Novi tednik
NT&RC
rektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 42 -   LETO -   CEUE, 19. 10. '95  -   CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič H
Obračunali z direktorjem
Bivši direl(tor Toper Mode pobegnil pred razjarjenimi ženskami. Vroča tema na strani 6.
Metla in krpa
za najstnici
Kaj bo z zanemarjenimi športnimi objekti Golovca. Vroča tema na strani 7.
Smrtonosne kure na pohodu
Sona]bol|nevarneshujševalnetableteženanašemtržišču?Stran9.
^ Okrogla mlzaokrit^^
Kultura pred stečajem
DOGODKI

Koliko denarja
za volitve?
V žalski občini so že pripra-
vili približne izračune o tem,
koliko denarja bo treba v le-
tošnjem proračunu zagotoviti
za volitve v organe krajevnih
skupnosti.
Stroške za izvedbo lokalnih
volitev bo morala pokriti obči-
na, stroški pa so predvideni na
osnovi meril, ki jih za volitve
oblikuje republiška volilna
komisija v sodelovanju z mini-
strstvom za finance. V žalski
občini ocenjujejo, da bodo za
bližajoče se lokalne volitve po-
trebovali dobrih 7 milijonov
tolarjev, medtem ko so prejš-
nje lokalne volitve veljale
9.380.885,30 SIT.
IB
Precej vprašanj
za velenjske
svetnike
Sejo sveta mestne občine
Velenje, ki bo v torek, 24. ok-
tobra, so svetniki zastavili zelo
delovno, saj bodo obravnavali
kar 19 točk dnevnega reda.
Med drugim se bodo opredelili
o programu sistema varstva
pred naravnimi in drugimine-
srečami, predlogu sklepa o so-
financiranju izdelave razvoj-
nega projekta CRPOV za kra-
jevno skupnost Paka, o pristo-
pu k sofinanciranju informa-
tivnega programa VTV Velenje
ter o številnih predlogih komi-
sije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Po-
drobneje bodo razčlenili tudi
osnutek odloka o razglasitvi
naravnih spomenikov in zna-
menitosti na območju velenj-
ske občine ter načeli vprašanje
o občinskih priznanjih in na-
gradah.
KL
Sociala
pomemben del
v zgornji stranski dvorani
Narodnega doma bo danes ob
17. uri v organizaciji celjskega
odbora Združene liste social-
nih demokratov pogovor o so-
cialnem delu Socialdemokrat-
skega programa za Slovenijo.
Socialdemokratski program
za Slovenijo služi stranki za
osnovo vseh razprav pred kon-
gresom ZLSD, ki bo konec no-
vembra v Slovenj Gradcu. Bi-
stvo programa je jasen razvoj-
no gospodarski pogled ter eko-
nomski in socialni položaj lju-
di v Sloveniji, med drugim pa
izpostavlja stališče, da brez
reševanja socialnih vprašanj
ni mogoče zagotoviti kako-
vostnega in dolgoročnega go-
spodarskega razvoja. O social-
nem delu programa bo danes v
Celju spregovorila državna se-
kretarka za socialno politiko
Anka Osterman.
IS
Radeški svet
končno o
hidroelektrarni
v soboto dopoldne se bo se-
stal svet občine Radeče in pr-
vič v svojem mandatu pretežni
del seje namenil predvsem
problemom, ki zadevajo obči-
no in občane, saj bo v zvezi z
lastnim delovanjem obravna-
val le osnutek poslovnika o de-
lu sveta.
Tako bo svet odločal o tem,
kakšni pogoji bodo veljali v
občini pri dobavi in odvzemu
zemeljskega plina, posebna
točka dnevnega reda pa bo na-
menjena hidroelektrarni Vr-
hovo. Občinska komisija, ki jo
je svet že na začetku mandata
imenoval zato, da bi spremlja-
la gradnjo hidroelektrarne in
vse, kar je s tem povezano, se
je namreč s Slovenskimi elek-
trarnami dogovarjala o zak-
ljučnih delih te trenutno naj-
večje in hkrati tudi najbolj
sporne naložbe v občini Rade-
če. Svetniki bodo zopet raz-
pravljali tudi o težavah pri
gradnji novega zdravstvenega
doma. JI
Na Glavnem trgu v Celju seje v nedeljskih dopoldanskih urah zbrala pri maši na prostem množica obiskovalcev.
Opozicijski out
SKD ne zanima
Osrednia prireditev 6. tabora SKD v Ceiie privatiiia preiio 7.500 ilutli
v organizaciji Slovenskih
krščanskih demokratov se je z
osrednjo nedeljsko prireditvi-
jo v atriju Celjskega sejma
zaključil 8-dnevni tabor
stranke. Tabor, ki je letos s
sloganom >Slovenija v srcu<
gostoval v Celju, je bil že šesti
po vrsti, od prvega na Ptuju so
v SKD z njimi prekrižarili že
vso Slovenijo, prihodnje leto
pa bo v Beltincih. Letošnje
zaključne prireditve se je ude-
ležilo preko 7.500 ljudi, dobro
obiskanih pa je bilo tudi vseh
šest večernih okroglih miz.
Vsebinski program 6. tabora
SKD je bil po besedah pred-
sednika stranke Lojzeta Peter-
leta izjemno skrbno in natanč-
no pripravljen, z okroglimi
mizami pa so se v stranki do-
taknili najbolj aktualnih vpra-
šanj slovenskega vsakdana.
Tako so precejšnjo pozornost
namenili družinskim temam,
osrednja okrogla miza pa je
bila vsekakor razprava o go-
spodarskem razvoju Slovenije
do leta 2000. V dneh od minule
srede do konca tedna pa so se v
Modri dvorani Celjskega sej-
ma zvrstile še razprave o tem,
ali je potrebna moralna preno-
va slovenskega zdravstva, pro-
storski podobi Slovenije ter
vključevanju Slovenije v
Evropsko zvezo. Predzadnji
dan 6. tabora SKD je minil v
znamenju športnih tekmovanj,
v športnih objektih Celjskega
sejma so se pomerili v keglja-
nju, tenisu in malem nogome-
tu, ter večernega koncerta
Celjskega godalnega orkestra
v opatijski cerkvi sv. Danijela.
Osrednje taborske priredi-
tve v atriju Celjskega sejma se
je udeležilo preko 7.500 ljudi,
tabor SKD pa je pozdravilo
tudi nekaj gostov iz tujine. Ta-
borski obiskovalci so zvečine v
Celje prišli že v dopoldanskih
urah. Zanje so gostitelji, celj-
ski odbor SKD s predsedni-
kom Lojzetom Osetom na čelu,
pripravili program ogleda
mestnega jedra ter organizira-
ne obiske mestnih kulturnih
ustanov, na Glavnem trgu pa
je bila ob 11. uri tudi maša.
V govoru je predsednik SKD
Lojze Peterle poudaril, da
stranke ne zanima opozicijski
out, ampak hoče odgovorno
soustvarjati demokratično in
samostojno Slovenijo. Stranka
ima rezultate in vse več izku-
šenj, je ena redkih demokrš-
čanskih strank vzhodno od
nekdanje železne zavese, ki ji
je uspelo priti v vlado tudi po-
tem, ko so volivci na drugih
demokratičnih volitvah zaradi
različnih vzrokov volili stare
politične sile. »Dobri rezultati
ne pridejo od samega imena
stranke, so izraz priznanja na-
ši smeri, utemeljeni na vred-
notah, ki jih priznava večina
Slovencev in Evropejcev, so
izraz zaupanja našim ljudem,
ki uspešno izvajajo program
na državni, občinski in drugih
ravneh: ministri, poslanke in
poslanci, župani, svetniki in
drugi. Taki rezultati nas obve-
zujejo in mi izziv sprejema-
mo,« je v Celju zatrdil Peterle
in napovedal, da kljub temu,
da golaž, ki so ga postregli
obiskovalcem še ni volilni, ne-
katerim diši po novi zmagi
krščanskih demokratov. In
med njimi je tudi Peterle.
I. STAMEJCIČ
Foto: SHERPA
Osrednje taborske prireditve v atriju Celjskega sejma se je udeležilo preko 7.500 ljudi.
V Vojniku na volišča 26. novembra
Doiočene voiiine enote, zatinji rok za pretliožitev itandidatur le Z. november
Vojniški občinski svetniki so na zad-
njem zasedanju sprejeli odlok o dolo-
čitvi volilnih enot za volitve članov v
Svete KS, že konec septembra pa so
objavili razpis za krajevne volitve, ki
bodo občino po prvih ocenah veljale
približno 2 milijona tolarjev.
Volilne enote so v vojniški občini
določili na osnovi teritorialne razdeli-
tve v vaške skupnosti, kar pomeni, da
imajo krajevne skupnosti Nova Cer-
kev, Frankolovo in Dobrna po 7 volil-
nih enot, KS Vojnik pa 9 volilnih enot.
Svete KS bo v prvih treh krajevnih
skupnostih sestavljalo po 7, v Vojniku
pa 9 članov. V teh dneh je občinska
volilna komisija, ki jo vodi Miran Pri-
tekelj, njegova namestnica pa je Breda
Koštomaj, že sredi organizacijskih
priprav na volitve, eno prvih opravil,
ki jih bodo morali postoriti v teh dneh,
pa je natančna določitev števila volišč.
Po besedah tajnice občinske volilne
komisije Mojce Bombek bodo glede na
čimbolj racionalno izvedbo krajevnih
volitev v vojniški občini imeli manj
kot 30 volišč, kolikor je sicer število
vaških skupnosti v štirih krajevnih
skupnostih. Končni stroškovnik voli-
tev, ki bo po prvih ocenah težak okoli
2 milijona tolarjev, pa bo najbolj odvi-
sen prav od števila volišč.
Sicer pa bodo volitve v štirih krajev-
nih skupnostih vojniške občine 26. no-
vembra, novoizvoljeni Sveti KS pa se
bodo prvič sestali sredi decembra.
Člani novoizvoljenih Svetov KS bodo
imeli 3-letni mandat, saj bodo voljeni
za čas do prihodnjih občinskih volitev.
i. stamejCiC
Pravice žrtvam
vojnega nasilja
LJUBLJANA, 17. okto-
bra (Delo) - Poslanci dr-
žavnega zbora so po enote-
denskem premoru najprej
opravili s paketom tako
imenovanih vojaških zakc
nov in sprejeli zakon o voj.
nih invalidih, zakon o žr-
tvah vojnega nasilja in za-
kon o vojnih veteranih. Po
številnih razprtijah v
prejšnjih obravnavah se
poslanci tudi tokrat niso
povsem strinjaU z zakonom
o žrtvah vojnega nasilja. Ta
zakon ureja pravice izg-
nancev, taboriščnikov, za-
pornikov, delovnih depor-
tirancev, intemirancev, be-
guncev, mobilizirancev, ci-
vilnih invalidov vojne in
ukradenih otrok. Te žrtve
bodo imele pravico do
zdravstvenega varstva,
zdraviliškega in klimatske-
ga zdravljenja, priznanja
pokojninske dobe, pokojni-
ne pod ugodnejšimi pogoji
in do vojne odškodnine.
Upravičeni bodo tudi do
dosmrtne mesečne rente in
prednosti pri dodelitvi so-
cialnega stanovanja.
Dacarji smejo
vstopiti
LJUBLJANA, 17. okto-
bra (Delo) - Poslanci so se
lotili tudi predloga zakona
o davčni službi, ki je bil
pripravljen ^ za drugo
obravnavo. Največ razprav
je spodbudilo dopolnilo
vlade, s katerim naj bi
davčni službi dovolili vstop f
v stanovanje tistih davčnih
zavezancev, ki ga bodo
opredelili kot svoj poslovni
prostor. Pri glasovanju je
bilo dopolnilo sprejeto
kljub pripombam, da gre
za kršenje ustavnih pravic.
Neenaici pri
piačiiu
LJUBLJANA, 17. okto-
bra (Večer) - Vlada bo šol-
nikom in državnim usluž-
bencem plačala zamudne
obresti iz druge polovice
leta 1992, ko so dobivali
nižje plače kot je bilo dolo-
čeno z zakonom. Vlada je
leta 1993 ta dolg poravnala
tudi delavcem v kulturi in
vzgojiteljicam, številni
upravičenci pa so vložili
tožbe zaradi zamudnih
obresti. Sodišče je odločilo
v njihovo korist in v dveh
obrokih naj bi tako dobili
iz proračuna okoli 2,7 mili-
jarde tolarjev. Pri tem pa
naj bi bili iz nerazumljivih
razlogov izvzeti zaposleni v
kulturi in vzgojiteljice.
Sindikati teh dejavnosti so
napovedali, da bodo tožili
vlado.
Odgovorni urednik: Branko I
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena B. Poklic.
Uredništvo: Marjela Agrež, Ire-
na Baša, Tatjana Cvirn, Janja In-
tihar, Brane Jeranko, Ksenija Le-
kič, Edi Masnec, Urška Selišnik,
Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tehnični urednik: Franjo Boga- I
di, pomočnika: Robert Kojterer,
IgorŠarlah. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredniStva:
Mojca Marot.
Naslov uredniStva: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063)442-500, fax 441-032.
Št. 42. - 19. oktober 1995

DOGODKI
zdravje ni privilegij mladih
0in za zdravo žIvUenJe z naravo Senlor 95 v Celjskem sejmu odprt ao sobote
cgjein zdravo življenje z naravo
M 95 je skrb za starejše in opozorilo
^ liaj lahko naredijo za zdravo živ-
je. Je promocija zdravja, ki vključuje
ijčanje, vzgojo in izobraževanje od
Jjpega otroštva naprej. Zdravje na-
ifli privilegij mladih, kakor tudi bo-
.j ni rezervirana zgolj za starejše,« je
ijjprtju sejma v torek dopoldne na
g^Šču Celjskega sejma poudarila mi-
Ijjca za delo, družino in socialne za-
,eRina Klinar.
Poudarila je odgovornost vseh za
zdrav način življenja in poudarila, da v
Sloveniji, kjer živi 220 tisoč ljudi starej-
ših od 65 let in blizu 400 tisoč mlajših od
14 let, država skuša uravnoteženo skrbe-
ti za vse starostne skupine. Naložba v
mlade, njihovo osveščanje, pa je zagoto-
vo največji porok za prijetno in zdravo
starost. Razstavljavce in goste so pozdra-
vili še predsednik organizacijskega od-
bora sejma mag. Marjan Hrušovar, Vin-
ko Gobec, predsednik Zveze društev
upokojencev Slovenije, in celjski župan
Jože Zimšek.
Približno 3.500 kvadratnih metrov
razstavnih prostorov sejma Senior 95 v
dvoranah D in Cl ter v zunanjem atriju
do sobote, 21. oktobra, zapolnjuje skup-
no 70 neposrednih razstavljavcev in še
kakšnih 30, ki se v Celju predstavljajo
preko zastopništev. Izjemno skrbno je
pripravljena Ulica zdravja celjskega
zdravstvenega doma (pisni in video ma-
Osrednja strokovna prireditev Seniorja
95 je dvodnevni seminar Mladost brez
odvisnosti, ki se v petek zaključuje z
okroglo mizo, kjer bo razglašen začetek
meseca prizadevanj za preprečevanje od-
visnosti. Livio Kocina, vodje projekta
Mladost brez odvisnosti, pravi, da se bo
seminarja v organizaciji Nevropsihia-
trične sekcije pri Zbornici zdravstvene
nege Slovenije po predhodnih prijavah
udeležilo okoli tisoč strokovnjakov iz
zdravstva in šolstva, socialnih delavcev,
zavodskih in drugih strokovnjakov iz
pravosodnega resorja ter uprav za notra-
nje zadeve.
terial, svetovanje, merjenje srčnega utri-
pa in krvnega tlaka, predstavitev patro-
nažnega dela, študijskih krožkov za
odrasle ter Srednje zdravstvene šole Ce-
lje) ter predstavitve ustanov, društev, ne-
vladnih organizacij in projektov, ki sow
Sloveniji usmerjeni v osveščanje in skrb
za zdravo življenje. K temu delu sejem-
ske prireditve so izredno veliko prispe-
,vali v ministrstvu za zdravstvo, prav ta-
ko pa tudi v ostalih pristojnih resornih
ministrstvih. IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Uno privlačno se na Seniorju 95 predstavlja društvo upokojencev iz Škofje vasi,
\oh odprtju postreglo z domačimi dobrotami.
neznana usoda
ajnikov KS
Prejšnji teden so v Zrečah na seji občinskega sveta
idrugič obravnavali Odlok o krajevnih skupnostih in
IBok o določitvi volilnih enot za volitve članov orga-
«r krajevnih skupnosti na območju občine Zreče.
Oba odloka so po manjših popravkih sprejeli, največ
asa pa so posvetili razpravi o tem ali naj bi krajevne
shipnosti v prihodnje imele skupnega tajnika ali ne,
kako naj le-ta opravlja svojo funkcijo ter kdo naj bi
lajnika plačal — občina ali krajevna skupnost ali kra-
jevne skupnosti. Po skoraj enoumi izmenjavi mnenj so
razpravo preložili na prihodnjo sejo, do katere bodo
pripravili natančnejši pregled del, ki naj bi jih tajnik
»pravljal.
Župan občine Zreče, Jože Košir, je včeraj tudi urad-
no razpisal prve redne volitve v svete šestih krajevnih
skupnosti na območju občine Zreče. Volitve bodo v
nedeljo, 17. decembra, za dan razpisa, s katerim začno
leči roki za volilna opravila, pa se šteje 12. oktober.
Sicer pa so svetniki sprejeli tudi predlog za soglasje
^ Poslovniku o delu občinskega sveta za varnost v
*stnem prometu in predlog razdelitve poslovnih pro-
storov na Tržnici Zreče. B.Z.
Irževanje gozdnih cest
4vod za gozdove Republike Slovenije oziroma območna
^ Celje je pripravila program vzdrževanja gozdnih cest
Jski občini. V tej občini je evidentiranih 148 kilometrov
^ih cest, za njihovo vzdrževanje pa naj bi namenili
'ližno 5,5 milijonov tolarjev. Ig
oncBSile za lekarniško
Igiavnost še v predalu
l^lskl občini naj bi koncesije razpisali za območje Polzele,
flboiaa In Vranskega
^alski občini se že nekaj
j" dogovarjajo o razpisu
."^^sije za opravljanje lekar-
dejavnosti, na eni pri-
""''h sej občinskega sveta
bi sprejeli tudi potreben
ip P o predlogu razpisa
^^ij so žalski svetniki si-
^Prejeli že na julijski seji.
J^^sije naj bi bile razpisane
Pravljanje lekarniške de-
na Vranskem, v Pre-
^' fia Polzeli in v Libojah.
. ^sionar na Vranskem naj
'^'"avljal lekarniško dejav-
nost za območja krajevnih
skupnosti Vransko, Tabor in
del Gomilskega, z zdravili pa
naj bi se v tej lekarni oskrbo-
vali tudi krajani Motnika, Špi-
taliča in Trojan, skupno preko
5 tisoč prebivalcev. Lekarna v
Preboldu, ki bi jo bilo potreb-
no najprej razširiti in temeljito
prenoviti, naj bi z zdravili
oskrbovala preko 6 tisoč ljudi
iz Prebolda, Šešč, dela Šempe-
tra, Tmave in dela Gomilske-
ga. V lekarni na Polzeli pa bi
bila na voljo zdravila za do-
brih 9 tisoč krajanov s Polzele,
Letuša, Andraža, Braslovč in
dela Šempetra. Za Liboje za-
enkrat velja stališče, da v tem
kraju nimajo pogojev za lekar-
no, saj tam živi le 1594 ljudi,
zato naj bi nujno preskrbo z
zdravili v Libojah reševali z
zalogo zdravil pri zasebnem
zdravniku. Ker so v občini v
zvezi z razpisom koncesij po
oceni nekaterih svetnikov
stvari še nejasne so se dogovo-
rili, da bodo odlok o razpisu
koncesije za opravljanje lekar-
niške dejavnosti sprejeli na eni
prihodnjih sej. IB
Začetek novega šolskega leta
Po težkih štirih letih so se
ponovno odprla vrata sloven-
skih vzgojnih zavodov in pri-
čeli smo z novim šolskim le-
tom, prvim v osvobojeni do-
movini. Spet bodo učitelji in
profesorji poučevali slovenske
otroke v materinem jeziku,
spet bodo deležni naše prave
vzgoje. Treba bo mnogo truda,
da se nadoknadi, kar so otroci
zamudili, ko so jih gonili
v nemške šole, kjer se niso na-
učili ničesar. Znano je, kakih
barbarskih metod so se nemški
učitelji posluževali, da bi zatr-
li mladini vsak čut do svojega
naroda. Starši bodo otroke
z veseljem pošiljali v šole, saj
so vsi izražali radost, da bodo
njihovi otrocž deležni prave
vzgoje in pravega pouka.
Sredriješolska mladina Celja
je imela v okrašeni dvorani
»Doma ljudske prosvete« svojo
otvoritveno proslavo. Proslave
so se udeležili zastopniki obla-
sti, med njimi zastopnik mini-
stra prosvete NVS tov. Ger-
lanc, zastopnik vojske podpol-
kovnik Maoduš, Fran Roš za
Okrožni odbor OF, novoime-
novani ravnatelj drž. realne
gimnazije v Celju dr. Blaznik,
profesorski in učiteljski zbor,
mladina in starši.
Tov. Gerlanc je v svojem go-
voru podčrtal naloge, ki jih bo
morala rešiti mladina z globo-
kim spoznavanjem in zavestjo
povezanosti s pridobitvami
narodno osvobodilne borbe in
slovenskimi kulturnimi dobri-
nami. Prikazal je dolgo vrsto
duhovnih velikanov, ki so izšli
iz celjskih šol - od Antona
Martina Slomška pa do pesni-
ka naše borbe Kajuha - Karla
Destovnika. Odločen prelom
med starim in novim tipom šo-
le je prikazal v svojem referatu
delegat min. prosvete za celj-
sko gimnazijo tov. prof. Orel,
ki se je uvodoma spominjal
vseh padlih borcev celjskih
šol, zlasti pa prof. Štera. Njih
spomin so počastili z molkom.
V imenu vojske je pozdravil
mladino in ji želel kar največ
uspehov podpolkovnik Ma-
oduš, nakar je spregovoril
v imenu OOOF še tov. Roš Fra-
njo, okrožni šolski nadzornik.
Med posamezne govore so
vpletli program, ki so ga izva-
jali gimnazijski orkester in
pevski zbor pod vodstvom
prof. Kuneja, zbor nižje gim-
nazije pod vodstvom tov. Gob-
ca Radovana, harmonikarja
Stante in Rak, deklamatorji in
govorilni zbor.
Na koncu se je zastopnik di-
jaštva zahvalil govornikom in
jim zagotovil, da se bodo dija-
ki ravnali po smernicah, ki so
jim jih nakazali vzgojitelji, od-
poslanca pa je prosil, naj mini-
stru prosvete sporoči, da se
celjski dijaki zavedajo svojih
nalog in da jih bodo dosledno
izpolnjevali.
S proslave so odposlali br-
zojavko prosvetnemu ministru
NVS.
Istega dne so proslavili tudi
začetek pouka na celjskih os-
novnih šolah in po vseh ostalih
šolah v Okrožju.
(Nova pot, 19. oktobra 1945, str. 6)
PO SVETU
Nobelova nagrada
za mir
v Oslu je norveški Nobe-
lov komite letošnjo nagra-
do za mir podelil medna-
rodnemu gibanju Pugwash,
ki se ukvarja z vprašanji
razorožitve, okolja, energi-
je in razvoja in predsedni-
ku gibanja Josephu Rot-
blatu. Komite se je tako
odločil zaradi prizadevanj
Pugwasha za jedrsko razo-
rožitev in odpravo kemič-
nega in biološkega orožja.
Pugwash je tako že 14. or-
ganizacija, ki so ji doslej
podelili to najbolj prestiž-
no svetovno nagrado; v
zadnjih 20. letih so nagra-
do prejele samo tri organi-
zacije: Amnesty Internati-
onal, Intemacionala zdrav-
nikov proti jedrski vojni in
mirovne sile Združenih na-
rodov. Zanimivo je, da je
nagrajenec Rothlat sam so-
deloval pri razvoju prve
atomske bombe, dokler ni
uvidel, čemu je namenjena.
Sicer pa je tudi član nara-
vovarstvene organizacije
Greenpeace, ki je ob pode-
litvi nagrade z zadovolj-
stvom ugotovila, da gre za
jasen politični signal fran-
coskemu predsedniku Chi-
racu in njegovim jedrskim
poskusom v Tihem oceanu.
Avstrijska viadna
kriza
Avstrijski koalicijski
stranki, socialdemokratska
in konservativna ljudska
stranka, se nista mogli do-
govoriti o proračimu za
prihodnje leto, zato je
vladna koalicija razpadla.
V skladu s tem so razpustili
parlament in za 17. decem-
ber razpisali predčasne vo-
litve. Ljudska stranka si že
prizadeva, da bi postala
najmočnejša stranka v dr-
žavi. Predsednik stranke
Schiissel (avstrijski zima-
nji minister) je povedal, da
konservativci želijo prev-
zeti odgovornost za Avstri-
jo ter določiti kanclerja in
finančnega ministra. Ob-
ljubil je tudi, da bo saniral
državne finance v roku
dveh let, če bo po volitvah
razrešil dosedanjega kanc-
lerja Vranitzkega. Ta je na-
mignil, da se bo umaknil iz
politike, če njegova social-
demokratska stranka ne bo
postala najmočnejša frak-
cija v parlamentu.
Sojenje visokim
poiiUkom
Milanski sodniki so spo-
ročili, da bo nekdanji itali-
janski premier Berlusconi
moral pred sodišče zaradi
domnevnega podkupova-:
nja davčnih inšpektorjev.
Berlusconi je obtožen, da je
sodeloval pri podkupova-
nju vladne davčne policije,
v zameno pa naj bi preje-
mal ugodna revizijska po-
ročila za svoje podjetje Fi-
ninvest. Medijski mogotec
je ponovno zatrdil, da je
nedolžen in zanikal, da bi
sodeloval v omenjenem
kriminalnem dejanju. V
Bruslju pa je parlamentar-
ni preiskovalni odbor za-
slišal generalnega sekre-
tarja zveze NATO Claesa.
Ta je obtožen, da naj bi kot
nekdanji belgijski minister
za ekonomske odnose pri
nakupu italijanskih heli-
kopterjev podjetja Agusta
za svojo stranko od flam-
skih socialistov prejel 200
milijonov belgijskih fran-
kov. Parlament je tudi za-
slišal nekdanjega belgij-
skega obrambnega mini-
stra Coemeja. Ta pa naj bi
od francoskega podjetja
Dassault prejel 2 milijona
dolarjev za svojo sociali-
stično stranko, za kar je
podjetje prejelo naročilo za
prodajo letal vrste F-16 in
mirage.
Zajeii mednarodne
kriminalce
Italijanska policija je
razkrinkala mednarodno
kriminalno organizacijo, ki
je imela sedež blizu Neap-
lja in aretirala 18 ljudi.
Kriminalci so se ukvarjali s
pranjem državnega denar-
ja, s trgovino z orožjem,
zlatom, žlahtnimi kovina-
mi ter dragim kamenjem,
tihotapili pa so tudi radio-
aktivne snovi. Kot je poro-
čala italijanska tiskovna
agencija Ansa, je imela or-
ganizacija stike z 11 drža-
vami, med njimi tudi s Slo-
venijo. Organizacija naj bi
poskušala tihotapiti orožje,
radioaktivne snovi in osmij
v Slovenijo, od tam pa v
nekatere vzhodnoevropske
države. Ansa še poroča, da
je dosedanja preiskava po-
kazala, da so člani krimi-
nalne združbe s Slovenijo
skušali začeti trgovino z
osmijem, ki se uporablja za
izdelavo radioaktivnih
snovi, vendar posel ni bil
sklenjen. Organizacija naj
bi poleg naštetega z neza-
konitimi posli destabilizi-
rala gospodarstvo v Kuvaj-
tu, Namibiji in Nigru.
Drama korejskili
talcev
Neznani ugrabitelj je v
bližini Kremlja ugrabil av-
tobus s 25-imi turisti iz
Južne Koreje. Za izpustitev
talcev je zahteval milijon
dolarjev odkupnine in ne-
oviran odhod iz Moskve. Po
nekajurnih pogajanjih s
policijo je izpustil ženske
talke. Ko pa ugrabitelj ni
popustil in ni s policijo
sklenil nobenega dogovora,
so pripadniki ruskih speci-
alrdh enot ponoči obkolili
ugrabljeni avtobus, vdrli v
notranjost in ubili ugrabi-
telja. Predstavnik policije
je povedal, da je akcija tra-
jala pičlih 21 sekimd, da pa
je ugrabitelj pred smrtjo že
izstrelil nekaj strelov. Vsi
talci so jo odnesli brez po-
škodb. Po nekaterih podat-
kih naj bi bil ugrabitelj z
juga Ruske federacije, juž-
nokorejske oblasti pa so
sporočile, da so talci bili
zaposleni iz tovarne Hyun-
dai, ki jih je vodstvo tovar-
ne za uspešno delo nagra-
dila s potovanjem v
Moskvo.
Zamenjava
Jasušija Akašija
Generalni sekretar OZN
Gali je iz Zagreba odpokli-
cal posebnega odposlanca
ZN za nekdanjo Jugoslavi-
jo Akašija. Njegove naloge
bo s 1. novembrom začel
opravljati ganski diplomat
Kofi Annan, sicer pomoč-
nik generalnega sekretarja
za mirovne sile. V Bruslju
pa je svet Nata potrdil ope-
rativni koncept za BiH - ta
predvideva napotitev voja-
ških sil Nata v BiH, kjer
naj bi zagotavljale spošto-
vanje mirovnih sporazu-
mov. Bosanski zunanji mi-
nister Šačirbegovič je ne-
kaj ur zatem, ko je Nato
odobril načelne načrte o
napotitvi 50 do 60 tisoč vo-
jakov v BiH, ki naj bi zava-
rovali doseženo premirje,
pozdravil odločitev o sode-
lovanju ruskih vojakov v
mirovnih silah. Šačirbego-
vič je vztrajal, da mora biti
to   sodelovanje   omejeno.
Št. 42. - 19. oktober 1995
GOSPOPARSTVO
S
V vrhu slovenskega gradbeništva
Pol stoletja celiskega Gratiisa - Namesto za proslave Henar za humanitarne namene
Celjsko podjetje Gradiš,
eno izmed podjetij v okviru
Gradisa, ki letos beleži 50-
letnico delovanja, zaposluje
450 delavcev, njihova reali-
zacija v prvih devetih mese-
cih letos presega dve in pol
milijardi tolarjev, razen več-
jih investicij na širšem celj-
skem območju pa se celjski
Gradisovci letos lotevajo tu-
di večjih gradbenih del v
Ljubljani. Ob jubileju so se v
celotnem poslovnem sistemu
Gradiš odločili, da bodo de-
nar, ki bi ga sicer porabili za
proslave, namenili Pedia-
trični kliniki v Ljubljani, v
celjskem Gradisu pa so mi-
nuli torek organizirali še
srečanje z investitorji v Na-
rodnem domu.
Korenine današnjega Gra-
disa segajo v leto 1945, ko je
povojna vlada za obnovo po-
rušene domovine ustanovila
Gradbeno direkcijo Sloveni-
je Gradiš. Leto kasneje se je
podjetje preimenovalo v
Gradbeno industrijsko po-
djetje Gradiš, to je bil čas, ko
se začenja izgradnja žele-
zarn, hidroelektrarn in ter-
moelektrarne Šoštanj. Pred-
hodnica celjskega Gradisa
pa je bila poslovna enota v
Šoštanju, v Celju je ta enota
začela delovati leta 1950.
Gradisovci so preživeli tudi
vsa nadaljnja preoblikova-
nja od tozdov do združitve v
sozd ter , preoblikovanja v
skladu z zakonom o podjet-
jih. Ves ta čas je bil Gradiš
nosilec tehničnega razvoja in
izvajalec ključnih objektov,
predvsem s področja energe-
tike ter pri izgradnji premo-
stitvenih objektov. Danes
deluje Gradiš v obliki tako
imenovanega Gospodarske-
ga interesnega združenja, in-
vesticijska dela v tujini pa
izvajajo preko lastnega po-
djetja G-Consult.
V celjskem Gradisu so si
vsa ta leta prizadevali posta-
ti čimbolj celjsko podjetje,
med drugim so tudi prvi do-
bili lasten žiro račun in
uvedli lasten način obračuna
ter spremljanja proizvodnje.
V osemdesetih letih, ko se je
obseg investicij bistveno zni-
žal, so začeli razvijati sistem
gradnje za tržišče, kar je po-
menilo nakup zemljišča,
gradnjo za neznanega kupca
in angažiranje lastnega ka-
pitala. Tako so zgradili in
uspeli prodati večje poslov-
no stanovanjske komplekse
v Celju, Laškem in Žalcu.
Trenutno gradijo poslovni
objekt v Velenju, v pripravi
pa je gradnja večjega trgov-
sko poslovnega objekta na
Hudinji. Razen tega so de-
lavci celjskega Gradisa zgra-
dili številne druge objekte na
celjskem območju, med nji-
mi objekte v Pivovarni La-
ško, RLV Velenje, TE Šo-
štanj, HE Vrhovo, Bolnišnici
Celje, Kovinotehni, Cinkar-
ni, Etolu, TKI Hrastnik, ben-
cinske servise za Petrol in
OMV, šolo v Šentjurju,
športno dvorano Tri lilije in
Kulturni dom v Laškem, že-
lezniško postajo Celje, Pošto
v Celju in Velenju, PTT cen-
ter na Golovcu in Lavi ter
številne trgovine, hotele,
cerkve in zdraviliške objek-
te. Uspešno so izvedli ali pa
še izvajajo dela na večih mo-
stovih ter gradijo viadukt
Dramlje na avtocesti Hoče-
Arja vas.
V zadnjih treh letih so v
celjskem Gradisu posodobili
obrate v Celju in kamnolom
z betonamo v Podgori, po
osamosvojitvi so problem
delovne sile reševali z dodat-
nim izobraževanjem približ-
no 90 novih delavcev, zaradi
pomanjkanja investicij na
Celjskem pa so pridobili
gradbena dela tudi v Ljub-
ljani, trenutno delajo na že-
lezniški postaji, pošti in v
Kliničnem centru. V prihod-
nje bodo v celjskem Gradisu
namenili največ pozornosti
lastninskemu preoblikova-
nju, podjetje nameravajo
olastniniti z interno razdeli-
tvijo, notranjim odkupom in
prenosom na sklade.        IB
Kmalu tudi na domačem trgu
Podjetje Paron iz Laškega bo sredi prihodnjega meseca j
v svojih poslovnih prostorih odprlo razstavni salon. Na
okrog 200 kvadratnih metrih bodo predstavljeni vsi pro- ]
grami pohištva, ki jih v tovarni trenutno izdelujejo, v^
salonu pa bo razstavljena tudi gostinska in hotelska j
oprema ter oprema za trgovine, ki jo Paron le prodaja.    j
Po besedah direktorja in lastnika Parona Radeta Hrast-j
nika je podjetje, ki je bilo še nedavno znano kot Bori
Laško, v zadnjem letu precej napredovalo. Te dni koncu-?
jejo z naložbo, vredno 400 tisoč nemških mark, s katero
bodo posodobili izdelovanje lepljenih plošč ter sušenje in
obdelavo lesa. V Paronu še vedno večino svojih izdelkov
izvažajo, vendar se že nekaj časa pripravljajo tudi za
prodornejšo in bolj obsežno prodajo na domačem trgu.
Poleg opreme za otroške in mladinske sobe, ki ji bodo
kmalu dodali še opremo za dnevne sobe, bodo ponudbo
doma obogatili še z drugimi novimi programi, v Sloveniji
pa naj bi tržili tudi izdelke svojih sedanjih kupcev iz
Nemčije, Avstrije, Italije in Nizozemske.
JI.
Jubilej Juteksa
Jutri, 20. oktobra, praznu,
je žalski Juteks svojo 56-let.
nico. S tem dnem začenjajo
tudi javno prodajo delnic, v
soboto pa bo še slavnostna
seja delavskega sveta. Po,
djetje je ocenjeno na 625 mi.
lijonov tolarjev, 20 odstotkov
družbenega kapitala so na-
menili interni razdelitvi, 32
odstotkov notranjemu odku.
pu, 40 odstotkov gre na skla-
de, preostalih 8 odstotkov
družbenega kapitala so na-
menili javni prodaji. Držav-
ljanom je na voljo približno
44 tisoč delnic z nominalno
vrednostjo po tisoč tolarjev
za eno delnico, prodajna ce-
na delnice je 1.538 tolarjev.
Javna prodaja bo organizira-
na na sedežu podjetja v Žal-
cu, poslovni enoti Banke Ce-
lje v Žalcu ter žalski poslovni
enoti Abanke.
Koterm kupili
Avstrijci
Konusovo družbo Koterm
je pred kratkim prevzelo av-
strijsko podjetje Isosport, si-
cer znano po izdelavi podlog
za smuči. Republiškemu
Skladu so za kupnino plačali
3 ■ milijone mark, avstrijski
kupec pa se je ob prodaji
družbe zavezal, da bo vsaj za
dve leti ohranil sedanje šte-
vilo zaposlenih, torej 121 de-
lavcev, ter da bo v prihodnjih
treh letih vlagal v tehnološko
posodobitev. Direktor druž-
be, ki se poslej imenuje Iso-(
kom, je dosedanji direktor i
Koterma Avgust Gorinšek,
koordinator za povezavo z
avstrijskim lastnikom pa bo
Peter Petriček.
Orodjarstvo 95
Gospodarjenje v turbu-
lentnih razmerah - pod tem
naslovom se je včeraj v celj-
skem Narodnem domu začel
dvodnevni posvet slovenskih
orodjarjev. Udeleženci so pr-
vi dan posveta govorili o vlo-
gi orodjarstva v slovenskem
gospodarstvu, pogojih go-
spodarjenja ter novi tehnolo-
giji in organizaciji, tema da-
našnjih razprav pa je tehnika
in tehnologija v orodjarstvu.
Pokrovitelj srečanja je celj-
sko podjetje Emo orodja in
naprave, organizatorji pa
GZS, Tecos, mariborska ter
ljubljanska fakulteta za
strojništvo. Slovensko dru-
štvo za obdelovalne tehnolo-:
gije ter mesto Celje.
Prekoršek o
PomurkI
Zasebni mesar Ludvik
Prekoršek je včeraj v Sloven-
skih Konjicah sklical novi-i
narsko konferenco. Na njej je
javnosti prvič predstavil tudi;
svojo plat zgodbe o Mesni in-
dustriji Pomurka, podrobne-
je bomo o tem poročali v pri-
hodnji številki.
Bančna posojila
Darsu
Deset slovenskih bank, ki^
so junija letos ustanovile
bančni konzorcij, je na zase-
danju svojega poslovodnega
odbora soglasno sprejelo od-
ločitev o ponudbi dolgoroč-
nega finančnega posojila
Družbi za avtoceste. Znesek
posojila je sto milijonov do-
larjev v tolarski protivredno-
sti, sredstva mora družba pcH
rabiti v letih od 1997 do
2000, rok vračila posojila j*
osem let z štiriletnim mora-
torijem na vračilo glavnice.
Največji delež posojila bo
prispevala SKB banka in si-1|
cer 20 odstotkov, sledi ji No-
va Ljubljanska banka z 1^
odstotki, Nova kreditna ban-
ka Maribor z 15 odstotki.
Banka Celje z 11 odstotki,
ostale banke pa bodo pri pO'
sojilu udeležene z manj kot
10 odstotki.
IB
Uspešni v Sibiriji
Velenjska aelegaciia se ie vrnila Iz
Tomska — Sklenjeni že nekateri
konkretnejši poslovni dogovori
Prva organizirana predsta-
vitev slovenskega gospodar-
stva v Sibiriji, za katero so po-
skrbeli Velenjčani, je uspela,
saj je 15-članska delegacija, v
kateri so bili predstavniki
mestne občine Velenje in ne-
kateri šaleški gospodarstveni-
ki, svojo nalogo dobro opravi-
la. Prejšnji teden so Sibircem
nazorno predstavljali možno-
sti za gospodarsko sodelovanje
s Slovenijo, v 7000 kilometrov
oddaljenem Tomsku, kjer so
razstavili slovensko ponudbo
na sejmu Sibirski dom, pa so
prejeli tudi prvo nagrado za
najbolj kakovosten nastop.
»Obisk v Sibiriji je presegel
vsa pričakovanja,« je po vrni-
tvi izjavil Srečko Meh, župan
mestne občine in vodja delega-
cije. »V Tomsku, osrednjem si-
birskem regijskem središču, so
v času razstave že odprli pro-
dajno-promocijski center slo-
venskega gospodarstva, v Ve-
lenju pa bomo promocijsko-
razstavni prostor sibirskega
gospodarstva odprli januarja
prihodnje leto. Sibirija pred-
stavlja izjemno zanimiv pro-
stor za naše gospodarstvenike,
tudi dovolj velik, saj ima regi-
ja okoli Tomska približno mi-
lijon prebivalcev. Ocenjujemo,
da so gospodarstveniki vzpo-
stavili več kot 100 obetavnih
poslovnih stikov, saj so se že
začeli dogovarjati o konkret-
nem sodelovanju, na primer o
ustanavljanju mešanih firm.«
V skladu z načrti so člani
delegacije podpisali tudi spo-
razume o partnerstvu med.Ve-
lenjem in sibirskima mestoma
Jurgo ter Tomsk, obenem tudi
dva protokola o sodelovanju
med gospodarskima zbornica-
ma Velenja in Tomska.
»Nastop v Sibiriji je bil po
promocijski plati zelo uspešen,
tv^žko pa je napovedati kon-
kretne rezultate v posameznih
podjetjih. Za Rusijo namreč
velja, da se sklepanje poslov
precej zavleče,« je povedal Bo-
rut Meh, predsednik savinj-
sko-šaleške zbornice in član
poslovodnega odbora v Gore-
nju. »Nad slovenskimi izdelki
so bili zelo navdušeni, radi bi
vse pokupili, vendar se zaradi
tega, ker je njihova plačilna
sposobnost problematična, ra-
je zavzemajo za drugačne obli-
ke sodelovanja. Pri tem je od-
prto vprašanje, kako naj bi ko-
operacijo izvajali na tako veli-
ko razdaljo, saj je transport
precej trd oreh. Blago potuje
kakšnih 30 dni. Morda bi bil
za naše gospodarstvo še naju-
godnejši, denimo, prenos teh-
nologije.«
Na sejmu Sibirski dom '95,
specializiranem za predstavi-
tev kompletne ponudbe s po-
dročja gradbeništva in opreme
za dom, se je predstavilo osem
velenjskih podjetij (Gorenje
Trgovina, ERA, Vegrad, Ve-
plas, ESO KIKO, PROCIM,
EUROGRAF in Svericom), ki
so hkrati zastopala še 16 osta-
lih slovenskih podjetij. Vred-
nost njihovega nastopa je zna-
šala več kot 100 tisoč nemških
mark.
Sibirsko tržišče je na prvi
pogled izjemno zanimivo, saj
na njem primanjkuje vsega, od
strojev do najrazličnejših iz-
delkov široke potrošnje, ven-
dar je ob gospodarskem nava-
lu iz številnih držav že tudi v
tej ruski niši prisotna konku-
renca, ki je vsi tisti, ki skušajo
prodreti tja, ne bodo smeli za-
nemariti.    KSENIJA LEKIČ
it. 4a. - 19. oktober 1995

