevanje francoskih mest in vasi. Zaman se vprašujemo po namenu te čisto boljševiške metode. Američani izvajajo taktiko mehčanja v velikem in trdnem pričakovanju, da bodo njihova večja sredstva odločilna. To je mentaliteta trgovcev, ne pa vojakov. Kajti v svoji imperialistični enostranosti so popolnoma prezrli, da vodijo tudi gradivo ideje in višji impulzi, če naj pride do odločitev. Sicer je potrebno v vojni hladnokrvno in eksaktno računanje, toda končni uspeh je odvisen tudi od drugih faktorjev in ni, kakor je to že jasno spoznal Clausewitz, mateuatičen, temveč moralen, borben in končno od politike izzvan dogodek. Obvestila Slovenskega Rdečega Križa Prijateljem Slovenskega Rdečega križa. Zaprosili smo prijatelje Sloven.-kega Rdečega križa, naj nam blagovolijo nakazati članarino po Poštni hranilnici ali plačati pri naši blagajni, ako niso prejeli našega vabila za včlanjenje. Odziv je prav po-voljen, vendar pa ponavljamo svojo prošnjo v pričakovanju, da ji bodo ugodili tudi oni, ki tega do sedaj še niso storili. Število našega ček. računa je 15.384; članarina znaša 10 lir, za družbe in druge pravne osebe 20 lir, preplačila pa hvaležno sprejemamo. Zahvala. Veletrgovce g. Ivan Gregorc je daroval Slovenskemu Rdečemu križu 500 lir mesto venca na grob blagopokojnega g. Ivana Volka, ga. Vida Svetee pa 100 lir. Prisrčna hvala! Kaznovani zaradi kršitve zatemnitvenih predpisov V dobi od 7. do 28. julija 1944 so bile kaznovane zaradi kršitve zatemnitvenih predpisov sledeče osebe: Vokič Franc, industrijec, Ljubljana, Krekov trg 10-11; dr. Kac Leon. zobozdravnik. Mestni trg 17-11; Grom Edo, gledališki igralec. Mestni trg 12-1; Mencinger Štefan, trgovec, Šmartinska 10; Zabukovec Anton, posestnik, Galjevica 144; Ferderber Maks, poslovodja, Strossmayerjeva; Jež Frančiška. zasebnica. Rožna dolina X-19; Šolar Jože, čevljarski mojster, Tomšičeva 7; La-pajne Adelinda, zasebnica, Frankopanska 27-1; Dolinar Andrej, pekovski mojster, Bohoričeva 1; Fajdiga Marija, učiteljica v p ; Košak Štefanija, trafikantka, Bleivveisova cesta 11; Kenda Ivan, trgovec, Mestni trg 17-1; Vidovič Mila, zasebnica, Napoleonov trg 6; De Gleria Zinka, zasebnica, Tavčarjeva 3; Prelog Štefanija, trgovka, Miklošičeva 34; Vlaj Janez, trgovec. Tyrševa 4-1; Bučar Julij, višji žel. svetnik. Gosposka ul. 4-1; Karba Matija, restavrater, Miklošičeva 3; Gašperšič Alojzij, pleskar, Predo-vičeva 31.' Pirnat Alojzij, pasar. Karlovška cesta 2-II; Mlakar Srečko, trgovec. Albanska 20; Bajec Anton, gostilničar, Mnrenči-čeva 5; Koder Ivan. krojaški mojster. Pre-dovičeva 12; Ivančič Josip, trgovec, Verdijeva 6-III; Završnik Cirila, zasebnica, Pe-ruškova 23-111; Markovič Ivana, posestni-ca, Galjevica 76; Habjan Jožefa, zasebnica, Tavčarjeva 4-1: Jakša Aleksander, poštni uradnik, Levstikova 19-III: Kane Karla, gospodinja. Tržaška 45-1: Dr. Urbane Anton, odvetnik, Tavčarjeva ' 1-II! Lipovec Valentina, gostilničarka. Rožna dol XV-6: Šolar Jože, trgovec. Tomšičeva 7: Tratnik Rozalija, eo«tilničarka. Dolenjska 27a; Jur-jevec Marija, zasebnica. Pred Škofijo 1: Cešnovar Janko, zasebni uradnik. Rakov-niška 19-1; Dereani Rado, pooblaščeni sen-zal, Pražakova 10-111. : ♦ ♦ V danainfi številki fs prlobčenih malih oglasov ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ X t ♦ f Umrl je naš srčno dobri ln ljubljeni sin, mož in oče, gospod ŠTULARIVAN davčni uradnik na Vrhniki Sv. maša zadušnica se bo brala v župnijski cerkvi sv. Pavla Spreobrnjenja na Vrhniki. Vrhnika, 29. julija 1944. žalujoči: MARIJA, mati; DANICA, žena; MATEJA ANDREJA in MARKO. otrocL Obvestila športnikom! — SK Ljubljana in SK Iztok poživljata igralce I. moštva na važen trening, ki bo danes ob 17. na igrišču Ljubljane. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da se je 28. julija smrtno ponesrečil pri svojem delu naš preljubi oče, mož, brat, stric in svak, gospod CIRIL NASTRAN POSESTNIK V RADOMLJU Blagega pokojnika priporočamo v toplo molitev in lep spomin. Radomlje, Ljubljana, 29. julija 1944. žalujoči: FRANČIŠKA roj. OKORN, žena z otroci: BORICA, DANICA, IVAN, DRAGICA in CIRILCEK; IVAN, brat; MINKA RAVNIKAR, sestra in ostalo sorodstvo. Za vodožitjens Poletno sonce se zrcali v barskih lokvah ln jarkih, potočki teko veselo brbljajoč mimo iStnih in koruznih polj tn sveže zelenih, z belimi kobulnicamj posejanih travnikov v širni svet. Za ljubitelja vodožitja je zdaj srce razgibajočih radosti, saj so dnevi malega in velikega srpana, ko vzhaja canicula s soncem, v vedah najživahnej-§i. Podvodno rastlinje se bujno šopiri proti gladini, trstika si je omislila svoje latje, rogoz se nam javlja že od daleč s svojimi temnimi valji volna kislica s širokimi su-ličasto zaoščenimi listi se je okrasila s kričečim škrlatom, v vedah pa gomazi življenja. ' „ Nešteto ličink tn živalic si neutrudno išče svojo hrano v obliki alg in nežnih, za oko nevidnih živalc, s katerimi se hranijo ličinke komarjev in drugih mušic, zatem v obliki bolh, samookov in drugih račičev, ki jih posebno čislajo ličinke kačjih pastirjev, pupki ln mlade ribice. Slednjič pridejo na vrsto ribice same. paglavci in žabice, Id jih love krvoločni tolovaji, kakor so s kleščami oborožene, ko mezinec dolge ličinke črnega potapnika in obrobljenega kozaka. Med listjem čepita med ostalimi ranatra, po sprednjih negah podobna bogomolki, in pa vodni ščipalec s čvrstima, navadnemu ščipalcu nalikujoči-ma prednjima nožicama ter prežita v varni zasedi na pfan. Okrogle, sive in rdeče vodne pršice plavajo prizadevno med stebli, z listov vodnih leč in drugih gladinskih listov pa vise nalik zvezdicam rjavi in zeleni trdoživi (polipi), ki čakajo, da se kaka malenkost zateče v pogubno okrilje njihovih, s strupenimi trni oboroženih lovk. Kakor v filmu se vrsti slika za sliko. Dostojanstveno priromajo po listih razni vodni lupinarji in skobljajo alge z listov ali pa liste same. Delgcstožčasti mJakar ohjeda list svetlega dristavca. na sosednem listu potuje zlatinček (Limnaea auricula-ta), na gladino je prišel po zrak svitek, na listih kodrastega dristavca čepe 2 do 3 milimetre dolgi prilepki, ki jih ščiti na zgornji strani školjki podobna lupinica, na dnu se pa pomika zavoji t kupček, namreč kalužnik, ki si je omislil pokrov za lupino, in če ga kaj draži, se potegne v lupino in zapre vrata, češ ni me doma. škrge ima in mu ni treba po zrak h gladini, dočim so pa vsi prej imenovani polži pljučarji, ki ptrilejo h gladini po zrak, kar jim postane često usodno, saj čakajo nanje bučni peški podobne pijavke, ki jim izsesajo rdečo ali celo »plavo« kri, ali si jih pa privošči kak vodni ptič. Opazovati to- tu le bežno orisano življenje nam ni le v zabavo, temveč nas vzpodbuja k proučevanju neštetih v vodih živečih bitij, med katerimi divja, kakor smo videli, kruta borba za obstanek, ki jo na prostem vidimo le v odlomkih. Kdor se zanj in za vodožitje posebno zanima, ta si priklene delčič prirode kar na svoj dom v obliki manjšega ali večjega akvarija, kamor vsadi razne s prostega prinešene rastline in ki ga obljudi z živalcami. NI treba še posebej poudariti, da je treba rastline vsaditi v zemljo (najbolje v črno, cd barskih krtov nakopičeno), ne pa v pesek alj pa golo mivko. Zemljo pokrijemo z mivko-, izvirajočo iz apnenčastih ali pa dolomitskih formacij, kajti mivka, ki jo prinašajo vodice s karbonskih formacij, vsebuje mnogo ile in je teže očistimo. De-vati na dno kamne ni priporočljivo, saj ptotrebujejo školjke, ki jih gojimo z ribami vred. prosto, mehko, dovolj debelo plast, kamor se zavijejo do ust, t. j. do dote-kalke. V tako urejen akvarij spustimo največ dve manjši živi školjki iz vrste ledviča-stih škržkov (Unio reniformis), navadna prikazen na Barju. Najbolje je, če obljudimo posodo z izrazitimi Barjani, pri tem pa ne smemo pozabiti na pravilo, da mera razpolagati vsaka 5 do 6 cm dolga ribica z dvema litroma vode. V barskih jarkih in lokvah se voda precej ogreje in je v njej malo kisika; ribe iz takih vola. so "sa nas najbolj prikladne, saj v posodi tudi nj vedno dovolj kisika. Najlepša, zelo skromna in majhna ribica je naš pezdirk (Rhodens amarus), kateremu je za razmnožitev potrebna živa školjka, ki mu v svojih škrgah izleže jajčeca, porodna babica, nra je. Zelo »trpežen« je koreselj (carasius), saj mu zlepa ne zmanjka sape ter živi često v majhnih, plitkih "lužah, kjer bi se druge ribe že davno zadušile. V takih vodah mu druguje linj (Tinca), v mladosti svetlorja-ve barve, ki se spremeni kasneje v zeleno. Najmanj občutljiva glede kisika pa je temna, progasta, muštacasta činklja ali čik (Cobitis fossilis), ki diha redno s škrgami, če pa ni dovolj kisika, prihaja v presledkih po zrak na gladino, zdrži pa dlje časa tudi v vlažnem blatu. Jarke.kopi na Barju jo zamenjajo s piškurjem ali pa z jeguljo. — če se. zmoti v mrežico črni po-tapnik (Hydrophilus), ga tudi spravimo v kangljico za sobni bajerček, kjer pospravi kaj hitro z algami, po potrebi mu jih prinašamo, namreč mtkaste alge, ki valove Iz Welzlcve knjige »Na zlatem severa« Prigoda s Pittovina nosom To pa ni še nič v primeri z drugo prigodo, Id me je hudo zadela. Bilo je malo pred Božičem. Sedel sem doma v votlini. Nenaloma začujem, da nekdo trka na duri. Rečem si: Moj Bog, kaj pa to pomeni, kako more o Božiču biti živa duša zunaj? Mislil sem, da bi utegnil biti medved, Tako sem vzel puško in stopil k vratom. V njih imam majhno lino. Odprem lino, pomolim glavo iz nje, pogledam in vidim človeka. Rečem: »Kdo je? Ali je to Pitt? La-plaender Pitt?« >Da.c »Za vraga, kako pia prideš semle? Saj je vendar že o Božiču, na vratu imamo najhujšo zimo, zunaj je devet in sedemdeset stopinj, kaj torej, norec, stikaš tu okrog?« »Odpri duri,« je odvrnil, »mrazi me že. Prišel sem te obiskat.« Odprl sem mu jamo. Stopil je v sobo, nakar sem prižgal luč, kajti bila je že polarna noč. Sedla sva k ograji, ki je okrog ognjišča. Pitt je sedel, jaz pa sem gledal in videl, da venomer zvija obraz. Nos se mu je guban čil zdaj proti levemu, zdaj proti desnemu licu. Opazoval sem ga po- naffic zetentm krpam v vodL Oe smo vlovftl polovico potapnikovo, si napravi ta včasih mičen čolni ček z jamborom za svojo zalego. To barčico moramo odstraniti, sicer bi nam ličinke, ki jo zapuste, čim se izležejo, napadle ostale prebivalce podvolnega gozdička. V jarkih siv lovimo tudi ličinke enodnevnic s tremi nitkastimi priveski na repu. ličinke komarjev, rdeče in sive pršice; da bi pa tudi gladino obljudili, si omislimo povrh še majhnega hrošča plesavca (girinus). in pa drsavca, ki je podben pajku. Obema nu limo- tu in tam kako razkosano muho. Akvarij, kjer so hrošči, pokrijemo s steklom, sicer zabrenči zvečer kmalu okoli žarnic. Kjer je dovolj manjših ličink, tam naselimo lahko tudi gospo ranatro in viteza ščipalca. Z etaminasto ali pa planktonske' mrežico si pa nalovimo često vodnega drob;ža (bolhe, samooke), ki čisti vodo s trebljenjem plavajočih, mikroskopskih alg in ki hrani ostale prebivalce. Ribice hranimo lahko tudi s koruz- nim zdrobam, vedno v majhnih količinah (pol kub. cm), da ne obleži na dnu. Se nekaj zlatinčkov in svitkov ln dovolj je barjanov v posodi. Tako torej smo si ustvarili doma majhen vodni rajčič, pašo za duh ln srce, za staro in mlado. Zlasti misli mladine je treba že zgodaj, doti Ki in v šoli, usmerjati k prirodi, kajti z občevanjem in ravnanjem z rastlinami ln živalcami in z razmišljanjem o stvarstvu pronicajo sčasoma v sroe ona vzvišena čustva, ki iz človečnjaka šele napravijo človeka, ki, da govorimo s Stritarjem, »goji v srcu jasne vzore, pogled mu se za čez domače gore«, torej poduhov-ljeno, velepotezno in krepkovoljno bitje, Tej mladini ob strani pa naj stoje oi nikogar odvisni vzvišeni apostoli — učitelji, ki ji vcepliajo slovensko narodno zavednost in ponos in ki ji propovedujejo evangelij človeku dostojnega življenja, ki mu je najlepša dika — srčna omika. O. S. Novo mesto, 25. julija Kot mogočna dominanta. zastrta z gostim pajčolanom zgodovinskih skrivnosti, stoji na najvišji točki ljubkega, tipično srednjeveškega in trdnjavskega mesta, daleč po Dolenjski vidna kapiteljska cerkev. Velika gmota cerkve, ki je bila nekoč krog in krog obdana z obrambnim zilom. katerega sledovi so še dobro vidni, nekoliko odmaknjeno velikansko proštijsko poslopje, vmesni obrambni stolp, staro obzidje, ki prav to točko opasuje v dvojnem loku in steče po »šancah« do nekdanjega obrambnega stolpa, sedanje Fajdigove hiše, in od tam proti Ki ki, vse to daje kraju, ki je od prometnih žil mesta daleč odmaknjen, skrivnosten značaj. Cerkev in vso okolico ovija nekak nrstičen zavoj, ki dobi zlasti v tihih mesečnih nočeh svej poseben poudarek. že mnogi zgodovinarji, zlasti še prof. Vrhovec, ki je spisal zgodovino Novega mesta, so se trudili, da bi odgrnili gosto kopreno s kapiteljske cerkve, vendar se to do danes dokončno še ni posrečilo nikomur. V novejšem času ie imel še največ uspeha umetnostni zgodovinar in pomof-nik konzervator ja za Dolenjsko- g. Jože Gregorič. Na podlagi intenzivnega študija kapiteljske cerkve je pričel polagoma odgrinjati gubo za gubo misteriozne tenčice s cerkve in njene zgodovine in tako do. gnal marsikaj zanimivega. Na podlag; odkritja zgolnjegotskih oken v severni in južni steni cerkvene ladje, na odlagi kamnoseških znakov, raznih primerjav itd. je točno ugotovil, da je cerkvena *adja starejša kot prezbiterij, torej prav nasprotno od starih zgodovinarjev, ki so vsi razen Hitzingerja trdili, da je prezbiterij starejši del. Znano je, da se nahaja pod prezbiteri-jem kapiteljske cerkve velika kripta, katero smo poznali pod imenom božji grob, ker je bil dolga leta tam urejen božji grob. Tudi glede kripte so si zgodovinarji belili glave. Zakaj so kripto zidali, je prav za prav še danes uganka. Kripie, ki izhajajo iz romanske dobe. V dobi visoke gotike, ko so zidali v Novem mestu novi prezbiterij (posvečen 1. 