iMBMitiiiiiuiiiilniifflmigfflflimfeimroinirMaflmffiiTOrflMCTinsmCTinnrenMii^^
Celoletna naročnina xnaša K 12'— j	*j^j|	^	^	Uredništvo	In	upravnlStvo	se	nahaja
iiaiiiBBitiiMaHmnimmnimiTinnnnmransiimmiiniinnmimnmmiminfflminranmnniiimmiiMiKtroiHiimimmmnHiM	(rmtniHiMlilKmrtnmiiHfmniniiniiitnninmraimimmiiiBimntiiiininmit
Mednarodna uredite? delfski!! zahtev.
je povelje, Služila mi bo denar. Več bom imel, ko nekdanje čase. Vsi lahkoživci sc bodo gnetli k nji in ji trosili premoženje, da jim da del svoje slasti. Vesel bom, naj stori, bogastvo pa bom spravljal jaz. Naročil bom in sprejemala bo v službo služkinje, lepe strežnice, in tc bom zlorabljal jaz. Samo enkrat se živi. Ko bom sit, jih pomečem na cesto, Kaj naj počnem z ovenelim cvetjem? Odlično mesto v državi zavzamem. Prihajali bodo k nji dostojanstveniki, Porečem ji: Pod tem m tem pogojem jim ustrezi! Mene naj postavijo na prvo mesto. Mar sem jo za druge ugrabil. Zase in za svoje sredstvo sem jo namenil.«
Tako je sklenil in tako je storil. Splezal je raz stolp, vzel revolver, vtaknil v žep kukalo. Kot pošastno žrelo je zrla za njim obokana odprta kamenita veža, on pa je nameril korak v ravnino tje, kjer je živa meja zagrajala vrt in za vrtom njegov plen, neomadeževano deklico.
vanega premoženja in vso svojo čast. Samo te razvaline so mu jfe osfalc, pustili so mu jih, da sdeha v njih, kar mu seveda ni dišalo, saj je bil vajen slasti in družbe dan zij. dnem. Zlezel je po krivih stopnicah na stolp neki dan, seboj je vzel kukalo, včasih jc pasel čez to kukalo razuzdane oči po mestnem svetu in po gledališčih, nastavil je kukalo na oči in čez škrbine stolpove je zrl naokrog ter zazrl tam čez živo mejo diven vrt in na vrtu div-nejšo devico, da je ostrmel in strmel tembolj, čimbolj jo je gledal.
Neoskrunjen raj je videl tam doli in zazdelo se mu je, da on ni vreden gledati nedolžnega bitja, ker že stokrat je zapravil čast svoje mladosti. Solnce pred zatonom je obsijalo grad in pokrajino. Nekaj tega solnca jc hotelo spet oživeti v izžive-lem razuzdancu, ali padla je nanj zlobna senca, zadnji žarek je zbežal iz nesolnčne-ga očesa in hudobno je obstal ledeni grešnik s pogledom na beli dteklici na vrtu. Zajemala je iz studenca čisto vodo in škropila zel ter cvetove zapovrstno po gredah.
Oni gori pa je snoval črne sklepe: »Še nocoj pojdem, Živa meja me ne zadrži in grešim ž njo. Potem jo odvedem šiloma. Privedem jo na grad. Iz gradu v mesto in iz mesta v mesto, In gledati bo morala z nedolžnimi očmi na moj ukaz in odpirati nebeška usta na mojo željo in pre-daiati plemenit stas svojega telesa na mo-
Žvvela je zelo lepa in plemenita devica. Ko je pogledala s svojimi očmi, se li je zazdelo, da je nebo pogledalo vate. Ko je odprla usta, si mislil, da je pomlad prišla v deželo. Ko se je sklonila k cvetu, prestopila po stezi, si bil prepričan, da je svit ljubezni poljubil ta svet. Živela je deklica v hiši, obdani z vrtom. Pod malim hribčkom na vrtu je žuborel studenec, Njokov vir jc senčil leskov grm. Po vrtu drobne steze, med stezami rožnate gredice, na krajih zamišljeni grmi, na drevesnih vejali vesele ptice, okrog vrta živa meja. Čuvala je meja vrt in lepoto tega vrta — mi lot no devico. Nihče 'je ni varoval deklice, samd stara teta je prebivala pri nji ter je uoč in dan zanjo molila.
