Slev. 50. ШШ ? |Н flBe 29. ттт Ш Fosamma mm stane 1 '50 Шп. LelO LIL Naročnina za državo SHS: ne mesec......Din 20 r.» pol leta..... .120 иа celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna Izdaja: celoletno t )agos!avijl .... Din 40 v Inozemstva.... „ 60 Cene fnseralom: Einostolpna petitna vrst« mali oglasi po Din 1-50 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'M, veliki po Din V— in 4'—. oglusi v uredniSkem dehr vrstica po Din 6'--. PrlveSjcm naroČilu popnsif. Izhaja vsak dan izvsemSf ponedeljka in dneva pr prazniku ob 4. uri zjutraj miainu Шш v solevli. llrednlltvo je v Kopitarjevi ulici t/IIL Rokopisi sc ne vračajo; nefranbirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniitva 338. Političen iist m slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi utlcl 6. Čekovni račun: Ljubljane 10.650 in 10.540 (za fnserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Pragu in Dunaj 24.797. Na napačni poti. Naša zakonodaja je nesrečna, kjerkoli Msfavi svoje delo. Čim važnejši je kak predmet, tem bolj lahkomiselno ga obravnava in resi. To vidimo zlasti še na šolskem polju. Kar nas je bilo v Avstro-ogrski, smo bili najhujše boje prav v šolstvu, zavedajoči se, da od njegovega pravilnega in pravičnega razvoja zavisi bodočnost našega naroda. Kljub temu, da je bila naša borba ostra, silna in težka, da smo se horili tako-rekoč na življenje in smrt za nacionalno šolstvo, moramo vendar priznati, da je bilo Šolstvo, ako abstrahiramo naš nacionalni moment, stvarno na višku. Naša borba je bila samo nacionalna, borba proti ponem-čevalnemu sistemu, borba za nacionalno •zgojo v naših šotah, v drugih ozirih pa jie bilo šolstvo na višku, dasi ni bilo idealno. Mesto navzgor pa lezemo sedaj navzdol in če bo šlo tako naprej, se bomo v par letih spraševali, čemu silna bremena za .šolstvo, ko nam ne nudi niti oddaleč tega, kar bi smeli opravičeno pričakovati. Zakonodaja v naši državi posnema francosko in italijansko zakonodajo. Odlo-čivni činitelji v Belgradu ne vprašajo, kaj je v francoski in italijanski zakonodaji dobrega, kaj slabega- še manj kaj je drugod mnogo boijšega, marveč ju slepo kopirajo in spreminjajo v toliko, kolikor služi njihovim posebnim, recimo centralističnim namenom, in v kolikor odgovarja tradicionalnim srbskim razmeram. Niti na um jim ne prihaja, da bi si malo ogledali, kakšne uspehe je rodi'a /лкопсиЈаја, ki jim služi za vzor. Pred nami leži novi načrt ljudskošol-fkega zakona. Moramo reči, da je tako reakcionaren, tako zanič, da bo zadel ob naj-odločnejši odpor vseh resničnih šolnikov, ki jim skrb za šolstvo ni istovetna s suženjskim kinunjera k vsemu, kar si zmisli nevešča gospoda v Belgradu. Odkar je naš zaslužni šolski organizator pokojni dr. Ver-:-!tovšek zapustil prosvetni oddelek pri naši pokrajinski upravi, naše šolstvo vidi.o hira, propada. Odtedaj ni več v Sloveniji šolske kulture, obstoja samo še šolska politika. Poklicani možje pa, ki bi morali izpre-govoriti odločno besedo, kimajo in se tresejo samo za svojo službo. Če bi bil na svojem mestu pri prosvetnem ministrstvu Kolski referent za Slovenijo, bi moral reakcionarni gospodi v Belgradu v obraz povedati, da šolskega načrta, kakor ga je predložilo ministrstvo, Slovenija ne more sprejeti. Že osnovna misel šolskega zakona, državni monopol na šolstvo, je tako reakcionarna, protivna vsem izkustvom, da se je more oprijeti samo še kaka na šolskem polju zaostala država, kakor je n. pr. v tem oziru Italija. Pa tudi tam je odpor mislečih krogov odločen in le fašistovski diktaturi je pripisati, da odpor ni zmagal. Belgrad menda nič ni slišal o velikanskih bojih za šolstvo v Belgiji, na Holandskem, v Nemčiji, menda nič ne pozna posledic državnega šolskega monopola, ne pozna angleškega šolskega sistema, skratka, top je in -amoglaven. Za danes hočemo navesti samo en primer, iz francoskega šolstva, ki je očividno belgrajski gospodi vzor, in pokazati na uspehe francoske državne in privatne šole. V Franciji imajo dve vrsti osnovnih Sol: takozvane laiško — brezverslce —, ki jih vzdržuje država, in svobodne, ki jih "'zdržujejo katoličani iz lastnih zasebnih sredstev. Dne 1. decembra 1921 je bilo v oblasteh Maire in Loire v laiških šolah 24.013 učencev, v svobodnih pa 25,375. Od tedaj se je razmerje med obema šolama jx> vseh departementih razvilo še v veliko večji meri na korist svobodni in na škodo laiški šoli. Revija »Ecole et famille«, ki jo urejuje Jean Guiraud, podaja o tem zanimive podatke, iz katerih nfij sledi tu le nekaj primerov: V Le Mau-rouju (Aveyron) šteje laiška dekliška šola 2 učenki — hčerki učiteljice; v Montreuil sous Perouse mešana laiška šola 2 učenca, od teh je eden zapuščeno dete brez staršev, druga hčerka učiteljico; v La NoS-Blanche je vsega 180 šolskih otrok, od tega obiskuje laiško deško šolo 1 učenec, dekliško i učenke; učenca so premestili v dekliško šolo ter se na deški šoli pouk sploh ne vrši; v Pontmainu (Мауеппе) je dekliška šola že več let brez vsake učenke, na deški šoli pa poučuje učitelj enega samega učenca, n to je njegov sin; v Saint Mars la Reorthe (Vendee) so na dekliški šoli samo hčerke učiteljice. Na vseh teh in drugih šolah vzdržuje država kljub protestom prebivalstva učiteljstvo, da tako umetno vzdržuje število laiških šol proti svobodnim, ki s svojo zanesljivo versko vzgojo vedno bolj poteza jo nase vso šolsko mladino. Mnogi francoski starši so pač drago plačali izkušnjo z laiško šolo in ne marajo več slišati o njej. Ne navajamo francoskega vzgleda z ozirom na verski moment, dasi takorekoč leži na dlani, marveč da se vidi, kaj jo uniformirana državna šola, kam vodi državni šolski monopol, kakor se uvaja pri nas, ki hoče privatno šolstvo popolnoma udušiti. Bodo poklicani šolniki k temu molčali? Če bodo oni molčali, bo vpilo ljudstvo, ki si jo ohranilo vsaj zdravo pamet. Zanemarjanje ljudskih potreb. VLADNA VEČINA SAB0TITRA DELOVANJE ODBOR \ ZA OŠKODOVANCE PO PO-VODNJI. - UMESTEN PREDLOG POSL. SUŠNIKA. Belgrad, 28. februarja. (Izv.) Ponovno smo že poročali o protestih poslancev S u š n i k a in G o s t i n č a r j а pi'oti temu, ker se zavlačujejo seje odbora za pro-učavanje zakonskih predlogov o podpori po povodnji oškodovanim v Sloveniji. Ta odbor je bil izvoljen na nujni predlog poslanca Sušnika dne 15. decembra 1923. Na te ponovne proteste Sušnika in Gostinčarja je radikalni predsednik vendarle sklical sejo tega odbora za danes popoldne. Dočim so poslanci Jugoslovanskega kluba in večina ostalih opozicionalnih članov tega odbora prišli, ob določenem času ni bilo članov vladne večine od nikoder. Ker se jih po daljšem čakanju ni moglo nikjer najti, so poslanci Sušnik, Gostinčar in drugi sesta-,vili pismen protest in vprašanje na predsednika parlamenta, kaj namerava storiti, da so bodo seje odborov vršile redno in da člani vladne večine ne bodo sabotirali dela odborov, posebno ne takega, ki je za pre-čansko ljudstvo nujno. Poslanec Sušnik tudi predlaga, da vsak poslanec prispeva s svoje strani večjo vsoto v korist oškodovanim. Z ozirom na ta predlog g. Sušnika so načelniki parlamentarnih klubov sklenili, da prispevajo poslanci po 100 Din. To so je tudi zgodilo. V slučaju, da gornji protesti ne bodo zalegli, bodo poslanci Jugosl. klubn pod',-zeli najenergičnejše korake proti taki sabotaži vladno večine. Kmetijska družba za Slovenijo. Belgrad, 28. febr. (Izv.) Kakor smo že evoječasno poročali, je ministrski svet vsled čudnih razmer v Kmetijski družbi odredil, da se pod takimi čudnimi okolnostmi sklicani občni zbor odloži. Proti temu sklepu in za vzpostavitev neznosnih razmer v Kmetijski družbi je ponovno interveniral g. Pu-celj v notranjem ministrstvu. Ker pa so uradna poročila bila dosti drugačna od Pucljevih, se tem intervencijam ni moglo ugoditi v polni meri, temveč je ministrski svet sklenil, da se morajo izvršiti najprej volitve novih delegatov v vseh podružnicah, nakar šele naj se skliče občni zbor Kmetijske družbe. Ta odlok je ministrstvo notranji?