1429), kripte pač niso bile več toliko v modi, da bi jo morali zidati zaradi mode. Tudi trditev nekaterih, da so jo zidal; zaradi neravnega terena, najbrže ne bo držala. Dejstvo je, da kripto, ki ji daleč na okoli ni para, imamo. V kripti so lansko leto pričeli z osuševalnimi deli. In ko so iz nje spravili vse trhle kulise božjega groba, odstranili s sten ves omet, je kripta zaživela v vsej svoji lepoti. Pri restavracijskih delih so naleteli na mnoge zanimivosti, ki so bile prej skrite pod debelo plastjo ometa in beleža. Med drugim so našli tudi nekak zazidan obok v srednji zadnji steni kripte, ki meji na ladjo. Kazalo je, kakor da je bil tu kak vhod. Ko pja so odprli del stene pod stropom, je zazijal nizek teman rov, dolg kake 3 metre, in prvo, kar je obsvetil plamen piteljsko cerkvijo sveče, je bila strohnela krsta in kosti mrliča. Takoj je bilo jasno, da se tu prično grobnice, ki se raztezajo pod vso ladjo, da pa ta odprtina ni pravi vhod. ker se vhodi v grobnice nahajajo v ladji pod klopani. Iz studijskih razlogov sta se g. Gregorič in vodja restavracijskih del arhitekt gosp. Marjan Mušič odločila oiprto grobnico raziskati Oboroženi z močno električno lučjo, ki je pač prvič osvetlila stoletja zapite grobnice, smo se drug za drugim po vseh štirih splazili mimo trhle krste s kositrni po nizkem rovu v pravo grobnico. Da je bilo mogoče priti na dno grobnice, nam je bila potrebna kake 3 metre dolga lestev, ki smo jo potegnili s seboj in jo ptislonili na notranji strani grobnice k zidu ter po njej splezali dol. Duh po troh-nobi nam je udaril nasproti, vendar za-dušno ni bilo. Pošastno je metala luč naše sence po zidovih in tleh, ko smo morali prekoračiti vrste strohnelih krst, katerih 6 leži druga poleg lruge na tleh, dve krsti pa ležita v posebnih vdolbinah vzhodne stene ena nad drugo. Spoznali smo, da smo prišli v grobnico skozi najvišjo teh vdolbin. Grobnica je močno obokana. Dolga je-6, široka 3.50, visoka pa 3 metre. Oboki in stene so iz močne dvakrat žgane opeke, tla pa so iz steptane zemlje. V nasprotni steni so kamnitne stopnice, ki vodijo v cerkveno ladjo. Izhol zapira težka, debela kamnitna plošča, privita z močnimi železnimi vijaki. Grobnica je tako močno zidana, da bi lahko kljubovala precej hudemu bombnemu napadu. Ogledali smo si ostanke v grobnici pokopanih. Tu leže sami duhovniki, kar se da z gotovostjo sklepati po obleki. Sicer so krste, trupla in obleka skoraj docela razpadli, neverjetno dobro pa so ohranjeni nekateri kosi mašnih oblek kakor što-le in manipli. Najdeni medaljoni, svetlnjice, križci, zaponke in gumbi, dajejo povod za domnevo, da počivajo tu pirošti in kanoniki novomeškega kapitlja. Po ogledu srelnje, smo se napotili še v južno ležečo grobnico, kamor se pride pod prižnico, če se odmakneta dve izmed stopnic, ki vodijo iz cerkve v kripto. Seveda je tudi ta vhod nasilen, kajti grobnica ima svoj pravi vhol iz cerkvene ladje. V tej grobnici, ki je zidana prav tako, kot prva, le da je brez stenskih vdolbin, leži preko deset krst. Vse krste in okostnjaki pa so tu bolje ohranjeni kakor v srednji grobnici. Med mrliči ležita tu tudi dve ženski in en otrok. Lasje obeh žensk so še zelo dobro ohranjeni. Na lobanji ene se blešče krasni zlatorumeni lasje, spleteni v močne kite. lasje druge ženske pa so og-ljeoo črni. Okostnjaki so skoro še vsi celi, vendar tako trhli, da se ob najmanjšem dotiku Sesujejo v bel ptrah. V tej grobnici so pokopani, sodeč po dobro ohranjenih in bogatih oblekah, plemiči, graščaki in premožni meščani, dobrotniki cerkve. Zlasti lepa je obleka na nekem moškem okost- Pogled na Novo mesto s kapiteljsko cerkvijo zorno. Pittu se je venomer pačil cbraz. Kaj hitro sem vedel, pri čem smo. »Pitt, ali ti ni nos zmrznil?« »Meni? Kje pia!« Rekel sem: »Pitt, nos ti je zmrznil.« Navil sem še bolj svetilko, ga gledal im opazil, da je imel vse okrog nosa belo. Tedaj sem mu rekel: »Da, Pitt, nos ti je zmrznil. Za božjo voljo. Pitt, lepo si mi zagodel za božične praznike, zdaj bom moral izvrševati še doktorske opravke.« »Saj vendar ni mogoče,« je odvrnil Pitt in se tipal po obrazu. Nato pa je pripomnil: »Ne bo tako hudo!« »Nikar ne sedi pri ognju, tja v kot se pomakni!« sem mu svetoval. »Slišiš,« je rekel, »zebe me.« Dal sem mu skodelico gorke črne kave. Izpil jo je in odštorkljal v kot. Stopil sem iz jame, zajel peščico snega in vzel bencin. To je najboljše na svetu: nič boljšega ne more biti. »Tole imaš, zdaj pa drgni! Drgni, drgni, drgni! če se ne pojavi kri, je konec.« Drgne on, drgneva oba. Trenutek on, trenutek jaz. Kri se ne pokaže, in tedaj mu rečem: »Dragi Pitt, tvoj nos je zgubljen!« Mož odgovori: »To ni mogoče!« Jaz nato: »Da, je že.« Pustil sem ga sedeti. Tedaj mi je rekel, da ga spet peče, znova ga je jelo zvijati po obrazu. Rekel sem mu: »Pitt, bodi prijazen in se primi za nos pa potegni. Ce ne, moraš zapustiti moj dom. Ce ne potegneš, kar pojdi. Brez tega ti nos segnije.« »Dobro, pa bodi!« je rekel. Prijel se je in potegnil: že ga je Imel med prsti. Ko je takole držal svoj nos v roki, je z drugo roko segel po revolverju, ml ga Izročil in velel: »Tule Imaš revolver, ln me pri tej priči ustreli.« »Ne,« sem ugovarjal, »nikar tega, ustreli se sam. Jaz ne ustrelim nikogar v svojem domu, ker bi potlej drugi ustrelili mene.« Toda Pitt se sam ni maral ustreliti. Vsevdilj je dižal v roki revolver in me rotil naj ga ustrelim. Ponovil sem, da tega ne storim; ko bi izvedeli za to drugi ljudje, bi planili name. Tako je stal pred menoj in obraz mu je bil tak, kakor da bi ga izjedli črvi. Potem je rekel: »Za božjo voljo, kaj pa zdaj?« Pogledal sem ga za trenutek in se ozrl še na toplomer: dva in sedemdeset. Velel sem mu: »Pitt, če stopiš s tega mesta, bo' po tebi. Ne smeš ne k opiju in ne ven. Lezi na tole pogrinjalo in čakaj, da pride eskimski doktor.« Na našem otoku ni bival uoben prerok, vendar Sem vedel, da sta uajbllže dva: eden na otoku De Longu, drugi na otoku Valja. Pot na otok Valja traja, če pošteno zdlrjaS. dve url, vendar sem vedel, da jI v tem mrazu nisem kos. Treba je počakati do jutra naslednjega dne. Takrat je njaku, ki Je krojena v rokokojskem rtttu iz krasnega zlatorumenega kariranega svilenega blaga, podloženega z rjavkasto podlogo. Posebno zanimiva je slikarija na krstah, ki niso barvane kakor je danes v navadi, ampak jih krasi le raznovrstna ornamentika. Na pokrovu neke krste je s črno barvo narisana na spolnjem koncu mrtvaška glava s kostmi, na zgornjem koncu pa Marijin monogram v žarkih. Vse i naokrog pa je bogata baročna ornamentika. Ko smo stali tu, prevzeti nad poslednjim} ostanki teh davno umrlih ljudi, in so zrle v nas prazne oči lobanj, kot bi nam očitale, zakaj jim motimo njihov mir. smo se vsi zresnili. Tiho je bilo v grobnici, zamolklo so udarjali koraki v cerkvi mudečih se ljudi. Objel nas je duh večnosti, duh onostranstva ... Smrt nam je pokazala svoje delo. svoje razdejanje — čutili smo njen lelenl dih. Zdei-- se nam je, kot da nam šepečejo okostnjaki z vseh strani: Spomni se človek, da si prsih, in da se v prah povrneš ... Tiho smo stali tu in zrli pa razpadle krste, iz katerih so se pošastno belile kosti mrličev. V duhu sem videl te ljudi, te plemiče, graščake in bogate ponosne meščane pri svojih opravilih, na Mestnem trgu. na mestnih ulicah, na obzidju v obrambi proti Turkom in Celjanom . .. Bili so polni življenja, pa prišla je njih ura. smrt je zahtevala svoj obolus ... in zdaj leže tu že stoletja. Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa. Opozorilo lovcem Zvezi lovskh društev Ljubljanske pokrajine bo mogoče izdati v kakih dveh mesecih namesto sedaj že preko tri leta izostalega zvezi-nega glasila »Lovca« Lovski zbornik, ki naj seznani člane lovskih društev z novimi uredbami, novimi lovskimi dogodki in lovskimi od-nošaji po italijanski okupaciji. Sicer pa bo vseboval leposlovne in strokovne članke po istih smernicah kakor zvezino glasilo »Lovec«. Knjiga bo izšla v obsegu približno 10 tiskovnih pol in bo za člane Iovsk:h društev, ki so plačali članarino za leto* 1944., brezplačna. Da omogočimo članom zunanjih lovskih društev pridobitev knjige, smo sporazumno z ljubljanskim lovskim društvom sklenili, da bodo za leto 1944. brez pristophne in brez plačila članarine za 1. 1941—1943 lahko pristopili k Ljubljanskemu lovskemu drušrtvu; članarino v znesku 50 lir naj nakažejo po čeku na poštno čekovni račun št. 16.121 Ljubljanskega lovskega društva. Knjigo bo priredil in uredil, ker je naš sedanji urednik zadržan, prejšnji urednik, prosvetni inšpektor v pokoju, dr. Stanko Bevk. na čigar naslov ali na_ naslov uredništva »Lovca« naj se pošiljajo knjižni prispevki. Grob se za grobom vrsti V Ljubljani so umrli od 14. do 27. julija: Gaberc Anton, 91 let, redovni brat, Marijin trg 4; Dobršek Danica, 31 let, šivilja, Karlovška c. 26; Hribar Ivana, 72 let, bivša postrežnica, Japljeva ul. 2; Zadnikar Jože 56 let, mizarski mojster in posestnik, Milčinskega 20; Zorko Ivan, 73 let, ključavničarski mojster, Legatova ul 3; Lasič Henrik 75 let, kasacijski sodnik v pokoju, Albanska ulica 47; Petje Josip, 54 let, vpoko-jeni rudar, Vidovdanska c. 9; Bensa Rafaela 51 let. bivša šivilja, Vidovdanska 9; peric' Matilda, roj. Podberšič, 58 let. Rožna dolina, Cesta XIX-6; Fasan MiUca, roj. Ereš 62 let, žena mg., Bleiweisova c. 18, Smole Zora, roj. Lazar, 31 let učiteljica, Zvonarska ul. 3; Kovič Jože, 46 let, režiser Narodnega gledališča, Slomškova ul. 15, Zaje Kristina, 67 let, mesarica, pijanska cesta 75- Furlan Frančiška roj. Trost, 82 let zasebnica, Podmilščakova 41; Pire Zofija roj. Fine, 77 let, zasebnica, Gosposka ul 4" Vvdra Frančiška roj. Kopač, 73 let, soproga nadgeometra v pok., Mahniceva ul 8-1- Celar Marija roj. Premoze, 84 let, zasebnica, Aleševčeva 26; Cekada Ivan, 34 let, bivši krojač, Vidovdanska c. 9; Hribar Terezija, 81 let, bivša šivilja, Vidovdanska cesta 9; Cotman Ana roj. Tegelj, 80 let, zasebnica, Mestni trg 9; Filip Elizabeta, 84 let, zasebnica, Japljeva ul. 2; Pahor Josip, 68 let, nadstražnik v pokoju, Rožna dolina, Cesta II-41b; Zdravič Frančiška roj. Jur-kovič, 88 let, vpokojenka tob. tovarne, Osojna pot 3; Ihan Elizabeta, 90 let, zasebnica, Poljanska c. 16; Urbane Ana roj. Kontzky, 83 let, prevžitkarica, Zaloška c. 113; Volk Ivan, 62 let, trgovec, Vrhovčeva 14; Lindt-ner Frančiška, vdova Znidaršič, roj. Klun, 61 let, zasebneica, Bohoričeva ul 13. — V ljubljanski bolnici so umrli: Grajzar Marija, mater Dominika, 55 let, uršulinka, Kongresni trg 18; Zorzut Vladimir-Ivan, 9 let, sin urednika, Bohoričeva 16; Velepič Nada roj. Sircelj, 32 let, žena uradnika poštne hranilnice, Bleiweisova c. 17-111; Papež Franc, 18 let, domobranec, Vrhnika; Verbec Franc, 72 let, železniški čuvaj, Ve-lebitska 9; Dime Silva, 18 let, hči mestnega delavca, Vilharjeva 14; Hočevar Ivana, 35 let, delavka, Rožna dolina, Cesta VI-3; Jančar Josip, 39 let, mestni delavec, Ob Peči 9; Jurkovič Franc, 30 let, dninar, Selo št 17; Klun Ana, 47 let, žena delavca, Spodnja Hrušica št 31-Dobrunje; Vidic Franc, 61 let; prevžitkar, Gabrovka 10, obč. Zagra-dec-Novo mesto; Tesar Ivana roj. Nagode, 66 let, žena strojevodje drž. žel v pok., Podlimbarskega ul. 15; Čopič Ana, 48 let, sirota po arhivarju, Križevniška ul. 9; Koprive Helena, 67 let, delavka tob. tovarne v pok., Rožna dolina, Cesta 11-24; Rostohar Hinko, 47 let, tesarski mojster, prišel iz Italije; Pogačnik Stane, 34 let, dnmar, Sv. Petra cesta; dr. Cirman Mirko, zdravnik, Medvode; Lukančič Erna. 19 let, zasebnica, pokopališka ul. 2; Kos Milan, 1 leto 10 m-, Kožarje 65-Dobrova. Potresi v Turčiji V zadnjih dnevih junija in tudi v juliju 90 letos zabeležili v Turčiji niz bolj ali manj hudh potresov. Škode m žrtev je bilo to pot k sreči malo, značilno pa je. da so potreso-merj. pokazali ognjišče zemeljskih premikov v bližini Carigrada. V zadnjih petih letih je Tur-č:ja imela celo vrsto potresov, v katerih se je pokazalo, da gre potresna smer od vzhoda proti zapadu, to je od turško-ruskega mejnega o-zemlja v bližini Ers'ndžana in Erzenima vzdolž obale Črnega morja, ter se drži za-padne smeri do zaliva pri Izmitu v neposredni bližin: Carigrada. Ze nad 300 let beležijo Tutki vsa poročila o potres h. ki obiskujejo njih deželo. V tej dobi je bilo na stotine potresov, med njim' nad tuc^t takih s katastrofalnimi posledicam'. Prvi hud potres, o katerem so na razpolago natančna poročila, je bil l 1648. v pasu Egej-skega morja. Tedaj cvetoče mesto H sar je bilo ognjišče tcfja potresa, ki je spremenil naselbino v kup razvalin. Našteli so nad 3000 mrtvih, niti eno poslopje pa ni ostalo celo. L. 1750. je zadel Carigrad hud potres, ki je trajal 2 minuti in povzročil ogromno škodo. Kupoli Fat^ hove in Bajazitove moseje sta se deloma zrušili. Zemlja se je tresla več dni in ljudje se nad teden dni niso upali vrniti v stanovanja. Naravnost katastrofalen pa je bil za Carigrad potres 1. 1767.. ki je trajal samo poldrugo minuto ter je omajal Carigrad v njegovih temeljih. Na tisoče hiš je bilo porušenih, med nj;mi tudi več mošej. Kmalu nato se je potres ponovil. materialna Skoda se je povečala in človeških žrtev je bilo ogromno, kajti verniki so b;li ob času potres® v mošejah. Po tem potresu je prebivalstvo iz strahu zbežalo iz mesta in verski fanatiki so celo prerokovali konec sveta. Od tedaj do 1. 1880. so imeli v Carigradu pred potres; mir. Tudi v ostal: Turčiji ni bilo potresa, ki bi se dal primerjati z učinki potresov 1. 1767. Dne 20. junija 1880 pa se je zopet zemlja trssila v obrežnem pasu Egejske- res postalo topleje, samo 28 stopinj pod ničlo. Oblekel sem se, zapregel pse v sani, pet in trideset psov, in sem zdirjal. Moj Bog, kako smo leteli! Pot je bila iolga nekih štirideset kilometrov, prevalil sem jo v poldrugi uri. Poklical preroka: »Urno, urno, pri meni je človek, ki mu je zmrznil nos.«. Prerok je nemudoma pobasal svo.Je instrumente. Niti en Koa ni bil iz jekla, vse sama kost. Odrinila sva, a treba se je bilo ustaviti zaradi otroka. Ni ga na severu Eskima, ki bi ne posodil svojega dojenčka, če ga potrebuje prerok da ozdravi komu zmrzline. Videl sem že primere, da Je prerok pri zmrzlinah na obeh licih potreboval toliko kože. da je bil moral otroka usmrtiti. In vendar ni slišal iz očetovih ust citj besedica graje. Tako sva takoj dobila otroka ln neute-goma odrinila dalje. Prišla sva brez nezgode. Pitt je ležal na postelji tako. kakor sem mu velel ležati ln tarnal. Velim mu: »že je zadnji čas, že bi ti začelo srnlti.« Prerok je potegnil na dan svoj koščeni krožek, ki je Imel v premeru kakih pet centimetrov, na znotraj so bili ostlr robovi, tn ko je krožek stisnil, jo ostrgal rano. Dala sva Pittu gazo ln ga kloroformlrala. np^or sva kloroformirala Se otroka. Ko je Pitt sml, mu Je prerok odSčipnll meso tam, kier Je bil nos tn Se tisti trenutek se je Izlilo precej krvi, tako da ml je postalo kar zoprno. Zatem Je ga morja. Posebno hude posledice je utrpelo mesto Izmir. kjer je nastala velika škoda ;n je bilo mnego ljudi ubitih. Dne 12. julija 1894. je imel Carigrad zopet svoj črni dan. Točno opoldne se je zemlja zamajala v treh sunkih in v teku 6 minut so se sesrule vrsoke hiše, mošeje in minareti, tako da je bilo mnogo mrtvih ne le v poslopjih, ampak tudi na velikem bazarju. Zmedo so še povečali požari, ki so sledli potresu. V mestu ob Zlatem rogu so našteli na tisoče mrtvih. L. 1905. je bil v Carigradu zopet potres in takrat je trajala nesreča 20 dni zaporedoma. Zemlja se je majala v zaporednih sunkih, prebivalci se niso upal: živeti v hišah ter so taborili na prostem. Celo dvor s sultanom Abdulom Hamidom je zapustil Serail ter se je zatekel na deželo. V istem letu je obiskal Carigrad hud potres še drugič dne 14. septembra. Nad 109 mošej in nad tisoč hiš je bilo porušenih. Ta potres je imel naravnost apokaliptičen značaj ter ni bil omejen samo na ozemlje Carigrada in okolice, temveč je povzročil veliko škodo tudi v Anatoliji in na rumunskem ozemlju. Tri dni po tej nesreči se je zamajala zemlja v Traciji. nakar so se odprle nebeške zatvornice in je nastal na traškem ozemlju potop. j V naslednjih desetletjih so potresi obiskovali zlasti zapadno Anatolijo, v prvem desetletju našega stoletja pa se je težišče potresov premaknilo v predel vzhodne Anatolije. Najhujši potres 20. stoletja je imela Turčija leta 1939., ko je bilo porušeno mesto Ersindžan. Skoraj 30.000 človeških žrtev s© našteli takrat in Turčiji so priskočili na pomoč mnogi tuji narodi in države, da je lahko prebolela katastrofo. Odtlej je bilo v Turčiji, še nekaj potresov. ki kažejo, da se potresno ognjišče vedno bolj približuje Carigradu. Čeprav doslej ti potresi niso povzročili velike škode, ni nič čudnega, da Carigrajčanov polašča čedalje večji sitrah pred potresi, saj se lahko zgodi, da bo majajoča se zemlja enkrat uničila vse lepote bivše turške prestolnice ob Zlatem rogu. vzel prerok neko lepljivo mast in mu z njo dodobra natrl obličje. Ko je končal, je izrezal otroku iz zadnjice precejšnjo kepo mesa s kožo, jo položil na Pittov obraz in stlačil meso v koščeno formo, ki jo je čvrsto zvezal okrog Pittove glave. Tako je bil Pitt obvezan tri