Naročnina mesečno 25 L)iu, zu iuo/.еш-stvo 4(i Diu — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitar |evi ul. b/llt SLOVENEC Cek. račun: Ljnb-Iјапа št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Teletom uredništvu ilnevAa služba 2090. - nočna 2496. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen poni leljka in dneva po praznike Zakaj je padel Tardieu Mi nalašč nismo komentirali francoske vladne krize, du bi se nam ne moglo očitati, da smo se prenaglili ali pu, da smo gledali nn dogodke enostransko. Danes pa ležijo pred nami avtentična poročila o bližnjih in daljnih vzrokih, ki so dovedli do demisife vlade, kateri je z malim presledkom predsedoval skoroda eno leto simpatični Andrč Tardieu. Začasa vladnih kriz padajo tako zvani zgodovinski izreki. Tudi tokrat niso izostali. »Dežela je žejna svobode*, se je izrazil Leon BI um, vodja socialistov; »Francija bo sedaj zadihala svobodno«, se je iznebil Daladier, voditelj radikalnih socialistov; »zgodovina gre svojo pot naprej«, je duhovito zaokrožil 84 let stari framason Bienvenu-Martin, ko se mu je posrečila intriga v senatu, ki je strmoglavila vlado. Voditelji strank, ki defilirajo v nepreglednih vrslali v elizejsko palačo, da predsednika republike razsvetlijo o položaju, imajo tudi navado vreči med novinane kakšen politični orakel, svečano in tajinetveno. Lepe besede padajo o narodu, ki misli, o ljudskih željah, ki silijo v to in to smer, o domovini in patriotičnem razpoloženju, ki stavljata te in te naloge, o demokraciji, ki nalaga le in one žrlve. Razprašimo sedanjo francosko vladno krizo vse te politične neiskrenosti in poglejmo, kakšni motivi so bili odločilni pri zarotnikih v senatski zbornici. Našli bomo en daljni vzrok, en bližnji vzrok in eno priliko. Daljni vzrok je naglasil senator Hery sam v svojem govoru, ki je povzročil ostavko ministrstva vsaj na zunaj, ker v zakulisju je bila njena usoda zapečatena že dva tednu. Senator IIery, eden izmed najsurovo ših verskih nasprotnikov iz tiste generacije, ki je leta 1902 započela kulturni boj v Franciji, se je v drugi polovici svojega govora pečal s priljubljeno temo o antiklerikalizmu. Zn te vrste ljudi je vojna šla mimo brez vsakega sledu, ostali so to, kar so bili pred 25 leti, okameneli v svojih nazorih, katere je svetovna zgodovina okrog njih že stokrat izrazito demantirala. Senator Hory je z začudenjem »ugotovil, kako rase vpliv katoliške cerkve ravno nn mladinskem vzgojnem polju. V svojih patronažah ali cerkvenih udruženjih je Cerkev napravila osvojevalni naskok na francosko mladino. Vlada pa ne samo lega početja ne vidi v svoji zaslepljenosti, ampak ga celo podpira. Tako so občine podpirale z denarjem delovanje cerkvenih društev, ne da bi se našla republikanska vlada, ki bi bila izdajstvo preprečila.« Senator Hery je naravnost ogorčen, da ima Cerkev zopel nekaj premoženja, ko je preteklo šele komaj 25 let, odkar je bila od patriotične republikanske vlade Combeso-vega kova popolnoma razlaščena. In sedanja vlada mirno gleda to početje! Nadalje se govornik lože ni mogel zadosti načuditi, da so katoliški redovi cetali v Franciji. Saj jih i svo e velike odgovornosti pred kraljem, domovino in bodočnostjo — biti zvest čuvar nad poslovanjem banskib uradov in institucij. Toda jaz pričakujem od vas, gospodje, še več, še mnogo več: da namreč v svoje delo položile vso svojo dušo in vse svoje srce, vso svojo ljubezen in udanost do kralja in domovine ter do naroda, zlasti do našega malega človeka. Vedno moramo imeti pred očmi in gojiti vse punoge narodovega življenja, naj se javljajo v katerikoli obliki; toda zavedati se moramo, da sta glavna stebra naše domovine kmet in zemlja. Zato moramo posebno brigo posvetiti našemu kmetu in delavcu kol glavnini produktivnim silam narodnega gespodarstva. Kar se tiče smernic našega dela, nam jih je jasno začrtal naš ljubljeni veliki kralj Aleksander v svojem historičnem manifestu 6. januarja in v osnovnem zakonu o novi uredbi kraljevine Jugoslavije 3. oktobra lanskega leta, s katerim je bila ustanovljena tudi dravska banovina. Navodila za | poslovanje, ki so veljala za mojega predhodnika na tem mestu, prvega bana dravske banovine, g. ministra inž. Dušana Serneca, veljajo brez izpremem-be tudi zu mene. Delo, započeto od mojega predhodnika, za koncentracijo vseh narodnih konstruktivnih sil, hočem nadaljevati, razširiti, poglobiti, dovršiti. Pri leni računam na podporo vseli Slovencev. Kdor je pravi ugoslovanski patriot, ne sme obstati ob strani in šo manj delo ovirati. In kakor so pri skupnem delil vsi dobrodošli, ki imajo dobro voljo, ne sme biti in ne bo dovoljeno nobenemu, da to delo, ki ima edini cilj, da dvigne narod in državo, kakorkoli ovira. Osnovna ideja vsemu našemu dolu mora biti državno in narodno edinstvo ter ljubezen in udanost do naše skupne domovine, velike in močne Jugoslavije, kateri moramo vsi brez izjeme služiti. Moj cilj jo ustvariti iz dravske banovine pokrajino. ki bo po svoji nacionalni jugoslovanski zavesti, po svoji narodni disciplini in po svojem vzornem gospodarstvu postala vzor ostalim krajem naše velike domovine, fionos našo države in pravi biser v svelli jugoslovanski kroni. Ljubezen do domovine pa zahteva tudi bratsko ljubezen, strpnosl in medsebojno spoštovanje. Nad vsem leni mora iti nesebično in pošteno delo, katero mora temeljiti na etičnih načelih, kajti ta edina morejo donesii trajen uspeli. To so moja načela, katerih ne hočem pri svojem delu držati in katerih se moramo držali vsi, da dosežemo zastavljeni si cilj. Zaključujem z izjavo zahvalnosti, ljubezni in neomajno udnnosti Nj. Vel. kralju Aleksandru in njegovemu vzvišenemu donni iii z izjavo vernosti in globokega spoštovanja prvemu pomočniku NJ. Vel, kralja, predsedniku vlade a Petru /ivkoviču in kraljevski vladi. Žive! Nj. Vel. kralj Meksander! Prisotni so se z navdušenjem pridružili vzkliku g. bana ter trikrat zaklicali »Živijo krnijk Govor pomočnika g. dr. Pirkmajerja Nato je nagovoril g. bana dosedanji vrši let: doiir nosti j>omočnik g. dr. Olinar Pirkmajer z naslednjimi besedami: Smatram za svojo dolžnost, da se g. banu prav prisrčno zahvalim za bodrilne besede na vodeče uradništvo in za smernice, ki jih je določil za bodoče poslovanje. Lahko izjavljam, da jemljemo vsi pritrdilno na znanje vaše lepe besede, zagotavljajoč vas, da bomo nadaljevali delo s potrebno požrtvovalnostjo, pa ludi z zadovoljstvom, ker se zavedamo. da se vodi dravska banovina in mjena uprava v zmisiu januarskega manifesta Nj. Veličanstva, v duhu j>rizadevanj našega vladarja, do katerega nns veže ne le najglobokejša udanost in spoštovanje, temveč tudi navdušeno občudovanje ter neomajljiva vera v uspeh njegovih velikih prizadevanj. Vsi smo prepričani, da bodo vaši in n.išl napori rodili najboljše rezultate, ako bomo imeli pred očmi dejstvo, da jo uprava občutljiv mehanizem, ki reagira na vsako motnjo in pogreško, (hi počiva življenje državo nn upravi, ki lahko državni organizem krepi ali pu slabi. Od uprave jo odvisen tempo kulturnega iu ekonomskega napredovanja države, od aktivnosti in sposobnosti upravnih organov je leda1] odvisna sreča, blagostanje iu kultura naroda. Zavedajoč se tega in ker vsi naš narod iu svojo z velikimi žrtvami ustvarjeno državo ljubimo, smo pripravljeni polom svojo službo nuditi tej naši državi ne io to, kar nam velevajo zapisani zakoni in norme, temveč tekmovati v požrtvovalnosti. da i kar največ koristim« lev '.'im več pripomoremo do zdravega napredka in koristnega razvoja našo ljubljene domovine. Samo zn onega, katerega vodijo tako idealni niottvi, je mesto v naši upravni službi in jaz sem prepričan, du sloje pred vami, g. ban, možje, ki vsi tako razumejo svojo .-lužbo in ki se svojega jmložaja in svojih dolžnosti v polni meri zavedajo. V leni prepričanju vas, g. ban, še posebej pozdravljam ter izražam nado, da vam bo složno in smotreno delovanje, podprto s strokovnim znanjem vaših no-trudnikov, prineslo obilo uspehov v blagor naše lepe dravske banovine in v proevii naše ljubljene Jugoslavije, ti. pomočnik dr. l'irkmajer je nato predelavi! g. banu vse prisotne načelnike in šefe odsekov. Sokol m učiteljstvo NareJba prosvetnega min isfrstva ljudskemu in meščanskemu učiteljstvu Belgrad, 9. dec. AA. Minister za prosveto jc izdal naslednjo naredbo vsem šolskim nadzora.kom, upraviteljem, učiteljem in učiteljicam meščanskih in narodnih šol: 1. Da streme po tem, da se v najkrajšem času seznanijo z zakonom o Sokolu kraljevine Jugoslavije, z njegovimi statuti, organizacijo in poslovanjem, da urede pouk v skladu z obveznim telesnim odgajanjein po načelih sokolstva, dalje da se poufe o ugodnostih za vojne obveznike, bivše člane Sokola pri službi v kadru, zlasti pa se seznanijo s sokolskimi ideali iz Tjršcvega sokolskega sistema, ki jim jo enako potreben za izvajanje občega telesnega pouka kakor tudi odgajanjc dccc v šolah in pri delu za splošno vzgojo. 2. Da aktivno sodelujejo neposredno in posredno pri krepitvi sokolske ideje v našem narodu in da se udeležujejo dela v sokolstvu, zlasti pri prosvetnih odborih sokolskih društev in kmetskih sokolskih čet. 3. Da so v mestih, kjer ni sokolskih društev, trudijo skupno z drugimi državnimi organizacijami in zainteresiranimi osebami pri najbližji sokolski župi ali sokolskem društvu, da so sokolsko društvo čimprej ustanovi in uredi. 4. Da sc trudijo za to. tla sc s pomočjo sokolskega društva v najbližjem mestu ustanove povsod po vaseh kmetske sokolske čete in da delajo z narodnimi intelektualci za moralni odgoj mladine in odraslih. 5. Da seznanijo prebivalstvo svojega kraja z ugodnostmi, ki jih imajo Sokoli pri roku v kadru in pod kakimi pogoji (n. pr. skrajšani rok 30 dni odnosno poldrugi mesec, prednost pri napredovanju, olajšave pri dopustu itil.). 6. Da pomagajo Sokolu pri pobijanju alkoholizmu in izvajanju varčnosti in širjenju zdravja med prebivalstvom. 7. I)a popularizirajo splošno in telesno sokolsko vzgojo v šoli, da izvajajo telesne vaje po Tjršcvcm sokolskem sistemu. Splošna so-kolska vzgoja se bo izvajala po splošnih sokolskih načelih. Javne vaje dece sc lahko izvajajo s sodelovanjem strokovnih in prigodnili prednikov Sokola, če so slučajno pri roki in fe bi jih odredil krajevni Sokol. 8. Da ne ovirajo dela Sokolu pri učencih, ki jim jc po členil 9. zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije dovoljeno pripadali Sokolu, šolski prostori, v kolikor jc to mogoče, s« na razpolago Sokolu dotičucga kraja. 9. Da posečajn tečaje in predavanja, ki jih priredi sokolska zveza kraljevine Jugoslavije po svojih društvih in žtipuli za seznanjanje učiteljev in učiteljic s sokolstvnm. Banski okrajni nadzorniki morajo oh sodelovanju upraviteljev meščanskih in narodnih šol paziti na delo podrejenega osebja v svrho krepitve in širjenj« sokolstva in morajo o tem računati starešinska poročila vsakega učitelja in učiteljico odnosno upravitelja in šolskega nadzornika. Razen tega bodo ministrstvu v svojih trimesečnih, polletnih in letnih poro čilih poslali predloge o delu podrejenega jim osebja na tem polju. Podrobna navodila za ustanavljanje sokolskih društev in kmcfskili sokolskih čet in glede dela v njih ho zahtevalo od najbližjih sokolskih društev samo ministrstvo za prosveto. Ko jih dobi od zveze Sokola kraljevine Jugoslavijo, jih pošlje vsem prosvetnim organizacijam. Razorožitev Julijske pokrajine Oddaja orožja se ne vrši brez humorja Te dni je začelo prebivalstvo Goriške, Trsta in okolice ter Krasa v smislu znane naredhe pre-fekta Doimpierija od 7. t. m. oddajati vse orožje, ki ga posamezniki posedujejo. Oblasti to naredbo utemeljujejo s tem, da se v obmejnih pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci, še vedno Apaža delovanje prevratnih elementov. Okolnost, da v teh krajih zločini političnega značaja zoper posamezne osebe in naprave nočejo ponehati, je prisilila prefekta do tega radikalnega sredstva. Najbolj je napotila oblast do tega koraka senzacijonelna najdba ogromne količine razstreli v-nih snovi v Ročinju pri Gorici. Ta matereal je ba:e v zelo dobrem stanju ohranjen. Policijo je ta najdba zelo zaskrbela. Seveda je v teku preiskava, odkod ta malerijal izhaja in v kakšne namene da je bil ohranjen. Italijanski listi pa trdijo, da se je v raznih kavernah našlo tudi strelno orožje. Čeprav je bila oddaja orožja zaukazana šele 8. t. m., ic na primer prebivalstvo goriškega mesta prefekturo že 7. t. m., ko je bila naredba komaj objavljena, naravnost obleglo. Ljudje niso prinesli samo lovskih in vojaških pušk, »plen minule vojne,« ter revolverjev, ampak tudi srednjeveške muškete in cel6 strelske loke, takozvane »archibuze«; med reznim orožjem pa so se poleg lovskih nožev in bajonetov bleščale ludi helebardel To je orožje, ki je krasilo dozdaj dvorane raznih gradov in pa tudi meščanskih hiš. Dosli smeha so pa povzročili tudi oni miroljubni meščani, ki so prišli oddat razne sulice, loke in fičafaje, s katerimi so imeli okrašene svoje sobe kot dajr kakšnega pomorščaka, ki je te stvari prinesel iz Afrike. Seveda — naredba g. prefekta je drakonično stroga in veli oddati vsake vrste orožje, izvzemši kuhinjskih in mesarskih nožev pa žepnih nožičkov za ostrenje svinčnikov in trebljenje nohtov. Policisti so seveda imeli veliko dela, ker so morali vsako orožje zapisati in zaznamovati, d;, g.i v svojem času, ko bo namen stroge odredbe dosežen, lastnikom vrnejo. To velja, sc razume, samo za ono orožje, ki jn po lastnikih bilo svojčas pravilno prijavljeno; tisti pa, ki so oddali neprijavljeno orožje, bodo seveda plačali kazen, ki gotovo ne bo majhna. Ljudje so poleg orožja prinesli tudi inun'-cijo; razume se, da lovsko. Dozdaj jc bilo oddanega nad -4000 kosov orožja. Rok, izprva določen na 24' ur, je bil za 12 ur podaljšan. ludi v provinci se jc orožje hitro iu brez incidentov na karabinjerskih postajah oddalo; število izročenega orožja pa sc ni znano. Sedaj bu varnostna oblast začela poizvedovati in preiskava!«, kdo orožj;i ni oddal, oziroma bo za njim stikala. Na ta način upa, da bo dobil v pest one, ki orožje v nedovoljene namene skrivajo. Najbolj piizadeli so zaradi oddaje seveda lovci, ki so se morali od svoje ljubljene risanke za deij časa ločili in to baš v času, ko sc zajčki v tako obileru številu naravnost pred pragom hiše veselo pasejo. Dr.Marmkovič odpotoval v Atene Belgrad, 9. dec. I. Zunanji minister dr. Voja Harinkovič je danes odpotoval v Atene, kjer ho ostal, kakor sino žc poročali, do nadaljnjega. Z njim so odpotovali njegova soproga, grški poslanik v Belgradu Mclas. ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministra Karovif, šel kabineta Kovaeevič, osebni tajnik Kosta Pavlovi«". Ministra so na kolodvor spremili višji uradniki zunanjega ministra na čelu s pomočnikom zunanjega ministra Fotičcm in osobje grškega poslaništva. Za časa bivanja Voja Marinkoviča v Grčiji ho namestnik zunanjega ministra minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi. Učiteljske vesti Za kontraktualne učitelje so postavljeni učitelji iz Italije: Kragelj-Žuber Terezija v Solčavi, okr. Gornji Grad; Vončina Albina v Črno, okr Prevalje; Legiša Henrik v Rajhenav. okr Kočevje; Medvež Anton v Cadrež, okr. Krško; Majnik Anion v Žverce, okr. Novo mesto; Savnik Kazimir v Liboje, okr. Celje; Pohar v Šmarje pri Jelšah; Be sednjak Gabrijela v Svetli potok. okr. Kočevje; Sli-bar Vera v Dvorsko vas, okr. Kočevje; Sega Ivana v Dolenjo vas. okr. Kočevje. Napredovali so iz 5. v 4. skupino: Lenartič j Marija, Grmovšek Ljubislava, Žolnir Bogdan, Kav ; čič Jadviga, Strez Boris, Kljun Karolina. jerebas Sofija, Roje Perfelija, šiuner Ida, Tivadar Janez, Kurbus Milena, Vrškovnik Oskar, Iskra Zora. Uran-| kar Marija, Verčkovnik Miroslava. Klein Karolina, Korbar Vladimir, Hauptman Maksa, Kotnik Ana, Božič Antonija, Globokar Ivana, Ambrožič Angela, Gabijena Ivana, Kavčič Antonija, Verdir Stanislava, Vehovc Marjeta, Grabelšek Karlo. Iz 4. v 3. skupino: Skabič Zeljko. Bele Deniza, 1 Jelene Bo/.ena, Ilerzog Gabrijela, Podbevšek-Ravni-kar Štefanija. Habič-Znidaršič Justina, Vokač Ivan, Dragaš-Peršič Anica, »iol Marija, Hiršman Vida, Fakin Fanja, Inkret Alfonz, Radin Mira. Strah-| Vardijan Angela, Oman Oton, Kavčič Draga, Rape , Ladislav, Bačič Ljubomir. Po službeni potrebi je premeščena Burdan Marija iz Kastve v Plešce, čaharski okraj. ^tra« 2 vSLOVENEČ", dno 10. decembra 11Ш. Stev. 28!. Anglija se približuje Jugoslaviji Rusko-italijansho prijateljstvo vznemirja angleško admiralileto — Angleška vlada odobrava prihod angleškega kapAata v jugoslovansko industrijo London. 0 dec os. V tukajSnji C1TV vlada ie vedno zanimanje м nepričakovan pojav angle-.škega denarja na jugoslovanskem trgu. Znano je, da je Sclecticm Trust v Londonu kupil bogate svinčene in cmkovno rudnike v Trobči, kakih 100 km -ovorno od Skoplja, in sicer z-a lepo vsoto 1,875.(44* iimtov ali v našem denarju pol mlljarde dinarjev. Otvoritve sla se udeležila jugoslovanski kralj in )hi nalogu angleške vlade tudi hritski jxxtanik Henderson. Nadalje jo prišlo v javnost, da je društvo llaylor-Botson & Co. prevzelo iz rudnika Lubja \Tsako loto 800.000 ton železno rude, katero bo prevažalo preko jugoslovanskega pristanišča Rakar, kjer se bo v to svrho zgradilo večje skladišče. Zadnje dni se je celo govorilo, da se zanima znana velika gradbena tvrdka Yarro\v & Co. v Gla^povvu za razširitev hakarskega pristanišča, in sicer v smeri proti |fewljevici. Ista družba je Ivaje bila pripravljena prevzeti zgradbi-« železnice, ki bi vezala Kotov z zaledjem. Finančni krogi, ki so do sedaj bili zelo apatični napram kraljevini Jugoslaviji, izjavljajo brez «wkega prikrivanja, da je nova usmeritev britanske finančne politike v bližnjem orijentu postala nujna vsled vodilne vloge. Vi jo polagoma prevzema kraljevina Jugoslavija v tem delu Evrope. Sestanek mod sovjetskim zunanjim ministrom Litvinovom ter italijanskim ministrom za zunanje zadeve Gran- dijeui v Milanu jo povzročil precej nervoznosti ne samo v angleški javnosti, ampak tudi v krogih vlade, posobno pa pri vrhovni komandi vojno mornarico. Italijanska aktivna politika v smeri proti Grčiji in Turčiji jo i vala enake posledice. Angleška admiraliteta so očividno boji, da bi italijansko brodovje, zvezano z grškim in turškim, ne zadobilo premoči v vzhodnem Sredozemlju. Morski rokav mod Afriko in med Sicilijo meri samo 160 km. Anglija mora naravno ivazili, da ta pomorska pot ostane popolnoma svobodna. Ta skrb za svobodo svojih iHiniorskih eosla jc pri Angliji tem bolj razumljiva, ker je Italija na južnem obrežju Sicilije v bližini m osi a Maršala, ler na okoliških otokih zgradila velikanske pomorske trdnjave, ki naj služijo za opirališčo njenemu brodovju. Nedavni obisk angleškega vojnega brodovja v Črnem morju, in sicer v romunskem pristanišču Konstanca .io po tukajšnjih domnevanjih v zvezi z novo angleško pomorsko politiko. Razširila so je celo vest, da je ob tej priliki romunska vlada pri-i stala na lo, da ponudi Konstanco kot opirališče za angleško brodov.ie v slučaju kakih nesporazumov s sovjetsko Rusijo, posebno če bi slo.lnja ogrožala svobodo Oardanel in Bosporja. Tuvii dnevno časopisje so odkrito bavi s ]k>-trobo preusmeritve angleške vzhodne politike. Konservativni listi, ki so v rokah lorda Rothermeere, [ prijatelja Madjarsko, se drži seveda rezervirano, j toda liberalni tisk. kot mi Novvs Chronicle ali pa »Star« in »Mancheslor (iuardlan- pa odločno zahteva, da naj brilska vlada čuva življenjske interese Velike Britanije na jugovzhodnem delu Evrope proti morebitnim nakanam kakega novega sredozemskega imperializma. Angleški zunanji minister jo v državnem zboru o priliki, ko poslanci smejo slavljatl vprašanja im ministre, odgovoril labourt-stičneinu poslaucU Klrkvvoodu, da vlada njegovega veličanstva skrbno zasleduje vse pojave na mednarodnem političnem polju, ler da bo uvoječasno dala parlamentu vse iztrebile informacijo, Kiiln. 9. doc. os. . Kolnische Zcitung« prinaša kratko notico od svojega balkanskega poročevalca, ki opozarja na nov pojav v evropski politiki, ki obstoji v zbližanju med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. To dejstvo jo |h> njegovem mnenju velike važnosti, ker se lahko od italijanske slraui razlaga kot zelo posrečena protipoteza proli obkiožovalni politiki apeninske velesile. Zagreb, 9. dec. ž. Angleška dramatična skupina Brilish Pla.vers, ki je na turneji po Jugoslaviji, je bila sprejeta z velikim navdušenjem in odkritosrčnimi izrazi prijateljstva. Igralci so zagotovili, da so za našo zemljo navdušeni in da bodo v tem prave,u delovali za ožje sodelovanje med obema narodoma kadar se v rnejo v domovino. Brezposelnost po svetu Belgrad, 9. doe. FV> zadnjih podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo sa socialno politiko in nar. zdravje, je hita v različnih državah ta-le slika brezposelnosti: V Avstriji je bilo število podpiranih delavcev konec septembra t. 1. 163.906. V istem Času lanskega leta je bilo te število 104.947. V Belgiji .je bilo po uradni statisUki sindikalnih organizacij konec meseca julija t. 1. 15.302 delavcev popolnoma brezposelnih, 48.608 deloma brezposelnih. Kon konec oktobra registriranih nn javnih borzah dela 3.258.000 popolnoma brezposelnih (Umi isti mesec 1.537.146). število podpor je jx>skočilo ta mesec za 93.625. Na Poljskem je bilo konec julija v težki in tekstilni industriji 170.665 popolnoma brezposelnih. lani ob istem času 84.300. V Romuniji konec septembra lotos 39.110 brezposelnih, lani pa 5171. Na švedskem je bilo po izročilih sindikalnih organizacij konec septembra t. I. 30.800 brezposelnih, lani pa 22.271. Nu Češkoslovaškem jo bilo po statistiki socialnih institucij konec junija I. 1. 46.800. konec avgustu 52.594 popolnoma brezposelnih, julija t. 1-pa je lo število naraslo mi 103.860 avgusta pa na 369.916. Na Japonskem jo bilo konec avgusta 268.590 brezposelnih, v Kanadi konec julija lani 7651, letos pa 19.600 brezposelnih industrijskih delavcev. V ameriških Združenih dr in v ali je bil odstotek brezposelnih kom*-, avgusta 1929 0%, letos isti mesec pu 22% celokupnega delavstva. Ce štejemo število brezposelnih, dobimo okoli 5 milijonov. Meti večjimi industrijskimi drŽavami je edino Francija tako rekoč breei brezposelnih. Konec septembra t. 1. je bilo 978 delavcem trobu dali podporo. V Jugoslaviji Je vpraSanje brezposelnosti tnko-lu: Junija je bilo prijavljenih 26.400 brezposelnih. od tega 21.028 moških in 1778 ncnsk. Ponudlie deln so bile izvršeno t 01173 primerih, delo je dohilo 1128, odpotovalo je in drugih brezposelnih ostalo 21.988, ud tega I8.il 11 moških in 3170 žensk. Odgovarjajoče številke v Istrvn mesecu lani so bile 18.3fit) brezposelnih, od tt^gii 15.360 moških in 3700 žensk. Ponudb je bilo (>424, v delo stopilo 3707. odsotnih in ostalih 11.593, otl tega 11.1134 moških in 2649 žensk. Oktobra lega lela je ostalo iz prejšnjega meseca brezposelnih 5975. v toku meseca je to -lovilo naraslo nn nadaljnjih 11.216 prijav. Na račun podpor jo bilo izdano ta mesec 218.445 Din. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo. iitegno biti na vsem svetu 12 do 15 milijonov vseli brezposelnih. Mod glavnimi njenimi vzroki se navoja v prvi vrsli gt^potArska depresij;;, ra-een tetra pu tudi zastoj v prodaji narodnih proizvodov. Otvoritev poljskega se'ma Switalski, novi sejmski maršal iziavlja, da ne bo upošteval parlamentarne imunitete Varšava, o. dec. kk. Novi poljski sejm je bil danes otvorjen s kratko poslanico državnega predsednika, ki jo je prečita! ministrski predsednik Sla-vvok in v kateri se zopet označuje sprememba usia-ve kot najnujnejša naloga države. Na ministrskih klopeh ie manjkal Pilsudski. Izoslali so vsi člani demokratskega levega bloka in večina zastopnikov narodnih manjšin. Komunisti so motili ministrskega predsednika ^lavvek.i s klici: Proč s fašistično vlado!*, nakar so jih sejmski stražniki s silo izgnali iz sejne dvorane. Nato sc je pričela zaprisega poslancev, h kateri so prišli tudi člani levice in narodnih manjšin. Blok levice pripravlja izjavo, ki je naperjena ]»reti volivnemu pravu in dogodkom v Brest-Litovskem. Ob koncu je bil izvoljen za sejmskega maršala z 238 glasovi bivši ministrski predsednik dr. Svvitalski. Manjšine so deloma na glasovnice demonstrativno napisale samo besedi »Brest-Litovsk«. Novi sejmski maršal je prevzel svoje mesto šele potem, ko jc govoril s predsednikom republike in je podal potem izjavo, v kateri je že napovedal, da v smislu idej Pdsudskega ue bo vpošteval parlamentarne imunitete. Po njegovem mnenju so glavne naloge parlamenta omejitev debat in tesno sodelovanje г vlado. Tudi dnevne rede I posameznih sej bo do'očal samo soglasno z vlado I in bo svoj posel kot voditelj razprav ventil samo ! tako dolgo, dokler bo imel zaupanje državnega predsednika. Volitev podpredsednika sc je odgodila na jutri. Laval sestavila novo vlado Težka izbira med radikalnimi socialisti in Tardieujem Pariz. 9. dec. kk. Po preteku štirih dni se vladna kriza v Franciji še vedno ni približala rešitvi. Prizadevanju mandatarja Lavala pa so je vendar posrečilo doseči v političnem položaju, da je napetost precej popustila. AII si jo s tem svoj uspeh že zagotovil, se bo šele videlo. Gotovo jo, da še nt rešen problem, kako naj bi sprijaznili dosedanjo Tardieujevo večino z radikali. Laval sam je poudarjal, da smatra sodelovanje Tardieuja v svojem kabinetu ceiiditio sine <|ua ncn. Dalje je izjavil, da so bo šele danes loffl razdelitve ministrskih porl-foljev. Socialistični >Populaire nadaljuje svojo kampanjo proti Tardieuju in pravi: Bilo bi neznosno. če bi >e Tardieu. mož. ki je v poslanski zbornici z neresničnimi izjavami branil ministre, kompromitirane v Oustricove a škandalu, zopel mogel pojaviti v vladi. Tudi >Quotidien- izjavlja, da se ministrstvu Laval-Tardieu ne more več zaupati kakor ministrstvu Tardieu-Laval. >Excelsior smatra, da bo Leva! s Tardieujevo podporo moral uspeti. Briand bi> po vsej priliki obdržal zunanje ministrstvo, Maginot prevzame vojno ministrstvo, a trgovinsko ministrstvo bo vodil šo nadalje Flandin. Pariz. 9. dec. kk. Kriza francoske vlado je postala stacionarna. Laval, ki ee žo 24 ur prizadeva lešiti nasprotstva, zaradi katerih je padel Barthou, še ni mogel premagati težki>č. Položaj se je od včeraj kompliciral. ker nameravano, s strani radikalnih socialistov predlagano kompromisno rešitev onemogoča sklep Marinovo skupine, kateri zahteva oficielno zastopstvo te skupine v novem kabinetu. Levica je zelo vznevoljena zaradi izjave Levala. da nikakor ne bo sestavil svojega kabineta brez Tardieuja. Pariz, 9. dec. AA. Jutrišnji Temps piše, da hočejo nionopoli/.irati radikalni socialisti republikanski duh in onemogočiti vsako vlado, razen če bo senat radikalom pustil, da uresničijo svoje diktatorske sanje. Velika nesreča na Sušaku Lesen pomol se poruši! — 4 mrtvi, več ratifenih Sušak, o. dcc. ž. Danes ob 1 popoldne se je zgodila v sušaškem pristanišču težka nesreča, pri kateri so prišle ob življenje štiri osebe. Lahko pa jc bilo ranjenih okrog 30 oseb. Do katasirote je prišlo tako. da je okrog ene bilo ua lesenem pomolu, ki je bil zgrajen leta 1925, nad 30 oseb, ki so sc nameravale ukrcati ua ^Topolo«, ki bi imela ob pol dveh odpluti proti Crikvcuici in Senju. Pomol se jc zrušil pod težo ljudi in potegnil za seboj okrog 00 ljudi. Lomljenje, hrušč in kričanje ljudi je spremljalo ta straš?n trenutek Najtežje so bili prizadeti listi, ki so prišli na dno le človeško kopice, ker so jih zagrnili morski valovi. Moštvo je takoj priskočilo na jvomoč in pričelo z reševanjem. Njihovi intervenciji sc jc zahvaliti, da število ponesrečenih ni večje. Ponesrečenec so poraznosili po bližnjih gostilnah. Takoj so prišli na pomoč tucfi sušaski gasilci. 10 ranjencev so takoj prepeljali v bolnišnico. Težje ranjen je samo en moški. Veliko jih je bilo vsled mraza premraženih, pa jih jc bilo treba samo ogreti. Ladja je sprejela v svoic prostore okrog 30 rešencev, od katerih ui noben težje ranjen. Nekatere ženske so dobile živčni napad in so padle v nezavest. Večina jc svoje kovčke zgubila v morju. Vzroka katastrofe ni mogoče ugotoviti. Ugotovila ga bo preiskava posebne komisije. Misli se, da jc na tem mestu les preperel. Pomol jc bil nedavno popravljen. Na tem mestu bodo sedaj zgradili kanienit most. Kakor sc je zvedelo, sta se med drugimi ponesrečila orožnik Glavič in neka ženska. Uvedla se je preiskava, da se ugotovi nesreča. preden so položili vanjo svo.fi štiri mine, nahajala velika množina razstreliva, ki ga je bila ladja lete 1917 vozila s seboj v vojne svrho. Ta muterijal se je pod vodo ohranil in ga '.e »Artiglio« nevede a svojimi iyinnmi sprožil. Naravnost čudež je, da so je v takih okolnostih od p« sadke 17 mož. ki iih je ..\rligllo; Imel na krovu, 7 rešilo in siccr na kosih raztrgano ladja, plavajočih po morski površini. 10 jih je utonilo, med njimi kapitan Bortolotti in trije najboljši ita-liianski potapljati: tiianni, Hargellini in Franecichl. Smrt toh treh potapljačev so obžaluje tem bolj, ker so bili baš v zadnjih tednih izvršili važna dela, da dvignejo ogromni zlati zaklad na potopljenem angleškem parniku »EgypU. Ta dela je začel »Ar-tiglio začetkom leta 1929. »Ug.vpt leži 120 metrov globoko pred pristaniščem »Snint Nazaire- in sicer žo oeein let. Ko sn gu potapljači našli, so razstrelili del vrhnt'o palube, da so prišli v povoljni-kovo kabino. Tam so vlomili blagajno, v kateri so našli dobro ohranjen zapisnik, v katerem delu latl-jlitega trupa se iskanih sto milijonov zlata nahaja. Zdaj pa so hrabreči našli sami nenadno smrt v valovih. Generalna stavka v Va enciji Madrid, 9. doc kk. V Valenciji je nenadoma izbruhnila generalna stavka, ki se izvaja skoro popclnoma dosledno. Povod je dala si4yka lesnih delavcev, ker je zaradi te stavke tlobil gotov tlel lesnih delavcev z vednostjo guvernerja v Valenciji večje število pušk v svrho, da bi bilo mogoče braniti stavkokaze. Zaradi tega so bili delavci ogorčeni in so danes skoro polnošlevilno proglasiili generalno stavko. Nobeni listi ne izhajajo, avtobusi ne vozijo iu samo po nekaterih ulicah vozi cestna železnica. Delavci so napadli dva policista, od katerih je eden umrl za zadohljeniini ranami. Policija pa je ustrelila enega delavca, in sicer tajnika sindikata kovinskih delavcev. Anglija proti nemškemu moratoriju Pariz, 9. dec. kk. Kakor javlja >Echo ilo Pariš«. je angleški poslanik v Parizu lord ТугоЦ oficielno sporočil v imenu angleške vlade nemškemu poslaniku von HOchstu. da mora Anglija najodločneje nasprotovati ugoditvi moratorija za nemška plačila iz Youngovegn načrta. Nemška zunanja trgovina je po gospodarski krizi veliko manj prizadela kakor n. pr. angleška. Razen tega bi bil moratorij za nemški kredit mnogo škodljivejši, kakor bi bile neprijetnosti moratorija za upnike. Isti list poroča iz Washingtona, tla sta nemški in italijanski poslanik v VVashingtonu vložila protestno demaršo proti izstopanju voditelja ameriške delegacije Gibb-sona v razorožitveni komisiji v Ženevi. Umor sovjetskega posla-rf'ka v Rimu liiui, 9. dec. ž. Včeraj popoldne so našli prvega poslaništvoma svetnika sovjetskega poslaništva v Rimu Evgenija Lenina mrtvega, z revolverjem I v rokah. V prvem trenutku je izgledalo, dn gro I za samoumor, ker so pri njem našli revolver. Mi-: sli se pa, da gre za umor in dn sta ga ustrelila I dva odposlanca GPU. Kačji strup usmrtil 40 študentov London, 9. dec. kk. V Erodeju pri Madrasu jc naenkrat na posledicah kačjega sirupa umrlo 40 študentov, ki so prakticirali v neki misijonski bolnici. Po kosilu so študenti padli v nezavest in kmalu potem umrli. V kotlu, v katerem se je kuhala juha, so pornejc našli strupeno kačo. Strašna megla na Angleškem London. 9. dec. kk. Ves ladijski promet v pristanišču Southampton jc včeraj naenkrat ustavila gesta megla. Po mestnih ulicah je megla tako gosta, da se mnogi avtotaksiji branilo, prevzeti vožnje. Napredovanje v finančni službi Belgrad, 9. da-. 1. V finančni široki so napredovali: za svetnika ministrstva v 4. I. dr. Franc Stegenšek, višji tajnik finančnega ministrstva; za višjega finančnega tajnika v 5. 1. dr. Filip Orel; za finančnega tajnika v 0. I. dr. Kari Dobida; za glavnega arhivarja v 1. 111. Kari Podboj, Valentin Kobal. Janko Bogataj vsi pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Tragičen konec potapljaške ladje Trije najboljši italiianski potapljači žrtev nesreče Dno 8. decembra je vsevernolruncosJtih vodah pri Belle lele meti otokoma lloualvv in Oedic zletela v zrak italijanska potapljaška ladja »Artiglio«. Ladja »Arliglio« je bila last genovske družbe za morska rejevalna dola »Sorimnc iu jc imela 311 Ion. Ililit je opremljena z najmodernejšimi aparati za potapljanje in imela na krovu najboljše italijanske potapljače, inožo izredno krepko fizične konetitucije, veščine ler izkušenj pod morsko gladino. Na ladji sami so bili Številni žerjavi, ki so se dali premikati na vso strani, da po navodilih potapljačev dvigajo predmete iz potopljenih Indij. Kai.li naloga ladje »Aptlgliot jc bila predvsem, dn izsledi, kje pod morskim dnom so potopljene ladjo nahajajo, da iz njih dvigne na svetlo, kar Inrn šc kakšno vrednost. Večkrat je »Arliglltv Imel tudi nalog, da ladjo, ki so se potopilo blizit kakšnega pristanišča ali v njem sainem ler prečile promel, razstreli. Podobno nalogo jc kapitan ladje >Arllgllo<, Bortolotti, dobil te dni. Niihatnl se jn namreč v francoskih vodah blizu »Bresta« otl lanskega lela |Mi nalogu neke angleške družbo, dfa dvigne zaklad sto milijonov zlnlcgu denarja iz ladje »Egypt<, ki se je bila leta 1922 potopila. Medlem ko so potapljači to delo vršili, jo bil »Artigliot pozvan, da razstreli parnik »Florence , ki se. je bil med svetovno vojno v istih vodah potopil. >Florence< je spremljala večji konvoa ameriških ladij med vojno, blizu znanega pristanišča Saint Nazaire pa jc zletela v zrak, ker so bili nemški špijoni že v Nevvj'orkn skrili na njenem krovu isolo umetelen peklenski stroj, ki je bil Iako tem-piran, dn se je ladja razletela baš. ko je imela dospeli v francosko pristanišče. Odtedaj Ftorencsr ovira plovbo preti Saint Nazairem in laška ladja je dobila nalog, dn .Florencer popolnoma razstreli. >Arliglio te šol na delo. Polnpljači so v pol ure ladjo našli, položili v salonu na zadnji palubi mine, in dali Arligliju običajni znak, naj jih dvigne mi svoj krov. Nato se je Artiglio kakih 200 metrov odtlaljil in tehnični vodjn jo pn električnem kontaktu sprožil mine, položene ped morjem na Florenci:. Kar se vse morje vzpeni, ogromen vodni steber dvigne »Artiglija« in ga dvigne visoko v zrak; hiteti se v zraku prevrne, razleti tn v morje padajo deli raztiitanegn latijiuesa trups. Votlni steber, ki je dvignil ladjo v zrak. je bil »iatl 1100 metrov visok, kakor so opazovale ladje, ki л se nahajale blizu kraja nesreče. Kako se to la sir kampeljci , ki no hrepenijo po življenje brez Boga. ampak jim je mar posmrtnega Življenja. Trbovlje, 8 decembra Slovesnost sv. Barbare so v nedeljo pri nas delavci in nameščenci obhajali prav vsak |к> svoje. Rudarji so so zbrali z zastavo iu godbo preti Delavskim domom, nakar so v -.prevodu odkorakali k sv. maši. Nameščenci pa so imeli slovesnost popoldne v dvorani g. Forte. nn kateri so počastili sv. Barbaro namesto s sveto mašo rajši s plesom. Če pomislimo nekaj let nazaj, vidimo, da se jo praznik, ki je za rudarje v splošnem največji, praznoval čisto drugače. Brez izjemo je vse delavstvo in nameščenstvo skupno v sprevodu odšlo k sv. maši, popoldne istega dne pa je delavstvo, ročno in duševno, imelo v rudniški restavraciji skupno zabavo. Ravnatelj rudnika je ob taki priliki navzoče prijazno nagovoril s primernim govorom, isto so dostikrat storili tudi njegovi inženjerji. Delavstvo je dalo duška veselosii, ko so videli v svoji sredi gospodarja in se tudi '/. njim prijazno razgovarjali in mu dali v znak bvulež nosi i največje priznanje. Po vojni pa je nastalo drugače, prav posebno pa še letos. Delavstvo ni pozabilo svojega praznika, pozabili pa so ga drugi. Jasen je tak dokaz, da sc nekateri čutijo tudi pred Bogom višjega. Ali je res danes cerkev posvečena snmo za siromaka in trpina? Ali je res, da so delavci v današnji dobi svobodo-miselstva popolnoma zavrženi, pn lo od takih, ki so sami v veliki večini siromaki? Previden si in se boš pri slabem vremenu in dežju primerno oblekeL Kaj pa, če kljub temu prideš s mokrimi nogami drhtajoc domov? Bodi potem tudi modro-previden in vzemi takoj 1—2 ASPIRIN-tableti, da se tako izogneš nevarnosti, ki preti Tvojemu zdravju. Ne čakaj, temvefc pravočasno Aspirin« tablete vzeti! i Pazi pu lia to: vsak zuvoj m I vsaka tableta nosi Bayer-jev kri/:. Smrtna nesreča Slovenca v Luprqt Jesenice, .s. decembra. Y Oupriji \ Srbiji -c jc smrtno ponesrečil elektrik.ir Viklor Ferd ič, po rodu z Jesenic. Koinuj pred dobrini mesecem je šel г Jesenic za bratom v Srbijo, kjer mu jo preskrbe! dobro službo. Ubil ga je električni tok. Л četrtek je šc sam napisal staršem pismo, a brzojavka o smrtni nezgodi je bila že pred pismom na Jesenicah. Pred dvema letoma je utonil eden njegovih bratov, tako »ta Ferdičevo roPreciosa . katere last so bile dragocenosti. Tn je v sredo z jutranjim vlakom prišel v Ljubljano po kupčijah in je hotel ob pol 10 dvigniti oba kovčeka iz prtljaž-nice. Bila sta to dva velika kovčeka. Na enem kovčku je Schvvarz ugotovil, da so bile ključavnico v redu. Prav lako tudi dve na večjem kovčku. Pri tretji pa je ugotovil, da je bila inesto z vijaki pritrjena na steno kovčka z vžigalicami. V prisotnosti železniške državno policije je Schvvarz nato kovčka odprl in ugotovil, da je nekdo vlomil vanjo in pobral iz njih mnogo dragocenosti. Preiskava je dognala, da je bilo pojiolnoma nemogoče, da bi se tatvina zgodila v Ljubljani ali v prtljažnem vozu med Zagrebom in Ljubljano. Ta tatvina se je mogla kvečjemu izvršiti v Zagrebu samem ali v vlaku mod Somborom in Zagrebom, koder je poprej Schwarz potoval. O velikem vlomu v oba kovčka so bile obveščene takoj vse važnejše policije. Med njimi tudi zagrebška in jeseniška. Najtežje pa je bilo sestaviti inventar ukradennih dragocenosti. zato ker so tatovi pobrali i/, ol>eh kov-čekov le del dragocenosti, medtem ko so manjvredne pustili v etuijih, enako tudi najdragocenejše, katerih vrednosti niso poznali. Pobrali so približno le srednje vredne dragocenosti. V hotelu »Slonu«, kjer je Sclnvar/. ložiral, je nato posebna komisija ugotovila, po skoro tridnevnem delu, kaj jo bilo vse ukradeno. Pri pregledu so sodelovali Julij Schvvarz sam, dalje direktor Preciose Fuss-mann iz Zagreba, zastopnik Jugoslovanske zavarovalne družbe, kjer je bila tvrdka zavarovana, Mu-rien. za železniško policijo Debevec, za državno policijo nadzornik Kek in poslovodja »Preciose . Pregledane so bile vse preostale dragocenosti — tatovi so namreč iz vsakega etui ju nekaj ukradli in izbirali, kar se jim je zdelo boljšega — in pri pregledu poslovnih knjig, Id jih je poslovodja nalašč prinesel iz Zagreba, so ugotovili, da je bilo ukradeno naslednje: 34 prstanov z briljanti, 10 briljantnih uhanov, 7 briljantnih ovratnih verižic, par briljantnih gumbov. 3 briljantne broše, 10.000 Din vreden niz iz pravih biserov, 1 zapestnica iz briljantov, 53 zlatih zapestnic, 4 zlata očala, 10 zlatih medaljo-nov, 1 zlat nož. 7 zlatih svinčnikov, 2 zlati pisalni garnituri, 2 zlati peresi, 148 parov zlatih uhanov, 17 zlatih otroških uhanov, 7 zlatih moških uhanov. 26 zlatih obeskov, dalje 54 zlatih vratnih verižic, 22 zlatih moških verižic. 9 kratkih moških verižic iz zlata, 1 zlat lomjonn, 26 zlatih zapestnic drugo vrste, 183 zlatih prstanov, 8 srebrnih uhanov, 09 parov srebrnih gumbov. 9 srebrnih doz, 4 srebrne pisalno garniture, 21 dragih svinčnikov, 7 double zapestnic, 6 lornjonov. 2 double verižici, 52 kratkih manj vrednih moških verižic. Dejanska vrednost |K) fakturnih seznamih znaša 355.000 Din, prodajna pa nad pol milijona dinarjev. Prva aretarija. V četrtek, dan po odkritju tatvine, je prišel k brivcu Meznariču nn Jesenicah kuhar v jedilnem vagonu Miško šegota in se lom bril. Nato je ponudil brivcu tri zlate verižice za smešno ceno 390 Din, medtem ko so bile vredne najmanj 2000 dinarjev. Mežnarič pa je bil pošten in ie ponudnika ovadil policijskemu komisarijatu. Obmejna policija jo šegoto aretirala. Te verižice je železniška policija nato zaplenila. Pri ostrem zasliša- nju je Šegota priznal, da je te »erizice dobil od nekega Ljuba Ličkega, železničarja \ Zagrebu. Aretiran je bil še drugi kuhar istega vlaka. Medlem pa sta že v četrtej< bila zastopnika železniške policije v Ljubljani vodja Orehek in detektiv Ulč-nik v Zagrebu, ter vstopila v zagrebško policijo, ki je uvedla strogo preiskavo. Zagrebška policija je kmalu izsledila tega Ljubo Ličkega, in sicer v osebi železničarja Luke Dovgaua, ki je bil prtljažnik v vlaku med Somborom in Zagrebom, koder jo Schwarz potoval. Ljubo Lički pa je bilo samo šaljivo ime za Dovgana. Dovgan jc sprva tajil in se delal nevednega o vsej tatvini. Pozneje je pa le priznal, da je ukradene stvari izročil v varstvo svoji priležnici v vasi Hrovatih pri Zagrebu. Policija je prijela ludi to. Ženska pa so dela prav neumno in je celo dejala, da jo Dovgan najbrže bil pijan, ko jo trdil, da ima ona dragulje. Končno se je udala in povedala za skrivališče draguljev. Bili so skriti v neki drugi hiši pod senom. Ti dragulji, ki jih je Dovgan imel. so vredni okoli 120.000 Din. Istočasno jo dobil Orehek, ko je prišel v Zagreb, od nekega uradnika majhen paket, češ da in ti |K)šilja neki Dovgan to za Miklavževo darilo. Orehek je uašel v njem dragocenosti vrednih okoli 30.000 Din, med njimi samo en prstan vreden 18.000 Din Dovgan je lakoj pri zaslišanju izdal tudi prtljažnika Pfeiferja in druge soudeležence tatvine. Detektivi zagrebško policije so ludi izvedeli, da sta dve natakarici v neki zagretiški gostilni dobili za darilo od nekih zagrebških železničarjev lepe dragocenosti. Na podlagi teh je bil Pfeifer aretiran. Pri njem pa niso našli nobe uili dragocenosti in je Pfeifer dejal, dn se je ustrašil preiskave in da je vrgel dragocenosti v Savo. Policija pa mu tega ne verjame in skuša iz njega izvleči, kam je skril dragocenosti. Poleg Dovgana. Pfeiferja. šegote in drugega kuharja ter Dovga-novo priležnice je aretiran tudi vlakovodja Blažić. Kje in kako se je tatvina izvršila. Pri preiskavi so aretirane,i povedali, da so tatvino izvršili med železniško vožnjo od postaje Kapele B a t r i n e (iikiIo dalje od Broda) p a do Zagreba. Na misel tatvine jim ni bilo težko priti, ker so vsi poznali Schvvarza, da večkrat potuje z dragocenostmi in tudi na kovčkih je bila etiketa »Preciose«. Ko so stresli kovčeke, so v njih zažvenketale dragocenosti. Vlomilsko orodje so imeli s seboj, to se pravi, številne ključe, s katerimi se jim je posrečilo odpreti vse ključavnice, razen zadnje na večjem kovčeku. To so morali odlomiti in potem za silo zopet pritrditi nazaj na kovček. Schvvarz ,je sicer pregledal v Zagrebu ključavnice, ni pa opazil, da je tretja ključavnica od-lomljena. Plen so si vlomilci razdelili med seboj. Sedaj so vsi na varnem in upati je, da bo tudi ostali del njihovega plena zopet vrnjen pravemu lastniku. Pri tej priliki omenjamo, da so bili vsi aretirani železničarji iz staleža železniške postaje Zagreb, nihče pa iz staleža ljubljanske železniške direkcije. Mnogi ljudje kašljajo in trpo na pljučnem kataru in težkem prehlajenju. Varujte se pravočasno in rabite Lacromel Takoj v začetku vporabe se kašelj zmanjšuje, boli v bron-hijah in pljučih pa pojenjujejo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri Apot. ARK0 Zagreb ju najlažji pot, jm katerem prihajajo bolezenske klice v naše lelo. V kavarni so radi lega najlažje obvarujete nahodu in luencc iu bolezni grla. ako redno vporabljate Aoacot-pastilje dr. Wanderju. Dobivajo so v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din S'-, velikega zavoja Din l.v Četrt stoletja meniševshe fare Begunje pri Cerknici, 3. decembra. Pred 25 Jeli so se izpolnile Menišovcem njihove srčne želje; dobili smo lastno faro in svojega prvega župnika. Skromno Im» šel sicer mimo sias ta srebrni jubilej, brez večjih zunanjih slovesnosti. Zato se pa tu spomnimo ob j>rvem jubileju razvoja fare in tistih mož, ki so jo nam i>riborili. Vsa MoniSijo, to je pet vasi: Begunje, llezu-Ijak. Kožljek. Dobi v. ftelšček iu Topol, je pripadala cerkniški fari. Radi oddaljenosti so si izprosili pn škofu duhovnrka-ekspozita. Ker so imeli duhovnika, bi ]>a radi še faro. Zbrali so se možje, ki so razen Bonača že vsi v grobu, iu so šli prosit škofa za faro; pa jim ni bila sreča mila. Žalostni so se vrnili, a niso obupali. Lela 1902. so zopet potrkali na škofijska vrata. In ko je tedanji knezoškof A. 1!. Jeglič, uvidel njihove vroče želje, jim je bil pripravljen ustreči. Zbrati je bilo treba precejšnjo vsoto denarja za fond, ki so jo tudi kmalu od hiše do hiše nabrali. Veselih src -o se napotili v Ljubljano, z njimi je šel tudi naš msgr. dr. Dobevec, tedaj profesor v Kranju. Škof Jeglič jim je tedaj zagotovil faro. Tako se imamo edino prevzv. nadškofu Jegliču zahvalili, da nam je tedaj poklonil faro. ki je sicer najbrž šo ne bi imeli. Prvo adventno nedeljo ■">. decembra lela 1905. pa je prišel sam prevzv. vladika v Begunje iu ustoličil prvega našega župnika Franceta Dimnika. Župnik je v novi fari dobil mnogo gorečih sodelavcev in obilo dela. Staro cerkev sv. Jerneja, patrona fare, so prezidali. ker je bila premajhna, sezidali so lepo novo šolo. ustanovili prosvetno društvo itd. Tako ee se v dušnem iu prosvetnem oziru nova fara razveseljivo razvijala. Leta 1911. pa je tik pred svetovnim požarom odšel župnik Dimnik na laslno prošnjo v Motnik. nadomestil ga je tedanji bloški kaplan Matej Ježek, ki še sedaj neumorno vodi svojo faro. V začetku dela je župnika zajela vojn i-ki je vse ustavila. Po vojni pa je bilo treba korenite obnove. Zalo .ie župnik Ježek napel vse sile u obnovil cerkvena društva, kakor prosvetna. Cerkve so dobile nove zvonove, nn farnem pokopališču je bilo postavljenih par lepili nagrobnih spomenikov, padlim vojakom so vzidali v cerkev spominsko ploščo, cerkev pa je še dobila krasne lestence ■/. električno razsvetljavo. Električni tok e cerkvi zasloni poklonil tukajšnji industrijalec in župan \nton M. den. — Obnovljeno prosvetno društvo si je sezidalo svoj dom, kjer je imel svoje prostore tudi biv.š ^Orelr. — Pozabiti pa ne smemo tudi našega cer kovnika Luka, ki vseh pet Ln dvajset let vestno opravlja svojo službo. Ob iem prvem jubileju pa želimo, da bi se ,vl> 50 letnici mogli spomniti še večjega napredka in< niševske fare. Posvečuj praznike! Jesenice, 9. decembra. Zelo je motilo na praznik Brezmadežne, da so je cel dan oglašala tovarniška sirena; v župni cerkvi je slovesno pntrkavalo, »tulilo pa v tovarni, kjer so delali, kakor vsak delavnik. Nn eni strani redukcije, nn drugi jk» dei» «fe največjih katoliških praznikih. Oiai pravite? A H poznate svetopisemsko primero n dveh novliiih uboge vdore in o bogatinu, ki je orgel v tempeljski nabiralnik moinjo denarja* Kateri dar jc Kristus bolj povsdignil in kateri je bolj odtehtat /> rečnoslif Prid Kristusom in večnostjo dva nov-čiča uboge vdore. Ljudem razlika ni vedno jasna. Onim, ki bolj ljubijo požrtvovalnost, bolj impo-niraln dvn vdovina novčiča, onim, ki pa ljubijo sijaj in veljavo sveta, pa mošnja bogatina. Nešteto prilik nudi iivljcrtje, da se spomnimo nu la svetopisemski dogodek. Odkrito povem, da mi bolj ugajajo oni krajcarji, ki so jih zbrali restfalski, francoski in belgijski rudarji za stradajoče r revirjih TPD, kakor pa oni milijon, ki ga je TPD podarila revnim rudarjem. Fa s lem nisem hotel reti, da se tisti milijim TPD rudarjem ne bo prilegel, morda jim ho na račun tega milijona TPl) odpustila dolgove v rudniških konzumih ali pa res celo dala od lega milijona najrevnejšim rudarskim družinam kak naborni prispevek. Tudi gruntar Silar je hlapcu Jerneju ponudil po dolgih letih garanja skledo za sapečkom. Samo hlapec Jernej je bil trmast in ji zahteval vso pravico. Hu-darji v trboveljskih revirjih pa so že lako ob-nboiani. da ne morejo bili ne trmasti in ne ponosni in se bodo brez dvomu zadovoljili z miloščino. 1'n milijon jc sicer že nekaj, a za mizerijo rudarjev in bogastvo TPD — je vendarle majhen, mnogo premajhen. Za Božič Iri Novo leto dobiš najlepše darilce, kupljeno pri tvrdki z železnino STANKO FLORJ ANC1Č LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Velika izbern kompletne aluminijaste, emajlirane modre, rujave, sive itd. kuhinjske posode, garniturce za otroke itd. Koledar Sreda, 10. decembra: Lavretanska Mati božja; Melkijad, papež mučenik. Osebne vesti — Iz vojaške službe. Imenovani so za inšpektorja državne hrambe divizijski general Pantelija Jurišič; za vršilca dolžnosti pomočnika inšpektorja državne brambe generalštabni brigadni general Vladimir Cukavac; za vršilca dolžnosti načelnika štaba inšpekcije državne obrambe generalštabni polkovnik Lazar Tonič; za vršilca dolžnosti načelnika 1. oddelka inšpekcije državne obrambe pehotni polkovnik Stevan Kneževič in za načelnika II. oddelka inšpekcije državne obrambe topniški brigadni general Pantelija Djukič; za poveljnika pehote dravske divizijske oblasti pehotni brigadni general Dra-goinir Pavlovič; za vršilca dolžnosti topništva dravske divizijske oblasti topniški polkovnik Djordje Popovič; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. topniškega polka topniški podpolkovnik Rudolf Vaner; za poveljnika 13. topniškega polka topniški polkovnik Fran 1'ogačar; za poveljnika 25. topn. j>olka topn. polkovnik Mihael Lukanc; za poveljnika knin-skega vojnega okrožja pehotni polkovnik Zvonimir Hagljan; za poveljnika 1. divizijona 25. topn. polka topn. major Oskar Caska; za vršilca dolžnosti poveljnika I. divizijona 27. topn. polka topn. kap. I. razr. Franjo Krener; za poveljnika 2. divizijona težkega topništva topn. podpolkovnik Marijan Puks; za poveljnika 2. bataljona I. polka trdnjavskega topništva topn. major Janko Hrast; za kraljevega ordonančnega častnika "topn. kap 1. razr. za gene-ralštabne posle Franc Stropnik; za vršilca dolžnosti poveljnika eskadre kap. bojnega broda Rihard Rubin in za vršilca dolžnosti poveljnika torpedne divizije kap. korvete Ivan Kobel.__ nočete li razvedriti.... Vsako družbo? Tedaj se naučite igrati kak instrument potom naših poučnih pisem, ki so kupcem naših glasbil zastonj na razpolago. Instrumenti so poceni iu učenje je labko. Zahtevajte še danes brezplačno knjižico - Kako postanem dober godbenik? MEINEL & HEROLD tvornica glasbil in harmonik, prodajalna podružnica Maritoor št. 102 Novi grobovi -f- Pokopali so v Ljubljani v torek, 9. decembra 1030, blago ženo Marijo Pire, mater lansko leto umrlega misijonarja v Grobljah gosp. Franca Pirca ter lastnika in izdajateia lista »Cleveland-ska Amerika« g. Alojzija Pirca v Ameriki. Dobri in skrbni materi blag spomin! * Osebe, ki trpe no žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline iri napadih protinu, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. j Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je » Fran z-J osek voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostatahipertrofiji. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iti špecerijskih trgovinah. Ob svoji dvajsetletnici je tvrdka J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trenchcoatcm in vseh vrst oblekam za gospode, dečke in otroke. Za športnike najnovejši windbre-akerji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. Ogled v trgovini brezobvezen* Obvarujte Vaše otroke pred $krloiinho ш differljo s pomoCio Ponflovln pasfll) Elektrifikacija Ptuja Ptuj, 8. decembra. lilekti u.kacijo mesta Ptuj je izvršila v letih 1924. 1925. v ta namen ustanovljena zadružna elektrarna za Ptuj, breg in okolico. Ze od leta 1928. pa se vleče vprašanje, ali ne bi kazalo, da mestna občina sama prevzame zadružno elektrarno v lastne roke. Stvar je [lostala najbolj akutna sedaj, ko je občinski svet v se;i od 24. novembra t 1 sklenil z vsemi glasovi proti enemu, da je občina v principu pripravljena prevzeti elektrarno. Izvolil se je poseben odsek, ki naj najde primerna pota, da pride do prevzema elektrarne v občinske roke, kar je eminontne gospodarske važnosti za celokupno prebivalstvo. Ker se je od strani zadružne elektrarne same pojavil tendenciozen način propagande proti temu, je neobhodno potrebno celo vprašanje javno popolnoma razčistiti. Predvsem gre za dvoje vprašanj! Prvo: ali obstaja pravica mestne občine, dn zahleva gornji prevzem? Tu je potrebno ugotoviti naslednji dejanski položaj. Po sklepu ustanovnega občnega zbora te zadruge od 26. februarja 1924 je Elektrarna Faln, s katero so se nato uvedla pogajanja, stavila za pogoj za sklenitev tozadevne pogodbe za dobavo toka, da mestna občina prevzame garancijo za vse obveznosti, ki nastanejo zadružni elektrarni s sklenitvijo ]4)godbe. Obveznosti so bile v glavnem: Preskrbeti zadružni elektrani denarna sredstva za postavitev naprav in omrežja. Dati drugič elektrarni Fala dovoljenje za brezplačno uporabo mestnih ulic in trgov, ako bi se slednja v smislu pogodbe poslu-žiia pravice, da posameznim konsumentom direktno dobavlja tok. Mestna občina je dolžna tretjič pokrili vse terjatve, ki bi nastale v elektrarni Fala od z.-idružne elektrarne iz obveznosti za prevzem in jdačilo električnega toka, ako bi se zadružna elektrarna ne držala pogojev in bi s poravnavo bila v zaostanku. Te obveznosti je mestna občina nn seji občinskega sveta od 28. maja 1924 tudi sprejela in so še vedno nesporno v veljavi. Tedaj pa je občinski svet tudi sklenil, dn si občinn pridržuje pravico, da prevzame zadružno podjetje z vsemi aktivi iu pasivi v svojo last. In ko se je pri bivšem velikem županu mariborske oblasti prosilo za odobritev posojila v znesku i,000.000 Din, se la pridržek občine tu iz- recno omenja, ter se prevzem jamstva ravno s tem utemeljuje. Dejansko pa se ta pravica občine ni vnesla v pravila zadruge. Zakai se to ni zgodilo, bi bili v stanu pojasniti gotovi krojji. Na podlagi tega dejanskega položaja je že bivši gerentski sosvet na seji od 26. novembra 1927 soglasno sklenil za-| htevaii, da načelstvo zadruge poskrbi za spremembo pravil v tem smislu, da se zavaruje pravica občine do prevzema zadružne elektrarne. Na občnem zboru I zadruge v prihodnjem letu jo pa ta predlog pro-! padel. Ogromna večina članov torej s-ploli ni bila navzoča. Neuspeh tedanje akcije je pripisovati predvsem takratnemu strankarskemu obiležju. Sele pozneje so se zadružna jiravila spremenila tako, da se je občini zajamčila pravica prevzema, a lo v slučaju likvidacije zadruge. Da zadruga torej likvidira, je to odvisno sdino od dobre volje zadružnikov. Pri tem pn že pride v po štev drugo vprašanje: ali bi prevzem zadružne elektrarne po občini bil v korist občine, davkoplačevalcev in konsumentov samih? Zadružna elektrarna z izključno pravico za oddajo toka konsumentom predstavlja lepo premoženjsko vrednost. Brez dvoma je, da bi tudi občinn s to jiravlco pridobila na premoženjski vrednosti. In jasno je, da vsako zboljšanje premoženjskega stanja občine pride ako ne direktno vsaj indireklno prvič v korist davkoplačevalcev. Drugič bi občina, ki mora itak imeti brezhiben upravni aparat za svoje gospodarstvo, upravne posle zadruge z manjšimi stroški mogla vršiti za stvarne in osebne izdatke. In ali je z oziram na veliko gospodarsko krizo in pomanjkanje denarja umestno, da je zadruga v letu 1929 na dolgu odpisala visok znesek 834.925 Din? Neumestno je to gotovo, ker bi okoliške občine, ki se bodo prej ali slej priključile k zadrugi, imele ugodnosti nn račun prvotnih ustanoviteljev, ki eo po večini meščani, j'revzem zadružne elektrarne ne bode imel, kot se tendenciozno širijo glasovi, prav liikakega povišanja cene toku, ampak znižanje z zmanjšanjem režije in s podaljšanjem amortizacije dolga, omrežja in števcev. Davkoplačevalci mesta lahko torej sami sprevidi jo, da gre pri celem vprašanju za zavarovanje koristi mesta in mestnega prebivalstva, ter da so vse druge trditve brez stvarne |Kxllage. Zvišanje cene toku bi bilo pa za občino samo škodljivo iu nepotrebno, ker ima občina drugih sredstev dovolj, da poišče kritja za svoje jiotrebščine. Razburjenje škoduje. zato uživajte samo kofeina prosto zrnato ka v o KAVO HAG Mala kronika it Včerajšnji »Slovenski list« so prejeli vsi naročniki Slovenca . Zalo tudi ne poročamo o dogodkih, o katerih jo obširno poročal že Slovenski list . it Duhovnikom: Z ozirom na zadnjo okrožnico - Vzajemnosti« (Pravilnik zavarovanja) se opozarjajo sobratje, da naj pripada zavarovancu cela renta po tridesetem letu zavarovanja ne glede na starost. — Bodoči zavarovanec. ir Ureditev pokojnin. V prilogi »Službenih novin« kraljevine Jugoslavije št. 280 od 5. decembra I. I. je objavljen »Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in državami Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško glede ureditve raznih kategorij pokojnin, ki niso bile urejene z rimsko konvencijo od 0. aprila 1422. ir Citaicljcm, ki se obračajo za nasvete na našo zdravniško posvetovalnico. Vse cenjene čita-telje »Slovenca«, ki se pismenim potom obračajo na našo zdravniško posvetovalnico nujno prosimo, da že na ovoju lista označijo, da je dopis namenjen zdravniški posvetovalnici. Naj pišejo sledeče: Uredništvo »Slovenca« (Zdravniška posvetovalnica) Ljubljana. ir Zopet kaznovan lekarnar radi goljufije. V petek 5. dec. se je vršila pri litijskem okrajnem sodišču kazenska razprava proti lekarnarju Ivan Pokorniju iz Zagorja, češ da je oddal manj vredna zdravila, kakor jih je predpisal zdravnik, zaračuna! pa polno ceno. Kaznovan je bil na Din 500,— iu stroške. — Razpravo je vodil okrajni sodnik gosp. dr. Sfiligoj, O. U. Z. D. pa je zastopal tajnik gosp. Stane Likar. Obtoženi lekarnar Pokorni se obravnave ni udeležil, — Kakor doznavamo, je še več podeželskih lekarnarjev naznanjenih radi goljufije z zdravilih. -k Prepovedan inozemski lisk. Z odlokom ministra za notranje posle jc prejKivedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Plamen«, ki izhaja v Parizu, ker piše v komunističnem duhu. »Brak« in »idiotu«. Med lepimi Miklavževimi darili, ki sem jih le dni dobil, sem opazil tudi prikupno revijo »Ženski svet«, decembrsko številko. »Ženski svet — možu«, to je posvetilo vse številke. »Aha, to bo nekaj zame!« sem uganil. Končno se me je ženski svet le spomnil. Z vnemo sem listal po tej prekrasni reviji, z ginjeuosljo prebiral lepe pesmice, posvečene možu, in tudi učenih člankov nisem prezrl. No, spoznal sem, kako imenitno je napredoval zadnje čase ženski svet. lako imenitno piše, da ga niti razumeti nisem mogel, čeprav je številka posvečena meni — možu Skoro na vsaki strani sem najmanj dvakrat naletel na besedo »brak«. Za hip sem se spomnil na dneve pasje razstave v Ljubljani, ko sem v katalogu tudi večkrat bral o nekem istrskem, kraškem, francoskem in ne vem kakšnem braku šc. Iudi pokazali so mi nekaj takih irircin na razstavi. Ampak čudno, zakaj je pa deceinberska številka »Ženskega sveta posvečena možu, če pa piše samo o teh mrcinah. Kaj nas ima ženski svet može res za take mrcine? Morda, sc mi je pozneje posvetilo, pa uporablja »Ženski svet« besedo »brak« za kaj drugega. Nekdo mi jc odprl srbohrvatski slovar iu pokazal, da je v srbohrvaščini »brak« to, kar pri nas zakon. Pametno jc od »Ženskega svela« torej bilo, da je uvedel to besedo za zakon. Morda hoče s tem zakonsko zvezo med možem in ženo res spravili na psa ampak ne na navadnega cucka, temveč na finega, dragega braka, recimo istnjanskega. Sicer pa mi možje lako iu lako niti v drugih rečeh ne razumemo ženskega sveta, ker je ženski svet svet olja, dajajle jim zase in morda mi možje gledamo na zakon z drugačnim spoštovanjem, kakor pa gledata ženski svet iu -^Ženski svet«. — V včerajšnjem »Ponedeljku« berem lepo poročilo o mogočni manifestaciji lOt) tisoč kmetov v Zagrebu. Motil me je stavek, kjer poročevalec popisuje, kako so jugoslovanski kmetje od Sumadincev, Bosancev, Hrvatov, Črnogorcev in vseh drugih do Slovencev govorili »vse idiome našega severa, juga, vzhoda in zapada«. Vemo, da je bilo v Zagrebu 100.000 kmetov, toda ti kmetje so govorili srbohrvatski ali slovenski jezik v svojih domačih narečjih, idioinov pa kmetje ne govore, ker so preveč priprosti iu naravni. Samo dva idio-ma poznamo v Jugoslaviji. Prvi je nemško-hrvatski idiom zagrebških Zidov, drugi je pa idiom slovenskih polinteligentov, kadar se trudijo, da bi govorili hrvatski pa ne znajo. Vprašanje je, ali je »Ponedeljek« s svojim stavkom o idiomih nalašč skušal ponižati slovenski in srbohrvatski jezik ne samo do narečja, ampak celo do idioma. Da pa si bo fioročevalec na jasnem, kaj je idiom, naj odpre eksikon in bo našel notri razlago za idiom in kot klasičen primer zanj, našel primero »Gauner-idiotn«. Sicer pa ni verjetno, da je poročevalec z namenom ponižal srbohrvatski in slovenski jezik tako daleč in je prav verjetno, da tiči za tem pomanjkljivo poznavanje |xmiena tujk. — Bralec revij in časopisov. ir Jelenova sol in soda bicarbona za kekse v DROGER1JI GRFGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. ir Glavobol in bolečine v križu so skoraj vedno posledica zaprtja. Dozdevno brezpomembno zaprtje moramo radi tega takoj in temeljito odstraniti. Najbolje to storimo z Darmol odvajalno čokolado, ki je preizkušena skozi desetletja in splošno priznana. Zdravniki jo zelo radi predpisujejo. ir Tudi malenkosten prehlad iina lahko težke posledice, zato'ga zatrite takoj, čim se pojavi. Najenostavnejši način zdravljenja: Pijte Radensko zdravilno vodo z mlekom! ir Dan žari o polnoči Dvanajst novih božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle zložil Karlo Adamič, založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 24.—. Omenjena založba poklanja našim cerkvenim zborom pričujočo zbirko kot božično darilo, ki vsebuje 12 lahkih in melodijoznih božičnih pesmi. Božične pesmi kaj radi pojemo in poslušamo. Ob njih spevih se radujemo velike božje skrivnosti rojstva Gospodovega, našega odrešenja. Ti ljubki napevi bodo istotako kakor drugi božjčni spevi poveličevali in tolmačili lepe vesele božične praznike, posebno še po deželi. Vsem cerkvenim zborom jih najtopljejše priporočamo ir Čemu kupujete za drag denar razne dele sobne oprave, ko celo lahko dobite za 5 Din? — Kupite srečko doma služkinj! Ako otroci ue morejo zavživati ribjega ki je prirejen iz ribjega olja. Dobiva se v vseli lekarnah po ceni Din 42-— za veliko skalijo ш Din 2o-— za malo škatljo. Maribor G. Rac der „Aladin- v gledališču Prva letošnja otroška predstava v nedeljo popoldne; v II. Tomašičevi izborni režiji se je vpri-zonla (i u stava Raedorja čarobna pravljica »Aladin« s petjem, plesom in godbo v 11 slikah. Pri vpri-zoritvi jo nastopil nialodane celoten ansamhlskt zbor; preudarno ter mestoma naravnost izvirno zasnovana m skrbno izvedena režijska vprašanja ie odlično rešil naš novi režiser II. Tomašić, ki je s tem po daljšem presledku postavil na oder prvo delo iz svojega režijskega področja in programa. K vsekakor lepemu uspehu sla poleg igralcev in režiserja pripomogla tudi gdč. Ii!. Kovačeva, ki je s požrtvova nosijo In veščino naštudirala posamezne aučne plesne točke, ter g. (Jssar, ki je naslikal povsem nove ter slikovite in eelotni igri stilno opribčene dekoracije. Sodelovali so v posameznih vlogah E. Kraljeva, Dragutinovičeva, Starčeva Sa-vtnova, Fratnikova, Černetnvn in Križajeva nadalje Tomašič, Kovič, Furljan, Blaž, Nakrst, GorinŠek, .Tovornik, Joško Bevc in Karo! Medvedič Slovenski prevod je oskrbel 1). Gorinšek. Ob »Aladinu« bo mariborska deca našla primernega ter zabavnega razvedrila. Obsodbo vreden pa je bil smeh hihi-tanja željnega drobiža ob skorajšnji nezgodi ge DragutinoviČeve ob ponedeljkovi prvi reprizi. To niso znaki kulture. _c □ Zasebni nameščenci zborujejo. Jutri ob 20 bodo zborovali pri vOrlu« zasebni nameščenci. Na dnevnem redu bodo poročila o izboljšanju pokojninskega zavarovanja nameščencev ter delovanja zavoda v tekočem poslovnem letu. Glavni referat bo imel zavodov podravnatelj dr. Vrančič. Zborovanje priredi federacija združenih organizacij zasebnih nameščencev v Mariboru. П V Jugoslovanski strokovni zvezi bo predaval d revi prof. Sedivy o Carigradu, slovanstvu in bfzantinstvu. Vljudno vabljeni! □ Dvorna dama gospa Eleonora dr. ftvrljugova je izročila v počaščenje spomina svojega očeta prof. dr. Karla Glaserja mariborskemu slovenskemu ženskemu društvu za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju 500 Din, Glasbeni Matici 500 Din in društvu »Dijaški dom 500 Din. □ Smrtna kosa. Umrli sta: Matilda Čeh, soproga lesnega trgovca in hišna posestnica, stara 32 let, Betnavska 4. Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice na magdalenskeni pokopališču. — Hoza Krajne, tkalka, stara 30 let. Pogreb bo dane« ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. □ Marira Lubejeva v Mariboru. Te dni so mudi v Mariboru bivša priljubljena članica mariborske operete Marica Lubejeva, ki je sedaj angažirana pri berlinskem zvočnem filmu. П V7 Vesni je predaval v ponedeljek zvečer prof. Ii. VVarnier iz Zagreba o francoski književnosti in umetnosti romantične dobe. Njegova odlično prednašana ter zanimivo podana izvajanja, ki so jih pojasnjevale številne projekcijske slike, so navzoči sprejeli г živahnim odobravanjem. Je to letos že tretje predavanje francoskega krožka, ki kaže izredno delavnost in ki ima izredne zasluge pri jx>-pulariziranju francoske kulture in francoskega duha v Mariboru. □ Mariborski študentje tolčejo Slovenjgradčan«. Na šahovskem turnirju dne 7. decembra so dijaki-šahisti tukajšnje klasične gimnazije porazili slo-vengraške šahisle; izid 9 : 1 zu Mariborčane. Posamezni rezultati: dr. Laurič—Schvvaiger 1 : 0, inž. Ferber—Majcenovič 0:1, dr. Pohar—Pušenjak 0 : 1, Dramant—Bele 0:1, liiletz—Kotnik O : 1, Veljak- Perkovič 0 : 1, Cadež— Duh 0 : 1, Zupanič —Savli 0 : 1, Debelak—Kuster 0 : 1, Kaus—Masten 0 : 1. Mariborskim dijakom-Sahislom najlepšo priznanje, dasi ni v rezultatu izraženo pravo razmerje mod obema kluboma. П Ponesrečena poskusa z ruto in predpasnikom. 56 letna Ana U. z Miklošičeve ceste je bila radi razgrajanja aretirana; v grafovih celicah je potem obujala kes. V celici ŠI. 12 je napravila ua ruti zanjko ter poskusila... — čuječe stražnikovo oko je nakano pravočasno spoznalo; vtaknili so jo potoni v celico št. 13. Ruto so ji sicer vzeli, oslal pa ji je predpasnik. Poskusila je — ni se posrečilo. Medtem pa je izkoristil konjunkturo Robert K., ki jo tudi domoval v bližini, odprl celična vrata ter jo sredi drugam usmerjene obče pažnje odkuril v temno noč. □ Dodajemo. Poročilo, ki je izšlo v nedeljski številki pod naslovom »Palača 0UZI) v Mariboru pod streho«, spopolnjujemo v toliko, da sta gradbena dela izvršili združeni stavbni podjetji inž. Je-lonec_ter inž. Slajmer in mestni stavbenik I. Živic. tulca pa gt-аГ, več vajencev, 10 kuharic, lo služkinj, _ rici, 2 varuški, 2 vzgojiteljici, 1 strojna pletiljka, 1 hišna šivilja, 1 boljša gospodiuja, 2 boljši |к>-strežnici, 2 postrežnici, 2 mlajši tovarniški delavki, 2 trgovski, 2 šiviljski ter 2 niodistinjski vajenki. □ V Dravo je kanila okoli j)olnoči delavka Š. F. Vzdolž Taborske ulice je rogovilila in vpila, nazadnje se je za Irenutek pognala v Dravo, pa se iz razlogov previdnosti umaknila na obrežje. V Taborski ulici se je potem v nezavesti zrušila na tla; ko je prišla k sebi, so jo odpeljali domov. Sedaj pravi, da hoče še živeli. □ Pomoč brezposelnim. V mesecu novembru je izdala tukajšnja posredovalnica dela 191 brezposelnim podporo v skupni vrednosti 18.658 Din in sicer je dobilo 73 brezposelnih redne podpore v skupnem znesku 7518 Din, 6 brezposelnih izredno jKidporo v znesku 600 Din, 13 za potne stroške 1673.50 Din, 99 pa nakaznice za polovično vožnjo v skupni vrednosti 8866.50 Din. □ Došlo! Čaj nove žetve. Posebno se opozarja na bogato zalogo obeskov za božično drevo. Prvovrstno blago, solidne cene. Jaš in Lesjak, Maribor. □ Maribor je zdrav. Po izkazu o zdravstvenem stanju Maribora od 1. do 8. decembra, ki ga je izdal mestni fizikat v Mariboru, je obolela na nalezljivi bolezni samo ena oseba in sicer na škrlatinki. □ Poccni meso. Na stojnici prve mestne klavnice se bo prodalo 150 kg mesa po 10 Din za kg. Na stranko največ 1 kg. □ Trenchcoati. usn jeni jopiči, zimski plaščj, Huhertus-plnšči, snežni čevlji in snežni škornji, gnloše, čez 300 vrst krzna, knkor tudi vso nm-nufaklurno blago na obroke, L. Orni k, Maribor, Koroška 9. ftlovo mesto Za danes zvečer ob 8 v Rokodelskem domu napovedano skioptično predavanje g. Janka Mlakarja o potovanju po Sredozemskem morju, se preloži na poznejši čas, kar se bo svojeiasno sporočilo. Šoštanj IEspcrantski tečaj se bo začel v sredo ob 7 zvečer v Zadružnem domu. Uvodno predavanje, ki ga je imel preteklo sredo g. Skoberne iz Celja, j je vzbudilo veliko zanimanja za esperantskl jezik, i Upamo, da bo Iudi tečaj imel mnogo obiskovalcev. Ljubljana Aljehin v Ljubljani Danes prispe v Ljubljano svetovni Šahovski prvak dr. Aleksander .Aljehin, ki prvikrat prihaja k nam v Jugoslavijo. Aljehin je gotovo največji šaliist veeh časov in je obogatil kraljevsko igro kot Se nihče pred njim. Rodil se je v Moskvi leta 1801 kol sin uglcdue plemske družine. Že zgoduj ee je posvetil šahu in je kot 17 leten mladenič na veeruekem turnirju leta 1909 dosegel prvo mesto Rigotelto V nedeljo zvečer je dala ljubljanska opera Verdijevega »Rigolelta«. Pri tej predstavi sta gostovala dva gosta: Josip Rijavec v vlogi vojvode in ija. Obervvalderjeva v vlogi Gilde G. Rijavec je sedaj član berlinske opere in se v Ljubljani že precej časa ni oglasil. Tem halj z veseljem je bil sprejet topot — predstava je bila nabito polno obiskana. Odveč je popisovati lepi Rijavčcv tenor, ki ga vsi čemimo. Ostal je isti; petje je Rijavcu sedaj Lahkotnejše, igra izdelana in vseskozi premišljena in prepričevalna. Večkrat je gost žel aplavz ob odprtem odru, po dejanjih je nil mnogokrat klican pred zastor in navdušenje ic bilo veliko. Zlasti Sovršeno je odpel arijo v III. dejanju. Ga. Ober-walderjeva ima lep sopran, dasi ne zelo močan, pa precej šolan (Betetto, Hubad). Ima talent za umetnost in tudi igralka bo nemara še dobra. Tupot ie orvič nastopila in je bilo videti, da ima precej treme. Morda gre tudi nejasna vokalizacija na ta račun. Sicer je bila pa navdušeno sprejeta in je imela uspeh. Ostale vloge so peli gg. Primožič-Ri-goletto, ki je svojo vlogo izvrstno rešil, dalje Janko (Monterone), Riimpelj (Sparafucile), Kogeeva, Špa-•nova, Ramša'kova. Opero je dirigiral g. Neffat. Skok čez kožo Ljublj a n a 8. decembra. Včeraj ob '20 se je vršil tradicionalni »Skok Čez kožo- Akademskega kluba monlanistov v Ljubljani v veeh dvoranah hotela »Union«, združen s prvo skupno proslavo sv. Barbare ler nalo sledečo zabavo. Nobeden od akademskih klubov ni prinesel k nam tako pestrih sprejemnih običajev ko rudarski in prav zalo lahko smatramo včerajšnjo prireditev za najlepšo tovrstno prireditev v Ljubljani. > Že ob pol 8 so je napotilo krog 50 novineov-a'kadeniikov montanistov v radarskih krojih in z jamskimi svetilkami na obhod jk> mestu po Dunajski in Šelenburgovi ulici na univerzo in odtod v »Zvezdo< na čaj, odkoder so jo ob tričet na 9 pri-mahali v »Union« pod vodetvom brucmajorja, rudarske slare bajte, ki se ponaša že z lepim številom semestrov. Med tem pa so se zbrali v veliki dvorani hotela »UniotK, ki je bila izrodno lepo >krn-Sona, rudarski inženerji, odlični zastopniki, povabljeni gostje in akademiki, častitljiv montauist je prevzel predsedstvo in pozdravil pokrovitelja ministra inž. Dušana Serneca zastopajočega podhana dr. Pirkmajerja, rektorja ljubljanske univerze, profesorja Šerka, rudarskega glavarja inž. Stergarja, župana dr. Puca, generalnega konzula in virekon-zula ČSR, dekane in profesorje ljubljanske univerze ter vse direktorje rudnikov in došle goste. Ko je godba odigrala rudarsko himno, je podelil častno predsedstvo rektorju ljubljanske univerze, prof. Serku in podbanu dr. Pirkma.erju ter imenoval pri dveh velikih omizjih — tablicah — svoja pomočnika. Kmalu nato so prikorakali novinci-bruci 7. brucmajorjem na čelu in šli trikrat po dvorani okrog, pojoč pesem o bruemajorju. Ko so zasedli svoja mesta pri srednji tablici, jih je nagovoril rudarski glavar in najstarejši rudarski inžener g. Stergar, predsednik pa je prečital brzojavne pozdrave ministra inž. D. Serneca, pozdrave rudarskega oddelka ministrstva za gozdove in rudnike kakor ludi brzojavko njegovih načelnikov, pozdrave inž. Kropača iz Gbely Doly na Slovaškem, od društva »Sloge« v Leobnu in iz večine direkcij naših rudnikov. Nato se je vršil sprejem novincev med rudarje, torej »Skok čez kožo . Na odru se je zbrala posebna komisija in botri. Najprej je skočil brucmajor, da pokaže novincem, kako in kaj. Povedal je ludi svojo geslo. Vsak novinec je moral odgovoriti bruemajorju. kako mu je ime, da je jugoslovanske narodnosti in svoje geslo, izpiti do dna vrček piva in skočiti čez kožo, kjer ga je kuni. katerega ima vsak novinec, ob el, prepasal « kožo ln ga tako sprejel med rudarje. Nekateri so si v geslih postavili življenjska vodila n. pr. »Za kralja in domovino! drugi zopet krilatice za smeh: »Ko bom polomil svedre, bom pa vrtal z glavo!«, »Rudar je 7. eno nogo v grobu, z drugo v gostilni I«, »Kadar padeš, čakaj, da te drugi vzdigne!« Nekoga jo svečanost NAJCENEJE se oblečete za božič, ako kupite obleke pri JOSIPU OLUPI* ki ima na zalogi tudi kamgarn in sukno iz najboljših tu- in inozemskih tvornie ter vsakovrstne pletenine in perilo iz lastne tovarne »Triglav., Moje geslo: konkurenčne cene, dobro blago. med ruskimi Huhlstl. čim se je pojavil v Evropi, jo stopal od zmago do zmage. Od pribltžno štiridesetih turnirjev, ki se jih je udeležil, jo bil dvajsetkrat prvi, torej uspeh, ki ga nihče poleg njega ne more pokazati. Z našim šahovskim prvakom je mnogokrat trčil skupaj in je v njem našel najnevarnejšega nas))rotnika. Znann jo dramatična borba med njim in dr. Vidmarjem na Semmeriiigu leta 1920. V tej grandljozni partiji je zmagal naš jugoslovanski prvak, za kar se mu je Aljehin revan-žiral v San Remu. V oktobru 1927 se je pričel boj med Capablanco in Aljehinom za svetovno prvenstvo. Po gigantski borbi, v kateri \je Aljehin pokazal višek svojo umetnosti, se mu je izpolnila davna želja. Ostal je zmagovalec in si priboril naslov svetovnega prvaka. Na svoji jugoslovanski turneji se Aljehin ustavi najprvo pri nas v Ljubljani. Da se slavnega goeta dostojno pozdravi, se je osnoval v Ljubljani pripravljalni odbor, ki ga tvorijo sledeči gospodje: predsednik dr. Egon Stare, podpredsednik Avgust Pra-protnik, odborniki arli. Costaperari, dr. Adolf Golia, Danilo Gorup, dr. Gustav Gregorln, dr. Stanko La-pajne, Kvgen Lovšin, Bogo Pleničar, dr. Ivan Slo-kar, inž. Milan Suklje, dr. Fran Windischer, kot tajnik Ciril Vidmar lu kot blagajnik Ludovik Ga-brovšek. Dr. Aljehin priredi v četrtek ob pol 8 zvečer veliko slmultansko produkcijo v veliki kazi neki dvorani s 35 Igralci, pri čemer bo igral istočasno dve partiji slepo. Zu prireditev vlada v Ljubljani velikansko zanimanje. V petek ob pol 7 zvečer se vrši brzoturnir, katerega se udeleži predvidoma polog Aljelilna naš velemojster dr. Milan Vidmar, mladi šahovski mojster Vasja Pire. in šest najboljših ljubljanskih šahistov. Ob 8 zvečer pa se vrši pozdravni večer na čast odličnega gosla, ki se ga udeleže nnjodličnejši Člani ljubljanske družbe. — Vstopnina 7,a posamezne prireditve znaša Din 10, za dijake Din 5. Prijatelji šaha so vabljeni, da se udeleže vseh prireditev v čim večjem številu. Za Vašo pisarno samo Dr. ĆERNETOV POSLOVNI KOLEDAR 1931. ohjeduem 1'osl. Vdresar Jugosl. Din 30"— v knjigarnah trenutka lako prešinila, da gesla ni mogel spraviti iz grla, za kar je žel buren aplavz. Tako so bili novinci sprejeti, nakar je predsedstvo poslalo našemu vladarju, kralju Aleksandru vdanostim brzojavko ili je nagovoril sprejeto bruce |>odbai) dr. Pirkmajer. Pozdravili so sprejete rudarje še rektor univerze A. šerko, stari dekan dr. Hinterlechner, predstojnik rudarskega oddelka, profesor A. Kopylov in direktor rudarske sekcije Sarajevo inž. Budiinlr. Vsem se je še zahvalil bruc v imenu svojih tovarišev za sprejem in za dobre nauke ter končni z obljubo, da bodo vestno hodili poti, ki so jim jo la večer začrtali slarejši. Volja za življenje in delo zavisi mnogokrat od dobre prebave. Vzemite zvečer 2 do 3 Artin-dražeje in počutili se boste izvrstno ves dan. Dobivajo se v vseh lekarnah. — Vsebina škatlje po 8 Din zadostuje za 4—6 krat. Kai bo danes? Drama: Gospa ministrica. Red C. Opera: Moč usode. Red A. Zavod za zaščito mater in dece, Lipičeva ulica: Govori dr. Dragaš: Togota v otroški dobi. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvelska cesta 10. © Krščansko žensko društvo vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 18. t. m. ob 16 v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstr. — Odbor. © Javna zahvala. Krščansko žensko društvo se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so bodisi v denarju ali blagu pripomogli, da je društvo obdarovalo toli'ko število o4.rok na Miiklavžev večer v beli dvorani Uniona. Bilo je obdarovanih 90 otrok s čevlji, toplo obleko in pecivom. Šc enkrat tisočera hvala. — Odbor. 0 Opozarjamo na javno predavanje Collegi-um publicu.ni prof. dr. A. G o s a r j a , ki se no vršilo zopet v sredo 10. dec. o'b pol 7 v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predavatelj bo nadaljeval započeito temo o socioloških in gospodarskih osnovah moderne družabne reforme. O Predavanje v »Pravniku«. V sredo dne 10. decembra t. 1, bo predaval na sestanku društva »Pravnik« gosp. apelac. sodnik dr. Edvard Painič: »Preizkus sodnih določb v pripravljalnem kazenskem postopanju.« Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. in vabi k obilni udeležbi odbor. 0 Opozarjamo na sestanek Francoskega instituta v sredo 10. decembra v društvenih prostorih v Narodnem domu, Joštko Prezelj bo imel predavanje o Strassbourgu, nakar sledi lep film o tem znamenitem mestu. Začetek ob devetih zvečer. PEN-klub, slovenski center Ljubljana — sekcija Mladi PEN priredi v četrtek, dne 11. decembra t. I. v zeleni dvorani hotela Union svoj prvi literarni večer, na katerem bodo recitirali iz svojih del France Vodnik, Anton Ocvirk, Mile Klopčič in Frigid-Mrzel. Natančnejši spored objavimo v prihodnjih dneh. O 1. redna glavna skupščina delegatov ZSAK bo v četrtek 12. decembra ob 15 v univerzitetni zbornici. Podrobnosti so razvidne na deski v avli. 0 Slov. zdravniško društvo vabi vse ljubljanske kakor ludi podeželske gg. zdravnike, da sc udeleže znanstvenega sestanka, ki sc bo vršil v petek 12. decembra ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice. © Fantovski odsek Sentpelerskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 v društvenih prostorih običajno povsko vajo. Pridite zopet v čim večjem številu! V januarju se namerava namreč priredili zabaven večer. © Podporno društvo zu gluhonemo mladino v LjuMiani bo imelo svoj ustanovni občni zbor v sredo 10. I. m ob 20 na moškem učileliišču v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: a) čita-nje pravil, b) določitev članarine, c) vnlilev upravnica odbora. Vabljeni so vsi prijatelji te humanitarno ustanovo. — Pripravljalni odbor. © Zanimivo skioptično predavanje priredi Slovensko planinsko društvo v četrtek dne 11. decembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Liubliani. Snov predavanja: »V sedmih letih peš okoli sveta«, Predavatelj Edmumd Z s c h e i I e iz Lelptf-iga nam bo nazorno prcdočil s krasnimi «Vt-optičnimi slikami lepe pokrajine iin mesta vsega sveta. © Materinski večer v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Lipičeva ulica, drevi oib osmih. Vstop prost. Govori dr. Dragaš: »Togota (srditost) v odroćki dobi«. © V mestni klavnici ljubljanski bo na prosti stojnici v četrtek 11. t. m. ob 15. popoldne na prodaj prašičje meso. © Poskusno kuhanje s plinom. Mestna plinarna je dosedaj že večkrat priredila juvno kuhanje zvezano s predavanjem na plinu. Ker so taika predava,nja bila prirejena !e za širšo publiko, smo sc odločili, da priredimo poskusno kuhanje nu plinu enkiat le za odbore ženskih društev, katera imajo v programu varovali imteies gospodinj in ki imajo tudi velik vpliv na razvoj modernega gospodinj-I, . -i.i rnp n,r.cV:n«no iMihntvie dne 12. t. m. ob 7 zvečer v Šentjakobsko šolo (vhod s Flor-janske ulice), le povabljene odbornice ženskih društev. Po predavanju poskus iedii pri pogrnjenih mizah in pa razgovor o željah glede kuhanja na plinu. Društva naj sporoče število odposlank, kalere sc bodo gotovo udeležile te brezplačne prireditve, da more plinarna pripraviti vse potrebno. •A" Vsled preselitve trgovine prodajam blago z znatnim popustom: A. Fuche, trgovina г urami, zlatnino in srebrnino. © Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »Kurivo«. Dunajska 33. tel. 3434 (Balkan). Dr. Davorin Kolšek je prevzel po pokojnem dr. Branku Žižku o r d i n a c i j o v Vele 11 j u. Celje £t »Charlejeva teta« v "Ljudskem domu. Tomaž Brandojeva burka »Charlejeva teta« je pri nas že dobro znana. Celjska »Krekova družina« jo bo uprizorila v soboto 13. decembra zvečer ler v nedeljo 14. decembra popoldne v gledališki dvorani Ljudskega doma. Vstopnice se dobijo od danes dalje v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. >3 Krasna proslava Marijinega praznika. Celjska katoliška, zlasti dijaška mladina se je na praznik Brezmadežne na veličasten način poklonila svoji visoki Zaščitnici. Najlepši jo pač bil prizor zjutraj v cerkvi, ko so številni mladeniči in mladenke pristopili k mizi Gospodovi. Med sv. mašo v opatijski cerkvi zjutraj je ubrano prepeval mešani zbor KPD. Popoldne na praznik jo dijaška Marijina kongregacija priredila v gledališki dvorani Ljudskega doma sporedu prebogato tnarijansko akademijo, pri kateri je nastopil dijaški moški zbor pod vodetvom g. Savellija, zelo dober dijaški orkester pod vodstvom g. Taušmana, ki je tudi sam še odigral z velikim razumevanjem in mnogo obetajočo tehniko violinski solo. Po eno deklamacijo sta nazorno prednašala višješolec in nižješolec. Glavna točka akademijo pa je bila uprizoritev pretresljive drame »Ivonik«, ki slika herojsko borbo vaudej-skega rodu za svojo zemljo proti reformam revolucionarjev v čusu francoske revolucije ter je v svoji zamisli visoka pesem žrtvujoče se domovinske ljubezni in zvestobe. Dijaki so dramo v režiji g. Per-šuha odigrali gladko ter dosegli deloma nenavadno močne učinke. Zelo učinkovito scenerljo jo naslikal g. Vaclav Skružmy ml. Celotna akademija je napravila na nekoliko promaloštevilno publiko silen vtis ter dela visoko čast našemu dijastvu. Teoretičen pouk o smučanju bo zopet v čo-Irlok 11. decembra ob 8 zvečer v telovadnici okoliške osnovne šole na Dolgem polju. Dvorana bo dobro kurjena. Vabijo se vsi novinci in prijatelji smuškega športa, da se predavanja udeležijo v čim večjem številu. & Celjsko godbeno društvo sklicuje drevi ob 20 svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v rdeči sobi restavracije Narodnega doma. Ker se bo med drugim sklepajo ludi o poživljenju društvenpga delovanja, so vabljeni vsi člani in pri-jalolii društva k polnoštevilni udeležbi. Ш\ кт^. "" CfANPLIN KAPSULEV^®'T • NAIHOČNEISI STRUP ZA LISICE Cdavnu zaloga: lekarna pri ORLU.Celje. Kočevje Premog ш uradnike. Z ozirom na prepoved kr. banske uprave glede sprejemanja brezplačnega premoga od Trboveljske premogoko|Mie družbe, ugotavljamo, da nameščenci pisarne okrajnega sodišča v Kočevju niso nikdar prejemali niti najmanjše količine brezplačnega premoga in dn radi tega za to osebjo o kakem konfliktu s korupcijskim zakonom ne more biti govora. Domžale Krajevni ogled. Okr. načelstvo v Kamniku je na prošnjo tukajšnje občine odredilo krajevni ogled zemljišča in prostorov bodoče meščanske šole, za katero jo dal na razpolago prostore trgovec g. Anion Vovk, na dan 22. decembra ob 9 dopoldne. Evenlualne priložbe je vložili isti dan pri komisiji. Načrti so razloženi na vpogled pri okrajnem načel-stvu v Kamniku. Osebna vest. Prestavljena je bila iz Lnbočue pri Celju v Domžale učiteljica gdč. Olga Plevelj, ki je žo nastopila svoje mesto, odšla pa je odtoo gdč. Hilda Krušič v Vodice. Lep uspeh. Na odru narodnega gledališča v Ljubljani je pela v nedeljo zvečer vlogo Hilde v operi Rigolelto ga. Marta Oberwalderjeva, soproga tukajšnjega tovarnarja in dosegla pri prvem svojem nastopu lep uspeh. Poklonjenega ji je bilo mnogo cvetja. Nogometna tekma v nedeljo, igrana med Diskom in Marsom, je izpadla 8:2 v korist Diska, na praznik pa je Disk zmagal Olinipijo v istem sorazmerju. Koniice Marijanska proslava, ki so jo priredili naši fanlje-kongreganisti, je bila nad vse lepa. Vse točke so bile krasno izvedene in sijajno zamišljene. Dvorana je bila polna kakor je sploh pri vseh prireditvah. Občinstvo je odhajajo domov polno najlepših vtisov in požlvljene ljubezni do Bre/.madežne. Na splošno željo bomo igro Marijin viteze ponovili takoj prihodnjo nedeljo, dne 14. decembra t. 1. Okoličani, pridite! Poizvedovanj Našlo ee je avtomobilsko kolo znamke Buick. Dobi se pri g. Koprivcu, avtotaksi. DAR MOL čokolada za odpiranje 10 GRANDS PRJX Dobi se v vseh boljših trgovinah te stroke Radio Programi Radio-Llabflana i Sreda, 10. dec. 12.15 Plošče (slovenska glasba, šlagerji iz zvočnih filmov). — 12.45 Dnevne veeti. 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Radio-orkester: Oscheit: Fakirska koračnica. Matador: Levilla-vaJ. ček. Petrič: Potpouri poljskih narodnih. Trobenta solo: Pavčič: En starček. Amumdoda: Souvenir du Caire. Ketelbey: Galantery. Kral: Dobitek. — 18.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz sociogeografije. — 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina. — 19.30 Prenos iz Prage: Koncert češke filharmonije in pevskega društva »Illahol«. — 21.30 Plošče. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 11. decembra: 12.15 Plošče (sloven-ske pesmi, plesna glasba). — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva. — 18.00 Plošče. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija zemlje. — 20.00 Prenos ljubljanske opere llasanaginica (Safranek). — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. Dragi programi i Sreda, 10. decembra. Belgrad: 12.45 Kitara. 16 Plošče. 17.30 Popoldanski koncert. 19.30 Praga. 21.30 Novice. 21.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.35 Plošče. 17 Otroška glasbena ura. 18 Plošče. 19.30 Praga. 22 Novi-ne, sneg in vreme. 22.10 Zvočni film. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert. 17.30 Ciganski koncert 20 Dunaj (prenos koncerta). — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert. 19.35 Violina (G. Steiner). 20 Koncert. — Milan: 19.30 Zabavna glasba. 21 Koncert. 22 Simfonični koncert. — Praga: 19.30 Koncert češke Filharmonije in zbora »Hlahol«. 21.30 Plesna glasba. — Langenberg 17.15 Popoldanski koncert. 19.45 Večerna glasba. 21.05 Veselje in zabava oib topli peči. — Rim: 17 Zabavni koncert; plesna glasba. 20.55 >.Falslaff«, opera, Verdi. — Berlin! 20.30 Operetna glasba. 22.20 Plesna glasba. Katovice: 20.30 Koncert solistov. 22.15 Plo«e. 23 Iz nabiralnika. — Toulouse: 18.55 Operetna glasba. 19.45 Havajske kitare. 20 Simfonični orkester. 20.30 Operetna glasba. 21 Koncert. — London: 17.15 Plesna glasba. 18.40 Oktet. 21.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Braitislava. 18.20 Koncert 19.15 Praga. — Leipzig: 16.30 Koncert. 19.30 Zabaven večer. 22.25 »Collegium musicum«. Četrtek, 11. decembra. Belgrad: 12.45 Radio orkestr. 17.80 Narodne. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 17.00 Ruske balalajke. 19.40 Poročila 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. — Budapest: 19.50 Koncert. 20.40 Spominski večer. — Dunaj: t0.35 Slavnostni koncert ob 701etnici rojstva Ka-milla llorn. 21.(K) Slušna igra. 22.30 Koncert, — Milan: 19.30 Vesela glasba. 2030 iRigoletlot, opora, Verdi. — Praga: 10.30 Koncert radio orkestra. 19.20 Ljudski večer v Brnu. 20.10 Kvartet. 21.10 Ljudska glasba orkestra. 22.20 Orgle. — Langenberg: 13.05 0|Mddanski koncert. 17.15 Popoldanski koncert. 2045 Simfonični koncert. — Rim: 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.40 Veliki pestri koncert. 23.00 Plesna glasba. — Berlin: 18.50 Ljudske pesmi. 21.10 »Tisofi dolarjev«, slušna igra, nato zabavna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos iz Krakov«. 22.15 Koncert. — Toulouse: 22.15 Simfonični orkester. 22.30 Violina. 23.45 Plesna glasba. - Miihlacker: Ш.00 Radio orkester. 19.30 Kraljevi otrocit, pravljična opera, E. Humperdink. 22.45 Petje. 23.00 Zabavna glasba. — London: 19.00 Koncert orkestra. 20.15 Plošče 22.30 Plesna glasba — Mor. Ostrava: 18.35 Kabaret. 20.10 Praga. 22.20 Praga. — Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. 19.30 Ljudski koncert. 21.10 »Zimska pravljica«, igra, (Shakespeare). Ljubljansko (ffedališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 10. dec.: Gospa ministrica. Red C. Četrtek, 11. dec.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 10. dec.: Moč usode. Red A. Četrtek, 11. dcc.: Hasanaginica. Red B. Mariborske gledališče Sreda, 10. dec. ob 20: »Prodana nevesta«, ob. A Kuponi. Četrtek, 11. dec. ob 20: »Aleksandra«, ab. B. Ku poni Kompletno C1KKULARNK Z Л O K tudi i'OSAMK/.NR LISTE In VRBTENA doumlju po konkurenčnih cenah FERDO SmOLH, So. ЈмШ p. I. Z. AKADEMIKI SMUČARJI! Tiskarski škrat je pokvaril sobotno objavo. gumo udeleže sestanka, ki se vrši danes v sred<> 10. t. m. cd? 18 v sobi št. 00 na univerzi. - Pri pravljalni odbor. SMUČARJI, športniki! Pravkar je izicl smučarski in ziiniko-iportni cenik, katerega poitfeno via komur na zahtevo brezplatiM. PifciU takoj na Prvo gorenjiko r&ipoAilja!-nico — IVAN SAVNK, КгаЦ N. (Draveka beooviof.) Stanovski predsodki v šoli Kulturni obzornik Ko je sprejel angleški parament leta 1871. /љкоп o šol siki dolžnosti, so povsod nastale občinske brezplačni ludskc šole (board-seho-ols) za dečke in deklice. Sčasoma so jih vzorno uredili. Od leta 1908, dobivajo vsi otroci opoldne topel zajtrk: kakao ali juho s kruhom. Denar prispevajo starši in z ■ revne otroke občina, a šolsko vodstvo di akorn nc sme izdati imen revnih gojencev. Го stan c je bilo umljivo preti vojno, ko ang:eški delavci niso imeli nobenega javnega vpliva Takrat so smatrali ostali stanovi za svojo dolžnost, da naklonijo prolelarijatu karkoli p •-bližam tako jc bilo tudi v klasičnem R u) in mod bo odškodnino so šteli tudi o sivo. Zdaj, ko vodi delavska vi da britsk: mptr j, se je položaj bistveno i/pv. menil. A stari predsodki kljubujejo vsem izpn ineinham, in angleški srednji sloii tor celo preliv. /ntjši kmečki posestniki ali tri'ovsk nasiavljcnci šc Urednik .loauuin Lii/t-. vi s.r ,.i an- skega ministrski ma pro It-ednika generala tieren-gtterja, pa ga k sreči ni zadel. Zanimiv trenotek iz boksarskega bojn med Pistullo in Linioueinom. Zmagal je nemški boksarski mojster Pistulla. preti odtujitev, zaneso evangelij sprave in jih s pomočjo bližje besede in akramenta dovc-dejo v stanje milosli. ki je edina uspešna obramba preti nemoralnosti nase dobe. Kakor mora vsak pastor pri porokah brezpogojno vpoštevati civilno pravo, tako pa branimo tudi svoje stališče, da je pred Botrom odgovoren za to, da zavrne vsako zakonsko zvezo, ki ne bi bila v soglasju z božjimi zapovedmi. Kar se tiče ločitve, zastopamo stališče, da je zakon po božji volji neva/.družljiv in da ga more redoma raztrgali lo smrt. Če se raztrga zakon na drug nftčin, potem se pravi ravnali proti božji volji. Zato je treba na splošno obsojati vsako zakonsko ločitev in jo skušati, če le mogoče, preprečili.« vedno nc marajo poši! ati svo ih otrok v brezplačne šole. Tc. kakor rečeno, s.' zdaj v vzornem stanju, a s šoiant. za ' šl otroke jc včasih drugače. Č tatcl;: se na i/ spominjajo starih Dickensovih romanov (Nikolaj Nicke oy, David Copperfield, Olivcr Tvist in dr ), k er so slikovito p .-pisane stare angleška šolsko razmere pred letom .S71. Pustclovoo brez izobrazbe, toda s surovim značajem n trdni pestjo je v c.nih časih lahko p stal peda jog, da bi služil denar. Ncusmii;eno jc izkorišl-al umazane, razcapanc in lačne otroke brezsrčnih varuhov ali staršev, ki im jc zagotovil, da nikoli nc smejo gojcnci tega zavoda domov na počitnice«. Tak pedagog jc vaa.sili za-J^iučil, življenje v Avstraliji, ki je neko: po-j®jenifti angleško Si!"rro, a večkrat sc mu je Te posrečilo z zasluženimi prihranki stopiti v pokoj. Tako je bilo pred sto leti. Zaa m ra imeti ravnatelj zasebne šole visoki š. 1 k. diplomo, in bi mislil človek, da so po Dickensu opisane razmere za vselej p корпае. ZaiibojJ dokazuje obsodba gospe Hilde Firstovc, da so stare zlorabe še vedno mog če tudi v sedanjosti ... Brom!ey je ma hno mesto v grofiji Kcntu, samo 25 minut železniške vožnje oddaljeno od londonskega kolodvora »Viktorija«. Zdai je zaslovel ta m rni kraj po vsej Angleški. Mestno Društvo za zaščito mladoletnih je moralo tožili mistres Hildo First, laistnico »nižje srednje šole za dečke in deklice . Enajst izmed gojencev v starosti od 5 do 8 let je obolelo na hudih garjih, in ena deklic aje umrla, ker je imela garje na glavi. Starši gojencev omenjene šole so po več;m podeželski zdravniiki, odvetniki, bančni uradniki in si., torej sami ljudje s pičlimi dohodki, ki sc zelo trudijo, da bi varovali podobnost«. Ta »spodobnost« med drugim zahteva, da nc pošiljajo otrok v brezplačne šole med navadne delavske otroke«, temveč sami placa c šolnino in se poslužujejo internih z vodov Gospa First je vzela v najem lep dom z velikim parkom, lastnino obubožanega graščakn. Starši so lahko ponosno kazali znancem V lom gradu sc uči naša decal A visoko najemnino jo prištediki lastnica šole na račun izdatkov / i pouk, prehrano in si Otroci so bili slabo oblečeni in redno napollačni, dočim se je ;_Jospa ravnateljica lepo zredila in nosila sijajne toalete. V lepem gradu sploh niso imeli šolskega zdravnika: loto dni ni dobival honorarja pa je za vselej izostal. Težko bo'ni otroci so ležali brez vsake pomoči in oskrbe. Ce jc pohitela ravnateljica na konjske dirke, ki iih je redno obiskovala, je kar zaklenila malčke v starosti 5—8 let, nc da bi jih umila ali jiiii dala vsaj zajtrk. . . Oblasti so zdaj zaprlo šolo, iti je pr. jela ravnateljica svojo kazen. Л s d n.i k jo pripomnil, da bi zaslužke kazen tudi nečimerne matere, ki hočejo plesati, nimajo časa za otroke« in jih pošiljajo v šolski internat. Povpraševanj, r di kakor vedro ponudbo, in ie bil zavod gospe Firstovc sad meščan ke nadutosti, ki jo imenujejo Angleži snobizem. Se iuieranom se odpirajo OČi Na nedavni sinodi vseli luteranskih cerkva v Vineriki s sprejeli in proglasili na slednji /.namenili sklep: Y soglasju s sv. pismom izpoveduje združena luteranska cer k tla je akt n po Bogu posvečena ustan. va ki ji mora vsak spoštovati. Globoko obžaluje, da so vedno lnilj pre ira zakon siv a svetost in slovesno protestira proti vsakemu nauku, ki krši tu svetost in s tem nasprotuje razodeti B /ji volji. Svoje pastorje po'iva. da vernike redno in sistematično poučujejo o pomenu in odgovornosti zakona in si prizadevajo, da se o rani krščansko pojmovanje o ločitvi; ob vsaki priliki naj se trudijo, da v zakone, kjer Kart May t; e nora I Douglus Mac Artliur, ki jo le dni na- s opil svoje novo meslo- kot šot' generalnega štaba Združenih držav SevernV Amerike. Zgodba bankovca Ameriški institut zn proučevanje konjunkture .je nedavno v soglasju z vlado izroči! v promet nt vo vrsto bankovcev, na ka- i terih je bila napisana prošnja, naj vsakdo, ki bo it! bankovec v posesti, napiše nanj, v katere nameue ga je izdal. Po treh mesecih je prišlo nekaj bankovcev zopet nazaj v institut, ki jih je /omenjal za navadne bankovce. Na večini bankovcev je bilo napisnno, da so njihovi lastniki zanje kupili tobak, parfum puder in kinovstopnice. leni so s.p.ljli bankovci, ki so bili izdani zn alkohol (v deželi prohibicije!). Bilo je tudi nekaj bankovcev, ki so jih njihovi lastniki porabili v to. da so si nakupili življenjskih potrebščin Na nekem bankovcu pa je bilo napisano: Pri borznem polomu -eni zgubil svoje trimilijonsko premoženje, iu sedaj so moram pa ločiti se od zadnjega dolarja. Zn ameriškim »Glasom naroda«, ki je poleg drugih objavil v podlistku slovenski prevod Мауе-vega slavnega sVinetuja , za Tiskarno sv. Cirila v Mariboru, kl objavlja v snopičih umetniško najbolj izvirno tlelo pisateljevo — orijenlalski ciklus — iz katerega sla izšla v prevodu tir. A. Je-harta prva dva romana »Križem po Jutrovenu in l*o divjem Kurtlistanu« v celoti ler izhaja že tretji Iz Bagdada v Stambul«, — se je lolila izdaje slovenskega Мауа tudi Tiskovna zadruga, ki jo zn Miklavža dala na trg dva zvezka »Old Surehanda« v prevedbi Aniona Debeljaka. O prevodu samem moram reči, du je lep. Dasi jezikovno delo ni do kraja izpiljeno, je čitniee prijetno in zadovolji. — Nekaj drugega pa je vprašanje izpuščanja pokrajinskih opisov in refleksivnih mes!. Četudi po naročilu založnika, kakor izjavlja prevajalci j, in četudi nimajo izpuščeni odlomki kdo ve kakšne umetniške cene Povsem navzkriž pa prideva s prevajateljom glede prvega dela njegovega uvoda, v kuterem je govor o življenju Karla Мауа Nečem očitati De-beljaku liaravn >sl tendencioznosli s splošnih vidikov — kar bi morda ne bilo posebno neutemeljeno — ptič pa moram ugotoviti, tla je baš v slučaju Karla Мауа lak izvleček iz njegovega žlvlje-, njepisa, kakršnega nam je v uvodu podal, docela i neume-len. Znani nt mški literarni kritik Otto Forst-Bat-taglia jo pravkar objavil dokumentirano studijo z naslovom Kari May: (Aniallhea-Verlng, ZUrlch, Leipzig, Wien), v kafri so zlasti mladostni grehi pisatelja, pa ludi poznejše njo ovo napake postavljene v pravilno luč in povsem objektivno prikazano Toda baš njegovi mladostni prestopki, o j katerih govori Debel.iak. dn so je ž njimi pogrezal i vedno globlje in globlje, ko pa v resnici niso bili nič drugega nego goljufije naivnega »hoclistapler-; ja . za kalere pa je delal Mav vse svoje življenje I najbridkejšo in na.iiskrenejšo pokoro, so bili povod, da ie pisni svoje etično visoko stoječo povesti, ki neprestano poudarjajo krščansko moralo Ka-tehel Rodila, katoliški jetniški kurat, jc na kaznjenca, kakor pravi Korsl-Batlaglla, blagodejno i vplival: >l)as summierte sicli zu elneni betrtteht-lichen moralisehen Kapilel — in nI čuda, da je Mav imel pisebnn nagnenje tlo katolišlva. dasi >e v resnici vse svoje življenje oslal protestant. Mla-dos ni prestopki Karla Мауа bi nikoli ne smeli oslati — kakor v Debeljakovem prikazu — nerešena zadeva. Po Debeljaku bi imeli opraviti z ue-spokerjcnlm razbojnikom in zakrknjoniin grešni-kom, tako, tla bi po pravici smeli vprašati, čemu nam je bilo Irobn njegovih spisov. Način podajanja kratkih življenjepisnih poda kov, kakor nam iih nudi Debeljnk, je morda umesten za druge pisa-lolje, za Karla Мауа pa nikdar, kajti zavo/.lanost Mavevega življenja z njegovim delom je tako neločljiva, tda ju nikdar ne gre razdružili. s. š. Kovač, frj hme zakone Angleško pravo, ki kakor znano, ni ko-dificirano, je radi svojih številnih zgodovinskih pravnih privilegijev mnogokrat vzrok velikih presenečenj. Prav posebno neverjeten pa je naslednji slučaj, o katerem poročajo angleški listi: V škotski vasici (iretna Green je kovač, v čigar kovačnici stt^ji nakovalo. To še ni nič posebnega, kovačev je tudi pri nas mnogo. Ampak je ta kovač in njegovo nakovalo vendar nekaj posebnega, zakaj kovač ne kuje samo konj, ampak kuje ludi človeška srca, in sicer srca onih, ki žele stopili v zakon. Postopek je zelo enostaven: Pred kovača stopita dekle in fant, ki bi rada skupno prenašala življenjske težave. Kovač zagrabi debelo staro Sv. pismo, bere nekaj stavkov, nato udari nekajkrat po nakovalu in zakon je sklenjen in ga celo angleško pravo priznava. 'Ti zakoni se sklepajo brez okiioev, ne da f>i se kdo brigal za identiteto p.ročeirev, in tudi brez vpisa v oblastni register. Škotske oblasti smatrajo a| je hočejo izogniti. Že v prostem gospodarstvu delujoči regulirni aparat ni mogel preprečiti velikih pretres-ljajev v trgovini in produkciji. Toliko bolj pa napredujoče stabiliziranje cen in plač ne more preprečiti krize in depresije, pač pa povečuje intenzivnost konjunkturnih gibanj v predelih prostih gospodarskih elementov. Zadnje mesece se je nazadovanje še nadalje poostrilo in zalloge sirovin so še nadalje naraščale. Vendar kaže, da so dosegle višek. Nazadovanje svetovnih cen je postalo nekoliko počasneje. Danska je edina država na svetu, ki ima še dobro konjunkturo, vse druge države pa nazadujejo ali pa so na najnižjem nivoju. Prav posebno občutna je depresija v prekmorskih sirovinskih državah, manj občutna pa v industrijskih državah z izjemo Anglije in Nemčije. Kriza je v prekmorskih državah povzročila padce valut in politične nemire. V teh državah bo zboljšanje prišlo le z zopetnim dvigom cen. One države, ki doslej niso trpele toliko radi krize, pa bodo vedno bolj trpele, ker se kupna moč prekmorskih sirovinskih držav zmanjšuje. Splošna slika svetovnega gospodarstva e slika krize in depresije, kaže pa, da ne bo še tako kmalu zboljšanja. do 1094.40, Dunaj 794.40—797.40, Newyork 56.345— 56.545, Pariz 221.20—223.20, Praga 167.30—168.13, Trst 295.39—297.39. Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.775, Atene 6.675, Berlin 123.11, Bruselj 72.05, Budimpešta 90,26, Bukarešta 3.06375, Carigrad 2.445, Dunaj 72.63, London 25.0636, Madrid 57.60, Newyork 515.975, Pariz 20.27, Praga 15.305, Sofija 3.735, Trst 27.04, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.05, Stock-holm 138.45, Oslo 138.05, Helsingfors 13.—. VRF.DNOSTNI PAPIRJI Danes je bila tendenca za državne papirje slaiba. Tečaj vojne škode je nazadoval, dočim so dolarski papirji ostali v glavnem neizpremenjeni razen 8% Blera, ki je bil čvrste ši. Promet v državnih papirjih ni bil znaten. Tudi bančni papirji beležijo manj prometa kakor običajno. Zaključeni sta bili le Jugobanka in Praštediona po nespremenjenih tečajih. Več zaključkov pa je bilo v industrijskih papirjih. Po neizpremenjenih tečajih so bile zaključene delnice Nar. šum., Guttmanna, Slavonije, Danice in Drave, slabejša pa je bila Trboveljska. Ljubljuna. 8% Bler. pos. 92 bl„ Ж Bler, pos. 81.50 bi., t ob. sr. 50 bi., Celjvika pos. 160 den. Ljublj kred. 122 den., Praštediona 935 den , Kred. zavod. 170—180, Vevče 124 den.. Stavbna 40 den., Split cement 400 bl„ Ruše 235—285. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos, 85.50 87, agrari 52—52.50; voj. škoda ar. 427—127.25 (427, 427.25, 12. 428—429, (428.75, 428), srečke Rdečega križa 50 bi., 8 % Bclr, pos, 91.50—92, 7% Ber. pos. 81,—81.50 (81.50), 7% pos. DlIB 80—80.75, 6% begi, obv. 72. — Bančne delnice: Kavna gora 75 d., Hrvatska 52 d.. Katolička 35 d., Poljo 56—57, Kreditna 96 d., Union 190—140.50, Jugo 77.50—77.75 (77.50), Lj. kred 122 d., Medjunar. 67 d., Narodna 8.000 d„ Obrtna 36 d., Praštediona 935—490 (935), Srbska 188 d., Zemaljska 127—129. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25—30 (25), Guttmunn 138—(39 (138), Slaveks 50 bi., Slavonija 200—223 (200), Na-šice 1000 d., Danica 100—103 (100), Pivara Sar. 200 d., Drava 235—236 (235), Šečerana Osjek 298— 299, Nar. ml. 20 d., Os), ljev. 200 d., Brod. vag. 90 d., Union 90—115, Vevče 124 d., Isis 40—45, 12. 42 do 46, Ragusea 390 d., Oceania 220—227, Jadr. pl, 590 d., Trboveljska 372—374 (373), Split cement 300 d. Belgrad. Narodna banka 8.150 (10), 7% inv. pos. 86.50—87.25 (30.000), agrari 52, vojna škoda 428—428.50 (850), 12. 421 (1.000), Srečke Rdečega križa 38—40, 7% Bler. pos. 81.125—81.25, 7% pos. Drž. hip. banke 81—81.50. Dunaj. Don.-sav.-jad. 86.40, Wiener Bankve-rein 16.80, Creditanstalt 46.90, Escompteges. 157.—, Union 23.75, Aussiger Chemische 156.60, Mundus 139.—, Alpine 18.65, Trboveljska 46.75, Leykam 3.50, Rima Murany 64.75. Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 80.25—81; Newyork: 8% Bler. po-. 91.50—93; 7% Bler. pos. 80.75—81; 7% pos. DlIB 79.75—80. Žitni trs Tendenca na žitnem trgu je nadalje čvrsta, cene pa so ostale neizpremenjene. Dovozi blaga so zelo slabi, kar čvrsti cene. Izvoz je znaten v koruzi, kjer se pozna znižanje voznin do meje s 1. dec. (Za 1000 Din pri vagonu.) To znižanje voznin v zvezi s slabo ponudbo blaga je povzročilo čvrste cene. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad, 9. dec. Pšenica 79-80 kg bč. 136 do 140; bč. potiska šlep 142.50—147.50; bčč. 142.50 do 147.50; ban. Tisa šlep 142.50—145; ban. Bega šlep 137.50—140; gb. 137.50—142.50; jbn. 135—137.50; sr. 78 kg 130—132.50; slav. 77-78 kg 127.50—132.50; Oves: bč., sr,, 135—140; ječmen: 63-64 kg 105—110. Koruza: bč., sr. stara 97.50—102.50; bč., sr. nova 82.50—187.50; bč., sr. nova dec., jan. 87.50—90; bč., sr. nova marc, april, maj 97.50—102.50; sr., nova posušena 96—98; sr., nova posušena ladja 96—98; moka: bč. Og„ Ogg. 225—250, 2. 195—220, 5. 175— 190, 6. 150—155 7. 105—110, 8. 80—90. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 27, koruza 52, molka 1, fižol 1 vagon. — Tendenca: neizpremenjena. Sombor, 9. dec. Pšenica: bč. potiska šlep 140 do 145, 80 kg; bč. okolica Sombor 78 kg 127.50 do 132.50; gbč. 79 kg 140—145; sr. 78-79 kg 127.50 do 132.50; slav. 78 kg 125—130; ban. Beg šlep 79 kg 137.50—142.50. — Oves: bč., sr. sav. 135—140. — Koruza: bč. nova posušena 90—95; bč. nova garant. 80—85; bč. nova dec., jan. 82.50-^87.50. — Otrobi: bč., pšen. 70—75. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet 257 vagonov. Budimpešta. Tendenca: pšenica stalna, ostalo slabša. Promet: miren. Pšenica: marc 15.46—15.49, zaklj. 15.46—15.47; maj: 15.36—15.38, zaklj. 15.36— 15.37. — Rž: marc 9,80 -10; zaklj. 9.85—9.87. — Koruza: trans, maj: 10.75 10.85, / kij. 1065 10.75; maj: 12.76—13, zaklj. 12.75—12.76 Živina Mariborsko sejmsko poročilo 9. dec. Prignanih je bilo 17 konjev, 9 bilu ., 47 volov, 423 Irav in 18 telet. Skupaj 584. Cene voli debeli 7 9, pol debeli 6.50—7.50, plemenski 5.50—6.50, biki za klanje 7—7.50, klavne krave debele 5 50 7, krave klobn-sarice 2.50—3.50, mo'znu krave 5.50 6.50, bre* krave 5.50—6.50, mlada živina 6.5U 9, teleta 9—lt. Prodanih je bilo 277 kumudov, od teb /a izvoz v Avstrijo 11. Cene mesu: \ jIov k» 1. 18 20. H. 16..... 18, meso od bikov, krav in lelic 12—14, telečje 1. 24—35, II. 16—20, svinjska fveže IS- 26. Dunajski goveji sejm. (Poročilo t\rdkc Edv. Saborslty & Co., Dunaj.) Na trg je bilo prljeljanih 2110 goved, iiz Jugoslavije 101. Na koniumačnem trgu pa je bilo 14 goved. Cene: \ oli najboljši 2.10 I. 1.55—1.90, II. 1.25—1.50, III. 1.15—1.20, krave I. I.20—1.30, II. 1—1.10, biki 1.05—1.35, klavna živina 0.60—0,90. Cene so se znižale, posebno za vole L vrste za 3 do 5 grošev za bilke pa za 5 grošev. Dunajski prašičji sejem. {Poročilo tvrdke Hdv. Saborsky & Co., Dunaj,) Pridanih je bilo 12.603 pršutarjev in 4321 špeharj**'. I* Jugoslavije jih i« bilo 4549. Cene: špeharji najboliša 1.65, I. 1.54—1.60, II. 1.50—152., kmečki prašiči 1.45—155, pršutarji I.25—1.75. Tendenca: Špeharji so obdržali ч\ч)јл ceno, pršutarji pa so bili za 5 do 10 rirošev ceneiši. Dobave Ravn. drž. rudnika Breza sp-eema do II. t. m. ponudbe glede dobaive 50kg usnja; do 18. t. m. pa glede dobave 100 komadov rudarskih odej. — Ravn. drž. žel. v Subotici sprejema d" 12. t. m. ponudbe glede dobave 110 komadov kožuhov. — Ravn. drž. rudnika čalnikovca pri Celju sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave ce-salke za preiskovanje kotlov in cevi ter glede dobave strešne lepenke, ležišč za vozičke in razne železnine. — Ravn. drž. rudnika Zenica sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave vijakov z maticami, olja za jamske vozičke, mizarskega orodia in jeklenih vrvi. — Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave drogov za premikače, lesenih ročajev za armature, toporišč za sekire, kladiva in lopate ter glede dobave delov za premogvno dvigalno napravo. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave plinskih cevi in stenja. — Ravn. drž. rudnika Breza spreiema do 18. t. m, ponudbe glede dobave klosetnih delov iz fajanse. — Ravn. drž. rudnika Zenica spreiema do 18. t. m. ponudbe glede dobave konopnenih vrvi. Dr. Lojze Turšič zdravnik ini v• T w» v E la Turstceva roj. Ferjančič poročena Cerknica - Gor. Logatec TRETORN Galoše in snežni čevlji z znamko „TRETO&M" zahvaljujejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že desetletja nosijo samo „T R E T O K N" galoše in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu Zahvala Vsem, ki ste nas tolažili ob težki izgubi naše dobre mame Terezije Kuzmin ter vsem, ki ste jo spremili na njeni poslednji poti, najlepša zahvala. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, nadalje ča-stitim sestram, ki so pokojnici z vso požrtvovalnostjo lajšale muke v poslednjih njenih dneh ter vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. V Ljubljani, dne 9. decembra 1930. Žalnjoče rodbino: Kuzmin. Glavnik. Tomšič in Kempei'Ie. №H ■ ■i »gO 2 Q SO »irtp 8 <~81« 5 * r i £ S " "o o _ . ► *** ai3 ■®Q 8 "ZSS a » i-« » M — ? B"> d "Vašim besedam čast, gospod doktor. Toda zakaj poskuša Amerika pokupiti evropsko proizvodnjo jekla?« Lord Horac je motril zdravnika s svojimi ostrimi, sivimi očmi. Dr. Glosin je obvladal svoje mišičevje. Bilo je že r vunati s tem, da napori ameriških agentov ne bodo ostali skriti Angležem. >Je to dobro premišljen ukrep gospoda predsed-nika-diktatorja, da ohrani svetovni mir.-- >Moram priznati, da mi smotrenost toga načina ni prav jasna.« >Vaše gospodstvo morda ve, da sem rojen Skot in da sem samo naturaliziran Amerikanec. Smatram za svojo najvzvišenejšo nalogo, da gojim dobro stike med obema deželama ... Ugovarjali boste, da so za ta namen obojestranski poslaniki obeh velesil. V prvi vrsti gotovo! toda poslanik je vedno uradna osebnost. Kar govori, govori uradno v imenu svojega stanu. Mnogo ne sme povedati, kar je vendar dobro, da se včasih pove.« Lord Horac jo pogladi! z obema rokama časopis na mizi. Lahka ironija se je izraoala v besedah njegovega odgovora. »Vi pa, gospod doktor, niste obteženi 7. bremenom uradnosti, čeprav mi v Angliji vemo precej natančno, da ste zaupni svetovalec predsednika-diktatorja. Govorite popolnoma zasebno kot gospod doktor Glosin z lordom Maitlandom, ki je slučajno četrti lord angleške admiral i telo. Tako menite, kali?' Prav tal«), lord Horac. In tako vam torej odgovarjam: Izvedeli smo, da angleški agenti v največjem obsegu naročajo in kupujejo vojni materija!. Lahko bi mi bili s polno pravico isto. Priprave oboli držav bi se povišalo do skrajnosti. Mi smo rajši pokazali svoje miroljubno mišljenje s lem, da stro kupili le neobdelano surovo jeklo. Žal se na ittni posrečilo v nameravanem obsegu. Vaša vlada jo dala po naših poizvedbah graditi vojni materijal na celini, s katerim se bodo vaše zračne bojne sile povečale za petdeset odstotkov. Celinska industrija le predobro razume, da kuje kapital iz političnega položaja. Vsekakor pa bodo vniie priprave omejeni z našim nakupom jekla, tako da so nam ni treba na novo oboroževati.- Besedo dr. Glosina niso zgrešile svojega učinka na lorda IToraca. Bilo je ros, du jo Amerika kupovala doslej lo jeklo. To pa seveda v gorostasnih množinah. Lcrd Maitland še vedno ni odnehal. »Vi boste nakupi jene množino spravili v Države in bosle tam sami izgotovili iz njih orožje. Začudenje se je izražalo na Glosinovem obrazu. >Niti no mislimo na to, da bi spravili deset milijonov ton jekla, ki smo ga doslej nakupili, v Države. Nam zadostuje, da ga odtegnemo vojni industriji. Iu ... ne pozabite ... kupili smo hitro. Kupili smo ae za znosne 1 cene. Politični položaj se bo v doglednem času zboljŠal. Narodi sveta se bodo, kakor so je še vedno dogodilo po takih situacijah, z novo vnemo oprijeli mirovne proizvodnjo. Toda surovine bodo tedaj dražje ... Doktor Glosin je nadaljeval s povzdignjenim glasom: Takrat bomo jirosto razpolagali s to ogromno zalogo. Preprečili smo, da bi sc i/, toga napravili meči, pustili bomo potem skovati iz toga pluge. Rane, ki jili bo zadalo to jeklo naj postanejo rodovitne brazde. Tako je mnenje in volja mojega .. .f Nenadno je prekinil, kakor da bi bil povedal preveč. »... mojega gospoda, predsednika-diktatorja Olra Stonnrda, je dopolnil lord Maitland Glosinove besede v mislih. Sedaj je bil prepričan. Doktor je obravnaval vojno nevarnost, kakor da jo no bi bilo. To bi bila lahko hlituba, preočividna, da bi mogla zmotiti le za trenutek angleškega državnika. Toda dr. Glosin je razvil istočasno kupčijski posel bodočnosti, ki mora prinesti Američanom milijarde zlatih dolarjev, če se poleBe napetost. Veličine teh gospodarskih izgledov Anglež ni mogel prezreti. lliH-ness jo business. Načelo jo hilo pregloboko vkore-ninjeno v angleškem mišljenju in čuvstvovanju, da nc bi učinkovalo. Poročilo ungloške tajno službe je bilo objavilo lorda Horaca o tem, da je dr. Glosin imel še preti malo dnevi dolg razgovor s Čirom Stonardom. Hil<> i« brez dvoma, da je govoril po diktatorjevem naročilu Amerika so skuša izogniti vojni, pri tem pa služi milijarde. Taktika je vredna Cira Stonnrda. Izogne so voini, katere konec je v vseh slučajih, negotov, iti ustvari istočasno možnost procvita, ki mora osigurnli zopet za vrsto let njegovo nasilno vlado. «?tran 8 >S1.0YE\F(N , dno 10. dooombr« t OSO. štov. '281. MALI OGLASI |!ГШШ! «'■■!>■ «rnt>r>H vrM r« «->€» Din »li Vlaku h.-. ...t Vaak« drnhrii *r»ttre 1-SO l»ln »II vsaka bmodi SO pur Na|man|itl оа'ач i- S k (n. "plaat nad Aevrl vratlc mr ra^iinufo vlA«, Tn odpovлг .>мат' o Na vpraianta 1>ге« в!п»тг" «• n«- nitrnvar|>«iiol Pekarn« Dobroidoča gosHlna mcsari'a in trgovina, av- j tobns postaia, hlizu Celin ; in toplic Dobrna, z lopi III H II Službeiscejo n Gospodična i$6c službo kot vzgojite ljioa otrok Zmožna nem sčinc, tudi Šivanja finegi perila. Ceni. ponudbe n; unr. ->Slov ■ v Mariboru Vajenec sc sprejme v manukatur-ni trgovini pri >-Zvonu«, Pogačarjev trg S, l jublj. •m« !!}•:•. V trgovino Čevljarski оотл/ i ik 7B. finega dtdn tvid; šivana so spreimo po no vem lotn : vso oskrbo Za stnlno. Kdor v rosnioi žoli stalno nosto in ie |( i tuct' snosohor, ; a vsa do la dobi naslov v -urvnvi - Slov on. a- rod st ^ ."'«63 j pososlvom ;di bre> nega, dobro idoča na' de i v bližini mo;e. 'omidbe pod »Parna -s- Philipsov jubilejni IC nn upravo slo- pianino vonca> v Ljubljani. s petletnim lamstvom dobite odinole pri Vinki ' loiiic. Co,zova ccsta oleznine na do oli sc sprejme mlad izučon polten, zdrav in mo^nn /a ootnik Ponudbe pod ^>Po sten. št. 13.823 nn upi Pismene na sc isv kdor ic volian nrrv.-oti kak stalni domači posel. Znamko za odgovor : oba pritožiti. Zadrug« ugnsl pletaea. Osiiok Pošteno dcL c zdravo, * pnnic llf izobrn7bo sc sproimo ke! »eonka v vočio trgov mo i mešanim blagom nn drseli. Ponudbo nn up nvc pod St i za zu mt>mo Nu pogoie, do \ nmri primerno viric. uradnika ijo službo sprej- S'VC hrbti roti Pes volčf k barve, črnikii . i V .S* fin in Črnega gobo«.I ifuSil proe dne- I '•teli nn sporoči iovo kompletno, mehko, : i : k "imaliii o poceni proda Senoko- Jibnišl i ttliea 1 •jubljani rskll ribor. X ojašnisk, P^b 13. 130SS obrih kr nn nndn. c a I ne po- Vodovodn: instf.' z na imam 4 letno nru tekliučno pomočniško išče \ aion kbucavi". skih del lmaio г- -о<1г' Plača po ti o o v -~>-u nudbr na .1. i . • Ciono nr i nmpletcn onudb pod št. 3965 r o -Slovenc vhntc kr zlato m sre i. \ VINSKI.' t »slo рс~к čisto ćohano po Din i c drues vrsta po 3S Din •-0 'isto belo goste po t \f. Dir kc ir isti puh vc 25P Din kc R*ypoSi-;-am P( pošti em povzeti« BROITOVIC - Zagreb ica s." Kemifns ."-isti' nion poiis opni robci tok h P TV Soler va parketom od -i količini nstr-. rerčič Sr Ka. knn. Ce ins Dunai nar .ne Potnik; ca nrevzc.m hov Itev išremo ■lPPi-.'ipC П£ Ui Ро*4ГС.ГЉ .-O knbo -Mo pd 3 s trn Liub-c'.ska c. 5. r«štva' J,ofcr-nieh*r .i, i ka -.-rvavdrc . — Ana z. -setsiški ic tovr. av- Anton«* Zidan o.k tv hitri »z Mni.vtc "io i . rštti popravke sa 1 pMSF^ai^iMg џ ' . грлКЗл to: 11 frvr r ffjf ktiučav-iiičar ■ i m razume »i Г* i -ti- n otero n ciektro-mcirc- S'.ancraric Hran:: ia stanov o b сг- I -,-paf, -,3 elektr. ne ne- riačso. - Pred-as: • :. .- o^čiiir sa 53. atotea ce: ProSa-c s- po- 4a.«.!ov т uprti. liste po. beinir. : dokumenti, na-j •> v • ■ toplejšo zahv alo. Globoko hvaležnost sva dolžna o ečastitemu patru dr. Romanu Tomincu in zdravniku dr. Kinsu V Ljubljani, dne decembra 1Q30. lita. Fasan Vladisla> in so,'. :a. mo rv n ca'oene ■ kupite pi Unčo. ieve: nb. ana c re 2 k- !Tekel«n 205^ i' * / > ' eačn • H'I1H»£ 4ilia drva nlT?1 o I^oru/o iiJ It TRKI oddaia r,3'ceneie irlrirc- v ;ri(> fnn -r, rooke A VOLK, UIB -NA Ht-sliev. esii, m if.Jftfr- ' t - Vi " .-ri; . iipS-■ Dne 8. t. m. nas jc za večno zapustila naša nadvse lju; ljcna, nenadomestljiva in dobra Zolha Bole z novorojenčkom. Pogreb bo i sredo dne 10 decembra 1030 oh pol 3 »opoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnicc na pokopališče na V iču. Ljubljana - Rožna dolina. 9. decembra 1930. Josip Bole. uradnik Ol Z D. soprog. — Rodbina Kušar in ostali sorodniki. Mc-iai wisrrhni jaiort i t inhlHni Najceneje in na jboljše moilroco. ntomnne. di-vane *edor - niodrnc; totoli« in RRrnitnrc \ntn nudi: np ljubi ani Ul ^tsri trfl 6 Тл Д.& /jiva.V cUvOi KtTo-C-fovv i W Ka|tiolf$r hupife za Božič! Nogavice damske in moško rokavice, damsko in m.i-ko perilo tšen erjevo. puloverje, telovnike (v estjo) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, м tone, p lote. čipke vezenine • nmbe. DMC prejice. ročne torbice, aktovke, dežnike, šporlne ler toalet, potrebščine le pri JOSIP petcliimc - Liubitana ktli;c Pn^crnoiTDie spom^nkho. ob vodi i Krušno moko in ese mlovsko izdelke vodno svofe- dobite pri A & M 20RMAN 1 nih a in Stan tre št 32 •Ч** tu v steno \ n> ;»o v: e mis imi oblačili ms \\ rov s roi-tji 12 A lit OtBKS očpvar este H v ri -, 18 Kszp's Л-ч Za Božič \ ® ^ in novo leto K ran vni i Р1Љ0Г s s'ko'"ii l.oki razpisuje ! Oilr-nio mi: i. skih i. : ■ fvt vodo- 1 voda in clcl ikr za osne., r o m meščansko šoto > v Sl.ofii 1 ok Ponudbo. r ai ilno costei Ч---0 in koH.pv ene s i koli om 'M 1 .hi ~ i n )C vložil i v r.ipečatopom ra- VOJU nr;ikasn cjc d( 20 dr-rombra 1C30 ,-!o 12 nic pri podpišem ;mu n dborn. * si p..lrt; -i podatki po- ' msnila ir of črtni pripomoik i se /obe ' pisarni s'are šoit o c T pro'j p ločili! Din Ki «jcvni Sob ki odbor v Skoiji Loki, deccmbra l A IIT O M O B ILI i h — - osebni tovorni aufobusi mode! 1°51 najnovejših modelov in izdelka Za h le v a j le ponudbe in prosp^ k!e \ ar a vnosi i?, tovarniške za Veje: CESKOMORAVSKA-KOLBEN-DANEK Ц; V PRAGI ZAGREB. <ЈГМ1П ICEVA 15 Telefon 60-77 Dvoko es.i. m rji šivalni stron. olro-ški in ,ra . vozički, pnevmatika, po-samezn io!i Velika :zbira. na. niije cene Prodaja na obroke. — Ceniki frai ko. „T И i B LE I* A" F B L.. tovarna d v ko'es in otroških vozičkov 1-.Ч BL.' ANA KaiImška of>ta štov. 4 Zs pleskarske in Črk 'slikarske dele se priporoča TМз^а družba z c. r.. LJUBLJANA. Kolodvorska ol 6. PLETEП1ПЕ na debelol na drobno I PLETILSKA 7ADRDGANA BRBZNICI p. Jesenice - fiorea1 sko Iz'ava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za ni-k; ie dolgove i:iiere bi napravil kdc-rkoli, brez mojega osebnega dovoljenji! na moje ime. јомр Lavtižar. trgovec v Kranjski gori. \obene pieše več! Polne a?e. ine brke! Vtu tise,. Uhuj in irosjn»dov vsake sta rosi i pripisu.ie -vojo •n nora-tlas zdravuiškopri por reucuiu J:Ur rinidn i.n okrepianje ia*. „TIlXT'od-Mrani ust im* iti itl.rani izpadanje las p ehitre cist? ost lonijjenjf i.n cepl.ieiue ■ i Ti povzroči tiilro >11 bu.ino asu p - aiie.iu Se enkr t luko n.iri Moja Гг z ar .it pos a ta po -tiri rameni rab-en a VašeCT „TILO" fluidi. zn okrep anjc las rikrat lako hn. na" piš- cospa T. I. Ona ie l>itt. 8ctekleuioe 84 I>iu. (t steklenic Sn D>n. Dr. N koUKenieny, Kosite. PoStni pr 6г <2 N25 CiP. la-. pozivi i n • sve.zi rn-,. :ako dn v ratkcia тг. - „. - Јш,s5k t i. v — m v rra-em s celo kmetijo vse v clnbrem stanju. Lepa hiša s 0 sonatm. 3 Kleti ш saion, s>e nahaja v sredi vasi. ';: t c.-vina ic gostilna dobro obii i.ana. 'Jri h,si vo-d". vod. dvojni zidani svinjaki, razni poljedt-lsk; stroji ter druge potrebščine Event. se tudi proda proti tal-:jši;jemi-. delnemu pleči-u. ostalo po do govoru Poboje pove.las;nik Josip Во-đlaj. Sv. \ež? bt. 10, p. Križe, Gorenjsko. МШШ Ohpl'.' г!по društvo v Ptuju naznanja vsemu članstvu tužno ves! da jc umri \ ponedeljek ob '-»31 njegov dolgoletni velezaslužni predsednik Franc Maijašič višji vinarski nadzornik v pokoju in posestnik v 64 letu staros'.i — Pogreb nepozabnega predsednika se bo vršil v sredo dne 10. deccmbra ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Kadeči vasi št. 29 na mestno pokopališče - Ohranili ga bomo v častnem n hvaležnem spominu. Odbor. Za Jugoslovani* tiskarno » Ljubljani Karel bdajalelj. han Kakotco. D rudnik !• nu« ILreiuiar-