------------------- ktnja viak dan rana •oboi. nedelj v la praznikov. jjgued dailj ezcept Saturdaja, Sundejs and Holldajs. ............................. PROSVETA Uredniški la upravnlikl prostori: S887 Soulh Lawndale Ava. Offlee ol PubUeattan: mt South Uwndale A v* Talopnona. Kockwall 4004 jj^O-TEAH XXXV Cena lista ja $6.00 •econd c Um matter Januar* 11 im at is* .mi_.hi , _ rt chiofo. minoia under ttoa AdVcIZ S SlrSVSZ CHICAOO 23. ILL.. PETEK. 24. DECEMBRA (DEC 14). 1143 STRAHOVIT LETALSKI NAPAD NA FRANCIJO Ameriške in kanadske čete nask&kujejo glavni trdnjavsld točki nemške bojne črte na italijanski fronti. Francozi zavojevani v bitkah s sovražnikom pri Filignanu.—Američani ponovno metali bombe na mesta in industrijska središča v severozapadni Nemčiji.—Ruska armada okupirala nadaljnje naselbine v prodiranju proti Vitebsku.—Ameriške čete raztegnile in konsolidirale pozicije na Novi Bri-... tamji London. 23. dec. — Ogromna j sila ameriških in angleških bombnikov je danes napadla ob-! režje Francije, kjer se po nekih poročilih nahajajo nemški topovi za izstreljavanje nekih "raket." Angleški bombniki so že v zadnji noči posipali z bombami omenjene postojanke, velika skupina ameriških letal je pa sledila danes podnevu z novo točo bomb. Francoska pokrajina v bližini Pas de Calaisa je pod neprestanim bombardiranjem iz zraka že od zadnjega ponedeljka. Zavezniški atan v Alilru, 23. dec.—Ameriške in kanadske čete naskakujejo San Vittore in Ortono, glavni trdnjavski točki nemške bojne črte, se glasi naznanilo. To dostavlja, da bosta obe kmalu padli. Prve ameriške čete so udrle v okolico San Vittora, utrjeno vas, ki leži šest milj juinovzhodno od Cassina, odkoder vodi cesta direktno v Rim. Kanadčani so I ie zavojevani v bitkah z Nem-I ci v Oi toni, luki ob Jadranskem w>rju. jiirsknee ■ t Okupacija San Vittora bo odprla pot enotam pete ameriške armade, kateri poveljuje general Mark W. Clark, v Cassino. Cesta iz tega mesta vodi po ravnini v Rim, okrog 70 milj proč. Ameriške čete, ki naskakujejo San Vittore, podpirajo topniške enote z bombardiranjem nemških pozicij. Francoske čete so zavojevane v bitkah z nemškimi v hribih na zapadni strani Filignana. Poveljnik teh čet je general Al-phonse Juin. Francozi so opremljeni z modernim ameriškim orožjem in so dosegli že več uspehov v operacijah proti sovražniku. Naznanilo, da se francoska vojaška sila bori proti Nemcem na strani ameriške in britske-sile, je bilo objavljeno zadnji teden. London. 23. dec.—Več sto ameriških letečih trdnjav in bombnikov je včeraj ponovno metalo bombe na mesta in industrijska Medišča v severozapadni Nemčiji. Angleški letalci so istočasno bombardirali druge nemike tone. katerih naznanilo ne omenja. Poveljstvo osmega ameriškega letalskega zbora poroča, da so levi i čez tisoč ton bomb ns Kl,-I kjer so velike nemške ls-dJH< Inice. Bombe so porušile V( ladjedelnic in drugih r.bjek-,ov 'er zanetile ogromne pciare. h' "Ki roji ameriških in angle-'klh '"al .o bombardirali Pas de ; " > m okolico. Francija. To je " peti napad na Pas de Ca-" dveh tednih. Undon. 23. dec —Ruska balti-armada, kateri poveljuje ge-'1 - i Ivan C. Bagramjan, je oku-idaljnjih 20 naaelbfike vialtvo f i aimiakega ljudstva Londonski list pozdrav Ija Stalinov odlok London, 23 dec—List Ually Mail Je pozdravil odlok premier ja Stalina, da se "In ter nac I ona la" "jMisti kot narodna himni Sovjetske uni)e in nadomesti i drugo, kot čin politične mfovu ponesrečil ln za posledicami tudi umrl Rudolph Kotnik. S svoji-tpi prijatelji je šel na lov na jelene nekam v Michigan. Ponesreči je dobil strel v nogo, nakar je bil prepeljan v tamkajšnjo bolnišnico. Cez par dni so mu odrezali nogo, nekaj dni potem pa je podlegel za poškodbo. Zapušča mlado ženo ln dva otroka, prvi je star pet let, drugi pa devet mesecev. Pogreb je bil sijajen Železničarji pa so upravičeni do poviška! Piedsednik mora restavrirati prvotno formulo Malega jekla, da bo lahko vsaj do neke meje pokrila vse sporne slučaje. Najpra-vlčnejše bi bilo, da težko breme vojne nosimo vsl-^kapitalisti kakor delavci in farmarji, vsak po svojih možnostih. Kakšna pravica je to, da magnatje industrij in na farmah lahko grabijo visoke dobičke, plsče delavcev pa morajo bltt "zmrznjene"?!— Lobijski škandal v Washingtonu Najbogatejša "industrija" v glavnem mestu Amerike je lobija. mn< Francej| ^ ||nt|o (Primernega slovenskega izraza za to še nimamo. Pokojni Zavert- . . . „ . . . Prispevki sa atari kraj Bridgevllle. Pa—Sledeči rojaki in rojakinje so prispevali v sklad Sansa; Po dva dolarja: Anna Mehanick, Mike M. Cherry Joseph Jurman; po dolarju: Johr Nemanich, Jfcnnie Yapel, Johr Zalett, Frank Skurich, Mary ir Ciril-—Johana Krek, Jo seph Krek, John Jereb, Katheri ne Jereb, Sam Senovich; po 50c Mary Houst, Uršula Zupančič po 25c: John McMillan, Joseph A. Snaider. Skupaj $17.50. To vsoto aem oddal na pristoj no mesto in kpa hvala vsem da rovalcem. i/ John Nemanich, tajnik št. 172 Is,pisem od vojakov Clavaland.