tedne. Prerok je vse tiste dni sedel pri meni. Tako me je Pittov obisk stal preklicano drago. Oditi pa ni mogel, ker je zunaj razsajala burja. Cez tri tedne je prerok snel formo ln tedaj sem opazil, da ima Pitt resda nov nos, toda okrog njega same strašne brazgotine. Prerok je sicer odvečno meso na brazgotinah nekoliko ostrugal, vendar videz na bil nič kaj lep. Nos je bil rdeč, eskimske barve in neizoblikovan, ker ga prerok ni umel bolj narediti. Pitt je nekaj časa še poležaval pri meni. nato je odšel. Posihmal ga nisem videl nikdar več. Mislim, da se je ustrelil, kajti ko je odhaial. je rekel, da je strašno nesrečen; nI bil namreč zadovoljen z nosom posebej še. ker je imel namesto dveh nosnic eno samo, ta pa je taka, da bi lahko po nji ril s palcem; tudi to mu n1 bilo prov <*«> ie bil nos rdeč. (Knjigo »Na zlatem severu««, v kateri pripoveduje glavar Eskimov Jan Welzl svoje doživljaje na skrajnem koncu Azije ln Amerike ter na otokih Severnega Ledenega morja, JeN pravkar Izdala »Dobra knjiga« Takih '•» nodobnlh značilnih prigod Iz življenja zaostalih plemen Je r knjigi vse polno.) Kronika ♦ Obnovitev letalskega prometa med Ri-mOm in Kio de Janeirom. Iz Lizbone poročajo, da je bil obnovljen letalski premet med Rimom in prestolnico Brazilije. Letalski promet se vrši preko Lizbone. ♦ Po materini smrti rojen »irok. V neki bolnišnici v Filadelfiji se je primeril izreden primer rojstva otroka po materini smrti. V bolnišnici je že delj časa ležala služkinja Marija Rc-casini. Jetika jo je tako neusmiljeno zdelala, da zanjo ni bilo več rešitve. Mledtem ko je bila Bocasini-jeva na smrtni postelji, pa je pričakovala poroda. Po nekaj dneh hudega trpljenja je Rocasinijeva umrla. Takoj po njeni smrti so zdravniki segli po kirurškem nožu, da rešijo otroku življenje. Poseg se je posrečil in 8 minut po mateuni smrti je prišla na svet deklica, ki je tehtala 1500 gramov. Zdravniki upajo, da bo otrok ostal pri življenju in se nadejajo, da novorojenka ni podedovala po svoji materi usodne bolezni. * Potres v Cilu. Iz St. Jaga v cilu poročajo o dveh hudih potresnih sunkih, ki so jih bili jmeli v Andskem gorovju. * Smrt pod traktorjem. Na cesti iz Grie-sa v Sellrein je dohitela hlapca Roberta Marka smrt. Hlapec je po nesreči prišel pod traktor, ki ga je tako poškodoval, da je kmalu nato izdihnil. Žrebanje bibliofilske tombole začne definitivno v nedeljo 13. avgusta. Prve številke, potrebne za dobitek dvojko, bodo objavljene ta dan v naših dnevnikih. Nadaljnje žrebanje bo po naslednjem redu: v četrtek 17. avgusta številke za dobitke trojk, v nedeljo 20. avgusta številke za dobitke četverk, v četrtek 24. avgusta številke za dobitke petoric in v nedeljo 27. avgusta številke za dobitke tombol. žrebanje za dodatno bibliofilsko tombolo bo v sredo dne 30. avgusta t. 1. žrebanje je bilo preloženo od 30. julija na 13. avgust, ker še nista gotovi šalijeva in Balantičeva knjiga. Vse prijatelje lepe slovenske knjige opozarjamo, da prodajajo tombolske tablice v pisarni v Gradišču 2 in v Ulici 3. maja nasproti Daj-dama. Tablica bibliofilske tombole stane 100 lir in vsak kupec dobi brezplačno bibliofilsko izdajo šalijeve pesnitve Spev moji zemlji. u— Novi grobovi. Po daljši in mučni bolezni, je dotrpela žena železniškega zvanič-nika ga. Jožefa M a r c. Za n.io žalujejo soprog Janez, sinova Ivan in Jože ter drugo sorodstvo. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob pol 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je g. Anion Rožič. Za njim žalujejo oče Anton, bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — za vedno je zapustil svojce, star 49 let, trgovski pomočnik Nabavljalne zadruge državn h železnic g. Ivan B e n e d i č i č, K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Umrl je Š t u 1 a r Ivan, davčni uradnik na Vrhniki. Zapušča ženo, tri nepreskrbljene otroke in mater. Naj mu sveti večna luč. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožal.je! u— Maga zadušnica za blagopokojnim dijakom II. r. Srednje tehnične šole Vla-dimirjem Ozbičem, roj. 18. julija 1925, bo v sredo 2. avgusta t. 1. ob po] 7. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. u— Poroka. Danes popoldne je g. župnik Košmerlj poročil v šentpetrski cerkvi g. Stanka S e d 1 a k a , referenta Pokrajinske uprave, in gdč. Maruško Bricovo, učiteljico. Priči sta bila šef tiskovnega urada Pokrajinske uprave g. Jože Majce in nevestin brat Dominik. Mlademu paru iskreno čestitamo! u— Z Abrahamom se bo sreča! pojutrišnjem zavedni narodnjak in ugledni ključavničar in strojnik g. Vinko Kavčič iz Ljubljane. Doma je iz staroznane Svedra-čeve gostilne v Kasezah. Po vajeniški dobi ga je kovalo in vsestransko izpopolnjevalo trdo življenje tako v tujini kakor tudi v raznih krajih domovine ter ustvarilo iz njega pravega strokovnjaka v njesovem poklicu, obenem pa tudi odličnega družabnika in vzornega družinskega glavarja, vedno vedrega, dobrega, zvestega in zadovoljnega Kranjca. Pred 3 leti se je vrnil v ožjo domovino, kjer sedaj živi ob ljubljeni soprogi in hčerki. u— Gospodinjske pomočnice! Tudi me hočemo braniti čast slovenske žene. Tudi me obsojamo bdljševiški komunizem in njegovo lažnivo Osvobodilno fronto. To hočemo dokazati tudi v dejanju. Udeležile se bomo zato vse protikomunističnega predavanja. ki bo za nas v nedeljo dne 30. julija ob 5. popoldne v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta. Vsaka naj o predavanju obvesti tudi svoje prijateljice. u— Beneški motivi Zorana Muš^ča. V knjigarni Žužek so razstavljeni na og'ed štirje beneški motivi Zorana Mušiča, pojav, ki je vreden pozornosti vseh prijate- ljev slovenske upodabljajoče umetnosti, 6aj je znano, da je Zoran Mušič dosegsl zlasti še z beneškimi motivi posebno velik uspeh na razstavah v Trstu in v Benetkah. Nekateri izmed teh motivov so reproducirani v monografiji o Mušiču, katere značaj in pomen smo že prikazali v »Jutru«. Zato si bo marsikdo z zanimanjem ogledal, kako je Mušič umetniško izrazil lepoto beneških stavb, voda in cerkvenih interierov. u— Primarij dr. Merčun redno ordmira od 3. do 5. ure popoldne. u— Ljubljanske gospodinje; Zavedajte se dolžnosti, ki vam jih nalaga današnji j čas. Podprite slovenske s*anove v njihovi borbi proti uničujočemu komunizmu. Opozorite zato svoje služkinje in omogočite jim udeležbo na protrkomuniotičnem predavanju, ki bn posebej za služkinje v nedeljo dne 30. julija ob 5. popoldne v dvorani Delavsko zbornice na Miklošičevi cesti. u— Sedmi zvezek »Police za male« vsebuje priljubljeno zgodbo »Bratec Branko in sestrica Mica«. Knjiga je bogato opremljena z Rotmanovimi ilustracijami in prav primerno darilo za otroke. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3. u— Vežbanje pehote in borbeni pouk ie naslov knjižici, katero je izdal Štab Slovenskih domobrancev in Slovenski iaroi-ni varnostni zbor na Jadranskem Primorju. Ima 125 strani in stane 30 lir. Vsebuje; &) Pouk posameznika, b) pouk z desetino, c) pouk z vodom, d) pouk s četo. e) dodatek. Priporočamo. Knjižica «e dobi po vseh knjigarnah. u— Maturant^ ljubljanske gimnazije iz 1. 1894. se sestanemo v torek dne 8 avgusta ob 15. v gostilnici g. Obersneta na Rožniku, da praznujemo zlato maturo in poživimo pol stoletja «tare spomine na srrčna hita svojih mladih dni. Iskreno vabimo na sestanek tudi one bivše sošolce, ki so dovršili srednjo šolo drugod ali pred maturo nastopili svoj poklic, in vse prijatelje našega razreda. Na veselo svidenje! u— Učni tečaji v Lichtenturnovem zavodu za dijake in dijakinje -redn.jih šol. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev učne snovi za dijake, ki so razred izdelali. Glavno vpisovanje: 1., 2. in 3. avgusta dopoldne v Lichtenturnovem zavodu. u— Instrukcije — Novi trg 5 — dobe di-jaki-inje za popravni izpit. Priprava iz vseh predmetov. Začetek 1. avgusta. Prijave vsak dan dopoldne. u— Direkcija državne trgovske akademije sprejema prijave za vpis v I. razred f-d 2. do 15. avgusta 1944 med 9. in 12. uro. Dijaki-inje, ki želijo vstopiti v I. razred, se morajo javiti v spremstvu staršev oz. njih namestnikov, predložiti prošnjo na vzorcu, ki ga dobijo pri ravnateljstvu, ;n oddati spričevala o prejšnjem šolanju na srednji oz. meščanski šoli ter krstni list. Podrobnosti so razglašene na uradni deski u— Za di.jake-in.ie in absolvente-tke srednjih in strokovnih šol prično 1., 2. in 3. avgusta posebni počitniški eno- in dvomesečni strojepisni tečaj' Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti; TrgovsKO rči-lišče »Christofov učni zavod«, Domobran ska cesta 15. u— Za meščanske šole pripravljamo di-jake-inje v posebnem tečaju za popravne izpite, za višji razred itd. iz vseh zaželjenih pr?dmetov. Vpisovanje še ta teden: Specijalne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2-II. u— Bodoče prvošolce-lke in drugošolce -Jke opozarjamo na tukajšnji počitniški ko-repetitorij »Napredek«, ki pripravlja dija-ke-inje iz vseh predmetov ali posamezno v ločenih oddelkih za prvi oz. drugi razred gimnazije. Pričetek 3. avgusta. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijalne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2. — Sred;šče mesta. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem al* javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 1., 2. in 3. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Učr.ina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska ce«!a 15. u— Srednješolce in srednješolke opozarjamo na tukajšnje počitniške tečaje vseh predmetov. Temeljita priprava za naslednji višji razred, oddelki za popravne in privatne izpite. Izbira predmetov po želji. Pričetek 3. avgusta. Vpisovanje dnevno. Infor. macije: Specijalne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2. u— Stenografije ali knjigovodstva in nemščine se z lahkoto naučite med počitnicami v posebnem tečaju. Pričetek 2. avgusta. Učne ure dogovorno ob prostem času obiskovalcev-lk. Priporočljivo zlasti tudi dijakom-injam srednjih in strokovnih šol. Vpisovanje dnevno. Informacije: Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2-II. Dr. Jože Furfan Specialist za bolezni ušes, nosa in grla zopet redno ordinlra Ulica Josipine Turnograjske, štev. 4 (Nasproti Drame) Kaj lahko kupimo na živilskem trgu Današnja sobota je bila po živahnem prometu na trgu pravi tržni dan. Tržno življenje se ie začelo zelo zgodaj, tako da je bilo mnogo blaga razprodanega že ob 8. Najživahnejše je bilo na trgu med osmo in deveto. Dovoz domačih pridelkov je sorazmerno dober, vendar ni dovolj glavnate solate. Solato nadomestuje zdaj druga povrtni. na. predvsem stročjj fižol. Nizkega stročjega fižola je že na izbiro, mnogo manj pa je visokega, boljšega, ki ni tako žilav, in je po njem vedno veliko povpraševanje. Zelenjavo dobro nadomestujejo kumare, ki jih je zdaj že toliko, da se gospodinje lahko zalagajo z njimi tudi v poznih tržnih urah, ne le zjutraj. Prav tako je na izbiro buč. Ko bi bilo še malo več krompiirja, ki je tudi tu in tam naprodaj, bi bil trg res zadovoljivo založen z vsemi novimi pridelki, ki jih kupujejo gospodinje za pri-kuhe. Bolj težko najde gospodinja na trgu cve-tačo. Glavnato solato dobivajo najlaže še stalne odjemalke pri posameznih prodajalkah, kjer so menda abonirane na blago za vse leto naprej. Toda zdaj ne pogrešamo več tako zelenjave, ko je dovolj zgodnjega zelja, ki je prav tako primerno za solato kakor za prikuho. Tudi ohrovta je že precej. Podjeten zeljar se je letos potrudil in začel trg zalagati s kislim zeljem že julija. Medtem ko smo se s pridelovanjem po-vrtnine povsem osamosvojili, da je zdaj naprodaj samo domače blago, naši sadjarji ne morejo zalagati trga s svojimi pridelki. Za sadje je zdaj nenavadno zanimanje. Mnoge gospodinje sploh ne vprašujejo po cenah, ko so naprodaj breskve, ki jih je bilo tudi danes nekaj; bile so takoj razprodane. Posebej bi bilo treba posvariti zlasti tiste gospodinje, ki vprav licitirajo s sadjem na trgu: same od sebe- ponujajo mnogo višje cene, da bi si zagotovile blago. — Naprodaj je le malo domačega sadja, in sicer jabolk slabše vrste, »pobirav-ščine«; to sadje je primerno le za kuho. Hrušk še ni naprodaj. Zdaj so začele zoreti domače hruške, vendar ne smemo pričakovati, da bo na trgu naprodaj kaj več domačega sadja. Posamezne prodajalke prinašajo na trg tudi gobe. ki jih je pa tako malo, da jih takoj razprodajo med drugim blagom. Posebnega prostora za prodajo gob na trgu zdaj še ni treba. — Zadnje čase je bilo naprodaj tudi nekaj perutnine, še vedno je dovolj gospodinj, ki ne omedlevajo, ko po-izvedo za ceno. Opozorilo Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekršite v zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neupoštevanje predpisov ob priliki letalskega alarma. u— Od doma je pobegnil Premk Milan, rojen 16. aprila 1930, učenec 4. razr. osnovne šole, dne 24. t. m. Oblečen je v kratke bele hlače in v moder suknjič s kratkimi rokavi. Obut je v rjave čevlje. Deček je precej močne postave in ima kostanjeve lase. Kdor bi ga opazil, naj javi najbližji' stražnici. u— Za slepo mladino, nastanjeno v glu-honemnici. je poklonila družina Frankovič 200 lir namesto cvetja na grob pokojnega aospoda Ivana Volka. Za velikodušni dar re vodstvo Zavoda slepih prav toplo zahvali. u— Osebje ve'etrgovca Avgusta Vojka poklanja namesto cvetja na grob njegovega blagopokojnega brata Ivana Volka 300 lir za slepce. u— Obvestilo. Kemična čistilnica Šimenc, Kolodvorska ul. št. 8. sporoča, da bo obratovalnica zaprta od 21. avgusta do 2. septembra zaradi čiščenja prostorov. Opozarjamo, da naj stranke do tega časa dvignejo že izgotovljene predmete. u— Stare kravate napravim kot nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17/11. P. Amon. u— Damska zapestna urica se je našla v petek proti večeru. Lastnica jo dobi v uredništvu »Jutra«. u— Odvajalni čaj »PLANTA« zahtevajte v lekarnah. u— Nesreče. V levo koleno je brcnil konj 48 letnega delavca Franca Dimnika iz Ljubljane. 6 letni sin delavke Peter Re-šek iz Vevč si je pri padcu zlomil levico v rami. Pri razkladanju sena je padla žrd na glavo 22 letni poljski delavki Ani Sonc iz D. M. v Polju. 79 letno občinsko ubogo Marijo Brezec iz Moravč je popadljiv pes ugriznil v levo nogo. Pri slamoreznici si je poškodovala prste na desnici 20 letna hčerka posestnika Milena Pozarškova z Ižanske ceste. Z vrelim lugom se je popa-rila po desni nogi 56 letna žena posestnika Franja Selanova iz Dobrunj. 