GOSPODARSTVO
Zaspali na lovorikah
pnUo ceUskega poajeUa Aurea bo nalbrž presekala samo nova uprava
feljska Aurea je eno tistih podjetij, ki je
.^merno lepo živelo v časih stare Jugoslavi-
" gili so praktično monopolisti na svojem
Jročju, po značkah in pokalih jih je poznalo
ijtno dvajset milijonsko tržišče. V samostoj-
jfžavi pa se očitno niso prilagodili spreme-
. ^j0i tržnim razmeran% kar odkrito priznava
'^j direktor Slavko Horvat, po mnenju zapo-
^pih eden glavnih krivcev za sedanje razmere
2a razumevanje današnjih razmer v Aurei je
poseči nekaj let nazaj. Od leta 1990 sem
,{rti direktor v tem podjetju. Najprej je Aureo
ipustil takratni dolgoletni direktor, za njim
-lišlo novo vodstvo, leta 1992 sta se zame-
jjla še dva direktorja. V zvezi z zadnjim vršil-
j]i dolžnosti še zdaj tečejo spori po sodiščih,
J je to spor s tujim partnerjem, ki Aurei še
pes dolguje znesek v višini ene bruto plače,
^paj z nekdanjim vršilcem dolžnosti je hišo
ipustilo celotno vodstvo, tako da smo se po-
5,_ ko sem sam prevzel direktorsko mesto,
pfarjali predvsem s pridobivanjem kadrov,
ijn sem sicer v Aurei zaposlen od leta 1975.
S čim se danes ukvarjate v podjetju?
Aurea je lani praznovala 40-letnico, trenut-
,je zaposlenih 113 delavcev. Podjetje je del
)sla nasledilo iz nekdanje Jugoslavije, že ta-
at smo delali vse oznake za uniformirane
ižbe, torej vojsko, policijo, carino, pravoso-
(, gasilce, železnico in podobno. To proiz-
(injo smo zadržali tudi potem v samostojni
javi in ta posel obsega približno 40 odstot-
V nase proizvodnje, izvoz
aša približno 18 do 20 od-
)tkov, potem so tu še galvan-
E in graverske usluge, pa del
grebnega programa, kon-
etno je to proizvodnja žar,
drugi strani pa se ukvarja-
)še s proizvodnjo pokalov in
ortnih odlikovanj. To pred-
ivlja skupno 75 do 80 od-
itkov naše proizvodnje. Ne-
čsmo bili znani kot izdelo-
lec značk in bižuterije, ta
lizvodnja obsega le še dober
totek. V glavnem smo torej
očniška proizvodnja in
mi problem je v tem, ker
K dejansko nimamo neke
i|ročne vizije. Pripravili
isicer elaborate, med dru-
i smo načrtovali kovnico
larja, kovanje žetonov za
itfonske govorilnice, bili so
irejeni projekti za izdelavo
Bov za ure za nemškega
rtnerja in celoten pogrebni
»gram za osvajanje sloven-
fga tržišča. Toda v Sloveniji
je pojavilo kup uvoznikov,
uvažajo na primer žare, po-
le in druge sorodne izdelke,
pa pomeni manj dela za na-
podjetje.
V Aurei se torej očitno niste
'vočasno prilagodili konku-
in spremenjenim tržnim
*>eram?
''o moji oceni je glavni ra-
'g za sedanje težave zmanj-
ia realizacija in strmo upa-
"ije naročil. Mi smo na osno-
^aključnega računa za lan-
»leto, ko je bila ugotovljena
l^iba, pripravili ukrepe za
^0 izboljšanje razmer.
^^pi niso obrodili sadov, v
slednjih treh mesecih so se
ločila še zmanjšala. V sana-
l^kem programu smo zapisa-
"^a je vzrok za zmanjšanje
*očil neobvladovanje tržiš-
^ Slovenija nas je včasih
^ala po značkah, danes nas
?'ftično ne poznajo. Zato je
bil nas cilj okrepitev komerci-
alne službe in tesnejše sodelo-
vanje s podjetji, ki bi prodaja-
la naše izdelke.
Ste prepričani, da je samo
prodaja odgovorna za sedanje
razmere v Aurei, po pogovorih
z delavci sodeč namreč komer-
cialisti tudi niso imeli kaj po-
nuditi tržišču?
Ljudje seveda imajo svoj
prav. Osebno sem prepričan in
tako zagotavljajo tudi v proiz-
vodnji, da smo sposobni mar-
sikaj narediti, toda najprej je
treba najti kupce.
Kdaj ste na primer v Aurei
ponudili tržišču kakšen nov
izdelek?
Na to vprašanje bi resnično
težko odgovoril. Zame namreč
ni nov izdelek, če smo naredili
drugačno kravatno sponko ali
preuredili stojalo za dežnike.
Nekaj novih stvari je bilo na-
rejenih za slovensko vojsko, na
primer sablje, ampak to ni iz-
delek, namenjen za široko po-
trošnjo.
Torej imajo prav tisti vaši
delavci, ki vam očitajo, da je
bilo premalo ali praktično ni-
česar narejenega na razvoju in
dizajnu novih izdelkov?
Temu res ne morem opore-
kati. Do leta 1990 nam ni bilo
treba o ničemer razmišljati in
se prilagajati novim tržnim
razmeram. Vsi so nas poznali,
prodajali so se milijoni in mili-
joni značk, obeskov, denarja je
bilo dovolj. Tudi v času slo-
venske vojne so delavci delali
noč in dan, da so naredili nova
obeležja za slovensko vojsko.
Sodelovanje z vojsko je ostalo,
vsi drugi programi so padli v
vedo.
Očitno ste torej zaspali na
lovorikah?
Tega ne zanikam. Po drugi
strani pa država z nobenim
ukrepom ni zaščitila sloven-
skega gospodarstva in zagoto-
vila onranjanja delovnih mest
takšnim podjetjem kot je
Aurea. Kot sem prej dejal, se
večina izdelkov, ki bi jih lahko
sami proizvajali, uvaža iz tu-
jine.
Menda ste v Aurei veliko de-
la opravili tudi s pomočjo po-
godbenih delavcev? Zakaj se
niste organizirali tako, da bi
"delo opravili v podjetju?
V Aurei smo sodelovali tudi
z zunanjimi sodelavci in sicer
ima vsaka služba proste roke,
da oceni, kaj je v določenem
trenutku smiselno. Verjamem,
da so pravilno ocenili, kdaj je
bilo ceneje izdelati nek izdelek
s pomočjo zunanjega sodelav-
ca. V sanacijskem programu
smo zdaj zahtevali, da se del
kooperantskih del prenese na-
zaj v podjetje.
Nadaljnja usoda v
rokah delničarjev
Kakšna je v tem trenutku
izguba v podjetju?
V kratkem bomo pripravili
devetmesečni obračun, po pol-
letnih podatkih ima Aurea 29
milijonov tolarjev izgube.
Dejali ste, da ste pripravili
sanacijski program, kakšni so
konkretni izračuni za izhod iz
krize ?
Sanacijski program je nare-
jen, prvič sem ga predstavil
nadzornemu svetu konec av-
gusta. Ta sanacijski načrt
predvideva predvsem poveča-
nje reaUzacije na zaposlenega
in znižanje stroškov. Mesečna
realizacija naj bi znašala na
posameznika 1900 mark, do
konca prvega kvartala 1996 pa
2200 mark. Redno zaposlitev
naj bi po tem načrtu zagotovili
vsaj za 90 delavcev, do konca
letošnjega leta naj bi tekoče
poslovali brez izgube, plače
naj bi se izplačevala v višini
100 odstotkov branžne kolek-
tivne pogodbe. Nadzorni svet
je načrt podprl, poslali smo ga
na ministrstvo za delo, od ko-
der pričakujemo določena
sredstva za ohranjanje delov-
nih mest.
Kakšna pa je bila vaša vizija
podjetja, ko ste podpisali hi-
poteko za najetje kreditov, de-
nar pa po trditvah delavcev
porabili za izplačilo plač?
Pri banki je bil najet hipote-
kami kredit v višini 300 tisoč
mark, najet je bil za premosti-
tev težav v podjetju. Osnovna
vizija pri tem je bila, da smo v
Aurei sposobni ustvariti načr-
tovano mesečno realizacijo.
Ko smo pripravljali plan za le-
to 1995, je bilo namreč ugotov-
ljeno, da moramo mesečno
ustvariti približno 16 milijo-
nov tolarjev. Prve tri mesece je
še kazalo, da bo to uresničeno.
Konkretno je za oktober načr-
tovana realizacija v višini 14
milijonov, sredi oktobra ima
proizvodnja za približno 10
milijonov tolarjev naročil.
Kljub hipoteki podjetje ni v
lasti banke, saj je Aurea oce-
njena na 88 milijonov tolarjev.
Kakšna prihodnost po vaši
oceni torej čaka Aureo?
Prihodnost je odvisna od
lastninskega preoblikovanja.
90 odstotkov zaposlenih je v
Aureo vložilo svoje certifikate,
podjetje je praktično pred
zaključkom lastninskega pre-
oblikovanja. Imamo prvo in
drugo soglasje Agencije, v teh
dneh bo opravljena še regi-
stracija na sodišču, takoj za
tem bo sklicana skupščina del-
niške družbe, pri čemer so de-
lavci in upokojenci 60-odstot-
ni lastnild Auree, ostalo je v
rokah skladov. Delavci so to-
rej večinski lastniki, nadaljnja
usoda podjetja pa bo odvisna
od odločitev na skupščini in
nove uprave, ki jo bodo določi-
li delničarji. irenA BASA
________^ Foto: SHERPA
Direktor Auree Slavko Horvat: »V Sloveniji
nas kupci premalo poznajo.«
yi2no tretjina celjske Auree je zaradi hipotekamega kredita v rokah banke.
HOVd NA BORZI
V znamenju
sprememh
Piše Jožica Maltarii
Na trgu vrednostnih papir-
jev prihaja do vidnejših spre-
memb, ki so opazne zlasti na
gibanju slovenskega borznega
indeksa SBI. Ljubljanska bor-
za je s 1. oktobrom spremenila
sestavo SBI in uvedla še doda-
ten indeks za obveznice BIO.
Število delnic, ki so podlaga za
izračim, se je zmanjšalo z 12
na osem, kar pa se seveda poz-
na pri gibanju vrednosti in-
deksa. Dnevno se je stari in-
deks redkokdaj spremenil za
20 indeksnih točk, v tem pri-
meru so se tečaji delnic morali
spremeniti vsaj za 3 odstotke.
Novi indeks je bolj dinamičen,
saj se je njegova vrednost do-
slej med trgovanjem spreme-
nila za nekaj deset točk. Kaže,
da bo stara sprememba za 20
točk pomenila približno 50 no-
vih točk. SBI tako kratkoroč-
no ni več primerljiv s starim
indeksom, saj njegovo gibanje
ne označuje takšnih sprememb
tečajev, kot smo jih bili vajeni
do sedaj. Tako je 16. oktobra
SBI znašal 1.309,15 točk, BIO
indeks za spremljanje gibanja
obveznic pa 106,76 točk.
Odbor za sprejem vrednost-
nih papirjev in članov na bor-
zo je 11. oktobra sprejel sklep
o uvrstitvi 2. izdaje obveznic
Banke Vipa Nova Gorica v
borzno kotacijo B Ljubljanske
borze. Nominalna vrednost ce-
lotne izdaje obveznic je 4 mio
DEM, obveznice imajo 10-od-
stotno letno obrestno mero.
Prav tako je bila sprejeta v
borzno kotacijo B prednostna
delnica 2. izdaje Banke Vipa.
Jamstveni kapital banke znaša
na dan 30. 6. 95 4.278.000 SIT,
razdeljena je na 35.000 rednih
in 17.500 prednostnih delnic.
Vse delnice imajo nominalno
vrednost 20.000 SIT. Nadalje
je odbor za sprejem VP in čla-
nov na borzo sprejel sklep o
uvrstitvi 2. izdaje obveznice
Slovenske zadružne kmetijske
banke. Skupna nominalna
vrednost celotne izdaje obvez-
nic je 6 mio DEM, obveznice
imajo 10-odstotno letno
obrestno mero. V borzno kota-
cijo A ljubljanske borze je
uvrščena tudi x)bveznica 2. iz-
daje SKB banke in redna del-
nica 2. izdaje SKB banke.
V središču pozornosti sta bi-
li pretekli teden redna delnica
Mladinske knjige Založba
(MKZ) in redna delnica Term
Čatež (TCTR), predvsem zara-
di objave pozitvnih polletnih
rezultatov. Z redno delnico
MKZ je bilo trgovanje, zaradi
30 odstotne rasti 13. 10. 95 pri
tečaju 13.350 SIT, prekinjeno
in se bo nadaljevalo po objavi
ustreznega pojasnila o poslo-
vanju družbe. Srednja vred-
nost delnic Term Čatež je bila
17. oktobra 887 SIT, z njo pa je
bilo za 14 mio SIT prometa.
Največ prometa je bilo v torek
z redno delnico SKB banke za
126,5 mio SIT, srednja vred-
nost pa je znašala 36.755 SIT.
Tečaji obveznic nekoliko mi-
rujejo, saj so zdajšnje cene za
nakup, v primerjavi z donos-
nostjo, previsoke. Na C kotaci-
ji je bUo v torek sklenjenih za
19,9 mio SIT poslov. Nekoliko
, se je umirilo trgovanje z redno
delnico Rogaške, pa tudi na-
kupni boni blagajniških zapi-
sov Banke Slovenije 3. izdaje
ne beležijo večjih nihanj in
prometa.
Počasi je slutiti nove kvali-
tetnejše premike na trgu VP.
Ti se kažejo zlasti v uvrstitvi
novih papirjev na kotacijo in
oblikovanju tečaja VP, na os-
novi kvalitete poslovanja po-
djetja. Seveda pa so in bodo še
vedno prisotni psihološki mo-
menti, ki se kažejo v tveganju
in pričakovanem donosu. Dej-
stvo je, da ima slovenski trg
VP" premalo tradicije, da bi
lahko na osnovi tehničnih in
fundamentalnih analiz skle-
pali o bodočem dogajanju. Po-
trebno se je ravnati po občut-
ku, se oborožiti s čimveč infor-
macijami in čimprej odreagi-
rati na novonastali položaj.
Kljub višji septembrski infla-
ciji in spremenjeni temeljni
obrestni meri v oktobru se
centralna banka še ni odločila
za spremembo obrestnih mer
pri finančnih instrumentih z
ročnostjo do 30 dni.
Javna prodaja v
Petrolu
LJUBLJANA, 17. okto-
bra (Delo) - V soboto se bo
začela za, marsikaterega
Slovenca dolgo pričakova-
na javna prodaja delnic Pe-
trola. Poleg Petrola pa ča-
ka na olastninjenje z javno
prodajo še 70 slovenskih
podjetij. Kar nekaj od teh
prodaj jih bo odprtih šele
naslednje leto, v kratkem
pa se obeta 18 javnih pro-
daj delnic, med največjimi
so Grand hotel Union, Be-
linka, STC Celje, Melamin
Kočevje in Color iz Med-
vod.
Vlada naj da
konkrehie rešitve
LJUBLJANA, 16. okto-
bra (Delo) - Odbor za med-
narodne odnose državnega
zbora je na zaprtimi vrati
razpravljal o odnosih z Ita-
lijo in problematiki Trža-
ške kreditne banke. Na sejo
so bili povabljeni predsed-
niki vseh parlamentarnih
strank. Podpredsednik od-
bora Borut Pahor je po seji
povedal, da niso sprejeli
nobenih novih stališč v
zvezi z odnosi z Italijo. Od-
bor bo odločal, ko bo vlada
predlagala konkretne reši-
tve in jih utemeljila z ana-
lizami in podatki.V zvezi z
usodo Tržaške kreditne
banke pa je dejal, da je od-
bor sldenil, naj vlada do
konca meseca predloži
predlog ukrepov, ki bodo
zagotovili pomoč sloven-
skim gospodarskim sub-
jektom v zamejstvu.
Podpisi za
referendum o
državljanstvu
LJUBLJANA, 13. okto-
bra (Večer) - Jožef Školč,
predsednik državnega zbo-
ra, je določil 60-dnevni rok
za zbiranje podpisov voliv-
cev v podporo zahtevi po
razpisu predhodnega zako-
nodajnega referenduma o
odvzemu državljanstva
osebam, ki so ga pridobile
po 40. členu Zakona o dr-
žavljanstvu. Pobudo sta
vložila poslanca SND Mar-
jan Poljšak in Sašo Lap,
podpisal pa jo je tudi Šte-
fan Matuš (SLS). Poslanci
v pobudi tudi predlagajo,
da izguba statusa držav-
ljanstva ne bi vplivala na
lastninsko pravico in druge
premoženjske pravice, ki
so jih te osebe pridobile kot
državljani RS. Zbiranje
podpisov bo trajalo do 15.
decembra, potrebnih pa je
40 tisoč podpisov volilnih
upravičencev.
Certifikati bodo
veljali pol leta več
LJUBLJANA, 13. okto-
bra (Delo) - Lastniški certi-
fikati, ki jih državljani ne
bodo uporabili do konca
leta, ne bodo propadli, je
povedal državni sekretar
za privatizacijo Tone Rop.
Vlada sicer odločitve o tem,
ali bo njihovo uporabnost
podaljšala generalno ali
zgolj selektivno, še ni spre-
jela, gotovo pa naj bi bilo,
da jih bodo vložili vsi, ki bi
jim to iz objektivnih vzro-
kov ne bo uspelo narediti.
Kot je napovedal Rop, bo--
do uporabnost certifikatov
podaljšali za pol leta. Po
ocenah naj bi bilo oddanih
že za 487,3 milijarde tolar-
jev certifikatov ali 86,5 od-
stotka.
it. 42. - 19. oktober 1995
VROČA TEMA

Obračunali z direictorlem
Bivši direktor Toper Mode Ivan Kramer pobegnil pred razlarlenimi delavkami
Na dvorišču celjskega Topra
smo bili v ponedeljek priča
nevsakdanjemu dogodku.
Razjarjeni delavci novega po-
djetja Toper Mode so namreč
svojemu, zdaj že bivšemu di-
rektorju Ivanu Kramerju pre-
prečili odhod s službenim av-
tomobilom iz tovarne.
Ostre besede so očitno pada-
le že za zidovi tovarne, ko pa
se je Kramer hotel z dvorišča
odpeljati s službenim avtomo-
bilom, je ljudem prekipelo.
Zahtevali so, da jim Kramer
izroči ključe avtomobila, a ker
mu delavke očitno niso zaupa-
le, so ga družno pospremile na
dvorišče oziroma do avtomo-
bila. Ključi so ostali v njihovih
rokah, medtem ko so se zapo-
sleni lotili pregledovanja avto-
mobila, pa se je Ivan Kramer
kar peš odpravil proti mestu.
Podjetje Toper Mode je za-
čelo delovati 12. septembra,
zaposluje približno 150 ljudi,
medtem ko je preostalih 20
ljudi, v glavnem tistih, ki so na
bolniški, porodniškem dopu-
stu ali so invalidi, še vedno
zaposlenih v prejšnjem podjet-
ju Toper 2000. Nova družba
Toper Mode naj bi se ukvarja-
la s proizvodnjo težke konfek-
cije in oblačil za prosti čas, v
glavnem gre za izdelke v sred-
njem cenovnem razredu in Ion
posle, dokaj dobro menda no-
va firma sodeluje s tremi ali
štirimi tujimi partnerji.
Do problemov in pred ča-
som tudi nekajurne prekinitve
dela je prišlo med drugim zato.
ker zaposleni v Toper Mode
zahtevajo in še vedno čakajo
na izplačilo avgustovske pla-
če. Gre za plačo, ki so jo delav-
ci zaslužili še v prejšnji firmi
Toper 2000. Podjetje Toper
Mode je pričakovalo, da bodo
nekaj denarja dobili z ministr-
stva za delo na račun ohranja-
nja delovnih mest, tega denar-
ja ni, po drugi strani pa tudi
banke v glavnem niso več pri-
pravljene spremljati poslova-
nje firme in s krediti pomagati
novi družbi. Za izplačilo zao-
stalih plač bi v Toper Mode
potrebovali 17 milijonov to-
larjev, v začetku tega tedna je
manjkala še tretjina potrebne-
ga denarja. O razmerah v To-
pni Mode zaenkrat ni hotel ni-
česar   povedati   predsednik
nadzornega sveta Franc Ban,
po izrečeni nezaupnici Ivanu
Kramerju pa je nadzorni svet v
ponedeljek imenoval za vršilca
dolžnosti direktorja Toper
Mode Bruna Medveška. Ta naj
bi podjetje vodil tri mesece,
doslej pa je bil Medvešek vo-
dja izvoza v Toper Mode.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Delavci, ki še vedno čakajo na avgustovske plače, Ivanu Kramerju niso dovolili, da bi se z
dvorišča odpeljal s službenim avtomobilom.
Avto je ostal na dvorišču, Ivan Kramer pa jo je peš ucvrl proti mestu. Očitke jeznih de7avcevi|
zagotovo ni preslišal.
»Kako preživeti in kakšna usoda nas čaka,« se zaskrbljeno sprašujejo Toprove delavke.
»Gospod direktor so očitno lovili ribe, namesto da bi se ukvar-
jali s firmo,« so ribiško palico v prtljažniku službenega avtomo-^
bila komentirali delavci.
Kaznovani tudi
redni plačniki?
Žalčanl nai bi zaradi neplačanih
računov jutri ostali brez vode,
ogrevanja in razsvetiienih hodnikov
Delavci Elektra Celje so napovedali, da bodo jutri, v
petek, izklopili skupno elektriko 21 stanovanjskim hišam
in blokom v žalski občini. Problem je nastal zaradi tistih
stanovalcev, ki niso poravnali obratovalnih stroškov, del
teh stroškov pa je tudi plačilo skupne električne razsvet-
ljave. . j
V 21 blokih dolguje 56 neplačnikov Elektru Celje do-«
brih 63 tisoč tolarjev. Ukrep bo prizadel vse stanovalce, ne
le neplačnike. Če bodo namreč v Elektru uresničili svojo
grožnjo, potem bodo ostala v temi vsa stopnišča, ker ne
bodo delali hidroforji, bodo ljudje v višjih nadstropjih
brez vode, stanovanja ne bodo ogrevana, ker bodo brez
elektrike ostale toplotne podpostaje, prav tako bodo v
višja nadstropja ljudje hothli peš, ker ne bo mogoče vklo-
piti dvigal.
Problem, ki je trenutno izbil v žalski občini, se bo
najbrž pojavil še kje drugje, saj gre za nerešena vprašanja
na nivoju celotne države. Ministrstvo za gospodarske
dejavnosti namreč meni, da so zavezanci za plačilo elek-
trike v skupnih prostorih hiše skupaj vsi lastniki oziroma
najemniki stanovanj. Račun bi moral po njihovem mnenju
poravnati upravnik, v tem primeru žalski Sipro, denar pa
izterjati od stanovalcev. Po oceni drugega ministrstva, to
je ministrstva za okolje in prostor, pa je upravnik le
koordinator, ki mora skupni račun razdeliti med stano-
valce, poravnati račun dobavitelju oziroma Elektru Celje
do višine unovčenih sredstev, obenem pa dobavitelja sez-
naniti z neplačniki in višino njihovih obveznosti. Po mne-
nju tega ministrstva dobavitelj električne energije ne
more ustaviti dobave elektrike celotni hiši, saj večina
stanovalcev svoje račune redno plačuje, neplačane račune
pa naj Elektro samo izterja od etažnih lastnikov. Takšna
stališča pa zagovarjajo tudi v žalskem Sipru, med drugim
tudi zato, ker je ministrstvo za okolje in prostor avtor
stanovanjskega zakona in zato ljudje v tem ministrstvu
očitno tudi najbolje vedo, kako so si uresničevanje zakona
predstavljali v praksi.
IB
»Sklad se ne sme spolitizirati«
v Žalcu še vedno vroče okoli Sklada za razvoj obrti in podjetništva
Zapletom v zvezi z imenova-
njem članov upravnega odbo-
ra Sklada za razvoj obrti in
podjetništva v žalski občini še
ni videti konca. Kako komen-
tira dogajanja in morebitne
nadaljnje ukrepe predsednik
upravnega odbora Sklada An-
drej Šporin?
Kot predsednik upravnega
odbora Sklada za razvoj obrti
in podjetništva sem na zadnji
seji žalskega občinskega sveta
predlagal, da se imenujejo čla-
ni upravnega odbora v skladu
s statutom, ker po mojem mne-
nju upravni odbor v trenutni
sestavi ni legitimen oziroma ni
sestavljen v skladu s statutom.
Predlagal sem, da se upošteva
predlog, ki so ga oblikovali v
Zbornici zasebnega gospodar-
stva, da se torej v upravni od-
bor kot predstavnikov obrtni-
kov imenuje Anton Blaj. Moj
predlog je sicer bil uvrščen na
dnevni red, ni pa bil sprejet v
Andrej Šporin, predsednik
upravnega odbora Sklada za
razvoj obrti in podjetništva
Žalec.
predlagani obliki, tako da se
ničesar ni spremenilo.
Kaj boste kot predsednik
upravnega odbora Sklada zdaj
ukrenili?
Sklad za razvoj obrti in po-
djetništva je že pred časom
razpisal šesti natečaj za dode-
litev kreditov, na odgovor
upravnega odbora čaka 40
prosilcev. Zato osebno menim,
da naj upravni odbor deluje in
zaključi vse stvari v zvezi z
šestim razpisom. Do prihodnje
seje občinskega sveta pa je tre-
ba problem razrešiti.
Kako konkretno si to pred-
stavljate?
Osebno menim, da je treba
člane upravnega odbora Skla-
da irnenovati v skladu s statu-
tom, v upravnem odboru mora
biti tudi predstavnik obrtni-
kov, ki ga predlaga Zbornica
zasebnega gospodarstva. V
upravnem odboru mora biti
človek, ki ga predlaga 1400
obrtnikov, ne pa neka stranka,
ker si ne moremo dovoliti, da
se ta organ spolitizira. Uprav-
ni odbor Sklada je eden tistih
v žalski občini, ki je doslej de-
loval profesionalno, ob njegovi
morebitni politizaciji pa je
vprašanje, kakšen smisel sploh
še ima njegov obstoj. Zato kot
predsednik upravnega odbora
tudi podpiram vse korake, ki
jih načrtuje Zbornica zasebne-
ga gospodarstva v primeru, da
se stvari ne razrešijo tako je
treba.
In kakšni bi bili ti koraki?
Verjetno bomo odstopili
najmanj trije člani upravnega
odbora, sam kot predsednik, o
ostalih imenih ne bi govoril.
Vsekakor se strinjam tudi s
tem, da obrtniki razmislijo o
umiku njihovih sredstev iz
Sklada, ki so jih doslej prispe-
vali preko prispevne stopnje.
Zadnji korak pa so razmišlja-
nja o ustanovitvi novega Skla-
da, ki bi ga ustanovila Zborni-
ca zasebnega gospodarstva
skupaj z lokalnimi bankami.
IRENA BAŠA
Št. 42. - 19. oktober 1995
1
VROČA TEMA
Zapleti s
termalnim
Kopališčem
M0ma pogodba med Turističnim društvom In nalemniki bazena v
jfdsklh Toplicah - Bo Imelo zadnjo besedo sodišče?
gimske Toplice so v zad-
j^m času deležne precejšne
ledijske pozornosti, saj se v
,3ju neprestano nekaj zaple-
, Ljudje ne najdejo skupnega
jika pri pomembnih odloči-
[jb. Skrhani medsebojni od-
gsi in pasivnost odgovornih
jdi so vzrok za številne pro-
^me, ki ovirajo razvoj kraja,
iprav si zanj mnogi prizade-
ijo. Tudi če smo mislili, da je
laj termalno kopališče brez
iav, smo se zmotili, kajti tam
av tako škriplje. Forum ter-
g, ki ima kopališče v najemu,
li vlagati v objekte in okoli-
iter vse skupaj posodobiti,
[istično društvo pa ima po-
isleke in se z naložbami ne
tinja. Po drugi strani pa so
ijemnikom ob podpisu po-
dbe določili, da so dolžni v
[aju skrbeti za gostinstvo in
rizem, ali drugače rečeno, za
ivoj kraja.
V čem je problem, smo se
leli pozanimati pri najemni-
i kopališča in pri lastniku,
rističnem društvu. Odgovore^
o dobili le od najemnikov,^
ma Klemena in Marjana'
|*i»mca. Predsednik turistič-i
'   društva Jože Jamšek ni'
dati nobene izjave. Pro-
je zato predstavljen le zi
trani, zakaj, pa si lahko,
-.aga vsak sam.
Kopališče sta leta 1991 v ro-
prevzela Samo Klemen in
arjan Bremec, v veliko po-
ič pri delu pa sta jima njimi
ni. Prvi dve leti so se s člani
oziroma z upravnim odborom
turističnega društva dobro ra-
zvuneli, potem pa so nastopile
prve težave... »Mineva pet let,
odkar smo se odločili, da bomo
vzeli v najem termalno kopa-
lišče v Rimskih Toplicah. Da
smo prišli v igro je bil zgolj
slučaj. Videli smo razpis v De-
lu in se nanj odzvali. Izdelan
smo imeli program razvoja ko-
pališča in veliko idej smo do
danes že uresničili. Člani in
vodstvo društva so že takrat
vedeli za naše namere, vendar
so nam kasneje naše naložbe
prepovedali. Podpisali smo
najemniško pogodbo, ki nam
je določala tri tisoč nemških
mark mesečne najemnine, to-
rej 36 tisoč na leto. Poleg tega
je narekovala, da moramo v
roku petih let prispevati v ob-
jekte oziroma okolico lasten
vložek v višini 145 tisoč mark,
kar pa ostane v lasti društva.
Po treh letih in pol smo ta vlo-
žek že dosegli. S tem pa so
nastali problemi. Pogodba, ki
je temelj našega dogovarjanja
in uradni dokument za obe
stranki, navaja med drugim
dve stvari, ki sta danes spor-
ni,« razlagata najemnika. To
sta voda in lastništvo. Društvo
je kot lastnik dolžno skrbeti za
termalno vodo, ki jo uporablja
kopališče. Poleg tega pa ni
urejeno lastništvo zemljišča,
kar se je izkazalo šele kasneje.
Zemljišče, kjer je danes kopa-
lišče, sploh ni v celoti v lasti
turističnega društva.
Upravljanje s tujo
zemljo In
prepovedane naložbe
Prve težave so nastopile že
takrat, ko so najemniki hoteli
odstraniti kiosk, kjer obisko-
valci kopališča lahko kupijo
hrano in pijačo. Objekt je bil v
slabem, oziroma za delo nepri-
mernem stanju. Najemniki so
hoteli postaviti novega. »Ko
smo na občini iskali ustrezna
potrdila, smo ugotovili, da
zemljišče za objektom, kjer je
plesišče, sploh ni last društva.
Sprva je bilo v lasti Kmetijske
zadruge Laško, zdaj je pa v
državni lasti. Na društvu do
takrat tega sploh niso vedeli,
mi pa še vedno ne vemo, kje so
mejniki. Se pravi, da smo ves
čas upravljali s tujo zemljo.
Vložili smo prošnjo, da bi do-
kupili še tisto zemljišče, ravno
tako pa je prošnjo vložilo tudi
društvo, vendar zadeva še ni
rešena.
Drugi problem pa je voda.
Turistično društvo je kot go-
spodar termalne vode dolžno
skrbeti zanjo in nam zagotovi-
ti normalno količino. Ugotovi-
li smo, da za polnjenje bazena
z vodo potrebujemo trinajst
sekundnih litrov vode, za vses-
plošni pretok pa zadostuje tu-
di osem ali devet. Žal pa je
imamo malo pod sedem se-
kundnih litrov. Pri vsem tem
je morda zanimivo, da se kar
40 sekundnih litrov vode pri
zdravilišču le obrne m steče v
Savinjo. To je že druga
zgodba...«
Možnih rešitev je seveda
več: ali vrtino očistiti ali ure-
diti črpalko... »Ogromno tru-
da in energije smo porabili za
vse potrebne opravke glede
vode in z njo povezanimi razi-
skavami. Sami smo se zanima-
li za vse in iskali potrebne in-
formacije. Morali smo celo do
predsednika vlade, da je nje-
gov kabinet poklical na Mini-
strstvo za obrambo (Bogataja).
Izrecno so nam dovolili, da
lahko damo črpalko v vrtino.
Vse smo uredili, na sestanku,
ki smo ga imeli kasneje z dru-
štvom, pa nam je prekipelo.
Rekli so, kaj se gremo, da pre-
hitevamo po desni, da morajo
oni te zadeve urejati in tako
naprej. Ja kdo jih bo pa čakal?
Dotok vode slabi in če bo šlo
tako naprej, bomo morali ba-
zen za kakšen dan v tednu za-
preti. Drugo leto bomo lahko
imeli le šest dni odprto ali pa
še to ne. Po drugi strani se pa z
vodo sploh nočejo ukvarjati,
čeprav so p>o pogodbi dolžni
skrbeti zanjo. Tako ali druga-
če. Oktobra lansko leto smo jih
obvestili, da dotok vode pada.
Leta 1991 se je bazen z vodo
napolnil v 18 urah, danes pa
potrebuje 36 ur. Kaj naj zdaj
naredimo?« se sprašujeta Sa-
mo Klemen in Marjan Bremec.
Kot sta povedala, se s turi-
stičnim društvom niso mogU
dogovarjati za skupno mizo,
ker se njihova mnenja zelo ra-
zlikujejo. Skupnega jezika ni-
koli niso našli. Najemnika sta
upravnem odboru večkrat,
predlagala, da bi vsaj enkrat
sodelovala na njihovih sestan-
kih, vendar jima ni uspelo. Vsi
predlogi so padli na neplodna
tla. Sporne so postale tudi na-
ložbe, kajti niso jima dovolili
več investirati. Vrednost na-
ložb je že v lanskem letu dose-
gla 145 tisoč mark, toliko kot
najemniška pogodba zahteva.
Kaj pa naprej? Najemnika sta
želela investirati še več. Na
primer dograditi objekt, kjer
bi uredili prenočišča za goste.
Imela sta veliko težav s soglas-
jem društva, vendar sta si ga
kljub temu izborila in poskr-
bela za osemnajst ležišč, kar se
je kasneje izkazalo za pamet-
no, saj so bile sobe polno zase-
dene. Marca letos so društvu
predlagali, da bi v kopališče
vložili do 400 tisoč nemških
mark, seveda v daljšem ob-
dobju in tako z gradnjo kom-
pleksa zaključili. Poskrbeli bi
za teniška igrišča in druge ak-
tivnosti, zgradili nove vodne
površine, kjer bi lahko ločili
bolne in zdrave ljudi, poskrbe-
li pa bi tudi za otroke. Skrat-
ka, nadaljevali bi z uresniče-
vanjem načrtov.
Najemniška pogodba je do-
ločala le spodnjo mejo zahte-
vanih finančnih vložkov, zgor-
nje pa ne. »Po eni strani od nas
zahtevajo, da delamo in
ustvarjamo, po drugi strani pa
nam ne pustijo investirati. Ka-
ko naj potem delamo? Nikoli
se nismo imeli namena krega-
ti, pa vendar zdaj ne gre dru-
gače. Pogovori niso možni, to-
rej naj nekdo tretji pove, kdo
ima prav. V enem izmed čle-
nov v pogodbi piše, da nam
morajo delež, ki presega zah-
tevani vložek, torej 145 tisoč
mark, po potrebi izplačati ali
se kako drugače dogovoriti. V
tem vložku je poleg denarja
tudi ogromno našega dela, ki
ga bodo morali strokovnjaki
oceniti. Predlagali smo arbi-
tražo, ker so bili dogovori neu-
spešni. Pripravljeni smo iti tu-
di na sodišče, kajti zdaj si na-
jemniško pogodbo, ki smo jo
takrat podpisali, razlaga vsak
po svoje. Ker se z ničemer ne
strinjajo, smo prenehali plače-
vati najemnino, s tem smo res
naredili prekršek, vendar je
bilo to neke vrste opozorilo.
Denar kljub vsemu redno na-
lagamo na račun, v kar se lah-
ko prepričajo, saj smo jih poo-
blastili, da lahko stanje na ra-
čunu pogledajo, denarja pa ne
morejo dvigniti, prav tako pa
tudi mi ne. Ko se bo zadeva
razpletla, bodo lahko denar
takoj dvignili, skupaj z obrest-
mi. Se vedno smo pripravljeni
na kompromis, čeprav slabo
kaže. Očitno bodo govorili le
še pravniki,« zaključujeta
zgodbo najemnika.
Kako se bo vse skupaj raz-
pletlo, bomo še videli. Žalost-
no je, da še tisti, ki v Rimske
Toplice sploh hočejo vlagati,
ne morejo. Škoda, da nismo
imeli priložnosti slišati še dru-
ge strani, saj bi nam bilo mar-
sikaj bolj jasno. Morda bi tudi
zvedeU, zakaj so nadaljnje na-
ložbe v termalno kopališče ne-
zaželene. Najemnika sta seve-
da pripravljena vse skupaj pu-
stiti, če jima turistično društvo
izplača, kar sta vložila. Še za-
nimivost: turistično društvo bi
v petnajstih letih, za kolikor so
podpisali pogodbo, prejelo 540
tisoč mark od najemnine.
DAMJANA SEME
Marjan Bremec in Samo Klemen, lastnika podjetja Forum terma, ki imata še veliko načrtov,
vprašanje pa je, če jih bosta lahko uresničila.
Metla in icrpa za najstnici
memarjeni športni objekti na območju Celjskega sejma - Več bi lahko naredili tudi najemniki
Glavne ugotovitve začasne komi-
i« Občinskega sveta Mestne občine
'Ije, ki si je v začetku poletja zada-
ttalogo pregledati vse športne ob-
^te na območju podjetja Celjski
i«in in ustreznost njihove uporabe,
'Mle: >Objekti so zastareli - dvora-
A in B sta stari 19 oziroma 16 let -
nujno potrebni posodobitve, več
^ornosti je potrebno posvetiti red-
'*u vzdrževanju, čiščenju in higi-
"> napraviti pa je potrebno priori-
^> plan potrebnih sanacij ob-
*tov.<
'celjski svetniki so imenovali >Za-
komisijo za pregled športnih
"laktov na območju Golovca ter
^feznost njihove rabe< zaradi šte-
'"^ pritožb, da so športni objekti
'Okviru podjetja Celjski sejem za-
^arjeni in v primerjavi z gospo-
'^kim delom podjetja odrinjeni ob
1° Pobudnik za imenovanje komi-
je bil svetnik iz vrst LDS Janez
*'šič, komisijo, ki ji je predsedoval
*'an Jug, pa so sestavljali še: Ber-
Krivec, Majda Slokan, Silve-
*f Gorenšek, Željko Cigler, Andrej
^^eršič in kot zunemja članica dr.
'^ona Rus.
komisije
j^omisija si je skupaj s predstav-
j oitia Celjskega sejma, z vodjo
>čne službe Nikolajem Torkar-^
j. ifi vodjo marketinga PE Šport in
jl^itve Andrejo Sevšek, avgusta
^ala obe športni dvorani ter zu-j
nanje športne objekte, pri ogledu pa
so člani ugotovili kar precej po-
manjkljivosti.
V dvorani B je pri bazenu najbolj
kritično puščanje strešne kritine, saj
beležijo vdore vode v bazen in žen-
ske sanitarije, potrebno je zavarova-
ti vse vtičnice, pravilno zavarovati
električne vodnike ter obnoviti lese-
ne obloge ter garderobe. V dvorani B
je prenove potrebna tudi kotlovnica,
ob stari tehnologiji pa je še dodaten
problem to, da je bila kar trikrat
poplavljena. Kegljišče je izredno
slabo prezračevcmo, saj ne deluje
klima naprava, zaradi puščanja
strešne kritine prihaja do vdora vo-
de na steze, popravil in rednega
vzdrževanja pa so potrebne tudi
garderobe in sanitarije.
Tudi v dvorani A je popravil kar
za obsežen spisek: saniranje poško-
dovanih vmesnih sten, razen novega
parketa tudi vseh podov, pleskanje
železnih elementov, ureditev gretja
in prezračevanja, postavitev dodat-
nih garderob in tušev, nenazadnje
pa še temeljito čiščenje. V dvorani A
je zadnja leta tudi diskoteka Casa-
blanca, za katero 7-letna najemna
pogodba poteče letos. Prostor je po
ugotovitvah komisije zanesljivo v
najslabšem stanju, sanitarije so po-
vsem uničene, na straniščnih školj-
kah ni desk, ploščice so razbite, pipe
potrgane,...
Na zunanjih športnih igriščih je
pomanjkljivosti manj, vseeno pa 2
asfaltni rokometni površini nista
uporabni zaradi barak, katerih od-
stranitev je vodstvo Celjskega sejma
zahtevalo vse od konca MOS 94,
usposobiti pa je treba tudi veliko
travnato nogometno igrišče.
Po ogledu so se člani komisije po-
govorili z uporabniki športnih ob-
jektov, v pogovoru pa sta sodelovala
tudi direktor Celjskega sejma d.o.o.
mag. Franc Pangerl in predsednik
Športne zveze Celje Jože Creršak.
Kakšno je bilo delo
komisije?
Na zasedanju celjskih svetnikov
je delo komisije in njeno zaključno
poročilo predstavil predsednik Šte-
fan Jug, z njim pa se ni strinjal Janez
Goršič.
Menil je, da se je namen, zaradi
katerega je bila komisija sploh usta-
novljena, z njenim delom v celoti
razvodenel. »Pobuda za komisijo je
bila širša, osnova so bUe pred časom
zapisane pritožbe športnikov in
uporabnikov športnih objektov, ki
so z razmerami na Celjskem sejmu
nezadovoljni. Glede na poročilo ko-
misije pa je zdaj vse izpadlo tako,
kot da so slabega stanja krivi šport-
niki, ne pa podjetje Celjski sejem,«
je menil Goršič, ki je nezadovoljen
tudi z delom upravnega odbora Celj-
skega sejma d.o.o. Prepričan je, da
bi tako gospodarski kot športni del v
podjetju lahko uspešno poslovala,
člani upravnega odbora pa bi morali
svoje delo opravljati neodvisno in
odgovorno.
Nekaj svetnikov je v Goršičevo
podporo predlagalo, da se z dnevne-
ga reda zasedanja umakne razprava
o poročilu vse dokler se člani komi-
sije ne uskladijo med seboj. Pred-
sednik komisije Štefan Jug je poro-
čilo vseeno predlagal v sprejem, saj
za njim >v celoti stoji,< kot je pouda-
ril. Z večino glasov so svetniki nato
poročilo sprejeli.
Po Jugovih besedah je delo začas-
ne komisije zdaj opravljeno, vesel pa
je tega, da so športni' objekti Celj-
skega sejma v času do sredine okto-
bra doživeli temeljito čiščenje. Obeh
najstnic, 19-letne dvorane A in 16-
letne dvorane B, sta se metla in krpa
temeljito dotaknili, v naslednjih me-
secih pa bo treba postoriti še kaj
drugega.
Vzdrževanje in denar
v podjetju Celjski sejem so pre-
pričani, da športnih objektov ne za-
nemarjajo, saj so v redno vzdrževa-
nje in obratovanje le-teh zadnja tri
leta vložili kar pol milijona nemških
mark.
Direktor Celjskega sejma mag.
Franc Pangerl pojasnjuje, da gospo-
darjenje s športnimi objekti meseč-
no zajema vrsto stroškov, ki jih sa-
ma športna dejavnost preprosto ne
pokriva. »Pozimi mesečno plačuje-
mo za ogrevanje tudi po 1,6 do 1,9
milijona tolarjev, računi za elektri-
ko se vrtijo okoli 800 tisočakov, da
naštejem le nekaj številk. Vse to so
stroški, ki jih moramo v podjetju
redno plačevati, na zunaj, v izbolj-
šanju športnega standarda, pa niso
vidni.« Ob tem opozarja še na teža-
ve, ki jih imajo s pogodbenimi sode-
lavci, prepričan pa je, da bi za ob-
jekte v celoti lahko bolj skrbeli tudi
najemniki in uporabniki sami.
Sicer pa v Celjskem sejmu d.o.o.
prav v tem času pripravljajo pro-
gram lastninjenja - spremenjeno ra-
zličico programa naj bi v kratkem
obravnaval upravni odbor podjetja -
in prav zaključek lastninjenja bo
prinesel marsikater odgovor na od-
prta   vprašanja   gospodarjenja   s
športnimi objekti.
Celjski župan Jože Zimšek kljub
temu, da še ni narejen plan priori-
tetnih sanacij športnih objektov, po-
jasnjuje, da v grobem le lahko govo-
rimo o nalogah za prihodnje leto.
»Nekdanji SRC Golovec oziroma
Celjski sejem mora tudi po lastni-
njenju imeti enotnega gospodarja.
Vemo, v kakšne namene so bili ob-
jekti zgrajeni, zato moramo njihovo
športno, rekreacijsko, prireditveno
in gospodarsko vlogo zagotoviti tudi
naprej. Sam menim, da moramo pri-
hodnje leto v okviru investicijskega
vzdrževanja sanirati objekte, poseb-
no pozornost pa nameniti prenovi in
ureditvi kegljišča. Ali poenostavlje-
no povedano - če se je doslej dobiček
prvenstveno vlagal v gospodarsko
infrastrukturo kompleksa, se ga mo-
ra zdaj več odmeriti za športne ob-
jekte, ki pa so tako ali tako v dvojni
funkciji.«
IVANA STAMEJČIČ
Šff. 42. - 19. oktober 1995
INTERVJU

Srce in roice
proste za bolnika
Naj bo človek še tako bolan, njegov položaj nI nikoli brezupen - Upanje za hudo bolnega ali
untlrajocega pomeni tudi to, da preživi še en navaden dan s tistimi, ki mu grejejo srce
v času, ko se poslavlja
Naj bo človek še tako bolan, njegov položaj ni
nikoli brezupen - Upanje za hudo bolnega ali
umirajočega pomeni tudi to, da preživi še en
navaden dan s tistimi, ki mu grejejo srce v ča-
su, ko se poslavlja
Bili so le še ena izmed mnogih družin, ki je
preživljala hude stiske in otožne trenutke ob
umiranju najbližjega, njihovega moža in očeta.
Izvedeli so, da ima pljučnega raka, da je stanje
resno in da morajo biti pripravljeni na vse.
Obiskali so ga v bolnišnici, a v sobi zdržali le
slabih pet minut. Pretreseni so odšli ven in
zdravnici dejali, da imajo očeta preveč radi, da
bi mogli biti ob njem, saj se zavedajo, kako
hudo je z njim, kaj ga čaka. Res so ga imeli zelo
radi, in vendar, so ga imeli tako zelo radi, da so
ga navsezadnje pustili samega? Hudo bolni in
umirajoči se najbolj bojijo bolečin in samote.
Četudi morda že odhajajo na oni svet, so še
zmeraj živi ljudje, ki hrepenijo po bližini naj-
dražjih, pri tem pa upajo, da jim niso v breme.
Zakaj bi o smrti govorili le 1. novembra?
Ljudje ne umirajo le na ta dan, pravi dr. Metka
Klevišar, avtorica knjige Spremljanje umira-
jočih, s katero je želela opogumiti vse, ki se
srečajo z umirajočim, da ostanejo pri njem.
Skuša nam razložiti, naj nehamo ločevati svet
na svet zdravih in bolnih, kajti oba sta tesno
prepletena in vmes ni jasne meje. Danes se ti
zdi, da pripadaš svetu zdravih, a hipoma, že
jutri, se lahko znajdeš di-ugje. Zato ne ločujmo
življenja in smrti, kajti, kot je zapisal Gibran,
življenje in smrt sta eno, kot sta eno reka in
ocean. »Smrti ne more nihče uiti,« pravi dr.
Klevišarjeva, »del našega življenja je, pa naj se
še tako borimo proti njej. Kakovost našega
življenja je odvisna prav od tega, kako spreje-
mamo neizbežnost smrti in kakšen je naš od-
nos do umirajočih.«
Vedno več ljudi umira izven domov in kroga
svojih družin, v bolnišnicah ali domovih za
ostarele, le redkim pa je dano, da jih do tistega
trenutka, ko morajo po volji narave oditi, po-
spremijo svojci. Preveč je dela in obveznosti in
preveč je strahu pred smrtjo. Prehitro obupa-
mo, ko gledamo ob sebi človeka, ki trpi in ga je
bolezen že skoraj dotolkla. Strah nas je zanj in
strah nas je zase, ki bomo ostali sami in morali
živeti naprej. Hudo je videti, kako se svet lah-
kotno zavrti naprej, čeprav tistega človeka, ki
je bil naše središče, ni več. Včasih nas mučijo
občutki krivde, da smo zanj storili premalo ali
pa da smo kaj storili narobe. Občutek krivde je
dolgo preganjal neko famiacevtko, ki ji je mož
umrl za rakom; tik preden je izdihnil, je poje-
del dve rezini mandarine; neznosno jo je mori-
la misel, da je ona zakrivila njegovo smrt, ker
mu je dala sadež. Nihče pa ji ni dejal, da ga
mandarina nikakor ni mogla ubiti...
Dr. Klevišarjeva je v dvajsetih letih, ko je
delala na Onkološkem inštitutu z bolniki, ki
imajo pljučnega raka, doživela veliko smrti,
veliko upanja in volje, pretresljivih odzivov,
pa tudi globokega strahu in pobegov pred res-
ničnostjo: »Delo na Onkološkem inštitutu ima
zelo pomembno vlogo pri mojem razvoju, tam
sem namreč začutila potrebo, da ni dovolj bol-
nike samo zdraviti z obsevanji in zdravili, saj
potrebujejo še mnogo več, tako bolniki kot
njihove družine. Človek predpisuje zdravilo,
opravlja preglede, a če bolnik ne začuti člove-
škega odnosa, je tudi terapija vprašljiva. Sre-
čevala se nisem samo s hudimi diagnozami
mojih pacientov, pač pa tudi z vsemi človeški-
mi stiskami njihovih svojcev.«
Kako so bolniki, ki so imeli pljučnega raka,
sprejemali to diagnozo in kako so reagirali
njihovi svojci?
»Menim, da so bolniki bolj realni kot njihovi
svojci, saj so oni tisti, ki bolezen doživljajo na
sebi. Svojci so v še veliko hujši stiski, ker so
manj realni in pripisujejo bolniku manj spo-
sobnosti za boj z boleznijo in manj energije,
kot je v resnici imajo.«
Katere moči pa lahko človek aktivira v sa-
mem sebi v boju s hudo boleznijo? Ste bili
v svoji dolgoletni praksi kdaj priča presenetlji-
vim preobratom v zdravljenju, čudežnim oz-
dravljenjem?
»Čudežev se v življenju dogaja veliko. Prav
za nobenega človeka ne moremo reči: tako je
z njim in nič drugače. Človek nikoli ne ve,
koliko časa bo še živel. Recimo bolnik s pljuč-
nim rakom ima na splošno slabo prognozo; to
pomeni, da je medialno preživetje slabo, am-
pak nikjer ni rečeno, da kakšen izmed njih ne
bo ozdravel. Pri vsakem človeku, še pri tako
bolnem, je treba to možnost dopuščati, tisto
Dr. Metka Klevišar: »Če hočemo počlovečiti ta
svet, moramo biti bolj pripravljeni vztrajati ob
hudo bolnem ali umirajočem članu svoje dru-
Mne.s^___________._______......
najboljšo varianto. Vemo, kakšna je največja
verjetnost, možno pa je vse.«
Ampak velikokrat so ravno zdravniške
prognoze tiste, ob katerih svojci ne vedo, kako
reagirati. Zdravniki na primer napove jo, da
pacientu ostane le še nekaj mesecev življenja
in svojcem svetujejo, naj bolniku ne povedo
resnice. Kako naj svojci ravnajo v takih prime-
rih, naj se z bolnim odkrito pogovorijo o tem,
da utegnejo drug drugega izgubiti, ali naj se
držijo resnice?
»Sama si kot zdravnica nikoli ne bi upala
časovno prognozirati. Nikoli ne moremo zago-
tovo vedeti, kaj bo z bolnikom. Bolnikovim
svojcem sem tudi v najbolj zaskrbljujočih pri-
merih lahko povedala le, da je stanje resno in
da morajo biti pripravljeni na vse, vendar naj
upajo tudi v dobro. Če pa bolniku ne povemo
resnice, menim, da je to zelo huda napaka.
Vsak bolnik ima pravico, da izve, če vpraša.
Od njega je odvisno, ali vpraša in on je tisti, ki
odloča, ali hoče vedeti. Teh dveh načel se je
treba vedno držati: ne se lagati in povedati
toliko, kohkor bolnik vpraša. Nikoli ni prav,
da rečemo: ne povejte mu, ker je to boljše zanj.
Tako mislijo zdravi ljudje, ker se sami bojijo.
To je problem tako zdravstvenega osebja kot
svojcev, ker se bojijo govoriti o tem.«   «
Pravite, četudi je bolezen še tako huda, sta-
nje ni nikoli brezupno. Kakšna je sploh razlika
med vlivanjem volje in spodbujanjem ter laž-
nim upanjem?
»Lažno upanje je, če bolniku govorimo: saj
bo dobro, saj ni tako hudo, saj boš kmalu
ozdravel... Vendar je stanje v resnici hudo.
Upati pa pomeni, da si v sebi prepričan, da
tudi če je tako hudo, upaš na bolje; ni treba, da
to verbaliziraš. Upanje ni samo upanje v oz-
dravitev. Upanje je to, da boš bolnemu poma-
gal, da ga ne bo bolelo, da ta človek ne bo sam,
upanje je tudi to, da bo ta človek preživel
današnji dan. Tukaj in zdaj upaš.«
Vsak bolnik je prva skrb družine in potrebu-
je toplo človeško naklonjenost ljudi, ki ga ima-
jo radi - ste zapisali v svoji knjigi. Zakaj meni-
te, da je to prvo in najboljše zdravilo?
»Odnos je tisti, ki zdravi. Človeški odnos
igra odločilno vlogo. Prav gotovo je odnos
zdravstvenega osebja pomemben, a še bolj po-
memben je odnos tistih ljudi, ki so bolnemu
blizu. Če nekdo, ki ti ni blizu, ni tako prijazen
s teboj, ni tako hudo, kot če niso prijazni tvoji
domači. Gre za tvoje življenje in ti si si življe-
nje zastavil v določenem krogu ljudi. Če so
dobri s teboj, je to blagodejno zate.«
Zdraviti, ste zapisali, pomeni bolnikom tudi
pomagati, da se spravijo s svojci, s katerimi
morda že leta in leta ne govorijo. Je odpušča-
nje med bolniki in njihovimi svojci ter prijate-
lji res tako pomemben del vsakega zdrav-
ljenja?
»Odpuščanje, pravzaprav sprava je v našem
življenju ena zelo pomembnih stvari. Naši člo-
veški odnosi so tisto bistveno, kar imamo. Za
kvaliteto živlienja so p^av gotovo najvažnejši.
Če si z nekom sprt, je v tebi že nekaj zablokira-
no, to pomeni, da težje živiš. Hudo je, če sporov
ne razrešiš sproti, kajti če se nabirajo, je to še
toliko hujše. Če pa se življenje izteka in veš, da
se to ne bo nikoli poravnalo, pa to prinaša
neizmerno težko spoznanje. Sprava je enako
pomembna tako za tistega, ki umira, kot za
tistega, ki bo naprej živel.«
Ravno svojci se zavoljo tega, ker bodo oni
tisti, ki bodo živeli še naprej, čestokrat znajde-
jo v hudih stiskah. Naj skušajo te stiske pred
umirajočim zatajiti ali pa je popolna iskrenost
boljša pot?
»To je odvisno predvsem od odnosov, v kate-
rih so prej živeli. Če so se že pred tem odkrito
pogovarjali, bodo tudi v tem trenutku eni in
drugi o svojih stiskah spregovorili. Spominjam
se zakonskega para; mož je umiral, a ves čas
sta se izjemno odkrito pogovarjala o vsem, kar
ju je težilo. Skupaj sta brala Franklovo knjigo
Psiholog v taborišču smrti... Mož je takrat
rekel ženi: >Saj ti boš na slabšem, ti boš ostala.<
Vesela sem bila, ko sem doživela, da sta se tako
pogovarjala. Vendar se k pogovoru ne da prisi-
liti, če se ljudje že prej niso vajeni pogovarjati.
Večina ljudi pa se danes ne pogovarja dovolj.
Pogovarjajo se, kaj bodo kupili, gradili... pre-
malo pa o tem, kaj čutijo.«
Kaj je temelj je komunikacije z umirajočim?
»Temelj vsake komunikacije je podati roko
in pogledati v oči, s tem se ustvarja bližina.
Morali bi imeti srce in roke, proste za bolnika.
Znali naj bi mu prisluhniti, včasih je namreč
tudi molk pomemben način sporazvunevanja.
Včasih je najvažnejše to, da smo tiho, da nič ne
rečemo. Vzdržimo, da je tik zraven nas nekdo,
ki joka, toži in nam pove, da mu je težkb.
Dovolimo mu, da spravi bolečino iz sebe. Ena-
ko pomembni sta besedna in nebesedna komu-
nikacija, še posebej slednja je naša prvotna
komunikacija. S pogledom, dotikom, nasme-
hom in držo ne moremo nikoli lagati.«
Kaj je tisto, kar umirajoči najbolj potrebuje?
»Najbolj potrebuje dvoje: da ima nekoga ob
sebi in da ga ne boli. Potrebuje tudi občutek,
da ni drugim v breme. Boji se, da bo ostal sam
in da utegne izgubiti človeško dostojanstvo.
Čim bolj so ljudje preprosti in nezahtevni, še
neobremenjeni s sodobnim tehničnim načinom
mišljenja, ki hoče vse do potankosti analizirati
in z matematično natančnostjo dokazati, toli-
ko bolj preprosto in modro ravnajo ob neoz-
dravljivo bolnem. Umirajoči potrebuje ob sebi
človeka, ki z njim upa, ki je z njim odkrit in mu
omogoči, da lahko spregovori o sebi. Pomemb-
no je, da svojci do konca ravnajo z njim člove-
ško in dostojanstveno kot z živim človekom.
Prav je, da bolniku do zadnjega omogočimo,
da je tudi njegov zunanji videz urejen. To mu
omogoča, da se počuti manj ranjenega v svo-
jem dostojanstvu. Bolnik naj ima tudi do kon-
ca občutek, da lahko sam odloča o sebi. Nolw
zdravnik mu te pravice ne more in ne a
odvzeti, lahko mu svetuje, ne sme pa ga sprj
Ijati v odvisnost od sebe. Spremljati umirj
čega bolnika pomeni pomagati mu živeti
zadnjem delu njegove življenjske poti.«
Smrt je naravni mejnik. A nekaj najtežje
kar se lahko zgodi staršem, je izguba otr«^
najdražjega bitja...
»O tem bi lahko največ povedali samo ti
starši, ki so otroka izgubili. Kako so ravnaliT
umirajočem otroku in kako so se z izg^u
soočili. Ti starši so lahko v največjo pomoč,]!
Učimo se torej na lastnih izgubah. TudiB
ste izgubili mater, ko ste bili stari 33 let.   M
»Moji starši so bili preprosti ljudje, venoB
je bil v družini ves čas prisoten na eni strajJ
velik življenjski optimizem, na drugi pa velij;
realizem. V naši družini smo doživljali vrsto
let občutek, da lahko naša mama vsak hiij
umre, saj je bila hudo bolna. Mi smo se o te^
pogovarjali, za nas je bila smrt nekaj, kar s«
lahko vedno dogodi. Če odraščaš v vedenju, (Jj
je smrt kot možnost vedno prisotna, je povsen
drugače, kot če se tako tabuizira, da se o t^
sploh ne govori.« fl
Od junija letos deluje v Sloveniji drušnl
Hospic, v katerem skušate detabiuzirati uo^
ranje in smrt v našem okolju. Kakšen je glavij
namen te skupine, v kateri sodelujete zdravnj.
ki, socialni delavci, medicinske sestre, tudi dvi
duhovnika in psiholog? m
»Hospic je filozofija življenja. Hospic po«
ni spoštovati človekovo življenje do zadnjj
diha in narediti vse, da bo življenje umirajo«
čim boljše; to pomeni predvsem ponuditi M
moč driižini, da bodo pripravljeni ostati«
umirajočih, obenem pa vzgajati zdravstven?
delavce v smislu, da spremljanje umirajočili
sodi k zdravljenju. Naloga pa je tudi osvešča-
nje celotne populacije, da je smrt del življenja,
ki ga ne smemo tabuizira ti. Bolj ko bomo smrt
sprejemali kot del našega življenja, lažje s«
bomo z njo soočali. Po svetu imajo hospice tudi
praktično zastavljene, kot hiše, v katerih naj-
dejo pomoč hudo bolni in umirajoči. Najbolj
znan je hospic Sv. Krištofa v Londonu, ki ima
na voljo 60 postelj. Ne izvajajo nobene nepo-
trebne agresivne terapije, skrbijo pa še zlasti:
za protibolečinsko terapijo in za to, da so svoj-
ci bolnikov čim več prisotni. To je poseben
kraj, v katerem so si izbrali naslednje vodilo;
Dodajajmo življenje dnevom in ne dni živ-
ljenju.«
Ob zavedanju smrti se vedno znova učimo,
kaj je bistveno. Zakaj in kako smrt spreminja
lestvico naših vrednost?
»Umirajoči so naši učitelji. Učijo nas, kakq
živeti. Učijo nas pristnih človeških odnosov,
kajti ob njih moramo sneti svojo masko in biti
to, kar smo. Učijo nas komunikacije, sko?
katero postanemo pozorni na drobne stvai
v življenju. Začnemo se spraševati, kaj je v živ-
ljenju pomembno, kajti vrednote so drugačne,
dokler si zdrav. Umiranje pa postavi človeka
na drug nivo, čeprav je ta čas omejen. Učimo se
upanja; upaš umiranju navkljub in ravno to,
da se učimo upanja ob bolnih, je ogromno
vredno. Nenazadnje nas učijo tudi strpnosti in
sprejemanja drugačnosti. Drugačnost drug
chrigemu odpuščamo in se je veselimo. Sprem-
ljanje imiirajočih je pomembno tudi za kvali-
teto našega življenja, saj se spremenimo in ob
smrti se po navadi zavemo, kaj je pomembno
in kaj ni. Bolj pričnemo opazovati naše medse
bojne odnose in to, kako mi komuniciramo
med seboj. Če dobro komuniciramo, če so naši
odnosi dobri, je tudi vsa teža umiranja veliko
manjša. Izkristalizira se, da so ravno medčlo-
veški odnosi tisto, kar je bistveno v življenju.«
KSENIJA LEKIC
Dobro obisicana zdravilišča
Tudi po devetih mesecih je v
večini naravnih zdravilišč na
Celjskem število domačih in
tujih gostov višje od lanskega.
Po podatkih Skupnosti slo-
venskih naravnih zdravilišč so
manjši obisk zabeležili le na
Dobrni in v Rogaški Slatini.
V Laškem, Atomskih topli-
cah in Topolšici se je v primer-
javi z lani obisk povečal pri-
bližno za desetino, izredno do-
bre rezultate pa že vse leto be-
ležijo v Termah Zreče, ki jih je
v prvih devetih mesecih obi-
skalo skoraj dvakrat več tujih
in za 40 odstotkov več doma-
čih gostov kot v enakem ob-
dobju lani. Čeprav je Rogaška
Slatina po številu gostov med
vsemi slovenskimi zdravilišči
še vedno na prvem mestu, pa je
po devetih mesecih tudi na vr-
hu lestvice tistih, ki jim je
obisk letos najbolj padel. Ro-
gaško je namreč doslej obiska-
lo za 14 odstotkov manj doma-
čih in za deset odstotkov manj
tujih gostov. Obisk Avstrijcev
se je zmanjšal za desetino, Ita-
lijanov pa kar za petino, po-
dobno sliko pa kažejo tudi po-
datki o nočitvah, ki pa so slab-
ši od lanskih tudi pri večini
ostalih zdravilišč na Celjskem.
Več nočitev so v primerjavi z
letom 1994 zabeležili le v To-
polšici in v Zrečah. Na Dobrni
se je število nočitev domačih
in tujih gostov zmanjšalo za
pet odstotkov, v Laškem in
Atomskih toplicah pa za tri
odstotke.
V vseh petnajstih naravniii
zdraviliščih pri nas se je v le-i
tošnjih devetih mesecih obi^l
domačih in tujih gostov v pri'
merjavi z enakim obdobjem
lani povečal za šest odstotkov
Domačih gostov je bilo več z2
desetino, število tujcev pa j'
na približno lanski ravni. Pri'
bližno tolikd kot lani je bil^
letos tudi vseh nočitev.      ^
Šoiarji za drevo živijenja
Osnovna šola Pod goro v Slovenskih Konjicah se je ves
mesec pripravljala na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 21-
oktobra s pričetkom ob 10. uri. V celoti ga namenjajo
projektu Čudežno drevo.
Zanj so se odločili tudi zato, ker je letos v svetovnem
merilu leto ekologije, še bolj pa, ker se tudi sami zavedajo
problema onesnaženosti planeta. Letošnji projekt je nada-
ljevanje že nekaj let utečenega projektnega dela, ki omo-
goča celosten in povezujoč pristop do predmeta raziskave.
Tokrat je to drevo, o katerem so učenci od prvega do
osmega razreda pisali, risali, filmali, pripravili lutkovno
igrico, izdelali herbarij, se učili pesmi, raziskovali... Delo
na projektu je potekalo en mesec, v njem je sodelovalo 480
učencev, ki so bili vključeni v 16 skupin, pomagalo pa jim
je 28 učiteljev ter ziuianji sodelavci in starši.
it. 42. - 19. oktober 1995