—Danes bom podal nekaj izčrpkov iz pisem, ki sem jih prejel od sina in 6d drugih naših vojakov. Sin mi je pisa" 11. oktobra nekje na AleuUkih otokih "Prejel sem Vaše pismo z dne 10. in 21. septembra. Veseli me da Vi prejmete moja pisma že v desetih dneh, kar je precej hi trejše kot pa jaz prejemam pošto. Ne skrbite radi mene, ker počutim se kakor gosli in moje srajce so tudi dobro oprane. Moje izkušnje tukaj so kakor sem včasih mislil, da obstoje le pravljicah. . Izvedel pa sem dob.ro novico, da pojdem nazaj na gleftno leta naselbino je pretresel ta nenavadni dogodek. Pri društvu nt bil. Pokojni je bil zet družine Frank Sepič. Naše sožalje vsem prizadetim! Meseca decembra se vrše letne seje, na katerih sc izvolijo odborniki za prihodnje leto. Zato lilče, od koder sem bil se vsUjjo vsi člani, da se udeleže poslan Tam bom menda preje-vsaj letne seje, ki je važnejša od mal potio precej točneje kakor drugih sej. Ameriško slovensko združenje, čigar organizatorica sedaj tukaj. Lahko se pet enkrat okopal, šel v dobil drugihipotrebščin, ii. 4 t. ..ii i i » i .. x i h L, i .. i svojo letno sejo v torek, 28. dec. tukaj tako primanjkuje. Moj na nik Je krstil .obl o za 'vežo ln lobljce ra "vožarje," kl lazijo po y ^^^ dvornni. Vablje- slov bo še vedno-kakor sedaj, se vežah-lobbiea-kongresnega ,k,slopja in agitirajo za ugodne za- vsj ^ Pripcljite . Mbo m0 da ^ v g,aVnem sUnu le- toma al, prot, neugodnim zakonskim načrtom.) | tud| Qne kj Včlani, da sc( tališča. \S ashington je natrpan s pisarnami neštetih "organizacij" in nam pridružijo. Ukreniti mora-1 Kar se tiče vojne, izgleda tu "institutov" z nedolžnimi Imeni, za kater,mi se pa akrivajo advo-'mo vcč vaJ>nih glvarl kako bo-i kaj precej dobro, dasi bo vojna katje. ki jih latsljeio t ia ra/ne industrijske, finančne in farmske korporaiije. da "ve/aujo" ah lobtrajo v kongresu Delavske unij«*' ^^^^^^^ imajo tudi svoje lobljce, ker jih morajo imeti, da pobijajo lobijo! delodajalcev. Zdaj |ni zdaj izbruhne kakšen škandal zaradi lobije: Bilo je že! več kongresnih prelsksv zaradi lobije ln neka preiskava je od-kitla. kako je zveza tovarnarjev skušala podkupiti kongresnike v prid nekemu zakonu \ Pied nekaj tedni je prišlo na dan, da so štiri croplanske kompanije zbrale "jaekoot" Sfift.OOO i namenom, da dobe dodatek k zakonu dohodninskega dsvka. k« bi jim prihranil težke milijone v davkih O kakšnem ooskusanem podkupovanju nl obtotbe, je pa , poiučilo, du so tuli za omenjeno vsoto naleti odlični odvetniki iij New Yorka. ki so prišli v VVashington lobtrat za /aieljcni amend^t meni Celo senator NVagner i/. New Yorka je bil naprušen, naj pomaga pri tej lobljt. l«>da on je odločno odklonil. Ta zadeva so ' /daj pere v časopisih, kar pomeni, da bo lobija v tem alučaju pogorela Največja lobija vseh časov, ki ie zdsj v glavnem mestu, je armada advokatov, katera naskakuie k«mgres v imenu zavarovalnic' proti po/aru Tudi ta mogočna lobija še ni dosegla uspeha, da bl ! zboimea i/v/eia te zavarovalnice »z območja meddrUvne trgovine m s te™ \r območu orotitrustnega zakona Nekaj energičnih senatorjev a«* upira temu t vsemi štirimi. Najboljše sredstvo zooer lobije Je močns publiciteta Lobijci, najraje operirajo na skrivnem etm pa kdo posveti nanje, zbeže v luknjo. Svoboda tu ka m kritike je najdragocenejše orožje ame-ilške demokracije Koliko je onih, ki se zavedajo trga dejatva? da se življenje na teh otokih (Njegov sedanji naslov je: Hen-prenaša le toliko časa, potem pa ry J. Racich, S 2/c USN, Com je treba U kraj zapustiti, ali pa pany C Platoon 5 139th Construc-prične počasi zapuščati spo- tion BattaUon, Advance Base mm. Depot, Gulfport, Miss.) in se Skoro ne vem, kaj bi pisal, ker glasi: nisem prejel pošte že Uko dolgo. "Ker ravno sedaj nimam kaj ravijo, da je cenzor pričel po- drugega delati, Vam bom nekaj puščati in ni več Uko strog, napisal. Ne vem, če se me spo-^troci doma komaj čakajo boži- minjate ali ne od Ukrat, ko sva ča in tudi jaz si želim, da bi bil se videla v Slovenskem domu v doma za praznike, ampak o tem Girardu. (Da, spominjam se ga, etos ni vprašanja—morebiti še- ker me je njegov oče prosil, da e drugi božič. Pravijo, da je ne-1 mu preskrbel note slovenskih kaj pošte padlo v vodo. Ako mi I polk ali pesmi, kar sem storil.) mislite kaj pošiljati za praznike, Pred tremi meseci sem bil vpo-Vam svetujem, da tega ne stori- klican in sedaj sem pri "Sea-te, ker tudi zadnja pošta je prej bees" ali. mornaričnem kenstruk padla v morje predno smo jo do- cijskem bataljonu. Najprvo sem >ili." / se vežbal v Camp Pearyju, Va., Tretje pismo, datirano 14. no- sedaj sem pa tukaj, vembra, se glasi: Ali imajo Slovenci kaj plesov "Well, zapustil sem moj sUri v Clevelandu? (Da, ampak manj prostor in sedaj sem na novem l kot prejšnja leU; plesalcev prostoru. Tukaj me je čakala manjka, dočim je preveč ple-sedemtedenska pošU. Prejel