36 letni 1' o-strugar Alojz Janotka iz Ljubljane si je na cirkularki poškodoval prste na levici. S kolesa je padel in si zlomil desnico 14 letni sin delavca Rudolf Boh iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Kranj je postal sedež vodilnega gorenjskega okrožja. V četrtek dopoldne je bil na sedežu okrožnega vodstva za Gorenjsko v Radovljici uveden v uradne posle novi okrožni vodja. Ob tej priliki se je pripeljal na Gorenjsko sam koreški Gauleiter dr. Rainer, da umesti dr. Hoc.hsteinerja na novem službenem mestu. Pred slovesnostjo je spregovoril nekaj besed štabni vodja Macher, nato se je oglasila godba, potem pa je povzel besedo dr. Rainer. V kratkih besedah je rekapituliral zgodovinski razvoj Gorenjske cd leta 1941. do dne 25. julija 1943. ter je primerjal položaj na Gorenjskem s položajem v Ljubljanski pokrajini. S pozornostjo so poslušali vsi navzoči Gauleiterjeve besede, ki so bile resne in stvarne ter so ustrezale sedanjemu času. Zaradi novih smernic v današnjem položaju se je zdelo pristojnim oblastem primerno, je dejal Gauleiter, da prenesejo sedež vodilnega okrožnega vodstva izf Radovljice v največje mesto na Gorenjskem, to je Kranj. Nato se je Gauleiter zahvalil dr. Hochsteinei ju za njegovo 26 mesecev trajajoče delovanje v Radovljici, kjer je v vsakem oziru izpolnil svoje dolžnosti. Nato je bil uveden v radovljiške uradne posle vodja odseka za Radovljico Herbert Gasser, ki je prevzel funkcije okrožnega vodje v Radovljici Dr. Hochsteiner se je zahvalil vsem svojim sodelavcem in sodelavkam za izkazano zvestobo. Novi okrožni vodja Gasser je obljubil, da bo zvesto sledil stopinjam svojega prednika ter delal z vero v zmago, h. kateri pripelje Nemčijo lahko samo Fiihrer. Nato so se odpeljali dr. Rainer, dr. Hochsteiner, Gasser in drugi iz Radovljice v Kranj, kjer je bil v navzočnosti političnih predstavnikov in častnih gostov dr. Hochsteiner uveden na novem službenem mestu. Na koncu umešče. nja so navzočni pozdravili Fiihrerja in s tem je bila svečanost zaključena. Iz rodbinske kronike v preddvorskem okraju. Na stanovskem uradu v Preddvoru so zabeležili rojstvo tretjega otroka Jožeta Zormana z Brega, kmetu Janezu Arhu iz Tupalič se je rodil šesti otrok, kmetu Janezu Delavcu iz Mač pa prvi otrok. — Gospodinja Marjana Pušnerjeva iz Kokre je na tragičen način izgubila življenje v 54. letu starosti. — Kmetu Petru Arhu iz Preddvora je umrla hčerka Frančiška. La Nave na 2 leti in 6 mesecev ječe ter 15.000 lir globe. Vincencija Karmelič na eno leto in 8 mesecev ječe ter 17.000 lir globe. Razen tega je bil Dorati obsojen zaradi nekega sleparstva na škodo Bone Karmelič in Bruna Petranija na 1 leto in 6 mesecev ječe ter 2000 lir globe. Veturino Vezzani je bil obsojen na 5 let ječe in 5000 lir globe. Viktor Carlini rta 4 leta ječe in 3000 lir globe. Razen tega je odredilo sodišče zaple-nitev zlata in dragocenosti, ki so pod sodnim varstvom. Iz Trsta Počastitev delovnih jubilejev. Na sestanku nameščenstva tvrdke »Smolars & Ni-pote« je bilo počaščenih z denarnimi nagradami 19 delovnih jubilantov, ki opravljajo delo v obratu že 50, 30 oz. 25 let. Smrtna kosa. Dne 17. julija sta umrla med drugimi v Trstu 68letna Marija Fer-luga-Ambrož in 16letna Marcela. Damjan. — Te dni je nenadoma umrl v svojem stanovanju v Gatterijevj ulici 6 znani tržaški zdravnik dr. Marin Novak. Otrokova smrt pod avtomobilom V ulici Xidias se je pripetila usodna prometna nesreča Avto je povozil malega Klavdija Maschia, ki je obležal s smrtnimi poškodbami po vsem telesu. Kmalu za tem je umrl. Izropano stanovanje. Drzni tatovi so se splazili v stanovanje 74letne Marije Potočnik iz Zgornje Grete 105. Odnesli so ji razne predmete, vredne nad 3000 lir. Tržaška policija poizveduje za tatovi. Obsojeni zaradi nedovoljenega kupčeva-nja z zlatom. Te dni se je morala zagovarjati pred posebnim sodiščem v Trstu skupina ljudi, ki se je v Trstu in na Reki ukvarjala s črnoborznimi kupčijami z zlatom. Obsojeni so bili Angel Capurso na 3 leta m 8 mesecev ječe ter 40.000 lir globe. Bona Karmelič, Evgenija Bobek in Dorata Iz Gorice Nov kvestor. Za novega kvestor:a v V;-demski pokrajini je bil imenovan •'odprl-kovnik N;kolaj Bruni. Tarčenlske češnje na goriškem trgu. F>- j >estnik z Gor je pripeljal te dni v Gorico 300 kg češenj, kakor jih najdemo v taržent-.-kem okolišu. Češnje so bile na razpolago redni potrošnji. Nesrečna smrt 841etnega starčka v Soči. j V bližini mostu 9. avgusta je naplavila Soča truplo 84letnega upokojenra lian bala Komela iz ulice Diaz 5. Svojci so povedali, da je šel, kakor navadno, na sprehod ob Soči. Usedel se je na kamen ob obrežju. Verjetno ga je prijela slabost in je padel v Sočo. kjer je utonil. Nezgode v goriškj okolici. 161eTni Miroslav Lipicar iz Kanala je našel ročno bombo, ki je eksplodirala. Irm poškodbe po vsem telesu. 33letna gospodinja Katarina Rutar iz Tolmina sj ie pri padcu zlomil;; več reber. 51 letni kmet Ivan Kovačič :z Sv. Lucije ob Soči ima rane od eksplozije izstrelka. ki ga je našel na njivi. Kovačič je ranjen zlasti na levici. 24letna kmet:'ra Vida Bratina iz Stomaža nri Ajdovščini Je padla s hruške in obležala z zlomljeno levico. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici Zaprti gostilni. Po prefektovi odredbi bo gostilna »Pri Zmagi«, last Viktorije Ožbalt, zaprta za 3 dni. ker so gostom postregli z mesom na dan, ki je določen izključno za postrežbo z enolončnico. Za 21 dni ostane zaprta gostilna Angela Furlana »Pri Trubadurju«, v Morellijevi ulici 38, ker so na dan. določen za postrežbo z enolončnico, postregli z drugimi jedili. Nezgoda v Renčah. 42letna kmetica Jožefina Terčič iz Renč je čistila hlev. Pri tem je vznemirjeni vol zasadil svoje rogove v preplašeno kmetico, ki ima zlomljeni dve rebri. Terčičeva se zdravi v goriški bolnišnici. Namesto olja voda. Gospe Vilmi Feruh je ponudil neki moški na Mutijevem Korzu pletenko z dvema litroma olja za 900 lir. Peruhova ie kupila pletenko in je vsa srečna pohitela domov. Toda spozna'a je, da je nasedla sleparju. V pletenki je bila namreč čista voda. Toda policija je kmalu izsledila zlikovca 57letna Kazimira Medve-diča z Reke. ki se je moral te dni zagovarjati pred pristojnim goriškim sodiščem. Obsojen je bil na 18 mesecev ječe in 1500 lir globe. Prekrižani računi drznih roparjev. V zgodnjih popoldanskih urah so vdrli trije roparji, ki so se pripeljali s tovornim avtomobilom, v prostore nekega obrata v ulici Malta. Pozvali so lastnika, naj jim izroči večjo količino olja. Pred tem so namreč uničili telefonsko zvezo. Potegnili so samokrese in jih namerili proti obotavlja iočemu se lastniku. Toda na srečo je prispela v zadnjem hipu policija, ki se ji je zazdel tovorni avto sumljiv. Enega od treh roparjev so zajeli, za ostalima dvema poizvedujejo. TatovS med kopalci. Kopalcem, ki se hodijo kopat v Sočo, se priporoča previdnost. Pojavljajo 'se namreč v zadnjem času tatovi, ki stikajo po bližnjih grmičih. Njihova žrtev je postal te dni 43letni električar Jožef Kladin s Katerininega trga. Pustil je svoje stvari pod nekim grmom. Ko se je oblekel, je opazil, da mu je izginila s hlačnega žepa denarnica z nekaj gotovine, potem tobačna nakaznica in ključ dvokolesa. Okradena kmetica. 19leina kmetica Adel-ma Trpin iz goriške okolice je prišla po opravkih v Gorico. Med nakupom v neki trgovini na Mutijevem Korzu P1 ji je neznanec izmaknil pet živilskih nakaznic. Za tatinskim zlikovcem poizveduje goriška policija. Iz Srfeijfe Inšpekcija Srbskih državnih straž. Pred dnevi je prišel na inšpekcijo Srbske državne straže v Užicah odposlanec iz Beograda podpolkovnik Stefanovič. Imel je daljši razgovor z okrožnim načelnikom Panduro. vičem in poveljnikom Srbskih državnih straž v Užicah majorjem Djordjevičem. Inž. Emil Krik umrL V največji tišini je bil v Beogradu pokopan načelnik prometnega ministrstva v pokoju inž. Emil Krik. Veljal je tudi v tujini za strokovnjaka za gradnjo mostov. Javne kuhinje za revne delavce so začele v ponedeljek, 17. t. m., v Beogradu spet poslovati. Kakor smo pred dnevi že poročali, delijo v teh kuhinjah hrano brezplačno. Nora skupina beguncev v Užicah. V uži-ški okraj je prispela nova skupina beguncev, ki so jih nastanili v Ivanjici. 40-letnica prostovoljnih gasilcev v Poža-revcu. Prihodnje leto mine 40 let, odkar je bila ustanovljena požarevska prostovoljna gasilska četa. štela je vedno okoli 40 do 50 članov. Imela je tudi svojo godbo, ki je bila najboljša v vsem okrožju. Da bi čerta izpopolnila svoje članstvo, vpisuje zdaj nove člane, in sicer mladeniče cd 14 do 18 let. Letos je četa posredovala pri sedmih požarih. Zabeležen potres. Potresno opazovalnica na Tašmajdanu je zabeležila močan potres v daljavi, ki je trajal 130 minut. Valovi so prihajali v presledkih po 21.2 sekunde. Žarišče potresa je oddaljeno od Beograda 8890 km v smeri proti severovzhodu in se nahaja verjetno na področju Japonskega morja. »Goethe je živel tudi v Beogradu.« Beograjski listi poročajo, da je v nedavnem pregledu kulturnih dogodkov, ki ga oddajajo po beograjski radijski postaji, napovedovalec namenoma med drugim dal tudi naslednjo vest: »Ko je Goethe ob priliki svojega bivanja v Beogradu končal libreto za opero »Seviljski brivec«, je že vnaprej prerokoval, da bo ta opera postala ena najbolj znanih na svetu. To trditev so našli v Goethejevem dnevniku v njegovem stanovanju v Beogradu.« Vest je bila dana z namenom, da vidijo, ali ima pregled kulturnih dogodkov v radiju svoje poslušalce. In Izkazalo se je, da jih Ima. Takoj po predavanju ln še naslednje dni je stalno zvonil telefon, po katerem so ljudje opozarjali na napako. Beteiftica KOLEDAR: Nedelja, 30. julija: Abdon in Senen. Ponedeljek, 31. julija: Ignacij Loj. DANAŠNJE PKIiU.iJilYK: Kino Matica; Ljubica za tri dni. Kino Sloga: 3 Codoni. Kino Union: Anton Poslednji. Kino Moste; Srček moj!... PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE: Nedelja: Dr. Kmet. Ciril Metodova 43, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar. Šelenburgova ulica 7. Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote cd 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta M i s. Poljanska cesta 15, telefon 32-84. ZATEMNITEV obvezna od 22. do 4. ure DBŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja 30. julija ob 13.: Matiček se ženi. Izven. Cene od 26 lir navzdol; Linhart: »Matiček se ženi«. Danes v nedeljo ob 18. uri bo v .Drami ponovitev Linhartove komedije »Matiček se ženi«, ki jo je priredil prvi slovenski dramatik po francoskem Beaumarchaisovem originalu, ga ponaši! in prilagodil slovenski rokokojskl dobi. Drrmski Studio se s to predstavo i prvič predstavlja kot naš novi igralski na-■ raščaj pod vodstvom svojega režiserja m j dramaturga, prav tako članov Studia. Iz | kolegijaIne ljubeznivosti sodelujejo trije člani dramskega ansambla gg. Lipah, Sever in Blaž. — Igrajo; L. Korošec, Pug-Ijeva. Jamnik, Svetelova, Raztresen. Bre-zigar, Golieva, Dolinar. Režiser: dr. Pav-lovčič. Scena; ing. arh. Gaišek. Glasba, ki jo izvaja Prevorškov kvintet, Jože Osana. Kostumi: D. Ka čer jeva. OPERA Nedelja 30. juliju ob 17.: Carmen. Izven. Gostovanje Josipa Gostiča. Cene od 60 lir navzdol. Josip Gostič gost v »Carmen«. Danes gostuje v Bizetovi operi »Carmen« kot Don Jose naš odlični tenorist Jože Go-tič, član zagrebške Opere. Ostala zasedba: Eseamil-lo — Janko; Dancairo in Remendado — B. in M. Sancin; Mora les — Dolničar; Zu-niga — Zupan; Carmen — Karlovčeva; Mi-caela — Ribičeva; Frasqu'ta — Kržetova; Mercedes — Foličeva. Dirigent: Dr. D. Švara. Režija: C. Debevec. Koreograf; ing. P. Golovin. Scena; ing. E. Franz. Začetek predstave ob 17. uri. Učenke iz baletne šole, ki so določene za ples v »Aidi«, naj se zglasi,jo v ponedeljek 31. julija ob 9. uri in ob 15.30 v Operi. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 30. JULIJA: 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— '9.00; Veseli zvoki za nedeljsko jutro. Vmes; 830—8.40 poročila v slovenščini; 9.00— 9.15: Orgelska glasba (prof. Snoj). 9 15— 9.30: Versko predavanje. 9.30—10.00: Praznična glasba. 10.00—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—11.00: Naša zakladnica. 11.00— 12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00— 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10; Poročila v nemščini. 14.10—15.00: »Pozdravi iz domovine.« — Veliki Radijski orkester in Komorni zbor vodi D. M. Šijanec. 15.45—16.00: 15 minut za podeželje — dr. Janko Koren: Bolezni svinj. 16.00—18.00: Koncert za vojake. — Vmes od 17.00—17.15 poročila v nemščini in slovenščini. 18.00—19.00: Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 19.00—19.30: Moli koncert; sodelujeta Miran Viher — violina in Marijan Lipovšek — klavir. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Poletje, sonce in malo ljubezni. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15— 23.00: Plesni orkester vodi Marijan Vodo-pivec. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Križanka št. S§ Vodoravno: 1. južnoameriška država. 7. gora na Notranjskem. 8. kratica »na razpoloženju«. 10, 1, s, j, 11. naslon ica, 12. plač, 14. struga, nožnica. J 5 turški dostojanstvenik, 16. staro orožje, 17. veznik, 19. iz, z, (hrv), 20. svetloba, 22. kratica k lastnoročnemu podpisu, 23. znojen, 24. ploskovna mera, 25. glavnj števnik. Navpičn°: 1. bosansko mesto, 2. leto (franc.), 3. lep, 4. zavod, 5. živalska maščoba, 6. izumetničen, nenaraven, sladko, ben (tujka), 9. vodna rastlina, 11. italijanski spolnrk. 13. vprašalni zaimek, 14. zemlja, pod, 18. kratica za latinsko »namesto pečata«, 20. gozdič. 21. denarno nakazilo. Rešitev križanke št, 54 Vodoravno: 1. rutina, 6. agonija, 12. Uscra. 13. dr., 14. pozer. 15. šoja. 16. krom, 18. vaza. 19 idc 20. granit, 21. kub. 22 la, 24. Ig. 26. se. 27. Uri. 28. oh, 30. bom, 32. cehi, 34. znamenit. 37 Hamurabi, 39 Arad, 42. noj, 43. Ra. 44. sto, 45. ep. 48 na. 50. ki, 51. dom, 53. din, 55. sli, 56. Ikar. 58. Tara, 59. slab, 60. nomad, 62. la, 63. staro. 64. Ape-nini. 65. Stenar. Navpično: 1. rušilec, 2. usoda. 3. Tojot, 4. Ira, 5. na. 6. Aron. 7. op. 8. nov, 9. Izak, 10. Jezus, 11. Arabec, 13. dragenar, 16. kri, 17. miš, 23. Primož. 25. sonata, 27. uhan, 29. Habanera 30. Be. 31. Miro, 33 eh, 34^ zr. 35. mi. 36. ta. 40. Dalibor. 41. Medina 46 pokop, 47. pet. 48 ata, 50. Klara, 52. mame, 54. zali, 55. slan, 57. ran, 59. ste, 61. di, 63. st; OGLASI Kdo:: KCe službo plaža sa vsako besedo L — .30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanj s naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iziiob za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve tn dopisovanja Je plačati za vsako beaedo L 1.—, za vse druge oglase L —-60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši tznoe za te oglase Je L 10.—. w\ j*<*Q8 BOLNIČARKA išče službo za pomoč pri zdravnku ali siično. Ev. gre tudi k otrokom. Ponudbe rta ogl. odd. Ju-pod >B -Iničarka« 19031-1 GOSPODIČNA, perfektna v nemščini in italijanščini, išče službo v slaščičarni, ev. gre tudi k otrokom k boljši družini. Ponudbe na ogl. MATICA Telefon 22-41 ] Ljubka ljubavna komedija s Hannlore ' Seli oth v glavni vlogi. Film za mladoporočence in zrelo mladino! LJUBICA ZA TRI DNI :l Kari Raddatz, Uršula Herking in Werner Scharf f? Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri t£ KINO SLOGA Tel. 27-30 | V originalu! V originalu! Največji cirkuški in varietejski film! Veličastna realizacija slave in časti velikih cirkuških umetnikov v režiji mojstra A. M. Rabenalta v Tobisovem velefilmu V glavnih vlogah: Josef Sieber, Ren6 Deltgen, Ernst v. Klipstein, Lena Nor- mann, Annelies Reinhold Predstave ob 16. in 19. uri; v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri! KINO UNION Telefon 22-21 Vesela in duhovita komedija o grofo-vem slugi, zaščitniku zaljubljenih src in zavezniku mlade generacije ANTON POSLEDNJI Burja smeha in prizori, pri katerih se smejete do solz! Hans Moser, Elfriede Datzig, Heinz Salfner, Otto VVilh. Fischer Charlotte Ander in drugi Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri KINO MOSTE Film. poln veselih zapletijajev SEČEK MOJ Predstave: delavnik ob 18.45; nedelja ob 14.30, 16.30 in 18.30 Predprodaja od 10.30 ure dalje GOZDNE DELAVCE trojno potrebuje ravnateljstvo držžavnih gozdov. Dober zaslužek. Zglasite se r Pucanijevi ulici 9 (palača Pokrajinske hranilnice). 19130-la GOSPOD. POMOČNICO sprejmem takoj proti do hri plači. Vpražati pri Javornlku delikatesa, — Wolfova 12. 