* del žo sporočilo velikemu županu in vladnemu komisarju pri Kmetijski družbi. Pašiaev kancem tracijski načrt. Belgrad, 28. febr. (Izv.) Nikola Pašic zbira svojo vojsko in je poklical v Belgrad vse znamenitejše svoje zvesto pristaše. — Korkut je za Bosno že izrekel pokorščino in vdanost in se stavil Pašic u na razpolago. Iz Hrvatske so slične udanostne izjave prinesli dr. C i m i 6 in drugi voditelji. Danes pa je prišel v Belgrad tudi g. Janez Hribar. Kakor so nas irTormirali radikali, je g. Janez Hribar poročal o položaju v Sloveniji. Kljub razcepljenosti stojijo po njegovem mišljenju danes radikali izvrstno in so pripravljeni na nove volitve, ki bodo sprav dobro« izpadle. Korkut, Hribar in hrvatsJ radikali so vsi za nove volit . o in tudi belgrajski radikali bi bili to, če no bi bilo prevo'"' neverjetno, da bi Pašič z begom Ferad Drago zopet dobi] volivno vlado in če bi m bilo preveč verjetno, da bo volivni rezultat drugi, kakor bi si ga želel gosjiodin Pašie. Ta kombinacija je preveč nevarna in g. Pašič bo že prihodnje dni skušal najti drugo, ki jo radikali že napoveduje,j . Težkoče parcelacije. Belgrad, 28. februarja. (Izv.) Pri parcelaciji Hrvatske in Slovenije in pri oživo-tvorjenju novih oblasti se pojavljajo novo težkoče in kljub zagrizenosti velikosrbskih vlastodržcev so te težkoče ne morejo pro-mostiti in urediti z enostavnim odlokom ministrstva notranjih zadev. Ena takih tež-koč je vprašanje pripadnosti Medžimurja in Kastva. Po zakonu o parcelaciji države bi prvi imel pripasti mariborski, drugi ljubljanski veliki oblasti. Pri dodeljevanju Medžimurja se je jasno videl nesmisel parcelacijo brez predhodnega izenačevanja celokupne zakonodaje. Ko je bil izdan predlog o likvidaciji pokrajinske uprave v Ljubljani in Zagrebu, bi moralo Medžimurje eo i d bo pripasti pod Maribor. Z ozirom na dej- stvo, da je v Medžimurju tudi druga juris-dikcija, kakor v Mariboru, je nedavno prišla v Belgrad deputacija iz Medžimurja in obrazložila nesmisel takega načina parccla cije. Ministrstvo notranjih zadev je z ozirom na to in opiraje se pri tem na zelo raztegljiv člen 15. zakona o splošni npravi odredilo, da upravlja Medžimurje do končne rešitve varaždinski podžupan oziroma vladni komisar za Medžimurje kot zastopnik velikega župana v Mariboru, ki bo po ministrovi naredbi izdal tozadevna pooblastila. Z ozirom na tako rešitev je pričakovati, da bo v slučaju, če se bo parcelacija sploh obdržala, Medžimurje pripadlo zagrebški oblasti, proti čemur nimajo Slovenci pomislekov. Druga težkoča je glede Ka-stva. Ta pride predvsem vsled teritorialne razdalje v poštev, dočim je sicer ista juris-dikcija, kakor v ljubljanski oblasti. Ministrstvo za notranje zadeve je ostalo pri tem, da ostane Kastav pri ljubljanski oblasti in jo dalo velikemu župana v Ljubljani in Zagrebu instrukcije, da sporazumno izvrši organizacijo tega sreza in da izvrši še potrebno razmejitev. Tretja težkoča je vprašanje sedežev posameznih srezkih oblasti oziroma okrajnih glavarstev. Tako je glede oblasti radikalna vlada na pr. odredila sedež Krajiške oblasti v Ogulinu kljub temu, da zakon odreja Karlovec. Glede sedežev srezkih oblasti pridejo v poštev Laško, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah in Dolenja Lendava ter ločitev Maribora v Maribor na levi in desni breg (kot nova sedeža srezov). Organizacija teb novih uradov je bila dosedaj nemogoča, ker je ministrstvo zn notranje zadeve pač izdalo tozadevne odloke, ni pa imelo nobenih kreditov. Kakor nam izjavljajo v ministrstvu notranjih zadev, so sedaj potrebni krediti baje na razpolago, ni pa na razpolago potrebnih stanovanj, ne >:a uradnike, ne za urado. Izjavili so nam, da bodo vsi ti uradi začeli takoj funkcionirati, čim se tudi ta tehnična ovira odpravi. Kakor izvemo iz povsem zanesljivega vira, namerava ministrstvo notranjih zadev kot sedež okrajnega glavarstva namesto v Laškem, kakor jo v odredbi predvideno, odrediti Trbovlje, in so v tem oziru storjene potrebne priprave. Končno bi bilo pripomniti, da so tudi o volitvah v oblastne skupščine nekaj govori, vendar so šo ni nič ukrenilo v tej smeri. Narodna skupščina. RAZPRAVA 0 BOLNICAH. Relgrad, 28. febr. (Izv.) Na današnji skupščinski soji je bila v razpravi interpelacija demokratskega poslanca Sretenovi-ča o zlorabah v državnih bolnicah v čačku. Interpelant je v svojem govoru navedel naravnost neverjetno stvari, kako so razmetava državni denar. Ob priliki to razpravo je dobil besedo tudi poslanec Že bo t. ki Jc govoril v daljših izvajanjih o težkih prilikah, v katerih se nahajajo bolnice v Sloveniji. Takoj v začetku svojega govora jo izjavil, da bo o tej stvari podrobneje govoril, kadar pride v specialni debati o proračunu ministrstvo za narodno zdravje nn vrsto. Nato pa je samo v markantnih potezah orisat vso centralistično skrb za ntiše bol niče. Naše bolnice nimajo dovolj kreditov, ker jo za ministrstvo narodnega zdravja od rojenih samo 280 milijonov dinarjev, dočim sta za vojaštvo določeni 2 milijardi dinarjev. Radi takega postopanja v. bolnicami, ki ne dobivajo niti najpotrebnejših kreditov, propadajo nekdaj moderno urejene bolnice in so danes tako daleč, da ne morejo sprejemati niti težkih bolnikov. Mesto, da bi država pomagala bolnicam, da si svoj inventar izpopolnijo, pa se dogajajo celo slučaji, da se obstoječe naprave demontirajo. V bolnicah ni ne polrobncga perila, no nujnih aparatov, no zdravil, bolniki pa dobivajo slabo hrano. Na vse tozadevne vloge narodnih poslancev na ministrstvo narodnega zdravja odgovarja, da »nema par«. Nobena tvrdka, neben trgovec no da bolnicam več ničesar, ker so dosedaj ostale dolžne, ker vlada ne plača. Poslanec zahteva! remedure, da sc dajo krediti na razpolago, in zahteva, da se v Celju ustanovi Pasteur-jev zavod. V podrobnostih kritizira delovanje ministrstva za narodno zdravje, navaja več tipičnih slučajev in konča s ponovno zahtevo, da naj se krediti za vojno ministrstvo znižajo in zvišajo krediti za ministrstvo narodnega zdravja. Minister je takoj odgovoril poslancu Žebotti in izjavil, da bo na večino 'njegovih vprašanj odgovoril ob' priliki proračunske debato. Nato je bil * večino glasov sprejet prost prehoe na dnevni red. Nato je bila seja znključena in pri* hodnja seja napovedana za jutri, ko prične specialna debati o proračunu. Pretraa dr. žerjava. Belgrad, 28. februarja. (Izv.) Znana Žerjavova prehrana pasivnih krajev je bila danes zopet predmet razprav na seji vlade, ki je trajala od 5. do 9. zvečer. O zadevi je minister za socialno politiko dr. P e 1 e š poročal, da skrajno zamotani računi o Žerjavovi prehrani še danes niso razčiščeni in je zato naprosil