sem saik.) Domov sem pisal po svoio Vaša pisma z dne 15. in 17. sep- harmoniko, da bom tukaj igral, tembra in z dne 27. oktobra. Prav če še nisem pozabil mojih polk tako sem prejel tudi pisma od in valčkov ..." Franka in Edwarda. Rad bi ve- Henry bi rad vedel, če U,do-del, koliko časa bo sedaj vzelo piknik še kaj igra na harmoniko, predno Vam bodo moja pisma Sedaj prav nič, ker ni časa— dosUvljena. skoraj ga nimam, da bi se naje- Po šestih mesecih sem se se- del. Da pišem in prepisujem ta daj prvič skopal. Oh, boy, kako pisma, sem moral moj pisalni lahkega se počutim in kako do- stroj prinesti s sabo v remizo bro mi dene! Prej, ko se bom Danes je sobota, ali bom mora ačistil nesnage, bo menda vzelo delati "overtime" do desetih zve-mesec dni. r čer. In pomagaj si. Pisal bi še Vojne novice so v prid nam. več, ali v desetih minuUh mo-Izgleda, da bo Nemčija kmalu te- ram biti zopet na delu. Na zo-pena, potem Japonska in nato petno svidenje v Prosveti! lomov ..." Predno končam, moram pove- Tukaj sem navedel nekaj pi- dati, da sva se zopet srečala ;em mojega sina, ki se nahaja na Vatrom Grillem. On je še vedno ieverozapadnem Pacifiku —* na I hud in pravi, da bo Šel—"do Aleutskih otokih, ki so nekakšna dna". (Mislim, da je šel. tudi veriga iz Alaske proti Sibiriji in Gorki v neki svoji igri do dna. Japonski. O otokih Attu in Kis- Well, mr. Kennick je še Um kot ki smo dosti čiUli. Na katerem je bil. Ta dopisnik je le repor-jtoku se nahaja, ne sme pisati, ter in kaj more storiti drugega Prej tudi ni smel povedati, da je kot poročati od časa do časa iz aa teh otokih, dasi sem vedel, da metropole, kakor Milan- . je. In ker je prej zapisal "Some- Frank Barbič. 53. vvhere in the Aleutian Area," je __ cenzor to izrezal, sedaj pa,to do- o razmerah v Ruai ji ln voljuje. Jugoslaviji Podal vam bom tudi pismo, ki Canton, O.—Ameriška fede-mi ga je pisal iz Anglije korpo- raina ustava je najboljša na sve-ral Joseph Bezek iz Notfh Chi- tu. s tem ^ ^ rečeno, da je caga, 111. Datirano je 13. sept., ^ našem mišljenju najboljša za potovalo je mesec dni ln se glasi: današnje razmere. Lahko bi bi-"Bil sem vesel Vašega pisma la boljša, lahko bi bila še bolj ln upam, da mi oprostite, ker demokratična, tako da bi podži Vam nisem prej pisal. Tukaj se gala razvoj gospodarske in soci-dobro počutim in odkar sem pri alne demokracije. To pride prej vojakih, sem se zredil dvajset ali slej—upajmo vsaj. funtov. Sedaj sem na Angje- Kako je drugod? V dikUtor-škem že več mesecev, aU čim skih državah ni usUve; če je, je prej pridem domov, rajši bom ie na papirju. Ustava je grupa, videl. Tukaj ni dosti zabave, ki diktira. V Rusiji je po nekem Vse, kar lahko storiš, je to, da Najnovejšem poročilu 3,400,000 greš v kino ali pa v gostilno in komunistov, članov stranke, ki piješ angleško pivo. Veste, nih- teoretično vladajo. V resnici je če ne ve, v kako dobri državi vladar le majhna klika, ki se zbi-živimo, dokler je ne zapustimo; ra okoii Sulina, kateri je Ujnik potem se šele zavedamo, kje smo stranke in predsednik vlade, živeli. Življenje v taboriščih ni Prebivalstvo Rusije baje šteje Uko slabo. Imamo klub Rdeče- danes okrog 190 milijonov. Ako ga križa in od časa do časa tudi odštejemo člane komunistične odrske predstave. Seveda mi ne stranke, je 186,500,000 ljudi, ki dobimo svežega mleka ali kajc,^ p^ vlado maienkostne manj mom Zavedam se, da Je hist«. letih to nekatere ljudi iz ravnotežja ie začasna; zajela je le one. ki ^ ničemur zadovoljni in vedno špekulirajo z nekimi izpremerr.: bami brez ozira na posledice Kaj je danes v Jugoslaviji.« s kom je treba Umkaj simpa*i. zirati? Z narodi kot celoto ah . posameznimi političnimi grupa, mi? Razumen človek bo dosled-no simpatiziral z ljudstvom kot celoto, toda na nove politične skupine bo gledal s povečalnim steklom toliko časa dokler * neka teh novih skupin ne izkaže tot iskrena, pravična in demokratična. Zato bi bilo najbolje, da se med nami v Ameriki zavr^ histerija in da prevladuje hladnokrvnost, dokler ne bomo na jasnem, kako in kaj. ..Dokler pa ni te jasnosti, neguj mo sim-»tije do našega ljudstva tam-kaj kot celote in pomagajmo mu materialno, da se olajša njegova t>eda čim bo to mogoče. Saj imamo pomožno akcijo. Nespametno bi bilo, da bi danes, v času histerije, izpreminja-li zakone naših usUnov in smernice našega liaU samo zaradi reklame kakšnemu političnemu voditelju v Jugoslaviji, ki lahko izgine še predno bo konec vojne. Predsednik Roosevelt je eden največjih državnikov dvajsetega stoletja. Ako ga ne bi ovirala sUra garda obeh strank, bi njegov program ekonomske, huma-niUrne in socialne rekonstrukcije po vojni pomenil presenetljiv napredek v ameriški demokraciji. Kdo bo predsedniški kandidat demokraUke stranke, se še ne ve. Republikanci so že na delu. Bivši predsednik Hoover, kf ga je kolosalna ekonomska polomija brcnila iz Bele hiše, je aktiven s svojim "lajtnantom" Lan-donom. Tudi naš ohijski