18895-la POSTREŽNICO, pridno in pošteno, za 2 dni v tednu, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19163-la ELEKTROMONTERJA za dela vojaščine prosta v Ljubljani, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen« 19118-la POSTREŽNICO za dnevno 4 ure, v sredo in soboto pa ves dan, iščem. — Prodam otroško stajico iz trdegl javorjevega lesa. Janežič, Staretova ulica 26. 19114-la KUHARICO, ki bi pomagala tudi pri drugih gospodinjskih delih, išče štiričlanska družina. Stanovanje dvosobno. Plača 5 pogon, prodam, in livarskega vajenca IHmko Privšek. Ljubljana, išče tvrdka Jugo-Lutz. Kolodvorska 7. 19237-6 kovinska industrija, Be FROTIRKE llaška 4. Šiška. Njstop se nerabljene in več namiz-tako.1l 19029-44 nih prtov damast. -prodam. FOTOGRAFSKEGA Hinko Privšek, Ljubljana, vajenca ali vajenko z Kolodvorska 7. 19236-6 veseljem do stroke. ta-| PISALNE STROJE koj sprejme »Holvnski— risarniške in portabl, raznih Foto Studio«, Ulica 3. znamk, prodam. — Hinko maja. 19067 44 Privšek, Ljubljana, Kolo- SIV1LJSKO dvorska 7. 19235-6 vajenko sprejmemo ta-! ELEKTRIČNE koj. Belihar in Velepič,'likalnikc. rešoje in kuhalni Ciril Metodova 35b. ke na dve plošči, prodam. 19139 44 Hinko Privšek, Ljubljana, FRIZERSKO Kolodvorska 7. 19234-6 vajenko sprejme trzer- DEŠKO DVOKOtO ski salon »Rakar«, Pre- za 12—16-letncga dečka, ter šernova ul. 7. 19187-44 več koles za odrasle, šport VAJENKO ne in štrapac, prodam. — in pomočnno sprejme Hinko Privšek, Ljubljana, damska krojačica. Na Kolodvorska 7. 19233-6 slov v ogl. odd. Jutra. | ŠPORTNI VOZIČEK 19188 44 ter dva globoka otroška — VAJENCA prodam. Hinko Privšek — sprejmem v trgovino z me- Ljubljana. Kolodvorski šanim blagom. Oskrba vi 19232-6 hiši. Naslov v ogl. odd.| HARMONIKE lutra. 19165-44 klavirske in kromatične — UČENKO violine, klarinet, flauto, so- za modistovsko obrt takoi pran saksofon, krilni rog — sprejme salon Anica Pu- ugodno prodam. — Hinko hek, Šelenburgova ulica 6. Privšek. Ljubljana. Kolo-19166-44 dvorska 7. 19231-6 VAJENCA | DAMSKI PLAŠČ za elektrotehnično stroko angora, popolnoma nov. bel, spreime takoj Kobal, Stari prodam. — Hinko Privšek, trg lla.____ 19119-44 Ljubljana, Kolodvorska 7. blago i moško kolo za damski plašč, volneno, v brezhibnem stanju — predvojno, in dobro blago prodam^ Naslov v oglas-za moške hlače prodam. - nem odd^ Jutra^ 18920^ Vprašati.: Rimska c. 9/II, I FOTO KAMERO vrata 16. 19177-6 Zeiss-Ikon io 1S s Tes^ 80 m GUMI KABLA, sarjem 1-4-5 = 165 mm <5 štirifaznega, prodam. Poiz-kaset, r^en,^usnjen ve se pri Maziju, Mestni etui. prodam. Interesent. !r- 17/i j -V™ 19174-6 naj puste naslove v ogl. SvRZNEN PLASČ, odd Jutra pod »Okazija« damski, prodam. — Ogled I11I,11 vsak dan od 9 do 14. Mazi, DIKO _ , Mestni trg 17/1. tano, t ^^^ riapa Peterca. Podutiška 45. 4 m BLAGA 18945 6 za zimsko moško suknio za-( menjam za moško ali žensko 1(?k ^ kolo ev. brez pnevmatike, %■ ™ ° h ^sVvn, po dogovoru. Naslov: M. ^^ PGrmovšek. bta V., Delavski dom I, 19. «. t 6 r, vhod z Vod _^ ne steze 1. 18980 6 | TRICIKEL v odličnem stanju, nosil-nost 150 kg. zelo" ugodno prodam Naslov v oglas nem odd Jutra. 19018-6 i KOLESI prodam. Silvo Kalm — Povšetova 1 190266 PISALNI STROJ pisarniški in pcrtable. nemških znamk, proda »Mercedes<. Frančiškanska ulica 10. dvorišče. 19190 6 MOŠKO KOLO zameniam za šivalni stroj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19126-6 , OTROŠKI VOZIČEK. i ■ i j globok, fine izdelave, pred- globok predvojn, matenjal, K materI)al, prodam. - avtomodel prodam. Erjavec ^ ^^ & (Fondove Tržaška 28 II. _ 19122-6 ^ minit«. ŠIVALNI STROJ star, z dolgim čolnčkom po jelo ugodni ceni prodam. Na ogled je pri Fortuni Anici, Gledališka 12/111. 19069-6 BARAKO z opeko krito, 8*3x2.80 in veliko, zdrav les, takoj prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19075-6 KUHINJ. KREDENCO, mizo in skoraj novo moško kolo, prodam ali zamenjam za žensko kolo. Zaloška c. 16, vrata 9. 19076-6 "STENSKO URO nihalom. prodam. Naslov PREMOG I. Pogačnik LJUBLJANA. Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5« GOJZERJE, ženske, št. 39. prodam za 1500 lir. Tržaška cesta 40b. tovarna Zalokcr, prva vrata levo. 19120 6! OTROŠKI VOZIČEK, hišniku , i 19129-6 usnjen, s prevleko, močno; BLAGA, kljucavnico in okovjem,1 k ^ k prod3m. Na- 66X41 in 23 cm s\oT?l%. odd. »Jutra«, dam. Ponudbe na oglas., ° 19136-6 odd. Jutra pod j pjjčANCE DVODELNO0 OMARO' 110 tedn<>v sU"' prod,a A!°'-DVODELNO OMARO, Accctt0j Trnovski pn- vehko, iz mehkega lesa, in. ' 19137-6 komodo s 4 predali, iz tr-| rA0I0 dega lesa. prodam. Oeled v j »Orion«. nemške ttnnmreo " «zva,enega po- MObKO OBLEKO, si„šalca, proda trgovina novo, sivo, za srednjo po- )>0 ,ed<( Mestni trg 3. VAJENKO za damsko krojaštvo sprejme V. Ogrin, Škofja ul. 6. 19042-44 VAJENKO sprejmem za damsko krojaštvo. Kajfež. šišenska 18 19230-6 ŠIVALNE STROJE za krojače: Singer in An-ker. ter damske pogrezljive in druge; šivalni stroj z verižnim vbodom (Ketten-stich). prodam. — Hinko 18826-44 Privšek. Ljubljana. Kolo-VAJENCA dvorska 7. 19229-6 za elektrotehnično obrt s| KOMISIJSKA TRGOVI. predpisano šolsko izobrazbo NA Privšek Hinko, Kolo-sprejme takoj Elektro-Boga-jdvorska 7, nasproti mestn. taj, Kongresni trg 19. |kopališča, proda: športni 1909 5 441 voziček, več damast prtov, MIZAR. VAJENCA liedilni pribor, bicikle, zo-sprejmem proti takojšnji botehnični vrtalni stroj, ši-plači. Sever, Tržaška 17. jvalni stroj z verižnim vbo-, 19239-44 dom (Kettenstich), gugalno VAJENKO Imrežo, kadilno garnituro, sprejme damski atelje I. ka- fotoaparat 2 x 12, pisalne tegorije proti primerni na-'stroje, klarinet, flauto, kril-gradi. Ponudbe na ogl. od- ni rog, violino, sopran sr.k-Jelek Jutra pod sofon, gramofone, žensko »Veselje«. 19211-44,torbico, irigator nov. elek VAJENCA 'trične rešoe, kuhalnike na Za avtomehaniko, sprejmem.!dve plošči in likalnike, ko-Ponudbe na ogl. odd. Jutra zarce za vodo, pleteni k čeg, damski an£ora plašč, stavo, proda krojač Ljubic. Moste. Ribniška ulica 16. 18999-6 PSA-ČUVAJA, volčjaka, prodam. Gruberjevo nabrežje 6. 19044-6 MOŠKO KOLO močno, dobro oltra njeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19053-6 ŽIMO in Singer šivalni stroj z dol-eim čolničkom, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 19217-6 Kompletno SPALNICO dalje eno separatno posteljo z nočno omarico, ogledalo, razne slike in zaboj za premog, zelo ugodno prodam. pod »Okoli 15-letni«. 19264-44 VAJENCA krojaške in šivalne stroje, otroški voziček, harmonike krepkega, pridnega in pošte- klavirske in kromatične, le nega, za kotlarsko obrt —dene omare, radio, masažn sprejmem takoj v uk. — japarat. nivelir, tehtnico »Kotlarka«, Božič Ivan —.Grasso, lestenec, čajni ser-Ljubljana, Dunajska c. ^35.|vis in mocca, 5 m črne svi-19257-44;le, otroške harmonike, smu-VAJENKO j čarski dres, pernico, sliko sprejme salon Rozman. Rož. Bled, kožuh za podlogo, dolina, C. X, št. 1. | posteljo otroško in za odra-19322-44 sle. in Hmgo. 19227-6 VAJENKO sprejme salon za izdelovanje perila in dekle za hišna dela, ki bi se izučila tudi šivanja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19314-44 VAJENCA ki ma veselje do slikanja, spreimem proti takojšnji plači v soboslikarsko-ple-skarsko obrt. Kos Jože, Karlovška 11, Doleniska 88. 19384-44 KROJ. VAJENKO sprejmem. Lombar Alojzij, Celovška c. 43. 19422-44 UČENKA dobi takoj dobro namestitev v knjigarni. Ponudbe s prošnjo in prepisom zadnjega spričevala na ogl. odd. Jutra pod »Poštena moč«. 19469-44 VAJENKO PLAHTO, pripravno za prevoznike ali za predelavo ročnih torbic, prodam. Ogled od 10 do 12. A. E. R., Novi trg 5. 19201-6 HARMONIKO, diatonično, novo, krasen model, odličen glas, prejš nji materijal, trikrat glaše no, trivrstno, z 12 poltoni. prodam ali zamenjam za dobro klavirsko harmoniko z 80 do 120 basi. Moste, Ci-glerjeva 26/1. 19204-6 HARMONIKO, klavirsko, s 4 registri, 96 basi, zelo ugodno prodam. Ogled od 9 do 14. Mazi Mestni trg 17/1, desno. 19172-6 KOLO, moško ali žensko, dobro ohranjeno, ugodno proda sprejme modna šivilja ta »Metalia«, Gosposvetska 16 koj. Naslov v Ogl. odd.: 19274-6 Jutra. 19432-44; RADIO VAJENCA petcevni, prodam. Povšeto- ali vajenko Za fotograf- va 71/jj " 19186-6 sko stroko sprejme Ate-1 Betonske OBROBNIKE l.er Viktor. Puccinijeva za dve okr,gli gredi> pre -4-vT ^zamenjam za ČEVLJE !za moško obleko, moške Coakanče) oddam v de 'hlače, predvojno blago, in lo na dom. Ješe Bogo lepe damske čevlje št. 38.5, Cesta na loko 20 oboje skoraj popolnoma no- 18865-3ivo, prodam. Stari trg 28/1, DIPL. MASERKA desno. 19191--6 sprejema naročila. Na i LISIČJO BOO, slov se izve iz prijazno- Inaravno, prodam. Močnik, sti v cvetličarni Herz Celovška (Gosposvetska) 99. mansky, pasaža 19009 3i 19170-6 19140-f 2 KOLESI, moško in damsko, proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 19141-6 BOSANSKO PREPROGO 3.50X2, prodam resnemu kupcu za '000 lir. Nasiov ogl. odd. Jutra. 19142-6 BILJARD, avtomatični, zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19143-6 ZAMENJAM moške čevlje št. 43 za dobro ohranjene deške gojza rice št. 38 ali dam drugo protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19146-6 r, r j j-i j- ,n .„ MOŠKO KOLO, Ogled v nedelio od 10. do dobrQ ohranicnimi guma- 12 ure Gosposvetska 13 ; dam Na op!ed pri t«,« 9 tvrdki »Kristal« od 8.do 12 MOŠKO KOLO ; ^ 14 do 18. 19149-6 dobro ohranjeno pix> kuhinjski OPRAVI dam Ogl^ Ob LJubUa odno p'rr,dam. Mizarstvo SPORTUin KO. o Er'avec A!oiz- Zab"'cva 4 isPORTNO KOLO Vlč pri gasi!skeni domu. moško, s popolnoma no-. • F s 1916O-6 vimi gumami, prodam.—: pnnnAM. Ogled Ob Liub-.janic, 73^ ^AM. ^ ^ ^ AicTn CVTIO hinjsko porcelanasto garni «vO m nS boli-e Peri'° in okvir za ročno foto. Ulica 3. jgjjgg g VZORČASTO PLATNO ŠPORTNI VOZIČEK predvojni ^aterijal primer skorai nov. predvojno n,° 21 ^°Pflno obIcS°-blaso prodam Gospo. Naslov v ogl. cdd svetska 12-111. 19097-6 19152'6 POHIŠTVO KAL/iU za samsko spaIn:oo, pro- vodilne predvojne znamke d;>m. Ilirska ulica 17-IH. prodam. Ogled samo od 1, vrata 9. 19117-6 »■ ure- Pelf!s MOŠKE OBLEKE }-}' 19154 6 ženske in moške čevlje, pe- j MOŠKO KOLO rilo. pohištvo itd., stalno »Triumph«, novo, z dina kupuje Drame Alojzija, mo-razsvetltavo prodam za Gallusovo nabrežje 29. ugodno ceno. Naslov v ogl 19*62-7 odd. Jutra. 19155i 2 MOŠKI KOLESI i KOŽO MLEKARICO 1 popolnoma novo šport- prodam. Koželjeva ulica 4 no s prestavami. 1 sko ; 191100-r raj novo. cena ugodna. MOŠKO KOLO, Temno sivo blago za dobro ohranjeno, zamenjam moško obleko, črno ali za žensko kolo, event. tudi modro blago aa damski ;amo ogrodje, Zg. Šiška, kostum, ugodno prodam. Obirska ul. 16. 19111-6 Celovška c. 491. i OTROŠKI VOZIČEK, 19123-6 globok, predvojni materijal, MOŠKO KOLO skoraj nov, z žimnico, pro- popolnoma novo. šport- dam. §j5kat Kavškova ul. 24. no s prestavami, zame.. 19112-6 njam Za istotako žensko POSTELJO kolo. eventualno dobro > mrežo in ženski zimski ohranjeno. — Dogovor pla5č prodam. Karlovška dnevno od 12. do 15. ure cesta 26 19113-6 Naslov v ogl. odd.^ Jutra | SXISKALNICO DAMSKO KOLO hidravlično. 60 ton, pro- z malo rabljeno pnevma- : dam. Naslov v ogl odd tlko. prodam. Igriška ul. 19198 6 3-ni., vrata 9. Ogled do RADIO, 13 ure. 19158-6 petcevni, nemške znamke. MOŠKO KOLO dober, prodam. Vodnikova in tricikel nosilnosti do;ccsta 77. 19200-6 500 kg, vse v novem sta-] NOVE CfcVLjfc nju prodam. Ogled Litij 42&. rjave, prodam. — ska cesta 8. 19032-6 Naslov o ogl. odd. Jutra. ogl odd. lutra. 19104-6 krem, predvojno blago, sko-HARMONIKO i raj nov. prodam. Trnovska kromatično, na 80 basov;25. ___ '9-04-6 11.ubasova). prodam ali za-! 2 kg MODRE GALICh meniam za diatonično alilprodam. Pavlovčič, Smartin-za boliši radio. Naslov vjska 24. pritličje. 19283-6 ogl. odd. Jutra. 19209-6 --------- več sesalcev Ležalni stal za pr:ih, povsem »ovih prod i m. Ogled dnevno v je del vašega življenja Gajevi ul. 6-1.. in zdravja. Oglejte si PLETILNI STROJ " ga Pri meni- Revnejši Popp« št 8, prodam.— bolniki in upokojene Ogled Gosposvetska 41 | popust, vhod skozi vrt. 19424-6 r ^ KOLESA RUDOLF ZORE, 2 moški, eno damsko 1 Ljubljana, tšft?' Sg^3 nedi"; Gledališka ulica št. 12 vegl. odd. Jutra. 19336-6 DAMSKO KOLO tovarniško novo, prima — nemške znamke, z vsem priborom. ugodno prodam. I. M., Trstenjakova 3. »FLIT« proti muham in drugim mrčesom, prodam. Naslon v ogl. odd. Jutra. 19289-6 MOŠKO OBLEKO poletno, suknjič in hlače iz finega sivega svilenega blaga, še nova, uporabna tudi za uniformo, ugodno prodam. (Zjutraj do 9-, opoldne do 3. ure.) Naslov v ogl. odd. Jutra. 19288-6 OTROŠKO KOLO v dobrem stanju, za 6 do 11 let starega fantka, prodam. Vošniakova ul. 4/IV. 19287-6 GLOBOK VOZIČEK DEŠKO KOLO tričetrtinsko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19335-6 MLADO KOZO 19252-6 belo, prodam ali zamenjam SMOKING OBLEKO jza protivrednost. Naslov v prodam — istotam zame-:ogl. odd. Jutra. 19334-6 njam črne hlače za dobro j DEKLIŠKE ČEVLJE ohranjene modr.e hlače. — št. 37, rjave, prodam ali Krojač Jcsse, Gradišče 13. 19251-6 GLOBOK VOZIČEK eleganten, nov, prodam. — Ogled od 1. do 3. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19250-6 KAPNE in blazinske prevleke iz najfinejšega blaga in ročnega dela, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 19248-6 KLAV. HARMONIKO na 120 basov, prodam. — Ogled vsak delavnik razen nedelje popoldne. Nas!, pri hišniku Dvorni trg 1. 19" GLOBOK VOZIČEK krem. len, predvojni, prodam. Lešnjak, Kolodvorska 18. 19246-6 KOPALNO KAD zamenjam za protivrednost Naslov v ogl. odd. Jutra. 19333-6 BLAGO za moške obleke, plavo in sivo črtasto ter obleko za majhno, vitko postavo, prodam. Florijanska 40, spodaj. 19332-6 DAMSKE ČEVLJE št. 34—35, kačie usnje s plutovno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19331-6 MOŠKE ČEVLJE visoke, podložene z usnjem. Ist. 41,/2. prodam. Naslov v ,,jogi. odd. Jutra. 19330-6 -4/ 6i "GLOBOK VOZIČEK predvojni, prodam. Naslov v cgl. odd. Jutra. 19329-6 GLOBOK VOZIČEK icrem, avto model, z debelo 'gumo in blatniki ter mo-kovmasto. novo prvovrstno. ;droček odeiica in bi37inica prodam po ugodni ceni -• prevleko. prodam. N^lov Mestni trg 9'I. 19245-6 ^ ^ Jutfa _fi ŠPORTNI SUKNJIČ | ŠPORTNI VOZIČEK"" (kratek) ; vel.k album bdam Naslov v ogl. odd. znamke prodam ali zame-J 19327-6 njam tudi za marelice Bern-/ dorf desertni pribor za 5 dvokrilno> mehek Ies, poli oseb. Naslov v ogl odd. co M kniige modern0j trd Hi^i!.-^ ciTi.-ivTir-> 'es in star umivalnik z bru- MOSKO SUlvlNJO ,erlim ogleda!om poceni !imsKO, za večjo postavo iz odam> Nas,ov y ,^odd temnosivega odličnega bla- ga. zelo lepo, črn zimski J ' ______— žensk, plašč in temnosivj KUHINJ. KREDENCO ženski smučarski dres, 1 par rabi.eno, dve omarici s pre-črnih moških čevljev št. 43 dali in umivalnik z bruse-in 1 par rjavih ženskih št. nim ogledalom, poceni pro-38 — vse predvojno blago, dam. Naslov v ogl. odd. prodam Ogled od 12. do Jutra. 19323-6 15. ure. Naslov v ogl. od- KLAV. HARMONIKO delku Jutra. 19266-6 novo. Italijanske znamke — GRAMOFON 1120 _ basov, z registrom in kovčkom — in eno »Scan-dalli«, manjšo, ugodno pro-/I. de-19319 6 ROKE hrapave ln razpokane Vam napravi zopet ne 19092-6 HARMONIKO kromatično, 3 vrstno, no- kovčeg in nekaj plošč, pro-' dam Prternel, Cankarjeva dam?'L^poTvorsU^/I. *de ul. 7, Kodelievo. 