finančnega ministra, da odredi iz svojega resora najbolj izurjenega revizorja računov, da se zadeva končno razčisti. Finančni minister j<* na to pristal. Do končne rešitve pa je minister podaljšal menice, ki bi potekle 1« marca, do 1. junija vsem, ki so se pečali s prehrano, med drugim Žitnemu zavodu v Ljubljani, Gospodarskemu društvu v Zagrebu, Okrožnemu potrošačkemu savezu v Mostam, Zadružni zvezi v Splitu ter drugim z nalogom, da morajo dosedaj iztirjanS denar vrniti ministru. Dalje se je ministrski svet bavil z vprašanjem carinske tarife, ki še vedno ni izdelana. Zato tudj trgovinska pogajanja z Italijo no morejo nikamor naprej. Nadalje so razpravljali o Kmetijski' banki, o raznih tekočih vprašanjih ter seveda tudi o zamotanem in za režim težkem političnem položaju. SESTANEK DR. KOROŠCA S HRSS. 9 Zagreb, 28.februarja. (Izv.) Danes ie prišel v Zagreb dr. Korošec, da se sestane s predsedništvoin HRSS in da ga obvesti o zadnjem rezultatu pogajanj opozicionalnih strank v Belgradu. Ob 11. se je začela s predsedstvom HRSS konferenca, kateri sta v imenu HRSS prisostvovala dr. Maček in dr. Krnjevič. Dr. Korošec je pojasnil svojo stališče pri pogajanjih z g. Davidovi« čem, a predstavnik HRSS je razložil stališče svoje stranke napram razgovorom z demokrati. Konferenca je trajala do dveh,. Popoldne je odpotoval dr. Korošec z brzo-vlakom v Belgrad. Zagreb, 28. febr. (Izv.) Vaš dopisnik jAman djsvojko« od Konjeviča, b) »Molitva« iz opere Tosca, c) Melodija iz opere >Forza del destino«. Gdčna Cindro ima izvrsten sopran, ki se posebno v višini odlikuje. Na žalost ta umetnica ni angažirana od našega gledališča, radi nameščen,ja velikega števila tujih sil. Lahko bi ljubljansko gledališče angažiralo to umetnico, ki je večkrat nastopila na italijanskih odrih, a prejšnje leto v Belgradu. — Gospoda Petrovsky in Arhipov Rusi, operna pevca, sta dobro odpela svoje komade in bila sprejeta z burnim aplavzom. Imenovana gospoda, akoravno pravoslavna, sta se rade volje odzvala sodelovanju koncerta Katoliškega saveza in s tem pokazala svojo veliko slovansko dušo. Godalni orkester filharmonije je častno izvršil >IIolberg Silita* v starem stilu pod upravo M. o. K. Kreneka. — Prof. dr. šlaua je s svojim izvajanjem A-dtrr od Beriotn pokazal, da je mojster na vijolino in s tem pokazal svoja plemenita čustva. —-Spremljala ga je gdčna Karaman, ki je z razumevanjem sledila g. Šlauea. — Pevsko društvo sv. Cecilija je prav precizno odpelo dra zbora: >Jutarnja molitev« od Muviča Ia >Ah tnmoc od Novaka. V društvu so Izvrstne sile in g. Tianič je izvrsten zborovodja. — Dve dekla-maciji »Maris Stellac od Nazora, deklamirala gdčna Peran, in »Bogu« od Deržavina, dekla-iniral g. M. Zuppn, so bile izvanrednega efekta. Koncert je posetilo mnogobrojno občina stvo, tako da je foyer bil premajhen; počastili so Savez s svojim obiskom vse civilne oblasti. Prvikrat so tedaj katoliki v Splitu priredili javni umetniški koncert in upamo, da bo Savez poskrbel še za kak drugi koncert, a ne več v foyeru, temveč v gledališču. — Uspeli smo moralno, pa tudi mnterialno, ker je čisti dobiček koncerta donesel Din 4000 in to v korist pogorelih katoliških institucij. Previdnost božja so nas je dotaknila s katastrofalnim požarom in ta požar nas prisili, da pridemo pred oči onim, ki nam niso bili dosedaj simpatični in kateri nieo vedeli za naše kulturno delo, Dnevne novice, — Spominske podobice У. kmtoliSTccge shoda. Te podobe imajo Groharjevo sliko Srca Jezusovega, posvetilno molitev ln pesem k Srcu Jezusovemu Ln pesem »Povsod Boga«. Preostalo zalogo prodajata trgovin« Ničman v Ljnbljanl In Clrilova trgovina v Mariborn in sioer 100 komadov po 5 Din, po pošti в Din 50 par. — Odkrit zločin v Poljanski dollol Prejšnji teden so našli v oscunelem zapuščenem mlinn pod Barbno žago na Hotov-ljah pri Trati pod poslopjem popolnoma golo moško trnplo. Truplo j* bilo pogreznjen« v precej globoki jami ln pokrito s kamenjem. Na glavi so je poznal močan nd&rec in je bila lobanja skoraj popolnoma razbita. Gotovo je, da se j« izvršil umor. Umor jenec pa ni bil domačin, ker ▼ teh krajih žn več let nikogar ne pogrešajo. Bržkone je bil kak tihotapec onkraj meje ln je moral Imeti pri sebi precej blaga ali pa denarja. D» trupla niso preje našli, je vzrok ta, da je jes porušen ln da mlin že od vojne ne obratuje, O storilcih, ki so bili bržkone tndl tihotapci ni se prav nobene sledi. — Vinska pokušnja na Grma. AgOno vinarsko društvo v Novem mestu je priredilo povodom svojega letnega zborovanja v prostorih drž. kmet šole na Grmu dne 24. februarja vinsko pokušnjo, ki je bila od strani vinogradni kov cele Dolenjske, da celo iz Bizeljskega zelo dobro obiskana. Udeležilo se je je okoli 120 posestnikov. Namen te prireditve je bil, da se spozna, kakšno vino, koliko vina in po kateri ceni ga imajo vinogradniki na Dolenjskem še na prodaj. Okoli 200 pokušenj vina se je preskusilo, popivalo in določil se je alkohol. Seznam teh vin je vsakemu interesenta kupcu na zavodu na vpogled. Ponujena vina so imela 8—10 odstotkov, boljša 11 in več in sortna vina .12 do 16 odstotkov alkohola Izbira je bila toraj prav velika. Zal, da je bila udeležba od strani kupcev prav slaba, dasi se jim je tu nudila lepa prilika u poznati v par urah, kaj jim nudi vinorodna Dolenjska Vinsko pokušnjo je poselil okrajui glavar, vi svetnik dr. Svetek v Novem mestu, državni višji kletarski nadzornik g. Gombač iz Ljulv ljane in več drugih strokovnjakov. O priliki zborovanja Vinarskega društva jo kmetijski svetnik Skalicky pojasnil pomen Vinarskega društva kot člaua vsedržavne, velike organizacije > Zveze vinogradnikov Jugoslavijo«, ki se je pravkar ustanovila v Zagrebu. Opozoril 1 je ua pretečo nevarnost uvoza italijanskih in l!dmund About: so Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Moja sovražna premišljevanja je zmotil nenavaden šum. Psi so lajali v zboru in na ravnici se je prikazal brez sape sol s celo tolpo za petami. Bil je Dimitrij, Krištodilov »in. Nekaj kamnov, ki so jih vrgli tolovaji, ga je rešilo njegovega spremstva. Kričal je, kolikor daleč je mogel: »Kralj! s kraljem moram govoriti k Ko je bil dva jset korakov od nas, sem ga poklical s tožnim glasom. Bil je ves iz sebe radi stanja, v katerem me je našel in je zaklical: »Neprevidneži I Uboga deklica k »Moj dobri Dimitrij k sem nn rekel, ■>odkod prihajaš? Ali bo moja odkupnina plačana?« >Sedaj ne gre za odkupnino! Toda ne bojte se, prinašam dobre novice. Dobre za vas, slabe zame, zanj, za njo in za vse. Moram videti Hadži Stavrosa. Niti minute ne smemo zamuditi. Do mojega povratka ne dopustite, da vam store kaj hudega: ona bi na tem umrla 1 Ali slišite, vi drugi I Ne dotaknite se milorda! Gre za vaše življenje. Kralj vas bo pustil na kosce razsekati. Polj ite me h kralju!