AKTUALNO
Smrtonosne
Kure na pohodu
najboU nevarne shujševalne tablete tutil že na našem tržišču
^^jajbolj nevarne shujseval-
ij tablete tudi že na našem
[jišču? V svetu in pri nas še
^0 odmeva škandalozen
jjjier s shujševalnimi tablet-
ki, ki so v Nemčiji na oni
pahnile petero žena in
gjga moškega, nekaterim
^valcem so zdravniki komaj
ešili življenja, mnogi pa so
(orali zaradi stranskih učin-
jv na daljše zdravljenje v
jjlnišnice. Zdaj je zadeva s
ponosno shujševalno kuro
, rokah nemških pravosodnih
Ivanov, »izumitelju« čudežne
ibletke, Luxemburžanu, 61-
;tneinu zdravniku dr. ¥vanu
j)esensu, pa se ne piše nič do-
^ga, če mu bo v postopku
gjenja dokazano, da so ljudje
mirali zaradi stranskih učin-
ov njegovih shujševalnih ta-
letk.
Sicer pa je šlo pri teh tablet-
ah za izredno dobičkonosen
[isel s številnimi prodajalci, v
avnem lekarnarji in zdravni-
i, sirom po Nemčiji. Naivnih
fbelušnih žrtev, večinoma
insk, pa je bilo povsod do-
več sto jih je hujšalo po
eti dr. Coesensa, tablete pa
I naročale kar po telefonu,
[veda se ni nikomur niti sa-
plo o stranskih učinkih te
ujševalne kure, kot so okva-
na živčevju in srcu, hor-
inske spremembe, halucina-
je in celo odvisnost. Pomem-
fnje bil edinole reklamni po-
tek, da se da s čudežnimi
ietkami doktorja Coesensa
:šati brez vsakršnega truda
ar najkrajšem času.
Iizišče brez nadzora
In kako je s tem pri nas? Nič
ij drugače, sreča je le ta, da
ibletke doktorja Coesensa
ili njemu podobnih) še niso
fispele na slovenski trg po-
idbe in povpraševanja, ki ni
ič manj dovzeten za laži in
*h vrst prevare, kot je npr.
smški. Bistvena razlika je le
lem, da pri nas za zdaj še ne
iležimo smrtnih žrtev zaradi
'ujševalnih kur oziroma
Ifanskih učinkov najrazUč-
fjših tablet in preparatov, ki
'v prodaji brez vsakršnega
fžavnega instucionalnega
^dzora. Treba je le zavrteti
f^vo telefonsko številko in
»štar ali prodajni agent ti na
'm prinese odrešilni shujše-
čudež.
Ce si samo pogledamo dnev-
' in revialni tisk, vidimo, da
' čas prevladuje oglaševanje,
' cilja na enega najbolj ob-
"tljivih človekovih, zlasti
diskih atributov, to je na
^^ski (modni) izgled telesa
l^ji^oma njegovih posameznih
In ker se večinoma nez-
^*vo prehranjujemo ter veli-
premalo gibljemo, si nala-
mo prekomerne kilograme
1^ Veliko veselje tistih, ki nam
^'jubljajo, da se bomo odveč-
jga sala in grdih nesramnih
l^inic na najbolj »delikat-
J''* delih telesa znebiU v naj-
.^jšem času. Vsi proizvajalci
^1 in zvarkov za hujšanje
ij"'! obljubljajo najkrajši čas
, 'Najmanj truda za uspeh z
^tvom.
tako se v tem času na ce-
I straneh najbolj elitnega
, .ženskega revialnega tiska
^Javlja oglas (eden mnogih),
J^as že v samem naslovu pre-
j,^^je: »Najučinkovitejše
j^^tvo za hujšanje - Učinku-
. "^elo leto _ odpove vse
pokličite telefonsko
f5^'lko...!!!« Prefinjenost in
fj^ica s prav določenimi
^^kovimi slabostmi sta v
tem oglasu naravnost brez pri-
mere: »Prednost jemanja teh
tabletk za hujšanje se kaže tu-
di v dobrem oziroma sprošče-
nem občutku potrošnika, saj
tabletka pred in po obroku ne
bo že na daleč >vpila< o tem, da
smo (zopet) na neki shuj seval-
ni dieti! Gre za zelo diskreten
način, na katerega lahko nev-
siljivo (neopazno) za okolico, a
vztrajno, izgubljamo odvečne
kilograme. Nikomur ni treba
vedeti, kako nam to uspeva!
Skratka - čudeži se dogajaj o ne
le v sanjah, ampak tudi v real-
nem, vsakdanjem življenju, na
zelo preprost način. Pokličite
in pridemo na vaš dom.« Kro-
na tega oglaševalskega imio-
tvora pa je zaključek, citiranje
vsebine zahvalnega pisma, ki
naj bi ga neka gospa Astrid V.-
D. poslala na naslov proizva-
jalca tega shuj sevalnega čude-
ža: »Z mojim pismom želim
pohvaliti proizvod xx . Prej
sem imela pri 170 cm višine 66
kg. Glede na moj poklic, na-
mreč opravljam delo z stran-
kami, me je mož venomer ra-
hlo zbadal, da se sedaj lahko
od tega poklica poslovim če ne
bom pazila. Potem pa sem sli-
šala za proizvod xx in odločila
sem se da poizkusim shujšati z
njim. Po zelo kratkem času,
tako kot obljublja proizvaja-
lec, sem shujšala na željemh
54 kg. S to težo pa sem zelo
zadovoljna in tudi moj izgled
se je zdaj popravil. Še enkrat
prisrčna hvala za Vaš proiz-
vod.« Ganljivo. Se pa sprašu-
jemo, kaj na to porečejo vsi
tisti, ki bi jih moralo vsaj mal-
ce zaskrbeli, kaj vse ta čas
preplavlja ta naš mali sloven-
ski trg, željan dobička in čude-
žev. Ob navedenem oglasu pa
se tudi sprašujemo, kje je zdaj
gospa Vera Kozmik in njen
Urad za žensko politiko. Lcin-
ska afera z barvnim spektrom
ženskih ritk je bilo pravo iska-
nje dlake v jajcu v primerjavi z
vsebino celostranskega oglasa,
ki smo ga (delno) citirali kot
značilen primer propagiranja
shujševalne diete na domačem
trgu. Sicer pa ne verjamemo,
da sploh kje obstaja gospa
Astrid V.-D., ki bi imela doma
rahlo zbadajočega možička,
takšnega, ki zna tako tanko-
čutno prisluhniti njenim po-
klicnim težnjam. Če smo naro-
be ocenili, jo vabimo, da se
oglasi pri nas in našim bral-
cem pove, kako je njen soprog
reagiral na njenih 54 kilogra-
mov, ko pa smo prepričani, da
bi bil s svojo 66-kilogramsko
»debeluško« lahko čisto zado-
voljen.
In stroka?
Medicinska stroka je za-
skrbljena nad nenadzorovano
poplavo vsemogočih shujše-
valnih kur. Način prodaje pre-
ko oglasov, ko ti nekdo, po te-
lefonskem naročilu na doma-
čih vratih izroči izdelek, ki
strokovno in uradno sploh ni
preverjen in odobren, je lahko
zelo nevaren in celo usoden. Je
tudi pri nas že kdo zbolel zara-
di nenadzorovanega hujšanja
oziroma nepreverjenih diet?
Odgovoril nam je dr. Janez Ta-
sič, specialist kardiolog v
Zdravstvenem domu Celje:
»Tovrstna prodaja preko ogla-
sov v slovenskem tisku se že
odraža na zdravju oseb, ki na
tak način hujšajo. Pri meni v
ambulanti se vsak teden ogla-
sita dva, trije bolniki z značil-
nimi težavami, kot so sviha
usta, prebavne motnje, glavo-
bol, utrujenost, motnje v rjiz-
položenju, dihanju, večina pa
jih ima tudi težave s srcem in
krvnim tlakom. Skupni ime-
novalec pri vseh teh pacientih
je ta, da so uživali preparate
za hujšanje, in to prav tiste, za
katere so izvedeli v reklamnih
sporočilih. Ko so nehali z je-
manjem, so se težave postopo-
ma umirile. Običajno ti paci-
enti prihesejo s sabo tablete, ki
so jih uživali, in človek kar
verjeti ne more, da so lahko
takšni preparati sploh v obto-
ku, da jih je iz dneva v dan več
in da nihče nič ne ukrene. Za-
enkrat smo samo zdravstveni
delavci tisti, ki opozarjamo na
pretečo nevarnost, podobno
nemški aferi s shujševalnimi
tabletami. Nobeno zdravilo se
ne bi smelo prodajati po pošti
in brez zdravniškega nadzora.
Temu je treba narediti konec,
zlasti če vemo, da se s shujše-
valnimi dietami obremenjuje-
jo že zelo mladi ljudje, štiri-
najst, petnajstletna dekleta, ki
so še v intenzivni fazi razvoja,
rasti. Na letošnjem sejmu Se-
nior v Celju bomo prav tej pro-
blematiki posvetili posebno
pozornost, in to na okrogli mi-
zi, ki bo 21. oktobra ob 10. uri
v Celjanki. O shujševalnih di-
etah in preparatih na našem
trgu bodo govorili priznani
strokovnjaki: dr. Romana Go-
deša z Inštituta za higieno na
Medicinski fakulteti v Ljub-
ljani, dr. Zora Bratanič s Šol-
skega dispanzerja Zdravstve-
nega doma Celje in mag. far-
macije Boris Jagodic.« Pogo-
vor bo vodil dr. Janez Tasič.
Počasi se daleč
pride
Medicinska stroka prisega
na tim. varovalno dieto, takš-
no, ki zagotavlja zdravo življe-
nje, to pa, ob primernih fizič-
nih aktivnostih, pomeni uživa-
ti čim več vitaminov, minera-
lov, balastnih snovi, žitaric,
tekočine itd. Zato naj bo tudi
pot hujšanja čim bolj naravna.
In čas si je treba vzeti zanjo,
hitrica še nikoli ni dala nič do-
brega, sploh pa ne trajnega.
Tisti, ki so na hitro shujšali,
prav dobro vedo, da so se tisti
na silo in na hitro zbiti kilo-
grami vmiU po najkrajši poti,
pa še mlade so ponavadi dobi-
li. Sicer pa so že naši daljni
predniki učili, da se samo po-
časi daleč pride. Vse ostale
shujševalne kure tega časa pa
so v glavnem zavajanje ljudi in
hlastanje za kapitalom, dobič-
kom, tako posameznika kot
industrije.
Za konec pa samo še odgo-
vor na reklamno vprašanje (v
spornem oglasu), ali so debeli
ljudje lažnivci.
»Niso??? Drugi so jim ob-
ljubljali čudežne shujševalne
preparate, ki v trenutku, brez
truda in z dolgotrajnimi učin-
ki pomagajo do postave se-
demnajstletnice v bikiniju!
No, pa smo tam. Pač nismo več
najstnice, ki se z nekaj malo
truda in odrekanja naokrog
(bolj. ali manj) razkazujejo
brezhibna telesa. Vendar so
tudi za nas, malo manj mlade,
mislili pri xx. Kako?« V obšir-
nem besedilu, ki je te dni v
slovenskem tisku zasijalo v
vsej svoji oglaševalski izvirno-
sti, dobimo, verjeli ali ne, od-
govor tudi na takšna bedasta
vprašanja. Jezikoslovci pa (tu-
di) nič.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Savinjčan v novih prostorih
Uredništvo Savinjčana, glasila v žalski občini, se je
pred dnevi preselilo v nove prostore. Doslej je uredništvo
delovalo v žalskem gasilskem domu, nove prostore pa so si
uredili na Šlandrovem trgu 23 v neposredni bližini Savi-
novega salona.
IB
Zreško šolstvo
v telovadnici OŠ Zreče pri-
pravljajo v soboto, 21. okto-
bra, ob 10. uri slovesnost ob
180-letnici osnovnega šolstva
v kraju.
Čeprav so sprva načrtovali,
da bodo praznični jubilej
združili s položitvijo temeljne-
ga kamna za novo telovadnico
in prizidek k osnovni šoli, bo
zdaj slovesnost nekoliko
skromnejša. Iz ministrstva za
šolstvo namreč v Zrečah še ni-
so prejeli soglasja za sofinan-
ciranje no'\dh, prepotrebnih
šolskih objektov, vseeno pa v
vodstvu šole računajo, da bodo
dogovori o gradnji zaključeni
najkasneje v tem šolskem letu.
Ob 180-letnici osnovnega
šolstva bodo v Zrečah izdali
poseben zbornik o zgodovini
šolstva v kraju, na to temo pa
pripravljajo tudi posebno raz-
stavo. V Zrečah bo v soboto na
ogled še kulinarična razstava
krajevno značilnih jedi, kul-
turni program za praznični ju-
bilej pa pripravljajo zdajšnji
in bivši zreški osnovnošolci.
Na proslavo so se v šoli dobro
pripravili, na slovesnost pa so
povabili tudi še vse živeče uči-
telje, iz bogatega spiska zre-
škega učiteljskega zbora po le-
tu 1815.
IS.
Z Izobraževanjem
do kakovosti
Gospodarska zbornica Slo-
venije je v sodelovanju z mini-
strstvom za gospodarstvo, mi-
nistrstvom za znanost in teh-
nologijo ter Združenjem po-
djetnikov Slovenije pričela
uresničevati projekt, katerega
namen je, da bi malim podjet-
jem olajšali dostop do certifi-
kata kakovosti ISO 9000. Prva
skupina podjetij se je že vklju-
čila v projekt v Krškem, druga
pa je pričela z delom v Vele-
nju, v torek, 17. oktobra.
V projektu, ki zajema v de-
setih dneh štiri učne delavnice
ter šest dni strokovnega sveto-
vanja v vsakem podjetju pose-
bej, bodo sodelovali Viva Tra-
de Nazarje, Pluton, Figaro Ve-
lenje, Nega Celje, Eho Laško
in Kovinarstvo Ljubno. Samo
za prvi del, izobraževalno pri-
pravljalno obdobje, bodo mo-
rali odšteti po 8.700 nemških
mark. V nadaljnjem postopku
certificiranja, ki terja več kot
3.000 nemških mark, pa bi jih
finančno podprli obe ministr-
stvi. Do tega trenutka jih čaka
še veliko dela, saj bodo potem,
ko bodo predstavniki iz podje-
tij (med njimi morajo biti ob-
vezno direktorji) osvojili te-
oretične osnove, morali še
praktično poseči v organizira-
nost svojih podjetjih, da bi do-
segli zaželene standarde. »Po
opravljenem usposabljanju
naj bi bilo podjetje sposobno
pridobiti certifikat kakovosti
ISO 9000 in se vključiti v
družbo najboljših,« je povedal
Božo Lednik, direktor velenj-
ske območne gospodarske
zbornice. Končni cilj projekta
>Kakovost v malih podjetjih<,
ki je različica že obstoječega
avstrijskega modela je, da bi
ta certifikat uspelo osvojiti 60
slovenskih malih in srednje
velikih podjetij.
KL
Ovrednonil
zdravnikovo delo
LJUBLJANA, 11. okto-
bra (Republika) - Zdravni-
ška zbornica Slovenije je
pripravila pravilnik, ki
vsebuje tarife za zdravni-
ške storitve pri samoplač-
nikih. Tako bodo zdravniki
dobili enotno osnovo za
vrednotenje svojega dela.
Zbornica je predlagala
ukinitev zakonske prepo-
vedi zasebnega dela zapo-
slenih zdravnikov. S tem
želi zbornica doseči, da ne
bi po nepotrebnem priha-
jalo do kadrovskega siro-
mašenja javne zdravstvene
službe in da bi bila ponud-
ba posameznih samoplač-
niških zdravniških storitev
jasno regulirana in nadzo-
rovana.
Gaspari o
proračunu
LJUBLJANA, 12. okto-
bra (Republika) - Vlada se
je na seji med drugim odlo-
čila za 9,5-odstotno podra-
žitev domačih železniških
prevozov. Nove cene bodo
začele veljati dan po objavi
v Uradnem listu. Finančni
minister Mitja Gaspari je
predstavil predlog prora-
čuna za prihodnje leto. Pri-
hodki naj bi znašali 582 in
odhodki 570,8 milijarde to-
larjev. Presek pa bo name-
njen kritju izgube pokoj-
ninske blagajne. Prihodnje
leto se bomo morali zadol-
žiti za skoraj 47 milijard
tolarjev, za odplačila ob-
stoječih dolgov države pa
bo treba odriniti 58 mili-
jard tolarjev. Zbirna stop-
nja socialnih prispevkov iz
bruto plač naj bi bHa za pol
odstotne točke nižja kot le-
tos (skupaj 44,2 odstotka).
Predlagani proračun pred-
videva, da bo inflacija pri-
hodnje leto sedemodstotna.
Za avtoceste
dražji bencin
LJUBLJANA, 12. okto-
bra (Dnevnik) - Prednostni
odseki v smeri zahod-
vzhod naj bodo prevozni do
konca leta 1999, kot so na-
črtovali, je predlagal par-
lamentu svoje sklepe odbor
za infrastrukturo. Ostale
pa naj bi dogradili in jih
tudi plačali še v letu 2000.
Med prednostne AC spada-
jo tudi obalna cesta, Skofi-
je-Srmin, Fram-Hajdina,
Maribor-Lendava-državna
meja in prenova magistral-
ke Slovenska Bistrica-Or-
mož. Da bi avtoceste res
lahko zgradili v predvide-
nem roku, pa bo treba do
leta 2005 povečati ceno
bencina na evropsko pov-
prečje in podražiti cest-
nino.
Polovici vračilo
dohodnine
LJUBLJANA, 13. okto-
bra (Delo) - Po zadnjih po-
datkih republiške uprave
za javne prihodke je mogo-
če sklepati, da bo končni
poračun dohodnine za leto
94 državno blagajno stal
okrog 2,3 milijarde tolar-
jev. Tolikšen naj bi bil od-
liv proračima, ko bodo po-
ravnani vsi račimi davčnih
zavezancev z državno bla-
gajno, v katero se je davek
na dohodek obilno stekal
že med letom z akontacija-
mi dohodnine, zato mora
sedaj država več kot polo-
vici davkoplačevalcev vr-
niti denar.
Šff. 42. - 19. oktober 1995
OKROGLA MIZA
1^
Kultura pred stečajem?
Cellske kulturne ustanove In ljubiteljska tiruštva v vse večjih finančnih zagatah — Jih bo vsaj začasno rešil rebalans?
Sredi poletja so celjski kul-
turni delavci opozorili javnost
na težaven finančni položaj
profesionalnih ustanov in lju-
biteljskih dejavnosti v mestu.
Občinski proračun jim namreč
ni mogel zagotoviti potrebne-
ga denarja za opravljanje de-
javnosti do konca leta. Za te-
žave naj bi bila kriva država,
ki ni izdelala kriterijev izrav-
nav za občine, ki ne morejo
zbrati dovolj denarja za finan-
ciranje zagotovljene porabe.
Kaj takšno pomanjkanje de-
narja pomeni za Osrednjo
knjižnico Celje in Zavod za
kulturne prireditve ter za Zve-
zo kulturnih organizacij, ki
združuje ljubiteljska društva v
Celju? Ali je za težke razmere
res kriva samo država? Kako
naj bi kultura v Celju živela v
prihodnje? Na ta vprašanja
smo skušali dobiti odgovor na
okrogli mizi, kjer so sodelovali
Jože Zimšek, župan mestne
občine, Željko Cigler, pod-
predsednik mestnega sveta in
odgovorni za družbene dejav-
nosti v občini, Nenad Firšt z
Zavoda za kulturne prireditve,
Janko Germadnik, direktor
Osrednje knjižnice, Milan
Brecl, predsednik Zveze kul-
turnih organizacij in Štefan
Žvižej, tajnik ZKO Celje.
So se razmere od poletnega
opozorila kulturnikov kaj
spremenile na bolje?
Zimšek: V kratkem bomo
morali opraviti rebalans pro-
računa, ki smo ga napovedali
že ob sprejetju, ker določena
ministrstva kriterijev izravnav
takrat niso dala. Danes te os-
novne kriterije imamo, mora-
mo se do njih opredeliti in pri-
pombe posredovati v Ljublja-
no. Po prvih dogovorih kaže,
da nekatera področja ne bodo
posebej okrnjena. Po okvirnih
številkah bi bilo zadoščeno
zahtevam, ki jih ima kulturni
del proračuna do sredstev, ki
so na razpolago. Morda bo pri-
šlo do nekaterih zmanjšanj,
pri tem pa bomo skušali upo-
števati kriterije, ki so za to po-
dročje določeni na republiki.
Cigler: Do konca leta je tre-
ba kulturno dejavnost v Celju
pripeljati čim bliže kriterijem,
ki so dogovorjeni na nivoju re-
publike. UgotoviU smo, da dr-
žava v ta namen daje bistveno
premalo denarja, da bi v Slo-
veniji in Celju zagotovili ob-
stoj in nadaljnji razvoj kultu-
re. Pred kratkim smo imeli z
vsemi predstavniki kulturnih
ustanov sestanek pri županu,
kjer smo se dogovorili za čim-
prejšnji sestanek pri kultur-
nem ministru. Radi bi ga opo-
zorili na to, da je država zlasti
mestnim občinam pristojnosti
na področju družbenih dejav-
nosti pustila in jim dala nekaj
novih, pri financah pa je prišlo
do prerazporeditev v škodo
občin. Glavni problem je, da
so se sredstva, ki se z zagotov-
ljeno porabo dajejo mestu, z
nastankom novih občin linear-
no zmanjšala na osnovi števila
prebivalcev. Institucije pa so
ostale regijske. 1,4 milijarde
tolarjev imamo na voljo v ok-
viru zagotovljene porabe, po-
trebovali pa bi čez dve milijar-
di. Samo družbene dejavnosti
bi morale imeti od tega nekaj
čez milijardo tristo, vse ostale
dejavnosti bi potemtakem
ostale brez denarja, to pa naj-
bolj nazorno prikazuje situ-
acijo.
Kako delati v takšnih raz-
merah v prihodnje? Kako bodo
pomanjkanje denarja občutili
izvajalci in uporabniki?
Germadnik: Knjižnica je
največja postavka v delu ob-
činskega proračuna, ki je na-
menjen družbenim dejavno-
stim. Iz izkušenj v svetu je jas-
no, da sponzorskega denarja
ni več kot 10 do 15 odstotkov
potrebnih   sredstev.   Država
mora torej kulturi na druga-
čen način omogočiti življenje.
Za letos verjamem, da jI drža-
va pri razdeljevanju denarja
občine precej prizadela. Ven-
dar pa mislim, da je tudi od
občin odvisno, kako se do svo-
je kulture obnašajo. Številke
kažejo, da nameni Kranj svoji
kulturi 224 milijonov, Ptuj
okrog 200 milijonov, Novo me-
sto 165, Celje pa le nekaj več
kot 120 milijonov, kar je pre-
cej čudno. Z državnimi izrav-
navami se vsega ne da naredi-
ti, ker je Celje bolj obremenje-
no z družbenimi dejavnostmi
kot obrobje. V izravnavah na
primer so na državni ravni le-
tošnji materialni stroški za
knjižnico priznani in usklajeni
z 32 milijoni, mi pa smo dobili
do polletja 6 milijonov. Nakup
knjig je zajet v načrtu z 12
milijoni, dobili smo milijon in
pol tolarjev. Na državni ravni
vseskozi     priznavajo     tudi
amortizacijo, mi je od občine
že nekaj let ne dobimo. Vsa
režija očitno ni več pregledna,
sistem integralnih proračimov
nas je odločilno prizadel. Če je
sedanji stečaj v čem pozitiven,
je v tem, da se enkrat do konca
pogovorimo in finančno kon-
strukcijo postavimo tako, da
se bo dalo delati. Za primerja-
vo naj navedem, da sta investi-
cijska načrta iz leta 93 in za
leto 96 popolnoma enaka.
Stvari se torej vlečejo iz leta v
leto, pa jih nismo mogli ures-
ničiti. Pri materialnih stroških
smo na dnu in ne plačujemo
računov. Pri nakupu knjižnih
gradiv smo bili že v preteklosti
šibkejši kot Velenje, Žalec in
celo slabši kot Šmarje.
Od kod te razlike med mesti
v Sloveniji? Ali Celje res na-
menja toliko manj za kulturo?
Cigler: Porabo med mestni-
mi občinami smo tudi mi pri-
merjali, pri tem pa se je poka-
zalo, da je v primeru Ptuja,
Nove CJorice in Novega mesta
prištetega veliko investicijske-
ga denarja, za Kranj pa ne ve-
mo. Gre za denar iz nacional-
nega naslova, ki se tudi nam
obeta ob sprejemu kulturnega
tolarja za prizidek k Zgodo-
vinskemu arhivu in dokonča-
nje spodnjega gradu.
Zimšek: Tudi sam sem spra-
ševal predstavnike finančnega
ministrstva, zakaj se kriteriji
kažejo v mestnih občinah na
tako različen način. Odgovora
nisem dobil, čeprav bi rad ve-
del, zakaj dobiva Kranj toliko
več kot Celje. To mora pojas-
niti država. Izravnavo imamo
izračunano na število prebi-
valcev. Ob tem pa Celje dobi
96 odstotkov izravnave, Mari-
bor 98, Nova Gorica 100,
Ljubljana pa 142 odstotkov.
Tudi okrog tega bi želel od-
govor.
Poleti je bilo slišati opozori-
la, da Zavod za kulturne prire-
ditve ne bo mogel izpeljati vr-
ste že začetih projektov.
Firšt: Zavod za kulturne
prireditve je v kritični situaci-
ji, ker smo vezani na izvajanje
programov, ki nekaj stanejo,
gre za likovno in glasbeno de-
javnost. Pri glasbeni dejavno-
sti je del problemov v tem, da
je bil zadnjih nekaj let delež
občine za tovrstne programe
vse manjši. Programi stanejo
povsod enako, v Celju pa smo
bili žal pripravljeni organizi-
rati manj kot drugod. Celje ne
samo, da ne bo imelo tovrstnih
programov, pač pa se bo izgu-
bila tudi publika. Od leta 1993
smo namreč opazili določen
porast obiskovalcev. Letos pr-
vič nismo mogli razpisati glas-
benega abonmaja, ne moremo
podpisovati pogodb z likovni-:
mi umetniki ali pripravljati iz-
menjalnih razstav, ker nima-
mo zagotovila, da bo ta dejav-
nost v prihodnjem letu stekla.
Letos je veliko izgubljenega.
Verjamemo, da bo prihodnje
leto bolje, vendar je ta sezona
žal izgubljena. To lahko ver-
jetno potrdijo tudi ljubiteljska
društva.
Brecl: V ljubiteljski kulturi
že od leta 1990 sredstva upa-,
dajo. Takrat smo imeli približ-
no 12 odstotkov vseh sredstev
kulture, sedaj jih imamo 4 do 5
odstotkov. To smo še lahko po-
pravljali z donatorstvi, saj
imajo društva nekaj vplivnih
posameznikov, ki so zagotovili
tudi do 50 odstotkov potreb-
nega denarja. Teh sredstev pa
skoraj ni več. Tudi mi letos ne
razpisujemo ljubiteljskega
abonmaja, po treh letih je
usahnil, čeprav je imel lepo
število obiskovalcev in je bil
edini v državi. Ni več republi-
ških srečanj, izgubljamo stik z
ljubiteljsko kulturo v drugih
občinah. Ni izobraževalnih se-
minarjev, kar se bo poznalo na
kakovosti  dejavnosti,  skoraj
nimamo več zborovodij, zelo
malo je gostovanj ljubiteljskih
skupin. Otepamo se s prostor-
skimi problemi, v zadnjih letih
ni bilo nobenih investicij v
kakšen prostor. Brez njih so
folklorna skupina, tamburaški
orkester Akord, težave ima
Celjsko pevsko društvo... V
letošnjem polletju smo dobiU
samo 56 odstotkov lanskih
sredstev. Če ne bo rebalansa in
če se nekatere stvari ne bodo
uredile, prihodnje leto ne bo-
mo imeli 40 sestavov s 3500
aktivnimi člani, kar uvršča
Celje v državni vrh. S tem iz-
gubljamo tudi pomen regijske-
ga središča v ljubiteljski kul-
turi. Druge občine prevzemajo
nekatere pomembnejše dejav-
nosti, na kar bi Celje moralo
hitro odreagirati.
Žvižej: Če ne bi imeli toliko
entuziastov, bi že zdavnaj
marsikatero društvo šlo k vra-
gu. Gre samo za 30 do 40 od-
stotkov občinskih sredstev,
vse drugo so društva sama
ustvarila. Mnoge akcije smo
ukinili, primer je Naša beseda,
ki je bila imenitna vzgoja za
profesionalne ustanove. Kul-
turnim društvom na šolah ne
moremo dati nič. Ob tem pa je
najbolj žalostno, da imamo iz-
delane najboljše kriterije za
delitev sredstev, ki pa jih ne
moremo up>orabiti.
Razmere kažejo, da bo treba
verjetno v prihodnje razmi-
šljati tudi o novih oblikah pri-
dobivanja denarja. Mnogi da-
jejo za primer aktivnega pri-
stopa in inventivnosti Muzej
novejše zgodovine. Kako v
drugih ustanovah gledate na
to?
Firšt: Pri sponzorstvu gre
velikokrat za prazne besede.
Sponzorstvo je odsev razmer v
gospodarstvu. Firme, ki so pri-
spevale, ne dajejo več, k temu
so prispevale tudi neustrezne
davčne   olajšave.   Dejavno
Zavoda je zamišljena kot d
javnost mestnega interesa. Z
lo malo je mest, ki ne bi ime
koncertne  sezone.   Lastnef
zaslužka pri tem je do 10 o(
stotkov, vsaj kolikor je znai
iz sveta. Vse ostalo prispeva
neke skupnosti ali sponzor
ki so v našem primeru ze
problematični.     Abonmajski
način  dela  zagotavlja višja
sredstva v začetku sezone,
so nam pokrila dva od osni
koncertov.
Germadnik:    Kar   zadet
sponzorstvo   in  donatorstv
moramo ločiti med tipi usta-
nov, kaj lahko kdo ponudi in
kakšni publiki so ustanove o
menjene. Uporabniki knjiži
ce so takšni, da je težko rač
nati na sponzorstvo, torej i
stvar države, da zagotovi en
kulturni standard, stvar ob
ne pa, da ga nadgradi. Niti e
knjižnica v Sloveniji ne reši
svoje redne dejavnosti s spon-
zorstvom, čeprav smo tudi na
ta račun dobili marsikateri
tolar.
Zimšek:   Kako   dejavnosti
delajo, je po mojem odvisno od
izvajalcev teh programov. Po-
djetja, ki so v preteklosti dala
veliko za kulturo, so danes v
težavah, vendar se razmere
urejajo in sponzorje bomo do-
bili nazaj. Ostale občine imajo
danes veliko manj težav, saj
nimajo profesionalnih sestg
vov, pač pa samo IjubiteljsM^
kulturo.   V  Muzeju  novejš«
zgodovine so pokazali, kako se
da stvari voditi. Tudi drugje J
se morali stvari lotiti ambioj
ozneje. Občina pa bo skušal*
pomagati v okviru možnosti. V
Mestnem gradu bomo skušJ
rešiti prostorske težave Ijut
teljskih društev in zasebn
plesnih skupin. Tudi dvoral
v   krajevnih   skupnostih i
proste.
Ob novembrskem rebalani
bi morali imeti osnovne usffl
ritve za prihodnje leto, ne tal
kot letos, ko nismo po petiJ
mesecih vedeli, kakšen denaf
bomo imeli in kaj bomo delala
Od ideje o ustanovitvi Celj"
skega kulturnega sklada, ki f
bil zamišljen kot finančna p*'
moč kulturi, je minilo že ^
nekaj časa, pa še vedno ni z*'
živel.
Cigler: Lani se je začelo'
pripravami, gledališki dne^
na gradu so bili podprti s sreo'
stvi podjetij in občanov. Vs*
pravne podlage so bile p^'
pravljene, hoteli smo oblik"'
vati občinsko fondacijo. Zad«*
va pa se je ustavila na mes*'
nem svetu, kjer so poslanci efl'
stranke opozarjali, češ da je*
fazi sprejemanja zakon o fo^
dacijah oziroma ustanova'''
Zaradi tega se je zadeva ust^'
vila in s tem izgubljamo <i^'
gocena sredstva. ^
TATJANA CVIRJ
Foto: EDI MASNE^
Kako drugačen je položaj v ustanovah, ki so financirane iz
republike, pa kaže primer Muzeja novejše zgodovine. Direkto-
rica Andreja Rihter pravi: »V naši dejavnosti denar ni osrednji
problem, večji problem je izdelava programa, ki bo strokovno
dober, privlačen za obiskovalce in zaradi obojega tudi zanimiv
za sponzorje.
Iz Muzeja revolucije smo konec osemdesetih postali Muzej
novejše zgodovine in naše programe v celoti pripravljamo za
znano ciljno publiko, ki jo imamo v krogu mladih ljudi. Konec
marca smo odprli otroški muzej Hermanov brlog, ki je bil
sofinanciran s sponzorskim denarjem Banke Celje. Drugi, še
starejši primer skoraj v celoti sponzoriranega programa je naša
Keleia, ki je zrasla s pomočjo Kovinotehne in drugih podjetij. Iz
letno 1.500 obiskovalcev sredi osemdesetih smo lani v muzeju
zabeležili 25 tisoč obiskovalcev, letos pa bo ta številka še večja,
saj je samo Hermanov brlog v pol leta (kar je odprt) obiskalo
preko 9 tisoč obiskovalcev.
Letos so naši programi, ki smo jih za sofinanciranje predložili
občini, ovrednoteni na 5,5 milijona tolarjev, iz celjskega prora-
čuna pa smo za gradbeno sanacijo mučilnice in notranjega
dvorišča v Starem piskru prejeli 1,6 milijona tolarjev. V muzeju
smo lani ustvarili 23 odstotkov lastnega prihodka, kar je eden
najvišjih deležev med slovenskimi muzeji.« IS
Jože Zimšek
Željko Cigler
Nenad Firšt
Janko Germadnik
Milan Brecelj
Štefan Žvižej
Št. 42. - 19. oktober 1995
11
KULTURA
Filmski potep
t iegendami
fLlnu Union se danes pričenja Filmski
fOtep ob 100-letnlcl lllma_
ob stoletnici filma bo za lju-i
bitelje dobrih, legendarnih fil-l
g,ov, ki so filmski industriji'
12^0 ali drugače vtisnili neiz-|
itisen pečat, poskrbljeno tudij
v Celju. \
Danes se v dvorani kina^
gnion namreč pričenja Film-,
jlfi potep, ki se bo končal v
ponedeljek, 23. oktobra. V temi
jasu si bo v dvorani kina Uni-|
on mogoče ogledati pet fUmov,'
{g so vsem tistim, ki so jih že
videli, prav gotovo ostali vi
spominu. i
Tako bo danes, v četrtek, ko
se paket petih filmov na pote-
pu po Sloveniji ustavlja v Ce-
lju, predvajan fUm Thelma in|
Louise, film, v katerem se po-'
leg Susan Sarsmdon in Geene^
Daviš predstavlja tudi Brad;
pitt. Jutri, v petek, si bodo lju-;
bitelji nesmrtnih lahko ogle-
dali legendarno Casablanco, s'
Humphreyjem Bogartom in
Ingrid Bergman v glavnih vlo-'
gah. V soboto bodo v okviru;
Filmskega potepa v kinu Uni-'
on predvajali Ameriške grafi-^
te, film, ki ga je režtral CJeorge!
Lucas, v nedeljo pa bodo nal
svoj račun prišli vsi tisti, ki še'
vedno občutijo nostalgijo za
zlatimi šestdesetimi; na spore-
du bo namreč glasbeni mega-
hit Lasje (Hair), ki je ta leta in
čase hipijev nesporno oveko-
večil.
Kot zadnji film v okviru
Filmskega potepa pa si bo v
ponedeljek, 23. oktobra, mo-
goče ogledati film Taksist z
Robertom de Nirom in Jodie
Foster v glavnih vlogah.
Cena stopnice za ogled po-
sameznega filma bo 350 SIT,
torej bodo vstopnice za sto to-
larjev cenejše kot sicer, cena
paketa petih vstopnic (ki so v
prodaji že od torka) pa je 1400
SIT.
Distributer filmov, ki si jih
je mogoče ogledati v okviru
Filmskega potepa, je Mladina,
potep, ki ga, ob dobrih filmih,
ki se obetajo, noben pravi fil-
moljubec ne bi smel izpustiti,
pa bo resničen, saj si bo neište-
te filme mogoče ogledati v več
krajih po Sloveniji. Predstave
bodo na sporedu vsak dan ob
18.30 in ob 21.00, v okviru po-
tepa pa bo vsak dan predvajan
en fihn.
NINA M. SEDLAR
Fantazijske krajine
v Jelovškovem likovnem
salonu v Ljubljani razstavlja
akademski slikar iz Celja,
Franci Kosec Karaš, pokro-
vitelj razstave pa je podjetje
Limit iz Štor.
Umetnik, rojen v začetku
^tdesetih let v Šoštanju, je
bnčal Akademijo za likov-
no umetnost v Ljubljani,
študiral pa je pri prof. Ga-
brielu Stupici. Za tem je po-
učeval na pedagoški ginma-
ziji v Celju, zadnja leta pa se
je povsem posvetil kreativni
likovni ustvarjalnosti. Od
sedemdesetih let redno raz-
stavlja na skupinskih in sa-
mostojnih razstavah, pred-
vsem v regiji, a tudi v drugih
slovenskih galerijah.
V Jelovškovem likovnem
salonu so razstavljena njego-
va novejša dela, v katerih
prihaja do izraza njegovo
nagnjenje do fantazijskega
slikarstva. V širokem razpo-
nu se prelivajo različne bar-
ve in te se medsebojno na
poseben način zlivajo v ne-
navadne oblike. Avtor za os-
novno izhodišče uporablja
fazlične predloge, denimo
Pokrajinski izrez, različne
figure, ki so zgolj nakazane.
Nadrealistični način slika-
rija mu dopušča poljubno
Preoblikovanje teh motivov.
oziroma osredotočanje na
njihove zgolj posamezne seg-
mente, kot tudi dodajanje
različnih form. Ob tem je
razviden njegov smisel za
kompozicijo, ki je grajena na
uravnoteženem odnosu med
posameznimi ploskvami, bo-
disi da gre za razvrstitev
prostorskUi elementov ali za
same barvne nanose, ki sodi-
jo med najpomembnejše pr-
vine njegovega slikarstva.
BORIS GORUPIČ
Po Vaivasorlevem zgieiiu
v Potisretll ročno Iztielovanje papirja
v Podsredi že dve leti de-
luje podjetje Okolus, eno od
dveh slovenskih, ki se ukvar-
jata z ročnim izdelovanjem
papirja. V soboto je pripra-
vilo prireditev Ustvarjalni
dogodek ter odprtje likovne
razstave, namen prireditve
pa je bil predstavitev mlade-
ga podjetja za oblikovanje
ter domačo obrt in turistič-
nega, izjenmo zanimivega
kraja.
V jedru srednjeveškega tr-
ga, v priložnostnem pokri-
tem prostoru, je Miljenko Li-
cul, avtor slovenskega tolar-
ja, razstavil načrte sloven-
skega denarja vse od začet-
nih skic do prve potiskave.
Andrej Mlakar, znani slo-
venski režiser, je predstavil
dela iz bogate zakladnice
lastnih dokiunentarcev o
Sloveniji, posneta na videu.
Posebnost je bila Okolusova
predstavitev ročnega izdelo-
vanja papirja po metodah in
tehnologiji iz 15. stoletja, iz
Valvasorjevega časa. Njego-
va značilnost so neravni ro-
bovi ter neenake gramature,
debelina. Gre za imikatne iz-
delke, starodavno znanje pa
so predstavili v svojih delav-
nicah.
Na likovni razstavi so
zbrali slike na steklu Jaglen-
ke M. Leban iz Celja, umet-
niške fotografije Marjetke
Slatner z Bizeljskega, akva-
rele Ljubljančana Milana
Zomika, skulpture ter plat-
na mag. Stanka Dobrine iz
Bistrice ob Sotli in olja do-
mačina Jožeta Božička.
Gre za prvi odmevnejši
kultvimi dogodek, ki ga je
pripravil Okolus, last Jožeta
Božička iz Kozjega. Podjetje,
kjer izdelujejo nevsakdanji,
ročno izdelani papir, ima za
radovedneže sicer vedno od-
prta vrata. Razstavo v sta-
rinskem jedru Podsrede si je
mogoče ogledati vse do kon-
ca oktobra, vsak dan razen
nedelje, med 9. in 17. uro.
BRANE JERANKO
Celjani v Slovenski Bistrici
v Domu kulture v Sloven-
ski Bistrici je bil od 6. do 14.
Jktobra 3. Gledališki teden,
^ ga je oi^anizirala tam-
•^ajšnja Zveza kulturnih or-
Sanizacij.
Poleg domače gledališke
skupine DPD Svoboda, ki je
^""emiemo naštudirala Can-
karjeve Hlapce, v režiji
franka Gombača, so na bi-
^^rtškem gledališkem tednu
pstovali še: gledališče Za-
^tako DPD Svoboda Zalog
Ljubljani s farso Branka
'^ozvina Ko gre telefonistka
WC, v režiji Braneta Kra-
'leviča; gledališka družina
, ^ Simon Gregorčič iz Veli-
Nedelje s komedijo Carla
^Idonija-Ivana Roba Laž-
nik, v režiji Alojza Matjašiča
ter kar dva celjska gledali-
ška euisambla.
Prvi, amatei-ski gledališki
ansambel KUD Zarja Tmov-
Ije Celje, je na tej prireditvi
nastopil v petek, 13. oktobra
s svojo zachijo noviteto, zgo-
dovinsko igro o Devici Orle-
anski, francoskega avtorja
Jeana Anotdlha Škrjanček, v
režiji, scenografiji in izboru
glasbe Štefana Žvižeja. Pet-
kova uprizoritev je bila Tr-
noveljčanom prva predstava
v novi sezoni in hkrati prva
uprizoritev te igre na gosto-
vanju, ki so jo Bistričani po-
častili z dobrim obiskom in
dolgim aplavzom. Naslednje
njihovo gostovanje Škrjanč-
ka pa bo 26. oktobra v Kul-
turnem centru v Laškem.
Drugi pa so v Slovenski
Bistrici nastopili člani an-
sambla Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje, ki so s
svojo uprizoritvijo komedije
iz repertoarja Odrapodo-
drom Zorana Hočevarja
Smejči, v režiji Francija Kri-
žaja, tudi zaključili tretji
gledališki teden v Slovenski
Bistrici. Skoraj polna dvora-
na občinstva je navdušeno
pozdravila celjske gledališč-
nike, s katerimi so tudi že
stari znanci, saj številni Bi-
stričani obiskujejo gledališki
abonma celjske poklicne gle-
dališke hiše.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Odsotnost moškega
spola        i
Piše: Tadej Čater
Brez moških bi bilo hudo
dolgčas. Najbrž ni ženske, ki
se s tem ne bi strinjala. Upam
si trditi, da bi s tem soglašale
tudi najbolj zaprisežene femi-
nistke. Celo lezbijke bi se s
tem strinjale. Od odsotnosti
moškega spola bi bilo ženskam
na tem svetu zares dolgočasno.
Še več; ženske brez moških ni-
kakor ne bi preživele. No ja,
saj ne mislim tega dobesedno.
Toda vpogled v gledališke
predstave, ki smo jih imeh pri-
ložnost videti na festivalu Me-
sto žensk v Ljubljani, vpogled
v filme, ki so se v spremljeval-
nem programu »rolali«, v lite-
raturo, ki smo jo prebrali in, ki
se definira kot »ženska litera-
tura« oziroma »ženska pisa-
va*, nam pripoveduje ravno
to: zgodbo o ženskem dolgo-
časju in nemoči ob odsotnosti
moškega spola. Ko sem nedav-
no prebiral zgodbo o Hani,
glavni in naslovni junakinji
romanesknega dela Milojke
Žižmond Kofol, sem v kriti-
škem zapisu omenil ravno to;
naj se literatura razglaša še za
tako zelo »žensko pisavo«, naj
se avtorica še tako zelo trudi,
da bi izpostavila »žensko
zgodbo«... Hana ne more mi-
mo moških. Ti so tisti, ki ji
določajo preživeti. In, naj se to
sliši še tako zelo mačistično,
»ženska pisava« oziroma »žen-
ska literatura« je vsaj v tem
primeru zgolj v tem, da je ro-
man spisala ženska. Vse drugo
je zgolj literatura. In resnici na
ljubo tudi manj kvalitetna.
Pa smo tam. Čehteratura ne
doseže stopnje recimo »visoke
literature«, če ne zadovoljuje
kriterijev literature, potem se
je najbrž res najlažje opreti na
spolno označenost literarnega
dela. Samo za ilustracijo; spi-
šite roman, ki ne bo vreden
počenega groša, in če ste slu-
čajno moški predstavnik naše
družbe, potem delo označite
kot »moško literaturo«. Ni laž-
jega kot sklicevati se na spolno
definiranost. Ker nam je vsem
popolnoma jasno, da je litera-
tura pač samo literatura, pa če
jo je podpisal moški ali pa žen-
ska. Pa če v glavni osebi nasto-
pa ženska ah pa moški. In po-
dobno je s predstavami. Po-
dobno je z vsemi umetniškimi
praksajni. Hvala bogu. In or-
ganizatorji festivala Mesto
žensk to na srečo dobro vedo.
Gre samo za umetnost, ki so jo
ustvarile ženske. Za ženski po-
gled na svet. S čimer pridemo
ponovno do tistega, kar se mi
je zapisalo v uvodu.
Domala vse predstave se uk-
varjajo z odnosom med žensko
in moškim. Domala vse pred-
stave pomalem poveličujejo
žensko bitje nad moški spol. V
predstavi Jan zonder Vrees
belgijsko-španske skupine La
Dea se akterke celo poigravajo
z mrtvo moško glavo. Igrajo
odbojko in se pri tem prav fino
zabavajo. Že v redu, toda po-
novno; ni predstave, ki se tako
ali drugače ne bi dotikala mo-
škega. Ki ne bi priznavala, da
brez moškega enostavno ne
gre. In ravno to je tisto, kar pri
vsem skupaj najbolj moti. Če
bi šlo zgolj za »štos«, za duho-
vite prebliske, potem O.K., to-
da ustvarjalke mislijo resno.
In padajo v lastno past, kakor
se je v lastno zanko ujela tudi
Miljka Žižmond Kofol. Pa
pred njo, če ostanemo samo v
slovenski literaturi, tudi Ta-
mara Doneva, Berta Bojetu,
Maja Novak, Bernarda Pa-
vlovec...
PRIREDITVE
v Slovenskem ljudskem gleda-
lišču v Celju bo jutri, v petek
zvečer ob 19.30, za izven,
predstava Williama Shakespe-
ara Beneški trgovec, režiserja
Ivice Kunčeviča. V ponedeljek,
23. oktobra ob 17. uri, bo v
Celju v okviru Borštnikovega
srečanja, gostovalo gledališče
Torikos iz Rusije, s predstavo
Kralj Ojdip.
V Domu kulture v Velenju bo v
soboto ob 9.30 in 10.30 uri, pr-
va predstava v okviru Pikine-
ga abonmaja z naslovom Pa-
vliha, Janko in Metka, s katero
se bo predstavilo Pavlihovo
gledališče.
V Kulturnem domu v Sloven-
skih Konjicah bo drevi ob 20.
uri, gostovalo Stalno sloven-
sko gledaUšče iz Trsta, s pred-
stavo Draga Jančarja Halštat.
V Kulturnem domu v Šmarju
pri Jelšah bo v nedeljo ob 14.
uri, srečanje šmarsko-kozjan-
skih in koroških upokojencev —
pevcev, z bogatim kulturnim
programom in predstavitvijo
reklanme kasete.
V Razstavnem salonu Zdravi-
lišča v Bt^aški Slatini bo da-
nes ob 20. uri, koncert violini-
sta Tomaža Lorenza in kitari-
sta Jerka Novaka.
V avli študijske knjižnice v
Celju je na ogled razstava
Zgodovina vezave in naš od-
nos do knjige, ki jo je pripravil
Matjaž Papler.
V Likovnem salonu v Celju bo
jutri ob 19. uri, zatvoritev raz-
stave z naslovom Belo in pogo-
vor z avtorjem Romanom
Makšetom.
V Zdravilišču Laško bo do
konca oktobra odprta razstava
slik na svili ter akvarelov, olj
in aranžmajev dipl. ing. arhi-
tektvu-e Marjete Zajec.
V Muzeju novejše zgodovine v
Celju si lahko ogledate razsta-
vo Štore: od agrarnega zaselka
do industrijskega kraja, do
konca leta pa bo v otroškem
muzeju Hermanov brlog, še na
ogled razstava o denarju. Da-
nes, v četrtek 19. oktobra ob
16.30, pa si lahko v Hermano-
vem gledališču ogledate tudi
lutkovno predstavo Rdeča ka-
pica, gledališča Fru fru iz
Ljubljane.
V Muzeju grafičnih umetnosti
v Rogaški Slatini bo do 16. de-
cembra na ogled razstava
Glasba skozi čas, starih gra-
fičnih listov iz 18. in 19. stolet-
ja, iz zbirk starih grafik dona-
torja Kiula MiUlerja iz Švice.
V hotelu Dobrna razstavljata
slikarki Jelka Kupec in Jožica
Škof iz Novega mesta.
V Pokrajinskem muzeju v Ce-
lju je odprta razstava Meščan-
stvo v provinci.
V Galeriji sodobne umetnosti
bo do 11. novembra na ogled
razstava Skulpturalne meta-
fore.
V Zdravstvenem domu v Celju
je v tem mesecu na ogled raz-
stava otroške likovne kolonije.
V hotelu Mene razstavlja Tone
Rožanc iz Dobrne.
V avli Razvojnega centra Celje
razstavlja Raj ko Mlinaric.
V upravnih prostorih Cinkar-
ne Celje so na ogled dela Vlada
Geršaka.
V Termah Zreče razstavlja
Vlado Geršak.
V butiku Steklar v Celju so na
ogled dela Alica Javšnik.
V prostorih Pošte Celje raz-
stavlja dr. Rajko Livio.
Union od 19. do 25.10 ob 16.30
ameriški film Corrina Corrina,
19.10 ob 18.30 in 21. uri ameri-
ški film Thelma in Louise,
20.10 ob 18.30 in 21. uri ameri-
ški fUm Casablanca, 21.10. ob
18.30 in 21. uri ameriški fihn
Ameriški grafiti, 22.10 ob
18.30 in 21. uri ameriški film
Lasje, 23.10. ob 18.30 in 21. uri
ameriški film Taksist ter 24. in
25.10 ob 18.45 in 21.15 ameri-
ški film Najini mostovi; Mali
Union od 19. do 23.10 ob 16.30
ameriški film Umri pokončno
brez oklevanja, ob 18.45 in
21.15 pa ameriški film Najini
mostovi, 24. in 25.10 pa ob 20.
uri ameriški film Umri po-
končno brez oklevanja; Metro-
pol od 19. do 25.10 ob 16. in 18.
uri ameriški film Willy 2, ob
20. vuri pa ameriški film Po-
gunmo srce. (Kinopodjetje Ce-
lje si pridržuje pravico do
spremembe programa).
Kino Dobrna 21. ob 19. uri in
22.10. ob 17. uri ameriški film
Batman za vedno.
Kino Žalec 19. in 21. 10. ob 20.
uri ameriški film Leon, 20.10
ob 20. uri in 22.10. ob 20.30
ameriški film Moje življenje,
21.10 ob 18. uri ter 22.10 ob 16.
in 18. lui ameriški film Trnulj-
čica.
Kino R<^aška Slatina 20. in
21.10. ob 18. in 20.15 ameriški
film Prvi vitez.
V dvorani Zdraviliškega doma
na Dobrni bo jutri, v petek ob
19.30, nastop folklorne skupi-
ne KUD Dobrna in vokalne
skupine Vigred.
V knjižnici v Laškem bo v so-
boto ob 18. lu-i, srečanje s pes-
nikom, naravovarstvenikom in
ornitologom Iztokom Gei-
strom.
V Domu kulture v Velenju bo
jutri, v petek ob 19. vui, preda-
vanje z diap>ozitivi in glasbo
Simona Kravanje o Deželi
kontrastov, potepanju po Av-
straliji.
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju bo danes, v
četrtek ob 18. uri, predstavitev
romana Vladimira Levstika z
ncislovom Hilarij Pernat.
Gostje bodo Andrej Brvar,
urednik založbe Obzorja, Igor
Grdina, avtor spremne študije
in ilustrator teksta Bori Zu-
pančič.
it. 42. - 19. oktober 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ti
Naltežle Je hilo terensko delo
v zdravniškem pokiicu ni tako kot piše v poceni doktor romanilt
Oče dr. Antija Svetine, šent-
jurskega specialista splošne
medicine, je bil zdravnik.
Morda je tudi to nekoliko vpli-
valo na njegovo odločitev za
študij na ljubljanski medicin-
ski fakulteti. Dokončna odlo-
čitev je dozorela šele v 8. ra-
zredu takratne gimnazije, saj
je hkrati razmišljal o pravni-
škem poklicu. Ni mu žal. »Lep
poklic je to,« je dejal med naji-
nim sobotnim pogovorom. Ko
razmišlja o trenutni zdrav-
stveni politiki, pa je seveda
kritičen.
»Včasih je bil zdravniški po-
klic bolj cenjen kot dandanaš-
nji, saj je bilo manj zdravni-
kov.« Najstarejši Šentjurčani
se radi spominjajo dr. Franca
Svetine, ki je bil med ljud-
stvom tako priljubljen kot v
sosednjem Šmarju dr. Lorger
ali v Žalcu dr. Ločniškar. Z dr.
Antijem Svetino sva za zače-
tek obudila spomin na njego-
vega očeta, ki je sprva delal
kar v domači hiši, tam kjer je
danes knjižnica, na teren pa so
ga vozili s konjsko vprego. Po
drugi svetovni vojni je postal
prvi povojni župan, hnel je
dva sinova, Antija, ki je postal
specialist splošne medicine ter
Acija, ki je končal pravno fa-
kulteto. Acija se v Šentjurju
spominjajo kot župana, ki je
za občino precej napravil, žal
pa premlad umrl.
V zdravniškem poklicu se-
veda ni tako kot piše v poceni
doktor romanih. »Ambulantno
delo ni najtežje,« poudarja tu-
di dr. Anti Svetina. Najtežje je
terensko delo, ki ga je oprav-
ljal kar tri desetletja, ves čas v
šentjurski občini. Zadnji čas,
po operaciji kolka, ni več na
terenu. Včasih je bilo terensko
delo težavno, opravil pa je celo
po sto obiskov na mesec, toliko
kot zdaj več zdravnikov sku-
paj. V številne kraje, kjer ima-
jo danes asfalt, z avtomobilom
ni mogel, saj cest sploh niso
imeli. Zato je moral veliko pe-
šačiti. Na terenu je delo težje
tudi zato, ker zdravnik nima
na razpolago najrazličnejših
aparatur in konzultacij. »Od-
ločiti se moraš sam, hitro,« gre
pa za odgovorne odločitve. Tu-
di patronažna služba je novej-
šega datuma. »Posamezni
mlajši zdravniki niti ne vedo,
kako smo se včasih trudili,« se
je prepričal dr. Anti Svetina.
Tudi specializacijo so morali
starejši opravljati večihoma
popoldan, po rednem dopol-
danskem delu. V dobrih treh
desetletjih dela prevladujejo
seveda lepi vtisi: »Vesel si, ko
odkriješ bolezen. Takšno, ki je
ozdravljiva.«
Zdravstvena politika
Dr. Svetina dela v šentjur-
skem zdravstvenem domu po-
lovični delovni čas. Med nje-
govimi pacienti prevladujejo
starejši letniki, zato je v njego-
vi praksi največ degenerativ-
nega revmatizma, pa bolezni
srca in ožilja ter drugih kro-
ničnih bolezni. Takšni bolniki
potrebujejo več receptov,
zdravU. Ali ljudje dovolj upo-
števajo zdravnikove nasvete,
me je zanimalo. »Pozna se, da
so ljudje bolj razgledani kot
nekoč.« Sicer pa imajo ljudje v
Šentjurju podobne težave kot
drugod, po nekaterih opaža-
njih izstopa le rak na želodcu.
Dr. Anti Svetina stanuje v Uli-
ci Dušana Kvedra, glavni
šentjurski ulici, ki je v občini
razvpita po nenavadno veli-
kem številu obolelih za rakom.
To je dr. Svetina potrdil, zade-
ve pa ni nihče posebej razi-
skoval.
Med dolgoletnim delom je
doživel vse mogoče, posebnost
pa je gotovo primer moškega,
ki je prišel zaradi težav z dri-
sko. Dr. Svetina mu je poma-
gal s primernim zdravilom, po
nekaj dneh pa je pacient poto-
žil, da sploh ne more več na
potrebo. Ko ga je pregledal, je
v trebušnem predelu resnično
otipal nekaj, kar bi lahko bilo
tudi timior. V celjski bolnišni-
ci so nato pacienta podrobno
preiskali ter našli v telesu tu-
jek. Zdravnik je nato na dan
privlekel, s posebnim pripo-
močkom, dva koruzna storža.
Pacient ni o storžih zdravni-
kom ničesar povedal, najbrž
pa si ga je kdo hudo izposodil.
Brez pravočasne zdravniške
pomoči bi lahko nesrečnik tu-
di imirl. O omenjenem primeru
je nato dr. Završnik pisal v
strokovnem časopisu.
Med pogovorom je dr. Sveti-
na opozoril tudi na trenutno
zdravstveno politiko. »O re-
ceptih bi morali odločati
zdravniki po svoji vesti, kon-
trolirali pa naj bi le tiste, ki
resnično pretiravajo,« je neza-
dovoljen z njihovim omejeva-
njem. Precej težav je tudi z na-
potnicami, čeprav veljajo naj-
manj tri mesece, z letnico oz-
načene pa vse leto. Pacienti pa
se morajo kljub temu vračati k
izbranemu zdravniku. »Vsaka
novost je še bolj zapletena, tu-
di novi recepti, pa nove naro-
čilnice za ortopedske pripo-
močke, na primer,« je kritičen.
Opozoril je tudi na nezado-
voljstvo zdravnikov z nagraje-
vanjem. »Zakon o zdravnikih
v parlamentu še ni na dnev-
nem redu. Poslanci, katerih
izobreizba ni podrobno znana,
so za svoje nagrajevanje dobro
poskrbeli, zato je njihova
dolžnost, da poskrbijo tudi za
primernejše nagrajevanje
zdravnikov.«
»Nato bo lepo
mesto«
Ljudje ne živijo dovolj zdra-
vo. »Z delom so preobremenje-
ni, zato se premalo ukvarjajo z
rekreacijo.« Dr. Anti Svetina
se je pred operativnim pose-
gom veliko posvečal športu. V
Šentjurju so imeli \?fcasih sin-
dikalne športne igre, tekmo-
valci iz zdravstvenega doma
ter iz veterinarske postaje pa
so bili v vrhu. V zdravstvenem
domu je še vedno veliko poka-
lov. Posebej sta se mu priljubi-
la kegljanje in tenis, na Rebeu-
škovem memorialu pa namizni
tenis. Včasih se je veliko po-
svečal tudi šahiranju, pri če-
mer je dosegel odmevne uspe-
he. Zadnji čas se posveča
predvsem plavanju in to v celj-
skem Golovcu, v Laškem,
Atomskih toplicah in Zrečah.
V Šentjurju ima veliko prijate-
ljev, s katerimi tedensko
grajo partijo kart. Ob po,^
deljkih se pogosto odloča
filmske predstave, za razlj]
od soproge  Brede,  ki ^
prednost gledališkim predst
vam. Na televizijskem ekrai
pa rad spremlja športno dog
Janje, zlasti svet tenisa.
Zakonca Svetina živita
vrstni hiši v središču Šentju
ja. Breda Svetina je znana tu
v širši javnosti. Joštova hči
njen prvi dom pa je bil zgo(]
vinski celjski mlin. Spomin)
jo se je številni dijaki, ki jih
učila v celjski srednji trgovj
šoli, v pokoj je odšla iz Ema,
Šentjurju pa je v prejšnj«
mandatu opravljala poda
pansko fuiikcijo. Svetino
imata že pet vnukov. Hči T
mara je poročena v Ljubljai
hči Katja pa živi z družinoj
Joštovem mlinu. j
Med prednostmi Šentjur!
je za dr. Svetino to, da kraj I
niti podeželje niti pravo ml
sto, blizu pa je Celje. Z doma-
čo ekologijo seveda ni zadovoj
Ijen, moti ga tudi nedokond
na prometna ureditev, hi M
bodo to uredili? »Nato ■
Šentjur lepo mesto.« 1
BRANE JERANd
Oče in brat dr. Antija Svetine sta bila šentjurska župana. V
preteklem mandatu so izvolili za podžupanjo Bredo Svetina,
njegovo soprogo.
Lenartov sejem
na Rečici
v nedeljo, 22. oktobra,
bo na Rečici ob Savinji na
ogled Lenartov sejem, ki ga
pripravlja krajevno turi-
stično društvo v sodelova-
nju z Aleksandrom Videč-
nikom, znanim narodopis-
cem iz Zgornje Savinjske
doline. Do 2. svetovne voj-
ne je bila sejemska dejav-
nost v tem kraju zelo ži-
vahna, potem pa je zamrla
in po tolikih jo bodo prvič
znova obudili. Sodelovali
bodo najrazličnejši roko-
delci, zato bo to dobra pri-
ložnost za ogled zanimivo-
sti, ki so zaznamovale sej-
me v starih časih, seveda
pa bodo obiskovalci lahko
tudi nakupovali. Sejemska
predstava se bo pričela ob
9. uri, takrat bo navzočim
spregovoril tudi trški ču-
vaj. Lenartov sejem na-
mreč sovpada s 410. oblet-
nico podelitve trških
pravic.
KL
Različne poti do zdravja
V soboto, 14. oktobra, je v
trgovini FIT-MEDICO v Cen-
tru Interspar v Celju gostovala
Darinka Gomišček iz Nove
Gorice, ki pomaga onkološkim
bolnikom. Tudi tokrat se je
pogovarjala s tistimi ljudmi, ki
so želeli prisluhniti njenim iz-
kušnjam o zdravljenju raka.
Sama je raka skorajda ču-
dežno premagala, v zadnjih
osmih letih pa skuša s svojimi
spoznanji o možnostih samoz-
dravljenja priskočiti na pomoč
vsem, ki iščejo odgovore tudi
zunaj zdravniške pomoči, ičre]
v tem, kar lahko sami postori-
jo za svoje zdravje. Na voljo je
ljudem od blizu in od daleč,
pomaga jim še zlasti z nasveti
in pogovori o zdravem načinu
življenja ter premagovanju tu-
di najbolj zahrbtnih bolezni.
Ravno po njeni zaslugi je Slo-
venijo obiskalo že veliko sve-
tovno znanih predavateljev, ki
se zavzemajo za duhovno pre-
novo, zdravo življenje in pre-
hrano.
Naslednja gostja v FIT-ME-
DICU bo prav tako posegla na
področje duhovnosti in altei
nativne medicine. To bo Nata
ša Pergar, bioterapevtka i
Dobrove pri Ljubljani, ki p<
maga bolnim z bioenergijo i
nasveti o duhovni prenovi in
Ijenja.
Univerza
za III. živijenjsk
obdobje
V Oddelku za odrasle
mladino Osrednje knjižni(
Celje na Gledališkem trgu 6 i
v knjižnični upravi na Muze
skem trgu lA sprejemajo pi
jave za krožke Univerze za D
življenjsko obdobje.
V sezoni 1995/96 vabi Uni
verza za III. življenjsko ob
dob je k vpisu v krožke tuji
jezikov (angleščina, nemščin
in italijanščina), biovrt in bio
prehrana, slikanje na tekstil i
zdravje v III. življenjskem ob
dobju. i
Cicibanova jesen
Vsi konjiški vrtci: na Prevratu, Slomškovi in Tatenbahovi ulici ter potujoči vrtec so letos pr^'
skupaj pripravili sicer tradicionalno praznovanje jeseni.
Na Mestnem trgu so se tako prejšnji petek zbrali malčki in njihovi starši, babice, dedki, sestric*
in bratci, pa seveda vzgojiteljice, ki so s pomočjo staršev pripravile že kar neverjetno pestr"
izbiro domačih dobrot, sadja in zelenjave, peciva, kostanja, orehov, bučnic, slastnega jabolčnega
in grozdnega soka... Mestni trg so povrhu izredno domiselno okrasili, manjkala niso ne strašil*
ne lojtmik, poln koruznice, pa tudi za razvedrilo je poskrbelo čisto ta pravo, živo »strašilo«-.*
katerim so se malčki veselo vrteU ob zvokih zabavne glasbe. Edina težava staršev in vzgojiteljic ]*
bila, kako že ob temi prepričati malčke, da je praznovanja Cicibanove jeseni konec in je treb*
domov. g
Foto: MATEJ NAREK^
Srečanje starejših krajanov v Rimskih Toplicah
Krajevna skupnost Rimske Toplice obsega
tudi oddaljene in hribovite zaselke, vse do pla-
ninske postojanke Lovrenc v Lokavcu. Neka-
teri starejši krajani pridejo v dolino le, kadar
morajo k zdravniku in takrat, ko jih prizadev-
ne aktivistke Rdečega križa povabijo na sre-
čanje.
Tako je bilo tudi nedavni petek, ko so se
starejši krajani zbrali v Osnovni šoli Rimske
Toplice. Zbralo se je 62 krajanov, od 116 še
živečih, starih nad 75 let. Srečanje je potekalo
v sproščenem vzdušju, zbrane pa je nagovorila
predsednica Območne organizacije RK Laško
Mihaela Pečar. Ker vse starejše krajane tudi
osebno pozna, jim je lahko namenila precej
toplih, v dno srca segajočih besed in vzpod-
budnih misli.
Starejše so razveseliU tudi malčki iz vrtca
Rimske TopUce, ki so zaplesali, pa Razborško-
vi fantje z Brodnic, ki so zaigrali in zapeli, da
so se obrazi starejših raznežili in tudi nekaj
solz se je utrnilo.
Izkazale so se tudi gostiteljice, ki so postre-
gle z okusno hrano, dobro potico in vinom.
Tako je popoldne hitro minilo, aktivistke
KO RK Rimske Toplice pa smo z zadovolj-
stvom opazovale naše starejše krajane. Videlo
se je, da so bili srečni, ker so lahko prišli.
Spomnile smo se tudi na tiste, ki niso mogli
biti v naši sredi. Tiste bomo obiskali še pred
zimo in poskrbeli za pomoč, če jo bodo potre-
bovali.
MARJANA ŠANTEJ
Št. 42. - 19. oktober 1995
______
NASI KRAJI IN LJUDJE
peljska bolnišnica
priklonila pomoč
M Otroški oaaelek cellske bolnišnice lahko obtiržal ultrazvočni aparat, ki mu le
0n Ic na posoao? — Zbiralna akcila do konca leta 1996
otroškemu oddelku celjske bolnišnice
^ je sredi junija izpolnila velika želja,
jgj jim je švedska firma Vingmed za ne-
mesecev dala v uporabo ultrazvočni
jparat za natančne preiskave srca, glave
trebuha pri boleznih otrok. Pogodba o
liasnejšem nakupu še ni podpisana, bo pa
^prihodnjih dneh, zato so na otroškem
jjdelku še bolj »zagrizli« v solidarnost-
jo akcijo zbiranja denarja za nakup apa-
^ta. Še zlasti zato, ker je odbor za sana-
(ijo celjske bolnišnice sporočil, da jim
p(i nakupu ultrazvočnega aparata ne
jgore prav nič pomagati.
Ma otroškem oddelku so že pet let ne-
nehno opozarjali na potrebo po ultraz-
(očnem aparatu, vendar je bolnišnica za-
^di drugih obveznosti nakup aparata
(dlagala. Zato so se na oddelku odločili,
ja bodo kar sami poskusih priti do po-
trebnega denarja. Po petih mesecih akci-
^je na posebnem žiro račimu 79 tisoč
lemških mark, kar je le slaba tretjina
potrebne vsote. Predstojnica otroškega
(ddelka dr. Ana Meštrovič je prepričana,
ia jim bo uspelo zbrati ves potreben de-
lar, saj oddelek, ki je v Sloveniji tretji
lajvečji, takšen aparat zares nujno po-
rebuje.
»Zdaj, ko je aparat že štiri mesece pri
as, si dela brez njega ne moremo več
amisliti. Dr. Lidija Vučajnk, ki je tre-
atno edina usposobljena za delo z apa-
atom, saj že nekaj let pri malih pacien-
ii opravlja ultrazvok srca, je v treh me-
scih na novem aparatu opravila 215
reiskav srca. Da bo številka bolj razum-
iva, naj povem, da je prej, ko smo bili
ivisni še od ultrazvočnega aparata na
itemističnem oddelku, v šestih mesecih
iredila 132 preiskav. Zelo je pomemb-
i,da je aparat tukaj pri nas, na oddel-
ijsaj ga lahko uporabljamo v vsakem
tautku in ne le takrat, ko pridemo na
!sto nekje drugje. Pravzaprav je kar
ramota, da smo morali na lastni ultraz-
»k čakati toliko časa.«
Ste torej prepričani, da bo ultrazvočni
parat, ki vam je bil dan le na posodo, na
ddelku tudi ostal?
švedska firma Vingmed in njen Ijub-
janski distributer Sonoprom sta nam pri
akupu ponudila veliko ugodnosti. Pro-
ivajalci so od tržne cene aparata odšteli
se mogoče popuste, zdaj pa so nam še
[»nudili, naj bolnišnica takoj plača le
toliko denarja, kolikor ga je doslej že
utirala, preostanek pa naj zagotovi do
Wca leta 1996. Aparat bi torej odplače-
fali sproti, tako kot bi se z zbiranjem
latekal denar. Boljših pogojev nakupa si
^ ne bi mogli želeti. Pogodbe s Švedi
■icer še nismo podpisali, vendar smo gle-
w na to, da je aparat na oddelku že dlje
'Ct dogovorjene tri mesece, skorajda
prepričani, da si ne bodo premislili in
"as pustili na cedilu.
Tako kot si je premislilo vodstvo celj-
ske bolnišnice?
Bili so res pred tvegano odločitvijo,
kajti če bi pogodbo s švedskim proizva-
jalcem ultrazvočnih aparatov podpisalo
vodstvo, bi bolnišnica v primeru, da soli^
damostna akcija ne bi uspela, morala
aparat plačati iz svojega denarja. Vem,
da bi nam pomagali, če bi imeli denar,
vendar sem prepričana, da vodstvo bol-
nišnice, tudi če bi podpisalo pogodbo, ne
bi moralo seči v žep. Zato, ker na našem
oddelku tudi po petih mesecih ž nez-
manjšano energijo vodimo solidarnostno
akcijo.
Za zdaj ste zbrali 79 tisoč mark, kar pa
je samo tretjina potrebnega denarja.
Predvsem upamo, da nam bodo pri-
hodnje leto priskočila na pomoč vsa tista
podjetja, ki zaradi letošnjih obveznosti
niso prispevala še nič denarja. Obljub je
za zdaj že kar nekaj. Na našem seznamu
se je doslej zbralo 169 donatorjev. Veseli
smo vsakega tolarja, ki nam ga darujejo
občine, podjetja in posamezniki. Dobro-
došla je vsakršna pomoč, tudi takšna, kot
nam jo je obljubilo podjetje TKI iz Lju-
bečne. Dali nam bodo za 160 tisoč tolar-
jev opeke, ki pa jo bomo, seveda za de-
nar, odstopili bolnišnici. Za pomoč smo
prosili tudi vse občine celjskega območ-
ja. Dosedanji odziv je bil dokaj različen,
zelo prijetno pa nas je te dni presenetila
nova občina Store, ki je za aparat prispe-
vala 200 tisoč tolarjev. Prijetno nas je
presenetil tudi kranjski zavod za huma-
nitarno" dejavnost »Volja in dobrota«, ki
nam je do konca leta obljubil 10 tisoč
mark. Hvaležni smo tudi mladi celjski
pevki Hajdi, ki bo prihodnji mesec pri-
pravila dobrodelni koncert, katerega iz-
kupiček bo v celoti namenjen nakupu
aparata. Dobrih ljudi je k sreči kar pre-
cej, zato smo kar nekako razočarani nad
velikimi in bogatimi obrtniki in podjetji,
od katerih smo pričakovali nekoliko več.
Žal je pri nas še vedno tako, da tisti, ki
imajo veliko denarja, ne prispevajo radi
v humanitarne namene. Do konca pri-
hodnjega leta moramo zbrati še 164 tisoč
nemških mark. Vsota je res veUka, ven-
dar sem prepričana, da bo akcija uspela.
Mora, saj gre za naše otroke.
JANJA INTIHAR
Foto: EDI MASNEC
Preiskava srca z ultrazvočnim aparatom je natančna, neboleča in nenevarna. Za zdaj
malim pacientom na otroškem oddelku delajo le preiskave srca — dr. Lidija Vučajnk je
na tem področju med najuspešnejšimi v Sloveniji - kasneje pa bodo opravljali še
ultrazvoke glave in trebuha.
V spomin
Melhlor Jošt
v ponedeljek, 9. oktobra je
za vedno zaspal v svojem
mlinu ob svojih domačih
Melhior Jošt, človek, ki je bil
vse življenje neomajno zvest
svoji vesti. Doma je bil z Go-
tovelj pri Žalcu. Hiši so rekli
pri Cesarjevih. Mami Franči-
ški in očetu Mihaelu se je ro-
dilo osem fantov. Štirim je
grob zaznamovalo belo cvet-
je, Vanč, Melč, Tonč in Tinč
pa so odrasli v štiri znameni-
te Cesarjeve fante.
Melč se je rodil 16. decem-
bra leta 1906. Po končani
meščanski šoli v Žalcu se je
šel učit za mlinarja k Pocaj-
tu, ki je mlel v mlinu v Med-
logu, ki ga je kupil Mihaelov
stric Anton Jošt, profesor
matematike, strah in trepet
celjskih gimnazijcev. Mlin je
bil tedaj mnogo manjši kot je
danes. Za Pocajtom sta mlin
prevzela Melč in njegov brat
Vanč, ki je bil najlepši telo-
vadec pri Sokolu, a se je
smrtno ponesrečil z motor-
jem in pustil Melča samega v
mlinu. Melč se je odpravil v
Dresden v visoko šolo mli-
narstva in mlinogradnjfi.
Medtem ko je bil v Nemčiji,
je doma pogorel mlin do te-
meljev. Ko seje po končanem
šolanju vrnil, sta z očetom
Mihaelom, kljub temu, da je
oče imel že šest križev na
plečih, pričela graditi nov
mlin po Melčevih načrtih.
Leta 1932 sta postavila mlin,
kakršen stoji še danes v Med-
logu pri Celju. Dnevno so v
njem zmleU dve toni in pol
pšenice. Leta 1935 je prišla k
hiši Melčeva izvoljenka Da-
rinka Mermoljeva iz Šentilja.
Večkrat se je rada pošalila,
da je tedaj znala vse pesmi .
slovenskih literatov na pa-
met, ni pa znala izračunati ■
dva odstotka kala.
Prvorojenki Bredi je sledi-
la njena sestrica Lenka. Bli- :
žal se je čas druge svetovne ■
vojne. V Gotovljah so že prej
politizirali in Melčev bratra-
nec, publicist in pesnik
France Onič jim je razlagal
Marxa. Bil je to čas posebne-
ga idealizma. Leta 1937 se je
vrnil z robije v Bileči Milan
Apih in ostal v mlinu, njemu
so sledili še Vrunč, Šlander,
Hribar, Finžgar, Peter Stan-
te, Luka Leskošek, slikar
Dore Klemenčič Maj in dru-
gi. Za vse je bilo na voljo
kruha in streha nad glavo. V
Joštovem mlinu so ustanovili
svojo tkalsko delavnico, da
so čez dan delali in kaj zaslu-
žili, zvečer pa so v sobi, ki so
ji rekli »komintema«, snova-
li načrte za čas, ko se bo tre-
ba pripraviti na bližajočo se
nacistično nevarnost. Zadnje
dni leta 1939 je bila v njihovi
hiši v strogi ilegali druga slo-
venska partijska konferenca.
Prišla je vojna. Nemci so
neke noči aretirali Melča in
ga skupaj z drugimi zaprli v
kapucinski samostan, od tam
pa odpeljali v zapor. Melč si
ni nikoli odpustil, da so ga
Nemci dobili v postelji. Iz za-
pora je pobegnil ob prvi pri-
ložnosti. Medtem so mu dru-
žino izselili v Srbijo, kamor
jo je šel iskat in jo odpeljal v
Belo krajino. Na Kočevskem
je delal kot član okrožnega
komiteja, vendar so ga zara-
di izdaje Italijani ujeli. Toda
tudi njim je pobegnil in na
begu spet padel v nemško
ujetništvo. Toda tudi Nem-
cem je že drugič pobegnil in
dočakal konec vojne kot ko-
misar Tomšičeve brigade, ki
se je vrnila v Slovenijo z av-
strijske Koroške. Joštovi so
se vrnili v mlin 4. julija 1945.
Začelo seje novo življenje,
polno usodnih spoznanj. Ko
sta bila na Dolenjskem za
kratek čas skupaj z Darinko,
ji je dejal, da ko bo vojne
konec, bosta imela spet mlin
in sina Mihca. In res se je to
zgodilo. Ko sta se vrnila do-
mov, ju je čakal mlin, Mihec
pa se je rodil ob svojem času.
Toda svoboda ni bila taka, o
kakršni so govorili v mlinu
pred vojno. Melču niso pusti-
li mleti. Po duši kmeta in
mlinarja, ki je s svojimi ro-
kami postavil mlin, so silili,
naj se preseli v vilo na Jože-
fovem hribu, mlin pa zapu-
sti. A ni hotel iti. V tujo hišo
pa ne! Zakaj pa je svojo gra-
dil? Odredili so mu službo v
ministrstvu za zunanjo trgo-
vino. Dve leti se je vsak dan
vozil ob štirih zjutraj v Ljub-
ljano in zvečer nazaj v Celje.
Doma pa ga je čakal mlin,
družina,    kmetija...    Leta
1948 so mu mlin nacionalizi-
rali. Nikoli več ni mogel mle-
ti. V duši ga je skelelo, ker so
stroje razmontirali in jih od-
peljali proč. Velika stavba je
samevala desetletja. Ko je
Mihec dopolnil devet let, mu
je mlado življenje utrnila ce-
sta. Tako je ob mlinu izgubil
še Mihca... Leta pa so tekla.
Šele z osamosvojitvijo Slove-
nije mu je bil vrnjen tudi
mlin.   Stavba   pravzaprav,
kajti mhna že dolgo ni bilo ,
več. S pomočjo hčerke Brede j
so prišli pred nedavnim pod :
streho spet mlinski stroji, ki ,
jih je Melč s svojimi domala '
devetimi križi in ob pomoči ]
begunca iz Bosne Ibra posta- '.
vil do take mere, da so se \
kolesa spet obrnila. Kot zgo- !
dovina. ^
Ves čas nelahkih preizku-
šenj po letu 1945 pa je Melč
bil skupaj s svojo ženo Da-
rinko steber družine, ki sta jo
bogatili družini obeh hčera
Brede in Lenke, pa vnuki in
pravnuki. Poskrbeli bodo, da
bo hiša dobrega mlinarja še
dolgo stala. Za to je veliko
razlogov. Melč je bil dober
človek. Tovariši iz vojnih ča-
sov se ga spominjajo kot do-
brotnika, ki je vedno našel
izhod iz stiske, pa če je bila
še tako huda. Za njim ostaja
spomin na čas idealizma, ki
ga ni več. Kateri mlinar in
posestnik bi dajal streho ko-
munistom, ki so napovedo-
vali smrt zasebni lastnini?
Melč pa je verjel v pravič-
nost. Se tedaj, ko so mu vzeli
mlin, je upal, da bo lahko v
njem ostal kot mlinar, tako
kot so mnogi drugi lastniki
ostali v svojih obratih vsaj
delovodje. Sčasoma so mu
vzeli tudi Ložnico, bistro vo-
do, ki Je tekla pod mogočno
vrbo. Življenje ga je nenehno
preizkušalo, a kljub temu ni
postal zagrenjen sitnež. Nje-
gova hiša je ostala odprta
novemu času in Medlog ter
Celje ga nista izgubila s tre-
nutkom, ko je on izgubil vse,
kar je gradil z lastnimi roka-
mi. Zato ker je bil tak, osta-
jajo za njim tudi številne
anekdote, kajti bil je po svoji
dobri duši tudi svetovljan.
Bil je kmet in mlinar, ki je
hodil v gledališče in je imel v
kavami stalno mizo. Okoli
mlina se še danes pasejo nje-
gove ovce, toda Joštov mlin
je bil dolga desetletja steber
kulturnega življenja v Med-
logu. Z Melčem je umrl koš-
ček sveta, morda neznaten
kot tiha zvezda na nebu, toda
bil je topel kot njegova težka
dlan in dober kot kruh.
DRAGO MEDVED*
Št. 42. - 19. oktober 199S
NASI KRAJI IN LJUDJE