19260-6 r 10*10 , PALICE in PRIBOR ! OVALNI STROJ za ribolov delovno letno ,Ja y d0breme 5tanju obleko in bajaca za 14- mo&ko ko, ,Steyer«— letnega vaienca, prodam. ,Waffenrad, m0žkokol0 Naslov v ogl. odd. Jutra Spero< huber rtci^irv K-n*r> yi tus plašč, popolnoma LISIČJO KOZO aov črn, za veliko po za muf in ovratnik prodam. £tlVo ln bl.lg za črno Naslov v ogl. odd Jutra. moSko suknjo _ Pro- RFin lOPirn dam Kamniška 13. BELO JOPICO 19402-6 prodam Krojaštvo Petrov-1 MOSKO KOLO čič, Tabor 4. 19298-6 ugodno prodam. KoleziJ. MOŠKO KOLO ska ul. 8. dvorišče. — dobro ohranjeno in krasno Ogled Samo popoldne, stekleno dozo, prodam. Ve-1 19405-6 rovškova 22, priti., desno.l KUH. KREDENCO 19296-6 In otroško posteljico lz SMOKING trdega lesa. prodam. Jan popolnoma nov, ugodno Seva ul. 15. 19406-6 prodam. Naslov v ogl. od-j ZNAMKE delku Jutra. 19292-61 pokrajinske, pretiskme, GOLOBF vse serije razen »Brez- Florentince in Malteške — domcev-, skupno 51 ko-prodam. Naslov v ogl. odd. sov. prodam. Ponudoe jutra 19291-6 tla ogl. odd. Jutra pod TEHTNICO I »Znamke« 19407-6 žne in gladke Meloderm vo, ugodno prodam. Po-glicerin krema Drogeri ljanski nasp 32/1. 19243-6 • - " " " ŽENSKO KOLO r dobrem stanju, prodam. Celovška c. 151. 19241-6 C TROMPETO prodam ali zamenjam za korret okrogle oblike. Florijanska 11. 19216-6 DAMSKO KOLO ja Emona Iv Kane. Ne botičnik. 16633-6 SPECIALNO OLJE in kremo za sončenje dobite v Drogeriji Emo na. Iv Kane. Nebotičnik 166346 PISALNI STROJ v dobrem stanju, pro- lepo, malo rabljeno, prodam. Ponudbe na Ogl. dam. (Zjutraj do 9. ure, odd. Jutra pod »Malo opoldne do 3. ure). Naslov rabljene. 17525-6 v ogl. odd. Jutra. 19C52-6 RABLJENE ČEVLJE j ŽIMO kupujem in prodajam, lame črno, popolnoma novo, pro-njam za večje in manjše šte- dam. Naslov pustite v ogl. vilke. Klavžer. Vošnjakova 4. odd. Jutra pod 17.913-6' »Žima«. 17123-6 kuhinjsko z utežmi, pro- MOSKO KOLO dam. Naslov v ogl. odd. popolnom, nm-o ter ne-jutra 19190-6 kaj blaga za moške oble- OTOMANO ! ke- Prodam, Poizve se prodam. Ogledati iz prijaz- P" Bocu Josipu v■ Tav-nosti pri tvrdki Zakrajšek, i carjev, ul. 4. 19410-6 Miklošičeva c. 34. 19281-61 MOŠKO KOLO ... .Puch, novo, nove gume — ELEKTRIČNI REŠO !ugodno prodam. Vprašati in gumi kabel 4x4 mm, pro-;med 8 in 10 uro pri Ada-dam. Opekarska c. 53'I. |mj;„ plrm0va 18. 19318-6 19282 ŠPORTNI VOZIČEK MOŠKO KOLO 'sjV! predvoini, lepo ohra- lahko. skoraj novo prodam. njcni prodam. Logar, Vr-Ogled delavnica Goreč, Go- hovnikova 21 — na koncu sposvetska c. 14. 19278-6 Marmontove. 19312-6 KLAVIR j ŽIMNICO zamenjam za radio ali pro- 3 delno, star material-dam K.,' Lepi pot 1 pri prodam. Prelog. Reber tobačni tovarni. 19276-6 15. 19428-6 MOSKO KOU> štrapacno. skoraj nova, b dinamo svetilko, nov« gume, zamenjam za ra-dioaparat. Razliko doplačam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19414-® MOŠKE ČEVLJE št. 43 ročno delo. še skoraj nore. ženske čevlje št. 37, jopico (kazak), svilen baržun, moderna barva, platneno jopico, belo, obleko in dve damski torbici — vse pred-voino blago, lepo ohranjeno, prodam. Poljanska C. 15/1, I. stopnišče, desno. 19306-6 POSTELJO Alpaka viteško, staro ca 200 let, prodam. Stalno naraščajoča vrednost, zato dobro investiran denar. Izredna prilika za lastnike graščin. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19305-6 ELEKTR. REŠO na dve plošči, dobro ohranjen, 50 kg klajnega apna, dva para otroških sandale »t. 20, svilo za haljo, predvojno, volneno kopalno obleko, prodam. Ogled prihodnji teden v jutranjih urah. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19359-6 DVE KOLESI damsko in moško, športni, z dobrimi gumami, znamke »Viktorija«, prodam ali zamenjam za dober radio ali klavirsko harmoniko s 120 basi. Ogled od 7. do 9. ure zvečer in od 9. do 12. ure v nedeljo. Tržaška 121. 19360-6 KOZO inlckarico, sanske pasme, prodam. Mala člonarska 17. 19364-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«, salonski, nov, ugodno prodam. Ogled od 14. ure naprej. Mirje 29- 19416-6 ŠPORTNI VOZIČEK zelo lep, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19417-6 PSIČKA volčje pasme. 3 mesece sta., reda, dober čuvaj, prodam. Cesta dveh cesarjev 90. 19419-6 MOŠKO KOLO prodam, pekarna Jazbec. Rožna dolina c. V. 19420-6 PISALNI STROJ »Hermes Baby«, dobro ohranjen, prodam. Naslov ogl. odd. Jutra. 19421-6 SMUČARSKI DRES temnomoder, ženski, trikot, odlično blago, tudi za predelavo, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 19128-6 ~ PRODAM: pisarniško mizo. dva stola, nove ženske čevlje št. 39. Nasiov v ogl. odd. lutra. 19453-6 KOPALNO OBLEKO novo, elegantno, damsko, čista volna in moško platneno športno obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19451-6 SESALEC za prah. nov, nemške znamke. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19452-6 DVE POSTELJI novi, moderni, s posteljnima omaricama ali brez, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19455-6 JEDILNI SERVIS porcelanasti, za 6 oseb, jedilni za črno in belo kavo, popolnoma novo, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 19458-6 PREPROGO 2 X 3 m, volneno, štrapacno, prodam za 7000 lir. Naslov v ogl. odd. lutra. 19459-6 KLAVm. HARMONIKE raznih znamk in stojala za note, zložljiva in pokroma-na, dobite pri Stanku Kar-lovšku. Knafijeva 8 (preje Dvorakova). 19461-6 RADIO-GRAMOFON znamke »Geloso«, malo rabljen, ugodno proda Stanko Kariovšek, Knafijeva 8 ((preje Dvorakova). 19462-6 RADIO APARATE nove, znamke »Geloso« in »Lambda« po ugodni Ceni prodaja Stanko Kariovšek, Knafijeva 8 (preje Dvorakova). 19463-6 DVA VOZA težko diro in enega lažjega, v dobrem stanju, prodam. Istotam prodam dve posteljni omarici. Vidov-danska c. 4. 19464-6 SAMOVAR nov, prodam. Ogled v mlekarni »Drama«, Erjavčeva ul. 19465-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodam. Resi jeva 30, podpritličje. 19466-6 KOKLJO in več piščancev raznih velikosti prodam. Hrenova 12. 19341-« OTROŠKO KOŠARO na stojalu z žimnico ln zavesami, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19342-6 RADIOAPARAT orav dobro ohranjen, 4+1 cevni, znamke »In-geles«, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19343-6 DAMSKO KOLO novo. italijansko, proda Rožič, Vegova 8. dvorišče. desno. 19345-6 DAMSKO KOLO novo, proda Brandst&t-ter. Cesta v mestni log 33. ' 19346-6 H'Tbert Steinmann: 7 Žena za slekieno steno Roman ^Oprostila bosta moji radovednosti, go-spoda, če vama povem, da sem prav zaradi tega komada prišel iz Južne Amerike v Hagenbriick!« »Kako. prosim?« Glavni inženjer se je prvi opametoval. »Menda sem prav razumel:'samo radi ,2ene za stekleno steno' ste prišli iz Brazilije?« »Tako je. ali vsaj do malega tako.« Tujec je pokazal čvrste bele zobe. »Morda sem se nerodno izrazil, Živim v Nemčiji, da študiram kulturo in umetnost. Ze v domovini sem čital o tem komadu, hvalilLso ga na vse pretege. Toda vsebino sem mogel iz poročil le zelo nedoločno posneti. Ker se vrši dejanje igrekaza v južnoameriškem pristaniškem mestu, boste pač razumeli, da sem se takoj odpeljal v Hagenbruck. ko sem v Berlinu zvedel o tukajšnji krstni predstavi. Do odprtja gledališča Da se kratkočasim s tem, da občudujem lepote tega starega mesta--« Petru Langenu ni bilo ob tem pojasnilu ni kaj prijetno nri duši. Nekam čudno se mu ;e zde o in nekam predolgevezno. Heinz Renken pa je bil takoj ves v ognju. Odk^ir je poznal liso Dannow, sta mu bila tudi ravnatelj Hassberg in njegovo Umetniško gledališče prirasla k srcu. »Seveda vam zdaj ni več treba čakati do predstave,« je prisrčno dejal; »vzamem vas s seboj na generalko. To bo za vas gotovo še bolj mikavno. Sicer pa — dovolite.« Po vseh pravilih vljudnosti je predstavil prijatelja in sebe »Zelo me veseli.« Južnoameričan se je vljudno priklonil. »S svojo ljubeznivo ponudbe ste samo prehiteli mojo prošnjo, gospod Renken. Videti generalko, je moja najbolj vreča želja, posebno še, ker se mi utegne pri tem ponuditi priložnost, da spoznam pisca drame.« »Tega sicer ne vem,« se je Renken nasmehnil, »ker ga na žalost sam ne poznam. Vendar je povsem mogoče, da bo tam. Ne zamerite, zdaj*stopim telefonirat ravnatelju Hassbergu, da nas napove.« To rekši je odhitel k telefonu, vesel, da se vendar že odpravlja. »Izvolite dotlej prisesti, gospod Da Silva,« je v tem rekel tujcu dr. Peter Lange. »Hvala, gospod doktor.« Nagel pog'ed iz krotkih temnih oči je obletel plavolasega glavnega inženjerja. »Sicer pa, vsa čast vašemu poznanju ljudi Odkod veste, da sem Braziljanec?« Langen se je zadovoljno nasmehnil. V teh stvareh ni bil brez ničemurnosti. »Mnogo sem potoval križem sveta. V Južni Ameriki sem živel precej časa. Zato vem iz izkušnje, kako gospodje iz raznih držav izgovarjajo nemščino. Vsaka ima svoje posebne, značilne otenke. Sicer pa je vaša nemščina odlična.« Da Silva je spet v nasmešku pokazal zobe. Pravo zversko zobovje, je Lange nehote pomislil sam pri sebi. »Kar sram me je, da tako hvalite moje skromne zmožnosti —« Heinzu Renkenu ie bilo ta čas po nekolikem čakanju uspelo, da je priklical ravnatelja Hassberga na telefon in mu povedal svojo prošnjo. »Seveda, gospoda sta mi dobro došla,« mu je ravnateljev dobrodušni glas zabučal na uho. »Vas samega pa tu že nestrpno pričakujejo. Jaz tudi, kakopak — še bolj pa naša čislana igralka glavne vloge. Prejle je bila že nekoliko živčna--« Heinzu je jelo srce hitreje utripati. »Upam, da z gospodično Dannow ni kai narobe?« »Nesmisel, dragi Renken — samo da pridete. pa bo z živci gospodične Dannow takoj vse v redu. Torej podvizajte se in pripeljite gospoda s seboj!« »Se nekaj, gospod ravnatelji Ce bo pisec komada slučajno navzočen — ali bi v tem primeru lahko omogočili, da mu predstavimo gospoda Da Silva?« Za trenutek je bilo na oni strani voda vse tiho. Po tem kratkem, osuplem molku se je začul Hassbergov debeli smeh. »Tega veselja vam na žalost ne morem pripraviti, ljubi Renken. Niti da je gospod iz Brazilije sam državni predsednik, se z avtorjem ne bi seznanil. Tega namreč vob-če ni!« Zdaj je bil Heinz Renken na vrsti, da osupne. »Vobče ga ni? A nekdo je moral vendarle napisati komad. Mislim, da Axel Holm--?« Spet se je oglasil ravnateljev dolgi, debeli smeh. »Oprostite, gospod Renken, nemara sem se premalo jasno izrazil. Pisatelj seveda živi nekje. Toda pozna ga nihče ne. Axel Holm je za nas neviden. To ime je psevdonim, in kdo se skriva za njim, ni moči dognati. Njegova založba v Berlinu ne daje nikakih pojasnil. A zdaj moram spet ven-kaj k skušnji. Do svidenja torej, gospod Renken.« Ko se je Heinz Renken vmil h gospodu Da Silvi in drju. Petru Langenu, ju je našel zatopljena v vnet pomenek o južnoameriških razmerah. »Gospoda ravnatelja Hassberga bo veselilo. da vas more pozdraviti na generalld v svojem gledališču, gospod Da Silva,« je Renken povedal. »Pisca drame vam sicer ne more predstaviti — menda je sam veliki neznanec.« Da Silva se je vljudno priklonil. »Skoda, rad bi ga hil spoznal. Vsekako sem vam zelo hvaležen, da ste mi omogočili obisk generalke, ki bo zame gotovo nad vse mikavno doživetje.« »Si smem usoditi vdano vprašanje, dragi Heinz, ali vzameš tudi mene s seboj? Menda me nisi zatajil?« je z rahlim podsmehom vprašal Peter Lange. »Seveda pojdeš z menoj — zame si celo ena glavnih oseb na tej generalki.« Prisrčno se je zasmejal nad nehotno dvoumnostjo svojih besed. To je bil za dolgo časa njegov zadnji ne-skrbni smeh. Heinz Renken, la je bil zadnji vstopil, je rahlo zaprl vrata v prostor za gledalce. »Oh, to je očarljivo--« se je utrgalo Braziljcu z ust. Toda Peter Lange ga je rahlo stisnil za komolec, češ. naj molči. »Pst — tiho--« Ponesel je roko na usta, češ. naj molči. Po prstih, čeprav zaradi debele preproge niti treba ni bilo, je trojica tipaje krenila naprej, tja. kjer ie na režiserjevi mizi gorela bralna svetilka. Toda oči se niso mogle odtrgati od odra. Heinz Renkfen je zdaj že razločil pri mizi visoko postavo ravnatelja Viktorja Hassberga in zraven njega dolginasto, živčno stil gibajočo prikazen mnogoletnega režiserja Teodorja Grassela. Molče, tiho in skromno, je zdel" " ovadili, z neofdbnirn scenograf-skim blokom na kolenih in dolgim svinčnik kom v roki, tajnica Antonija Pieskejeva. SPOROČAMO SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM, DA SO NAŠE NOVE TELEFONSKE ŠTEV. TOVARNA TRGOVINA F U 2 I N E 20*54 SV. PETRA C. 17 28"06 ff ŽIMA"JAGER MILAN TOVARNA 2INE IN StETK ŠE VEDNO NUDIM Oi KVALITETNO ČISTO ŽIMO RAZNOVRSTNE ŠČETKE LEPO POHIŠTVO kompletno, s trodelno omaro, za eno osebo, si-v0 m..ško obleko, moško fcolo in otroški športni voziček prodam zaradi odpotovanja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19349-6 VOZIČEK športni in globok vczi-čok, prod im. Pleteršni-kova 32. Eckert. 19351-6 DENARNICO lepo listnico iz linega usnja, ter obr0 ohranjeno obleko predvojno blago, prodan-,. Frankopanska ulica 27, pritličje, levo. 1S352-6 ŠPORTNI VOZIČEK krušen, predvojni, p .po! nom, nov. ugodno prodam. Knezova ul. 22 — pritličje, desno 19353-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, močan, predvojni, zelo dobro ohranjen prodam. Ogied iz prijaznosti: Pap:jol. Wolfova 8. dvorišče, zadaj, od 9 do 10. ure. 19354-6 DVE PREPROGI veliki, novi. prodam po solidni ceni. Naslov v ogl. odd Jutra. 19355-6 PRODAM pletilni stroj, moško kolo in lop športni voziček, predvojni. Florjan-Bka 10-11. 19353 6 PRODAM oljnato o naravi in »Pohod na fronto?. — Širina 120, višini 90 cm. Korenčan Svetosavska 14 Bežigrad. 19357-6 PISALNI STROJ »Bemington«, v dobrem stanju, prodam. Ogleda, t; v trgovini »Trinom , Miklošičeva 13. 19391-6 ŠIVALNI STROJ pogrezijiv. nov. proda/n. Ogled v trgovini »Tri-nom , Miklošičeva 13. 19392-6 KRZNEN PLAŠČ rjav, za srednjo postavo, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19393-6 KREDENCO prodam ali zamenjam za dr.msko kolo. Ogled v ne ae'jo ves dan. M. Seku-Im. Pod hribom 60-1. 19397-6 PLATNO predvojno, in bosansko preprogo, dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »N. j višjemu ponudniku« 19401-6 ZAJČJI HLEVČEK prodaim. Hrovat, Vr.-zov trg 4. 19383-6 KAMNITO MIZO in dva žeiezna zaklopna Btola prodam. Naslov v ogi. odd Jutra. 19389-6 KOTEL za kuhanje prašičje krme, pri-dam. Naslov v ogl. odd Jutra. 19411-6 SlKLzNICO za železo, dolžina struženja 900 inm, rabljeno, prodam. — Prrč:n!:č. elektro podjetje, G-osp .-vet-ka 16. 193S1-6 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam. Mal-gajeva 8-1, livo. 19475-6 ČIPKE krasne, črne, svilene, za dam. sko ooleko. damski črni volneni poletni plašč (predvojno bla^o), damske obleke, bluze, čevlje in klobuke — ugodno pre lam. Ogl^d od ponedeljka dalje od pol 9. do 10. in pol 1 do 3. ure. Pred Škofijo 19-1 ! 19476-6 SKROMNO JEDILNICO iz t.-jetra leta, dvodelno, cma-to. črno omaro, 7 kg žime, jedilni fajans servis za šest 0f-ti. viseč svilen l"srenee, 1 ittten »Die neue Heilmetho. de« v štirih delih, ugodno r,ro lam. Ogled od ponedeljka dalje cd pol 9. do 10. in od pr,l X. do 3. nre popoldne. — : škofijo 19-1. 19177-6 MOsKO KOLO Jra!'» rabljeno, kompletno z di-i. imo. ugodno prodam. Ste-kiasa. Jadranska št. 32-1. 19i78-6 VIOLONČELO prdam. Tavčar, Kotnikova fcf. 19 19479-6 OTROŠKO KOLO za 10 letnega pro iun. Ogled: M-liftnifnti delavnica Fant:ni, Cdovika cesta 42. 19480-6 SOLLE{FLEX Zeiss lersac 2.8 in umetniške slike, zelo ugoino proda: Šti-Steršič. Tyrševa certa 13. Fi-gvec. 1, vir dvorišče. 194S3-6 B1C1KLE damske in moške ter otroške prodam. Več biciklev brez gum o-i 2rm lir dalje. Šu-šteršic, Tyrševa cesta 13, FL govec. levo dvorišče. 