« Svet je že tak, da je vsak, ki govori kot gospodar, skoro gotov, da ga bodo ubogali. Bilo jo toliko avtoritete v glasu tega po-•streačka in njegova strast se je izražala v tako z&Dovedovalnem tonu, da so me moji I neumni stražniki vsi preplašeni, pozabili držati pri ognju. Zvalil sem se nekoliko proč in nalahno sem položil svoje telo na mrzlo skalo, dokler ne pride Hadži Stavros. Prikazal se je nič manj ginjen in vznemirjen kot Dimitrij. Prijel me je v svoje roke kot bolnega otroka in me ponesel do te nesrečne sobe, kjer se je Vasilij utopil. Položil me je na svojo lastno preprogo z materinsko skrbjo; stopil je dva koraka nazaj in me gledal s čudno mešanostjo sovraštva in usmiljenja. Rekel je Dimitriju: »Moj otrok, to je prvič, da pustim tak zločin nekaznovan. Ubil je Vasilija, to ni nič. Hotel je ubiti tudi mene, odpuščam mu. Toda on mo je okradel, lopov! Osemdeset tisoč frankov manj v Fotinini doti? Iskal sem muko, ki bi bila enaka njegovemu zločinu. Oh, bodi miren! Našel M jo bili... Kako sem nesrečen I Zakaj nisem obvladnl svojo jeze. Ravnal sem z njim zelo trdo. In ona bo vsled tega trpela. Ce bo dobila dvajset udarcev s palico na svojo male noge, je ne bom več videl. Moški ne umrjejo vsled tega, toda ženska. Otrok s petnajstimi leti!« Zaukazal je izprazniti dvorano tolovajev, ki so se tlačili okoli nas. Nežno je razvezal krvave obveze okoli mojih ran. Poslal je svojega čibudžija po mazilo Luigi-Веуа. Vsedel se je pred me na mokro travo, prijel moje noge v svoje roke in opazoval moje rane. Neverjetno: imel je solzne oči! Ubogi otrok,« je rekel, "gotovo grozno trpite. Odpustile mi. Star erozovitež sem, gorski volk, palikar. Navajen sem gro-zovitosti od svojega dvajsetega leta. Toda, vidite, moje srce je dobro, ker obžalujem, kar sem storil. Jaz sem bolj nesrečen kot vi, kajti vi imate suhe oči in jaz jokam. Izpustim vas na svobodo, ne da bi izgubljal minute; ali pravzaprav, ne; saj ne morete taki hoditi. Hočem vas najprvo ozdraviti. Mazilo je izvrstno, skrbel bom za vas kot za sina, zdravje se bo hitro vrnilo. Jutri morate že hoditi. O n a ne more ostati niti en dan več v rokah vašega prijatelja. Za božjo voljo, ne pripovedujte nikomur našega današnjega prepira! Saj veste, da vas nisem sovražil; večkrat sem vam to povedal; imel sem vas rad, zaupal sem vam. Povedal sem vam svoje najbolj tajne skrivnosti. Spomnite se, da sva bilr prijatelja do Vasilijeve smrti. En hip jeze no srne izbrisati v vas dvanajst dni dobrega ravnanja. Vi ne boste hoteli, da bi bilo moje očetovsko srce raztrgano. Vi ste dober, mlad mož; vaš prijatelj je gotovo tudi dober kot vi.« »Katori vendar?« sem zaklical. »Kateri? Ta prokleti Ilarrisl Ta peklenski Amerikanec! Ta zlodejski morski razbojnik! Ta tat otrok! Ubijalec mladih deklic! Ta prokleti, ki bi ga s teboj vred rad zdrobil v svojih rokah, vaju trkal drugega od drugega in raztrešči vajin prah v veter! Vsi ste enaki, vi Evropejci, izdajalsko pleme, ki si ne upate napadati mož in ste pogumni le nasproti otrokom. Beri, kaj mi piše bi povej mi, če je na svetu muka, zadosti grozna, da kaznuje zločin, kakršen je njegov.« Hrupno mi je vrgel zmečkan papir. Nn prvi hip sem spoznal pisavo in sem bral: Nedelja, 11. maja. aa krovu Fancjr, zaliv .Salam tna. »Hadži Stavros! Fotini ie mi meni na krovu pod varstvom štirih amerikanskih kanonov. Imel jo bom zajeto tako dolgo, dokler bo Herman Schultz ujetnik. Kakor boš ravnal z mojim prijateljem, tako bom jaz ravnal s tvojo hčerko. Plačala bo las zn las, zob za zob, glavo za glavo. Odgovori takoj, sicer te pridem obiskat. John Harris.« Ko sem to čital, nisem mogel skrivati svojega veselja. »Ta dobri Harris!« sem vzkliknil glasno. »In jaz sem ga obtoževali Toda povej mi, Dimitrij, zakaj mi prihaja tako pozno na pomoč.« »Bil je odsoten, gospod Herman; lovil je morske razbojnike. Prišel je včeraj zjutraj, v našo veliko nesrečo. Zakaj ni ostal na poti!« »Izvrstni Harris! Niti enega dne ni zamudil. Toda kje je iztaknil hčer starega razbojnika?« »Pri nas, gospod Herman! Tudi vi dobro poznate Fotini. Več kot enkrat ste obedovali z njo.c »Hči kralja gora je toraj ona penzio-natka s potlačenim nosom^ ki je vzdihovala , za Johnom llarrisom k I 'Dal* nledi.t drugih vin, potrebo izvoza domačih vin in nujno potrebo, da se pri sklepanju trgovskih pogodb s tujimi državami upoštevajo potrebe in Eelje vinogradnikov. Vinogradništvo je važna gospodarska panoga naše države, ki grozi propasti, ako se jej ne utrdijo življenjski pogoji. Najizdatnejše sredstvo za dosego življenjskih ciljev vinogradništva je trdna strokovna organizacija, kateri mora pripadati vsak zaveden vinogradnik. Društvu je pristopilo veliko število vinogradnikov. Končno se je sprejela resolucija, s katero se zahteva, da vlada prepreči uvoz italijanskega vina in da pospešuje izvoz našega vina v tujino. Spreten diplomat je na vsak način bivši uslužbenec našega generalnega konzulata v Pragi, neki Lukinić, rodom iz Bosne. Mladenič j6 znal živeti. Za »življenje« v Pragi pa je Ireba mnogo denarja, kt ga pa Lukinić ni imel. Zato je lepega dno izmaknil čekovno knjižico generalnega konzulata, sam sebi nakazal 110.000 čeških kron (okoli pol milijona kron) in mirno čakal, kuj bo. Goljufija je prišla na dan šele po končnem obračunu med praško kreditno banko in našim konzulatom. Ko je Lukinič zaslutil, da se nekaj preiskuje, je lepo pobegnil, banka se pa s konzulatom dalje prepira, kdo naj trpi škodo, ali banka ali konzulat — Ena • Pašiću. Kakor znano, je moral JkralJ Milan enkrat pobegniti iz Srbije. Ko je po svojem povratku v Srbijo srečal Pašića, mu je pomolil pod noa pismo, v katerem je Pašič pozival Bolgare, naj se vmešavajo v notranje zadeve Srbije, in ga vprašal: »Ali je to vaše pismo?« — >Pa ... podobno je... izgleda« ... je odgovoril Pašič. »Ali ste Še vedno teh misli?« — »Ovaj znate... Veličanstvo, človek »e izpopolnjuje ...« — Plače naših diplomatov. Naši diplomat-Je eo doslej prejemali svojo plačo v francoskih Jrantdh. Odkar pa je francosld frank pričel padati, so sklenili, da bodo dobivali plače v dolarjih in sicer za vsakih 12 frankov po 1 dolar. — Zaplemba »Hrvata«. Torkovo številko »Hrvata« je zagrebško državno pravdništvo zaplenilo radi nekega članka o razmerah v Macedoniji. Dotični članek pa je izšel brez vseh težav v listu »Hak«, ki izhaja v Skoplju, in pa v sarajevski »Pravdi«. — Kakor je videti, so zagrebški janičari tudi po vojni ostali isti kot pred vojno. — Nerodnosti т občinski npravi v Novem Sada. Novosadski demokratski organ je ne- davno objavil ostre napade na večje število občinskih svetnikov v Novem Sadu zaradi raznih nerednosti in umazanosti, ki so jih ti zakrivili. Med obdolženci se nahaja tudi župan sam. Te obdolžitve so napravile radikalom veliko veselje, ker upajo, da bodo mogli na podlagi teh razkritij demokratskega organa s pomočjo centralne vlade dobiti v Novem Sadu radikalskega župana in tako spraviti celo občinsko upravo v svoje roke. — WiIsonovo premoženje. Wileon je zapustil okoli 225 tisoč dolarjev premoženja. Glavni dedič je njegova soproga, ki pa mora izplačevati njegovi hčeri letno rento v znesku 2500 dolarjev, dokler se hči ne omoži. — Celo brodovje proti alkoholu. Predsednik Colidge zahteva od ameriškega kongresa 15 milijonov dolarjev za obalno brodovje, med tem 350 velikih motornih čolnov, ki naj bi preprečevali tihotapstvo z alkoholnimi pijačami. Preteklo leto so uvozili samo iz Škotske v Ameriko 460.000 galonov viskija. — Volkovi t naših krajih. V Blažnih pri Dolenji vasi so se pojavili v tamošnjih gozdovih volkovi. 