Mladi iščejo elcološice rešitve
Lani so šaleški sedmošolci spoznavali ekolo-
gijo skozi projekt Varujmo in ohranimo Šale-
ško dolino, ki ga je velenjska občinska zveza
prijateljev mladine pripravila z namenom, da
bi mladi čim več izvedeli o področju ekologije,
obenem pa se naučili prepoznati ekološke pro-
bleme v svojem okolju. V projekt z istim naslo-
vom so letos vključili že drugo generacijo sed-
mošolcev iz 10 šaleških osnovnih šol.
V prvem delu projekta, s katerim so začeli
prejšnji teden, so jih strokovnjaki seznanili s
teoretičnimi osnovami ekologije, ta teden pa
učenci spoznavajo stanje na terenu. Dopoldne-
ve preživljajo pod vodstvom svojih mentorjev
iz šol in raziskovalcev iz Erica, velenjskega
inštituta za ekološke raziskave. Terenske razi-
skave, ki jih bodo končali predvidoma do kon-
ca tega tedna, opravljajo na odlagališču pepela
v Prelogah. »Do 9. novembra bodo izdelali
skupinske plakate, s katerimi bodo opozorili
na najvažnejša vprašanja, ki izvirajo iz ekolo-
ške slike v Šaleški dolini in bi jih radi zastavili
strokovnjakom, lotili pa se bodo tudi izdelave
stripov o tej tematiki,« je povedala Kristina
Kovač, predsednica Občinske zveze prijateljev
mladine Velenje.
Organizatorji projekta, v katerem sodeluje
765 sedmošolcev iz Velenja, Šmartnega ob Pa-
ki in Šoštanja, bodo izbrali najboljši skupinski
plakat, ob zaključku akcije v mesecu novem-
bru pa poskrbeli za izdajo zbornika, ki bo z
novimi podatki nadgradnja lanskoletnih ugo-
tovitev in opozoril mladih ekologov.
KL
Celjani na taboru Unesca
Predstavniki OŠ Frana Kranjca s Polul so sodelovali na
mednarodnem talioru Unesca v Piranu
Od 1. do 8. oktobra je bil na
OŠ Cirila Kosmača v Piranu
mednarodni raziskovalni ta-
bor Unesca, ki so se ga udele-
žili predstavniki petnajstih šol
iz šestih držav. Kot predstav-
niki širše celjske regije so se
tabora udeležili učenci OŠ
Frana Kranjca s Polul.
Po vrnitvi so učenci, skupaj
z mentoricama Mileno Petaver
in Dragico Milojevič, pripravi-
li tiskovno konferenco, na ka-
teri so predstavili namen Ta-
bora in povedali več o svojem
delu in vtisih s tabora.
Gre za Unescov projekt, ki
traja štiri leta. Nosilka projek-
ta v Sloveniji je OŠ Cirila Ko-
smača v Piranu, poleg te pa se
je tabora udeležilo še pet šol iz
Slovenije.
Cilj tabora je, da bi tisti, ki
se ga udeležijo, čim širše pred-
stavili idejo o miru in o prija-
teljstvu tudi v svojem okolju.
Tako so Nataša Horjak, Vita
Medvešek, Sara Kos, Matjaž
Brezigar in Sašo Štampe s po-
močjo mentoric v avli šole že
pripravili razstavo o taboru,
saj želijo namen in delovanje
le-tega predstaviti sošolcem,
podrobneje pa bodo celoten
projekt predstavili tudi na sej-
mu Vse za otroka.
Tabor je sestavljen iz obvez-
nega in neobveznega progra-
ma. »Nacionalizem; ne, hvala«
ter »Naši kraji, naši običaji«
sta naziva obveznih tem, naziv
izbirne teme, v okviru katere
so udeleženci tabora z razisko-
valnimi nalogami spoznavali
Zemljo kot življenjski prostor,
pa je »Planet naš dragi«.
Sicer pa je bilo, so povedali
učenci z OŠ Frana Kranjca, na
taboru v Piranu kar naporno;
dopoldne so se udeleženci uk-
varjali z raziskovalnim delom,
popoldne pa so delali v raznih
delavnicah. Kot so povedali,
pa jim je delo v okviru projek-
ta zelo koristilo, saj sedaj na
marsikatero stvar gledajo po-
polnoma drugače, bolj strpno,
svoja spoznanja pa bodo pre-
nesli tudi sošolcem. Sicer pa je
OŠ Frana Kranjca tako posta-
la šola, ki naj bi ideje o miru in
prijateljstvu širila tudi na šir-
šem območju; tako s posredo-
vanjem pridobljenega znanja
kot tudi s konkretnim delova-
njem na področjih, ki jih ude-
leženci v okviru projekta
obravnavajo.
Ob koncu tabora je najmlaj-
ša udeleženka, Norvežanka,
pred šolo Cirila Kosmača v Pi-
ranu zasadila drevo prijatelj-
stva. Udeleženci tabora vsako
leto zasadijo eno drevo, saj že-
lijo, da bi v spomin na Unes-
cov mednarodni tabor v Pira-
nu nastal park prijateljstva,
kot rezultat celotnega projek-
ta pa bo ob koncu le-tega na-
stala tudi knjiga.
NINA M. SEDLAR
Glasba In ples
Danes in jutri bosta v Kul-
turnem centru v Laškem pred-
stavi za obiskovalce prvega in
drugega abonmaja. V okviru
Vrtiljaka polk in valčkov bo
nocoj prvič v Laškem zaigral
ansambel Slapovi, jutri zvečer
pa se bo v vsem svojem blišču
predstavila plesna šola Urška.
V Kulturnem centru so pri
sestavljanju programa letos še
bolj skrbno pazili, da bi v
abonmajski sezoni 1995/96
ponudili svojim obiskovalcem
čim bolj pestro vsebino. Zato
so poleg gledaliških predstav
in koncertov resne glasbe
vključili v program tudi na-
stop ljubljanske plesne šole, ki
je s svojo vrhunsko kakovostjo
že postala vzgled marsikateri
plesni šoli drugod po svetu. Na
veliki Urškini plesni reviji, ki
so jo poimenovali Dancexplo-
zija, se bodo na odru Kultur-
nega centra predstavili tekmo-
valni plesni pari, ki so v stan-
dardnih in latinskoameriških
plesih osvojili doslej že števil-
ne najvišje naslove na doma-
čih in mednarodnih prven-
stvih.
JI
Zbirke Pod
Velbom
Jutri, 20. oktobra, bodo v
gomjegrajski graščini ob 17.
uri slovesno odprli nov raz-
stavni prostor >Pod velbom<.jV
Turističnem društvu Gornji
Grad so ob podpori krajevne
skupnosti najprej poskrbeli za
obnovo tega prostora, nato
vanj namestili obširno zbirko
starih razglednic, fotografij in
voščilnic z različnimi temati-
kami in motivi, dosedanjo
zbirko nabožnih podob pa
obogatili še z zbirko starih
molitvenikov in stenskih po-
dob. Vse zbirke, predstavljene
v graščini, so last znanega gor-
njegrajskega zbiratelja Janeza
Mavrica. Ravno v tem času, ko
bo zaživel nov razstavni pro-
stor, mineva 115 let kulturno-
prosvetnega delovanja v Gor-
njem Gradu.
KL
Več ponudb kot lokalov
V začetku septembra je petrovško gradbeno podjetje Inntal v
centru Zreč začelo graditi Poslovno-trgovski center. Objekt bo
predvidoma konec novembra zgrajen do četrte gradbene faze,
zato je posebna komisija na osnovi razpisa že izbrala predvi-
dene kupce lokalov.
Na razpis se je odzvalo 25 vlagateljev oziroma ponudnikov,
od katerih so jih šest zavrnili. Na voljo je namreč le devetnajst
lokalov v povprečni velikosti približno 25 kvadratnih metrov.
Pri izbiri kupcev lokalov je komisija dala prednost domačim
ponudnikom in pri tem upoštevala tudi raznovrstnost prodajnih
izdelkov. Cena za kvadratni meter poslovnega prostora bo 1990
nemških mark, v mansardnih lokalih pa med 1160 in 1260
markami. Kupci bodo četrtino vrednosti morali plačati v dese-
tih dneh po podpisu pogodbe, četrtino še v naslednjih 30. dneh,
preostalo polovico pa v petih letih.
B.Z.
Nov stanovanjski blok v Žalcu že raste
Dela pri gradnji novega stanovanjskega bloka, ki ga za trg gradi Ingrad Visoke nizke
gradnje, hitro napredujejo. V novem bloku bo 30 stanovanj, od tega 6 enosobnih, 18
dvosobnih in šest dvo in polsobnih stanovanj. V pritličju bodo tudi trije poslovni prostori
v velikosti 40 kvadratnih metrov. Stanovanja bodo gotova do spomladi prihodnjega leta.
T.T.
Športno Igrišče v Košnlcl
Natančno štiri mesece je trajalo, da so krajani Košnice pri Celju v središču naselja zgrai
športno igrišče. Želje, da bi imeli otroci in tudi starejši prostor, kjer bi se zbirali, so sicer
dolgoletne, načrti krajanov Košnice pa s sobotnim odprtjem rokometnega in košarkarske
igrišča še niso zaključeni.
Denar za ureditev športnega igrišča so zvečine zbrali krajani sami, ki so prostovoljno, po svo
močeh, prispevali od 500 do 50 tisoč tolarjev. V Košnici so hvaležni tudi Mestni občini Celje
županu Jožetu Zimšku, saj so Celjani iz občinskega denarja sofinancirali asfaltiranje igrišča.
Sicer pa je bila gradnja igrišča po ocenah gradbenega odbora kar precej draga zaradi plazovitega
terena, kjer so in še bodo svoje mesto našli športni objekti. V Košnici namreč želijo v prihodnje ob
novem igrišču urediti še igrišče za odbojko na mivki, postaviti mize za namizni tenis in igrala za
najmlajše, s športnimi objekti pa bo gospodarilo pred dobrim mesecem ustanovljeno Športno
društvo Košnica. jj
Foto: EDI MASNFr
Otroci so dobri
opazovalci
prometa
Prejšnji teden je konjiški
župan Janez Jazbec sprejel
predstavnike konjiških osnov-
nih šol na pogovoru o promet-
ni varnosti na njihovi poti v
šolo in domov.
Petnajst četrtošolcev iz ko-
njiških osnovnih šol Pod goro
in Ob Dravinji ter iz Osnovne
šole Loče je županu predstavi-
lo težave, s katerimi se sreču-
jejo, in predlagalo tudi rešitve.
Tako bi po njihovem mnenju
morali čimprej urediti še ne-
katere prehode za pešce, ploč-
nike, kolesarske steze in avto-
busna postajališča ter name-
stiti nekaj ogledal. Številne
ceste, po katerih hodijo v šole,
so preozke, hitrostne omejitve
pa neprimerne. Otrokom, ki so
opozarjali na prometne nevar-
nosti v domačem kraju, je žu-
pan obljubil čimprejšnjo reši-
tev nekaterih ovir in jih obe-
nem opozoril, naj bodo tudi
sami skupaj s svojimi vrstniki
na cestah previdni. B.Z.
Z žogo do gibčnosti
Med razstavljavci na sejmu Senior 95 v Celju se Zdravi-
lišče Laško letos predstavlja s programom o uporabi žoge
v terapiji. S podobnim programom so fizioterapevti iz
Laškega sodelovali tudi na sejmu Narava in zdravje, ki je
bil septembra v Ljubljani.
Program z žogami je namenjen predvsem bolnikom, ki
imajo težave s hrbtenico. Obiskovalci si lahko na sejmu
vsak dan ogledajo videokaseto z vajami na žogi, jutri ob
16. uri pa bodo lahko prisluhnili še predavanju fiziotera-
pevta in žoge tudi preizkusili. Vse, ki želijo o programu
izvedeti več, Zdravilišče vabi v Laško, kjer jih bodo vaj z
žogami oziroma sedenja na njih tudi naučili. Fiziotera-
pevti namreč vaje prilagodijo vsakemu bolniku posebej,
glede na njihovo diagnozo, gibalne zmožnosti in starost.
Sedenje na žogi ima veliko prednosti, saj omogoča svo-
bodno gibanje, pravilno držo telesa in gibljivost medenice,
hkrati pa krepi mišice ter izboljšuje dihalne in prebavne
funkcije. MA
Cesta skozi
Pristavo
v vojniški občini pripravlja-
jo v soboto, 21. oktobra, ob 15.
uri slovesno odprtje ceste sko-
zi naselje Pristava.
Gre za kilometer dolg cestni
odsek v naselju Pristava na re-
laciji Ljubečna-Šmiklavž-Be-
zovica, vrednost del pa je 10
milijonov tolarjev. Odprtje no-
ve ceste pa je zgolj ena od vrste
naložb v cestno infrastruktu-
ro, ki jih v vojniški občini zak-
ljučujejo v teh tednih.
IS
Dravinja za
novinarle,
politike,
poslovneže
Hotel Dravinja v Slovenskih
Konjicah praznuje 10-letnico.
Njihovo praznovanje sovpada
s pripravami na obeležbo 850-
letnice prve omembe trga Slo-
venskih Konjic. Oboje je ra-
zlog, da so povabili v Sloven-
ske Konjice slovenske novi-
narje, politike in poslovneže.
Jutri, v petek, jim bodo pred-
stavili Mestno galerijo Riemer,
kjer bo poleg stalne zbirke na
ogled tudi razstava domače li-
kovne sekcije, posvečene vis(
kemu jubileju Konjic. Tu I
župan Janez Jazbec predstav
priprave na slovesnost, hot
pa bo poskrbel za kulinaričl
ponudbo in bogat zabavi
umetniški program, ki se 1
nadaljeval v prostorih hote
Dravinja.
ME
Rdeča kapica In
Toblja
v Hermanovem gledališču
Muzeju novejše zgodovine C
Ije bo danes s predstava!
Rdeče kapice ob 10., 11,30.
16,30. uri gostovalo lutkovi
gledališče Fru Fru iz Lja
Ijane.
Prihodnji četrtek se bo
ljubljanski lutkarji prav tal
v treh ponovitvenih predst^
vah še enkrat oglasili s pii'
kupnim Tobijo. Gre za lutkoV'
no zgodbo o jazbečarju Tobij'
ki ni zadovoljen s svojim izgl^
dom. Telo kot trakec, krive nO'
ge, ušesa kot rjuhi in gobčel''
ki ni vreden pasje besede.
pa se mu ponudi priložnost, o*
postane drugačen, ne ve, kak'
šen naj bi bil po novem...
Šff. 42. - 19. oktober 1995
|15 i
NASI KRAJI IN LJUDJE
PRI ZVESTIH
if Stranki Saljivcev
JpIHa Jazbec le med nalmarlllvelšlml člani
smo pretekli teden obi-
ji Jazbečeve v Gaju nad
ffsičnim, so ravno končali s
l^jnjem koruze. Treba bo po-
^javiti še peso, pa jabolka,
% pa bodo z jesenskimi
■'javili zaključili. »Letošnja
'lina je bila povprečna. V vi-
iigradu smo manj zadovoljni
't lani,« je povedala Tinika
Ijjbec. Tedniku je zvesta že
^ kot dve desetletji.
Tinika Jazbec je že od začet- ]
^ med najmarljivejšimi člani \
Jakove Stranke saljivcev. I
Ijeležila se je strankinega I
jngresa na Kalobju, kjer je !
lila takšna gneča, da niti soka
j mogla naročiti. Tiniki se je
jngresna gneča ter žeja tako
jjierila, da je kongres v Loki
1^ Žusmu bojkotirala, v Mat-
k Savinjčanom, pa jo je
p^t zamikalo, vendar so praz-
ovali družinski praznik.
Tinikinim domačim, sode-
,vcem ter bralcem Novega
jiinika seveda ni nikoli dolg-
^, saj Tinika vedno ve kald-
ošalo. Ko smo jo obiskali, je
jvedala tisto o slovenskem
otu, ki je služil vojaški rok
J jugu bivše države. Kapetan
II je ukazal, da mora zvečer
(paziti na njegovega dojenč-
1, ker nameravata z ženo v
ino. »Ni problema!« je odgo-
iril naš fant, kapetan pa je
le pozaklenil, celo stranišče,
jsrečnik je med pestovanjem
ičutil hudo telesno potrebo
r iskal možnost, kjer bi se
hko olajšal. Ni mu preostalo
ugega kot da je dojenčka od-
1 ter se pokakal v njegove
enice. »Kako je bilo?« je za-
malo kapetana po vrnitvi iz
M, pri tem pa je zavohal hud
irad. Odvil je dojenčka, po-
idal kaj je v plenicah ter se
iveselil: »Gledaj, pa to ti je
JVC vojniško dete. Pije mle-
ia sere pasulj.«
inika Jazbec prebere v ted-
■ najprej vse o dogajanju v
■ttiki saljivcev. Časopis pre-
iajo tudi njen mož Ivan, zna-
ni veseljak in muzikant, njvmi
trije otroci ter tašča, >mama<
Zdenka. Tašča je bila pred tre-
mi leti na izletu s stotimi
kmečkimi ženami po zaslugi
Tinikinih kuponov, sama pa še
ni bila izžrebana. »Tako lepo
kot na tem izletu mi ne bo ni-
koli več,« je še vedno zadovolj-
na Zdenka Jazbec, ki se redno
udeležuje upokojenskih izle-
tov. Za dolgoletno zvestobo
smo naročnici Tiniki izročili
zlato verižico, ona pa se je
spomnila rodnega Hrastja,
okolice Loke pri Zusmu, in ča-
sa, ko je naročila časopis iz
Celja. »Tukaj živim že dve de-
setletji, a tudi jaz domačega
kraja ne morem pozabiti. Se
vedno grem rada tja.« Garala
je od jutra do večera pa je bil
vseeno lep čas. Najlepše seve-
da takrat ko so ličkali koruzo,
prepevali ter zaplesali. Poma-
gala si je tudi z dodatnim
kmečkim delom v Savinjski
dolini. Danes je v Hrastju bra-
tova družina, s katero se zelo
dobro razumejo. Zato se Jaz-
bečevi marsikatero nedeljo
odpravijo na obisk k sorod-
nikom.
Tinikini dnevi so prekratki.
Dopoldne je v službi, v tiskar-
ni Gajtisk v bližnjem Lesič-
nem. Ko se vrne, pa so na vrsti
kuhinjska opravila, posprav-
ljanje, delo na zemlji, živina...
V službi, v svakovi tiskarni,
ima na skrbi zaključno delo,
lepljenje, zbiranje in pakira-
nje. Trenutno ima veliko
opravka s koledarji, saj je pred
koncem' leta precej naročil. V
lesičenski tiskarni je zaposle-
na že desetletje, začela pa je v
šentjurski Modi. Takrat je mo-
rala vstajati ob pol štirih zju-
traj, vračala pa se je ob pol
štirih popoldne. Med čaka-
njem na avtobus so zmrzovali.
»Ne morem si zamisliti, da bi
še enkrat tako trpela.« Zdaj
odhaja na delovno mesto kar
peš. Le dvajset minut hoje je v
Lesično.
Najrajši je z domačimi, z
otroki. Najstarejši, Janko, je
poleti odslužil vojaški rok ter
bo najbrž voznik. Jure se v Ce-
lju uči za finomehanika, Po-
lonca pa obiskuje 7. razred le-
sičenske šole. Najsrečnejši tre-
nutki v življenju so bili vsako-
krat, ko je postala mati. Ko je
rodila hčer, na svoj rojstni
dan, ji je dva dni prej umrla
mama. Jokala je od sreče ter
od žalosti obenem. Izguba
staršev je bila Tinikina naj-
večja bolečina.
BRANE JERANKO
v življenju ni vedno tako kot v šalah. Snaha Tinika ter tašča
>mama< Zdenka se dobro razumeta.
Turistični avto raiiy treii doiin
v organizaciji Turistične agencije Bemi Žalec in Avto Urija iz Žalca je bil v soboto s startom v
Žalcu zadnji, četrti avto rally treh dolin. Nastopilo je 38 posadk.
V razredu do 1000 kubičnih cm je zmagala posadka Kveder-Smerkolj iz Velenja, do 1600
kubičnih cm je zmagala posadka Žunko-Žimko iz Raven na Koroškem, nad 1600 kubičnih cm
posadka Čoh-Kodre Avto Uri iz Žalca in v enotnem razredu za ženske posadka Tratnik-Novak-
Funkl iz Nazarij. Ker je bil to zadnji avto rally v tej sezoni, so v Šempetru na zaključni slovesnosti
razglasili in podelili pokale za končno uvrstitev po vseh štirih avto rallyjih. Končni zmagovalec
do 1000 kubičnih cm je posadka Koželj-Potočnik iz AMTK Velenje, do 1600 cm Zorman-Rek iz
AMD Ravne, nad 1600 cm Čoh-Kodre, Avto Uri iz Žalca in pri ženskah v enotnem razredu
posadka Tratnik-Novak-Funkl iz Nazarij. Na sliki: S starta v Žalcu.
T. TAVČAR
Pester program
aictivnosti
Gasilska zveza Žalec si je v
mesecu požarne varnosti v so-
delovanju s štiridesetimi pro-
stovoljnimi društvi v občini
zadala vrsto aktivnosti.
Štab, poveljstvo in predsed-
stvo GZ Žalec so si že ogledali
sejem protipožarne zaščite v
Grazu, več kot 300 operativnih
članov prostovoljnih društev
je obiskalo sejem Zaščita 95 v
Kranju in enodnevno republi-
ško vajo Požar 95 v Črni na
Koroškem.
Pridružili so se preventivni
akciji Gasilske zveze Slovenije
in MNZ Slovenije, gasilni apa-
rati v vozilih. Po društvih ima-
jo taktične vaje, opravljajo
pregled stanja operativne spo-
sobnosti in opremljenosti pro-
stovoljnih gasilskih društev,
pripravljajo odprta vrata ga-
silskih domov, predstavitve
gasilskega orodja in opreme,
predavanja po šolah... Posto-
rili bodo še marsikaj v zvezi s
preprečevanjem požarne ne-
varnosti in ogroženosti. Pri-
pravili bodo tudi demonstra-
cijsko vajo gašenja z IFEY
3000 - impulzno gasilsko teh-
nologijo.
T. TAVČAR
»Koierauba« z Obrami
Naša zvesta naročnica, Ma-
rija Stopar z Obrami, iz kraja,
ki je del Podvrha pri Braslov-
čah, se trudi na težki zemlji.
Zato se čudi, da je na njeni
njivi obrodil tako težak pri-
delek.
Koleraba, ki nam jo je poka-
zala (v tistih krajih pravijo
»kolerauba«), je težka kar pet
kilogramov in pol. Letina ko-
lerabe je bogata, njena pesa pa
je letos slabo obrodila. Nekoli-
ko sramežljivo sicer nam je go-
spa Marija pokazala tudi
imietniško delo narave, možic-
Ija, pri katerem je narava po-
zabila na gate, ki bi skrile nje-
gov moški ponos...
Marija Stopar živi sama, ve-
liko veselje pa ima s cvetjem.
ToUko najrazličnejšega cvet-
nega raja kot pri njej ni daleč
naokoli. Veliko misli na svoji
hčeri, ki živita na Polzeli ozi-
roma v Slovenskih Konjicah,
žal pa jih ločijo razdalje. Te
premaguje gospa Marija s svo-
jim mopedom, s katerim se od-
pravi v braslovške trgovine, na
Polzelo ter vse do Gornjega
Grada. Upokojenka je, od
zdravja pa še kar cveti.
BJ
iHadžarsice vonjave na Slemenu
v Andrejevem domu na Slemenu se bodo danes, 19. oktobra,
začeli Dnevi madžarske kuhinje. Vse do nedelje, 22. oktobra,
bodo gostom stregli z izvirnimi madžarskimi jedmi in pijačami,
za pristno vzdušje pa bo poskrbela madžarska glasbena sku-
pina. F*redstavitev madžarske kulinarike bodo popestrili tudi s
slikarsko razstavo. Danes ob 17. uri bodo namreč odprli raz-
stavo del slikarja Jožeta Svetine, ob tej priložnosti pa bodo
zapeli člani moškega okteta Zavodnje in prvak ljubljanske
Opere Franc Javomik.
KL
Najiepši fiimi
Na naslovnici Tednikove-
ga TV vodiča je bil prizor iz
filma Grof Drakula, igralec
pa Christopher Lee. V poštev
za žreb je prispelo 16 ku-
ponov.
Tokrat podarjamo paket
laškega piva, ki ga bo prejela
Metka POLANEC, Mestni
trg 1, 63210 Slovenske Ko-
njice, majici NT&RC pa bo-
sta prejeli Ivanka MAKUC iz
Štor ter Irena GRIL iz La-
škega.
Vljudno prosimo, da se po
paket laškega piva oglasite v
naš oglasni oddelek, medtem
ko vam bomo majici poslali
po pošti!
'^lov rib v Brasiovšicem Jezeru
J^^f je bilo Braslovško jezero že precej umazano, voda za
Jenje rib pa tudi ni bila več zadovoljiva, so se pri Ribiški
^^ini Šempeter odločili, da bodo Braslovško jezero očistili.
L ^^t»oto so pripravili eno največjih letošnjih delovnih akcij,
ijrtbji živelj iz jezera so morali prestaviti v ribnik Presarje. Po
^^dah predsednika RD Šempeter, Franca Pondelaka, je v
pri izlovu rib sodelovalo preko 40 ribičev, ki so z delom
Mi zgodaj zjutraj. Delo je bilo težko, saj je na dnu jezera več
IJ, pol metra blata, alg in drugih vodnih rastlin, ki so izlov rib
^ej oteževale.
i^^ospodar, Drago Vrečar pa je povedal, da so v ribnik Presarje
^^tavili okoli 3 tone rib, nekaj je bilo tudi kapitalnih somov,
(^Pov, amurjev, tolstolobikov in drugih rib, ki so tehtale tudi
^^kot 10 kg. Na sliki: Pri izlavljanju rib iz Braslovškega
T. TAVČAR
Št. 42. - 19. oktober 1995
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Priznanje
turističnemu
društvu
žalsko Turistično dru-
štvo, ki je lani praznovalo
100-letnico delovanja, je
pred kratkim prejelo
priznanje Turistične zve-
ze Slovenije, obenem pa
je to društvo oziroma me-
sto Žalec tudi med kandi-
dati za osvojitev naslova
najlepšega tranzitnega
mesta v Sloveniji.
Priznanje Turistične
zveze Slovenije so žalske-
mu turističnemu društvu
podelili za uspešen razvoj
turizma, k čemur je pri-
spevala vrsta vsakoletnih
prireditev, skrb za obno-
vo mesta in urejenost ze-
lenih površin. Delo turi-
stičnih delavcev sicer
vedno znova izničijo po-
samezniki, zadnji tak pri-
mer so polomljeni koši za
smeti, uničene klopi v
parku in razbit pano z
načrtom mestnih ulic, z
drogov pa vedno znova
izginjajo tudi zastave. K
razvoju turizma in lepe-
mu izgledu mesta pa za-
gotovo ne prispevajo tudi
odsluženi avtomobili na
parkiriščih ter vozniki
kamionov, ki parkirajo
po zelenicah.
Trenutno se v žalskem
turističnem društvu v so-
delovanju z Savinjskim
občanom lotevajo akcije
za najbolj priljubljenega
trgovca in najbolj urejeno
trgovino. Na ta način že-
lijo v prizadevanja za
lepši izgled mesta vklju-
čiti tudi žalske trgovce.
IB
Čar krušne peči
Pri Javornikovih Iz Vinske Gore bo
kmalu zadišalo Iz nove kmečke peči
Marija in Franc Javornik
iz Vinske Gore, ki imata po-
leg novozgrajene domačije še
prijazno, rojstno hišo Franca
Javornika pod močno skalno
steno, na kateri stoji tudi
cerkev, sta se to skoraj tri
stoletja staro hišico odločila
temeljito obnoviti.
Ker naj bi bilo v njej še vse
tako kot pred davnim časom,
bo postopna obnovitev hiše
zelo drago, vendar kulturno
delo. V vsaki kmečki izbi
mora biti prijazno in toplo,
zato se bo nova, a po videzu
stara kmečka peč prav dobro
podala v >hišo<, kot so nekdaj
imenovali osrednji prostor, v
katerem se naj bi zadrževalo
več ljudi. V peči pa je mogo-
če speči tudi izredno okusen
domač kruh.
Franc Javornik je najel
mojstra Matijo Završnika, ta
pa še enega pomočnika in lo-
tili so se izgradnje nove peči
z motivom poroke na lonče-
nih opekah. Ko smo si grad-
njo ogledovali, je bilo kot na
dlani, da bo tudi ta, menda
že tristopetdeseta peč izpod
njegovega zidarskega oro-
dja, zdržala toliko ljudi, ko-
likor se jih bo lahko skoba-
calo nanjo.
Mojster Matija nam je ob
tem dejal: »Tole delo ni vide-
ti posebej >kunštno<, lahko
pa ga opravi le zidar, ki se na
pečarstvo vsaj malo spozna.
Vsaka peč je drugačna in
ima svoje potrebe, a zakaj jih
ne bi zadovoljili, če se dela
lotimo tako, kot je treba. Ne
štejem jih več, zdi se mi le,
da jih je bilo že več kot 350
in do zdaj se ni še nobena
podrla.«
Enkrat v naslednjih dneh
se bo iz Javornikove kajžice
pokadilo, takrat pa bomo z
gotovostjo vedeli, da je v pe-
či zagorelo. In ker je pozna
jesen pred vrati, bo to ravno
pravi čas za prvo ogrevanje
in morebiti za prvo peko
kruha v kmečki peči.
JOŽE MIKLAVC
Zidanje prave kmečke peči je lahko zelo slovesen dogodek.
V Šaleku obnavijajo gasiiski doml
v šaleku pri Velenju so pričeli z obnovo in razširitvijo gasil,
skega doma, s katero bodo pridobili približno 60 kvadratni
metrov prostora. Zamenjali bodo tudi vsa okna in obnovjij
fasado. Ker je investicija precej zajetna, denarja pa ni dovolj
bodo vsa dela skušali opraviti gasilci sami, saj so v njihovij
vrstah zidarji, tesarji, mizarji, pleskarji in električarji. Nekaj
denarja sta prispevali mestna občina Velenje in teritorialna
obramba, veliko pa so darovali tudi krajani. Z obnovo bodo
predvidoma končali do konca tega meseca, ravno ob tednu
požarne varnosti. L. OJSTERSEK
PLANINSKI KOTIČEK
V novembru na Črni vrh In na pohod od
Litije do Čateža
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi s soboto, 4. novembra
ob 5.30 s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, na pohod
od Ogenjce do Belih sten in nato do Črnega vrha.
Naslednjo soboto, 11. novembra pa ob "6.23 uri, z železniške
postaje v Celju, vabijo na pohod od Litije do Čateža. Za pravo-
časne prijave in dodatne informacije lahko pokličete telefonsko
številko 31-711, int. 355 ali 452-927.
MM
Ko vre mošt, vre tudi v žiiaii liri...
Voda žene mlinček,
vinček pa klinček.
(ljudska kvantarska)
Vinotok. Primernejšega
imena deseti mesec ne bi mo-
gel imeti. Saj so mu prati-
karji ponujali še druga ime-
na, kot je sadnik, listognoj,
obročnik, celo kozoprsk.
Druga imena, ki so bila v ra-
bi: repar, lukovščak... so se
nanašala na poljščine, vinec,
vinščak, moštnik in vinotok
pa imajo isti pomen.
No, kozoprsk je skušal
uveljaviti oče slovenske
knjige Primož Trubar pač
zato ker se tej žival v tem
letnem času zahoče — ljubez-
ni. To ime meseca so protire-
formisti in čistuni močno
preganjali. Imeli so po svoje
prav, vendar ne zato, ker bi
bilo grdo in namigovalo na
parjenje. Bolj zato, ker je vi-
notok vendarle lepša, bolj
praznična beseda. Za Slo-
vence še posebej, saj naj bili
trta in ajda po izročilu še iz
poganskih časov posvečeni
Kurentu, starim Slovenom
zelo čislanemu božanstvu.
Trta in vino sta že v sve-
tem pismu pogosto navajani
dobroti. Na mnogih cerkve-
nih podobah je trta svet les
in njen sadež darovalec
obredne pijače. Prava mera
pri pitju vina osrečuje, raz-
veseljuje in tudi zdravi, prek
mere pa je strup in prinaša
nesrečo. Rastlina in sad pro-
tislovij; dobrega in zla. Koli-
ko gorja je povzročilo čez-
merno pitje? Primerov iz
daljne preteklosti nam sicer
ne posredujejo časopisne
»črne kronike«, so pa ome-
njani v ljudskih pesmih. Ta-
ko močno so v svojem času
takšni   dogodki   odjeknili
med ljudmi. Dandanes pa
smo že otopeli ob vseh gro-
zotah, ki nam jih dnevno
sporočajo mediji. Nagli jezi,
izbruhom sovraštva, ljubo-
sumja in podobnim vzrokom
hudodelstva v pijanosti so se
pridružili še uboji ob pro-
metnih nesrečah, ki jim bo-
truje alkohol. Ni zaradi ri-
me, marveč zaradi nuje, škof
Martin Slomšek svojo zdra-
vico zaokrožil s svarilom:
Po pameti ga pijmo,
da pamet ne zgubimo,
kak grdo bi to b'lo,
da'b ne vedli kam domov!?
To, da bi ne vedeli poti do-
mov, bi bila še mala stvar.
Seveda se je pobožni mož
protivil tudi drugi plati me-
dalje, ko je opojna vinska
kaplja vzvalovila kri po ži-
lah, podvojila poželenje in
zameglila misel na posledice.
Vendar so bili tudi ti učin-
ki sokov, ki jih daje vinska
trta, od nekdaj neobvladlji-
vi. Že sveto pismo stare za-
veze omenja, kako se je ča-
stitljivi očak Noe opil z vi-
nom iz vinograda, ki ga je
sam zasadil in obležal v svo-
jem šotoru pregrešno razga-
ljen. Stari Grki in Rimljani
so se v čast bogov Dioniza in
Bakhusa opijali in prirejali
orgije iz čistega veselja do
življenja in pri tem zaploje-
vali novega.
Tudi Slovenci glede tega
nismo ravno nedolžni, je za-
pisal v knjigi »Trta življe-
nja« (1992) Drago Medved.
Nekaj jih je prebral, recimo
pri Janezu Trdinu:
»Marsikateri gospodar za-
haja vanje (v vinski hram),
da uživa, daleč proč od ne-
brižne žene, prepovedane
sladkosti z omoženimi in
samskimi razuzdankami.
Poznam moža, ki je že dopol-
nil sedemdeseto leto, ki ima
izvrstno ženo, veliko otrok in
vnukov in se je vendar tako
izgubil, da hodi k njemu v
vas pet ljubic...
Na nekem drugem mestu
Janez Trdina spet pravi:
»Neka vdova, ki bi se rada
možila, seje bahala sama, da
je polokala s svojimi snubači
eno leto petdeset veder
žlahtne beline.«
Tudi baron Janez Vajkard
Valvazor je v znamenitem
delu »Slava Vojvodine
Kranjske« manj robato, zato
bolj zvitorepo in z antičnimi
prispodobami, zapisal nekaj
podobnega:
»Visa vina, ki rastejo na
Dolenjskem se imenujejo do-
lenjska in so prav zdrava.
Zato je tudi veselje, ki ga
povzroči dolenjsko vino
(kajti vino razveseljuje bo-
gove in ljudi), tem boljše,
čim varnejše je; le vrča ali
kupice ne smeš previsoko
dvigniti in ne pregloboko va-
njo pokukati, zakaj iz nered-
nega in nezmernega veselja
nastane naposled žalost in
velika škoda tako za dušo
kakor za telo, pa najsi bo vi-
no še tako zdravo in slastno.
Če nastopi Bakhus s kar pre-
več rdečimi lici, pride lahko
z Ariadno vprenatančno do-
tiko in, ker zdravo vino pre-
več razgreje glavo, se lahko
ohladi razum, sramežljivost
in poštenost. Najslastnejše
trte postanejo circejske ča-
robne šibe, ki spremene ljudi
v zverine, če jih zlorabijo...
V zdravem vinu tiči torej ve-
selje in žalost, kakor ga kdo
prav ali napak rabi.«
Zanimivo, da narodopisec
Niko Kuret v svojih poglav-
jih o trgatvi in martinovanju
nikjer ne omenja »ogrete
krvi«.
Pač. Ko opisuje štajersko
veselje ob poravnavi najem-
nin za vinograde in gmajne,
kar se je dogajalo o martino-
vem, povzema takle, kar ne-
dolžen prizor:
»Razen pusta je (martino-
vo) edini dan, ko se zbero k
razveseljevanju tudi starejši
ljudje. Sestdesetleten gospo-
dar, okornih nog, ki mu jih je
razgrizel revmatizem, stopi
k mlademu dekletu, ga zavr-
ti po taktu muzike, tolče s
škomji po podu in včasih ce-
lo zavriska, toda naglo se za-
ve, da je napravil neumnosi
in pobesi glavo.«
Trditev, da zdajšnji svetn
pozna sramote, je kot žvrgla
nje stare lajne. Vsak odhaja
joči rod to dopoveduje nov«
mu in kot polž roge skriv
norosti svojih mladih dn
Stari godci vedo povedat
da je na ohceti »ratalo lui
no«, ko so fajmošter odšl
No, najbrž je res, dandanai
nji govorijo bolj odkrito i
odprto o zadevah, zaradi ki
terih smo prišli na svet.
Pokojni operni pevec La(
ko Korošec je zelo rad zap<
pesem, ki jo je nekoč slišal
Šentjurju pod Kumom. V p«
smi tava odrasel fant od oče
ta do matere, od matere do^
župnika, vsi ga svarijo da j«
še premlad, da je kaj takeg
greh:
Spolnil sem dvajset let,
stopil sem k očet'
smem imet dekle, al' ne? }
Ne, nikar veli in mi zapreti-
Če pa to storiš, od hiše grd
Sem stopil pred boga
in povprašal ga...
Menda ja, je d'jau
in se nasmejal.
Saj zarad' fantov sem
dekleta dal.
Vendar zna biti ljudski
pesem tudi manj neposreo'
na, misel o ljubezni bolj p^'
niško zavita: Ko fant toži de
kletu, da ga ne bo, ker I*
glav'ca boli, mu ona od^P'
varja:
Če pa tebe glav'ca boli,
pridi k meni o polnoči,
da ti bom dala zdravje,
na to belo zglavje.
Kaj je potlej nenavadnega
da kadar mošt v kleti šui^'
vroča kri po žilah vzvalovi-
Foto: EDI MASNfi''
Prizor s trgatve. Jagodo za jagodo sta si z usti bliže.
if. 42. - 19. oktober 1995

ŠPORT
Neugoden žreft: Zagreb!
CeUe Pivovarna Laško za vstop v ligo rokometnih prvakov čez mesec ilnl proti
finalistu elitnega tekmovanja - Znova na pripravah v Konflcali
»privšek, igrate z nami,« je z
y]ioda v konferenčno dvorano
Ijotela Golf na Dunaju samo-
zavestno zarohnel Zagrebov
jef Volarevič, vendar ga je se-
kretar celjskega kluba Privšek
nemudoma utišal: »Kaj je, a
jte izločili Turke?« Čez slabo
mo so bili obrazi na obeh stra-
peh bolj kisli. Žreb za 2. krog
pokala prvakov je bil neusmi-
ljen in Celje Pivovarna Laško
1)0 igrala z Zagrebom.
Za prvi šok je poskrbela
EHF z ukinitvijo dirigiranega
žreba za klube s Hrvaške in
(lezultati povratnih tekem 1.
kroga: Berchem-Fotex 13:36
(skupaj 33:67), Halkbank-Za-
greb 26:25 (44:53), Parttizan-
-Gudme 26:18 (47:52), Dukla-
-Montpellier 19:24 (43:49), Ini-
tia-Kiel 17:18 (30:45), Zapo-'
tožje-Filippos 30:19 (49:42),
Karis-SKA Minsk 22:27
(46:61), Plock-Linz 25:18
(43:47),Sandefjord-Linz 26:24
(45:53),Thrifty-Principe 25:29
(43:55) Jledbergslids - Win tert-
hur 26:18 (42:42), Barcelo-
na-Tbilisi 40:19 in 30:20, Bra-
ga-Hapoel 34:17 in 30:22, El-
gorriaga-T. Veles 25:20 in
25:15.
ZRJ, po čudnem naključju pa
je v vseh treh možnih primerih
prišlo do dvobojev ekip z ob-
jgpčja nekdanje Jugoslavije.
Vse je bilo regularno, toda v
celjski delegaciji (Šušterič,
Privšek, Jugovič) je naraščalo
prepričanje, da se bo uresniči-
la Volareviča napoved.
Gudme, Elgorriaga, Kiel in
Barcelona so dobili svoje na-
sprotnike, nato je iz rdeče kro-
glice izvlečeno ime Celja Pivo-
varne Laško in iz modre Za-
greba. »Nimate možnosti, niti
v Golovcu ne morete zmagati,«
se je hrabril Volarevič, realen
pa je bil tehnični vodja Nekič.
»Zadovoljen? Kje neki. Dobili
smo nasprotnika, ki smo si ga
najmanj želeli.«
Igralci in strokovno vodstvo
našega prvaka so na novice z
Dunaja čakali v Slovenskih
Konjicah, kjer so od ponedelj-
ka na petdnevnih pripravah.
Večina se je vzdržala komen-
tarjev, toda občutki so le bili
neprijetni, kajti Zagreb je bil v
skupini štirih ekip, ki si jih
nihče ni želel pred ligo pr-
vakov.
»Nisem prezadovoljen, toda
lahko bi bilo še slabše. Zagreb
je najboljša evropska ekipa
zadnjih petih let in v dvoboju z
nami favorit, toda večina no-
silcev se je bala Celja Pivovar-
na Laško in nismo vnaprej od-
pisani,« je bil kratek trener
Zovko, ki se srečanj s svojim
nekdanjim klubom ne veseli,
toda tudi po torkovem žrebu je
cilj uvrstitev v ligo prvakov.
Pari 2. kroga (11. in 18. no-
vembra): SKA Minsk-Gudme,
Zaporožje-Elgorriaga, Grani-
tas-Kiel, Linz-Barcelona, Ce-
lje Pivovarna Laško-Zagreb,
Winterthur-Montpellier, Va-
lur-Braga, Principe-Fotex.
v sezoni 1991/92 je v predkolu pokala prvakov Celje Pivovarna Laško premagala Zagreb z 18:17.
in v povratni tekmi izgubila s 17:26, čez mesec dni pa se bo Pungartnik znova poskušal izmakniti
Čavarju in Goluži.
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
OBJAVLJA
na podlagi 6. člena Pravilnika o nonnativih in standardih ter
postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v
najem in na podlagi 19. člena Statuta občine Šentjur pri Celju
(Uradni list RS, številka 34/95) ter sklepa Občinskega sveta
Občine Šentjur pri Celju, z dne 18. in 25. septembra 1995
JAVNI RAZPIS
za zbiranje vlog za dodelitev socialnih stanovanj
v najem.
Vsi upravičenci za dodelitev socialnih stanovanj v najem mo-
rajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da so državljani Republike Slovenije, katerih skupni priho-
dek na člana družine ne presega višine, ki jo za upraviče-
nost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja so-
cialnega varstva.
- da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih čla-
nov, ki z njimi stalno prebivajo, m najemnik oziroma lastnik
stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega sta-
novanja.
- da ima upravičenec stalno prebivališče v občini Šentjur pri
Celju.
- da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih čla-
nov, ki z njimi stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali
počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine.
- da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih čla-
nov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primer-
nega stanovanja.
Udeleženci razpisa so dolžni napisati vlogo, v kateri navedejo
kratek opis dosedanjih stanovanjskih razmer in navedejo poi-
menski zapis oseb, ki bodo z upravičencem živele v stanova-
nju.
Udeleženci so dolžni k vlogi priložiti:
- potrdilo o državljanstvu.
- potrdilo o stalnem bivališču s podatki o času bivanja v občini
Šentjur pri Celju in številu družinskih članov.
- podatke o denarnih prejemkih in izjavo o premoženjskem
stanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva.
- najemno oziroma podnajemno pogodbo.
- druga ustrezna potrdila, s katerimi prosilec izkazuje gmotne
in socialno zdravstvene razmere.
Razpisujemo stanovanja, ki se bodo v roku enega leta izpraz-
nila.
Vsi udeleženci razpisa morajo v roku 15 dni od dneva javne
objave popolne vloge oddati v upravnih prostorih občine Šent-
jur, številka 45.
Upravni organ bo na podlagi točkovalnih zapisnikov najka-
sneje v roku 60 dni po objavi javnega razpisa določil občinsko
listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem in bo le-ta ob-
javljena na krajevno običajen način.
Prva domača nula
Napovedi so se uresničile in
zdesetkana enajsterica Publi-.
kuma je na Skalni kleti doži-
vela prvi letošnji poraz, s kate-
tim je prekinjena serija šestih
laporednih uspehov. Po nekaj
teč kot letu dni (Maribor 1:2)
je bila Skalna klet zavita v čr-
iio, dodatne težave pa pomeni-
ta izključitev Damjana Romi-
ha in poškodba Andreja Gor-
ska, ki v nedeljo v Izoli ne bo
igral.
Celjani so v zadnjih treh
tekmah zaradi izključitev
ostali brez Sešlarja, Bajrekta-
reviča in Romiha, zaradi po-
škodb sta v nedeljo manjkala
Usnik in Ademovič, z injekcijo
proti bolečinam pa je igral
otancar. Ekipa naj bi v Izoli
doživela še nekaj sprememb,
kajti zdaj je v ospredju sredina
pokalna tekma z Muro, za ka-
tero naj bi Jarc znova zbral
najboljšo zasedbo.
Spodrsljaj celjske enajsteri-
je izkoristil Rudar, ki je po
slabem prvem polčasu nadi-
gral Izolo. V samo desetih mi-
nutah so zelo-čmi dosegli kar
štiri gole in po slabem uvodu v
sezono se končno prebuja
Slavko Komar, ki je bil celo
predviden za selitev k tretjeli-
gašu Dravogradu. V drugi ligi
je Šentjur v gosteh zaustavil
Pirančane, v tretji ligi pa je
Dravinja zaradi nastopa kaz-
novanega nogometaša Kovi-
narja tekmo 8. kroga dobila s
3:0, a bo tudi morala izprazni-
ti blagajno zaradi poskusa fi-
zičnega napada in zmerjanja
sodnikov v njihovi garderobi
med polčasoma. Ž. Z.
Laško: v 15. krogu Gren-Strmca 1:2, Breze-Aranžerji 9:4,
Cosmos-Koln pobi 2:4, Zimšek-Goldhom 1:7, Zlatorog-Komu-
nala 10:3.Vrstni red: Zlatorog 28, Goldhom 26, Strmca 19,
Aranžerji 18, Breze, Koln pobi 13, Cosmos 12, Gren 11, Zimšek
5, Komunala 4.
Slovenske Konjice: v 7. krogu Dobrava-Nirvana 8:2, Florjan-
D. vas 3:5, Konjice-DSV 2:4, Loče-Vitanje 3:4, Žiče-Unimont
1:1, Mineral-Bazar 3:3. Vrstni red: Vitanje 19, D. vas 17, Loče
15, Mineral 13, DSV 12, Dobrava 11, Žiče 9, Bazar 7, Unimont 6,
Nirvana 4, Konjice 3, Florjan 2.
Crvstal cup v Velenju
dvoranski teniški challenger serlie ATP To ur zaUnJI teHen v
Novembru v Rdeči dvorani — Poleg Jezernikove z WTA
točkami tudi Srehotnikova
Tradicionalni dvoranski te-
•Uški turnir Crystal Cup iz se-
rtje challenger se po dveh iz-
vedbah iz Rogaške Slatine seli
* Velenje. Spremembo je že
Potrdila evropska direkcija
ATP Toura in prireditev z
Ustaljenim nagradnim skla-
dom 25. 000 dolarjev bo v Rde-
^> dvorani od 27. novembra do
^- decembra.
Prireditelji so se za selitev
prizorišča odprtega dvoran-
pega prvenstva Slovenije od-
ločili iz večih razlogov. Velenj-
J^.^ni so se v preteklosti kot od-
^i^ni organizatorji dokazali z
^J^ipnim evropskim prven-
J'Vom skupine B 1992 in polet-
^državnim prvenstvom 1994,
jubileju ŠTK pa so se pote-
govali tudi za srečanje Daviso-
^ga pokala. Zimski challen-^
ger bo na peščenem igrišču,
organizatorji pa znova napo-
vedujejo podobno preseneče-
nje kot lani, ko so v Rogaško
Slatino pripeljali wimbledon-
skega zmagovalca Pata Casha.
Deseterica z WTA
točkami
Na svetovni računalniški le-
stvici je trenutno uvrščenih
deset slovenskih igralk. Naj-
boljša je Tina Križan iz Mari-
bora s 120. mestom, ki je že
ločnica za neposreden nastop
tudi na turnirjih Grand Slam.
Tjaša Jezemik iz Celja (že več
let nastopa za Maribor) je kot
tretja najboljša Slovenka na
435. mestu, prvič pa je na
WTA lestvici tudi Katarina
Srebotnik iz Velenja, ki je na
1014. mestu.
Zadovoljni v Cetisu
Ob koncu sezone so v edi-
nem celjskem klubu z držav-
nim prvakom (Doberšek v
igrah dvojic z Mulejem iz Kra-
nja) za občasno vadbo obetav-
nih igralcev pridobili trenerja
ženske reprezentance Jureta
Bukovca. Največ pozornosti je
še vedno namenjeno rodu do
14 let, v katerem z uspehi
prednjači Matija Serdoner s
polfinalom na mastersu, zma-
go na Ptuju in z uvrstitvijo v
četrtfinale državnega prven-
stva. Na zimskem prvenstvu
skupine B je bil skupaj s Po-
žlepom finalist in je že v šir-
šem krogu kandidatov za dr-
žavno reprezentanco.
ŽELJKO ZULE
iff. 42. - 19. oictober 1995
SPORf

Rekordno tudi na Dunaju?
Po seriji vrhunskih rezultatov v našem prvenstvu ženska ekipa MIroteksa meti
favoriti za zmago na 7. svetovnem pokalu v kegljanfu
Marika Kardinar in Biserka Petak sta
edini kegljavki z nastopi na vseh svetov-
nih pokalih, Jožica Šeško pa je zaradi
zloma roke manjkala samo v Oggershe-
imu 1990 in je včeraj na Dunaju že po
tradiciji kot prva igralka Miroteksa za-
čela sedmi celjski nastop na najbolj elit-
nem tekmovanju, ki bo trajal vse do so-
bote.
»Na Dunaju 1989 je bilo čudovito, v
Oggersheimu sem manjkala, v Bratislavi
1991 smo svetovne prvakinje postale šele
v zadnjem metu, v Szegedu 1992 smo bile
žalostne zaradi samo 4. mesta, v Plank-
stadtu 1993 se je nas je držala smola, lani
pa smo v našem Golovcu nekoliko pre-
pozno ujele vrhunsko formo,« je s celj-
skega vidika dosedanje svetovne pokale
ocenila Jožica Seško, ki ima osebni re-
kord 479 kegljev z državnega prvenstva
izpred osmih let v Osijeku.
Zadnje tedne ste izboljšale vrsto re-
kordov, tudi v soboto v Izoli; bo forma
zdržala še nekaj dni?
Vse še nismo v pravi formi, zato na
Dunaju pričakujemo še boljše rezultate.
Največ rezerve imata Zupančeva in Gro-
belnikova; prva na vsaki tekmi igra bo-
lje, Mira pa je zagrizena, v Izoli je izbolj-
šala posamični rekord kegljišča in na
svetovnem pokalu bo njen rezultat zane-
sljivo najmanj soUden. Obenem Ledine-
kova kot prva rezerva dobro igra, zato
ugibanja o prezgodnji formi niso najbolj
umestna.
Prevečkrat se je že zgodilo, da ste ime-
le najboljši rezultat predtekmovanja in v
finalu ostale brez zmage. Zakaj?
Gre za dve povsem različni tekmi. Do-
slej smo vedno imele šest dokaj zelo ize-
načenih igralk, pri drugih ekipah pa je
šesta vedno kegljala nekoliko slabše, na-
kar je v finalu priložnost dobila rezervna
igralka in dosegla nadpovprečen rezul-
tat. Ne, pri nas ne gre za kompleks fina-
la, marveč imamo preveč standardno do-
brih in premalo odličnih nastopov.
Zakaj prva običajno keglja Jožica
Šeško?
Trener je ocenil, da sem psihološko
dovolj čvrsta za soliden rezultat v uvod-
nem nastopu. Okrog 430 kegljev je za
začetek dovolj za dobro razpoloženje
znotraj ekipe in potem pri drugih nekoli-
ko popusti psihološka zavora. Nekako mi
najbolj ustreza nastop na skrajni stezi,
ko imam polovico nastopa vsaj z ene
strani popolen mir in se lažje zberem.
Prvi del taktike je jasen, kakšno pa naj
bi bilo nadaljevanje?
Kegljanje je šport posebne vrste in je
težko govoriti o taktiki. Pravzaprav je
edina taktika podreti čimveč kegljev. Za
zanesljivo uvrstitev v finale bo potreben
rezultat med 2550 in 2600 keglji, v takš-
nih številkah se že ves mesec gibljejo naši
seštevki in zato sem prepričana, da bomo
nastopile tudi v soboto.
Lanska sezona je bila ponesrečena, v
novi pa je povsem drugače. Zakaj?
Poleti sem veliko vadila, telesno sem
bistveno bolje pripravljena kot lani in
zato je na stezi vse lažje. Z močjo se
pridobiva zbranost, težave s čiščenjem
niso več tako izrazite in rezultati so kva-
litetnejši. Na polno je veliko razliko ne-
mogoče narediti, na čiščenje že vsaka
nova osnovna postavitev pomeni pred-
nost devetih >lesov< in večjo možnost za
zmago.
Svetovni pokal je prvi vrhunec sezone,
maja 1996 pa je na vrsti še svetovno
prvenstvo z novim sistemom kvalifikacij.
V Nemčiji smo lani ostale brez kolajne,
v Pragi pa si vse želimo odličja tudi zara-
di učinkovite napovedi prvenstva 1998,
ki bo v Celju. Kardinarjeva, Tkalčičeva,
Petakova in Urbančeva so že zanesljive,
druge pa bomo februarja začele z izločil-
nimi dvoboji za osem prostih mest. S
sedanjo formo mi bo zanesljivo uspelo,
toda do reprezentančnih kvalifikacij je
še nekaj pomembnih klubskih nastopov:
teden dni po SP nas v Gk)lovcu čaka
derbi z Gradisom!
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC

Nogomet j
i. liga
12. krog: Publikum-Koro-
tan 2:3 (1:1); Kamberovič (44),
Bulajič (76); Rudar-Izola 5.1
(0:1); Komar (64, 75), Cvikl
(71), Žurman (74), Ekmečič
(88); Olimpija-Gorica 0:3, Mu-
ra-Maribor 1:0, Primorje-Bel-
tinci 1:0. Vrstni red: Gorica,
Mura 23, Rudar 22, Publikum
19, Primorje, Korotan 18,
Olimpija 17, Maribor 11, Bel-
tinci 8, Izola 4.
H. liga
10. krog: Piran-Šentjur 0.1
(0:1); Drobne (42);Čmuče-Era
Šmartno 4:1 (2:0); Irman (47,
11-m); Naklo-Radeče4:l (3:1);
Zildževič (37); Rudar (T)-Za-
gorje 2:0, Železničar (Mb)-
Drava 2:3, Koper-Mengeš 0:0,
Nafta-Vevče 1:0, Domžale-Že-
lezničar (Lj) 0:4. Vrstni red:
Nafta 23, Železničar (Lj) 22,
Piran, Domžale 18, Cmuče,
Šentjur 17, Rudar (T) 15, Na-
klo, Drava 14, Era Šmartno,
Železničar (Mb) 13, Koper 11,
Vevče, Radeče 8, Mengeš 7,
Zagorje 4.
III. liga-vzhod
9. krog: Odranci-Dravinja
0:2 (0:1); Topič 818), Jelenko
(52); Beltrans-Unior 1:1 (0:0);
Hribemik (79, 11-m); Alumi-
nij-Steklar 0:0, Kovinar-Ba-
kovci 2:0, Dravograd-Bistrica
3:2, Kungota-Pohorje 1:3, Pa-
loma-Tumišče 2:0. Vrstni red:
Pohorje 22, Dravograd 21,
Dravinja, Bakovci 19, Unior
13, Turnišče, Kovinar, Odran-
ci 12, Steklar 11, Aluminij 9,
Kungota 8, Beltrans, Bistrica,
Paloma 7.
MNZ Celje
6. krog: Odred-Usnjar 1:0,
Kovinar-Tim Laško 0:1, Bre-
žice-Šmarje 4:0, Krško-Kiv
Vransko 2:1. Vrstni red: Krško
14, Usnjar 13, Brežice 12, Tim
Laško 11, Odred 9, Kiv Vran-
sko 7, Kovinar 4, Šmarje 0.
Pokal - četrtfinale: Šentjur-
Unior 4:0, Usnjar-Krško 0:3 pf
(4:6, 2:2, po 11-m), Era Šmart-
no-Radeče 3:1; mladinci: Uni-
or-Rudar 0:6, Šentjur-Krško
0:1, Steklar-Publikum 2:4.
Košarka
A-1 liga
Moški - 6. krog: Rogaška-'
Kovinotehna 83:86 (44:42);
Jurkovič 22, Novakovič 20,
Lerič 17, Mičunovič 12, Sušin
11, Petrovič 1 za domače, Ja-
godnik 24, Tiller 23, Kobale
14, Petranovič 13, Cizej 6,
Rovšnik 2 za goste; Litija-
BWC 70:82, Helios-Litostroj
80:67, Republika-Triglav
93:62, Olimpija-Interier 95:84,
Satex-Idrija 72:75. Vrstni red:
Kovinotehna, Idrija 11, Olim-
pija, BWC 10, Litostroj, Heli-
os, Interier, Rogaška 9, Satex
8, Republika, Litija, Triglav 7.
Ženske - 2. krog: Jezica ml-
Celje 47:79 (23:31); Polutnik
24, Obrovnik 19, Jurše 11,
Germ 9, Potočnik 8, Vodopivec
6, Hajdinjak 3, Bekič 2; Ježi-
ca-Unior Atras 82:61 (47:32);
Temnik 29, Račič 20, Groleger
7, Šporar 5; Maribor-Odeja
82:6C Pomurje-Ilirija 61:72. 3.
krog: Celje-Maribor 75:54
(33:25); Polutnik 23, Jurše 22,
Jurak 9, Germ 6, Potočnik,
Kokolj 5, Obrovnik 3, Vodopi-
vec 2; Unior Atras-Ježica ml.
89:68 (41:33); Račič 35, Tem-
nik, Šporar 18, Groleger 12,
Ribič, Olup 3; Ilirija-Jezica
61:64, Odeja-Pomurje 61:56.
Vrstni red: Jezica 6, Celje, Ma-
ribor 5, Odeja 5, Ilirija, Unior
Atras, Pomurje 4, Jezica ml. 3.
A-2 liga
Moški - 6. krog: Pivovarna
Laško-Comet 67:74 (52:52,
27:29); Tovornik 17, G. Staro-
vasnik 14, Čop 13, Jeras 10,
Gole 8, Blatnik, Vujovič 2,
Dumik 1 za domače; Plevnik
26, Šporar 19, Železnikar 13,
Sivka 7, Nerat 5, Benič 4 za
goste; Celje-Ježica 91:82
(47:39); Č^ko 29, Herman 13,
Jurak, Jesenek 12, Kitek 10,
Nidorfer 8, Drobnič 6; Slivni-
ca-Zagorje 58:85, K. zidar-Ili-
rija 105:83, Loka-Krka 83,78,
Olimpija ml-Koper 65:71.
Vrstni red: Pivovarna Laško,
Comet 11, ICrka, Loka, K. zi-
dar 10, Zagorje, Ilirija 9, Jezi-
ca, Koper, Slivnica, Celje 8,
Olimpija ml. 6.
B liga
Moški — 5. krog: Plima-Mari-
bor 76:60, Branik-Kemoplast
71:88, Elektra-Hrastnik 85:95,
BP-Brežice 62:70, Janče-Bi-
strica 87:75. Vrstni red: Breži-
ce, Plima 9, Kemoplast, Hrast-
nik, Janče 8, Maribor, Elektra
7, Bistrica, Branik 6.
Ženske - 2. krog: Rogaška-
Celje B 41:81, Šentvid-Sežana
81:116, Jesenice-Ilirija B
55:70, Maribor B-Domžale
59:71; 3. krog: Celje B-Šentvid
92:72, Domžale-Rogaška
71:56, Sežana-Jesenice 77:56,
Ilirija B-Maribor B preloženo.
Vrstni red: Sežana, Domžale 6,
Celje B 5, Šentvid 4, Maribor B
(-), Ilirij a B (-), Jesenice, Roga-
ška 3.
Rokomet!
I. liga
Moški - 2. krog: Celje Pivo-
varna Laško-Rudar 32:18
(14:10); Puc 11, Vugrinec,
Tomšič 4, Šafarič, Pungartnik,
Leve 3, Načinovič 2, Serbec,
Jeršič 1; Dobova-Gorenje
22:22 (13:11); Semerdijev 8,,
Meolic 4, Kimčenko 3, Pla-
skan, Ilič 2, Ocvirk, German,
Cvetko     1;     Slovan-Jadran
24:18, Trebnje-Fructal 24:18,
Interier-Prevent 26:22, Kode-
Ijevo-Litija 22:21; 3. krog:
Prevent-Celje Pivovarna La-
ško 26:29 (14:13); Šerbec 9,
Pungartnik 6, Puc 5, Ješič 4,
Ivandija, Leve 2, Tompič 1;
Fructal-Slovan 20:18, Litija-
Trebnje 22:20, Gorenje-Kode-
Ijevo, Rudar-Dobova, Jadran-
Interier preloženo.
Ženske — 6. krog: Piran-Ve-
grad 22:27 (12:10); Semerdije-
va 8, Bižiene, Oder, Ibralič 5,
Vujovič 3, Stefanovič 1; Bra-
nik-Polje 28:20, Izola prosta,
Krim-Mlinotest, Burja-Ko-
čevje, Žalec-Olimpija prelože-
no. Zaostala tekma 5. kroga:
Vegrad-Krim 18:25 (8:13); Se-
merdijeva 7, Bižuene 5, Vujo-
vič 3, Oder, Rodič, Ibralič 1.
II. liga-vzliod
Moški - 2. krog: Celje Pivo-
varna Laško B-Krog 35:30
(17.13); Bon 9, Pajovič 7, Trbo-
jevič 6, Burdijan 4, Šantl, Pin-
ter 3, Marčen 2, Ivančič 1; Sev-
nica-Radeče 21:21, Drava-Dol
35:28, Pomurka-Ormož 30:27,
Brežice-Polet 24:22. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško B
4, Pomurka, Radeče 3, Gorenje
B, Drava, Sevnica, Dol, Breži-
ce 2, Ormož, Krog 1, V. Nede-
lja, Polet 0.
Kegljanje
I. liga
Moški - 4. krog: Fužinar-CP
Celje 6:2 (5283:5116; zmagala:
Vodeb 853, Cene 883, izgubili:
Lešnik 908, Sivka 836, Klinar
827, Salobir 855), Gradis-Is-
kra 2:6, Konstruktor-Hidro
5:3, Tekstina-Rudar 6:2,
Brest-Proteus 3:5. Vrstni red:
Iskra 8, Konstruktor 7, Rudar,
Proteus 6, Tekstina 5, Hidro 3,
Brest, Fužinar 2, Gradiš 1, CP
CelHe 0.
Ženske — 4. krog: Izola-Miro-
teks 1:7 (2365:2598 - rekord
kegljišča; zmagale: Tkalčič
421, Šeško 447, Grobelnik 461
- rekord kegljišča, Kardinar
439, Petak 441, izgubila: Zu-
pane 389), Gradis-Triglav 7:1,
Gorica-Rudar 6:2, Konstruk-
tor-Korotan 5:3, SI. Gradec-
Adria 2:6. Vrstni red: Miro-
teks. Gorica, Gradiš 8, Kon-
struktor 6, Adria 4, Rudar, SI.
Gradec, Izola 2, Korotan, Tri-
glav 0.
H. liga
Moški - 4. krog: Gradiš II-
Žalec 8:0, Hrastnik-Kamnik
6:2, Radenska-Adria 6:2, Lju-
belj-Slovan 5:3, Litija-Kočev-
je 6:2. Vrstni red: Litija 8,
Hrastnik 5, Gradiš II, Kočevje,
Adria, Slovan, Radenska 4,
Kamnik, Ljubelj 3, Žalec 1
Ženske - 4. krog: Miroteks
II-Kočevje 5:3 (2384:2296;
zmagale: Košir 399, Ledinek
436, Lesjak 396, izgubile: Ve-
rednik 375, Koštomaj 396,
Špoljar 382), Gradiš II-Krško
5:3, Miklavž-Slovan 2:6, MTT-
Kamnik 6:2, Brest-Proteus
7:1. Vrstni red: Miroteks II,
Miklavž, Slovan 6, Gradiš H,
Kamnik, Kočevje, Proteus,
MTT 4, Brest 2, Krško 0.
III. Ilga-vzhod
Moški - 4. krog: Konjice-Čr-
nomelj 5:3 (5117:5049; zmaga-
U: Tašler 837, Kompan 875,
Žnidarič 897, izgubiU: Šrot
859, Rošer 832, Jevšenak 817),
Korotan-Šoštanj 2:6
(5006:5049; zmagah: S. Fidej
864, Kramer 850, Hasičič 866,
Glavič 851, izgubila: L. Fidej
818, Križovnik 800), Kon-
struktor II-Miklavž 3:5, Rudar
n-Dravograd 7:1, MTT-K. ko-
lo 6:2. Vrstni red: Konjice 8,
Rudar II 6, MTT, Šoštanj, Dra-
vograd, Korotan, Miklavž 4,
Konstruktor II, Črnomelj, K.
kolo 2.
Odbojka
I. liga
ženske - 2. krog: Celje-Ci-
mos 3:0 (9, 7, 4), N. mesto-^
Savinjska 3:0 (6, 6, 2), Ko^
je-Branik 0:3, Bled-Gorj
preloženo. Vrstni red: Brai^
N. mesto, Celje 6, Cimog
Bled (-), Gorica (-), Zg. Savi,
ska, Kočevje 0.
Moški - 2. krog: Topolšic
Brezovica 3:0 (3, 11, 4J, Črn
če-Fužinar 3:2, Izola-Žirovij
ca 3:1. Vrstni red: Izola, Črn
če 4, Fužinar, Topolšica 2,;
rovnica, Brezovica 0.
H. liga
Moški - 2. krog: Škof ja U
ka-Šempeter 3:2, Intes-Sal<
nit II 3:0, Kovinar-Mislin
3:0, Hoče-Prvačina 3:1, Port(
rož-Žužemberk 2:3, Grani
Ruše 3:0. Vrstni red: Grani
Hoče, Žužemberk 4, Kovina
Portorož, Intes, Prvačin
Škofja Loka, Salonit II 2, li
slinja, Šempeter, Ruše 0.
Ženske - 2. krog: Prevalj
Šempeter 3:0, Šentvid-Vitai
3:0, Ptuj-Šoštanj 3:2, Jes«
ce-Ruše 3:0, Solkan-Melt
2:3, Rogoza-Cimos II 3:1. Vrs
ni red: Prevalje, Rogoza, Še
tvid, Ptuj 4, Solkan, Jesenic
Ruše, Meltal 2, Šoštanj, Šei
peter, Cimos II, Vitanc 0.
lil. iiga-vzhod
Moški - 2. krog: Celje-I
nart 3:0, Braslovče-Šempet
II 3:1, Topolšica II-Gamsi 0:3,
Mežica-Čma 3:0, Vuzenica-
Ptuj 3:0, Fužinar H-Beltuici
2:3. Vrstni red: Mežica, Gama
Braslovče, Beltinci 4, VuzeM
ca, Celje, Šempeter II, Lena
2, Fužinar II, Topolšica M
Ptuj, Črna 0. I
Ženske - 2. krog: Dra\^
grad-Celje II 3:0, Step-Sobota
II 0:3, Benedikt-Čma 3:1^
Kamnik—Branik II3:0, Granit
in Mežica prosta. Vrstni red.
Dravograd 4, Kanmik, Mežia
Granit, Benedikt, Sobota
Branik II 2, Črna, Celje II
Step 0.
Vaš intervju: Dejan Peric
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal rokometni vratar Dejan
Peric, ki ima kar tri kolajne z
mladinskih svetovnih prven-
stev in je od letos član naših
prvakov Celja Pivovarne
Laško.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Helena Javornik, kolesar
Iztok Melanšek, košarkarja
Marko Tušek in Veljko Petra-
novič, nogometaša Oskar
Drobne in Ervin Polovšak,
smučar Mitja Kune, telovadec
Aljaž Pegan, ultramaratonec
Dušan Mravlje ter nekdanja
atleta Roman Lešek in Brsmko
Vivod, za ponovni pogovor v
Petici pa ste še enkrat predla-
gali atleta Mira Kocuvana in
veslača Iztoka Čopa.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili rokometašu
Rastku Stefanoviču, smo raz-
delili tri darilne bone v skupi
vrednosti 6 tisoč tolarjev. N8
grajenci: Mateja Lajh in Zlat
ko Preložnik iz Celja ter Ivaff
ka Makuc iz Štor.
St. 42. - 19. oktober 1995
1»
ŠPORT
frije v napad, dva nazaj
0 zlatem Jubileju slovenske košarke: kako se Je Igralo leta 1945 - V kvallfikacijab za EP s ČebL proti
fliiski 11. novembra v Laškem
2 akademijo pred drugo
ualifikacijsko tekmo za uvr-
'Jjev na EP med Slovenijo in
L|(0 (81:82) je slovenska ko-
pred tednom dni v Go-
rjfu opravilo le prvo dejanje
Uavja ob okroglem jubileju, ki
Lasiie udeležil/tudi pomočnik
kliničnega komisarja FIBA
^bomir Kotleba in celjskemu
jubu izročil priznanje za od-
1^00 organizacijo prireditve.
V Golovcu so bili nagrajeni
J dosedanji predsednik KZS
J eden treh začetnikov slo-
fnske košarke Adi Klojčnik,
jevilni drugi pa bodo prilož-
idstna priznanja dobili na
^orajšnji skupščini. Namesto
jdržanega predsednika drža-
j Milana Kučana je bil slav-
(stni govornik državni sekre-
gza šport dr. Janko Strel, ki
.povsem nepripravljen pod-
enjevalno prebral kar sprem-
0 besedo k almanahu in s tem
žalil prenekaterega udele-
(nca akademije.
V nadaljevanju prireditve so
iprezentanti pred 1200 gle-
ilci najtesneje izgubili, po-
ni ko so v 32. minuti vodili
IT s 67:51 in nehote se je po-
idila primerjava s spomini
lega prvih košarkarjev in na-
1 predsednikov KZS Petra
teznika. »Po prvi tekmi dveh
mnazijskih ekip smo gosto-
Jina Reki in izgubili s 6:100.
ije smo igrali samo v napa-
I, dva izključno v obrambi,
eh pet Hrvatov pa po celem
rišču. Naslednjič smo že
irali enako taktiko in izgubi-
s dvajsetimi točkami ra-
ke.«
irbija gostom
Košarkarska sobota je bila v
■nenju dveh lokalnih der-
Ip: v A-1 ligi sta pred TV
kamerami igrala Rogaška in
Kovinotehna (83:86), v A-2 ligi
pa je Pivovarna Laško po po-
daljšku doma izgubila s Come-
tom (67:74) in po četrtini pr-
venstva v obeh konkurencah
ni več neporažene ekipe.
Polzelani bili bistveno boljši
v skoku, samo v napadu ujeli
18 žog in tudi ob slabšem metu
(Rogaška 63%, Kovinotehna
43%) z zmago skupaj z Idrijo
ostali na vrhu lestvice. »Neka-
teri košarkarji so s posamični-
mi akcijami želeli odločiti tek-
mo,« je bil nejevoljen domači
trener Žgajner, gostje pa so še-
le v drugem polčasu našli pra-
vo rešitev za consko obrambo
in se veselili predvsem po za-
slugi košev Jagodnika, ki je bil
na obeh reprezentančnih tek-
mah le gledalec.
Derbi A-2 lige so zasluženo
dobili Konjičani, saj so domači
vodili le enkrat - v podaljšku s
56:55. Sivka in Plevnik sta za-
ustavila Tovornika (met 6:19),
po zaostanku sedmih točk pa
so imeli Laščani celo zadnji
Novembrsko prekinitev pr-
venstva bo Pivovarna Laško
izkoristila za šestdnevno tur-
nejo po Italiji, na kateri bo
igrali z A-2 ligaši Venezio,
Modeno, Riminijem, Beggio
Emilio in Padovo.
napad za zmago, a v doslej
najboljši tekmi v Treh lilijah
niso uspeli. »Predolgo smo ča-
kali na Tovomikovo serijo ko-
šev in pozabili na dogovor o
drugačnih kombinacijah v na-
padu,« je bil razočaran domači
trener Slavko Džukič, gostje
pa so slavili dobro taktiko Vje-
česlava Tolja, ki ni bil evfori-
čen. »V obrambi že vse prven-
stvo igramo zelo dobro, ekipa
je telesno dobro pripravljena,
toda do drugega dela sezone
moramo izboljšati mnoge pr-
vine,« je rekel konjiški strateg,
ki je na dobri poti k uvrstitvi v
končnico za napredovanje, v
kateri medsebojni rezultati ne
bodo veljali.
RIzmanu dve leti
Pivovarna Laško, Elektra in
trener Vlado Rizman so zaradi
izgredov med in po tekmah
njihovih mladinskih in kadet-
skih ekip kaznovani z doslej
najbolj strogimi ukrepi: Laš-
čani z visoko denarno kaznijo,
šoštanjsko moštvo je izključe-
no iz vzhodne skupine SKL,
trener Rizman pa z dveletno
prepovedjo opravljanja vseh
nalog v košarki.
Zaradi nešportnega obnaša-
nja in fizičnega napada gle-
dalcev na sodnika Štora na
parkirnem prostoru pred dvo-
rano, v kateri je bil kvalifika-
cijski turnir za uvrstitev v
mladinsko SKL, mora Pivo-
varna Laško plačati 82 tisoč
tolarjev kazni. Olajševalna
okoliščina je prvi tovrstni iz-
gred v Laškem, kjer bodo v
prihodnje očitno težave zaradi
navijaških komentarjev urad-
nega napovedovalca.
Kadetska ekipa Elektre je v
32. minuti prvenstvene tekme'
z Mariborom zapustila igrišča,
zato je izključena iz telmiova-
nja, Rizman pa je zaradi nago-
varjanja igralcev k skrajno ner
športni potezi kaznovan z dve-^
letno prepovedjo opravljanja
vseh nalog v košarki. Šoštanj-
čani so v zagovoru navedli, da
sta sodnika že v prvem polčasu
dopuščala grobo igro, zato so v
17. minuti tudi zapustili igriš-
če in se po obljubi o sankcioni-
ranju prekrškov vrnili. V dru-
gem polčasu sta po prekršku
trener in spremljevalec ekipe
vstopila na igrišče, da bi po-
magala košarkarju, ki je oble-
žal na parketu. Sodnika sta
Rizmanu dosodila tehnično
napako, po nudenju pomoči pa
je celotna ekipa Elektre odšla
v garderobo in s tem zakrivila
predčasen konec tekme.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA.
Ivica Jurkovič (levo) je po dobrem začetku večji del reprezentančne tekme proti Češki presedel na
klopi. Marko Milic (desno) pa je bil med najboljšimi strelci.
Četrtek. 19.10,
Košarka
Slovenske Konjice: Rogla-
Podčetrtek (4. krog C moške
lige, 18).
Sobota, 21-10.
Kegljanje
Žalec: Žalec-Radenska (5.
krog n. moške lige, 16); Šo-
štanj: Šoštanj-Črnomelj (16),
Maribor: Miklavž-Konjice (5.
krog III. moške lige, 8. 45); Ce-
lje: Komcel-Trebnje (10. 30),
Maribor: Krilato kolo-Šoštanj
(1. krog III. ženske Uge, 13).
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
BWC (19), Ljubljana: Olimpi-
ja-Kovinotelma (8. krog A-1
moške lige, 19. 30); Laško: Pi-
vovarna Laško-Zagorje, Celje:
Celje-Kraški zidar. Slovenske
Konjice: Comet-Koper (8.
krog A-2 moške lige, vse 19);
Unior Atras-Ilirija (16. 30),
Murska Sobota: Pomurje-Ce-
lie (4, krog I. ženske lige, 18);
Šentjur: Kemoplast-Bistrica
(19), Brežice: Brežice-Elektra
(6. krog B moške lige, 17); Ro-
gaška Slatina: Rogaška-Šen-
tvid, Jesenice: Jesenice-Celje
B (4. krog II. ženske lige, obe
16); Podčetrtek: Podčetrtek-
Lenart, Trbovlje: Rudar-Rogla
(5. krog C moške lige^ Gorenja
vas: Gorenja vas-Žalec (3.
krog D moške Uge, vse 19).
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Beltrans, Zreče:Unior-
Dravograd, Rogaška Slatina:
Steklar-Paloma (10. krog III.
lige, vse 14); Šoštanj: Usnjar-
Kovinar, Vransko: Kiv Vran-
sko-Odred, Šmarje: Šmarje-
Krško, Hrastnik: Tim Laško-
Brežice (7. krog MNZ Celje,
vse 13. 30).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna La-
ško-Jadran (19), Litija: Litija-
Gorenje (4. krog I. moške lige,
18); Velenje: Vegrad-Burja
(19), Kočevje: Kočevje-Žalec
(7. krog I. ženske lige, 17); Or-
mož: Ormož-Celje Pivovarna
Laško B, Murska Sobota:
Krog-Gorenje B (3. krog II.
moške Uge, obe 19).
Nedelja, 22,10,
Košarka
Maribor: Branik-Plima (6.
krog B moške lige, 12).
Nogomet
Izola: Izola-Publikimi, Nova
Gorica: Gorica-Rudar (13.
krog I. lige); Šentjur: Šentjur-
Čmuče, Šmartno ob Paki: Era
Šmartno-Napredek, Hrastnik:
Radeče-Rudar (11. krog II. li-
ge, vse 13. 30).
Sreda, 25,10,
Kegljanje
Ljubljana: Slovan-Miroteks
II (5. krog II. ženske lige, 19).
Nogomet
Celje: Publikum-Mura,
Ljubljana: Železničar-Rudar
(prvi tekmi četrtfinala pokala,
obe 14).
Rokomet
Žalec: Žalec-Vegrad (po-
vratna tekma 1. kroga pokala
Slovenije za ženske, 18).
HA KMTKO
Zreče: v 3. krogu C košar-
karske lige Rogla-Lenart
74:68, Podčetrtek-Vič 67:93,
Ruše-Radenci 77:92, Rudar
prost. Vrstni red: Radenci 6,
Lenart 5, Rogla (-), Vič 4, Ru-
dar (-), Ruše 3, Podčetrtek (-) 2.
Žalec: v 2. krogu D košar-
karske lige-jug Zalec-Hrašče
preloženo, Toplice-Gorenja
vas 70:64, Vipava prosta.
Polzela: v 3. krogu savinjske
košarkarske lige Celje-Gomil-
sko 65:37, Andraž-Velenje
25:109, G. Grad-Laško 53:44,
Mozirje-Prebold 56:52, Ga-
rant-Vrbovec 52:41, Polzela
prosta. Vrstni red: Velenje,
Mozirje 6, G. Grad, Celje 5,
Laško, Vrbovec, Prebold 4,
Garant, Polzela 3, Andraž,
Gomilsko 2.
Ljubljana: na DP v strelja-
nju z vojaško pištolo med eki-
pami drugi Poženel (Vinko in
Zora Lavrinc, Kotnik) in sed-
me Konjice, posamezno četrti
Lavrinc (DP), peti Brezovšček
(Konj), osmi Kotnik, v ženski
konkurenci druga Lavrinčeva
(oba DP).
Pahnanova: v prijateljski
tekmi v malem nogometu Pal-
manova-Juventus 6:4. Šent-
jurčani bodo jutri ob 16. uri v
Golovcu igrali s predlanskim
evropskim prvakom Uspinjačo
iz Zagreba.
Vransko: na kvalifikacij-
skem turnirju pionirjev v no-
gometu za pokal Nike Premier
je zmagal Rudar z 8 točkami,
sledijo Publikum 7, Šentjur 4,
Kiv Vransko in Era Šmartno
po 2.
Slovo s cepeiinom
tlenjski rokometaši Izgubili tuai povratno tekmo pokala pokalnih
mgovalcev z Lemgom - V ilrugem polčasu brez lllča
v podvig ni nihče verjel, to-
I Gorenje je tudi v povratni
tkmi 1. kroga pokala pokal-
ih zmagovalcev v rokometu
DŠteno namučilo nemški
cingo in se s porazom 22:27
1:13) častno poslovilo od dru-
f Euro sezone. Že uvodoma
' izpadli tudi Jadran v poka-
> EHF in Rudar v pokalu
lest ter dekleta Burje in Bra-
ika.
Velenjčani so igrali podobno
"t na prvi tekmi v Rdeči dvo-
jni, trener Bojan Požim pa je
*d ogledom zadnjega Lem-
(»vega treninga opazil uigra-
^je napada proti obrambi 3-
'iZato se je odločil za formaci-
° 5-1 in znova presenetil. La-
''jne je že v prvi akciji obranil
iSgo-Gorenje 27:22 (13:8);
l^arosi 7, Stephan, Templeme-
^ 4, Baumgartner, Ganschow
j-Schurmann, Ziegler, Mu-
^w 2 za domače, Kimčenko
' Krejan, Plaskan, Cvetko,
?*'nerdijev 3, Ilič 2, Ocvirk,
pteršek, Tome 1 za goste. Gi-
Se rezultata: 0:2, 3:5, 4:6,
''>.13:8,16:9, 24:20, 27:22.
*^emmetrovko, visoki Zerbe
? igral samo v obrambi, Pla-
je povsem nevtraliziral
^Umgartnerja in ob slabih
?[^Uh z razdalje Lapajne ni
p^l težkega dela.
L'^odobno kot že v Velenju so
^eno-čmi  pred  odmorom
^<ili v igri, v kateri je bilo
nadaljevanjem še vseeno
^liko rezerv in zaostanek s
goli razlike še ni pome-
Bfcapovedi morebitne kata-
strofe. Marosi je s podajami in
uspešnimi zaključki akcij sicer
napovedal drugačen scenarij,
povrhu je v 34. minuti moral
na šivanje brade Ilič in pri naj-
večjem zaostanku z 9:16 se ni
obnesla niti zamenjava Lapa j-
neta z jimakom lanskih Euro
tekem Anžičem.
Obrambi 5-1 s Plaskanom
na Baumgartnerju je zaustavi-
la nalete domačih — v dvorani
je bUo 1800 gledalcev, vstop-
nice pa med 15 in 35 mark - in
Gorenje se je celo približalo na
minus štiri. Napake v nasprot-
nih napadih in izgubljene žoge
so preprečile možnosti za še
ugodnejši izid, za slovo od
Evrope pa so Cvetko, Plaskan
V pokalu pokalnih zmagoval-
cev se še nobeno slovensko
moštvo (Pomurka, Slovan,
Prevent, Gorenje) ni uvrstilo v
2. krog!
in Kimčenko proti postavljeni
obrambi izvedli cepelin, ki je
navdušil tudi domače navi-
jače.
DEJAN TAMŠE
Foto: EDI MASNEC
Marko Cvetko je na kolenih, Baumgartner (13) in Zerbe (11) pa sta le še spomin na najmočnejši
tekmi Gorenja v evropskih pokalih.
Šf. 42. - 19. pkteber 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
3i
Slovenci so jo rešili
MarUa Pogačnik, nalstarelša kralanka na Dolgem polju, se tatla spominja prehojenih poti, po katerih Je
tlolgih 97 let stopala z nasmehom na ohrazu
»življenje me nikoli ni razo-
čaralo, vedno sem se ga znala
veseliti in morda prav zaradi
tega, ker so me obkrožali tako
dobri in prijetni ljudje, prija-
telji in znanci. Toliko lepih
spominov imam na pretekle
dogodke, vendar se od njih ne
da živeti.
Rodila sem se v Malem Loši-
nju, kasneje pa smo se preselili
v Pazin, kjer sem končala šola-
nje in se potem zaposlila
v Istri, od koder sem bila po
treh letih izgnana. Odšla sem
v Slovenijo, v Ljubljano in ča-
kala na drugo zaposlitev. Če-
prav nisem znala nič sloven-
sko, sem se dobro znašla. Do-
bila sem službo in tako za ved-
no ostala tukaj, in hvaležna
sem slovenskemu narodu, da
so me tako lepo sprejeli in mi
pomagali, da sem sploh preži-
vela,« pravi Marija Pogačnik,
upokojena učiteljica, ki je
v Ljubljano prišla leta 1921,
po choigi svetovni vojni pa se je
preselila v Celje, kjer si je iz-
brala življenjskega sopotnika.
Na ljubljanski osnovni šoli
je sprva učila srbohrvaški je-
zik, kasneje pa razredni pouk.
Ker je bila nadarjena za uče-
nje tujih jezikov, se je slovenš-
čine hitro naučila, pri tem ji je
pomagala prijateljica, s katero
sta tudi veliko brale Cankarja,
za katerega Pogačnikova pra-
vi, da je uporabljal najlepši je-
zik, seveda pa je njegova dela
potrebno tudi pravilno razla-
gati, kar ni enostavno. Ko pre-
bereš nekaj strani, si moraš
vzeti čas in potem razmisliti,
kaj je hotel z besedami pove-
dati.
»Čez nekaj let so mi potem
Hrvati ponudili službo, vendar
sem se le zahvalila in rekla, da
bom ostala kar v Sloveniji. Na
začetku sicer ni bilo lahko, de-
kle pri dvajsetih letih, prese-
ljeno v drugo deželo, se ne mo-
re tako hitro prilagoditi. S po-
močjo dobrih prijateljev mi je
tudi to uspelo, privadila sem
se načinu življenja, moram pa
priznati, da sem kljub temu
zelo pogrešala svojo domovi-
no. Vesela sem bila, da sem
tudi tukaj lahko poučevala, saj
sem vedno želela postati učite-
ljica, že od malih nog. Rada
sem delala z otroki in vedno
smo našli skupni jezik. Spomi-
njam pa se, kako na šoli nika-
kor niso mogli ukrotiti nekega
porednega fanta, ki je bil res
primer zase. Njegov učitelj me
je prosil, naj še jaz poskusim
z njim. In sem res. Ves mesec
mi je strahovito nagajal in me
dobesedno mučil, a sem ga pu-
stila. Potem mi je bilo dovolj
in sem ga dvakrat udarila. Ta-
krat so me oblile solze, fantu
pa sem rekla, da me je sram,
da sem morala prvič v življe-
nju nekoga udariti, ki me je
celo prisilil v to. Moje solze so
ga tako pretresle, da do konca
šolanja ni nikoU več nagajal in
postal je prav dober učenec,«
z veseljem pripoveduje upoko-
jena učiteljica, ki se je v mla-
dih letih veliko ukvarjala
s športom. Rada je plavala, ho-
dila v hribe in na najvišje gor-
ske vrhove, veliko časa pa je
preživela na športnih igriščih.
Pa ne le to, ukvarjala se je s fo-
tografijo, sama je fotografirala
prelepe pokrajine in slike tudi
sama razvijala. Žal ji je, da se
ni uspela povzpeti na najvišji
slovenski vrh, na Triglav. Zad-
njih sto metrov pod vrhom jo
je ujela toča, pravzaprav pra-
vo neurje, zato se je razočara-
na morala vrniti nazaj v do-
lino.
»V gorah dobi človek nek
poseben občutek neizmerne
svobode, ko se mu zdi, da lah-
ko vlada vsem pod seboj.«
Ko se človek pri tako visoki
starosti ozira nazaj v prete-
klost, se včasih vpraša, kako se
spomniti vseh trenutkov, ki so
ti nekoč toliko pomenili. Ven-
dar ni težko, pravi Marija Po-
gačnik, ki se večkrat spomni
tudi kakšnih ponesrečenih do-
godkov. »Ko sem imela tri-
najst let in sem obiskovala
gimnazijo, mi je sošolka do-
mov poslala majhen paket.
v katerem so bile cigarete. Se-
veda me je zanimalo, kako je,
če prižgeš enega. In sem si ga
res. Kmalu zatem pa sem sliša-
la prihajati mamo proti moji
sobi. Bila sem zmedena in ni-
sem vedela, kam naj s cigareto.
Zaprla sem jo v predal pisalne
mize. Mati je vstopila in seve-
da opazila, da se iz predala
nekaj kadi. Ja kaj pa drugega
kot cigareta. Takrat sem prvič
kadila in hkrati tudi zadnjič,
saj mi cigarete niso dišale. Tu-
di sicer sem zdravo živela, jed-
la sem veliko zelenjave in malo
mesa, predvsem pa nemastno
hrano in veliko ohrovta. Red-
no sem telovadila, kar je nujno
potrebno. Ne boste verjeli,
vendar jaz pri 97 letih še ved-
no telovadim, zjutraj v poste-
lji, zvečer pa delam kakšne
lažje vaje. Pa grozdje jem vsa-
ko jutro, brez njega ne mine
dan.«
Ko sem jo vprašala, kaj je
>recept< za tako dolgo življe-
nje, je rekla da zmerno življe-
nje ter volja, ki pa je njo sedaj
že minila, saj nič ne vidi in še
Parkinsonovo bolezen ima.
Najhuje je to, da je slepa in da
ne more več skrbeti sama zase.
Sicer pa je vse življenje živela
v miru in slogi, imela je čudo-
vitega moža, s katerim se ni-
koli nista skregala in niti glasu
povzdignila drug na drugega.
Ja, splačalo se je v Ljubljani
pustiti vse in priti v Celje, na
katerega je bil njen mož tako
zelo navezan, da ni hotel nika-
mor. Dvajset let sta prijatelje-
vala in se šele nato poročUa,
ko ju veUka razdalja ni več
ovirala, Celje pa je tudi Mariji
takoj postalo všeč.
DAMJANA SEME
Cveto Roje, predsednik krajevne skupnosti Dolgo polje in predsednik društva upokojencev Vlado
Pleterski, sta izrekla čestitke najstarejši krajanki, ki je 5. julija praznovala 97. rojstni dan.
Jubiiel
zbirateijev
znamic in znatk
Ta mesec mineva 25 let,
kar so se šaleški zbirat«!
znamk, značk, starega denar
in etnografskih stvari združj
v svojem društvu. V nedelj«
15. oktobra, se je v Veleo}
zbralo blizu 30 domačih zbin
teljev, ki so želeli jubilej slu
vesno obeležiti.
Na srečanje so povabili tu^
zbiratelje iz Evrope, ki pa j
povabilu niso odzvali. »Pričj
kovali smo kakšnih 100 udelj
žencev, med njimi tudi kolej
iz sosednjih držav,« je povedj
Ivan Uran, dolgoletni pred
sednik tega velenjskega dru
štva, ki šteje danes 75 članoi
»vendar kljub temu ne smem
biti razočarani, saj smo j
zbrali še zlasti zaradi naj
obletnice delovanja.« Ravn I
zbirka Ivana Urana, ki je na
stajala v zadnjih dvajsetih l(j
tih, je vzor dobrega zbiratel
stva. V njej je namreč več k(
24.000 značk, 8.000 kulijei
4.000 vžigalnikov, 3.000 ob<
skov za ključe, KI
Nov uspeh
celjskih ribičev
Športno ribiško društvo s
morski ribolov Aero Celje
pred nedavnim doseglo še (
uspeh. Na mednarodnem p(
kalu Koversada '95 v Vrsar
na Hrvaškem, v športnem r
bolovu iz čolna za člane, ki!
ga organizirali člani domačej
športnega ribiškega društ^
Baraj, so Celjani pobrali pn
in četrto mesto. V konkuren
49 ekip, z 98 tekmovalci iz H
vaške in Slovenije je naš tel
movalec Bernard Mauer dos
gel 1. mesto s 7,5 kg ulov
četrti pa je bil Alojz Jagri
prav tako član Športnega rib
škega društva za morski rib
lov Aero Celje, s 4,5 kg ulov
Celotna ekipa Celjanov pa je
12 kg ulovljenih rib na te
tekmovanju zasedla pn
mesto. 2
Trgatev pri Omerzelovlh in Božičnikovlli
Grozdje je naposled vsrka-
lo dovolj sonca, sicer pa ok-
tobru ne pravimo zaman vi-
notok. Zgodnja jesen je čas
za trganje grozdja, čas vzne-
mirljive trgatve, zato so si
tudi pri Omerzelovih in Bo-
žičnikovih v Krajna brdih
oprtali brente in poprijel! za
trsne škarje. Mnogo grozd-
nih jagod je potolažilo žejo
tistih, ki so sodelovali pri
pridobivanju vinske kaplji-
ce, največ pa jih je vendarle
romalo v stiskalnico, iz kate-
re je ves dan tekel sladek
mošt.
SHERPA PRESS
Št. 42. - 19. oktober 1995

PISMA BRALCEV

pomoč za
družino Štekovič
' \loram napisati eno rahlo kri-
jil^o na objavo v Novem tedni-
|,yin Radiu Celje v zvezi z dru-
jjno Štekovič. V tej družini so
problem otroci, ki so nepreskrb-
Ui in mati brez zaposlitve. Za-
pjnia me, kje ste bili gospodje
j2občine in socialne pred dese-
jjnii leti ali več, ko je družina
l^nez iz Sela, krajevna skupnost
yrrh nad Laškim, ostala brez
jjeta, z majhnimi otroki in ma-
terjo brez zaposlitve. Če niste
Ijicrat vedeli za njih, pridite da-
jes pogledat, kaj lahko naredi
(na ženska, samo voljo do dela
(lora imeti in smisel do življe-
nja in ne, da čaka samo na to,
taj bo padlo v roke brez znoja.
I^islim, da še kar naprej podpi-
[amo nedelo. Kako dolgo bo še
ako?
Naložbo, kije vredna 6,5 mi-
lijonov tolarjev, so gospodje z
»cseljem podprli in meni nič, te-
tiinič, odprli številko tekočega
(aiuna. Vprašam se, če je tak-
ina cena gospodarna in kdo je
[O potrdil. Če Je to predlagal
jospod župan, sem v dvomih,
;ako Je lahko tako uspešno vo-
lil svojo zasebno dejavnost. Če
[azmislimo, koliko imamo v
Sloveniji socialno ogroženih
Iružin, potem takšnih dobrodel-
lih akcij sploh ne bo konca,
freba bi bilo tudi malo rokave
avihati, ker tudi znoj Je zdra-
ilen. Slovenci se res humano
ibnašamo do Slovencev kot Je
pr. gospa Ana Gole in Starega
ga v LJubljani, ki sojo na ta-
) ugleden način izselili iz sta-
ivanja. Napisano Je bilo v No-
tah št. 206 z dne 6.9. 95. Ana
/stara 62 let. Ali bo kdo po-
irbel zanjo? Tudi onaje pri teh
lih nemočna kot otroci, zato
ije čuvala pri izselitvi dokaj
bbro oborožena skupina ugled-
lih policistov, da se ženska ni
nogla upirati in se Je morala
'dati v usodo, da Je bila preg-
lana. Ne vem, kje Je bil tukaj
iupan občine. Ali nima tako
nehkega srca kot ga ima gos-
lod HrastelJ ali pa mogoče ne
10 potreboval volivcev ob voli-
Ivah. Pomirjeni smo lahko, ko
si zamislimo, da nas bodo poli-
cisti čuvali, ko bomo ostareli,
!JJ pri mladini so nemočni.
b IVAN GRAČNAR.
kPREJEUT
ŠtAt
Od Triglava
pa do East
l^iverja...
Upam, da bodo bralci k gor-
njemu tekstu uporabili pripada-
napev in refren. V zadnjem
''dnu Je na poti od Maribora
[feko Kopra in do Vzhodne re-
e v ravnanju eldeesovske po-
'f'ke (v nadaljevanju LDS), zra-
^'okar nekaj cvetk. Medtem, ko
Nje pred volitvami LDS ob-
'libljala pot ne desno, ne levo,
^ Sedaj ne znajdejo več, kaj Je
u^Prej ali nazaj. V pogajanjih s
■'^aSko v Mariboru, smo slišali
J^^miera, daje šlo za korak na-
pj, v Kopru pa za korak na-
Nekako tako šepavo Je tudi
(Pogajanjih z Italijo in Evropo
Jkaz za to so baltiške države),
^'^di zunanji minister Kristu-
let nič kaj ne dokazuje.
zrelosti in modrosti imenovane-
ga. Pravi nebogljenček Je v dia-
logu z najbolj prebrisano diplo-
macijo na svetu, Italijo. Vsi ve-
mo, na kateri strani so Italijani
začeli v dveh svetovnih vojnah
in kaj so na koncu s pogajanji
pridobili. Neki nemški general
Je nekoč dejal: "Italijaje kot zre-
zek, bolj ko Jo tolčeš, večjaje".
In še malo čez lužo. Biti prvi
na deželi (provinci) Je lepše, kot
prvi pri prazni dvorani na
Vzhodni reki. Kaj takega se Se
pokojnemu Titu ni moglo pri-
petiti, vsaj "kameltrajbarji" iz
tretjega sveta so ga hoteli videti
in mu prišli ploskati, TV mon-
tažerji pa sploh niso nikdar za-
tajili. In tako ne desno, ne na-
prej, ne nazaj, zagotovo pa levo
navzdol.
MARJAN MANČEK,
Celje
Kako dolgo
še tako,
mag. Rigelnik?
v začetku oktobra 1995 seje
uresničil del napovedi krimina-
lističnega inšpektorja MNZ g.
Draga Kosa, da bodo v kratkem
končno opravili z avtorji Civil-
ne iniciative.
Nekaj dni kasneje Je k meni,
doktorju veterinarskih znanosti
in upokojenemu direktorju ve-
terinarske postaje Prevalje, pri-
šel kriminalist in od mene zah-
teval, da sem mu moral dati prst-
ne odtise! Dejal Je, da zato, ker
sem med osumljenimi soavtorji
Civilne iniciative... Še kakšen
dan sem nato hodil z zamazani-
mi prsti naokrog. Obdelan sem
bil po postopku, kije predviden
za kriminalce. Domnevam, daje
kriminalist prišel k meni na os-
novi ovadbe, ki Jo Je pred kak-
šnima dvema letoma zoper me-
ne podal policiji g. Herman Ri-
gelnik, kjer me je označil za
možnega soavtorja Civilne ini-
ciative. Menda so bila izvirna
pisma Civilne iniciative, če ne
upoštevamo nadaljnjega mno-
žičnega razmnoževanja po Slo-
veniji in tujini, oddana na po-
štah v LJubljani. Ali res krimi-
nalisti in njihovi formalni ali ne-
formalni nalogodajalci mislijo,
da sem pri sedemdesetih letih
odpotoval s Prevalj v LJubljano
le zato, da bi oddal pisma na po-
što?
Seveda s Civilno iniciativo
nimam prav ničesar, čeprav sem
tudi sam pred tem na Koroškem
slišal nekatere stvari, ki so tam
zapisane. Znano Je, dame g. Ri-
gelnik ne mara, še posebej za-
to, ker smo Narodni demokrati
na Koroškem Javno obsodili ne-
katera Rigelnikova ravnanja na
otoku Silbi in sem se ob tem
osebno izpostavil. Domnevarn,
daje resnični razlog velike mrž-
nje g. Rigelnika do mene ta, ker
sem znan kot dosleden kritik
boljševizma in ker se zavzemam
za resnično demokracijo. Kljub
temu pa zdaleč nisem pričako-
val, da se bodo poslužili tako
nizkotne poteze, da bodo torej
šli do konca. Še posebej, ker Je
g. notranji minister Andrej Šter
ob nastopu sedanje funkcije v
intervjuju dejal, da se bo ukvar-
jal s kriminalom, ne pa s Civil-
no iniciativo, kije politična za-
deva. Ker Je g. Drago Kos na
MNZ šef organiziranega krimi-
nala, pozivam njegove predpo-
stavljene, še posebej g. Stera, g.
Peterleta in g. Drnovška, da mi
dogodek pojasnijo. Njihovi eti-
ki in vesti pa prepuščam, ali se
mi bodo kot objektivno odgo-
vorni za ta sramotni incident tu-
di opravičili. Če meje že g. Ri-
gelnik uvrstil med osumljene
kriminalce (zaslišanje, odvzem
prstnih odtisov), zahtevam od
pristojnih ustanov slovenske
oblasti, da oblikujejo posebno
strokovno in nevtralno preisko-
valno komisijo, ki bo preverila
resničnost navedb v Civilni ini-
ciativi. Ali bova potem še oba
nedolžna?
Dr. RUDI ČRETNIK,
Prevalje
Ugodnosti brez
predvolilnega
boja
Kot Je večini študentov Uni-
verze v LJubljani znano, smo na
ŠOU avgusta 1995 izdali Knji-
žico ugodnosti in popustov za
študente ter Jo po pošti poslali
vsem rednim študentom v štu-
dijskem letu 1994/95.
Študentska vlada in s tem
ŠOU v LJubljani Je ob podpori
mojega predloga uresničitve
omenjenega projekta dokazala
pravno legitimiteto in interes za-
stopanja študentskih interesov.
Naj ta uvod služi kot kratek
povzetek nemalokje objavljenih
člankov glede omenjenih kupo-
nov s popusti in hkrati deman-
tira nekakšne svojenamenske
poti propagande ter izvajanja
proti Študentski vladi in njeni
administraciji. V oktobrski štu-
dentski reviji Tribunaje v član-
ku "Vse o popustih" izvajanje
g, Mitje Cepiča v moji (tako na-
vedeni) izjavi v celoti neresnič-
no, kjer navaja, "da se Je Štu-
dentska vlada ob realizaciji te-
ga projekta pohvalila s tujim
mojim delom". Podoben članek
seje dne 2. 10. 1995 pojavil v
časopisu Večer in sicer z naslo-
vom "Popusti kot predvolilni
boj?", katerega sam naslov po-
ve vsebino in namen pisanja no-
vinarja, kije v tem primeru isti
kot pri Tribuni.
Študentska vlada Je projekt
"Knjižica ugodnosti in popu-
stov za Študente" odobrila iz
razloga, da se končno Javnosti
dokaže, kaj lahko ŠOU kot le-
gitimen predstavnik študentov
Univerze v LJubljani spremeni
za boljši standard študentov. To,
da nekateri dvomijo in se spra-
šujejo, zakaj izid knjižice avgu-
sta ne oktobra 1995, lahko po-
jasnim s tem, da seje pri ome-
njenem projektu pojavljalo ze-
lo veliko težav pri sklepanju po-
godb s podjetji, ki nudijo po-
pust. Vsi tisti, ki mislijo ob tem
projektu na katerikoli predvolil-
ni boj, naj raje sami poskusijo
ustvariti nekaj koristnega za
svoj najbližji krog ljudi (beri
študente). Vsakdo namreč lah-
ko obrača besede, naperjene v
nekoga in s tem skroji kar nekaj
lepih vrstic za zavajanje štu-
dentske in ostale populacije.
Naj povem, da bi v primeru
nefleksibilnosti tako celotne
Študentske vlade, kot tudi nje-
nega predsednika g. Valterja
Kobala glede na nepredvidene
probleme in ovire, na katere sem
pri samem delu naletel, projekt
nikoli zagledal luči in tudi štu-
denti bi ob tem bili za določene
ugodnosti prikrajšani.
Tako bo omenjeni projekt
lahko potekal vsako študijsko
leto, ne glede na to, kdo bo se-
stavljal Študentsko vlado, kdo
bo vodil projekt. ŠOU pa niko-
li ne bo vseeno, če bo kdo po-
skušal preko medijev razparati
njegovo strukturo in skregati
osebje v nJem, kar se vse bolj
pogosto dogaja tudi glede dru-
gih dejavnosti in ne samo mo-
jega dela ter rednega dela Štu-
dentske vlade.
ROK FILIPIČ,
vodja projekta
Knjižica ugodnosti in
popustov za študente
Nelegitimnost
volitev 1992
Državni zbor Slovenije se bi
lahko zgledoval po sklepu zad-
rijega zasedanja Sabora Repub-
like Hrvaške v Zagrebu. Posne-
manje organov sosednje repub-
like naj ne bi prešlo v navado,
saj so zadnji sklep narekovale
posledice, ki so rezultat akcije
Nevihte v mesecu avgustu.
Naša država pa dobiva stalne
bliske in udarce groma na več
področjih: lastninjenje, pokoj-
nine, odprava krivic. Javno ob-
veščanje itd.
Tudi pri nas se je sestava DZ
spremenila proti izraženi volji
volivcev na volitvah Jeseni
1992. Nekatere stranke, kot
SNS, so se razcepile na SND in
poslanca, ki sta ostala sama se-
bi zvesta, poslanci Zelenih so v
celoti prešli k stranki vladajoče
koalicije - LDS, isto so storili
poslanci Demokratov, razen
dveh, ki sta ostala.
ZL Je na volitvah na primer
dobila največ glasov od stranke
upokojencev (najmanj 25 od-
stotkov prejetih glasov), pa so
Ji milostno dodelili samo eno
poslansko mesto, namesto 3-4,
kot so pokazale lokalne volitve,
saj Je DeSUS prejel preko 4 od-
stotke skupnega števila glasov
volivcev, ki so se volitev ude-
ležili. Torej imamo tudi mi DZ,
v katerem najmanj 20 odstotkov
poslancev ne odraža volje vo-
livcev, zato bi bilo nujno izve-
sti nove - predčasne volitve.
Prag za vstop v parlament lah-
ko ostane isti, treba pa Je ukini-
ti dosedanji d'Hondtov sistem,
ki omogoča delitev poslanskih
mest ne glede na uspeh na voli-
tvah. Po mojem bi bilo edino
pravično, da se vseh 88 poslan-
skih mest razdeli med stranke,
ki so dosegle prag za vstop v
parlament. Ostali pa bi šli v nič,
če stranke ne bi dosegle tega
praga. Tak sistem bi bistveno
pripomogel za temeljitejšo
predvolilno dejavnost. To Je
mnenje mnogih državljanov.
Proučiti Je treba tudi volitve po-
slancev manjšin, da se na teh po-
dročjih ukine dvakratna volilna
pravica. Ta sedaj pomeni nee-
nakost.
CIRIL KNEZ,
Laško
Kaj pa
predčasne
volitve?
če smo Slovenci zdravo, mo-
dro in strpno IJuds.tvo, če damo
kaj na svojo čast in prihodnost,
potem se v skorajšnjem predvo-
lilnem obdobju umirimo in za-
mislimo. Ustavimo svoj korak
in pomislimo, kje smo, kam gre-
mo in kaj želimo.
Strinjam se z gospo Trude
Koenig, da imamo parlament in
vlado, ki nista po volji volivcev,
saj so (brez volitev!) tri stranke
prestopile k najmočnejši stran-
ki LDS. (Hrvaškaje zaradi pre-
stopov parlamentarcev razpisa-
la nove volitve.) Nimamo še sa-
mostojne nacionalne televizije.
(Hrvaška TV ima rezerviran
stalni neposredni prenos iz par-
lamenta.)
Strinjam se z nekaterimi vid-
nimi strokovnjaki, da Je naše
gospodarstvo že tako načeto, da
Je prav mogoče pričakovati gos-
podarski zlom.
Strinjam se z mnogimi, ki so
napisali kritična mnenja zaradi
nestrokovnega in neodgovorne-
ga kadrovanja v obrambnem mi-
nistrstvu, zaradi kršenja dogo-
vorov pri zasedanju najpomem-
bnejših položajev v državi (na-
mesto SKD je položaj zunanje-
ga ministra dobila LDS, name-
sto iz vrst SDSS Je postal
obrambni minister član LDS in
tako naprej).
Še posebej pa se strinjam za
vsemi tistimi, ki nasprotujejo
zamegljevanju in zaviranju ob-
jektivnega presojanja partizans-
tva, zamolčevanju moralne od-
govornosti NOV in revolucije,
izvedbi strokovne analize in raz-
lage idejnega političnega in
ideološkega ozadja polpretekle-
ga obdobja ter popravo krivic,
storjenih od strani komunistič-
nega nasilja; ki razkrivajo izko-
riščevalska in nemoralna počet-
ja vseh naslednic nekdanjih
družbeno-političnih organiza-
cij, ko gre za izvedbo denacio-
nalizacije, spremembe šolskega
sistema, uveljavitev nepristran-
skega pravosodja, uvedbo slo-
venske nacionalne televizije; ki
odkrivajo in pojasnjujejo poli-
tične afere in kriminalna deja-
nja največjih razsežnosti; ki nas-
protujejo samovoljnemu presto-
panju poslancev iz stranke v
stranko, določanju privilegijev
brez soglasja volivcev, mehča-
jo samovšečnost, vzvišenost in
nedostopnost političnih velja-
kov; ki ne sprejemajo poniže-
vanja in "pranja možganov" od
strani vodeče politične nomen-
klature.
Pokvarjenost naših politikov
je tolikšna, da za krivce vsega
zla prav lahko obdolžijo nas vo-
livce. Da se lahko izognemo
morebitne vloge "grešnega koz-
la", predlagam, da se volivci
končno ovedemo stanja, preteh-
tamo naše možnosti v prihod-
nosti, se organiziramo in ustrez-
no ukrepamo. Če Je odpoklic
posameznega poslanca, ministra
ali predsednika države nemo-
goč, potem enotno in odločno
zahtevamo predčasne volitve.
Če smo resnično nezadovoljni,
brez enakovredno porazdeljenih
pravic in ugodnosti, potem ima-
mo menda vsaj pravico zahte-
vati nove volitve. Navsezadnje
smo to dolžni storiti, bolj za na-
še otroke in vnuke, kot za nas
same.
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
^AHVAL<
Kaj nam lepša
življenje v
domu?
Vodilni v Domu upokojencev
Šmarje pri Jelšah se trudijo, da
svoje oskrbovance večkrat raz-
veselijo s kakšno prireditvijo in
tako polepšajo dneve v Jeseni
življenja. Občasno pa tudi po-
skrbijo za duševno hrano. Tako
Je bilo tudi 27. septembra, ko
nam Je uprava doma omogočila
sveto mašo v cerkvi Sv. Toma-
ža na idiličnem kraju Brecljevo
nad Šmarjem, združeno s pik-
nikom. Izpred doma sta nam ob
10. uri odpeljala avtobus in
domski kombi.
V avtobusu Je bil tudi muzi-
kant, gospod Pajk. Poleg nas so
potovali tudi nekateri domski
delavci. Prijazna medicinska se-
stra Marina, medicinski tehnik
gospod Ferdo, ki se Je tokrat
prelevil v vzornega šoferja dom-
skega kombija, saj Je kar trikrat
pripeljal oskrbovance na vozič-
kih na Brecljevo. Z nami Je bila
tudi socialna delavka, gospa
Carmen, delovna terapevtka
gospa Franja pa Je vse skupaj
posnela na kaseto tako, da smo
že naslednji dan videli vse na
televiziji. Poleg nas sta še bili
pridni negovalki gospa Sandra
in gospa Petra in oba hišnika
gospod Stanko in gospod Ro-
man. Cerkev Sv. Tomaža stoji
na gričku, ceste do nje pa ni. Da
so se lahko svete maše udeleži- ^
li številni oskrbovanci na vozič-
kih, zasluži vso pohvalo pridno
in požrtvovalno domsko oseb-
je, ki Je pomagalo. Enako tudi
muzikant gospod PaJk. Vsem is-
krena hvala. Sveto mašo Je ob
11.00 uri daroval letošnji novo-
mašnik šmarski gospod kaplan
Hren. Nazadnje smo zapeli še
nekaj Marijinih pesmi.
Sledil Je piknik. Dobrote na
žaru sta pekla glavni domski ku-
har gospod Darko in njegov po-
močnik kuhar gospod Gašper. Z
namije bila nekaj časa tudi gos-
pa direktorica Zinka Šramel.
Uživali smo ob lepem sončnem
dnevu in fantazijsko Jesensko
obarvani naravi. Manjkalo ni Je-
dače in dobre kapljice, zato smo
ob spremljavi harmonikarja ter
dobrega pevca, medicinskega
tehnika gospoda Ferda, vsi za-
peli tako, daje bilo obilo dobre
volje. Duševno okrepljeni in ve-
selo razpoloženi, saj smo ta dan
doživeli veliko lepega, smo se
vrnili v dom. Vse nam bo osta-
lo še dolgo v prijetnem spomi-
nu.
Iskrena hvala upravi doma, ki
nam Je omogočila tako lepo do-
živeti dan. Hvala tudi šoferje-
ma avtobusa gospodu Petru Co-
ceju in gospodu Pajku ter voz-
niku domskega kombija gospo-
du Ferdu Gobcu, ki so nas var-
no in srečno pripeljali nazaj v
dom. Hvala osebju, kije skrbe-
lo za dobro počutje in razvedri-
lo ter vsem tistim, ki ste nam ka-
korkoli pomagali.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Celjski
upokojenci na
Dolenjskem
V četrtek, 5. oktobra smo se
odpeljali člani Društva upoko-
jencev Celje z obema avtobuso-
ma na izlet na Dolenjsko. V le-
pem Jesenskem Jutru sta na le-
po pozdravili prijazni vodički in
zaželeli dobro počutje. Potova-
li smo v Sevnico, kjer je bil og-
led Sevniškega gradu in v trgo-
vini Lisca možen nakup.
Preko Mokronoga smo si šli
ogledat Otočec, dolenjsko lepo-
to (ne omenjam pa cen za upo-
kojence). Izredno lepe so Šmar-
ješke Toplice. Nismo zgrešili
Dolenjskih Toplic, kjer so se
lahko nekateri kopali, drugi pa
ogledali okolico. Ker pa Je že v
želodcu krulilo, smo imeli iz-
vrstno kosilo na kmečkem tu-
rizmu Kolesar, oddaljenem cca
1,5 km. Tuje bil res vrhunec na-
šega izleta. Odlična hrana, po-
strežba, pijača - no kaj naj še re-
čem na to. Pa muzika, pesem in
ples. Naj omenim našega člana
Toneta Ocvirka iz Zagrada, ki
Je prvi raztegnil mehe in s tem
seje veselje začelo. Vsa zahva-
la gre organizatorju izleta, vo-
dičkama Mariji in Sonji ter za
varno vožnjo šoferjema avtobu-
sa.
Tudi Dolenjska Je lepa deže-
la in dobro vince ima - obiščite
Jo.
FRANC TRATNIK,
Celje