19434-6 PRODAM moško m žensko kolo in gramofon kovčeg, salonski. plošče. Na ogled v nedeljo popoldne od 15. ito 17. in v ponedeljek Kjutraj od 7. do 9. Ga-dlska 15-11., Joško 19507-6 USNJENI POVRŠNIK prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra 19501-6 MOŠKO KOLO :Puch>. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ciril Kregar. trgovec Medvedova 8. 19502 6 POSTELJO rabljeno, z žimnico na peresih, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 19499-6 MOŠKO KOLO znamki- Standard, ugodno prodam. Gostilna Sv. Fetra cesta 3. 19496-6 ELEKTR. ČRPALKO znamke Gar«enswerke. novo., ugodno proda Elitama, Sv. Petra c. 5. 19497-6 PISALNI STROJ »Everestc z dolgim vozom, takOi preda Elho-nia. Sv. Petra c. 5 19498-8 RABLJENO OBLEKO predam. Ogled: Šubel Anton, krojač. Dunajska 35. 19379-6 DVA TRICIKLA zelo ugodno naprodaj. Sušter. šič. Tjrrševa česa 13, Figovec. levo -ivoršče. 19487-6 DEŽNIK in blago 'U. damski plr.šč — prodam. Mestni trg 12 II. 194SS-6 OTOMANO novo, ugodno prodam.— Bodarska 2a, nad cerkvijo sv Florjana: 19511-6 MOŠKO KOLO Enamke »Record« pro-iam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19512-6 DVA TRICIKLA močne izdelave, nosilnost eden 250 kg, drugi 100 fcg. Gume skoraj nove (balon), vse v dobrem stanju, prodam. Ambrož, mehanik, Bežigrad, Tyr-fcva 71. 19505-6 PRODAM JEDILNI PRIBOR higienični trebušni stez-lrje prost in drugi, za 6 al nik. letno žensko oble-'12 oseb jedilne servise por-ko, predvojno blago in,celanske; vinske servise in več parov čevljev št. 36. Jslično kupim ali prevzamem Naslov v ogl. odd. Jutra v komisijsko prodajo. Hin-19493-6 ko Privšek, Ljubljana, Ko. USNJE lodvorska 7. 19224-7 prvovrstni boko, ugodno rjuhe kapne zamenj1m za moško kojo bIazinske 'P.cvičke ;'n drugo posteljnino, kupujem stalno. Hinko Privšek, Ljubljana. Kolodvorska 7. 19220-7 blagajne Ogled danes od 9.30 do 1130 Kersnikova 4. 19433-6 konjička gugalnsga krasnega, pro dam. Ogled od 12. do Ts.jognjavarne, stoječe, ležeče ure. Pražakova 10-11., le-in registrirne; trgovske vo. 19434-6, decimalne tehtnice, kupim ČEVELJČKE i ali prevzamem v komisijsko otroške, nove, št. 21, vi-lprodajo. Hinko Prvšek — soke. rdeče fino usnje Ljubljana, Kolodvorska 7. In malo rabljene št. 22 i 19219-7 visoke, rjave, ter sandal-1 BLAGAJNO št. 19, rabljene, vse ognjavarno. v dobrem zdravega otroka, pro- stanju, kupim. Ponudbe dam. Ogled od 12. do 15.1 z opisom na ogl. odd. ure, Pražakova 10-11., le- Jutra pod »Werthe:m-vo. 19435-6 18830-7 KOŽICE ! PREPROGO belo jagnje. popolnoma!pirotsko ali večjo bosan skodrr.ne, primerne za sko preprogo kupim, otroški voziček (odejo) Plačam današnjo vred jli plašček, prodam. —nost. Naslov v ogl odd Ogled od 12. do 15 ure. lJutra. 18912-7 Pražakova 10II. leveo j ŠIVALNI STROJ GOJZERICE IrtpVaffT. prvovrstne, predvojne, st. kup;m, najrajši od pri vatnika. Plačam največ 43, nove, žirovski izdelek prodam. Emonska 10/J. 19471-6 PRAVA SVILA solidni vzorci, za 3 damske obleke po 4 m kos, prodam. Emonska 10a/I. 19472-6 ŽENSKO KOLO znamke Pax, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 19518-6 DEŽNI PJ.Ašč damski. nov, moder, prodam. Nas lev v ogl. odd. Jutra. 19519-6 PSIČEK mali, naprodaj. Poljanska c- 25. 19520-6 PISALNI STROJ portabel, »Adler«, in gramofon. ugodno naprodaj. Polianska c. 25. 19522-6 ŠPORTNO KOLO Prodam. Na ogled iz prijaznosti pri tvrdki Ivan Jax >n sin. Dunajska 36. 19524-6 ČEVELJČKE otroške, nove, št. 22 be-le-črne. lak .'n nove "san. palčke št. 22 prcda čevljarstvo Zavrl, Tržaška c 5'ČEVLJE 19506 6 črne. semiš, št, 38, mpdre usnjene, kombinirane z be-f »».'M, št. -.8^, moderne, 9 m roza svile z be-bm: pikami in 4 roza triko kombincže št. 4, prodam. Dunajska 69a/II, desno. 45 dkg ČTSTE VOLNE"6 prodam. Ogled Miklošičeva 14. »Peko«. 19527-6 DAMSKE ČEVLJE st\ 3T—dve volneni jo-DC1 in komplet, prodam. Pretnar, Gledališka 1 i • 19529-6 jedilni pribor do 8000 lir. Ponudbe na Dgl. odd. Jutra pod »Ce kinov grad« 18910-* STEKLENICE različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo iih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. I 318-N-7 STARE IN NOVE lisičje, dehorjeve. kunje boe in drugo krzno; usnjene kovčke, aktovke, nogometne žoge in duše. gonilna in druga jermena ter vse usnjene izdelke, ščetino-koniske repe in žimo. če belni vosek, strojene in surove polšie in vse kože od diviačine, polšie čepice in domačih živali bele dlake kupuje trgovina Zdravič. Ljubljana, Stari trg. 1-391-7 KRZNENE PLAŠČE lisičje boe. dobro ohranjene, kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Spre jem samo dopoldne. Vhod skozj vežo. J-401-7 ZNAMKE Ljubljanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim in takoj plačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »A. G. 1944«. J-405-M vreče raalične, juta od amroa laže. stalno kupujem Podbevšek ' Filip Obirska 4, Šiška. 16118-7 PISALNI STROJ kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez po sredovalca«. 17.524-7 KUPIM vsakovrstne knjige za lastno knjižnico. Ponud V najem DEŽNI PLAŠČ kupim. Pon idbe na oglai. odd. Jutra pod »Dežni plašč« 19038-7] TRGOVSKI LOKAL Gramofonske PLOsČE, :v 2vezi s F.isarno ali pisarno slovenske, rjuhe, kapne in;v zvezi s skladiščem, v sre-razne druge uporabne pred dišču mesta, iščem. Posre-mete kupuje trgovina dovalci dobro nagrajeni — d Ogled«, Mestni trg 3. Hinko Privšek, Ljubljana vnnnvnnMc '9f'°3-7 Kolodvorska 7. 19228-17 VODOVODNE CEVI | BUFFET colarce, par kolen in pipo na prometni točki vza-kupim an proti zamenjavi mem v najem ali rudi za druge stvari. Ponudbe kupim. Ponudoe na ogl z navedbo cene, prosim na odd. jutra pod »Buffet« ogl. odd. 'Jutra pod , 18852-17 Vodovodne cevi«. 16818-7; DETELJO, CIRKULARKO prvo košnjo, nad en oral malo, z motorjem ali brez. površine, oddam. Og'ed v kupim. Naslov v ogl. odd. nedeljo ob 17. uri v Drav-19047-7 ljah med Pajk-Božičevo li-varno in žel. čuvajnico v nogometne, stare in nove, bližini proge. 19145*-17 kakor tudi prazne žoge, ku-| MANJŠI PROSTOR pi trgovina Zdravič, Ljub- suh in svetel, iščem za čev 1]aJAv,TlaJ 19070-7 ljarsko delavnico. Ponudbe ŠIVALNI STROJ na ogl. odd. Jutra pod otroški športni voziček in »Začetek meseca avgusta«, moško obleko, kupim. Za-j 19"'13 l^ loška c. 16. 19077-7 j DELAVNICO ČRN OVRATNIK za mizarsko obrt ali pri- za_ plašč »skunks« ali kaj meren prostor četudi manjši sličnega, kupim. Ponudbe vzamem v najem. Ponudbe alpaka za 6 oseb pro- be z navedbo knjig in dam. Hrenova 2. ' cen na ogl. odd. Jutra 19513 6 P°d »Bibliofil« 18292-7 . MOŠKE ČEVLJE j ZNAMKE st. 42. rjav semiš. z dvoj kompletno zbirko ali po nim podplatom, prodam samezne partije, tudi ali z-menjam za moške prekomorske in pokrajin srajce in nogavice Na- ske- kupim. Ponudbe na 'ov v ogl. odd. Jutra. 19514-6 obleko irap barve, skoro novo prodam po ugodni ceni! Naslov v ogl. odd Ju-tra„„„ _ 19490-6 ^ov štedilnik večji prodam. Florjanska Ul. st. 9. 19492-6 PISALNI STROJ -Everest Mod. 120c nov veliki pisarniški, riajmo^ aemejsi s febulatorjem prodam. Naslov v oo-Ias^ nem odd. Jutra. 19444-6 VOZIČEK globok, košaro na kolesih, stajico, še vse dobro ohranjeno, prodam Tovarniška 6. ogl. odd. Jutra pod šifro »Znamke« 18293-7 LJUBLJANSKI ZVON trudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon« 13294-7 Vsako ANTIKVARIČNO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuje in najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljub liana, Stritarjeva ulica * J-407-7 10 PIŠČANCEV velike rase, 2 do 3 mesece stare, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19127-7 ____ Nove RJUHE in KAPNE 19445-6 sta'n0 kupuje in dobro plača trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 19144-7 STRUŽNICO, MOŠKI SUKNJIČ iz predvojnega blaga — ugodno prodam. Ogle'* u _ j pn tvrdki Vehek Mihael ™aihno>, toda močno novo Kakovski nasip 10 ' ail maio ra-bIjeno, kupim 1944«-fi oz'r" 2ameniani za pocinka-RACUNSKI STROJ -no Pločevino 0.8 mm. Po-seštevalni in mrož.'1-ni nudbe na odd- 'utra nov, s polno tastaturo po^TTDI^.Stružnica<( 1S153'7 rocm, na kontrolni trak . .KUPIM:, , . , prodam. Naslov v o°das- Slpe za top g 0 in mm tiem odd. Jutra. debele železne trakove za 19447-6 vezav0 oken, za plačilo v RADIOAPARAT denarju ali protivrednosti, petcf-vni. nemške znamke ze Naslo-v v odd. Jutra, lo dober, uglno progam.'ife. ___ — W107-7 slov V ngi. Jlltr° 19457 " I ŽENSKO KOLO, MOŠKE ČEVLJE * ' :st?ro' ali samo ogrodje, ku-nove. riave št 4£ trt- d m piim- J" Doli™2®. Rožna Bvile za damsko obleko pr£j^VsKO KOTO 19H5"7 dam. X.-t ogled od 9 do 12 L u , ° KOL?' . ure: Zaloška cesta št' % ' dobro ohranjeno, kupim ev. za protivrednost. Ponudbe KLAVIRSKO HARMONIKO "a °Sb od,d" ,Ju,tra pod , prodam. Najslov v 19194"7 19474-6 dobro ohranjen, ali kratek klavir ter mano-meter za pa na ogl. odd. Jutra pod »Krzno«. 19083-7 PREPROGO pirotsko ali drugačno, volneno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«. 19086-7 ČEVELJČKE št. 25 dobro ohranjene, bele, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bele čeveljčke«. 19055-7 SALON ali garnituro v slogu, kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Salon«. 19212-7 2 PEČI na žaganje, kupim. Ponudbe Stari trg št. 2, Triglav. 19207-7 TEHTNICO decimalno, kupim. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. 19208-7 BOMBAŽ PREJICO (pavolo št. 4), kupim ali zamenjam. Pražakova 8/III. 19270-7 SHAPING (skobelni stroj), delovna dolžina 500—600 mm, nov ali dobro ohranjen, kupimo. Tovarna Hrovat & Komp., Ljubljana. 19255-7 REVIJO »DRAMA« in pisma dopisne dramatične šole Milana Skrbinška, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Drama« 19302-7 VZMETI (peresa) od rablienh žimnic. vsako količino, kupim. Habjan — Igriška 11. 19299-7 STISKALNICO hidravlično, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hidravlčna stiskalnica« 19295-7 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno in damske bele čevlje št. 38, ugodno prodam. Trnovska 25. 19285-6 MIZO raztegljivo, s preoblečenimi stoli, svetel les, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19326-7 DAMSKO KOLO kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19325-' TEHTNICO kuhinjsko, kupim ter sprej' mem abonente. — Gostilna Rahne, Moste. 19321-7 OTROŠKI TRICIKEL v dobrem stanju, za starost 4—6 let, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tricikel« 19320-7 BRZOPARILNI KOTEL dobro ohranjen, ki ima prostornine od 50 do 100 litrov, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. . 19317-7 PING-PONG MIZO zložljivo, kupimo. Triumf, Miklošičeva 12. 19310-7 NUMERATOR kupimo. Triumf, Miklošičeva 12. 19309-7 na ogl. odd. -Jutra pod »Rabim takoj«. 19263-17 ŽENSKO KOLO rabim za čas počitnic, pri bližno 14 dni na posodo proti dobri odškodnin dobre roke. Naslov v ogl odd. Jutra. 19526-17 TRAVNIK kupim takoj do 100.000 lir. Ponudbe na 0gl- oda Jutra pod •Nujno« 19020-2U TRAVNIK 5850 kv. m, peščena zem lja, zazidljivo za kar koli prodam samo kupcu. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Onstran bloka« 19193-20 PARCELO v šiški zamenjam za pri merno hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »700«. 19101-20 PARCELO ali njivo, kupim v smeri Devica M. v Polju, Stepa nji vasi, Studenec, čeprav izven bloka. Denarna vsota pribrižno okrog 80.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pri. bližno 80.000«. 19206-20 VILO ali HIŠO v Gorici, kupim ali zame njam za vilo v Ljubljani Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Vilenko«. 19267-6 LEPO PARCELO na periferiji, ugodno pro dam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Suha, sončna« 19258-20 LEPE TRAVNIKE Ca 14 ha, v ljubljanskem okolišu, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepi travnika« 19365-20 PARCELO najlepšem predelu Šiške nujno prodam za 400.000 lir. Ponudbe n^ ogl. odd. Jutra pod »Ves dan scmce«. 19366-20 LEPO PARCELO v Dev. Mar. v Polju, prodam po ugpdni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika preko tisoč« LEPO POSEST 19367'20 v neposredni bližini Ljubljane, 15 minut oddaljeno od zadnje tramvajske postaje, prodam za en milijon dvesto tisoč Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo gospodarstvo«. 19368-20 HIŠO ali PARCELO kupim kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 500.000 lir«. 19467-20 ZEMLJIŠČE od 1—3000 kv. m, prodam v severnem delu mesta. Pojasnila: Jančar, Sv. Petra C. 27. 19468-20 STAVBNO PARCELO odelktt Jutra. pege in lisaj Vam zanesljivo odstrani AIba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 18393-6 MRČES IN GOLAZEN: usi stenice, bolhe, ščurke, polje. miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, . S-L dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1. 18392-6 KLAVIRJE ali drugo mehaniko; piani-na, harmonike in druga glasbila, ku;>im ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, T" '" Kolodvorska 7. RADIO APARATE rabljene in nerabljene, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Priv ro od 2 do 4 atd., manjše oblike, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstno« 19197-7 Nepremočljive PLAHTE, nove ali rabljene, večje, platnene, kupim. Ponudbe z navedbo površine na Mazi, Mestni trg 17/1, desno. 19175-7 STEKLENICE vseh vrst, šivljske odpadke, papir, železne sode, zaboje in vreče ter razne druge predmete plačam najbolje. »Metalia«, Gosposvetska 16. nasproti Delavskega doma. 19275-7 ZIMSKO SUKNJO, moderno, kupim za 25 let-Ljubljana, nega gospoda srednje posta-19226-7 ve. — Prodam ali zamenjam železen balkon, zasteklena okna, knjižnico iz ebenovi-ne, ping-pong mizico, napo-litansko mandolino, gramo- šek, Ljubljana, Kolodvorska!fon in pokrajinsko serijo. 19225-7 ŠIVALNE STROJE rabljene in nove, za šivilje; krojače, čevljarje, sedlarje, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19223-7 PISALNE STROJE raznih znamk; pisarniške in portabl, kupujem staino ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek — Ljubljana, Kolodvorska 7. 19222-7 OTROŠKE VOZIČKE globoke in športne; otroške tricikle in bicikle, kupujem stalno ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19221-7 POHIŠTVO tobno in kuhinjsko, ku-pim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18917-7 Naslov v ogl. odd. Jutra. 19169-7 OTOMANE in drugo snažno pohištvo kupi in dobro plača trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 18934-7 STARO ŽIMO in žimnice zopet kupimo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 18933-7 OBUTEV, staro in novo, sprejemam v komisijsko prodajo. Čevljarstvo Brajkovič, Igriška ulica 3. 18926-7 RJUHE in KAPNE, nove, kupim. Plačam po dogovoru. Naslov v oglas, odd. Jutra. 18913-7 HLAČE rabljene ali nove, predvojno biago, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra vod zabote ; kupim. Najraje ob Do- kupim. Naslov v ogl. oddJilf^ 'c®sti .f1 kle v ČRPALKO ZaCS£° kupim. Na-^t,^'000^' ~ s.ov v ogl. Odd. ^Pr^rSjeva^ KUPIM /j 19429-20 zložljive stole, večjoPARCnELO množino jedilnega prlbo- ^ T, ' PoTnud" ra in steklenino. Pro- ^na ^ ^ J "tra dam: kozo, italijanske g*? „ .^akoj pasme (nabrežinsko) 19430-20 lo lepo za 3600 lir. In- . _ . , , formacije: v trgovmi m- blc*a» Ostrožnik, prehod n^. 100/'V1 fcičnika ali pri upravite- 01' Mestm ^ Uu kopališča na PosavJu M1VT5n bao/^tVT 0 (bivše Štimovo). MANJsO PARCELO 19398-7 na ,epem kraJu. kupim. BRUSILNI STROJ S®nii^PO?U£i:>e na °Slas-za brušenje teras, tlaka, ni °dd' Jutra ^ ali feekSenPCkt^- Protivrednost« i94&io Naslov S „ MANJŠO HIŠICO tra 19403-7na lepeal kraJu. kupim. KUPUJEMO Tu7 gramoznico,- 19440-20 BLAGO i STAVBNO PARCELO za damsko kopalno ob-^"^ P°ljU leko, pikčasto ali roža-lpim"--Po?udbe 113 PARCELO | OPREMLJENO SOBO v Ljubljani, znotraj blo- išče mirna gospodična na ka, z-a vdo. kupim. Po- Viču ali Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Ju- nudbe na ogi. odd. Jutra tra pod »Tu- pod »Vič«. 