gover-ner Bricker se nekaj giblje na strani stare garde. Kaj bo z Willkiejem, ki se je stari gardi zameril s svojo knjigo "One World"? V urednikovi koloni Tedenske kritične misli sem čital, da je v Ameriki 60 odstotkov ljudi, ki ne spadajo k nobeni cerkvi. Jako interesantno. Torej večina šteje! Kl^ub temu ne opažam kakšnega aieizma med Američani in še manj kakšnega komunizma. Američani, ki ne hodijo v cerkev, niso radikalni, ne revolucionarni. Menda so obrni hrbet cerkvi zato, ker so se pie pričali, da je cerkev tudi nekakšna trgovina, ki se bolj briga a business (dolar), kakor za dušo posameznika. Michaal Chok. sih dobimo tudi sUdoled. |j0 voljo večini s silo. Vsako po- Naša pošta je cenzurirana in litično udejstvovanje izven te Uko ne morem pisati, kakor bi Ltranke je untfeno. rad. Če se po vojni kdaj sreča- Rusija ima od pamtiveka vlado manjšine. Prej je bila carjeva manjšina na krmilu, zdaj je komunistična. Ne prva ni zaupala ljudstvu, ne druga ne. Ruski narodi so z revolucijo leta U>17 zaslužili svobodo, ampak do danes je še niso dobili. Že nad dve leti brenijo ruski narodi svojo zemljo z lastno krvjo, kakor ao leU 1918 in 101» branili Sugeetira "mirovno konfarasco" Brownton. W. Vs.-Ker so ve-seli božični prazniki pred pragom, sem stopil v božji hram. kjer se deli tolažba žalostnim. Skoro mi je srce razneslo, ko mi je komij povedal, da je oni božični kvart, ki je bil zapisan v moji knjižici - za racioniraiye. "odmufal" že zadnjo pedo. P> sUl sem še bolj žalosten kot aem bil prej, kajti sezonske praznik« bo treba praznovati brez železns tolažbe. Blagor onim, ki imaj v knjižici še zapisan boziflH| kvart! , „ Poletnih pasnjih dni je kon* prav Uko bliskanja in grmenja Na počitnicah so tudi žabe, ki f kUub temu pa nismo lačni. Vča-|Sine Ta manjšina usiljuje svo- nam brenkale tiste neslane ne lodije po mlakužah Le te P» pimate" melodije še hribih in dolinah in nam kvartf že lUk kisle obraze. Cekdo»| služi "Christmss present. so gotovo vredne one naše it ki so zadnje čase poskrbele, nam ne manjks humorja. ^ Vsakdo, ki še ni pod kontrolo jesiha. lemonade ■ grenkega pelina, se še lahtog minja naših nekdanjih diea-zdravnikov, ki so nam P^J recepte humorja po cajt* revolucijo. Takrat ag s svojo Ali kje so zdaj? Nekaj J* " krvjo obranili vUdajočo komu- med nami, drugi pa molcep-nastično kasto propada, danea jo mišljajo o tem ns glavo P^d bodo obranili drugič. Pošteno ao Ruai zaslužili svobodo, sa kaUro so v poslednjih 25 letih, posebno v zadnjih dveh. prelil! toliko svoje krvi. Ali jo bodo dobili? Jaz se ne bi rad znašdl v državi, v kateri gospodari manjšina s železno pestjo. Živeti v komuni in te ravnati, delati In Terčijs dršl ključ, kl ds Odpre »avo faSe v napovedani savesaUikl eifmahrt preti NamčtJL ljenem svetu ■■ Ko so me objem.l.^lu£ mini—razbita majol^ P^ d za prazen sodček Urška ^ je pokazala figo po vseh besedah—sem vzel v mke* naših nekdanj^ humorist^ Majka Cigare, * roteča pl Oajžlje. *aZTr**Z M_________________^žerkomete^nozdr^ jesti po dekretih dlkuture Je, ljena je bila moja duša moderno suženjstvo. Globoko1 Glede raievsnia p*n simpatiziram z ruskim ljud- MihaJtovičeve vnme r _ »tvom. ne bom pa Izirubil glave, bolje, ds bi počakab ot ds bi delil U simpatije « reži- 1 r, r"vk: irPECEMfeHA Pismo iz Londona PROSVETA (1,ylrnp poročilo Proeveti) '•"• * -D 26. novembra 1943. Zadnja največja vest iz Lon ni_ _ x ijl, m1 i m " t v dona je o Battle of Blrlin". In vi ci eni ^es slišimo, da'tudi v Rusiji enotno največ govore in pišejo tem poglavju. Berlin gori, aerlin se ruši, isti Berlin, ki je 61 pred štirimi leti ukaz, da se pora Varšava uničiti do tal. Isti Berlin, ki je ukazal, da morajo ,trahovati z bombami Rotter-^m. Isti Berlin, ki je pred tremi leti začel "Battle of London" Isti Berlin, ki je ukazal napast Bdgrad in ki je odgovoren za 30.000 mrtvih po enem dnevu bombardiranja tega mesta. Isti Berlin, ki je napadel Moskvo, Leningrad in Stalingrad. Domo-Hitlerja, Goebbelsa in Ribben-tropa so v prahu in pepelu. Nem-govore o 8-10,000 mrtvih noči. Nemci tudi govore Dolg je račun, ki ga bomo pred loiili. Nemška vojaška komanda obžaluje, da ne more več prešli feti klica po maščevanju." Ma ičevanje ni v nemških roka"h maščevanje je v rokah zaveznic Vojna se ni pričela ta teden z napadom na Berlin. Vojna se je pričela pred štirimi leti in dol*: e račun, ki ga morajo Neme; plačati. In v Londonu? Uradni govor-, niki izjavljajo, da bodo nadaljevali z udarci na Berlin, "dokler bo prenehalo biti srce naci rma", da "ne morejo nuditi Nem-iji drugega ujpanja, kakor vse težje, vse bolj ubijajoče udarce dokler se ne zgrudi pod njimi" In v Londonu imamo prav po-ebne kvalifikacije, da čitamo »ročila o berlinskih napadih z nimanjem takih, ki "se spozna-o na stvar". Nismo še pozabili ako je bilo pred tremi leti. Ni-oli ne bo mogoče pozabiti "po-orišča, enakega po sijaju in po :azdejanju". Berlin je imel svoj 90ti napad, u-je bil najhujši med vsemi, Snako druga nemška mesta. Za iemčijo številke rastejo. Števil-žrtev, številke sovražnih »mbnikov, številke tonaže raz-treliva, številke dnevov v te-hu in v mesecu, ko jih obiščejo tonbnikl. Daheš so pbvedali, da' e bil Berlin štiri zaporedne no-napaden, Nemčija napadena v 0 nočeh tega meseca. Z zračno ojno tukaj pri nas je bilo dru-ače. V prvem tednu intenziv ih zračnih napadov v septem-ru 1940 je bilo 6000 žrtev, v zad-jem tednu oktobra samo 2000. ovprečna tedenska številka žr v onem letu je bila za sep-ember 4500, za oktober 3500. Ko Churchill razlagal v parla lentu ta pojav v začetku no-embra 1940, je dejal: "Vreme gra bif-z dvoma veliko vlogo pri wn; ampak poleg vremena so ruge stvari, ki igrajo svojo vlo-o,stvari, ki bodo igrale vse več-vlogo, ko bodo minevali me-Parlament gotovo ne zahte-■■ da se nodam tu v tehnično upravljanje." Angleški voditelji so držali besede in ko so minevali J®«eci. ie pojenjavalo bombar-ni(* Dnevi so rastli krajši n noči daljše in spet dnevi dalj-»to noči krajše: zračni napadi 0 Pojvnjavatt. Dne 5. novem-Je Churchill govoril v »rlamentu: "Gledati moramo l»Pr< J v leta 1043 in 1044." Dali * nemški voditelji danes upajo Pozarjati svoje ljudi, da mora-0 Rledati v 1940 in 1947?" Dali Ljjjjjjj^r.ovoriti svojim ljudem. (temne zimske noči prekatne napade? Da bodo ■■'/najdbe preskrbele novo •rsn.ho ranljiva nemška me-' če ae upajo Uko govo-kdo , m verjame, ko jih vsa- * n"Ul bomba spomni prelom-^'^•-eringove besede, da ne beno ao vratno letalo nad rnesta? ' of Berlin" se je začela ' pravijo, da je hemška ' kakor mesto v bojni 1 - ■ i dvoma zasluži U pri-• " ima v eni noči 10.000 ' d tremi leti je bil Lon-'"•nt line", ali to je bila edine fronta in vsa b >n podjetnost, ves naš n cažnja je bilo oeredo-mačo fronto, na mejila radi zračnih na-' krat smo še dobivali 1 ibljane in pošiljali 'm"v In kako lepo je bi-■'-J. ko smo se zavedli, da I« bodo tov< smo spet preživeli eno noč, spet dočakali nov dan in je povrhu tega še pismonoša—pošta je vedno uradovala, čeprav smo bili vča sih brez plina in vode—prinesel pismo iz Slovenije, ki je bilo polno skrbi in dobrih želja za naa in polno občudovanja. Kakšna pisma dobivajo v Berlinu zjutraj po zračnih napadih? Pisma z ruske fronte, da se je začel mraz in da je .tretja zima na hudičevi fronti prišla letos zgodaj in ostra? Pisma b umikanju nemških čet na vzhodni fronti? Pisma iz Italije o napredovanju Amerikancev in Angležev" in o sovraštvu prejšnjih zaveznikov, ki so se zdaj obrnili proti njim? Kakšna pisma prihajajo iz Norveške, iz Francije, iz Nemčije, iz Jugoslavije pred vsem. O samem sovraštvu, o samih večnih bojih. Nikjer ni sočustvovanja z njimi, povsod veselje nad njihovo nesrečo. Tudi to pomaga do obupa: vsaka majhna stvar malo, dokler ni mera polna. V Londonu se vprašujemo, če so ti strahoviti udarci po Nem čiji uvod v prave vrste invazijo Evrope. Take invazije, da bodo z njo zadovoljni na njenem vzhodu in zahodu, na severu in jugu Nekateri pravijo, da bombniška komanda preizkuša svoje teorij> če je, ali če ni mogoče priti do končne zmage s samimi zračnimi napadi brez suhozemske invazije. V tej vojni si je britanska zračna sila nabrala zaslug za obrambo teh otokov, kakor nobena dru^a vojaška sila bri* tanskega imperija. Nihče ne more prekositi njenih zmag v "Battle of Britain". Ali to vam je mlada sila in njene ambicije še niso dosežene. Zdaj udarja prav v osrčje sovražnikovega sistema, udarja noč zu nočjo z neprekos-ljivo silo, z neomahljivo odločnostjo. Samo ena stvar bo ustavila njene polete, zadovoljila njene ambicije: popolna zn^ga. Dolenjka. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) niča ne dozori. Kako jo bodo opleli in omlatili, bomo videli, ko zašije zlato solnce. Kar se tiče naših preko luže, bi bilo še najbolje, da se obrnemo do onih slovenskih mož na tej strani, ki imajo vpliv pri naši mogočni ameriški vladi. Ker me je Amerika po materinsko sprejela v svoje naročje, moram gledati, da ji pomagam kolikor največ morem. Krepki mladi fantje bodo opravili svoje celo na bojni fronti, mi pa jim dajmo, kar potrebujejo; naši materi Ameriki pa vojne bonde, da m.m čim prej zašije dan svobode. Glede naše vojne, ki je "za štardala" v cajtengah kar brez napovedi, bo treba menda res sklicati mirovno konferenco. Ker pa je dvomljivo, da bi se delegatje v hlačah ;edinili, bi bilo zelo priporočljivo/ da posežejo vmes delegatinje. Če one re bodo na noben način naredile ta božji in zaželjeni mir, tedaj pa— metle v roke in mirna mora biti Bosna! ' Ker je nekje zapisano: "ljubi svojega bližnjega . . ." tudi jaz želim vesele božične praznike vsem, kakor tudi to, da bi bilo dejanskih in papirnatih vojn čim prej konec. Daj Bog, da se uresniči amendment: Mir ljudem na zemlji! John Planine. NI več veselja Yukon. Pa.—Ker se iz naše naselbine nihče ne oglasi, dasi je tukaj dosti Slovencev, bom pa az zopet nekaj napisala. Danes ni več veselih obrazov, ne vese-ih src, niti petja. Kamor greš, povsod je samota in žalovanje. Matere premišljujejo o svojih sinovih, kje so in če so še živi, žene ialujejo za možmi, dekleta za fanti in otroci za očetom. Res ni nobenega veselja več. Kaj bi počeli, če bi ne imeli Prosvete in drugih slovenskih listov, ki nam vsak dan prinašajo novice, kaj ae godi po svetu, kakor tudi zanimive dopise. Tudi az raje berem kot. pišem, ali ko se človek pripravi, potem pero e teče. SUrka zima je že tukaj. Tri dni že razsaja, kakor da bi bilo vse njeno. Pa se bomo morali privaditi. Bojim se, da bi ne bilo tako kot je bilo leta 1936, ko sem se za božič nahajala na obi sku v Clevelandu pri naših sorodnikih. Na sveti večer se odpeljemo v Slovenski dom na Recher ave. v Euclidu, kjer je bilo dosti zabave in lušnih ljudi. Ko smo se pozno ponoči odpra vili proti domu, je bilo tako mrzlo, da nam je kara na cesti zamrznila, kakor tudi drugim. Morali smo jo tam pustiti. Prišla je poulična in hitro nanjo. Ampak tudi tam ni bilo boljše. V noge nas jc zeblo, ker ni bilo nobene gorkote. Kmalu je opra vila tudi poulična in se ustavila. Nikamor ni mogla več. Ne vem, če je bila tista kara Barbičeva ali ne. Njega takrat osebno še nisem poznala, videla sem ga le na filmu pred petimi' leti. Pred par leti pa sem ga videla osebno. To je bilo na izletniški farmi cleve-landskih društev SNPJ, kjer prirejajo piknike, dasi je prostor precej oddaljen od mesta. Tam je dosti zabave za mestne ljudi, ki gredo radi na deželo. Tam smo videli dosti znancev in dobro bi se imeli, ako bi ne bilo toliko komarjev, katerih smo se morali stalno otepati. Tam sem zapazila tudi Barbi-ta. Da bom bolj sigurna, vprašam Mary Brulc, če je on, kar mi pritrdi. Mislim si, da zdaj bo prilika, da se spoznamo, toda okrog njega je bilo toliko ljudi, da ni bilo mogoče blizu. Čakali smo na priliko, ampak Frank je prej odšel in se ni več vrnil. Pred dvema letoma sem ga zopet videla v Pittsburghu na jed-notinem banketu. Z njim je bila tudi njegova žena. No, zdsj poznam oba. Cleveland mi je znan. Tam imamo sorodnike in prijatelje. Vselej se oglasimo pri družini Kušar^ kjer smo dobro postre-ženi in tudi izvrstnega muzikan-ta imajo v hiši. Tudi pri Veso-vih se imamo vselej dobro. Mrs. Ves je zmiraj bolehna, ampak vesela je še zmiraj In zapoje kot Škrjanček, kakor tudi Frank Oba sta hvale vredna. Sin Louis pa je odprl gostilno. Želimo mu obilo sreče. Vsem našim prijateljem Prosvete vesele praznike In srečno novo leto! Anna KaferU. 117. Rojstvo industrij• skega veka J. Klica r (Se nadaljuje.) Produkcija železa, kl je znašala v sredini 18 stoletja povprečno 12 do 17 tisoč ton, je poskočila leta 1788 na 68,000 ten in od teh je bilo 64,000 ton taljenih s koksom. Leta 1806 je produkcija znašala 144,000 ton, leta 1823 pa že 455,000 ton. Še v sredini 18. stoletja je bilo v Angliji razširjeno mnenje, da je bolj« uvažati železo iz Švedske in Rusije, ka|cor pa uničevati doma gozdove. V začetku 19. stoletja pa je Anglija postala že velika izvozna dežela za železo. - Opisani napredek v industriji je moral nujno vplivati na iz boljšanje prometnih prilik. Anglija je v tem oziru spadala med najnaprednejše države Evrope, ker je imela dobro razvito ka nalsko in cestno mrežo. V 18. stoletju se vrstijo poskusi, zgraditi vozilo, ki bi ga premikala para. Vzeli so navudne tovorne vozove in na nje postavili Wat tov parni stroj. A nepremostljl vo oviro so tvorile slabe ceste, vsled nepresUnih sunkov se je mehanizem morsl poškodovati, izumitelji so kmalu uvideli, da ae na ta način ne da doseči uspeha. Nove možnosti so se odprle, ko so začeli uporabljati parno silo na tiru. Ze v 16. stoletju so bili v rudnikih Hartzs v rabi leseni ti ri. Da se preveč ne obrabijo, so jih sčasoma začeli oblagati s železnimi ploščsml. V šestdesetih letih 18. stoletja so v angleških rudnikih polagali že šelezne tračnice, j?o katerih so konji vlekli msle, z rudo obložene vozove. Kmalu so konje j^oskušall nadomestiti s parno silo, vendsr je bil dolgo časa ves trud zaman. Šele Trevithik in Vivlan-sta leta 1802 zgradUa .orav uporab no lokomotivo. Daleč pa Je prekosil svoje predhodnike George Stephenson, ki je Jeta 1812 zgrs dil lokomotivo za premogovnike Novvcaatla. Ne aamo, da se je stslno premikala, temveč vlekla je tudi osem vosov, obloženih z 8—10 tonami s hitrotsjo 6 km ns uro. Prva želesnicn ki je sluti la javnemu prometu, se je otvo-rila leta 1825 med Stocktonom in Darlingtonom Čeprav Je iStephensonova lokomotiva vozila že s hitrostjo 10—17 km ns uro, je vendar še dolgo trajalo, preden so lokomotive nadomestile konje. 25. apr ila 1829 je železniško ravnateljstvo v Man-chestru razpisalo nagrado 500 funtov za lokomotivo, ki vleče trikratno lastno težo s hitrostjo 10 sngl. milj ns uro. Pri Ukmi lokomotiv v Ramhillu oktobra stega leU je zmagale izboljšana Stephensonovs lokomotiva "Roeket", ki je vlekla petkratno astno težo s hitrostjo 14—20 milj ns uro ln s Um daleč prekosila stavljene pogoje. Čeprav so bili s Stephensono-vo lokomotivo osnovni Uhnlčnl problemi rešeni, se je vendar železniški promet le s težsvo uveljavil vsled casprotovsnjs avnega mnenja, ki so gs podpihovali zakupniki pošt ln posest' nikl kanalov. Pod vtisom Ugs nasprotstvs so znanstveniki in zdrsvniki podajali izjave, k jar so svsrlli pred vožnjo po železnici, češ, ds utegne po\zročiti težke možganske pretmljej« pri pot- WAH STAMHS Slovenska Narodna Podporna Jadnota 6667*66 Se. Laaredale Ave. Chlcafo 16- lUiaola mik. • s* ^ . * ; P S ■ -*!« orj rlemm M v c) ak I ea llalijanakl Iran« odpirale saveje s bešišmim! darili. nikih in gledalcih. Priporočali so, ds se naj železniški tir v varstvo neudeleženih ljudi obda vsaj z visokim in močnim plotom. Ko so predložili leta 1825 angleškemu parlamentu načrt prve železnice, so nekateri govorniki dokazovali prednost konjske sile pred parno, češ, d« g rosi pri uporabi 'okomotivc never-nost, da se bodo potniki v tunelih zadušili ln da bodo iskre požgale polja. Živali v okolici bodo hitro poginile iz strahu pred hrumenjem in piskanjem loko* motive in kure ne bodo več legle jajc. Tudi verski pomisleki so se javljali, češ, da je železnica hudičeva Iznajdba ln da je greh uporabljati* za prevos parno silo, ko je vendar ljubi Bog ustvsrll zsto konje in druge ži» vali. Gradnjo novih železnic so ponekod spremljali krvavi spopadi. Vendar navzlic vsem oviram je Anglija še v sredini 19. stoletja imela precej gosto železniško mrešo. Na evropski oelini Je vozil prvi vlak leta 1835 v Belgiji med Brusljem ln Mechelnom—in nato so naglo sledile druge evropske držsve. Kateri predpogoji so omogočili opisani industrijski in tehnični prevrat v Angliji, kl je imel Uko nedogledne posledice za razvoj človeštva? Nemalo saslu-go imajo prlrodne vede, kl .so dosegle potrebno stopnjo zrelosti. Iznajdba parnegs stroja n. pr. je nepoaredns posledice znanstvenega rasvojs v 17. in 18 stoletju, kajti Savery in New komen sts osnovsla svojo is najdbo na epohelnih odkritjih Toricellijs o teži zraks., Ker še nlsU Imela yeksaktnegs znanja o Uplotl in rfjenih učinkih, je mo-rslo biti njih delo nepopolno. Zs nadaljnji napredek je bil potreben toplomer ln med leti 1714-41 so gs izpopolnili Fshren heit, Iteaumur in Calslus. Okoli lets 1760 je profesor ns univerz v Glasgowu Joseph Black Izgradil nauk o toploti. Imel je vedno veliko poslušalcev in najprldnej ši med njimi je bil mož, ki Je pozneje izsledke znsnosti uveljs vil v praksi—James Watt, Ostsll Izumitelji v drugI polovici 18. stoletjs sicer niso bili znanstveno šolani ljudje. Har gresve, Izumitelj Jenny-stroja, je bil tkalec, Ackvvrlght, iznajdij telj warte-frome-strojs, brivec, Cartwright, Izumitelj mehanlč nih sUtev, pa podeželski župnik. Vendar jih veže okolnoat, da ao se vsi brez izjeme bsvili dalje časa z deli na področju praktične mehanike, zlasti z ursrstvom. Posredna zveza z znanostjo po* stane s tem očitns, kajti ura je bila že v sredini 17> stoletja točen instrument z mehanizmom, ki je temeljil na Oslllejevih znsnstvenlh Izsledkih o gibanju in njeni zakonitosti in Huygen-sovih o nihslu. Ostsll predpogoji zs nsstsnek moderne industrije, delavna sils in kapiUl, so bili v Angliji dani. Številne delavne moči, ki ao hiie prej vezane na deželo, so postale Ukrat prosU vsled daleko»e>-nih sprememb v sgrsrnlh odno-šsjih, V 15 in 16. stoletju Je propadla sUrs vsšks uredba, po kateri Je večina zemlja občinska laat Razbili so jo plemiči in premo* nejši ljudje, kl so izsilili rszdc-litev skupne občinake zemlje. Zunanji znak U »premembe je bila ogradlUv (incloeure) občinske zemlje, Veleposeatva, k I so se s Um povečaU, so obdelovali zakupniki. Zalo donosno ja tudi bilo. spremeniti polja v pašnike, kjer ao se peale ovce, kajti volna je sUlno rasla v ceni. Malegs krneU je ograditev hudo zadela, kajti dod« I ite v majhnega samiji-šča ga nI mogla odškodovati za izgubo prejemkov iz občtnake remije in Uko je kmalu obubožal. Po Marsu je bil neodvisni k metek i sUn (yeomanry) še v zadnjih desetletjih 17. oetoletja številnejši kakor rszred najemnikov. Tvoril je glavno moč Cromwa!le. Okoli leU 1750 pe je U stan izginil in z njim vred poslaKinjs sled skupne občiruke zemlje (Dslje prihodnjič) GLAVNI ODBOR VtKCBNT CAINKAR, r. A. VID«%il UJi MIIUCO O KtAlBL. fl. bluftjnlk ? So Lavn*)« av* . Chiaaa« n, tu. i ao. l*wMUt« av« . o«i««a« ts. m. j^^MMCj OlUpIStlK. lajala bul odd mi So. Uwmi.>. Av«. C*1«MU a IU. VRHOVNIK. air.kl ml.d tttlUP aODlNA. upr«vlt«U »U.iU JOHN MOLEK. ur.dntk «t«slU ud*}«) SM1 So Lawn4al« Av«. ChMaao U. tU.., JM1 Se. L«wnd*W Av« , Chicagu U. III. mf So Lownr«e»«dnlli joa. CULKAR, prvo akroD« .......... JAM ca MAOLHH. drugo okrt4j. RAVMOND TRAVNIK. Ir*l>« ukrol).. stat W, MU. S( JOHN SeiLLBR. ««uio akielj« tmiULA AMiROZICN. p«te okrolj«. SOWARO TOMSIC, iMto oki«*j.^_ x M. Unlvaml. e«. Cl.vH.nU ». Oluu .41? WaodlanS Ava.. JohMtown. e«. ■m »Jt D Na. 1. Oalulal«. P«, ta* MkMUpuiflU. D«ftrbarn MlaS. S»tt Menil« 11 IL St LouU t, Mo. 41« iM.rr* St, Bv«l«th. Mina W lih St. W«lM>nburg. Culo MATH PrmOVlCH. pr*d«ri|nlk VINCENT CAINKAR____ r. A. VIOER _____________________ MIRKO U KUMKL JACOI IACOB SUPAN DONALD J, LOTMC* _ nUMtJ* UM ."._____ a, IIUI St.. CI«v«laRd 10. Ohio SNI Ba. LawiuJal« Av«., ChtMgo «9. ni. -—JW6» Sa. Laamdal« Av«. Chlf««o «s. m -------- MSI Ba. UvnuUto Av«. Chtoaga M. IU. --------------MU So. Lombard A««, Hwwyn. III .....^».lalT Sa. Trumbull Av«. Chlc««o ta. III. •iss B tsoth SI, Eittlts II, O. ANTON SHULAR. W*4nlk.. ■flAfARlCH nič____ MM*..... JOSEPHINE MoStUL ntANK VRATAI PRANK RARBtč ANDREW VIDRI Bp« r. ■PVMVMPHMIBSi^I -------------------IU T«n«r at, Lu«*rn«. P« -litII Mu«koka Ava . Cl«v«lan4 It, Ohla Parvat Av«. J«hn*tu«m. P«. m B. lasih Strast, CMvvland II. Ohto PRANK ZAITZ, pr*d««dnlk MILAN MEDVEŠEK^........... ANDREW ORUM................... JOHN ________ PRED MALOA1------ - ,, Sli DR. JOHN 1. BA VERTNIK Olaval _ t. UtaaSala Av«, Ch)«aae M. III. 1SS1I Uptea Ava.. Clavaland IS, Ohta m. m*» Snowd*n. D«lr«ll II. MtoH PraapMt Av«„ Claiandon IMI. lil —.......SS WmIvIui Av«. Ptru. Ig. So Rtda«war. Chicago II. Iti. IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta M66 W. Mtk Street« Chicago. IU. U urada Združenega odbora asel*e, sdrsvntk is Ljubljane, dr. jugoslovanskih Amerlksncev, ks*llvan Novak. Marjan Pavšlč. knjl- Uremu predseduje nsš posnsni piaatelj Louis Adsmič, je SANS prejel sesnam Imen voditeljev rasnih odborov v Hov enaki osvobodilni fronti. Ts sesnsm imen predstsvnikov raznih strsnk Im orgsnlsacij dokszuje, ds se je nsrod doms zedinll v enotno fronto, kl vodi politično ln odporno akcijo proti vsem sovrsž-nlkom, IZVRŠNI ODBOR OSVOBO-DILME FRONTE JLOVEN-SKEO A NARODA Predsednik Josip Vidmar, I i tersrnl kritik ln drsmsturg Podpredsedniki: Edo Kardelj, publicist; Cdo Kocbek, književnik; dr. Joše Rus. sodnik in vod-js Sokola. -Tajnik: Boris Kidrič. Člani odbors: Franc LubeJ, učiUlJ, Franc Leskovšek. delavec, Tone Fslfar. delavec, dr. Marjan Breeelj, odvetnik in dr. Zoran Polič, odvetnik. ODBOR SLOVENSKIM ČASTNIKOV Predaednik: General Jakob Avšlt, Podpredsednik: Profasor Josip Jeree. Odborniki: Peter Kitar, art polkovnik, Vladko Nagllč. mor pariški kspetan, Zdravko Pre gilš, poročnik, Belke Tanaakeviš. |M«ročnlk In Frenc Tavčar, prrroč nik. t NARODNI OSVOBODILNI - ODBOR Franc Rosassn. načelnik glavnega sUna Narodne osvobodilne vojske za Slovenijo, dr. Beria Krelger. odvetnik, Inš. Dušan enee. bivši ban in mlnisUr, prof. Jeelp Jerss. podpredsednik odb(/rs slovenskih častnikov, g C neesl Jakob Avšlč. pomočnik veljnika Narodne oavobodl vojske, Prsne SvelelL predsednik delevskega slndikaU Is Celja, dr. Jeenef Sta«te. odvetnik Iz Celja In državni prsvdnik pri Narod nam sodišču, dr. Vilo Krsi«er. odvetnik is Maribora, dr. Joša Vilfan, odvetnik iS Kranja, pred-Mnik Osvobodilnega odb'ViiV . - ' . * .r ' / VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJIJP.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasaUs dsj« vodstvo Ul Cena smerna, unijsko dtlo prvi 2657-59 80. LAWNDALE AVENUE TELETOM ROCKWELL 4S04 Tam sa dobe na ftaljo tudi vsa nsimsns pojasnita CHICAGO. N- Ko so pasiralt veliko ograjo, zavuzi karosa po drobnem pesku pod veličasten drevored, Tomai pogleda skozi okno karose in zagleda Takti gladko sta me odpravi- bilo sram za brata, hotel je ne-,u • reči, pa mu je samo položil Sklonil se je nad mizo in na- roko na ramo in se izognil vpra-enkrat grenko zajokal. Bil je šujočim pogledom godčevlm. Lu-veltk, pa je jokal, itrokih pleč, ka je pokimal tehtno ln sočutno, pa vzdihoval Vseh se je pola- kakbr da razume ihtenje tega »tila neznosna tesnoba. Jurija je velikega moža, ki hodi tako mlad Deset povesti Anion Novačan ČAMARJEVA KRČMA (Se nadaljuje.) "S postopači se bratlš," je za-čel, ne da bi odvrnil oči od Julija. "ko si vendar naš, kmet, in imenu veljaven. &c to te ne umne, da Miliš / bratom svojim, . . sam \e*. kaj je! Ja£ grem. .e je zmračil Jurij Tonač je razumel in je /uih t sedel "L^hko In InI.« ostala'" je dejal kakor ia/alila ln sem ju jUlil ja/" Zakaj Ju nisi iti zgrabil jaz . . . KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ajl Nations ; RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA £#V50 C STANE SEDAJ , deearjs vai* I**«1"* Knjiga j« trdo vetana in ima 821 Htrani Recepti io nitftaanl * angleifcam laaiku: ponekod pa ao tudi v »Milni naroda, ki mn i« kaka tod poaebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one. ki ae zanimajo za kuhar ji ln m hoč»jo v njom čimbolj izvežbati in izpopolffti. Naročite pri Banedatle Oroce. itallienakl llloaef. govori na shodu v Naepl«. Poleg nlega )e grof Carlo Slorsa. kleši italijanski sunanll mlnUlar kl aa |a vrnil U Amerika v Italijo po sir mogla vllenju Muasolini levega reilma.