22. t. m. je nakladal v gozdu blizu vasi neki voznik drva. Nenadoma so napadli trije volkovi njegovega psa, ki je le s težavo ušel. Naslednji dan je ustrelil lovski čuvaj v bližini vasi 83 kg težkega volka. — V zarodu ev. Stanislava v St Vidu nad Ljubljano priredijo gojenci v nedeljo, dne 2. marca ob 4. url popoldne dve igri, in sicer: Stitar: Sokrat prt Diogenu ln Moliere: Scapinove zvijače. Vstopnina: 10, 8, 6 in 3 Din. — Izgnana sta iz naše države 30 letni Halas s Lajos, doma lz Bogojine v Prekmurju, kot protidržavni element in pa Fr. Petar Donat, samski ključavuicar lz Oležua na Čehoslovaskem in sicor kot novaren vla-čugar. Oba sta izgnana za vedno. — Pogreša se 18 letna deklica Marija Rotarjeva od svojih starišev na Pasati pri Trbovljah. Dekle je bolj majhne postave, okroglega črnega obraza, črnih las, dobro razvita, oblečena v rižasto krilo ln čru plašč in nosi zlate nhano z rdečimi krogljLc. aL Dekle je odšlo od doma v Trbovlje, kamor eo jo poslali starisi, da nakupi nekaj domačih potrebščin. Pobegnil Je od svojih staršev li Sp. Brulka pri Cerkljah 23 letni posestnikov sin Andrej Stare, veliko postave, bled, kostanjevih las, brez brk. Kam in zakaj je pobegnil ne vodo. Oopfsl. St Vid nad Ljubljano. Na naši ravnini je zadnja leta industrija precej napredovala. Marsikateri domaČ obrtnik si je razširil obrat in danes z večjim ali manjšini uspehom skuša dvigniti produkcijo svojih izdelkov. Ovira vsem pa je pomanjkanje obratne sile. Medvodskl električni projekt obeta tudi šentviškim obrtnikom boljše čase. Ko se ta udejstvi, bodo brez dvoma pri nas zrastle nove tovarne, ki se že sedaj projektirajo. Pred dobrim pol letom je par domačih podjetnikov prevzelo znano Cebavovo dvorano m spremenilo ta bivši prosvetni hram našega ljudstva v zvonolivarno. Ljudje so zmajevali z glavo, ali dobra volja in vnema naših mož in fantov je kmalu sezidala novo mogočno stavbo bodočega »Ljudskega doma« sredi St. Vida, ki bo kmalu središče aji-hovega nadaljnega dela in snovanja. Nova zvo-nolivarna pa se je medtem izpopolnila, modernizirala in danes uspešno tekmuje s starejšimi podjetji svoje vrste. — Obrtna zveza v St. Vidu je te dni priredila poučen obisk v zvonarni. Zunanje lice ni bas okusno. Vse kaže, da je družba obračala pozornost predvsem notranji ureditvi, V prvem oddelku nam je g. Kram-berger pojasnil ustroj knjigovodstva, ki je danes tudi za obrtnika izredne važnosti. Občudovali sfno idealno urejeno pisarno, ki je duša podjetju; vae prožuo, pregledno in točno. Tu smo videli tudi zelo praktičen tiskarski aparat »Milotip«, ki je v stanu v kratkem času pravilno natisniti na tisoče Makov in oglasov. V drugem oddelku se jo sukalo desetero pridnih rok, ki so snažile žo vlite zvonove. Od 'u пго je vodila pot v glavno delavnico, kjer o vlivajo in oblikujejo zvonovi. Prijazni g. mojster Blazina nam je pokazal vse skrivnosti zvonolivarno. Občudovali smo ogromno napravo, s katero se prenašajo najtežje stvari z lahkoto, ter strašne peči, v katerih je pravkar valovila raztopljena kovina ter sikala in puhtela ter nas dušila. Bili smo priče, ko se je vlila partija zvonov, med njimi orjak 1800 kg za dekanijsko cerkev v Trebnjem, ki se jo iz-borno posrečil. — Ta obisk je bil za nas obrtnike zelo poučen. V dannšnjoru težkem č«su tožimo in čakamo. V šentyiški zvonarni smo videli, kaj napravi vztrajnost, pridnost in podjetnost tudi z malimi sredstvi in v težkem času. V vztrajnosti in pridnosti je naša rešitev! Šiška. V nedeljo 24. t. m. so priredile naše Orlice v samostanski dvorani trodejanko »Dve siroti«. Šiška žo dolgo ni videla Igre, kakršno smo imeli priliko videti preteklo nedeljo. Za razmere bogata scenerlja, razkošni kostumi, petje in ples, vse to jo povzdignilo efekt igre, ki je že sama po sebi zelo lepa. Naj omenim na kratko vsebino igre: V gozdu se srečata dve deklici — siroti. Obe je nemila usoda v mladih letih odstranila od svojih mater. Mladostna leta sta deklici preživljali v različnem prepričanju. Prva, Anica, je ohranila zaupanjo v Boga, od koder je pričakovala lepšega življenja, a v drugi, liki, je ugasnilo ono verako Prepričanje, kuje ji je vdahnila uiena uokojna mati. Пка je vedno sanjala o razkošju, plesu in petju. Ob srečanju z Anico si obe razode-neta svojo preteklost. Utrujeni ležeta v gozdu na tla. V sanjah se prikažejo vile. Najstarejša izmed vil razodene liki sladkosti življenja in jo vabi s seboj v svet; Anici pa se prikaže njena mati, ki jo bodri, naj ostane stanovitna v veri. Ilko opogumijo sanje in odloči se, da gre v svet, Anica ji obljubi, da jo bo spremljala. Prideta na turški dvor. lika sprejme Mohamedovo vero. Anica se temu upira in mora zato umreti. liki postane življenje brez Anice dolgočasno, pusto, zato sklene, da prične živeti, kot je živela Anica, ki je z veseljem umrla za krščansko vero. lika spreobrne svoje versko prepričanje — bila je mohamedanka le na videz, v svrho lepšega, udobnejšega življenja —. Ko misli, da je spravljena z Bogom, konča si s strupom življenje. Tu tiči v igri notranjo nesoglasje: S samomorom ni sprave z Bogom. — To naj bi bila kratku vsebina. Glede oseb moram omeniti sledeče: Gdčna Iva Orehkova zasluži priznanjo v prvi vrsti kot avtorica igre in ker jo kot Пка (glavna vloga) rešila svojo vlogo vse hvalevredno. Anica zasluži pohvalo ln tudi druge niso za to zaostale. Ples je bil — eden kakor drugI — pre-mrtev. Razsvetljava je bila vsem slikam primerna, lo v prvem dejanju naj pride že v začetku do veljave bela razsvetljava, ki naj preide v rdečo, ko nastopijo prikazni. V splošnem jo igra moralno dobro uspela, slabše pa v materijalnem oziru, ker so bili režijski stroški precej veliki. Igra so 9. marca ponovi. Upam, da bodo ti nedostatki odpravljeni in bo imela igra popolen uspeh. J. p Tekmcci v vollvnem boju v Julijski KrajinL V volivnem boju v Julijski Krajini tekmujejo sledečo politične stranke kot večina 15 mandatov; manjšinske listo fašisti tn niso postavili kakor po nekaterih drugih volivnih okrožjih, marveč prepuščajo vsoli 8 ostalih mandatov manjšinskim listam, ki so jih vložili: republikanci, demokratje, socialistični makslmalisti, populari, komunisti in Slovani. Po splošni sodbi se bodo volitve vršile dejansko popolnoma rvo-bodno. Tem pomembnejši bo izid zlasti za slovansko manjšino. p Tirolska nemška lista. Tirolski Nemci so postavili tri kandidate: bivšega poslanca dr. Tinzla kot nosilca liste, bivšega tirolskega dežolnoga odbornika barona dr. Pavla Stornbacha in kmetovalca Ignacija Mumol-terja. p PremcSčenja slovenskih sodnikov. Italijanski oblasti ni dovolj, da je prepovedala na primorskih sodnijah rabo slovon-skega jezika, ampak kočo preprečiti tudi vsako možnost, da bi ga kdo rabil. S toga vidika je treba presojati zadnja premeši-enjn maloštevilnih slovenskih sodnikov, ki so še ostali v službi na Goriškem. Premeščeni so: sodni svetnik Komaveo. član sroriskejra oiv. senata, na preturo v Vipiteno (Južne Tiro- | le); Mogorovič, preiskovalni sodnik ua goriškem trlbunalu, v Koper; Došklu, sodnik v Tolmtnn, v Trst; Bakušček, sodnik v Bov-cu, v Trst; dr. Sestan, sodnik v Krininu, ua preturo v Tržiču. štajerske novice. š Pogreb t gospe Jesenko-Permč je danes v petek dopoldne ob pol 10. url v Sevnici, kot smo omenili že včeraj v zadevni notici. V toliko je treba popraviti včeraj objavljeno osmrtnico, kjer je izpadla beseda petek. š Električna razsvetljava v Slov. Bistrici. Napeljava omrožja za razsvetljavo v Slovenski Bistrici je že končana. V petek, 29. t. m. bodo prvič začele goreti po mestu električne luči. Pri tej priliki se bo vršila v mostu