19262-23a di s hipoteko« 19442 20 PRAZNO SOBO LEPO HISO iščem za takoj ali pozneje, dvonadstropno, na Rakeku, Ponudbe na ogl. odd. Ju-proiiam za lir 400.000. Ponud- tra pod be na oglafni oddelek Jutra »Sama« l$23£-23a pod OPREMLJENO SOBO ,0bš rno r-tanovan;a«. 19:569-20 preprosto, išče mirna gospo-LEP TRAVNIK Mična, ves dan odsotna. Po- v izmeri 2<>(ift kv. m prodam r.udbe na ogl. odd. Jutra za ceno 60.000 lir. Ponudbe pod na oglasni oddelek Jutra pod »Točna plačnica« 19316-23a kg mrve«. 19370-3) GARSONJERO POSESTVO ali mesečno sobo s poseb- lepo. letoviško, gosjodarako, nim vhodom za parkratno na Notranjskem, z lepo stav.iuporabo v mesecu, iščem, bo, lepim sadnim vrtom ter.Ponudbe na ogl. odd. Ju-■ iohro urejenim zemljiščem pro. tra pod dam za lir 1.100.000. Ponudbe »Samo popoldne«, na oglasni oddelek Jutra pod 19454-23a »I ienlno točka« 19^3-20 SOBO iMiiMi ■> s kuhinjo ali s soupora-HUJllhJ Li bo ižče mlada gospa. Pla ča dobro, tudi v zame no. Ponudbe na ogl. od 7AMFNIAM de ek Jutra ^ madinof dvosobno, sončno19344"23* stanovanje, brez kopalnice,'^ tlkoJ ^ T<)žnost! v vili na Prulah, " dvo-:po6(.bmm vhodcm lščf sobno Stanovanje s kopal- šlviija. Tes dan odsotna mco, kier koli. Ponudbe ,ponudbe na ogl odd na ogl. odd. Jutra pod jutra pod SS - STANDORTVERWALTUNG v Ljubljani nujno išče VEČ ČEVLJARJEV PREDSTAVITI SE OD 8. DO 12. URE: CESTA 800 LET LJUBLJANE ŠTEV. 44, L NADSTROPJE ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD U □ □ □ T A P E T N I K I □ g ANT. KRISPER COLONIAJLE DUNAJSKA CESTA 31 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OL NADOMESTEK ZA MORSKO TRAVO (AFRIK) — DOBITE FRI TVRDKI G B □ »Sončno« 19132-21 ENOSOBNO stanovanje, podpritlično, v Sivllla 19347-23a OPREMLJ. SOBO iln kuhinjo iščem. Imam vili v sredisču, s plinom, posteljnino in posodo zamenjam za enosobno Lahko ^uporaba kuhi-zračno, kier koli, tako, če nje Ponudoe na og]^. se mi vrneio selitveni stro- uj ^jj Jutr., p^ >Ma. ški. Ponudbe na ogl. odd. K in hčerka« 19350-23a Jutra pod J OPREMLJ. SOBO »Vrnem stroške« 19147-21 v centru iščem. Sla bi ZAMENJAM tudi kot sostanovalka.— trisobno stanovanje za tri- ponu(jbe na ogl odd. Ju ali štirisobno. Ponudbe na tra pod <+> ogl. odd. Jutra pod l »Sostanovalka« 19394 23a »Mir« 19013-21, PRAZNO SOBO HIŠNIKA ali HIŠNICO [2a shrambo pohištva iščem, zakonca btez otrok,, tudijPonudbe na ogl. odd. Ju-starejšo osebo za pomoi na tra pod vrtu, sprejmem v suho in udobno enosobno kletno stanovanje v vili. Primerno za upokoienca. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Pogoj zamena sedanjega stanovanja.« 19089-21 ZAMENJAM enosobno, sončno in suho kletno stanovanje v vili za eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 19090-21 ENOSOBNO stanovanje, zamenjam kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada« 19313-21 ZAMENJAM zračno dvosobno stanovanje z nizko najemn;no ea tri aH štirisobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam tudi naprej« 19363-23a SOBICO opremljeno. s posebnim vhodom, v bližini Mestnega doma ali Sv. Petra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«. 19521-23a PRAZNO SOBO iščem za takoj. Plačam dooro. Ponudbe na ogl. xid. Jutra pod »Prazna« 19515-23a PRAZNO SOBO čisto izven centra, išče gospod tžkoj ali pozneje, Plača dobro. Ponudbe na 3gl. odd. Jutra pod »Prazna soba« 19509-23a OPREMLJENO SOBO posebnim vhodom, čisto, išče samski gospod za takoj ali 6 13. avgustom. Ponuibe »Trisobno« 19426-21 na ogla^-ni oddelek Jutra pod »Dober plačnik«. 19j»)-23a 1—2 OPREMLJENI SOBI z uporabo kuhinje iščem proti zelo dobremu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Samec«. 194S5-23a UlL DVOSOBNO stanovanje z vsem komfor-tom v šiški, zamenjam za enako dvosobno komfortno stanovanje v Rožni dolini ali pod Rožnikom — najraje v vila z vrtom. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vrt«. 19265-21a OPREMLJENO SOBO eno ali dve, išče miren gospod. Plačam lahko deloma tudi s protivrednostjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprem Ijena soba« 19l48-23a OPREMLJENO SOBO, elegantno, išče gospa. Po možnosti v središču, s souporabo kopalnice in kosilom. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center« 19199-23a OPREMLJENO SOBO, v središču mesta, v bližini >alače p okraj, uprave, išče joljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dabro« 19180-23a MLADENIČ Sobo o dda Opremljeno SOBICO v središču oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19121-23 OPREMLJENO SOBO veliko, oddam solidnemu, boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. ^O^^ 2 OPREMLJENI SOBI s posebnim vhodom (ena s stopnišča) tudi za pisarno ali slično, oddam za 1. avg. solidnim gospodom. Natla-čenova 19/1, desno. 19297-23 OPREMLJENO SOBO 5 souporabo kopalnice, oddam najraje dvema ves dan odsotnima gospodoma. Naslov v ogl. odd. 'Jutra. 19277-23 OPREMLJENO SOBO za eno osebo, oddam uradniku. Vhod s stopnišča. Židovska ul. 3'II. 19378-23 SOSTANOVALCA sprejmem v lepo sončno sobo sredi mesta. Naslov ogl. odd. Jutra. 19449-23 išče čisto, moderno oprem- _ . . Ijeno sobo v sredini mesta.'S^f* ® Ponudbe na ogl. odd. Ju- .^odom, tafcoj oddam, tra rxvl ,Istotaxn sprejmem sosta- to,,7 novalko v čisto sobo. — SOBO I9272"23a.Hrenova ul. 12. 19340-23 . štedilnikom iščem. Po-! LEPO SOBO pvie?)^ bi pri gospodinjstvu opremljeno, s posebnim ali plačam. Ponudbe oa ogl. Vbodom, oddam s 1. 8. odd. Jutra pod solidni boljši osebi. Na- »Gospodinja« 19116-23a Blov v ogl- odd. Jutra Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, točno m solidno. Priporoča se: RUDOLF ZORfi, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 OPREMLJENO SOBO, ločeno, išče uradnik s avgustom ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost« 190l4-23a PREPROSTO SOBO 19385-23 VDOVA, srčno dobra. naobražena, išče gospodična, ves dan brez otrok. stara 47 let, želi odsotna. Ponudbe na ogl. »Poznati v svrho možitve sta-odd. Jutra pod irejšega gospoda uradnika ali upokojenca, ki bi imel lastno stanovanje. Dopisi na »Preprosto« 19000-23a PRAZNO SOBO sto, najraje dobralko, ev. ^L0^' tudi narejeno. res lepo ZmSTA^W PARCEL^1"20 odd. Jutra. mifv ST^ rw=*je. prodam ^ lir ČEVLJE 3u0-000. Punudbe na oglasni nizke, št. 42. zamenjam;0ddelek za 43 in št. 34 nizke za-i menjam za 36 ali kupim.! STAVBNO PARCELO Vidmar, Vodnikova 31. na severnem delu Ljubljane, 19423-7 ne Pr^leč od tramvajske p°-JEDILNI PRIBOR istaM prodam za lir 220.000. aek.%J komadov, in por- Ponudbe na oglasni oddelek celan, kupim. Ponudbe Jutra pod na ogl. odd. Jutra pod »Sveži zrak« 19372-30 »Tudi posamezno« 19427-7 STAVBNO PARCELO KUPIMO: prodam v središču mesta za Oankar zvjzek II., »Cas« let zidavo trinacstropniee ob nij. nike 1, 2, 4, 5, 6. 8. Argo Prometejši cesti Ljubljane za vse. šivic Matriken von Krain lir en milijon. Ponudbe na und Gorz, Melik Slovenija, oglasni oddelek Jutra pod Zvon 1881 do 1902, Saltiknv ->7n trgovsko h'šo«. 1937l-^O Patološka anatomija — slo-! LEP KOMPLEKS venske in nemške romane no- zemljišča v izmeri ca 6OO5 kv. vejšega časa in vise knjige za takoj prodam po zmerni ceni univerzitetni studii. — Knji- Ponudbe na 'oglasni oddelek garna Kleinmayr & Bomebrg, i Jutra pod Miklošičeva cesta 16. 19456-7 j "Tu ii zn indii-trijo«. 17375-"« KOPALNO PEC STAVBNO PARCELO električno ali navadno in lito, na lečem sončnem terenu pro. kopalno banjo, emajl m.no, ku- dam za sto tisoč lir. Ponudbe pim za vsako ceno. Naslov v na oglasni oddelek Jutra pod ogl. odd. Jutra. 1938'-7|»Zelo lepn parcela«. 1.1376-°0 P1S "I STROJ " 2 STAVBNI PARCELI Sachs i., radio, kupim. Merjza Bežigradom prodam in sicer kur, Puharjeva 6. 194Sl-7|eno za štirnadstropnico, eno BICIKLE 'pa za zgraditev Tile. Ponudbe bieikel gume ter gume za tri- j na oglasni oddelek .Jutra pod cikle, kupimo. Merkur, Pu-j »Pet minut od Evrope«. »Nujno«. 19059-7 harjeva 6. 194Č3-71 19377 20 pritlično ali podpritlično, odd- Jutra Pod »Do-suho, iščemo za takoj. Po-jbra gospodinja« 19125-25 nudbe fta ogl. odd. Jutra I GOSPODARJEVA hčerka pod »Suha soba«. 19064-23a. (trg. naobražena) zdaj go-OPREMLJENO SOBICO 'spodinii doma, želi spoznati izven središča, išče gospod,(ljubeznivega gospoda s si-točen plačnik. Ponudbe na|gurno eksistenco v svrho že-ogl. odd. Jutra pod jnitve Po nudbe na ogl. »Prost vhod«. 19066-23a odd. Jutra pod »v OPREMLJENO SOBO dvoje je lepše.« 19084-25 išče mlad rmren gospodi z GOSPODIČNO za takoj. Ponudbe na ogl. „Y ^ , , odd. Jutra pod ldo ?5 let starostl- čedne »Stalen najemni inlS^J' ™ožno»ti iz ior.7i-->*„ obrtniškega stanu, želi v protivrednost.« 19071-23a OPREMLJENO SOBO zdravo, po možnosti z vso oskrbo, iščem pri pošteni družini za mesec september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pla- svrho ženitve resnega znanja gospod srednje starosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtniški stan«. 19218-25 MLAJŠI GOSPOD čam pošteno«. 19087-23a blagega značaja, postaven, OPREMLJENO SOBO temnolas, širše naobražen, za prvi avgust išče mati z išče poznanstva s inteligent-12 let. mirnim sinom. Po-in?- prikupno damo, radi že-nudbe na ogl. odd. Jutra "ltve- L>opise ^ ogl- odd. pod »Mati«. 19093-23a Jutra P°d »Ugo- PRAZNO SOBICO toviva simpatijo« 19311-25 skromno ali opremljeno —j GOSPOD iščem. Imam lastno perilo, srednjih let, dobro situi-Plačam dobro in pošteno, ran, s stalno službo, že-sem ves dan odsotna. Kier li spoznati inteligentno, koli. Ponudbe na ogl. odd. varčno, dobrosrčno go-Jutra pod »Po- spodično 24 do 30 let. v stena, delovna«. 19lOO-23a svrho ženitve. Ponudbe OPREMLJENO SOBO na ogl. odd. Jutra po s strogo separiranim vho- možnosti s sliko pod dom, v središču mesta, išče gospod. Imam lastno perilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 19214-23a SOBO išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 19244-23a PREPROSTO SOBO »Tiha sreča« 19503 25 Razno VAŠE ROKAVICE in usniene čevlje, vse iz delke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po namižji ceni. Džemal Hai išče gospodična v bližini tula. Mestni tre 11. magistrata. Ponudbe na! I *4n.N 37 ogl. odd. Jutra pod OSEBNO IZKAZNICO »Magistrat« 19338-23a;na ime Gabršek Majda sem SOBO | izgubila. Najditelja napro- z dvema posteljama najra- šam, da jo izroči v oglas, je v Šiški, iščem za takoj. odd. Jutra, kjer mu bo iz-Ponudbe na ogl. odd. Ju-{plačana nagrada 100 lir. tra pod »Šiška«. 19448-23a 1^171-37 LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte se telefonske številke 39-23, ki pokliče špecijelno tvrdko za ugla ševanja ter popravila glaso virjev in harmoniiev Jurisek, Zrinjskega 7/11., Liubliana. 1-337-37 KLAVIRJE strokovnjaško popravlja in uglašuie Prva kranjska izde-lovalnica klavirjev, Ljublja na. Privoz 10. Tel. 33-40. 1-402-37 OKROGLA VRATCA starinske ure sem izgubil od V/olfove ulice do lekarne Bahovec na Kongresnem trgu. Prosim najditelja, naj jih proti nagradi odda trgovini Meršol, Wolfova 5. 19192-37 MOŠKO KOLO znamke Diirkop, skoraj no vo, zamenjam za dober radio aparat. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zamenja« 19303-37 KANARČEK JE UŠEL spodaj je rumen, zgoraj rjavkast. Kdor bi ga Uiel naj ga proti nagradi odda na Resljevi 15. Tjakaj se je zatekla mlada tigrasta mačka z volneno pentljo. Lastnik jo dobi na Resljevi cesti 15. 19002-37 KDO POSODI klavirsko harmoniko pazljivi profesorici? Od 13. do 14. ure. Parmova 39/111, desno. 19065-37 ZA INSTRUKCIJE prvošolcu in petošolcu, dam brezplačno sobo s hrano. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19240-37 O POSOJILIH na hiše, posestva in poroštvo dobite informacije — Ljubljana, Beethovnova 15, levo, pri Jugo-Kredit. 19210-37 POSODIM na nepremičnino na prvo mesto znesek do 100.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19015-37 PETELINA čistokrvnega veroneškega — plemenskega, eno leto starega, zamenjam za navadno kokoš ali petelina za zakol. Pengov, Kolodvorska c. 20. 19294-37 POSTELJO kompletno in omarico, posodim boljši, zdravi osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19293-37 KOKOŠ se ie zatekla. Naslov t ogl. odd. Jutra. 19307-37 PES črn, majhen, na glavi ima belo liso, eno prednjo nogo ima belo. eno rjavo, rep Je na koncu bel. se Je izgubil 13. VII. pred glavnim kolodvorom. Najditelja prosim, naj sporoči proti nagradi na Ogl. odd. Jutra. 19400-37 NALIVNO PERO ilbls«, črne barve, brez kapice sem Izgubil v petek okrog 18. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v ogl. oddelku Jutra. 19387-37 POIZVEDBA Iščem stranko, kjer Je stanovai 1943 tenente Pa-skvalo Nino Matteo. ali osebo ki ga je osebno poznala, prosim, naj se javi proti dobri nagradi. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada« 19453-37 PSIČKA 9 tednov starega, majhne rase. oddam brezplačno dobrim ljudem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19437-37 ZAPESTNO URO lamsko. sem izgubila, ln sicer po Verovškovi, Gasilski do Celovške. Prosim poštenega najditelja, naj Jo odda v podružnici Jutra v šiški 19443-37 S PLINOM vam uničim stenice, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v ogl. odd. Jutra pod »Diskretno« 19494-37 Vinsko sesallco električno in Seitz filter s pritiskom ali kak drug dober sistem kupim. — Pišite na naslov FRANC KOČEVAR. vinska trgovina Vrhnika I TEL. I 2 9 51 in Frančiškanska 1C Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«. Seleoburgova ulica 4 telefon št. 2109 Nov .iaslov: Frančiškanska ul. 3. PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 Fasade mavčne strope tn umetni marmor ter ornamentne okraske izvršuje in popravlja LI DOVTK KRULC Štepanjska cesta št. 8 Bodi kmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod. BRIVNA KREMA RAPIDA g—£ ■ V.............. m Vft v wm 19 w « . mm. —-'mm ":-mm • _ P B OIZ V O D I : V A KLOBUCARNA „P A J K" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. —; Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 i (Nasproti hotela Union) * a n«tt«tt< 5 Po daljši in mučni bolezni je dotrpela naša ljubljena žena in mati, gospa Jožefa Marc žena železn. zvaničnika Pogreb drage pokoj niče bo v nedeljo 30. t. m. ob uri popoldne z žal. kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. julija 1944. Globoko žalujoči: JANEZ, soprog; IVAN in JOŽE, sinova ter ostalo sorodstvo Zapustil nas je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod Anton Rožic Pogreb bo v nedeljo 30. t. m. ob %3. uri z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 28. julija 1944. Globoko žalujoči: ANTON, oče; bratje in sestre ter ostalo sorodstvo f Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere, v 49. letu, naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod BenediSč Ivan TRGOVSKI POMOČNIK NABAV. ZADRUGE DRŽ. ŽEL. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, Železniki, Maribor, St. Rupert, 28. julija 1944. BENEDICIČ, PAPEŽ in KAISER Žalujoče rodbine: -------------------------------------— W l j' Schriftleiter • Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jntra« kot izdajatelja; Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. ti.« als Druckstelie — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den Inseratenteil verantvvortlich - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič