IifeftJ« v*k da« delj ia prtualkor. fMued IT, > ffc rt tL P^t OffUa ,1 Cklaa^, IDl^U. », ^ si tka PraafcUsI, A. I. P-t~.fr W trn »t ial rtU mt pMun provM for la 1101, Act .f Oak. 6. lilT, MlUtMd m J«M 14, 1616. PENNSVLVANSKI KOZAKI V ŽARKEM SVITU ZDI SE. DA JE MED NJIMI PRECEJ ZNANOEV IZ ŽIV-LJENSKIH NIŽIN. V zadnjih mesecih je bilo več čednih čuvajev "javnega reda' odpuščenih is službe. Harriaburg, Pa. — Pred enim letom se čini državnih konsta blerjev, ki ho med ljudstvom poznani pod imenom "črni kozaiki'*, obrnili nane pozornost vse dežele. Ti čuvaji "roda in miru" so takrat prav pridno udrihali po glavah jekla rakih delavcev, ki so bili na sta vik i. Poganjali svojo konje med fiolsko mladino in vlačili nedolžne strajkarje v zapori«. /Dovolili nino čtrajkarjem Zborovati v njih lastnih domovih, upi oh ko niso ozirali na pravice, ki so ameriškemu ljudstvu zajam-ftne v uNtavi. In ko je takrat Jafmes H. TVf&u-rer, prrtlscdnik "Ameri&ke delavske federacije" v Pennsylva-niji, opozoril governerja Sproula na fine teb kozaikov, je governer v svojem govoiru v Erieju odgovoril: "Popolnoma sem zadovoljen z državno policijo in nikdar nisrn l>il ponosen nanjo, kot sedaj." ("asi so se spremenili. Jeklarski delavci so se vrnili premagani na delo in kozaki ne morejo s kolifi udrihati po njih glavah. Ker te-dela ni bilo, so se podali na bolj zanimive adventure, posebno v tihotapstvo z žganjem, pretepanje starčkov s količi in napadanje mladih deklet, • Od lanskega leta je bilo precej teh "(trnih vitezov" spodeatfi iz Ktn^h^kiiterfio -pa dih za omrežena okna. Koliko korakov je ibfto odpuščenih vedo v Kavnem uraidu »konstableroke žete. Ali od tam ni pričakovati, da i!xk1(< javnosti (podali natančno Število odpuflčenih kozakov in vzroke, ki govore, zakaj so bili »podeni iz službe. V listih je bilo toliko povedanega o činih kozakov, e, Ski.rnj v ravno tistem čaau so vtaknili v zapor državnega policaja J. II. Maguira v Steeltonu, l'a Olrtožen je bil pretepa in na pa«la. Otao&ni^t mu je očitala, •h« je napadel v civilni obleki 8. Vorkapiča blizo njegovega doma. 1 oktobra so apoznali porotniki krivim 'korporala Oeorge D. Kf-UMMit-reiita in pro*taka E. J. Munterja napada in pretepa. Pre-'•pla Rta 50-letnsgs James W. K«anwyja iz Boothwina Pa. Kear-•" .vjn ki a k kovano napestnico iz-hiln eno oko. 1-* oktobra so bili h alužbc od-T**'«Mii korporal Robert H. ^•hiill, korporal Ira C. Hteven-ki j,, hil na glasu zaradi nje-«'t\e|fa lerorizma, in prostak Caffncv. ker so bili zaplete-'•i v tihotapstva z žganjem. Ma-" I .vim C. Adam* je dejal P»"i •"H«.\ilvl. ani ao bril *e za porptno I'*"'" na <»1iio*>o, da m poepe-■ 'ibotariske Vstaje t žga | PETINDVAJSET TISOČ I LAEJEV ZA PASJI POOK New York, N. Y. — Neka boga ta dama — njeno ime so časopisi zamolčali — je potrošila petindvajset tisoč dolarjev za pogreb svojega ljubljenega psička, ki je crknil vsled pokvarjenega želodca, katerega je bogata dama preveč tlačila s sladkarijami in drugimi rečmi, ki jih pogreSa na sto-tisoče revnih otrok. Blagoslovljen bodi kapitalistični sistem! NOVE POTEZE ŽELEZNIŠKIH KRALJEV JE VOJNA KONČANA, Okupacija Krima in poru Bala koviča in Semenova pomeni konec civilne vojne. POLJAKI SO KROTKI KAKOR JAONJETA. Paril, 26. nov.—Pranootka vlada j« sklenila odpraviti blokado napram Rusiji in odpreti trgovino s sovjeti. TA USLUŽBENCEM ŠKODLJI ■VA TAKTIKA MOGOČE POVZROČI STAVKO. V tej taktibi so pa vidi tudi grda zvijačnost podjetnikov. Ghicago, 111. — Železniški ma gnatje si (belijo svoje glave, na kafloften način jhn bo ložje opehariti železniške uslužbence zaepri-dabitve, ki jih njim ' garantira Eseh-Oumlininsova postava. Po tej postavi ostane pogodba med železniškimi uslužbeniei in želetzniiSkinu družbami že nadalje veljavna, dokler na podlagi novih razmer železniški delavski odbor drugače ne odloči. To polhi morali vsi železniški rti proljeifiati mezdo in delati v raamerah, kot je določeno v pogodbi, dokier ni obstoječe pogodba spremenjena. Zdi se pa, dia si hočejo železniški ravnatelji pomagati na prav zvijačen način, da ee jim ni treba ravnati po določbah v pogodbi. Pričeli so oddajati vozove in lo- ki nimajo nobene zveze z železnico, nelcatere kompandje pa nameravajo mkorporirati svoje delavnice kot posebno družbo. Ako se to izvrSi, ee jim ni trefoa ravnati po Esch-Oumaninsovi transportni postavi, priznati jim ni treba organizacije in delavci, ki delajo v takih delavnicah se morajo znova bojevati za pridobitve, ki »o jih že zdavnej izvojevali. To početje pa govori tako jasno, zakaj odpu ftcajo delavce v železniških delav-nicah, da ni trefba nobenega po-8e*mega pojasnila. Eriejslka železniika drufta je Ala 6e dalje. Vzdrževanje železniške proge, mostov itd. je oddala pogodfbenilru. Odslej bodo prožni delavci in rokodelci, ki poprav 1'jajo mostove in izvržujejo Se d ni ga popravila na Železniki progi, delali za privatitega po-godbenika, za katerega B«h-Cu-mminsov transportni zakon ni veljaven. ! " _M To se ni zgodilo, da dobe prož ni delavci pravico dio stavke, ampak da jih pogodbenik lahko iz-pre in uniči organfa^cljo prožnih delavcev. j ( Taka tafktika lahko pomnoži dividende železnttkih magnatov, al)solutno je pa Vodljiva za že lezrace. Železniške proge se bo-do krnel« nahajale v alabem stanju, varnost na želesnicah bo e naka ničli, želecntfke neireče ar bodo množile in stavke v žHezni Akih delavnicah in prtfžnih delsv cev ne bodo prav nič izrednega Privatni železniški interesi so zo-pet dokazali, da so neamožni u previjati aroerilke želsroiee. II i j. rr klanje na 3. str. 1 kol) KAPITALISTI »o POVSOD PODOBNI DRUG DRUOIMU V Avstraliji J# Uprtih Wri tisoč jeklarakih delavoer. I Sydney, Avstralija — Dnnilon Ateel korporacija, W b ****™ jeklan-ki trost v Avstrshjl. j<-«-pria svoje jc41ame In odpustjls več kot Wri tiso« delavcev. Kaj pa se js zUko hudega. da je troet izpri toliko delsv OTf Hto pet in dvajset železničar jrv je poslalo trost« nltJmat v za devi mezdnega vpraleaija. Želez nlčarji so sslitevali sdg^ pHlh popoldrs-. Mesto da M Ass«- kops. ha rszpravljsU e mamto**. V P« otodfli tapJF* f. Ženeva, ftvioa, 36. nov. —- ru ake boljše viške čete so zasedle Vilno. V krogih lige narodov j< zavladala velika razburjenost. Kiga, 25. nov, — Sovjetski za stopnik v Aleknandrovaku je ob vestil lit vinsko vlado, da so sovje ti primorani ponovno okupirati Vilno in s tem narediti konec ho-matijam, ki jih je povzročil poljski general Želigovski, ko je zasegel mesto z okolico in iszval konflikt z Utvinci. lx>ndon, 25. nov. — Rusko po ročilo, datirano včeraj, javlja, da so zadnji ostanki belih čet pod vodstvom Potlure in Pavlenka prekoračili poljsko mejo in Poljaki so jih razorožili. — Balakovi-čeve čete v pripetskem močvirju so obkrožene. VarSava, 2». nov. — Poljska vlada je odredila demobilisiranje sedem razredov. Ladislav Orab-ski, finančni minister, je podal ostavko, ki je bila sprejeta. London, 20. nov. — Uradno počilo iz Moskve, datirano v pon-deljelk, se glasi, da eo bile Bala-kovičeve čete odrezane in poffaa-ne v gozdove vzhodno od Morir-ja. Koraki eo že storjeni, dass be-dste likvidirajo. Sovjeti ea + kupirali večje število postojank na levem bregu Pripeta. Voločisk je padel. * Drugo sovjetsko poročilo, datirano v torek, pravi, da je rdeča armada v Sibiriji zdrobila zadnje ostanke Semn-novih čet. Več enot Semenova se je uprlo: vojaki so pobili Semenove čsatnike in pre-stopili na sovjetsko stran. Varftava, 25. nov. — Poljrfce čete so izpraanile Volinijo in se umaknile na poljsko stran pre-mirne črte, ksflcor je zahtevala sovjetska vlada. Mftovna pogajanja v Rigi se zdaj nadaljujejo. Moskva, 20. nov., brezžično čez Berlin 24, nov. — (Poroča Louise Bryamt, vdova Johna Reeda) — ltesultat odlcičHne zmage sc^v-jetov na Krimu je, da se civilna vojna v Rusiji bliža h koncu." Tako je dan<* iajavil general Brusi I o v, eden najslavnejših ruskih generalov is časov ceriettf-nega režima, kateri je vodil zadnjo isipešno ofenzivo prod Av-stro-Ncmcem v svetovni vojni. Ko je padla Kereruftijeva vlada, je Brusllov brez obotavljanja po-nudil svojo službo sovjetom in od tistega česa je vojni svetovalec »veta ljudskih komisarjev. Živi v Moskvi s svojo ženo in nečakom in ims čedno, čeprav priprosto stanovanje. Bnsdlov je dalje rrfiel s ozirom na sedanji vojni položaj v Rusiji sledrffa: "Baron Vrangel ni bil nikdar v stanju, poraaitl eovj«>t-k o srmado. Njegova glavna ulo-irs je bila, pomagati Poljakom. Poljaki se morajo VrangUi za hvaliti, da naže čete niso vzele Vsržavs. Ko je bila vojna s Polj ako konAsns, Je bUe tudi Vran-gla konec. Francija Iga Je ostavila na einlilu. kakor je bilo pričam vati. Tisi I če bi W1 Vrangel Imel poštene namene, ne bi mogel niče •ar storiti zs Rtadjo. žal mi je zs čsstnike. ki so se daN zapelM njsss. Doa^gH so sdino to, da je Polsjs dobila malo več ruskega teritorija In da je bilo vellkA kr vi prelite na obrfi stranek." Oimsral Hrusllov je tndl d#jal da je aovjetoka zmaga na Krimu stala velike frtve. Okmg 10.000 r«šrfh delaveev Is kmetov je da lo svojs življenja v mem sens-rn dnevu, ko je nWls snsada na dnlAdMla allovlte otnH^ pri Pere Brtmllov ni vid#»l bojiš^s toda znal > «e vnaprej, da je hI Nadaljevanje na S. str. S. kol.) nemški kapitalisti delu jejo, da bi francija zasegla kotlino RUHR Berlin, 25. nov. — Lastniki premogovnikov v Ruhru odprto intrigirajo za okupacijo ruhrske kotline po frsneoskih četah. Kapitalisti upajo, da francoska okupacija' prepreči soeializiranje rovov. Rudarje hujskajo na generalno stavko v nadi, da stavka takoj izzove okupiranje premogovnega okoliša v Ruhru. ALI RES PRIMA-NJKUJE PAPIR? velika papirnica ji znl zala delavni čas. Oljarna je prenehala i obratom, delavci so postavljeni na oesto. Oanton, M. 0. — Champion Pilite kompanija, ki isdeluje lesno kižo sa isdelovanje papirja in laaUije največjo psplrnieo na jugu, je omejila delo na štiri dni v tednu. I Cene papirju seveda Se niso padla ampak velebianlško časopisje pripoveduje, da tiskovni papir še vedno primanjkuje na trgu. Zaradi tega se zdi, da so pričeli omejevati delo v papirnicah, da se obdrže visoke eene. Tako razumejo privatni podjetniki znižanje cen. Delavcem znižajo mesdo, (rti rs t v tovarnah pa omejujejo. Mempkis, Tsnn. - Uradniki ickeye Cotton koinpanije, iz-Ijajo ,da je povpraševanje po iz bombaževega semena tako . jhno, da so morali zapreti svojo tovarno. Na cesto je bilo vršs-uik pet sto delavoev. ^ I Izgovor k«mrpanijsk1h uradnikov ne drži, ker ne odgovarja resnici. Olje is bomlbeževega olja se prodaja po pravih profitarekih cenah in da se te mmaravne cens obdrže, je bila tovarna zaprta Delavski listi so opominjali de. lavee pred volitvami, da prida brespoeeinost po volitvah. Priporočali so jim da volijo kandidsto, ki so jih postavili politično organizirani delavel. Delavci niso poslušali teh nasvetov in zgodilo se je, kot so poročali delavski listi. Privatni vel^bisniški interesi po-časi zapirajo tovarne za tovarno z namenom, da ssnlžajo delavske mezde in obdrže visoke cene. Ce bi delavci poslušali nasvete delavskih listov, bi se privatni vele-bizniški interesi stokrat premislili, predno bi ss poslužill take taktike napram ameriškemu de-delavstvu, da odebcle še bolj svo-je denarne maši je, ksr bi vedeli, da Ima delavstvo svoje zagovor-nlke v kongresu bi legMaturah. ki bi trdo prijeli privatne vele-hiznttke Intsrese zaradi njih isko-rišče val nega početja. republikanska stranka je izdala vso ko štiri mi-ljone v volilni kampa-nji. Albanjr, T. - Ri tiho m oseb V vssj državi je a mrlo sa to bol«ss)ijo 47« om4i Statistika p«šmsuj<-, ds je naj bolj nezdrave d«4o v nslnlldh. ker je jrtlke pdbrala največ It tev med radarji. Belgrad, 94. nov, — Dr. Anton TrumWČ, jugoslovanski sunanji minister, js vderaj podal ostavko. TrumblČ »i mogel več prenašati protestov ljudstva, posebno Slo-vanosv, kt so bili naperjeni proti njemu, ksr js podpisal rapalsko pogodbo s Italijo. Dr. Milenko Vssnič, ministrski prsdsednlk, je svssl njegovo mssto. Po vsej Sloveniji In Hrvatski vlada vsli-ka ogorčenost napram vladi valsd •ramotnegs kompromisa s itall-jansldnš imperialiati. Del grad, 1». nov. — (Po Jugo-slav. biroju SUH v Washbigto. mu.) — Ministrski svet je imel danea sejo ,ki jo trajala štiri ure. Ministri io po dolgi diskusiji Menili, da soglasno ratifleirajo rapalsko psgodbo s Italijo. (SogUsena ratifikacija pomeni, da sta tndl slovenska ministra, klerikalca dr. Anton Korošec, in Kuik Orna gora prosi sa vstop v £100 narodov. i ji." Cavitttia je čakal na odgo-dni vor dva dni) v Opatiji hi kontno sta prišla dva d'Amnunzljeva posla«*« s poročilom, da je ponudbe zavržena. Rafka, 21. nov. — D'Annunsio Je dejal danea ameriškem« poro-čevalcu 'Associated IPrassa, da rajši pogine s orožjem v roki, kakor da bi pi^snal rapslski pakt. Rekel Je, da pogodto pomeni ss-rraomor za RWko, kajti lifka Bero* v Hušeku ostane Jugoslaviji in virisd tega je R^ka gospoH v , $B.26 m pol m. |1.66 «i trt meseae, Ibm isoaematvo $8.00. ^ nmuv m vm^ ka . "PROSVETA" 7 S«. Atmim, CM«**. UUas* ' pravi. Afco delavstvo v svoji organizaciji ne more pokazati, da je pravično v vseh zadevah, da »poltuje ljudsko voljo — to je voljo večine članstva, kako rtaj delavstvo dokaže drugim stanovom, da bo pravično, kadar si izvo-juje politično moč? < Moč cfelavstva je v združeni akciji, vsako cepljenje I njegovih moči je pa zanj poguba. Vanderlip in Rusija. rzofci so THE ENLIGHTENMENT' •r tk« sumu n.i.o..i nt >—Mr Owmm6 br tkm BUvmmU N.tio.al B—UI Advcrtiaiac ratM on ifrNBiist. Sobicription: United SUtet (**espt Chicafo) and Canada $6 par jrasr; Ckleaco $6.60, and faraifn coontriaa $8.00 par yaar, Datam v «M •pasja n7pr. (Navapbar l-20> P«tet j* k pmm4 d« i« • Im daava« poteid« aar«*fotea. Faaavlto Ja MV«i«iMt da m tf — gjjj M« KDO JE NASPROTNIK DELAVSTVA? Ako se zastavi to vpraAanje, tedaj se dobi prav zanesljivo za odgovor: Sovražnik delavstva je kapitalist. Ali je ta odgovor pravilen, ali nima delavstvo drugih sovražnikov? Da, delavstvo ima fee druge sovražnike in če bi teh sovražnikov ne bilo, Hi delavci že zdavnej dosegli svoj cilj. Vprav ti sovražniki so pa veliko bolj nevarni kot kapitalisti, kajti & bi teh opornikov kapitalistov ne bilo, bi tudi kapitalisti že bili zdavnej premagani. Največji delavčev sovražnik je neveda in tisti, ki jo širijo namenoma, da delavstvo ni složno v boju za svoje pravice. Od nesložnega nastopa delavstva imajo koristi le kapitalisti in nesloga v delavskih vrstah je iisti činitelj, ki povzroča, da se mora delavstvo za vsako ped tal, ki jo pridobi na potu k svojemu cilju, bojevati trdo in dopri nasad velike žrtve. V delavski organizaciji se na pr. najdejo ljudje, ki niso zadovoljni s taktiko organizacije. Mogoče jim voditelji organizacije niso všeč in jih skusajo ovreči. Tisti, ki so za to, da delavstvo kmalu pride do svojega cilja, bodo skusali z besedo v organizaciji dokazati, da je taka taktika nepravilna, ali da so voditelji krivf, da delavstvo ne napreduje tako, kot