Brezsrčno do
psičke
Še se najdejo ljudje, ki so ze-
lo okrutni, bodisi do ljudi, pa tu-
di do živali.
Bil sem na sprehodu ob Sa-
vinji s svojim psom Idolom, na-
tančneje pri Savinjskem mostu
v Kasazah. Pa seje zakadil v gr-
movje na bregu in našel ubogo
sestradano belo rjavo psičko,
privezano z vrvico na rdeči
ovratnici. Odpeljal sem jo do-
mov in Jo nahranil. Je zelo
ubogljiva in se nas Je takoj na-
vadila. Če bi se mogoče lastnik
psičke spomnil, da bi Jo zahte-
val nazaj. Je nimam več. Priskr-
bel sem Ji udoben dom in sedaj
Ji Je ime Tara.
BORIS MAROH,
Petrovče
Št. 42. - 19. oktober 199S
RADIO - INFORJMACIJE

Po festivalu še
oddale o marglnalcih
Četrta radllska mreža Ulje časa spet po 20. novembru
Združenje radijskih postaj v
Sloveniji, Open Society Fund
in Nedeljski dnevnik razpisu-
jejo nagradni natečaj za neod-
visne lokalne oziroma regi-
onalne radijske postaje.
Natečaj je namenjen radij-
skim živim - kontaktnim odda-
jam na teme kulturnih, social-
nih, nacionalnih in podobnih
manjšin, beguncev ter margi-
nalnih in deprivilegiranih
skupin (telesno, mentalno
hendikepiranih, odvisnikov od
drog, alkohola, brezdomcev,
klošarjev, prostituiranih), ži-
večih v okolju, kjer deluje po-
samezna radijska postaja.
Oddaja mora biti izvedena v
lastni produkciji in po lastni
izbiri, trajati pa mora 120 mi-
nut. Namen natečaja je tudi
vzpostavitev t.i. četrte radij-
ske mreže, kar praktično po-
meni, da se vsaka radijska po-
staja, udeleženka natečaja, tu-
di zavezuje, da bo neposredno
prenašala oddaje drugih ude-
leženk.
Na seji Izvršnega odbora
Združenja radijskih postaj v
Murski Soboti smo se odločili,
da bomo v smislu natečaja
vzpostavili četrto radijsko
mrežo po 20. novembru 1995
in sicer med 22.00 in 24.00 uro.
Žrebanje datumov izvedbe od-
daj bo 13. novembra.
Oddaje bo ocenjevala tri-
članska komisija po točkov-
nem sistemu oziroma pravilni-
ku, ki velja za tradicionalni
slovenski radijski festival,
razglasitev rezultatov in pode-
litev nagrad pa bo 25. decem-
bra 1995 v Ljubljani.
Na natečaj se je prijavil tudi
Radio Celje, ki se je podobne-
ga in prvega natečaja udeležil
tiiHi lani - udeležilo se ca ie
V nagradnem fondu je predvi-
denih 3.500 USD in sicer 1.300
za 1. nagrado, 800 za 2. nagra-
do in 500 za 3. nagrado. Po 300
USD pa je predvidenih še za
posebne nagrade - za idejo, iz-
vedbo in pogum.
samo osem radijskih postaj -
kot avtorica z zanimivo tema-
tiko pa je svojo kandidaturo za
natečaj že napovedala novi-
narka Nataša Gerkeš.
MITJA UMNIK
Radio Celje pri zreškem županu
Prednost radia je tudi v tem, da se lahko neposredno oglasi tudi s terena, radijskih novinarje
pa v tem, da so na tak način lahko prvi, če že ne najbližji kakšni informaciji. Da bo mlado mea
Zreče končno dobilo svoj mestni grb, smo tako vedeli že v vročem poletju, ko je novinarka Mat(
Podjed s tehnikom Bojanom Piskom obiskala zreškega župana Jožeta Koširja kar na njegovi
delovnem mestu. Na mizi pred županom je predlog grba, ki je na jesen dobil še poslanski žeg
Zanimivosti iz županovega rokava pa imamo še nekaj na zalogi...
Operno usmerjena oddaja
Ker včasih slišimo očitke,
da se premalokrat zatečemo
k resnim glasbenim oblikam,
bomo tokrat oddajo nameni-
li - operi. Pogovarjali se bo-
mo s »prvim dirigentom«
oziroma z umetniškim direk-
torjem ljubljanske operne
hiše - gospodom Darjanom
Božičem.
Gospod Božič ima neiz-
merno rad jazz, pravi, da je
vse življenje skladatelj, vse
ostalo pa mora delati zaradi
denarja, saj se od skladate-
Ijevanja ne da živeti. Opero
pa bomo obelodanili tudi na
naš način.
Srečala sem Lovra Arniča,
ko je bil še dirigent ljubljan-
ske opere. Na zavihku rever-
ja je imel priponko, na kateri
je pisalo:
»I j a bih mnogo volio ope-
ru, da nema onog pjevanja.«
Pa sem ga vprašala, kaj
misli o tem.
Odvrnil je: »To, kar piše!«
Priznajte, korajžen diri-
gent.
»Dober dan soseda. Ali
greste danes zvečer tudi vi
na Figarovo svatbo?«
»Ne, mi bomo poslali samo
čestitke!«
Nerodno je, če si greš ogle-
dat Opero za tri groše in pla-
čaš 3.000 tolarjev za vstop-
nico.
Zelo nerodno je, če si greš
v opero ogledat Hoffmanno-
ve pripovedke in pričakuješ,
da ti bodo postregli tudi s
Hofmanovimi kapljicami.
Simona H2O
it. 42. - 19. okteber 1995


od samega Ijubezenske-
g razočaranja je Milenca
ličala in si nakopala poli-
Ijo. To se je zgodilo 10.
|[tobra zvečer na štorski
{lezniški postaji. Samo da
i nesrečnica pod vlak sko-
jla!
) Na osnovno šolo na Do-
»rni so prejšnji četrtek po-
poldne prišli Janez V. in še
dva njegova pajdaša. Vsi
itiije so se spravili na Sta-
neta, ga obdelali in ga na
^oncu s solzivcem v jok
spravili.
« V četrtek ponoči je bila
potrebna policijska inter-
vencija v hiši na Cinkami-
šlci poti. Z vpitjem in raz-
grajanjem je policaje tja
priklical Josip C.
• Boštjan s Tkalske je v
petek dopoldne ploznil
lastnega očeta in ugriznil
lastno mater. Kam?... Ne-
zaslišano!
• V stanovanjskem bloku
Pod kostanji je Radovan v
nedeljo zvečer pijan raz-
grajal in v trebuh brcnil
Jožico, bodočo mamico.
Tudi nezaslišano!
• Tomo Š. je sporočil, da
sta ga dva v gostišču na
Bregu posprejala s solziv-
cem. To sta bila Mirko H.
in Andrej L., sicer pa tudi
Tomo Š. ni bil nedolžna
ovčka. K sodniku za prekr-
ške bodo šli vsi trije kršite-
lji javnega reda in miru.
• V sredo, 27. septembra
zvečer, sta se v bistroju v
Ivenci dva gosta spravila
nad lastnika lokala in še
nekega gosta ter ju hotela
pretepsti. S to zapoznelo
cvetko popravljamo napa-
ko, ki smo jo storili pred
štirinajstimi dnevi, ko smo
Jzapisali, da se je to dogaja-
lo v gostilni v Ivenci. In se
obenem prizadetim opravi-
čujemo. M.A.
Varno le na poti v šolo ■ ■ ■
Do konca avgusta le na slovenskih cestah umrlo 18 mladih ljudi
Znano je, da je slovenska
policija tudi letos v prvem me-
secu šolskega leta poostrila
nadzor prometa na vseh ce-
stah, predvsem pa v okolici šol
in vzgojnovarstvenih ustanov.
O tem so bili v sredstvih javne-
ga obveščanja seznanjeni vsi
udeleženci v prometu, kljub
temu pa vsi vozniki le niso
upoštevali cestnoprometnih
predpisov.
Zaradi tega so policisti v
mesecu septembru proti krši-
teljem izrekli 26.897 ukrepov,
od tega so napisali 4.605 pred-
logov sodnikom za prekrške,
izrekli 14.926 mandatnih kaz-
ni, več kot 7 tisoč voznikov in
pešcev je bilo na nepravilnosti
le opozorjenih. V septembru so
policisti kontrolirali tudi več
kot 100 avtobusov, od katerih
jih je skoraj polovica prevaža-
la otroke. Zaradi neupošteva-
nja cestnoprometnih in drugih
predpisov so zoper enega voz-
nika avtobusa vložili kazensko
ovadbo, 10 pa so jih predlagali
v postopek sodniku za prekr-
ške. Zaradi prekoračitve do-
voljene hitrosti so policisti na
slovenskih cestah v mesecu
pričetka pouka kaznovali 8
voznikov avtobusov.
V celem mesecu septembru
je bilo v prometnih nesrečah
udeleženih 40 otrok in mlado-
letnikov. En mladoletnik, ki je
vozil osebni avtomobil brez
vozniškega izpita, je v promet-
ni nesreči umrl, 13 otrok in
mladoletnikov je bilo hudo te-
lesno poškodovanih, 17 pa laž-
je. Večina septembrskih nesreč
se je pripetila zunaj območij
šol in v času, ko so bila šolska
vrata zaprta. Otroci in mlado-
letniki v vlogah kolesarjev in
pešcev pa so bili v prometnih
nesrečah prepogosto udeleženi
kot povzročitelji - kar v pet-
najstih nesrečah.
V letošnjih osmih mesecih je
bilo na slovenskih cestah v
prometnih nesrečah udeleže-
nih 871 otrok in mladoletni-
kov. Med njimi je bilo 18 smrt-
nih žrtev prometa, 302 pa sta
bila hudo tel^no poškodova-
na. V septembru ponesrečeni
otroci in mladoletniki torej
predstavljajo 4,4 odstotka
vseh v nesrečah udeleženih
otrok in mladoletnikov, kar
pomeni, da poostren in stalen
nadzor v prometu, kot je zna-
čilno za prvi šolski mesec, le
obrodi sadove, ki so v teh pri-
merih še posebno dragoceni.
M.AGREŽ
Imel Je srečo
Obilna sreča je v ponedeljek spremljala 21-letnega Igor-
ja D. iz Podčetrtka, ko se je v večernem času s svojim
avtomobilom vračal proti domu.
Vozil je po magistralni cesti iz smeri Šentjurja proti
Šmarju. Ko se je v Grobelnem pripeljal v bližino zavaro-
vanega železniškega prehoda, so bile spuščene polzapor-
nice, zvočni in svetlobni signali pa so opozarjali na pribli-
ževanje vlaka. Igor pa se očitno ni dal motiti, z leve strani
je prehitel tri čakajoče osebne avtomobile in zapeljal na
progo. Takrat je iz smeri Celja pripeljal tovorni električni
vlak, trčil v avto in Igorjevo vozilo potiskal pred sabo po
tirih celih 146 metrov. Ko se je vlak ustavil, so očividci
enoglasno ocenili, da je imel niladenič zares veliko srečo,
saj je po prvih ugotovitvah utrpel le lažje telesne
poškodbe, njegov avtomobil pa zdaj še najbolj spominja
na harmoniko. M.A.
PROMETNE NEZeaiE
Tovornjak v
mopedista
Na Vrunčevi ulici v Celju se
je, v sredo 11. oktobra popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
se je hudo telesno poškodoval
voznik kolesa z motorjem.
Gmotna škoda je ocenjena na
okoli 75 tisoč tolarjev.
Matej B. (17) iz Celja je vozil
kolo z motorjem po Vrunčevi v
smeri Tkalske ulice. Ko je pri-
peljal do križišča in zavil v le-
vo, se je iz smeri Dečkove ceste
s tovornim avtomobilom pri-
peljal 38-letni Anton D. iz Ce-
lja. Pri trčenju je mopedista
odbilo tako, da je trčil še v
osebni avtomobil z voznico
Dragico L. iz Štor, ki je stala
pred križiščem.
izgubil oblast
Na lokalni cesti v Primožu
pri Šentjurju se je, v sredo 12.
oktobra ponoči, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe.
Gmotna škoda znaša okoli 60
tisoč tolarjev.
Robert Z. (24) iz Šentjurja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Ponikve pri Grobelnem pro-
ti Šentjurju. V Primožu je v
ostrem desnem ovinku zape-
ljal na levo polovico vozišča in
spet simkovito v desno, pri
tem pa je izgubil oblast nad
vozilom. Zapeljal je preko leve
bankine na njivo, potem pa je
vozilo trčilo v betonsko škarpo
in še v hišo. V nesreči se je
voznik hudo telesno poško-
doval.
Avto V otroka
Na regionalni cesti zunaj
naselja Topovlje se je, v četr-
tek 12. oktobra popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen otrok. Na vozilih
je škode za približno 105 tisoč
tolarjev.
Aleksandra P. (19) iz Ložni-
ce pri Žalcu je vozila osebni
avtomobil iz smeri Pariželj
proti Šentrupertii. Ko je zimaj
naselja Topovlje pripeljala iz-
za desnega ovinka, je opazila,
da z njene desne strani prečka
cesto otrok, sedemletni doma-
čin Rok, ki je ob sebi potiskal
kolo. Kljub zaviranju voznice,
je prišlo do trčenja, v katerem
je otrok utrpel posebno hude
telesne poškodbe.
Smrtni padec
Na lokalni cesti Podvin-Do-
brič v kraju Podvin pri Polzeli,
se je, v soboto 14. oktobra
opoldne, pripetila smrtna pro-
metna nesreča.
Janez K. (27) iz Dobriča je
peljal traktor s priključeno
krožno brano od doma proti
Podvinu. Ko je v Podvinu pri-
peljal v levi ovinek, mu je na-
sproti pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 26-letni Vin-
cenc M. iz Dobriča, pri sreče-
vanju pa je traktorist zapeljal
na bankino in nato v 3 metre
globok jarek. Pri tem je padel
pod traktor in brano ter oble-
žal mrtev.
Trčil v kolesarja
v križišču lokalne ceste
Šentjur-Hruševec in regional-
ne ceste Šentjur-Črnolica se je
v ponedeljek 16. oktobra zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bil hudo telesno poškodo-
van voznik kolesa.
Milan F. (59) iz Šentjurja je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Hrušovca
proti Šentjurju. V križišču s
prednostno cesto je zavil levo,
v tem času pa se je iz smeri
Šentjurja po prednostni cesti
pripeljal kolesar, 51-letni Ed-
vard A. iz Šentjurja. V trčenju
je kolesar padel po vozišču in
se hudo poškodoval.
Zanašalo ga Je
Na regionalni cesti v kraju
Latkova vas se je, v ponedeljek
16. oktobra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena, ena pa je
utrpela lažje telesne poškodbe.
Tomaž S. (34) iz Celja je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Latkove vasi proti Preboldu.
Ko je v Latkovi vasi pripeljal v
nepregledni levi ovinek, ga je
pričelo zanašati, zapeljal je
desno, zunaj vozišča pa je boč-
no trčil v drog električne na-
peljave. V nesreči je voznik
utrpel posebno hude telesne
poškodbe, zaradi katerih je v
torek ponoči v bolnišnici lunrl,
sopotnik, 24-letni Edvard G.
iz Šentjurja, pa je bil lažje ra-
njen. M.A.
Omalinii s
stopnišča
Do delovne nezgode je
prišlo 13. oktobra v Petrov-
čah, ko je 51-letni Franc P.
iz Babnega opravljal zak-
ljučna mizarska dela na
nedograjeni stanovanjski
hiši Cirila H. iz Celja.
Pri montaži iverice je
Franc P. na stopnišču sto-
pil vzvratno in omahnil v
globino treh metrov ter
obležal nezavesten. Ker ga
ni bilo domov, kot je priča-
kovala, je njegova žena o
tem obvestila lastnika ob-
jekta v gradnji. Ta se je od-
peljal v Petrovče in tam v
soboto ob 1.00 uri našel na
tleh ponesrečenca, ki še
vedno ni prišel k zavesti. Z
reševalnim vozilom so ga
nemudoma odpeljali v celj-
sko bolnišnico. M.A.
Tat Je bil
mladoleten
Po zaključku MOS 95 smo
poročali, da je nekemu raz-
stavljavcu zmanjkalo nekaj
računalnikov in ustrezne
opreme in da je ta ukradena
oprema vredna kar poltretji
milijon tolarjev.
Zdaj se že ve, da je storilec
mladoletni Celjan G.T., ki je v
noči na 17. september pri
stranskih vratih vstopil v halo
B in z razstavnega prostora
firme PCX Computers iz Ljub-
ljane ukradel dva philipsova
prenosna računalnika, enega s
tiskalnikom vred. Okradel je
še dva druga razstavljavca, pri
njih pa se je ogrel za video
igrice in osnovne plošče za ra-
čunalnike. Ukradeno blago je
po smešno nizki ceni prodal
nekemu podjetniku iz Celja, ki
ga bodo najverjetneje ovadili
za kaznivo dejanje prikriva-
nja. Sicer pa je šlo v tem pri-
meru za krajo računalnikov, ki
so na našem trgu zelo redki.
M.A.
Odločba Častnega razsodišča
Društva novinarjev Slovenije
častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je dne 9.
oktobra 1995 zaključilo postopek ugotavljanja kršitev Kodeksa
novinarske etike v članku z naslovom »Obešena mladoletnica«,
objavljenem 5. 10. 1994 v časniku Nova doba, ki ga je izvedlo na
predlog odgovornega urednika VTV Studia Velenje g. Rajka
Djordjeviča.
Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije (v sestavi:
Peter Habjanič, Lidija Jež, Slava Partlič, Brane Piano, Vojko
Plevelj, Lado Stružnik) je bilo soglasno v oceni, da so v spornem
članku kršene določbe 9. in 10. člena veljavnega kodeksa. Ker je
članek nepodpisan, nosi odgovornost za kršitve Janez Sever, v
času objave članka glavni in odgovorni urednik Nove dobe.
Utemeljitev:
V članku daje Nova doba o avtorici prispevka VTV Studia
Velenje z ničemer utemeljene vrednostne sodbe, ki imajo zato
značaj klevet, v podnaslovu pa tendenciozno izpostavlja naci-
onalno poreklo odgovornega urednika VTV Studia g. Djordje-
viča in ga podkrepi z žaljivkami anonirrmih Velenjskih naciona-
listov.
Po soglasni oceni članov Častnega razsodišča pa prispevek
VTV Studia, na katerega se Nova doba v spornem članku opira,
predstavlja profesionalno korekten medijski odziv na tedaj že
razširjene govorice o aidsu v Velenju, z dovolj jasnim namenom,
da te govorice zaustavi, poudari njihovo neutemeljenost in
okrutnost do posameznika, ki ga zadevajo.
Častno razsodišče DNS,
predsednica Slava Partlič.
AVTOVLOMI
Minuli petek zvečer je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil znamke opel corsa,
ki je bil parkiran na Šaleški
cesti v Velenju. Iz vozUa je
ukradel usnjeno moško denar-
nico, v kateri je bilo okoli 100
tisoč tolarjev denarja, plačilne
kartice, žepni kalkulator in še
nekaj drugih predmetov. Z
vlomom je Zdravko T. iz To-
polšice oškodovan za okoli 120
tisoč tolarjev.
V petek, 13. oktobra zvečer,
je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil znamke re-
nault clio, ki je bil parkiran v
bližini stanovanjskega bloka
na Ulici V. prekomorske bri-
gade v Celju. Iz vozila je de-
montiral avtoradio kasetofon
in zadnjo polico z zvočnikoma.
Alojzij Č. iz Celja je oškodo-
van za približno 52 tisoč to-
larjev.
Minulo nedeljo zjutraj je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke VW, par-
kiran pred diskoteko Duo v
Šentilju. Ukradel je 6 zvočni-
kov, avtoradio in usnjeno ja-
kno. Lastnik Damjan H. iz Ve-
lenja je oškodovan za okoli 70
tisoč tolarjev.
V ponedeljek, 16. oktobra, je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil zastava yugo, ki je bil par-
kiran na Tomšičevi cesti v Ve-
lenju. Iz avtomobila je ukradel
avtoradio znamke blaupunkt
in lastnika oškodoval za okoli
20 tisoč tolarjev.
Nepazljivost
v sredo, 11. oktobra ob 16.
uri, je izbruhnil požar v stano-
vanju Albina K. na Tkalski
ulici v Celju. Do požara je pri-
šlo zaradi premajhne pazljivo-
sti dveh delavcev, ki sta varila
cevovod, iskre pa so padale na
izolacijo, ki je pričela tleti.
Zgorel je del stene (kombi
plošče), tako da gmotna škoda
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Ogenj so pogasili celjski po-
klicni gasilci.
Delavnica v
plamenih
v p>onedeljek 16. oktobra
zjutraj je izbruhnil p>ožar v av-
todelavnici Mirana G. na Te-
harski cesti v Celju. Do požara
je prišlo zaradi kratkostične
napake na dovodnem priključ-
ku stroja za pranje vozil. V po-
žaru je bil uničen stroj za pra-
nje vozil, poškodovan pa je tu-
di kompresor, ki je bil nameš-
čen v istem prostoru. Požar je
pogasil lastnik sam, gmotna
škoda pa znaša približno 350
tisoč tolarjev. j^j^
Avtoicraje
v sredo 11. oktobra, je nez-
nani storilec ukradel osebno
vozilo znamke daihatsu chara-
de. Vozilo je rdeče barve, reg.
št. CE K8-565, parkirano pa je
bilo ob Marij agrašld cesti v
Laškem. Stojan K. je oškodo-
van za okoli 770 tisoč tolarjev.
V petek zvečer oziroma po-
noči je nekdo ukradel osebno
vozilo R5, kovinsko sive barve,
reg. št. CE H4-699. Avtomobil
je stal pred stanovanjskim
blokom v Šaleku, lastnica He-
lena L. iz Velenja pa je oško-
dovana za okoli 700 tisoč to-
larjev.
Samo cigarete
(popravek)
v noči na 8. oktober je
nekdo vlomil v bife na Tru-
barjevi ulici v Celju. Last-
nica ukradenih cigaret pa
ni Angela S., kot smo zapi-
sali v prejšnji številki, am-
pak trgovsko podjetje Cen-
ter Celje. M.A.
Zasačil zmikavta
štirinajstletni Mariborčan
TC. je prejšnji četrtek »gosto-
val« v Celju. S prijateljem, Ce-
ljanom J.G., je v popoldan-
skem času vstopil v prodajalno
Studio na Stanetovi ulici v Ce-
lju in s police potegnil video
Itamero znamke samsung ter
jo skril pod jakno. To je opazil
prodajalec, zgrabil zmikavta
in mu kamero, vredno slabih
'43 tisoč tolarjev, vzel iz rok
in zadevo prijavil policiji.
(^kradel železničarje
' v času od 7. do 8. oktobra je
■seznani storilec ukradel mo-
''^mo privijalko in vrtalko, ki
5° jo delavci pustili na železni-
ški progi v Steklarski ulici V'
^gaški Slatini. S tatvino so
^'ovenske železnice oškodova-
"^za 359 tisoč tolarjev.
^amo Jaboičnik
^ v noči na 11. oktober je nek-
vlomil v vinsko klet v Jar-
■Jjpvcu pri Dramljah. Iz kleti je
J^Peljal 150 litrski sod, pohi
Pjjače. Pa v sodu ni bil grozdni
?J°št, ampak čisto navaden ja-
•^Ičnik. Jože M. je oškodovan
^ okoli 50 tisoč tolanev.
ikododelec
v noči na 12. oktober je nez-
i^ani storilec vlomil v osnovno
Ho v Preboldu. V notranjosti
'^.vlomil v več pisalnih miz in
?titno ni našel nič takega, kar
^\ ga zamikalo. Je pa s samim
^Jamljanjem šoli povzročil za
'^'toli 30 tisoč tolarjev škode.
V policijski zanki
. Mladoletna Šmarčana, M.S.
(16) in A.B. (17) sta v nedeljo
zgodaj zjutraj vlomila v kiosk
Marjana P. na Starem trgu v
Slovenskih Konjicah. Veselo
sta kradla in si že pripravila
kupček; okoli 20 zavojev ciga-
ret, nekaj vžigalnikov, sončna
očala in žepni nož v skupni
vrednosti okoli 60 tisoč tolar-
jev. Pa so ju tik pred zmago-
slavnim odhodom zalotili poli-
cisti in vsega je bilo konec.
150 tisočakov
v četrtek popoldne je nez-
nani storilec izkoristil neka-
jurno odsotnost oškodovanca
in s pomočjo digitalnega klju-
ča odklenil vrata stanovanjske
hiše v Zaloški Gorici. Ker je
dobro vedel, po kaj je prišel, je
ukradel vseh 150 tisoč tolarjev
gotovine, za kolikor je oškodo-
van lastnik Ivan T.
Samo denar
v noči na 10. oktober je nez-
nani storilec vlomil v bife ob
športni dvorani v Šolski ulici v
Slovenskih Konjicah. Ukradel
je 40 tisoč tolarjev menjalnega
denarja in s tem oškodoval ko-
njiški Zavod za šport.
Zamenjal bogca
v času od 13. do 15. oktobra
je neznani storilec, v kraju
Lešje pri Šmartinskem jezeru,
z lesenega križa ukradel dober
meter visokega lesenega Kri-
stusa. V zameno je na isto me-
sto privezal precej manjši kip.
komaj 30 cm visokega boga.
Ukradeni kip je star okoli 200
let in je po oceni lastnika vre-
den okoli 500 tisoč tolarjev.
V Fortuni brez sreče
v prodajalni Fortima na Te-
harjah pri Celju je neznani
storilec izkoristil trenutek ne-
pazljivosti nakupovalke Hilde
in ji na hitro izmaknil torbico
z dokumenti in manjšo denar-
nico. Hilda U. je oškodovana
za okoli 25 tisoč tolarjev.
Št. 42. - 19. ektob«r 1995
GLASBA

Iz pepela na zgoščenko
Po dvanaisilh letih spet nov alhum legendarnih Buldožerjev
Leta 1990 so se člani legendarae slo-
venske ročk skupine Buldožer (po sede-
mletnem premoru) začeli sestajati na ne-
obveznih vajah, ki pa so počasi prerasle v
resno delo. Boris Bele, Borut Cinč, Uroš
Lovšin, Dušan Vran in Ven Emeršič so
leta 1992 začeli v studiu Tivoli priprav-
ljati material za ploščo, prvo po letu
1983, ko so objavili LP »Nevino srce«.
Tik pred zaključkom tega glasbenega
projekta so v požaru vsi posnetki zgoreli.
Buldožerji pa so letos v studiu Činč po-
novno posneli ves material, ki ga je pred
dnevi založba Helidon tudi obelodanila
na kaseti in kompaktni plošči »Noč«.
Buldožerji po slovenski glasbeni sceni
kopljejo in rinejo že celih dvajset let.*'
Leta 1975 so na Boom festivalu v Zagre-
bu, z enim izmed svojih prvih nastopov,
vzbudili pozornost občinstva in nekate-
rih dikografskih hiš. Najbolj ekspeditiv-
na je bila takrat beograjska založba
PGP, kjer je še istega leta izšla njihova
prva, danes že legendama plošča »Pljuni
istini u oči«. Ta LP je naletel na buren
odziv - pozitiven pri poslušalcih in izra-
zito negativen pri tedanjih dežurnih mo-
ralistih. Založba je zato ploščo kmalu
umaknila iz prodaje, sledile pa so tudi
uradne in neuradne prepovedi koncer-
tov, kar pa je le še podžgalo zanimanje za
to skupino. Leto kasneje so Buldožerji
posneli material za ploščo »Zabranjeno
plakatirati«, ki pa ga zaradi »spornih«
besedil založba PGP Beograd ni hotela
objaviti. Diskografska hiša Helidon je
posnetke odkupila in jih leta 1977 tudi
objavila, Buldožer pa je tej založbi ostal
zvest vse do danes. Po tej plošči so Boris
Bele, Borut Činč, Uroš Lovšin, Tone
Dimnik in Vili Bertok začeli nastopati po
vsej Jugoslaviji, leta 1979 pa so z glasbo
opremili hrvaški film »Živi bili pa vidje-
li« in, na presenečenje vseh, na filmskem
festivalu v Pulju dobili Zlato Areno. S to
nagrado so se jim začela odpirati tudi
vrata prej za njih zaprtih dvoran.
Četrto ploščo »Izlog jeftinih slatkiša«
(na sliki) so Buldožerji posneli na začet-
ku osemdesetih. Uspešnice »Zene i mu-
škarci«, »Slovinjak punk«, »Novo vrije-
me« in »Higijena«, so bend potisnile v
sam vrh takrat precej razvite jugoslo-
vanske ročk scene - Buldožer tako ostaja-
jo edini slovenski ansambel, ki je poleg
slovenskih dvoran z lahkoto napolnil tu-
di koncertna prizorišča v Bosni, na Hr-
vaškem, v Makedoniji, Srbiji, ali pa na
Kosovu. Leto 1981 so Buldožerji obeleži-
li z mini LP »Rok end roul«, leto kasneje
pa so v zagrebškem klubu Kulušič pos-
neli dva koncerta in jih še isto leto obelo-
danili na dvojnem albumu »Ako ste slo-
bodni večeras«.
Decembra 1983 je izšla plošča »Nevino
srce«, ki so jo predstavili na petih velikih
koncertih v športnih dvoranah v Ljublja-
ni, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu in
Beogradu, ter tako zaključili prvo ob-
dobje svojega delovanja. 12-letno disko-
grafsko pavzo je leta 1989 na kratko pre-
kinil izid kompaktne plošče »Nova vre-
mena«, na kateri so bile zbrane nekatere
skladbe, posnete med leti 1975 m 1983.
Buldožerjeva »Noč« je nastajala kar tri
leta, poleg komada »Vojno lice«, ki smo
ga imeli priložnost slišati že v začetku
devetdestih, je na tej zgoščenki še enajst
skladb. Avtorja večine glasbe sta Činč in
Bele, slednji je prispeval tudi vsa besedi-
la. Polovica izmed njih je v slovenščini,
druga polovica pa v srbo-hrvaščini, ki
Beletu še vedno bolj »leži«. Aražmaji
skladb so v lasti vseh Buldožerjev, celot-
na zvočna slika albuma pa (razen pro-
dukcije, ki je seveda zaradi modernejše
tehnike boljša) skoraj nič ne odstopa od
značilnega »Buldožer sounda« izpred
poldrugega desetletja. Soliden izdelek,
ki pa gotovo ne bo pretresel in prevetril
slovenske ročk scene.
STANE ŠPEGEL
Prihajajo
Slovenski
muzilcanti
Slovenski muzikanti so
profesionalci, ki so letos sta-
ri 30 let! Uvrščajo se v sam
vrh trenutno delujočih slo-
venskih ansamblov, ki pred-
stavljajo domačo zabavno
glasbo, še posebej v tujini.V
jubilejnem letu so aprila že
dobili najvišje priznanje
Zlato trobentico na Medna-
rodnem glasbenem sejmu v
Celju, oktobra pa jih čaka
slavnostni jubilejni koncert,
ki ga bodo imeli 21. oktobra
v veliki športni dvorani v
Kamniku z mnogimi doma-
čimi in tujimi gosti.
Ob jubileju Slovenskih
muzikantov bo slavil tudi
njihov pevec Rudi Trojner in
sicer 25 let aktivnega nasto-
panja na področju zabavne
glasbe.
Naključje je naneslo, da
bodo Slovenski muzikanti
imeli generalko na Celjskem.
Že v ponedeljek, 16. oktobra
bodo gostje v glasbeni oddaji
Vrtiljak polk in valčkov, v
četrtek, 19. oktobra pa bodo
nastopili v Laškem v Kultur-
nem centru na drugem abon-
majskem koncertu polk in
valčkov. Predstavili bodo
program, ki ga bodo zaigrali
na jubilejnem koncertu. Ta-
ko se Laščanom obeta svoje-
vrstna prireditev. Abonmaj-
ski koncert v Laškem se bo
začel ob 19.30. Ta dan bi mo-
rali sicer nastopiti Slapovi,
vendar je prišlo do zamenja-
ve, ker gredo Slovenski mu-
zikanti novembra na turne-
jo. Takrat pa bodo gostje ob-
ljubljeni Slapovi.
TONE VRABL
Vedno razigrani jubilanti: (od leve) Andrej Smolej (vodja), Vili Kralj, Jože Dobrovnik, Iztok
Vidic, Anita Zore, Rudi Trojner in Igor Šink.
Lailicoten Jazz za otrolce
Te dni je izšla kaseta jazzovske pevke Melite
Osojnik, ki jo poznamo predvsem po CD albu-
mu On je bil veter. Na novi kaseti se je pevka
posvetila otrokom in izbrala deset pesmi, ki jih
je zaključila pod skupnim imenom Zeleni
škrat Ariel.
Največ besedil je prišlo izpod peresa Neže
Maurer, s po eno pesmijo pa so sodelovale tudi
pesnice Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan,
Zvezdana Majhen in Ksenija Šoster Olmer.
Celotno glasbeno podlogo je ustvaril Blaž Jur-
jevič, ki je hkrati avtor, aranžer in izvajalec
glasbe. Naslovnico je ilustrirala Mojca Cerjak.
Na kaseti je moč slišati splet različnih, a
slogovno izenačenih živahnih otroških pesmi,
ki se gibljejo od hudomušnih poskočnic do
nežnih in zanimivih liričnih pesmic. Pevko je
po lastnih besedah pri ustvarjanju vodila želja,
da bi otrokom dala nekaj kvalitetnejšega od
tistega, kar lahko običajno slišijo na kasetah,
namenjenim mladim med petim in enajstim
letom. Ob poslušanju kasete z lahkotnimi, jaz-
zovsko obarvanimi pesmimi poslušalec ne mo-
re mimo vtisa, da je Osojnikovi resnično uspelo
narediti kakovostni preskok na področju glas-
be za otroke. Gre za novost na naših tleh, ki jo
bodo z veseljem sprejeli predvsem tisti starši,
ki se zavedajo vpliva popularne glasbe na
vzgojo mladostnikov.
VASJA OCVIRK
Št. 42. - 19. oktober 1995
0J
GLASBA
I glasbeni ex-press začenja-
L s pregledom najbolj, proda-'
nosilcev zvoka v Veliki
paniji in Ameriki. COLLIO'
L s skladbo »Gangsta's Para-
Le« s prvega mesta ameriške
Ljtvice malih plošč izrinil
gcHAELA JACKSONA in
jjegovo »You Are Not Alone«,
jj tretje mesto pa se je s pe-
jjiijo »Runaway«, ki prihaja z
njenega kompilacijska albimia
.pecade«, povzpela JANET
IjlCKSON. Na angleški lestvi-
jsingle plošč je še vedno prvi
5llAGG¥ z »Boombastic«, tik
jj petami so mu s skladbo
.fairground« SIMPLY RED,
l^tji pa so PULP in »Mis-
jhapes«. Na lestvici LP plošč
jjprvi BLUR z albumom »The
Oreat Escape«, sledi jim MIC-
jAEL BOLTON z zbirko hi-
lov »Greatest Hits«, tretje me-
ito pa zaseda MARIAH CA-
REY (na sliki) z LP »Daydre-
am«. Na oni strani Atlantika, v
ZDA, je na prvem mestu so-
imdtrack »Dangerous Minds«,
drugi so HOOTIE&THE
BLOWnSH s »Cracked Rear
View«, tretja pa je tokrat ved-
no populamejša pevka ALA-
NIS MORISSETTE, s svojim
tretjim albumom »Jagged
Little Pili«.
V začetku oktobra je Zveza
ameriških country glasbeni-
kov že 29. podelila nagrade za
največje dosežke v preteklem
letu. Country izvajalec leta je
seveda postal ALAN JACK-
SON (na sliki), za najboljšo
pevko so izbrali ALISON
KRAUSS, za naj pevca pa
VINCEA GILLA. Nagrado za
najboljšo malo ploščo je preje-
la Alison Krauss s skupino
Union Station za temo »When
You Say Nothing«, za najboljši
album pa je bil proglašen LP
Medijsko najbolj izpostavljeno britansko skupino OASIS je
začasno zapustil basist Paul McGuigan. Fantu se je od slave in
naporov - Oasis že skoraj leto dni neprestano nastopajo - zme-
šalo. Njegovo mesto bo za pol leta zasedel Scoot McLeod, sicer
tudi član pri nas manj znanih, v Angliji pa precej popularnih
The Ya Ya's.
Legendami liverpoolčani THE BEATLES so še vedno edini
bend v zgodovini popularne glasbe, ki je prodal več kot mili-
jardo plošč. Z izkupičkom od prodaje plošč in dobičkom od
avtorskih pravic so se The Beatles, kljub temu, da so razpadli že
pred četrt stoletja, lani spet uvrstili med prvo peterico najbolje
plačanih ljudi iz show-businessa. Po letošnji prodajni uspešnici,
dvojnem CD »Live At The BBC«, bo 20. novembra evropski
glasbeni trg preplavil trojni album »The Beatles Anthology
Volume One«, na katerem se bo znašlo več kot 40 do sedaj še
neobjavljenih skladb, posnetih med leti 1958 in 1964.
»When Fallen Angels Fly«
pevke Patty Loveless.
Še pred koncem tega leta bo
luč sveta ugledal četrti album
seattleških grunge zvezdnikov
PEARL JAM. Eddie Vedder in
njegovi so že posneli deset
skladb zanj, na LP pa se naj bi
znašla tudi priredba znane pe-
smi Nicka Cavea »Ship Song«.
Sredi prejšnjega meseca je
izšel 28. studijski album pop
kameleona DAVIDA BOWI-
EA. LP »Outside« je Bowie
posnel skupaj s starim prijate-
ljem in svetovno znanim pro-
ducentom Brianom Enom, re-
zultat tega sodelovanja pa je
temačna in komercialno precej
neuspešna plošča - popolno
nasprotje najuspešnejše, leta
1983 objavljene Bowiejeve
plošče »Lefs Dance«. Ta bo
konec tega meseca ponovno iz-
šla na CD formatu, na njej pa
bo poleg uspešnic »Lefs Dan-
ce«, »China Girl« in »Modem
Love« tudi mega hit »Under
Pressure«, ki ga je Bowie leta
1981 posnel s skupino Queen.
Te dni mineva leto dni, od-
kar je izšel vinilni prvenec tre-
nutno najuspešnejše hrvaške
dance izvajalke IVANE BAN-
FIČ »Istinite priče«, ki se zad-
nji dve leti skriva za imenom I
BEE. Ivana je obletnico pro-
slavila z maxi-singlom »Mala
škola ABC«, na katerem se je
poleg uspešnic »Stipe i Ruža«,
»Cigareta« in »I Bee I ne Bee«,
seveda znašla tudi njena razv-
pita skladba »Šumica 2«.
V nedeljo se končujejo Štu-
dentski kulturni dnevi, v okvi-
ru katerih so v ljubljanskem
klubu K4 tudi koncerti doma-
čih in tujih glasbenih skupin.
Poleg japonsko-ameriške na-
veze Mori-Parkins-Tenko,
vrhniških Hit Et Nuc, sloven-
skih tehno skupin Clockworx
in Mouse Trap, ki so že nasto-
pili, se bodo danes, 19. okto-
bra, predstavili Grosupeljčani
Dicky B. Hardy, jutri bodo v
K4 nastopili Heavy Les Wan-
ted, v soboto nas na istem pri-
zorišču čaka koncert ljubljan-
ske skupine Baby Can Dance,
nedelja pa je rezervirana za
nastop ameriške skupine Love
666. Ogled vseh omenjenih
koncertov je brezplačen.
Založba Helidon je v začet-
ku tega meseca na slovensko
tržišče z nekajmesečno zamu-
do končno le poslala novi al-
bum DON MENTONY BAND.
Na kaseti in CD »Lenoba« je
deset skladb, avtor večine iz-
med njih pa je spet Janez
Zmazek-Žan (na sliki). Poleg
članov benda (Matej Mršnik,
Zvone Kukec, Ana Korenini,
Robert Fritsch) je Zmazku pri
snemanju pomagal še Borut
Činč, klaviaturist in lastnik
studia Činč, kjer je »Lenoba«
tudi nastala.
STANE ŠPEGEL.
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
te v sredo, 25. oktobra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
tešemova 19, Celje.
Št. 42. - 19. oktober 1995.
ZA AVTOMO BI LISTE

Felicia combi za slovenske kupce
češka avtomobilska tovarna Škoda, ki
je sestavni del Volkswagnove grupacije
(ta je 66-odstotni lastnik te tovarne) po
lanski predstavitvi felicie v kombilimu-
zinski obliki predstavlja novo izvedenko.
Gre za felicio combi, ki seveda navz-
ven povzema karoserijsko podobo obi-
čajne felicie, je pa avtomobil za 350 mili-
metrov daljši in za pet milimetrov višji.
Količnik zračnega upora je 0,35, kar ni
izjemen dosežek, je pa po drugi strani ta
škoda tudi rezultat skupnega dela inže-
nirjev v Škodi in matičnem Volkswagnu.
V karavanski zadek felicie combi gre 447
litrov prtljage, ob podrtih zadnjih sede-
žih se prtljažnik poveča na solidnih 1366
litrov, če pa je volja za odstranitev zad-
nje sedežne klopi, potem je mogoče v av-
tomobil naložiti 1475 litrov prtljage. No-
tranjost avtomobila niso spreminjali, kar
med drugim pomeni, da se felicia combi
izkazuje s sodobno obliko, dovolj pri-
mernimi sedeži, čisto solidno prostor-
nostjo, medtem, ko je preglednost nazaj
zaradi podaljšanega zadka razumljivo
nekaj skromnejša. Pri motorju, ki prena-
ša moč na prednji kolesni par, vsaj za
sedaj ni sprememb: gre za že znani 1,3-
litrski bencinski štirivaljnik, ki ponuja
enkrat 40, drugih 50 kW. Opremi sta dve
oziroma štiri (LX in GLX oziroma Lxi in
GLXi), čez nekaj časa pa si bo mogoče
omisliti tudi protiblokimi zavorni sistem
ABS in zračne varnostne blazine. Za feli-
cio že nekaj časa napovedujejo tudi
Volkswagnove motorje (1,6-litrski ben-
cinski in 1,9-litrski dizelski), kar pome-
ni, da bo ponudba veliko pestrejša. Po
tovarniških podatkih zmore felicia com-
bi s 40 kW motorjem največ 140 km/h,
z močnejšim motornim agregatom pa 145
km/h, medtem ko poraba bencina ne pre-
sega številko 8,1 litra, ne pade pa pod 5,4
litra.
Ljubljanski Avtoimpex, uradni pred-
stavnik Škode pri nas, že prodaja škodo
felicio combi, pri čemer ne skrivajo, da
imajo nekaj težav pri sprotni dobavi.
Povpraševanje po feliciji je letos tako in
tako presenetilo tovarno, ki je v šestih
letošnjih mesecih naredila veliko več kot
v enakem obdobju lam, pa še premalo, da
bi zadostila vsem zahtevam.
Avtoimpex sicer računa, da se mu bo
posrečilo prodati kakšnih 400 felicij
combi, vsega skupaj pa letos 4000 škod,
kar bo nekaj manj kot so računali.
Drobnoprodajne cene razhčnih izve-
denk felicie combi pa so: LX (40 kW)
1.481.100 SIT, GX (40 kW) 1.661.100
SIT, LXi (50 kW) 1.514.500 SIT, GLXi
(50 kW)1.694.400 SIT. Na sliki: felicia
combi
Vse za vaš avto
Avtotehnika Celje je odprla novo
prodajalno v središču mesta
čas je zlato je star pregovor,
njegovega pomena pa se zave-
dajo tudi delavci celjskega po-
djetja Avtotehnika. To so zno-
va dokazali z odprtjem sodob-
ne prodajalne v Levstikovi
ulici.
Z novo trgovino želijo de-
lavci Avtotehnike približati
svojim kupcem raznovrstno
blago iz Italije. Prodajni pro-
gram, ki ga odslej ponujajo
Celjanom in kupcem iz širšega
celjskega območja, so v Avto-
tehniki izbrali v sodelovanju z
italijanskim podjetjem Poli-
trade. Kvalitetno in poceni
blago iz Italije pod skupnim
naslovom Vse za vaš avto lah-
ko torej kupci poslej kupujejo
na enem mestu, prodajni pro-
gram pa poleg dodatne opre-
me, avto akustike in avto koz-
metike zajema tudi vrsto re-
zervnih delov za osebna vo-
zila.
V sodelovanju z italijanskim
partnerjem pa delavci Avto-
tehnike v tem prodajnem loka-
lu niso poskrbeli le za bogat
izbor blaga, temveč tudi za
ugodne cene. Oblikovanje cen
so namreč prepustili podjetni-
kom iz Italije, ki kupcem zago-
tavljajo, da lahko od 1. okto-
bra letos kupujejo blago v Ce-
lju po enakih cenah kot so ga
doslej lahko kupovali le v Ita-
liji. EP
Foto: SHERPA
V novi prodajalni Avtotehnike v Levstikovi ulici poslej bogata izbira dodatne opreme, avto
akustike, avto kozmetike in rezervnih delov za osebna vozila italijanskih proizvajalcev.
Dva nova motorja za razred C
Nemški Mercedes Benz lahko z opaznim zadovoljstvom
presoja tržne podatke o prodaji najmanjšega mercedesa,
torej razreda C.
Doslej so prodali nič manj kot 600 tisoč avtomobilov,
kar je, upoštevaje razred in cene, zelo prijeten dosežek.-
Pred nedavnim pa je tovarna popestrila ponudbo motor-)
jev in s tem izvedenk v razredu C. Gre za dva nova;i
motorja, dizelskega in bencinskega. Tako so 2497-kubični|
dizelski motor opremili s turbinskim polnilnikom naj
izpušne pline in dosegli moč 150 KM pri 4400 vrtljajih.]
Avtomobil oziroma motor ob vsem drugem odlikuje tudij
manjša emisija škodljivih plinov oziroma delcev in rela-''
tivno nizka poraba goriva, medtem ko je najvišja hitrost
avtomobila s tem motorjem 203 km/h, pospešek do 100
km/h pa 10 sekund. Nov pa je tudi bencinski motor,
vendar so v tem primeru uporabili mehanski kompresor.
Tako zmore bencinski štirivaljnik z gibno prostornino
2295-kubičnih centimetrov kar 193 KM pri 5300 vrtljajih
v minuti in s tem največjo hitrost 230 km/h ter pospešek
8,4 sekunde do 100 km/h. Oba avtomobila oziroma
motorja sta že naprodaj pri uradnem predstavniku Merce-
des Benza pri nas (AC Intercar), pri čemer je treba za prvo
izvedenko (turbodizel) odšteti drobnoprodajnih 71.263, za
drugo pa 75.421 mark.
Novi In
najmočnejši
volvo 850 R
čez nekako dva meseca bo
švedski Volvo, ki je pred mese-
cem postavil na ogled svoj no-
vi avtomobil z nekoliko sporno
oznako S4 (sporno zaradi tega,
ker na podoben način svoje
avtomobile označuje nemški
Audi), začel ponujati najmoč-
nejši volvo 850. Gre za model
s preprosto oznako 850 R.
Avtomobil bo poganjal enak
motor, kot so ga namenili do-
sedanji dirkaški izvedenki T5
R, vendar bo imel agregat večji
turbinski polnilnik in zato 250
KM. To bo zadoščalo za naj-
večjo hitrost 250 kin/h. Čez
mesec dni, torej januarja, naj
bi bila na voljo tudi izvedenka
z avtomatskim menjalnikom.
Sicer pa bo novi volvo 850
R mogoče razlikovati od dru-
gih izvedenk tudi po sedem-
krakih platiščih in bolj svežih
barvah. Očitno je tržni uspeh
volva 850 T5 R - sprva so na-
meravali izdelati le 2500 avto-
mobilov, serijska izdelava pa
se je ustavila pri številki 4500
- povzročil izdelavo nove, še
močnejše izvedenke tako ali
tako uspešnega volva 850.
Opel: optimistične napovedi
Nemški Opel, ki je del ame-
riškega avtomobilskega veli-'
kana General Motors, letos
posluje dobro in to kljub neka-
terim težavam na začetku leta
(pregledati in popraviti so mo-
rali skoraj 3,5 milijona aster
zaradi napake na dovodu go-
riva).
Lani je tovarna ustvarila za
približno 300 milijonov mark
dobička, letos pa naj bi ga ob
precejšnjem povečanju proda-
je vsaj izenačila. Pri Oplu
priznavajo, da so imeli letos
veliko stroškov s predstavitvi-
jo nekaterih novih avtomobi-
lov, pri čemer imajo skoraj za-
nesljivo v mislih vectro. Ta
prihaja na slovenski in druge
evropske trge v prihodnjih
tednih, pri čemer pri Oplu me-
nijo, da se jim bo že letos po-
srečilo prodati kakšnih 80 ti-
soč vozil, prihodnje leto pa kar
400 tisoč. Nasploh so pri Oplu
in sestrskem podjetju Vaux-
hall, ki v Veliki Britaniji skrbi
za prodajo oplov oziroma va-
uxhallov, lahko zadovoljni
z letošnjim poslom, saj se jim
je doslej posrečilo prodati več
kot milijon vozil, kar bo v letu,
ko se prodaja na splošno ne bo
povečala, dovolj ugodno. Bolj
optimistični so pri Oplu glede
načrtov za naslednje leto, saj
naj bi se evropska prodaja
v letu 1996 povečala za štiri ali
pet odstotkov. Na sliki: novi
opel vectra.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOftft^
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju io
bilo na prodaj oKoli 682 vozil. Prodanih je bilo 20 avtomo
bi lov.
Sff. 42. - 19. oktober 1995
{%9
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
l^lano, italijanska prestol-
ica pret-a-porter mode si je
i 5, do 10. oktobra znova xm-
j^l3 kar se da bleščečo po-
dobo-
Vrvež na sejmišču Vende-
jioda in Modit, panoji po sa-
jiem mestu z obvestili, kje in v
^aterib show-roomih se odvi-
■jjo modne revije - predstavi-
{ye vzorčnih kolekcij za na-
slednjo pomlad in poletje.
In še nekaj je dalo slutiti, da
^ v mestu dogajajo na mod-
nem področju pomembne reči.
Množica ljudi ekstravagantne-
ga videza, kjer so močno izsto-
pali praviloma v črn total-look
oblečene Japonke in Japonci.
Pa ne le oni - tudi pri ostalih
predstavnikih moškega spola
je opaziti manj dolgočasne
uniformiranosti in vse več sve-
že individualnosti pri oblače-
nju. Sicer pa se podobno kot
ženska, tudi nova moška moda
ozira nazaj v 40. 50. in 60. leta,
seveda ob upoštevanju značil-
ne dinamike sedanjosti.
iče si inačo pravi...
»Smo, kar mislimo«, je dejal
8uda. Modni stilisti mislijo, da
leprav na koncu drugega tiso-
ietja čas za uvajanje modnih
sdklonov, da tudi moški s po-
močjo obleke končno odkrije
ivojo resnično identiteto.
V sodobni modi je namreč
tovoljeno marsikaj, le če pra-
'0 oblačilo nosi prava oseba.
No, pa poglejmo danes, ka-
ko naj bi se to jesen in zimo
'blekel mlad poslovnež, ki ima
poleg mobitela, toaletne vodi-
ce Harley Davidson in hitrega
»vtomobila rad še kaj...
Najbolj pogumni se bodo
»dločili za novo ozko silhueto
2 visoko zapetim suknjičem in
"^podloženimi rameni.
Pravi modni boom so nare-
ke moške gizdalinske obleke,
^kakršnimi so osvajali plečati
^ywoodski šarmerji v 40. ali
»Metih.
K No, široke in dolge hlačnice,
^Pokrivajo rob čevlja seveda
5*. kakšno kolesarjenje niso
Priročne,   sicer   pa   njihovi
J^^varjalci kaj podobnega tudi
Jjo imeli v mislih. Tisti, ki
^'ijo vso reč zaokrožiti še z \
^alce snobovske ekstravagan- \
J' bodo k takšni obleki dodali!
,Pectator   imenovane   dvo-
*rvne čevlje, ki so bile modni
že davnega leta 1952.
nikar ne mislite, če boste
^^ali tako napravljenega
K*adca brez kravate, s srajco,
^ fii zatlačena za hlače, in
(["iftevno brado, da se je zju-
pozabil do konca urediti.
Marljivo površen, nonšalan-^
ten videz je nov, dobro premi-
šljen slog, ki bo nemara osvojil
tisto polovico moškega sveta,
ki se ji upira klasična utesnje-
nost oziroma zadrgnjenost pod
vratom.
Omeniti je potrebno še igro
barv in mešanje vzorcev. Vse
temelji na rjavo peščeno-sivih
tonih, gorčično rumena, za-
molklo rdeča in petrolejsko
modra nastopajo običajno kot
detalj.
Prisotni so efekti Missonije-
vih pletenin na novih materi-
alih, tudi neformalen suknjič
je tkan tako, da spominja na
pletenino. Pa še nekaj. Pravi
mačo devetdesetih je nevsilji-
vo uglajen, izviren v svoji indi-
vidualnosti, predvsem pa mu
Tarzan in podobni junaki že
dolgo niso več vzorniki
^ketno nagradno vprašanje meseca oktobra:
5AKŠNE TEKSTILNE TRGOVINE PRI NAS NAJBOLJ PO-
grešate?
^ razkošne butike s tujo visoko modo,
ekskluzivne prodajalne domačih blagovnih znamk,
''komisijske in industrijske tekstilne trgovine,
^ trgovine z oblačili nestandardnih velikosti.
Upravni odbor Hmezad KZ Tabor z.o.o.
razpisuje delovno mesto
direktorja
za mandatno dobo štirih let
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- višja ali visokošolska izobrazba agronomske ali ekonomske smeri
- vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
Kandidat za direktorja zadruge mora poleg dokazil o izpolnjevanju,
pogojev predložiti tudi razvojni program zadruge.
Kandidati naj se prijavijo na razpis v roku 15 dni po objavi razpisa naj
naslov: Hmezad KZ Tabor z.o.o., Tabor 18,63304 Tabor. i
Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 15. dni po izbiri. !
UPRAVNA ENOTA CELJE
razpisuje v oddeku za okolje in prostor prosto delovno mesto
svetovalca načelnika za gradbene zadeve
Pogoji:
• dipl. ing. gradb. ali dipl. ing. arti.
• 8 let detovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. člena Zakona o delavdh v držav-
nih organih (Ur list RS št 15/90,5/91.18/91,22/91.2/91-1 in 4/94). Delovno razmer-
je bomo sklenili za nedotocen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
8. dneh od objave razpisa na naslov Upravna enota Celje, Trg Celjskih knezov 9.
O izbiri bomo kandkiate obvestili najkasneje v 30. dneh po zaključku razpisa.