velika slovesnost. š Prepovedane pustne šeme. Ptujsko okrajno glavarstvo je Izdalo naredbo, v kateri prepoveduje v teh krajih običajno pred-pustno divjanje pustnih šem ali kurentov. Vsako loto je prišlo na kmetih do Izgredov in pretepov mod fanti raznih vasi, ki eo trčili na svojih pohodih skupaj. Ponekod so vdirali v hišo ter в silo zahtevali od domačinov jodl, pijače in deuarja. Sedaj bo orožništvo vsakega, ki pohaja okrog masklran, oddalo sodišču, da ga kaznuje. š Kmetijski podučni tečaj priredi v Fran-kolovem tamošnja Kmetijska podružnica v za četku meseca marca. Predavala bosta živinorejski inštruktor iz Celja g. Zupane in potov, učitelj za sadjarstvo in vrtnarstvo g. Goričan. š Vlom v Sedmo. Pred kratkim je bilo vlomljeno v sobo pri vinski kleti v Sedmn, last restavraterja Jožefa 2užeka iz Kajhen-burga. Tat je odnesel črno moško obleko, tri jahalne hlače, suknjo, dolgo suknjo, podloženo 9 kožicami od kune, čevlje, več perila, klobuk in srebruo verižico v skupni vreduo-etl 15.000 Din. š Beg ii zapora. Iz ormožkega zapora jo pobegnil znani uzmovič Matija Pfeifer, doma od Velike Nedelje. Napravil je v zidu zapora veliko luknjo ter skozi njo popihal na prosto. Svobode se pa ni dolgo veselil, ker so ga že čez par dni orožniki ujeli ter zaprli v varnejši zapor. Gospodarstvo. g Kolektivni poset praškega velesejma. Ceškoslovaško-jugoslovensko narodno gospodarsko udruženje v Pragi namerava organizirati kolektivni poset praškega velesejma, kateri se vrši od 16.—23. marca. Kakor jo znano uživajo posetniki tega velesejma 83 odstotni popust na češkoslovaških železnicah ter 75 odstotni popust na pristojbinah za češkoslovaški vizum. Udeležencem tega poseta bi bila dana prilika poseliti tudi nekatere trgovske in industrijske centre češkoslovaške republike. Gori navedeno udruženje bi skrbelo za čim največjo udobnost gostov ter bi se pobrigalo za cena in dobra kosila in večerje. — Brezobvezne prijave za to potovanje sprejema Tourist-Office v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 8. g Mariborski živinski sejem. Na sejem dno 26. februarja se je prignalo Ц konjev, 5 bikov, 175 volov, 229 krav in 3 teleta. Povprečne ceno so bile sledeče: debeli voli 13—16.25 Din za kilogram žive teže, poldebeli voli 11.25 do 12.25, plemenski voli .10—11 Din, klavne krave Ц—12.50, plemenske krave 10—11, kravo za klobasarje 9—10, molzne krave li do 13.25 Din, telite 11—12.50 Din. g Obtok bankovcov v češkoslovaški. Po izkazu češkoslovaškega bančnega urada je znašal obtok 8048 milijonov češkoslovaških K. g Uvedba stalne valute na Ogrskem. Kakor poročajo listi, nameravajo na Ogrskem uvesti hranilno krono, ki bi omogočala hranilcem, da se njihove vloge ne razvrednotijo. g Kemični trust v Ogrski. Kakor govore poročila iz Ogrske, je zagotovljena ustanovitev trusta vseh ogrskih kemičnih tovaren. g Ustanovitev novih udružonj industrijalcev. Belgrajska industrijska zbornica je sklenila ustanovitev novih industrijskih udruženj, tako n. pr. v Sabcu. g Koliko dohodkov ima Poljska od državnega monopola? Leta 1923 so znašali dohodki tobačnega monopola na Poljskem preko 41 milijonov poljskih zlatnikov. Za investicijo se je porabilo 5 milijonov poljskih zlatnikov. Čistih dohodkov jo imela Poljska samo januarja 1924 3 milijone poljskih zlatnikov (1 poljski zlatnik okrog 1.800.000 poljskih mark). BORZA. Zagreb, dne 28. februarja 1924. Devize: PeSla 0.155—0.185, Italija 8.43—3.1875, London 830.50 do 842.50, Newyork 78.90-79.90, Pariz 8.2290-3.2790, Praga 2.29-2.32, Dunaj 0.11125—0.113.^5, Curih 18.725—18.825. Valute: dolar 77.80—78 80, Mnogo blaga, jako slab promet. Curih, 28. februarja 1924. Pošta 0.00125, Berlin 0.0000128, Italija 24.70, London 24.82, Nevvjork 577.77, Pariz 23.70, Praga 10.75, Dunaj 0.008110, BukarcSt 3.05, Sofija 4.30, Belgrad 7.27. Ij Pogreb gospe Krcmžaricvo io poka-! zal, kako splošno priljubljena je bila pokoj-nica in spoštovana. Izredno dolge vrste po-, grebcev so jo spremljale na njeni zadnji noti. Jugoslovanski Doslanski klub sta za- stopala poslanca gg. Stanovnik ln Sterda. Številno je bil zastopan tudi občinski svet ljubljanski, kakor tudi državne oblasti in različne organizacijo. Glasbeno društva »Ljubljana« je zapelo dve ginljivi ialo* etinki. lj Mesto venca na krsto t gospe Krtm> žarjeve je darovala Stolni Vlncencljsvf konferenci gospa poslovodktnja M. Kessler* jeva 50 Din. Družina dr. Breceljeva v Isti namen 50 Din, ter Ellzabetnl konferenci SO dinarjev, Dijaški kuhinji ljublj. pa 100 Din, lj Diskusijski večer Slov. kaL akad. stara* šinstva in Prosvetne zveze se vrši danes olj 8. zvečer v dvorani akad. doma. Tema: Nada« ljovanje debate o bistvu socialnega vprašanja. Vabimo k obilni udeležbL lj Tedenski zdravstveni iikai. Od 17. dol 23. februarja je bilo v Ljubljani rojenih 82, mrtvorojen 1, naknadno prijavljeno 1 rojstvo; umrlo je v tem času 14 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenjska slabost, y 4 jelika, v 1 pljučnica, v X možganska kap, V 1 srčna hiba, v 1 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki. lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 17. da 23. februarja so bili v Ljubljani naznanjeni 4 slučaji davice, 1 škrlatinke, 1 koz noric. lj Nehvaležen nočevalec. Pri Tereziji Kr* žišnikovi v Hranilnični ulici 4 je prenočil neki 28 letni moški, ki se je predstavil za kroja* škega pomočnika Josipa Novaka v službi pri tvrdki Derenda v Gradišču. Drugo jutro pa se je nočevalec po francosko poslovil in odnesel za plačilo, da je tam spal, iz predala odprta omare srebrno verižico, vredno okrog 150 Din. Pri tvrdki Derenda Je res zaposlen neki Frane Novak iz Dobrega polja, ki pa s tem dogodkom iii v nobeni zvezi. lj Sprla sta ee okoli 11. po noči na Kar* lovski cesti trgovski pomočnik Valentin S turna in pa mesarski vajenec Janez Jainnlk. Zakaj je nastal prepir, ne pove nobeden. Konec prepira pa je bil ta, da je udaril Slurin mladega mesarčka s topim orodjem po obrazu ter mu izbil dva zoba in ga precej poškodoval na nosu in na desni rokL Sturma je policija začasno aretirala. lj Nasilen gost. V gostilno Alojzija Cerar* ja na Ambroževem trgu je prišel že precej vinjen pleskarski pomočnik Kajetan Kobald, Začel je v gostilni nadlegovati goste in razsajati in jo postal končno tako nadležen, da ga jo gostilničar vrgel na cesto. Pri tem poslu j« rogovilež razbil vrata in je strgal gostilničarje-vi ženi uhan iz ušesa. Poleg telesne poškodb«) je napravil nerodnež Še okrog 130 Din škode. lj čigava je srajca? Na Kongresnem trgu je ustavil stražnik zidarja Franca Svetka, ki! je nesel pod pazduho mokro, belo — zmrznjeno — triko srajco, katero je mož bržkone kje ukradel. Izgovurjal se je, da jo je kupil na cesti od nekega neznanca. Kdor jo pogreša, naj se zglasi na policijskem ravnateljstvu. lj Zlcdcncla zasnežena tla. Na zmrzll-. no po cestah, ulicah in hodnikih je zapadel suh sneg Ln popolnoma zakrll ledeno plast. Tekom včerajšnjega dneva se je pripetilo radi tega več manjših ln nerodnih nesreft, Stvar je nevarna, ker so ravno pri takem padcu prav hitro zlomi roka ali noga. Zato je potrebna skrajna previdnost. lj Prepoden tat. V podstrešju hiše Vo* galne ulice št. 5 so naleteli na tujca, ki jo stikal po kotih. Predno so ga prijelL se mu je posrečilo, da jo pobegnil. Tujec je bil j star okoli 25 let, je srednjo