bi moralo napredovati. Stopili bodo pred članstvo in skušali z odprto in pošteno kritiko odpraviti iz organizacije, kar se jim zdi slabega v nji. Mirno bodo čakali na sodbo članstva in če se članstvo izreče proti njih nasvetom, ga bodo skusali prepričati znova, da je v zmoti, pikakor pa ne pojdejo tajco daleč, da zapuste organizacijo in ustanove novo, dft Ž ibjo pobijajo staro organizacijo, mesto da se bojujejo pi*oti kapitalizmu, pravemu sovražniku delavstva. Ne, tega ne bodo storili nikdar ljudje, ki se zavedajo resnice, da je delavstvu le tedaj zasigurana zmaga, če delavska fronta cela proti sovražniku. Ljudje, ki se zavedajo te resnice bodo učili delavstvo, dokler večine delavstva ne prizna njih nasvetov za pravilne in jih potrdi z večino. Taki ljudje se bodo tudi pokoravali sklepom večine, čeprav ne soglašajo z njimi. / Poleg takih članov so še drugi člani v organizaciji. ,Ti zabavljajo zaključkom večine in nikdar pri tem ne pre-udarijo, kakšni vzroki so učinkovali, da ao bili taki zaključki sprejeti. Taki člani ne gredo še tako daleč, da bi trezno preudarili, če zaključki večine škodijo ali koristijo delavstvu, ampak kriče kot naučene papige tjeven-dan vse je za nič, kar je sprejela večina. Ko so se dosti nakričali, no gredo med svoje člane in jih poduče, kaj je napačnega v zaključkih, ker jih podučiti ne morejo, ampak ustanove novo organizacijo, ji dajo "rrrrrrradikalni" program, in prično boj proti lastni delavski organizaciji mesto proti kapitalizmu. Ta boj sole z clemagogičnimi frazami in zabelijo ga z "rrrradikalnimi" frazami, ki so popolnoma v nasprotju z dejanskim položajem boja med delavstvom in privatnimi interesi. Res je, da vsaka delavska organizacija napravi napake, kot jih dela vsak človek. Ali organizacija lahko ttidi popravi napako, če se članstvu organizacije v poljudni besedi pokaže napaka v pravi luči. Napake organizacije se pa ne popravljajo na ta način, da se ustanovi nova strokovna, politična ali pa gospodarska organizacija z namenom, da se nova organizacija bojuje proti stari organizaciji, mesto privatnim interesom, ki so nasprotniki delavstva. Taka taktika je razdiralna in delavstvu škod-IJiva. Ona oslabuje moč delavstva, ker ga deli v dve ali več skupin, samo zaradi tega, ker nočejo vsi delavci tako misliti, kakor želi par članov, in ker vsaka skupina hodi svojo pot in se bojuje proti drugi delavski Hkupini, boječa se. da ji ne odpadejo njeni člani in se pridružijo drugi skupini. Tako delavske skupine so jmdobne trojici ljudi v puščavi, ki se ne more zediniti zaradi pota, pa se prepirajo toliko časa med sabo zaradi poti, ki vodi iz puščave, dokler so trojica no razdeli, hodi vsak svojo pot In po-glno v puščavi. V vsaki delavski organizaciji mora odločevati le večina. Nikdar nima manjšina pravice vsiliti svojega mnenja večini, ker tako vsiljevanje ni drugega kot nasilje — greh, ki ga delavstvo vedno očita privatnim interesom. Če j«« res večina napravila napako, tedaj naj manjšina uči to večino toliko čaaa, da spozna svojo napako in jo po- t Cleveland. O. — Slovensko dramatično društvo "Ivan Cankar" vprizori v nedeljo 28. no-vsmibra svojo tretjo predstavo v tej sezoni in »icw Ijmlsko na-ividno )f«ro "Domen", draina v J. dejanjih. IVedstava ae ' vrni po poldne m zvečer: priMek popoldanske predstave ah drugi pri, in večerna db polosmi url — Cisti preostanek te prireditve Je namfc njen za Slov. nao*. dom. Tn drama ji« Wk lo vpriwrjena pred leti v Ovelandu in rojaki ho 6e dobro spominjajo te vpritorkve. Marsikateri ne jo takrat izrazil, da lii ne Škodilo, ako bi so ponovita t« krasna igra, povzeta iz ljudskega življenja Hlovencev na, Dolenjskem. In ta želja ne bo sedaj izpolnila. . Vsebino te igre, upam, mi ni treba pojasnjevati, Ikur je kolikor toliko žc znaita slehernemu rojnikiu, ker marsikateri jo že oital roman "Domen", katerega je spisal Josip Jurčič, in marsikote* ri rojak je pa Vklel žc to itfro vprborjenlo' pred leti v tukajfciji naselbini. Vse vloge ao v zelo dobrih rokah. Naslovno vlogo "Domen" 1-ma J. Steblaj \ vlogo njegovo matere ga. Filipčif; Jure, kmet J. Mrhar; Anica, njegova luči gdč. M. Petrovi; Sova, grajftčak J. Trbižan; LVh Zaplat nik, berač, Pr. Cenen; itd. Hpkoh v»e vloge i majo najboljši dfilfltanti in radi 1\:n smo prepričani, du bo ta vprizoritev izpedUi najboljel Vaeh oseb nnatopi okrog 20.— Po večerni predstavi Ibo plat in prosta zabava. — Vabim najulju d ne jo vao roja'ke v tej naae' ka'kor bližnji okolici, d leže te predstave v polne; lu. Poročevalec. —-- Midland, Pa. — Tukaj znanj rojak Josip ftkender je padel tako nesn^no \x> stojpn}eafi,( da »t je zlomil tilnik m rife.»»Tl 1A-banjo, da 4o mu možgani silili na dan, < K)ležal je na mestn mrtev. NesiWa so jo pripetila 14. no-Vfiiibia o/l) 12. uri opoldan. —'Ponesrečeni rojak je bit elan drii-fttva (irozd št. 122 8MPJ, katero drnfttvo so jo udeležilo ipoliinftto-viliMi |K>gmba. 1'okojnik jitalni napaki. filsstoi tU se ns»ralu nam-rt* pisvilno "bilo je ie dvaiMt Članov'* in ne Mlo j« že 2 M*. nov" hi prsvilno "what«vsr to •ajr", in ne "whateter to Toliko v ]>opra^>k. VOLNA JX POCENI. OBLEKA PA DEAOA. Po brzojavkah iz Londona, ki so Jili prinesli kapitalistk"ni dnevniki, je pometi, da je VVosliing-ton D. Vandi-rlip, ameri|ki inže nir in zastopnik kapitalističnega Hjndifcata, zelo zgovoren glede HOvi'"lwke Rusije. Vanderlip je Kil v Mo^vi in m hvali, d!a j« dcflnl velike kone^ije od sovjetske vla de "2»jvd#jo lrgovWke konee-slje na svofcu' eo n>»gove besede, kakor se 4f$a v% essopiuib — za Hvoj sindikat, ta Hindikai, ki ima po Vamterliijovih izjavati .eksplodirati Vso Kamifatko v vzhodni Rfblrijf In zalagati Bustjo s •plodnim mlaterigalom v zameno za rublje surovine, je 6e zelo mi-stefljozeti. tJlft\*ni sedež sindikata je m«wla v Ijo« Angelesu, Kalifornija. Koliko je resnfee ha vsem tem, se 1>o lrmaln izvedelo. , Vanderlip je zadnje dni dofrpel v Lomton na potu iz Rusije in porotni o pravi, da jo dajal sledeče n svojih vtisHi iz Moskve in Petroflp-ada t "Rwrija danes vzgaja najzdriavfjiio ifoneraeijo M-kov fn deklh- na svetu. Kurfke žene so tfhdovlto lepa in otroei »o slika rcsuj-Tmega zdravja. Sovjetska vlada dkribi za mladino najbolje kolikor je sploh mogoče v obstoječih razmerah. Lenin mi je dirt naročilo za trideset miljo nnv Aolskili Mnjig. Leninov eilj j««, da v prihodnjih petih letih ne smo hiti nelK«e osebe pod HO. le tom starosti v Rusiji, ki ne l>o znala tfitati in pisati. — Vzdrže vatije armade »tirtti mfljonov dobro dJseipliniranih mož je res te žkti vreme za Rusijo, toda ru^ko IjiHlstvo z veseljem prenada to breme, ker jo totezfrvno patrijoti-Ano. Armada do/bi prva vse, kar je t4r4ba za življenje m za njo irrjigjn gfrrrf in-bolniV in tretji so rn\ le civilisti. Med zadnjimi ni d|bcf»e izjeme. Vladi d uiradntti hrano kakor najzadnji ddavee: tujei tudi niso izvzeti. Moj pre ImuijevaHti tist^k v Moskvi mi je dovolil zelnato julho in črn kruh Izgutol sem dvajset funtov, ampak počutim se bolje. — V Moskvi sem videl najboljše gledaliSke prpdftave na »vetu. Talkih oper in (Mim ni v Evropi niti v Ameri ki. Tam ni samo ona Pavlova (znamenita ruska igralka, op ur), temveč jih jo Šestdeset, dalje je 300 peVk in seenerija na odt^h je krasna. — V ruskih mestih ni Ve5 pijančevanja ne prmstitueije ^tlti nezakonskih otrok; država prizna vso otroke za enakoprav ne in no dela nobene razlike.' \ Meskvi sem vidol le par poliel štov, toda red j« vzoren. — Ne morem reči, da so ljudje srečni ampak zadovoljni so in priprav tjoni so "žrtvovati vse, da obdrže svojo vlado. R*»si si žele prija teljatva % Anvertko. Sovjetski u rudniki so mi rskli, da bi radi do bili najmanj 5000 inženirjev iz A metrike, ki bi jnn pomagali orga nisirati industrijo." Tako se glasi ono poročilo. Ako ^e Vanderlip govoril ic prepričanja in ne ir. trgovskih ozirov, te daj je on prvi kapitalfet, ki je po stavil svoj« lastne somišljenike na laž. Njegovo l»esede niso nič novega onim, ki so zanimajo /a resnieo o Rusiji. Čitali pa smo tu di drugs poroinia, ki se glase, da je Vanderlip rekel v Londonu, da se je fcoimm isti čili eksperiment k' Husiji izjalovil, da Lenin nant hi Icomimittt v sreu ^la tovarne v usiji Mrratujejo po knpitali-nem »dsi^inu in da si* iz nedanje aovjetskft vlade kmalu razvije nmjtsitj demokrat ičn« vlada na Svet«, — To je ps že ko*«Vk pro-4>agsnde, ki Ima za eilj. da ubije Sovjete aa papirju, ker jim ne fn«irv»ji> mit it i na hoiMču in t blokado. 1'speli ali fejalovljcnje ru akego eksperimenta se pokaže ie fe potem, Ico dobi Rnsija priloi mist. da psavrti vse sile no-trsnjhnn delu. najsijajnejSa v sezoS^Nav bili vsi člani kabiiteU izvuemfii Wilsga križa, infor. oddelek) 11. novemls-a t. i se je prieela »kampanja za nabiranje prostovoljnih prispevkov kakor tudi za nabiranje fflanov ameriškega Rdečepa križa. Ta kampanja bo zaključena 2l novem-ibra ali na Zahvalni davi. 3ted tem časom so zastopniki Rdečega (križa marljivi na delu in nabirajo prostovoljne prispevke in vpisujejo #lane vsepovsod, bodisi pri deiu, na nliei, na zborovanjih, v glodal »Sčfh, itd. Dolžnost slehemfega pr^ivale tem sporočiti na gl. urad ameriškega Rdečega križa. Druge narodnosti so pri tem delu zelo aktivne, posebno še kalija ni in Poljaki in se trudijo Ida pridejo na prvo mesto v tej »kampanji, v kolikor so tiče ino izemSkih narodnosti. In ni dvoma da se bodo Jugoslovani tudi po trudili in da ne -bodo hoteli zao stati. Vsakdo, ki želi postati Član meriflkegn Rdečega križa, naj se obrne na tajnika svojega dru-fctva, in ako je pa že prispeval ko -ntu druigemu, n. pr. v delavniei Ikjer jo vposien, naj to sporoč tajniku svojega drnfttva, da i«f 'to s)lfnhr>Či na stan, da bo mo goče urediti pravilno aoznamek Jugoslovanov, ki so prispeva aH pa postali Člani ameriškega RdeircgA Ikriža. Rojaki, storite svojo dolžnost V Morgaotownu (W. Va.) je |>adla )Kim)>a z mfbes (meteor)) in naredila precej Akode v kup. eijskein delu mesta. Mergantosa (Morganovo mesto)! Htvar Je z,., lo sumljiva. Kaj če bi bi|i tudi na Marsu boljževikif Patflifrr na de lo! • • • . VpraAalni kotiček/' \rpfa.šanje: Prosim, ali morem pri »povetli povedati, da moj ui<»ž matniajn" kulta in prodaja? _ Ovca. Odgovor: Nič ni treba ]K»veda-ti. To postavo o prohiUieiji v A-nveriki so ravno talko ka»k(H' n. pr. dbma na Kranjskem "firanga". Preskočifl jo, pa je! Pa ni noben greh. Če Vas dobe, Vas brido zašili, toda kar se tiče mene, Vas že vnaprej odvežem vsakega greh«' za (kuhanje in prodajanje "man-ftajna", saj tudi jaz delam opojne pijače, pa ne bi vi! Pošljite dva dolarja za fikapulir. — Ofr Cazimir. NOVA POTEZA BEROERJU-V10A ZAGOVORNIKA V NJEGOVI ZADEVI . Ohicaffo, ID. — Seymour Stod-nrnn, soeialistični podpredsedniški kandidat. Jn Berge^jev zagovornik, Je na zvezno prizivno sodečo vložil dva prteiva. V prvem prtzivu pravi, da je bil sodnik I-and k prtetramdci, vdrugem pa nagla&a, da se zadeva vrže s sod-itijskega koledarja, »ker je vojna med Nejačijo, Avstrijo in Združenimi državami končana. V svoji vlogi navaja* da je kongrea sprejel tozadevno rezolueljo in da zanjo nI potreben predsednikov da poWane veljavna. Pri-fcivno Hodisče 4»o najprvo razpravljalo o prvi vlogi in zaslišani lw». do tudi argumenti, fle prizivno sodi*eo pronajile, da je sodnik Landis prsvilno poatopsl pri o-bravnavi. tedaj prfcle na vrsto druga vloga, O o<)eh vloWh ne1^ " bo vr&ila razprava istega dne. Odpravljanje vojne. Pofcorifiče: Hknpšema lige narodov v Žemcvi. Delegat : OoSpod predsednik, i-miam besedo? Predsednik: Spoštovani gospod delegat iz Milenije ima be-sedo. '' ' Delegat : Rad bi predložil rezo-Iueijo za odpravo \rseh bodočih vo|n. Predsedjiik: Govori t Delegat : Predlagam, da vojn« se no sme napovedati, izvzemži v slučaju dejansko in fizične invazije, toda no prej dlollcler ne preteče sest meseov in v tem času morajo državljani obeh spolov glasovati v obeh državah o vprašanju vojne. Ljudstvo, ki navad no nosi največje breme vojne, mora imeti direktno besedo v od-ločevanju, da li hoče vojno ali mir. Ako m ta odločba sprejmi od vseh drŽav, se bo možnost vojne znižala za Šestdeset odstotkov. Klici: Čujte, čujte! Mon Dieti! Mon Dieu! ftapristi! Kaj ga je u-darilo po glavi T Delegat: I>aljc predlagam, da ho vsaka država, ki mvadira drugo državo na temlelju gornje določbe, gospodarska ostraeizira toliko časa, dokler ne bo povmje na vsa Skoda vsled invazije in dokler ne tbosta vladar in ministrski predsednik napadalne državo javno olbeSena. . . Klici: To je pa Že prevoe! Kakšna blaznost ! Ta človek je pri smuk njen! Mueho loeo! Mon Dieuf— Delegat: Nadalje predlagam * azirom na dejstvo, ker je 7Adnjn vojna redila tino«^o in tisoče no vih miljonarjev in ker se jc jasno pokazalo, da so človeška pe Žrešnost okorifiča z narodovo ne srečo, da se vbodočo vsak slučaj vojnega prefitarstvs ka7?nuje * smrtjo. Dalje: vsi profili kapita listov in merodajnih bankirjev r morajo omejiti na trideeet dolar jev na mesec, in podvreči se mn rajo hrani, kakrSno prejemaj" vojaki, ki opravljajo najnevar nejfie in najgrSe deTo na Ta doloflia, če so sprejme, ho znižala možnost vojne za ostalih 40 odstotkov. Ostri protestni klici: Ven * njim! A haa! Vsemite mu lswdo Oslarija 1 Raztrgajte ga na kose« — Itd. (Vxdvorani vlisla velik Itnrtp; vse je na nogaJt in vse viht« pesti. IVeAufknik pomiri hew» drhal s tem, da potleli besedo ve le<*enjenemu delogstu Velike Britanije.) Angleški delgat llalfourd: Al« Kmem vprefiati učenega delegata iz Milenije. kako se naj po nje*" vem načrtu dobe velika vojna P° Lasrrsneabnrg, Ind — Tukaj »nji farmarji so prodali funt volne po .tl.5 cotitov. V i*tu» oMeko ne gre niti «edem funtov volne, vnseno pa morajo fcomemarntt plačati /4i dobro volnena obleka tčsai v»r ko dolarjev, VI.ADA VA VESELICI — IH ZMANJKALO JB tO AN J A VTTLKANICNO DELOVANJE JE ODGOVORNO SA OOENJ V EUDNIKU0 a (|>etck hnvi PajretU OHv, Pa. — V rndnikn I»s4>er ihin in Goal kompanijc. — Težak ! ^ti jc . Kemiei. da se prettf«. straftna ' obtolba, da je a»Kle*ki \oj«ik z bajonstom per-l)odel nokega desetletnega i rakete* dečka v DuMmn. Vod kot slo oseb je bilo včeraj aretiranih v Dnblinu. Imena aretiranih oseb niso objavljena. Jede na lndftin s<> le tako natlačene, da bo Tana-lu zmanjkalo prostora. V Cortni je eknplodfirala bomba na uHd, H jo ranila Sest oseb. Trije ujetajki, ki so se brani bi, so bili ntrtreljmi. <5a na i i^klb^fntauflt 7rf re? no-"5tf4 tn Anglija M radt ffflfll ftafr Grške čete se te po med seboj. Pariz, 25. nov. — lz Smirne poročajo, da je izbrnlmila revol-ta mod ondotnimi jrnflkimi četami, ki so razdeljene v pristafo kralja »a Vonizclosa. Vojalki so so privoli nami demobilizirati in bilo je že vpo krvavih spopadov mod njimi. Drugi so pometali orožje proo in izjavili, da jo za nje vojna s Turki končana. Sovjeti vstavili turške' napade na Armence. Tiflis, 23. nov. — Ruska sov-jetska vlada je formalno priznala novo armensko sovjetsko vlado, ki jo sprejela vse ruske pogoje. Takoj nato je ruska vlada ukazala lurfilkim nacionalistom, da pre-noliajo z operaeijami na armenskih tleli. V Anprori, glavnem racata Kemnlove vlade, je vsled te-«a zavladala rajrfburjcnost in jeza proti sovjetom. Angleški naval na Irskem. I^ondon, 25. nov. — V Ehrblinu in drugih ikrajih Iiiske se nadaljuje vojaški torprizem najhujže vr* dali Mehiški stavkarji so rudnike X Eagle Pas*, Te*,. 25. nov. — Is Cuslkuile j« priJUa vest, da so stavku joči rudarji dali nazj sedem rovov, M so jih zasegli pred nekaj tedni. Stavka so Ocljub t% mu nadaljuje. Rudarji zahtevajo sto odstotkov povifianjn mezde. Revolta v Tuskaniji. London, 26. nov. — Iz Rima javljajo o socialistični vstaji v Tuskaniji. Delavske čete so se o-borožilo in boji so izbruhnili v Montcvarehiju. Poslano so voja* Ske Čete, da narede mir. PENNBYLVAJ»KI KOZAKI V 8VITU. (Nadaljevanje s 1. strani). Dne 18. oktobra jo dal občinski svetovalec Doebler odvesti v o-k rajno ječo Frank MieMahona in Lesiie l^srksa, Jter sta izvrfirila zločin na 13-letni Helen May v Lan pravila svotf avtomobil po karom-bolu v Mapple drovu, kjer je bil. izvržen zločin. Spoznali so ju tudi železniški uslužbenci, ki so videli Parksa v družbi deklice na vogalu Severne Prineeve nliee in Wabiutske ceSte. In takim ljudem je podeljena moč, da čuvajo 41 jaVni red in mir". Ni hudo, če so naatopaU pwti stavkujdčSm delavcem kot divjaki. BRUSILOV UPA, DA JB VOJKA KOMflAMA (Nadaljevanje s 1. strani.) tra zmaga nemogoča brez vdikih izgub. Ko je bil vprašan, kaj misli o BalakoviČu In Petluri, je Brusilov odgovoril z nasmehom, VOJNA JE PRENEHALA! HENRY C. ZARO, BANKIR, naznanja vsem rojakom, da je vojna z Italijo končana. 'PROGLAŠEN JE MIR, DALMACIJA JE REŠENA. POMAGAJTE DOMOVINI! Kupujte jufro»lovMke dinar« — krasa, deklsr so «• po nlskl •»•ni. ker za v ta k dolar vloža« v to denar prinaša da*a«. V Jugofllaviji ja sedaj mir. Juroslsrfjs je pottols vallka in "1'^na držMv«, ki m> da primarjati a vaslui arrapafrfc* P"vtxU, 7.Mkaj bi njen dennr na imel dohra vradaoati. Val fcrval-■fci bankir vam da po najniiji ceni danar In Jamrtro ss vloft. hitite z dobivanjem svojih scmootlltov v ton. »r*ave. Vsi, ki želite dobiti uvojce v AmeHIto, J« »krsjal da hitite " «"»n, ker pred parlamentom je »akan, ki ims nsmeS aaW«"M •'Mjttuje dovoljenja za dohod ▼ Ameriko Is ta Hako saaaljevanje Ta zakon ho nedvomno kmalu aprejat in atopl takoj v lj»vno. Kavno radi ta*a hitita. Saaklr M. C. tara ja adpA aalaM '•Ji ia(. «r«d v Zagreb«, Gajava «Mm 4T III.. kjer Hns «*#» '-nih veliko fttevilo uradnikov, da to^naJ*e in Utrsja adprarij^o Mnike, predno »topi to zakon v veljava. On vam da Ja plašno jsrn- za dobavo »vojetv, ali pa da ae vam rma denar ake, a^ba na r>r'Hr nrrn. ■ " bene lumade. ki bi ugroiala sov jate. Bele v Voliuiji niso no-b«ui urmbda ui teatrrpanja proti njim laUko m\ ,Kaj pa Brusilov st> je «opet uaamohnil i« rekel: "Fran- no Poljsko, todu *e , no IVljaki pauMHni, bodo sposnali. da nejii i m* hudo nikdar v<*\ kaltor *n Ako «e h^ podajo v vojno a im> mu. tedaj ai UxW irkn|Miii ls«tn> groh. SltTtitki (liroili ruprni Jniiraft. -i laVarp« IT. Jaalj* 1#e? a Mm« Ittlaaia. Novost! Za žene in dekleta. Novosti * ■ I; »i * jh k man« >|IMW m okM, lU>t lik vaai kal* U »likat V r»* aUl nekaj kiatMaa m vala ^"mmu^ "SfeCatSiebl^* t' i Jaakllate. li^aktk tttw> •V M niti m «U 0«0 p Irr F . .._. larOirmniu «1.0*. kar ■damo aa III.H. |«rbni mm a« ta »mm. Afeo •i takoj i»aro*he *it,,i JV,«.,.. • f < N V." k 1» aa Wr«tka doka. »aaa in i u Jemo. da iUk takoj naiattta Ki avtov« Mkata a ikita ia a»N ■ > aakMvam* 4Sdw*B v ■NS ftnThi kttpon in pMuita |Mua » lu v »aataii aaan- rolkr Ml MMkl •l>p4nji I > r tU> i. Ili> kak aa potflJatvaM trot ««taio pa plataka lelo po«« KUPONi PoilJiU mi...,.....parov »aatarpv kol felota po«rkna aaaa #IM^jVam tu priloleno potlljam tfto v poltnlh apamkak ta nollljat' lo pa «ia( v r Nakita Mavo na vat dom. Naalov Ja: WESTBKN MKUCHANDISE OOMPANV. aoaa W. ctktaace Avo.. t. as. v j Cktanao. IM Wl loaa MoJa ......... Naalov....... M a« ta Ip dr tava. i JtaBHM H ZA BOŽfCNE PRAZNIKE ODPLUJE! [jPamik S. S. SAXONIA, 14,^00 ton, deo. 9. Cena kabinam IISO.00 in $6.00 vojni davak. Ctna v tr«tjetn rasradu $11«.00 ia $0.00 vojni davak. Najvadji parniki naravnost v Hamburg. Cana v tretjem ratredu aa OrfarUr« vla rtnaikurf ja $189.80 t In $5.00 rajni davak. Zastopnik ta družba Ja r vaiam maitu ali prav bliao tam. j m --'.t ■ •• Ulj Usum^mI, apvtta CiLAVNl STA*, SSST-SS tO. LAWiDALE AVl , crtff AtlO fCL^NOIS Izrrievafni odbor. UflUVNI OOSM, lili •HIN .L ...... iMNSk. asa Mas tok SOLNIIlU OttktK y.w *— - »■ ■lili rviivvvi| SIS Plaraa 9U SvaUtk. Mina. ^aMa «a«Hk »aa rs. Mma. K « Aataa laka. Sap UM, Om .«^ m Ua Kuk.r, a«, aaa. O«kan. mi,... , Nadzorni odbor. UMIT watoftan M, CaMlaaoaS, Okta Jakak AmkraOM, . jL . I . Tiskovni odbor. Jaka Ue*ma4 ta l$Mt MMaaM. \ Zdruiitreni odbor. W Čklaaaa« ia a n. r. i. BtflAI aurokraffkf SLOVENSKI ZDRAVNIK r I»asn«ylvanlil nt. M. Miio|evič Islea t Orades as l^sjatskata. in U Woo4 št** PITT8BUBGN. PA. ra. loi. ZDKAVKZE Uradna nh ib 110 «00 ijutrsj t,, I- j lakka napravila »vajaaai r deaiavlal, aka JU" pafUsi« p rimam« tisls daanrja. Id saj jim ba r pstssl la padpara as prljsa* sajla baAllss prssslka. Vask rajak Ja dal las la lavriltl, kar kraaa »a »adaj laka paaaal. kal U alkall praj. Vtakda jlk pMb lakka tsist la kllra pa daavsaai Wss. aavadalm ali pa krs|aaralsi •asia okrnita ca da aala baalaa H a nama I > I »Pan ^ ■ ■ '»a 'f Premislite dobre, komu M r psUUitiv v stari kraj ali pa Urimo r Hm asgoliToH ia riorabe, vsak skala postati hitro bogat, aa gleda aa srojaga blilnjsga. Basni sgaatjs ia atkot-ai bankirji vastsjo povsod, kakor aobs pa daljo. - V teh časih ss stsrijo r denarasta proasta aepri^skoraas u praks starim Ukuleaim ia prsmafeim tvrdkam; kaka bo ps malin oeizkolenim Ustnikom mogols izpolniti svojs nautamaljana ob-ljuba, jo rAiko rprtlanjs. Nals denarno pottljstrs ss sadaji las po nori trasi in as nori aaiia primarna sedanjim razmeram r Brropi dorolj hitra ia saaes-Ijlro ispla^njejo. Denar nam je poslati najboljs po Domestie Ifnasr Ordsr, sil ps po Nsw Tork Bank Draft. TVtDKA FRANK SAKSER, I N. Y. BA 1S8 Second Avtniif, nm Vork rnmmmmmmmmm ki va« dala drafaval/a vas paJatslls Isdl aa drapa baaiaa paala la plada palUjalr« danarja a daMlsa. Ca Mila ^sbM avs|- aa la daslavlaa, akraita as as saa. P rada- Um * - ^k^ »i-al- ..a u. i. poraiiv^^a vep^e savaspv VPVM •»? paalralka ja talaa. aalldsa la aajaaaajfa. Bilo aa kakariaakall apravSk v dasiarlal, akrslla as vcalaj da asls lardka, kar aas Vi® pdil® V p^p^is® BS® davalj«lva v*ak#m«, hI as abrss da psa. Val parvail aa daiaja kraaplaJs*, Mira Is ........ 'T i 4VSTBUSKI TO/AKL llalld, Id se bili rojaki r oa-strljslri rajdb aa teaa srsto^as '>»J«*jo aa brat platna navodila In nsavatl aa traa karkoli '"»j^ta; v«mo piAita in upratajU vaiapa krvatakapa ad drAava pa-baaklrja • HENRY ZARO, 39 COOPElfc MATIJA IKIIDII jam notar aa Amsrtka te dtertkraJ.^^^ •IST On Id si jo Mfea k sebi. — ali pa rjftm dsnar. — V raab pravnih te aotsrskfli poslih pa a ssdavah. kt ao r trasi s pot o vso ja« rsdih Ijttftf It starairs kraja, se obrnile nanj. pa boeto r raeb tadnroljal, sakaj. oa ia aa ras. a si bodite t,•. —— NEW YORK, N. Y. s ra- ja bllzo. Najbolje, najcenaje in najpotrabnaj^l dar za va£a aorodnike v domovini ja danar. Malo doiarjtv vatl-ko kron. lil polijemo val danar po tiajnlijm tonu, (»r ja izpl*čan vaUram kraju hitro in točao, nakar vam po nekaj Udhfh a potrdilom in laaOtoročnim podpiaom prejemnica dokaftomo to. NEMETH STATE BANK Laži - zadružne prodajalni v pravi luCi. (PJie Dorothj WalUm.) (Konec.) 4) Pooblaščeni upravitelji imajo pravico posoditi denar ali §i izposoditi od vsake korporacije, v kateri imajo vlofen denar. 5) Pooblaščeni upravitelji 1-nuijo pravico nastaviti in izMrsti vse agente, nradnfte, odbornike, itd. 6) Pooblaščeni upravitelji niso odgovorni ca storjene napake in nino dolžni položiti varlčine za delo, katerega upravljajo za to I>odjetje. 7) Pooblaščeni upravitelji imajo pravico dolomiti odškodnino ca in vsakega uradnika, odbornika, itd. in lahko plavajo tem odškodnino, ki ne ame presegati štiri in pol odstotkov vaeh dohodkov v tem podjetju. (Ne štiri in pol odstotkov od čistega dobička,ampak štiri in pol odstotkov oodje, kiskupno vladajo in slepijo 200,000 žrtev, ki nimajo prav nikake pravice in niti ene zaslomibe, akoravno lastu-jejo delnice. Po članuki karti, katero d/)bi sleherni, kdor kupi ka-ko delnico in katero mora izpol-niti slehrni, kdor hoče postati član te organkacije, je upravi len samo do "dobrovoljnih inte-rr*nov" v družbi. Člani niso ni-ka-ki delničarji in tudi nimajo onih pravic, katere imajo delni čarji kslkcga podjetja. Nimajo niti pravic« določiti, v kake namene naj se vporabi njih vplača ni deleš. Vse to preskrbijo poob lafičeni upravitelji. Vse kar imajo ti člani je sladka beseda agentov, ki ofbljubujejo, da bodo dobili iz plačanih po sedem ali osem odstotkov in da dobijo po pet, od stoikov odbitka od zalkupljene vsote, razun pri moki, sladkorju, surovem maslu in milu. Kdor kupi te potrebšSin«, ne dobi nikake ga odbitka: Da povrni jo kake odstotike od kupljenega blaga o ziroma potrebščin je vse nam o vada za lahkomiselne odjemalce, ki mislijo, da dobijo potrebščine nekoliko ceneje kot pa v drugih prodajalnah. Toda ako bi prodajali v prodajalnah vse potrebšči ne n kakim odbitkom, bi se drugi trgovci združili napram njim in vsled tega pa vedno prodajajo po razmerno visokih cenah in potem pa po vrnejo pri nekaterih stvareh popurft in na ta način suge-stirajo odjemalcem, da kupujejo eeneje. Ako bi pa katera gospodi nja primerjala cene v teh 'zadrug nrh" prodajalnah s eenami v drugih trgovinalh, bi kmalu prišla do • zaključka, da ne prihrani niti centa. Deleži, katere vplačajo člani te "zadružne" zveze, najmanja vso-ts r>0 dolnrjev, je takorekoč lastnima Parkerja, Coeja In llawkln aons. Ta trojica razpolagn n tem densrjom, kakor ae ji le poljubi