Islandslfi iišaj
Boris Jagodic;
Islandski lišaj (Cetraria
islandica L.) spada med lišaje.
Ti so sestavljeni iz alg in gliv,
ki živijo skupno življenje. Alge
pripravljajo s fotosintezo gli-
vam hrano, glive pa algam da-
jejo vodo in hranilne snovi. To
sožitje omogoča lišajem pi-
onirsko vlogo, da pripravljajo
podlago za naselitev drugih
rastlin. Vseh lišajev je okrog
16000.
Islandski lišaj ali planinski
mah je do 12 cm visokemu gr-
mičku podoben lišaj. Sestav-
ljen je iz nekakšnih listom po-
dobnih, kodrastih krp. Spod-
nji deli krpasto razraslega gr-
mička so rdečkasto navdah-
njeni in so pritrjeni na podla-
go. V svežem stanju so krpe
kožnatousnjate in na tisti stra-
ni, ki je na svetlem, so olivno
zelene, zelenkasto sive ali
rjavkasto zelene. Na robu krp
so včasih skledicam podobne
lise. Je grenkega in sluzastega
okusa.
Raste po naših planinah in
ga je največ v smrekovih goz-
dovih ter po visokoležečih pla-
ninskih pašnikih.
Nabiramo vso rastlino od
spomladi do jeseni in jo posu-
šimo v senci na prepihu.
Vsebuje polisaharide ligenin
in izoligenin, grenčino cetra-
rin, Uhensko kislino, rudnin-
ske soli, sluzi, vitamine itd.
Islandski lišaj uporabljamo
pri prehladnih boleznih, zlasti
pri bronhialnemu katarju, hu-
demu kašlju, oslovskemu ka-
šlju, pljučiih boleznih, pa tudi
pri tuberkulozi. Zaradi gren-
čin in sluzi ga uspešno upo-
rabljamo tudi pri želodčnih in
črevesnih težavah, prebavnih
motnjah, driskah oziroma pri
zaprtju. Spodbuja delovanje
jeter in pospešuje izločanje
žolča. Zato deluje krepčilno,
kar se pozna pri izčrpanih in
slabokrvnih bolnikih. Prepre-
čuje bruhanje pri napadih mi-
grene in med nosečnostjo. Ima
tudi antibiotični učinek in
spodbuja imuni sistem
Iz islandskega lišaja pri-
pravljamo čaj tako, da eno ve-
liko jedilno žlico posušene
droge namočimo v pol litra
mrzle vode in pustimo stati 8
do 10 ur. Nato kuhamo toliko
časa, da postane tekočina slu-
zasta. Nato precedimo in pije-
mo po požirkih pred jedjo. Če
je čaj pregrenak, lahko prvo
tekočino odlijemo in na namo-
čeno drugo nalijemo 3 del mr-
zle vode in počasi kuhamo.
Ljudsko zdravilstvo uporablja
tako pripravljen čaj za ob-
kladke pri ranah, ki se težko
celijo.
Lahko si pripravimo tudi si-
rup, tako da najprej namočimo
1 veliko žUco droge v 3 del
mrzle vode in pustimo počivati
nekaj ur, nakar tekočino pre-
cedimo v drugo posodo. Na li-
šaj zopet nalijemo 3 del vode
in kuhamo toliko časa, da za-
vre. Precedimo, dodamo prvo
tekočino in 250 g medu in ku-
hamo toliko časa, da se zgosti
v sirup.
Iz lišaja pripravljamo tudi
tinkturo, tako da en del droge
namočimo v petih delih 70 od-
stotnega alkohola in pustimo
na toplem 10 dni. Žličko tink-
ture razredčimo z 2 del čaja ali
vode in to popijemo pri slabo-
sti, bruhanju in slabemu po-
čutju pri migreni.
FRANCOSK
KUHINJA;
Polnjene kumare s paradižniki
Potrebujemo: 1 kg do 20 cm
dolgih kumar, sol, žlico oliv-
nega olja in žličko surovega
masla, 1 čebulo, malo mleka,
1 debel kos kruha, 200 g mlete
govedine, zelen peteršilj, po-
per, 1 žlico olivnega olja, 2 de-
bela olupljena paradižnika,
ščepec moke, Vs litra juhe ali
vode ter 2 jedilni žlici kisle
smetane.
V ponvi segrejemo olivno
olje s surovim maslom in na
tem prepražimo sesekljano če-
bulo. Dodamo v vodi namoče-
no in ožeto sredico kruha ter
mešamo na majhnem ognju to-
liko časa, da postane zmes
gladka. Nato dodamo zmleto
meso, sesekljan zelen peteršili.
posolimo in popopramo s sve-
že mletim poprom ter jed ohla-
dimo.
Kumare olupimo, odrežemo
oba konca, ter s kuhalničnim
ročajem odstranimo peščišče.
Izvotljene kumare napolnimo
z nadevom in osolimo. Nato jih
zložimo v pomaščeno kožico in
opečemo z vseh strani. Doda-
mo olupljen in narezan para-
dižnik, podmet iz moke in ju-
he, ter dušimo pol ure. Na
koncu dodamo še kislo smeta-
no. Kumare zrežemo na za prst
debele rezine in jih damo na
mizo z omako. Zraven ponudi-
mo pire krompir ali pa sveže
pečen domač kruh.
Šifra: Tujina
Sem še zelo mlado dekle in
obiskujem srednjo šolo, katero
so mi izbrali starši. Doma vla-
data alkohol in nasilje, zato
sem zelo nesrečna. Nimam
prave prijateljice, pa tudi ne-
srečno sem zaljubljena. Mi-
slim, da me nihče ne mara in
včasih se mi ne zdi vredno ži-
veti tako naprej. Ko odrastem,
bi šla rada čimprej živet v tuji-
no, stran od vsega, kar poznam
dosedaj. Ker ne vem, kaj sem
v podznaku, vas prosim, če mi
lahko izračunate in poveste,
kaj me čaka v prihodnosti.
Hvala.
Astrologinja: V ASC imaš
znamenje Levinje, kar ti daje
moč, da lahko nekako prena-
šaš težave v življenju. Veš,
usoda je vsakomur v zibelko
položila toliko in toliko sreče
in nesreče. Nekaterim je usoje-
no tisti žalostni del življenja
preživeti v otroštvu in mlado-
sti, drugim v sredini življenja
in tretjim v starosti. To ima
vsak človek povsem različno
razdeljeno. V vsakem življenj-
skem obdobju je težko prena-
šati kaos in nesrečo, vendar pa
mislim, da ima tvoja rosna
mladost vseeno neko prednost.
Kajti, tako rečeno imaš srečo
v nesreči. Imaš veliko energije,
kljub neurejeni družini si do-
bra učenka (glej, da to tudi
ostaneš), glede na to, da se tvo-
ja Venera nahaja v prvi astro-
loški hiši, si tudi simpatična
oseba. Kar se tiče prijateljev
pa je tako: bolje je biti sam,
kot v slabi družbi (slaba druž-
ba so tudi tisti ljudje, ki niso
z nami iz srca), najboljši prija-
telji so knjige, glasba in umet-
nost. Ti nas nikdar ne razoča-
rajo in so človeku tudi najlep-
ša družba. Morda boš prav
v njihovi »družbi« spoznala
prave ljudi. Tudi na pravega
fanta še nekoliko počakaj - ta,
ki bo prišel po novem letu ne
bo iz šolskega okolja! Do tedaj
pa se ukvarjaj s seboj, ne do-
voli okolju, da bi vplivalo na
tvoj videz in nasmeh. Vpiši se
na kak tečaj - npr. joge, medi-
tacije, tai chi chuan — to te bo
umirilo. Čimveč časa preživi
v šoli in izven nje. Žal na situ-
acijo doma ne moreš kaj dosti
vplivati, zato se ji izogni. Še
leto in pol, pa bo vse za tabo.
Vzdrži do takrat - na čimboljši
način. Potem bo ta kruta šola
življenja za teboj in pričakuje-
jo te povsem nove dimenzije
življenja. Uči se angleščino in
še kak drug jezik, kajti za pol-
noletne in delovne osebe je de-
la povsod po svetu dovolj.
O tvoji iznajdljivosti namreč
ne dvomim! Vsako leto bodi
previdnejša v obdobju od mar-
ca do konca maja - bolj pazi na
zdravje, v šoli in v kontaktih
z drugimi ljudmi. Prav tako pa
tudi v odnosih z Ovni in Vod-
narji, kajti skozi ta znamenja
lahko prUiaja do težav, zato se
jim raje izogibaj. Večino stvari
počni v obdobju mesečeve ra-
sti, v fazi padanja pa miruj in
se več ukvarjaj s sabo. Tako
boš bolj v stiku z naravo in si
boš podaljšala življenje. Niko-
li ne smeš dvomiti vase, raje
dvomi v druge in se zanesi le
nase! Vedi, da imaš že sedaj
izkušnjo življenja, ki je nima
vsak v teh letih. Ta spoznanja
uporabi pri iskanju prave sre-
če. Naj ti bo za vodilo to dvoje:
iz grdega račka nastane lepi
labod in najlepša vrtnica zra-
ste iz kupa gnoja.
$f. 42. - 19. oktober 1995
FEUTON - INFORMACIJE
3(1
Dvajsetega septembra 1977
okrog štirih popoldne seje po-
javila nad sovjetskim mestom
Petrozavodsk na zahodnem bre-
gu Oneškega Jezera orjaška
plošča, "tolikšna kot nogomet-
no igrišče", sojo opisovali opa-
zovalci. Dopisnik TASS Niko-
laj Milovje vprašal več sto pre-
bivalcev Petrozavodska. Poro-
čali so, daje bilo z NLP usmer-
jenih proti mestu pet intenziv-
nih žarkov. Plošča Je lebdela
nad mestom dvanajst minut, vse
je bilo zavito v tisto svetlobo.
Na okenskih šipah so opazili
vžgane luknje, ki da so Jih na-
redili tisti svetlobni žarki. Šipe
z luknjami so miličniki zasegli
in Jih poslali v laboratorije na
pregled..
Kakor mnogi drugi Je bil tudi
direktor vremenoslovne posta-
je v Petrozavodsku Jurij Gro-
mov priča dogodka. Dejal Je, da
seje od velikega predmeta ločil
majhen, nato pa sta se oba od-
daljila skozi oblake. Sovjetski
geofizik AiekseJ Zoiotov Je pri-
pomnil: "Po mojem Je bil to ti-
pičen NLP."
Mnenja o
neznanih
predmetih
Kaj sodijo politiki in znans-
tveniki po svetu, kaj misli pre-
bivalstvo raznih dežel o vpra-
šanju, ali naš planet obiskujejo
bitja iz vesolja? Po raznih an-
ketah je NLP videlo 15 odstot-
kov prebivalcev ZDA, tudi
predsednik Carterje prepričan
o njihovem obstoju: "Neznani
leteči predmeti obstajajo, tudi
sam sem enega videl."
Pri NASA pravijo, da so ra-
ziskave NLP zelo drage in bi
moral poseben odbor preveriti,
ali Je kak načrt v tej zvezi opra-
vičljiv. DaveWiliiamson,kije
pri NASA pristojen za posebne
naloge, ima pomisleke. Hoče
dokaze: "Potrebujemo majhne-
ga zelenega možica ali košček
kovine z NLP, potem bi lahko
delali. Brez dokazov so raziska-
ve NLP nekaj takega kot zagata
pri iskanju jezerske pošasti v
Loch Nessu na Škotskem."
Z majhnim zelenim možicem
sicer res ni mogoče postreči, za-
to pa obstajajo drobci kovin iz
razbitih NLP, odgovarjajo pri-
staši obstoja neznanih letečih
predmetov. Navajajo, da so le-
ta 1967 našli nad brazilsko oba-
lo Ubatoba in v Južni Dakoti ko-
vinske drobce iz NLP, ki jih Je
razneslo, eksplozijo pa Je vide-
la cela vrsta ljudi. Te drobce so
v Ameriki pregledali pri družbi
Dow Chemical, v atomskem ra-
ziskovalnem centru Oak Ridge
v Tennesseeju in na univerzi
Colorado.
Analize so pokazale, da gre
za drobce iz magnezija. "Indu-
strial Research Magazine" je pi-
sal v junijski številki leta 1968
o teh koščkih kovine: "Drobce
so analizirali in ugotovili skraj-
no čist magnezij - razumljiva iz-
bira materiala, če pomislimo na
razmerje med močjo in težo
magnezija ter upoštevamo
strukturne zahteve letečega
krožnika,"
Medtem Je dobil inštitut za ra-
ziskave NLP v Evanstonu
(ZDA) nove filme, posnete v
Mehiki, Gvatemali in na Baha-
mih.
V Franciji so videli domnev-
ne NLP na radarskih zaslonih.
Obrambno ministrstvo Je sicer
zanikalo, da bi lovci tipa mira-
ge zasledovali NLP, kljub temu
pa seje nacionalna obramba re-
sno ukvarjala z neznanimi lete-
čimi predmeti. Bivši francoski
minister za vojsko Robert Gal-
ley je rekel v intervjuju: "Piloti
so jih videli, tudi žandarmerija
je poročala o teh pojavih, letal-
sko poveljstvo pa je prišlo do
prepričanja, da NLP ne pome-
nijo vojaške nevarnosti."
Zakaj ne
navežejo stikov?
Profesor dr. Feliks Zigel z le-
talskega inštituta v Moskvi je
rekel: "V SZ imamo zanesljivo
podprta poročila o pojavih NLP.
Težko bi domnevali, da gre vse-
lej za optične prevare, kajti te
bi se komajda pokazale na fil-
mih, pa tudi radarji jih ne bi re-
gistrirali. Najverjetnejša dom-
neva: NLP so plovila zunajze-
meljskih civilizacij.
Enakega mnenja je bil pred-
sednik sovjetske akademije zna-
nosti profesor V. F. Kuprevič:
"Kdo ve, ta bitja z drugih pla-
netov mogoče že obiskujejo
Zemljo, a nočejo navezati stikov
z nami. Zakaj? Domnevam, da
so v razvoju daleč pred nami in
da smo mi v njihovih očeh tak-
šni, kot so naše predstave o pr-
vih jamskih ljudeh."
Profesor Ananov, sovjetski
izvedenec za rakete, je rekel:
"Ne odklanjam možnosti obsto-
ja letečih krožnikov. Ni razloga
za začudenost, če so razen nas
še druga bitja v vesolju."
Profesor Vladarov je rekel,
da so na sovjetski akademiji za
vesoljske raziskave prišli do
ugotovitve, da ne more iti zgolj
za čutne prevare, za astronom-
sko, geološko ali meteorološko
razložljive naravne pojave, pač
pa gre za letalske naprave naj-
različnejših oblik, ki bi morale
obstajati iz nam neznanih kon-
kretnih snovi.
Na Zahodu so mnenja, da v
SZ intenzivno raziskujejo NLP.
V sovjetskem komiteju za koz-
monavtiko vidijo skrivno študij-
sko skupino za NLP, ki sodelu-
je z letalstvom. Razen tega se
več znanstvenikov, med njimi
doktorja Modest Agrest in Fe-
liks Zigel, zasebno posvečata
raziskavam NLP.
Ljudska republika Kitajska
uporablja svoje orjaško radijsko
omrežje za poročanje o pojavih
NLP, za kar imajo preproste ši-
fre.
V ZDA Je očitno že tradicija,
da se politiki, zlasti predsedni-
ki ukvarjajo z NLP. Novembra
1954 Je dejal takratni predsed-
nik Dwight Einsenhower:
"Dvomim, da prihajajo leteči
krožniki z enega samega plane-
ta." Predsednik John Kennedy
je Sel korak dalje. "Prepričan
sem, da prihajajo k nam vesolj-
ske ladje z drugih svetov," je re-
kel februarja 1961. Njegov prav
tako ubiti brat Robert je zapi-
sal: "Z velikim zanimanjem
spremljam poročila o neznanih
letečih predmetih in upam, da
bomo nekoč izvedeli kaj več o
tem. Podprl bi vsako nadaljnjo
raziskavo v tej smeri, da bi ugo-
tovili prava dejstva o letečih
krožnikih."
Predsednik Johnson, Ken-
nedyjev naslednik, seje kot se-
nator celo službeno ukvarjal s
pojavom NLP. V odgovoru na
neko pismo je zapisal Julija
1960: "Prejel sem vaše zanimi-
vo gradivo o NLP in ga posre-
doval naprej. Kakor vam je brž-
kone znano, sem naročil, naj na-
tančno spremljajo najnovejši
razvoj na tem področju in me
sproti obveščajo o vseh pomem-
bnih pojavih NLP."
Astrofizik o
strukturi časa in
prostora
v Ameriki živeči francoski
astrofizik in strokovnjak za ra-
čunalništvo dr. Jacques Vellee,
kije bil štiri leta sodelavec pro-
fesorja Allena Hyneka, piše v
knjigi "Nevidni kolegij":
"Reči, ki jim pravimo nezna-
ni leteči predmeti, niso niti pred-
meti niti ne letajo. Kakor Je raz-
vidno z najnovejših fotografij,
se lahko materializirajo in krši-
jo zakone gibanja, kakršne poz-
namo mi. V zgodovini so ljudje
vedno videli NLP, v okviru svo-
je kulture so našli tudi razlago.
V antiki so videli v posadkah
NLP bogove, v srednjem veku
čarovnike, v prejšnjem stoletju
genije znanosti - stara oriental-
ska umetnost je predstavljala ge-
nije kot krilata človeška bitja ali
kot mešance s ptičjo glavo - za
naš modemi čas pa so medpla-
netami potniki.
Ni nujno, da bi bila poročila
o NLP posledica obiskov zunaj-
zemeljskih potnikov. Pqj
lahko ponazarjal mnogo!
kompleksno tehnologijo. (M
in prostor v svoji strukturi?
tako preprosta, kot so fiz\^^
dili doslej, bi bilo vprašanje^
kod prihajajo, pravzaprav'
vsem odveč, saj lahko
iz kraja v času." ^
Vallee sprašuje, zakaj
tveniki molčijo. "Mnogi a«,
nomi bi morali vedeti isto i
vem jaz iz časov, ko sem bji
pariškem observatoriju, v
smo neznane leteče predml
odkrivali, Jih zasledovali it,,
lo fotografirali. Imeli smofii,
s posnetki."
Dalje piše Vallee: "V n«;
terih evropskih deželah sozv
likim zanimanjem spremlji
ameriški projekt v zvezi z^L
Britanci so bili glede tegUM
žano spokojni, v Franciji pa
z napetim pričakovanja
spremljali ameriško odločitt
kajti francoska uradna politg
je hotela v tej zadevi zastopi
stališče ZDA. V evropskih a
tih Je bilo precej eksplozivne
gradiva. Mnogi pojavi NLP
bili izredno dobro argumentji
ni, preiskave na najvišji ravni
bile izvedene mnogo skrbneje
bolj strokovno, kot je bilo to
ZDA, sodeč po najboljših pi
merih v aktih ameriškega letal
tva. To ni čudno, kajti prin
katerih pričah je šlo za politi
na najvišji ravni. V neki zaho
noevropski deželi je le nia
manjkalo, pa bi NLP pristal
zasebni podeželski posesti v
ditelja države. Politikovoose
no spremstvo je vesoljsko pl
vilo opisalo v vseh podrobn
stih. To je pomenilo: primerai
so prikrili lokalni policijskii
gani in tudi ne zaupanja \m
znanstveniki, preiskavo pa
prevzeli specialisti tajne shl
na najvišji ravni..."
it. 42. - 19. oktober 1995
VRTILJAK

RINGOŠPn.
SPOROČA...
Hello,
ura je pol polnoči, jaz pa na pol mrtev razmišljam o življenju,
vesolju in sploh vsem.
In o naključjih. Včasih srečaš koga tam, kjer si najmanj želiš.
Ali pa tam, kjer si to najmanj želi tisti, ki si ga srečal...
Ampak, se zgodi. Tudi pota življenja so namreč včasih čudna.
Včasih je kakšno napačno smer najboljše kar obiti, jo pozabiti. O
kakšni drugi pa seje dobro seveda tudi pogovarjati... Edino, kar
me trenutno razveseljuje, je to, da o Vesolju in podobnih stvareh
ne razmišljam sam. Pa vi? V zadnjem času kar veliko pišete in...
počenjajte to še naprej!
V parku ob obali
Sedela je na visoki in strmi
morski pečini. Zazrti v sončni za-
hod, je Marini spomin ušel na ti-
sti večer, ko gaje prvič zagleda-
la, in se sprehodil od začetka do
konca njene boleče zgodbe.
S kolegicami, ki jih je spozna-
la na morju, se je ves dan pogo-
varjala o tem, da ji morajo najti
soplesalca za večerni ples; čeprav
sploh ni mislila resno. Za "štos"
sojo, mimo in resno kmečko de-
kle, dekleta zvečer naličila,ji ob-
lekla najbolj seksi obleko in jo po-
sadila na klopco ob plesišču. Za-
čela so s fanti, s katerimi so se
poznali že od prej, potem pa še z
neznanci. A brez uspeha; čeprav
je bila Marina zelo čedna. Dekle-
ta so seji opravičila in odšla vsa-
ka s svojim novim frajerjem. Tu-
di Marina je vsa zasanjana odšla
v počitniško soboto, legla je na
posteljo in razmišljala o njem. Bil
je eden od kandidatov. Slučajno
je slišala, da mu je ime Klemen
in da ima punco. Bilje visok, vi-
tek, temnolas in modrook lepo-
tec. V tistem trenutku je zasovra-
žila njegovo punco, čeprav je
sploh ni poznala. Naslednji dan
je našla veliko novih kolegic, pa
tudi Klemenaje skrivama opazo-
vala.
Na plaži je brala knjigo, ko jo
je zmotil Anin glas. "Hej, Mari!
Kaj tako zagnano bereš, pusti se
zmotiti vsaj toliko, da ti nekoga
predstavim!" Vzdignila je svoj
večno sramežljiv pogled in sko-
raj bi jo kap. Bilje on. "Pozdrav-
ljena! Jaz sem Klemen iz Ljub-
ljane." Ponudil ji je roko, ona pa
je bila tako presenečena, daje le
stežka izgovorila svoje ime. O do-
tiku in njegovem nežnem glasu
je namreč sanjala ves dan in noč.
Potem sta se srečevala vedno
bolj pogosto. Vse bi bilo in prav,
če ne bi bilo tistega usodnega ve-
čera, ko jo je zvabil na večerni
sprehod. Povabil jo je na pijačo.
Pri bifeju ji je ponudil stol, obr-
njen stran od točilnega pulta, in
sam odšel po pijačo.
Za to je imel dober razlog. Ko
je spoznal Marino, je kar hitro
ugotovil, daje precej sramežlji-
va, zelo previdna in neizkušena
Tisti večer si jo je hotel privoš-
čiti, in ker ni imel druge možno-
sti, ji je v pijačo, ki jo je naročil,
dal opij. Ta je kmalu začel delo-
vati in Marina je nenadoma po-
stala vesela, nasmejana, razpolo-
žena, skratka dobre volje. Potem
jo je odpeljal po morski poti na
obalo, za katero se je raztezal
park. Naselje skriti kotiček in tam
jo je najprej začel poljubljati. Ko
pa jo je pričel slačiti, je le za hip
trezno pomislila in se uprla A nje-
gove nežne besede o tem, da ne
bo bolelo, da se nima česa bati,
ker bo uporabil kondom, so jo
premamile. Preveč je bila zdro-
girana in zaljubljena da bi se lah-
ko zares odločno uprla. Prepusti-
la se mu je in celo všeč ji je bilo,
saj zaradi vpliva mamil ni čutila
bolečin ali njegove grobosti.
Šele nekaj dni pozneje se ji je
pred očmi odprla prava Kleme-
nova podoba. Vsega seje namreč
spomnila in takrat je spoznala nje-
govo prevaro in laži. Če ne bi la-
gal, zdravnik namreč ne bi ugo-
tovil, daje noseča, inji hkrati po-
kazal izvida, na katerem je pisalo
"HIV pozitivno".
Takrat seje skoraj sesula. Svet
se je začel podirati pred njenimi
očmi. Bolj kot vse pa jo je zani-
malo Klemenovo pojasnilo; če-
prav je vedela da bo tudi to laž-
no. Iz bolnišnice ni šla domov,
temveč na železniško postajo in
odpeljala se je v Ljubljano. Ta-
vajoč po širni Ljubljani je srečala
nekega Klemenovega prijatelja, ki
ji je povedal, daje Klemen v bol-
nišnici. Napotila se je tja, med
potjo pa je razmišljala o najboljši
rešitvi. V bistvu je že ves čas ve-
dela vendar je še vedno razmiš-
ljala o tem, kako bi bilo, če bi sto-
rila drugače. Ko je končno našla
bolnišnico, ni mogla vstopiti.
Verjela je, da še vedno nima do-
volj poguma in samozavesti, da
bi temu mogočnemu frajerju po-
stavila par konkretnih vprašanj.
Žeje hotela oditi, ko jo je čudna
sila potegnila nazaj in Marina je
odločno in pogumno vstopila v
bolnišnico, ga poiskala in mu
čudno brezčutno postavila vsa ti-
sta vprašanja ki si jih je, odkar je
vedela prej ves čas postavljala se-
bi.
Vprašala gaje, zakaj je izkori-
stil prav njo in zakaj ne raje ene
tistih, ki si spolnosti nadvse želi-
jo, ki so s svojimi življenjem ne-
zadovoljne in bi rade umrle, ven-
dar se same nočejo ubiti. Čisto
hladnokrvno ji je odgovoril: "Ej,
punca ne bod' preveč pametna
in glasna; le zakaj bi moral crko-
vati sam? Katera pa si želi imeti
napet trebuh in aids?" "Ampak,
zakaj jaz?!" je zavpita. "Bila si mi
všeč, zdela si se mi lahka za po-
sladek pa še nedolžna. Uf, kak
užitek!" Tega ni mogla več pre-
našati in kljub temu, da mu je ho-
tela povedati še mnogo drugih re-
či, je rekla samo: "Svinja okuže-
valska!".
Ta njegova hinavščina pa jo je
še v mislih podkurila in nagnila k
temu, daje sedla na vlak za v Ko-
per, šla na pečino in se vrgla v
morje, med ostre skale.
Čez dober teden so jo našli.
Morje jo je naplavilo na obalo,
za katero seje raztezal park.
HELENA SKARLOVNIK
Draga Helena,
pišeš zanimivo, poleg tega pa
je v življenju vredno tvegati, zato
mislim, daje tvoj strah popolno-
ma odveč. Včasih uspe, drugič
ne... vendar je ponavadi tako, da
se učimo iz izkušenj.
Kar pa se tiče tipičnih dvojčic
iz pripisa tvoji zgodbici: kolikor
jih poznam jaz, so zelo odločne,
pogumne in ponavadi pri večini
stvari, ki sej ih lotijo, sploh ne ok-
levajo!
Zato: pogum (in samozavest)
v roke, lepo se imej in piši mi še
kdaj!
RINGO ŠPIL
Pogied skozi okno
Namesto, da bi delala domačo
nalogo, se učila ali pisala tale spis,
sem zamišljeno strmela skozi ok-
no. Gledala sem pot oblakov, ki
so hiteli mimo, ptice, ki so se se-
lile na jug, in veter, ki je strašil
dedke s klobuki, očke s časopisi
in mame z dolgimi, opletajočimi
krili.
V daljavi seje izza megle, dežja
in oblakov ter dreves šopiril stari
celjski grad. Če bi ta grad govo-
ril, bi nam lahko zaupal mnogo
celjske zgodovine.
Ko sem tako premišljevala,
sem pazila, da se je grad zganil.
Norost! Gradovi se ne premika-
jo. Tedaj pasem zaslišala neznan
glas: "Deklica, kaj pa tako ne-
sramno gledaš vame?" Res je nek-
do spregovoril! A kdo?
Že napol razpadlo okno gradu
se mi je zazdelo kot oko, ki meži-
ka in tisto ohranjeno, kot da str-
mi vame ogromen slon. Pol po-
rušeno okno mi je pomežiknilo?!
Je to sploh mogoče?!?
Potem pa sem spoznala, daje
glas pripadal gradu. Rekla sem
mu: "Grad, si to res ti, si resnično
oživel?" "Da Je kaj posebnega,
če gradovi govorijo? Tudi meni
je lahko dolgčas, mar ne?" je od-
govoril. Pomela sem si oči, se uš-
čipnila v koleno in ugotovila da
ne sanjam. "Seveda ti sme biti
dolgčas. Hm, ravno zdaj imam
domačo nalogo iz zgodovine. Bi
mi hotel povedati, kdaj so te zgra-
dili? V učbeniku ni zapisano, jaz
pa nočem dobiti čveka v šoli."
"Kaj pa je to "cvek"? Smrtna ali
mučilna kazen, morda?" me je
vprašal z začudenjem.
Da ne pozna besede "cvek"?
Čudak!
A vseeno mi je pomagal in mi
na dolgo in široko razložil o grad-
nji njega in njegovega bratranca
- Friderikovega stolpa.
Lepo sem se mu zahvalila, na-
kar je izjavil: "Ah, predolgo sem
že klepetal, zaspan sem in utru-
jen. Kar poslovil se bom. Jutri se
spet vidiva če ne bo jutranje me-
gle. Pozdravljena, deklica!" "Poz-
dravljen, dragi gradič, in v miru
prespi naslednjih sto let!"
Ko sem se poslovila, je vstopi-
la v sobo mama "S kom pa go-
voriš?" jo je zanimalo. "Ah, sa-
mo odlomek iz zgodovinskega
učbenika sem si prebrala naglas,
da bi ga bolje razumela," sem si
izmislila. Mama je odšla, jaz pa
sem pomežiknila gradu, ki je že
napol spal. Spal bo naslednjih sto
let. Ko se bo zbudil, bom jaz že
davno mrtva
Ob misli na izgubljenega pri-
jatelja so se mi orosile oči. Mor-
da se bo zbudil že prej in potem
si bova spet pripovedovala zgod-
be iz preteklih dni.
KATJA KONČAN, 7. a
OŠ Frana Roša, Celje
Ko iščemo v sebi človeka,
smo sami.
(Anica Čemejeva)
Škorpijon - moški
24. oktobra — 22. novembra
Moški, rojen v znamenju
škorpijona, je nenavadna, zelo
privlačna in na spolnost navdih-
njena oseba. Simbol njegovega
znamenja je posebna žival zo-
diaka. Škorpijon je žival, ki sim-
bolizira modrost in moč, obe ti
lastnosti pa zasledimo pri moš-
kem, rojenem v tem znamenju.
Pri iskanju tega, kar si želi, je
škorpijon ponavadi zelo uspe-
šen.
Osebnost moškega - škorpijo-
na vsebuje določeno karizmo,
zaradi katere je ljubezenski ob-
jekt mnogih oseb. To je prisot-
no tako v njegovem poslovnem
kot tudi v družabnem življenju.
Drugi ljudje se v njegovi prisot-
nosti počutijo boljše in imajo več
zaupanja vase. Včasih mu je to
lahko v breme, ker ga iščejo sla-
biči, ki se ga oprijemajo in tako
izrabljajo njegovo moč. Podob-
no velja tudi za tiste, ki si želijo
seksa z njim. Tudi one se bodo
namreč skušale navesiti nanj, ga
izčrpati ter živeti od njega fizič-
no, duševno in finančno.
Moški, rojen v znamenju
škorpijona, se nauči spolnega
občevanja že tako zgodaj, da
lahko kdo pomisli, da se je z
vsem tem znanjem že rodil. Nje-
govo otroštvo je obdobje sanjar-
jenja, v katerem doživi čisto
odrasle spolne izkušnje. Vso
stvar razume in sprejema brez
komentarja, pozneje v življenju
pa na te izkušnje gleda z razu-
mevanjem in s simpatijo. Niče-
sar ni potrebno odpuščati, ker se
mu ni nikoli zdelo, daje on ali
kdo drug delal kar koli narobe.
To se je po njegovem mnenju
moralo zgoditi, ker mu je tako
usojeno.
Zaradi svoje prirojene inteli-
gence je moški - škorpijon obi-
čajno vodja tistih aktivnosti, s
katerimi se ukvarja, vključno s
spolnim občevanjem. Ogromno
volje ima, in še več samokon-
trole, kot je razpoznavno na pr-
vi pogled. Rad se zabava in igra
s seksom, zato lahko kdo ob nje-
govi neresnosti dobi vtis, da pod
to igrivostjo nima prave moči.
Seveda je to daleč od resnice,
saj ima škorpijon popolno kon-
trolo in se lahko upre skušnjavi,
če to želi. Kadar pa uživa v spol-
ni izkušnji, je poln energije.
Škorpijon je vodno znamenje
in moški, rojen v tem znamenju,
je v primeru, da rad pije, poten-
cialni alkoholik. Njegova volja
pa je dovolj trdna in ima dovolj
samokontrole, da preneha s pit-
jem, kadar se zares odloči. To
kaže na pojav trme in sladek vtis,
ki ga daje, naj ne bo varljiv. V
resnici zna biti zelo trmast in ka-
kršno koli prepričevanje je za-
man in samo njegovi lastni mo-
tivi ga lahko preusmerijo.
Moškega škorpijona ne more
resnično prizadeti nihče drug kot
on sam. Sovražnike si pridobi po
naključju ali z neprevidnostjo. V
njem pa se nahaja skriti sovraž-
nik. To je njegova potreba po ob-
čutkih in razburjenju. Zna se
kontrolirati, kadar pa si zaželi
kakšne nove izkušnje, naredi
vse, dajo doživi.
Vpliv moškega - škorpijona
na njegovo spolno žrtev je lah-
ko čustveno usoden. Simbol te-
ga znamenja predstavlja žival,
katere pik je smrtonosen. Moš-
ki - škorpijon piči svojo spolno
partnerico tako, da jo ohromi s
prepiri, nesoglasji, notranjo voj-
no in jo spravi v samomoriisJ
depresijo. Malo je verjetno-
bi imel predstavnik kater^
drugega znamenja takšen vp
na partnerico. Zanimivo prj \^
je, da je ta naravna sila pod^
vestna Pride lahko kot strela
jasnega in ubije z enim sami
zadetkom. Spolna partnerji
svojega moškega - škorpijonai
bo nikoli pozabila, in na konj
ji zna biti to celo zoprno.
Za moškega - škorpijona
lahkoživost sestavni del živijo
nja in v njej ne vidi nič nema
ralnega. Več kot ima spolnih j;
kušenj, srečnejši jc. NjegovaJ
lja po izkušnjah in doživetjih]
vodi v spolno občevanje z že
skami na vse mogoče način
Moški - škorpijon je namreč br
predsodkov. ,
How Can I Go On
(Freddie Mercury / Mike Moran)
When ali the salt is taken from the sea
I stand dethroned
I 'm naked and I bleed
But M'hen your finger points so savagely,
Is anybody there to belive in me
To hear my plea and take care of me?
How can I go on
From day to day
Who can make me strong in every way
Where can I be safe
Where can I belong
In this great big world of sadness
How can I forget
Those beautiful dreams that we shared
They 're lost and they 're no where to be found
How can I go on?
Sometimes I tremble in the dark
I cannot see
When people frighten me
I try to hide myself so far from the crowd
Is anybody there to comfort me
Lord... take care of me.
How can I go on
From day to day
Who can make me strong in every way
Where can I be safe
Where can I belong
In this great big M/orld of sadness
How can I forget
Those beautiful dreams that we shared
They 're lost and no where to be found
How can I go on?
Št. 42. - 19. oktober 1995
RUMENA STRAN
3^
TRAG^riice
Čudni turizem
v slovenskem turizmu, s
tem pa tudi v regijskem, se
dogajajo čudne zadeve. V pr-
vih osmih mesecih so bili po
številu turistov znova na 6.
mestu bosanski turisti, na 7.
mestu pa ruski. V Gospodar-
ski zbornici Slovenije meni-
jo, da bi kazalo pojav bosan-
skih gostov posebej raziska-
ti, saj gotovo ne gre za kla-
sični turizem. Kljub vsemu
pa se zdi bistveno zanimivej-
ša (nekomentirana) statisti-
ka, ki zadeva naval ruskih
gostov oziroma gostij...
y preteidosti
Občinska gasilska zveza
Šentjur vabi vesoljno regij-
sko novinarstvo na tiskovno
konferenco, ki naj bi bila v
sejni sobi DPO (družbenopo-
litičnih) organizacij. Občin-
skemu gasilskemu vodstvu
očitno ni znano, da DPO-jev
že nekaj let ni več. Zato ne
čudi, da se posamezniki ob-
našajo, kot da bi bilo še vse
po starem.
Zimšei( ne menja
liani
v uredništvu tračnic smo
po nedeljskem pripetljaju na
osrednji prireditvi 6. tabora
SKD, ko je celjski župan Jo-
že Zimšek slovesno prikora-
kal v četrti vrsti mimohoda
strankinega vrha s predsed-
nikom Lojzetom Peterletom
na čelu, dobili ekskluzivno
Zimškovo izjavo: »Čez vi-
kend pa res ne menjam poli-
tičnih barv. Šlo je za nespo-
razum.«
Ceijsiia klasična
gimnazija?
Očitno je prišlo do nespo-
razuma tudi pri županovem
poznavanju celjskih srednjih
šol. V Slovencu je namreč
vesoljnemu bralstvu razložil,
da ima Celje klasično gimna-
zijo. Pretreseni šolniki še
vedno tuhtajo, kje jo je žu-
pan Zimšek opazil in ga pro-
sijo, da jim zadevo natanč-
neje razloži, da bodo pri-
pravljeni na naval učencev,
ki bi se ob moderni navlaki
želeli učiti tudi grščino in la-
tinščino.
miedljska podpora I
v atriju Celjskega sejma je nedeljsko osrednjo prireditM
6. tabora SKD podprla vrsta znanih medijskih osebnosti. CM
odmislimo politike in Štajerskih 7, je za razpoloženje preM
jedilnico še najbolje poskrbel Hugo. |
V psihologiji moškega je bila gospodovalnost
zakoreninjena že v času tovarištva.
Priznati je treba, da priznanja niso več priz-
nana.
V prejšnjih časih so kruh pekli doma. Danes
nimamo niti toliko časa, da bi ga tam pojedli.
Ali sploh še kdo računa s tem, da se nam raču-
nica ne bo izšla?
Z modernimi lepili lahko zlepiš vse, le zlobnih
jezikov ne.
Čeprav se jih vse več prišteva med intelektu-
alce, je občutiti vse manj razuma.
Pri razkrivanju afer nam je že na prvi pogled
jasno, da so pogledi nekaterih nejasni.
Ne mečimo jim smetanove torte v obraz. Se že
itak preveč oblizujejo.
Če bomo na glas govorili, da kondome uporab-
ljamo zaradi osebne varnosti, bo za njihovo
posest kmalu potreben orožni list.
Certifikat zamenjam za tisoč mark. Ponudbe
pod: »Psihiater.«
Kar je za nekoga zdravilo, je lahko za drugega
negativna lista.
Težko je razložiti sodnemu zboru, zakaj je
pravičnost na strani močnejših.
Od vseh kuharskih veščin mu je najbolj ležalo
kuhanje trme.
FRANCI ČEČ
Lojza je doletela nesreča pri delu. Bil je v
službi na občini, pa je med delom zaspal, pri
tem pa na svojo nesrečo pozabil na roko, ki
jo je imel v žepu. Kako se je vse skupaj
izteklo, preberite v Petici, kjer imajo šaljiv-
ci tudi svojo stranifko).
Viktor Šketa iz Žalca je tokratni nagraje-
nec za šalo tedna, med kuponi pa smo izžre-
bali tudi Polono Volavšek iz Gorice pri Sliv-
nici.
Šala tedna
Povabilo
Jože je pokopaval že tretjo
ženo po vrsti. Na pogreb je
povabil tudi soseda, ta pa je
ostal doma.
»Zakaj pa nisi šel na pogreb Jožetove že-
ne?« ga je vprašala njegova boljša polovica.
»Če ti po pravici povem, me je bilo sram.
On je mene povabil že tretjič, jaz nisem
njega še nikoli.«
V šoli
Tovarišica pove učencem, da bo prišel ju-
tri v šolo inšpektor, zato bo moral vsak
povedati en stavek. Janezek pa je bil malo
drugačen od drugih, zato mu je naročila, da
mora biti tiho, da ne bo kaj narobe. Drugi
dan pride inšpektor in reče učencem, da naj
vsak pove en stavek. Vsi so bili tiho, le
Janezek je vstal in začel govoriti.
»Moja teta rada da.«
Tovarišica ga grdo pogleda.
Naslednji dan pride Janezek eno uro poz-
neje v šolo, zato ga tovarišica okrega ter
vpraša, zakaj je zamudil.
In Janezek je odgovoril: »Tovariš inšpek-
tor me je prosil, da mu pokažem, kje je teta
doma.«
Briliten mož
Jaka je nesel v mlin vrečo pšenice. Med
potjo se vreča odveze, zato jo postavi na tla
in zaveže. Po nekaj korakih se spet odveze
in Jaka jo spet postavi na tla in zaveže. To
stori še dvakrat, nakar ga tako razjezi, da se
vrne k ženi in jo ozmerja: »Le kako si zave-
zala vrečo. Odvezala se je štirikrat, štirikrat
sem jo nazaj zavezal, pa se mi še vedno
odvezuje.«^ . _........._____
Računar
Mihec ima težave z računstvom. Učiteljica
se trudi, da bi mu pomagala in mu pravi:
»Mihec, tvoja mamica ti da za malico s seboj
v šolo dva sendviča, jaz ti dam še tri, koliko
jih imaš potem ?«
Mihec: »Ravno dovolj, gospodična učite-
ljica !«
Rudarska
Rudar Janez je vedno, ko je šel iz rudnika
imel polno torbo. Vratar ga nekaj časa opa-
zuje in enkrat ga le ustavi.
Janez, kaj pa vedno nosiš domov v tej
torbi?«
»Nič takega, krmilo za kure.«
»Daj malo odpri in mi pokaži...«, nakar
gleda... in pravi »Oh, Janez, to vendar ni za
kure.«
' »Nič zato, če ne bodo kure jedle, bom pa v
štedilnik vrgel.«
Samo še beseda
»Očka, samo še ena beseda mi manjka v
križanki. Mi lahko pomagaš?«
»Raje pojdi v kuhinjo k materi, kajti zad-
njo besedo ima vedno ona.«
Matematik
Mali Fonzek pride iz šole, zabriše torbo v
kot in med jokom potoži: »Ati, jaz ne grem
več v šolo! Naš učitelj tako preklinja, da ga
ne bom več poslušal. Ko me pokliče k tabli,
mi napiše nalogo, jaz jo izračunam in nato
se prične: >prekleti butec, da ti..., kdo te je
sploh spravil na svet, marš v klop... !<«
Očka ga tolaži: »Jaz bom pri ravnatelju
uredil, da boste dobili drugega učitelja in
nehaj se cmeriti!«
Čez nekaj dni pride Fonzek iz šole z novi-
co o novem učitelju.
»In kakšen je ta?« ga vpraša ata.
Fonzek zopet hlipa: »Novi učitelj je šele
prava živa groza! Menda je zelo pobožen,
nič ne preklinja, zdi pa se mi, da mi želi vse
najslabše. Ko me pokliče k tabli in mi napi-
še nalogo in ko jo jaz izračunam, sklene
roke in gleda v strop mrmrajoč: sveta Mari-
ja, mati božja, prosi za tebe Fonzek, tebi ni
več pomoči!«
Šale so prispevali: Jože Hrvatin iz Petrovč,
Ivan Strmole iz Celja, Marija Moškotevc iz
Laškega, Viktorija Tovornik iz Dob j a pri Pla-
nini, Milka Selič iz Gorice pri Slivnici in Jana
Kamenšek iz Rogaške Slatine.
Šf. 42. - 19. oktober 1995