postave, obrit, oblečen v dolgo rjavo suknjo ln športno čcpico. Neznanca so videli kasnejo zopo£ pred hišo, toda tudi drugič so jim jo 1»-muzal. lj Tatvine. Soprogi poštnega uslužbenca Neži Dormaša na Gosposvotski cesti jo bilo ukradeno 200 Din gotovine, njenemu podnajemniku Viktorju Lichtonbergn pa kratek rjav površni suknjič z modro podlago vreden 300 Din. Iz istega stanovanja jo bila pred kratkem ukradena tudi dijaku Viktorju Maček usnjata listnica z vsoblno 400 Din. Narodno gledišče. DRAMA. (Začetek ob 8. url zvečer.) Petek, 29. februarja: .BENEŠKI TRGOVEC., Red C. Sobota, 1. marca ob 3 popoldne: .MOGOČNI PRSTAN«, dijaška predstava. Izven. Nedelja, 2. marca ob 3 pop.: »UGRABLJENE SABINKE«, ljudska predstava. Izven. — Ob B zvečer: .DANES BOMO T1CI«. Izven. Ponedeljek, 3. marca: .TRI MASKE«, Sme3n#t precijoze, Priljudni komisar. Red E, Torek, 4, marca: Zaprto. OPERA. (Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Petek, 29. februarja: .TRAVIATA«. Red E.' Sobota, 1. marca: .POLJUB«, slavnostna predstava. Izven. Nedelja, 2. marca: Ob 4. popoldne PRODAN/ NEVESTA, slavnostna predstava. — Izven. Ponedeljek, 3. marca: Zaprto. Ceskoslovcnski oboe v Ljubljani oznamuj* sv^m členflm, že zžznamjr nn v»tupenky pro slavnostni pfedstaveni орогу llubička v Robotu l./IIt pfijinni SkruSn?. Pri današnji oporni predstavi »Traviata« na« stopi poleg gosta ge. Wesel-PolIa v vlogi o?et:i Oernioutn prvikrat na nnšem odru g. Boris Podov, Vse ostalo vloge so v dosedanji zasedbi. N« dan stoletnice rojstva slavnega PeSkega rtladatelja Bedrfhn Smetane se poje v Narodnem gledališču v Ljubljani njegova : Prodana nevesta«, Ui se bo ta dan izvajala na vseh vetjih gledališčih pn celem svetu. Saj je po tudi lo njegovo dolo poneslo mojstrovo slavo iz Prago tja doli v Avstralijo, Južno Ameriko in Azijo. Za nedeljsko slavnostno predstavo je naroČila uprava deloma nove dekoracije, katere je naslikal šef gledališko sli-karne g. Skruiny. Vloge v slavnostui predstavi so Bledeče zasedeno: Marinko poje gdč. Rozumova, tokrat v slovenskem jeziku, Janka poje g. Simone, mešetarja Kecala pa g. Betetto. Vašek g. Banoveo, Miha dr. Rigo, Krušlna g. fiubolj, vodja glumačev pa g. Mohonč, K nt! 11 ko in Nežo pojeta gdč. Katner-jeva in Ropasova, Esmeralda pa jo ga. MataČiČeva. Občinstvo opoearjamo, da so vrši sluvnostna predstava Prodane nevesto v nedeljo popoldne oh 4. Isšla je 10. številka gledališkega lista, Id prinaša sliko nesmrtnega mojstra Bedriha Smetano in sledeče članke o njem: Bedrih Smetana, stvaritelj reško glasbe in Delo Bedriha Smetane. Oba članka je napisal kapelnik Anton Balatka, ki tudi dirigira opero »Poljub« in »Prodano nevesto«. Režiser Pavel Debevec pa je priobčil članek z ozirom na pre-mijero Smetanove opere »Poljub«. Sfarišo opozarjamo na dijaško predstavo v eoboto popoldne ob 3., ko se vprizori Mifčlnektjev »Mogočni prstan«. Cene so znižano in je vstop dovoljen ne samo dijaStvu, ampak vsomtt občinstvu. Prosveta. IZ NAŠEGA GLASBENEGA ŽIVLJENJA. 5 o 1 s k i koncerti, ki jih je z nenavadno srečno intuitivnim pogledom zamislil prof. Karel J e r a j, so iz prvega počelka naj-Bljajneje obiskane ljubljanske koncertne pri-jroditve. In kar je več: tožko bo kateri umetnik našel pazliivejše in hvaležnejšo poslušav-Burjo«, Devovo iz drobnih mozaičnih lepot sestavljeno »Kan-glicoi in Gounodovo »Ave Marijor; z veseljem smo pevko poslušali, zlasti zato, ker se tako vestno in stalno usovršuje. Njen glas pridobiva vedno več polnosti, pa tudi umetniški izraz se ji poglablja, Harfa gdčne D o u b r a v.s k e jc bila od tiglaševanja do izvrstne igre za mlade poslu-šavce posebno privlačna. — G. Š u b e 1 j ei je upal celo nad Mussorzskega in je :»lIopaka< uspešno zapel. »Bolno ječanjei je bilo pa lo še malo pretrd oreh. Velika, neverjetna presenetitev tega dne so bilo Kogojeve otroške pesmi; Pkrajnn preproste, v otroški nedolžnosti zajeto, bres vsakršnega patosa, tako pristen, jasen izraz globokega čuvstva, kakor ga slovenska glasbena literatura ne zmore prida. Pel jih je kaj prijetno g. 6 u b o 1 j, ki kaže, da se utegne Sčasoma prav lopo razviti; s Ko smo spali« jo bila, težko če ne, najlepša. Pri par drugih se, nam je zdelo kar naravnost škoda, da nismo slišal! vsaj še po ene kitice. — In že drugo senzacijo sta nam pripravila Kogoj in Subclj: navrgla ota pesem »Oj ta soldaški boben«, ki je prijateljem pognala strah v srce, mnogo dragim pa prvi hip namrdnila ustnice v lahnem, nehotenem preziru: pa je oboje takoj v začetku zamrlo: zlasti plemenito, izbrano spremljanje ei jc glasbene kroge mahoma osvojilo. K. pr Simfonični ciklus - Ma vlaste. To največje simfonično delo slavnega Smetane, v katerem popisuje skladatelj vso lepoto svoje iramraeuvn wara тааиинатмдгднгаавмвиваваи DVA GOSPODA t prej m cm na stanovanje in zajtrk. -Naslov pove uprava cSlo-vcnca« pod Štev. 1092. rodne češke zemljo izvaja orkester Zveze godbenikov za Slovenijo pod vodstvom kapelnika Balatko na svojem koncertu v proslavo stoletnice Smetanovega rojstva v pondeljek, dne 10. marca ob S. zvečer v dvorani Uniona. — Vstopnice bodo od sobote dalje v predprodaji v Matični knjigarni. pr V okvir Smetanove proslave spada tudi VIII. muzikalno predavanje, ki se vrži v nedeljo, dne 2. marca ob 11. dopoldne in ko-jega spored obsega samo skladbe Bedriha Smetane. Pred izvajanjem posameznih točk, bo govoril o življenju iu delu Smetane dvorni svetnik prof. dr. Josip Mantuani, kojega govor bodo pojasnjevale razne skioptične sliko. — Smetanova dela pa prednašajo: gdčna Zikova, g. Cvejić, g. Sitnenc, ga prof. Slaisova in prof. Jan Šlais. pr V Zbirki zakonov izda prihodnji teden Tiskovna zadruga Prisilni poravnalni red ter Deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakona. Oba zvezka so že lahko sedaj naročata pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Naznanila. Rokodelski dom v Ljubljani. V nedeljo bo običajna predpuetna prireditev katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Spored: Veseloigra Lurn-pacij Vagabund. Petje. Komičen prizor Stolnih in sluga. Kuplet: Skozi ključavnico. Šaljiva pošta itd. Prieetek ob 6. zvečer. — Občni »lior Bolniško blagajne mestnih nameščencev se vrši v sredo 12. marca 1024 oh 7. zvečer v dvorani mestnega magistrata. Dnovni red: J poročilo predsedstva, 2. odobritev računskega zaključka za 1. 1023, 3. odobritev proračuna za leto 1021, 4. poročilo revizorjev, 5. izprememba pravil bolniške blagajne, 6. volitev onega člana v načelstvo, 7. volitev nadzorstva, 8. slučajnosti. V smislu § 10. se vrši občni zbor pol uro po določeni uri na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki jo sklepčen brez ozira no število prisotnih glasevalnih opravičencev, ako ni ob določeni uri navzoče radostno število članov. Nofcavljalr.u /atlrnga državnih naniešeenrer r Ljubljani ponovno poziva svoje člane, da nemudoma najkasneje do 10. marca t. L oddaja pri blagajni knjižice nabavk v svrho izračunanja nakupov zn leto 1028 Oni, ki se ne bi odzvali, zgube pravico do dividonde, ker jo po zaključit« ne bode več mogoče vračunati. Podružnica Jugoslovenske Matice v Kamnika ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 11. uri dopoldne v občinski posvetovalnici. Podružnični odbor vabi mestno prebivalstvo, da so v največjem številn udeleži občnega zbora narodno obrambnega đhišlvn, kojega delovanje Je ravno v sedanjem času najbolj potrebno. Učiteljski vestni t Novomeško-crnomeljsk« poilrnžnicn Slomškovo итеге ima svoje zborovanje v soboto, P. marca ob pol 11 v Rokodelskem domu v Novem mestu. Na sporedu je predavanje in več zelo zanimivih poročil. Note prinesite seboj! Načelnik. Izpred sodišča. Tovariška tatvine. Tesarjema Francu T>I-micn in Fr. Žagarju pri tvrdki Čcrno v Ljubljani ja ukradel tovariš Jožef Oričar, ko je zapustil službo vež tesarskega orodja v vrednosti do 600 Dla in je pobegnil. K sreči sla orodje takoj pogrešila, tatvino ovadila, nakar so res Grčarja prijeli in mu odvzeli tovarišema ukradeno orodje. Gričar je bil obsojen na 1 teden strogega г-арога. Drago rmerjanje. Dne 28 oktobra ee je pe. Ijala iz Ljubljane v škofeljco Katarina Tonja in Studenca. V kupe za ženske jo povabila tudi nekega znanega moškega. Ko je pričel »prevodnik Jakob Prek, je zahteval, da mora njen spremljevalec, katerega jo ona predstavila ra svojega moža. kupo zapustiti. Ker je sprevodnik vztrajal pri evoji zahtevi, se Je ženska razjezila in je sprevodnik;) ozmerjala s precej zabeljenlml psovkamL Obsojena jo bila zaradi taljenja javnega uslužbenca v službi za svojo nepremišljenost n« 1 teden poostrcnog:> zrpora. Kaznovana nasilnež«. Franco Zimerman, tesar v D. M. v Polju in Martin GostinČar Iz Zg. Ka$. lja sta oba precej nasilna in se, posebno, čo st« malo pijana, rada stopeta. Dno 8. septembra ata napadla v gostilni Ane Grura Ivana Jelen in njo-govo zaročenko Floro Dobravčovo. Ko sta hotela, te dva oditi, sta Jelenu prerezala jermena od nahrbtnika, tako da jo stresel vsa jabolka. Eden Jo zamahnil celo г nožem nanj, vendar pa mu je v eadnjem trenutku eden izbil nož iz roke. Gostinčnr pa so je lotil njegove zaročenke Flore Dobravčeve in sicer baje zato, ker mu jo segla v žep. Vlekel Jo je na cesto, kjer jo jo pretepal in valjal po tleh, da je bila vsa strgana in umazana, ter Jo je končno prisilil, da je morala ž njim na bližnji travnik, meri tem ko je bil skrit njen zaročenec za bližnjim plotom. Po tem dogodku sta napadla neki voz, na katerem jo bilo več domačinov. Enega izmed potnikov sta potegnila z voza in sta ga skoro pol trn; vlačila po сезН ln ga pretepala. Fanta sta tajila, kolikor sta рлб mogla, vendar jima ni dosti pomagalo. Državni pravdnik je ugotovil, da se ju tudi županstvo boji. Obsojena sta bila oba, in sicer Zimerman na 0, Gostlnčar pa na 10 mesecev težko ječe :n morata plačati Iv. Jelenu za jabolka tn nahrbtnik 55 Din, Dnbravčevi pa 387 Din in pa sodno stroške in takso, eden 75, drugi pa 100 Din, tako da je bil ta večer za oba rogovileza prccej drag, Mnrikaličen tat. V »Mladinskem domu« n:i Kodcljevem si je Izposodil v svrho vežbe mlad def ko A. V. kornrt, češ da se ?jo doma vadil. Fant pa Je ta inštrument, na katerega bi 6mel samo piskatj, prodal v neki ljubljanski trgovini za 200 Din. Vsled tega nepremišljenega koraka je pisk.il pred sodnikom, ki ga jc obsodil z ozirom na njegovo mladost in da je š'^odo povrnil, snmo na 3 dni zapora. УГобге^иа tombola. Jakob Narobe je ostal gr-pfi'ničarki Jožefi Cvetkovičm-1 dolžan nekaj zapit, ka in ji jo obljubil, da ji ho prinesel kavo. Dolgo časa ga ni W!o, končno pa jo Ic prišel in je prinesel Cvetkovifevi Iz Lj::bijane 25 kg kave. Reke! ji je: Veš, Pppa, že osem dni hodim, pa se mi ni vrajmat, no in potlej sem pa zadel v Ljubljani v Zvezdi na tomboli kavo, sladkor in pa eno obleko. Kavo mu je pomagal nato prodati tovariš Vončini; m skupila sta za njo 960 kron. Dobila sta od sku-pička vsak polovico, sodnik pa, ki se je uveril, da je kava ukradena, je dal obema enako, in sicer vsakemu po 1'?- dni zapora, Cvetkovičevl pa kot dni-žabnici 3 dni zapora, tako, da jc dobil vsak svoj delež od tombole. Meteoroiogično poročilo, Ljubljana 366 m a. 19. vIS. . Normalna barometerska višina 736 mm. l'M opr.ro. vaii a tj aro. raatoi v man 1НГП.О- m«tei v C L'alluroM, liteieuoo v 0 MoOo, VOtrOT t'ftuaru.< v tam 27. 2. 21 h <32-1 0-6 0-3 obl. a. a. 28./3 7 b 730-7 0-9 03 mogla 3-4 28 2. 4 h 729-8 1-5 o-s obl. IŠČEM 3 DOBRE SLUŽBE NA DEŽELI NATAKARICA, dobro izurjena, KUHARICA, ki ma tudi šivati, SLUŽKINJA za hišne in zuninja ocia. Prednost imajo lc pridne, poštene ter 7 dobrimi spričevali. Natiop službe t, 1. aprilom, j Tr- lia so osebno predsta-I viti. Gojtilna AMBROžIč, LOGATEC, П39 ie Tpeljauega v LESNO 1 STROKO, vcSčega tudi pv- ! aarniSkih del — zanesljivo | moB — vojaščine prostega. Ponudbe posle H na PARNA , , , , . „ . . „ "1 , „,„ iSčc službe » mkoi- Spo- ŽAGA FRANC OS£T - ; sobcn ,e vseh tozadevnih 6V. PF.TER v SAV, DOI„ j- opravil Ponudbe pod -«Za- aeiljir laborant« na upravo Izučen laborant a a № sa итаишшаијав šivilja.za obleke z obrin. listoinl, zmožna samostojno voditi dclavnico, želi vstopiil kot kompanjon-ka. Ponudbo sa prosi na i opravo llnta pod -ŠIVILJA 1 RRF.Z STANOVANJA" rSlovcnca«. S 097 Prostovoljna JAVNA DRAŽBA se vrši v nedeljo, 2. marca na Žabjeku it. 3, IL a-idstr,- ob 9 zjutraj. Naprodaj: postelje, nmt.rc. umivaln., klavir, dimnice i. dr. pohištvo, Kupci vljudno vabljeni! PRODAM HIŠO z gospodar, pcslopjci.t, gostilna, trgovina, hlev, skladišče ter inventar. Zraven 3 vrti, vel. njiva, in sado-nosnik. Cena 175.000 Din. Hiša jc tik farne cerkve sv. Lenarta (Zabukovje) n. Sevnico ob Savi, v blii rudni-k.i. Vprrv.šali prt: Nikolaj Pn-etinek, Sevnica ob Savi. VEČ VAGONOV gnojila ix odpadkov, enakovreden hlevskemu gnoju, POCENI NAPRODAJ v TOVARNI za KLEJ v Ljubljani. — Oct-daju не tudi na posamezne voze. LEPA HIŠA NAPRODAJ v sredini St. 1 Vida blizu kolodvora in šole poleg glav. ceste. Primera. 2a vsako obrt ali trgovino, zraven tudi lep vrt, oziroma stavbena parcela. Poizve so v Št. Vidu štev, 2 nad 1120 jj,j2 Ljubljano. PERJE 'J. A POSTELJE: i kg sivega, skubljenega.......Din 30 ! kg sivega, mehkega, od......Din 40— 60 S kg sivega, popoln, mehkega.....Din 70 1 kg čisto belega, od . .......Din 100—150 J kg polpuhastega, od . ......Din 175 1 kg puha, od..........Din 220—300 razpc'llja vsako količino po povzetju HERMANN HEILERUNN — SENTA (Bačka) Zahvala- Za premnoge izraze iskrenega sočutja, Iu so nam doSli povodom smrK naše nepozabne лоргоде, motne, »tare Himne, tele m tašče, gospe Jerice Kavčič za poklonjene кгазпе vence ier zo mnogobrojuo »premsho pri pogrebn, izrekamo lem polom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 28. februarja 1924. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Stalnega o d jemale a za pločevinasto POSODO kiče N, PUSTINEK, Исфаг-atvo. Sevnica ob Savi, V NAJEM DAM dobro idoči MLIN na voč let za stavbena podjetje, ali pod ugodnimi pogoji furil prodam. Naslov v upravi lista pod štev. 1136. Trpovski lokal z mr.J blagom in inventarjem, takoj oddnrr. v najem v zelo prometnem dež. mestu. šifra »Promet« St, 1094. TRGOVIN Al Vzar.iom trgovino na več lot.. v najem na prometnem kraju na deželi. Ponudbe prosim na »ipravo ^Slovenca* pod številko 1104. Izdakonzorcii »Slovenca«« Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Javljamo, da smo prejeli novo pomladno in letno kolekcijo sukna in potrebščin IZBIRA VELIKANSKA CSOBITO PRIKLADNE CENE Kolekcije pošljemo ozbiljnim refleklantom krojačem BREZPLAČNO Ney d,dL Zagreb I Beikoviteva ui. 41 Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna r Lhihltani«