Za njim se jc plazila črna in rdeča postava. Sajast obraz, visok stas, prihuljen izraz, obleka zamazan^, vonj po špiritu, roka tršasta — videti je bilo, da je delavec. Za klobukom je imel pripeto rdečo kokardo, v desni pesti mu jc bliskal Oster nož, »Zdaj mi ne uideš, stari slepar,* jc stiskal zobe sajasti človek z rdečo kokardo. »Spremim tc na tvojem potu, da
fc.»o uro daleč se je dvigal na obra-Sčedi skali napol razdejan grad. V gradu je zivei razuzdan gizdalin. Vrnil sc jo pred
mesecem iz mesta. Zmanjkalo mu jc denarja, Privoščil si je marsikaj v življenju, dokler ui žanra vil svoia mladosti, podedo-
Posantezna številka sfane 40 vinarfe^	feliafa	reako	sredo.
Štev. 21.	V	Lfublfant,	dne	28,	aprila	Leto	XIV.
mti bogatinu, naj 'da en 'del svojega premoženja ubožcem, za dobrodelne naprave, za socijalne potrebe. Odslovil te bo. Da sicer, ali kaj je, kar d& v primeri z njegovim premoženjem. V bistvu je njegov bog »mamon«, na katerega navezuje želje. Vera sicer nikjer ne pove, koliko imej kdo premoženja, tudi ne prepoveduje zasebne lasti, vendar pa tak bogatin ne pojmuje praktičnega krščanstva. Z 1 milijonom kron bi mogel v današnjih razmerah osrečiti 500 družin z lastnim domom in ravno toliko družin iztrgati vse razdirajočemu brezverskemu komunizmu in so-cijalizmu. Ali se zaveda tega, kateri miijonar, bodisi krščanski ali židovski ? V tem pogledu sta si enaka. Obeh bog je njih denar in premoženje.
Politika.
Tržaška meščanska liberalna stranka Je razpadla. Kdor ve, koliko krivic je prizadela tržaškim Slovencem, ta golovo za njo ne bo žaloval. Naj počiva v miru!
Ljudstvo v Italiji je radi imperi-jalizma vlade zelo razkačeno. Položaj prihaja čimdalje resnejši, tako da mogoče revolucija ni več daleč.
V Monakovem vlada strahovit teror. Veliko meščanov, vojakov in delavcev je bilo ustreljenih. ŽivPa, ki jih je poslala Hoffmannova vlada v Mo-nakovo, da no bi prebivalstvo radi špartakovcev trpelo lakote, se uporabljajo enostavno za rdečo gardo.
Mažarski boljševiki so poslali na Dunaj svoje boljševiške agitatorje, ki so obljubili da bo prevzela Ogrska prehrano Dunaja, ako se na Dunaju proglasi sovjetska republika.
Fotl boljševiško vlado v Petrogradu vlada taka lakota, da so konČaTi šolsko leto z Velikonočjo. Počitnice bodo trajale 6 mesecev in učence bodo medtem poslali na deželo, ker jih v Petrogradu ne morejo več preživljati.
Demonstracije na Dunaju. Na Dunaju so priredili brezposelni demonstracije pred parlamentom. V par’a-ment so poslali deputacijo in zahtevali, da se predlože njih želje državnemu kancelarju. Demonstrantom se je pridružilo zlasti mnogo nedorastlih fantičev. Iz množice je padlo na policijo nekaj /strelov, nakar je tudi policija odgovorila z ognjem. Ranjeni so bili en policist in dva demonstranta. Ko se je posrečilo demonstrantom prodreti skozi vrste stražnikov do parlamenta, je razbil mlad fant okno v pritličju zborničnega poslopja, zapalil blazino na oknu in jo vrge1 v hišo. Nastal je ogenj, ki pa ni segel predaleč na okrog, ker se je ognjegascem posrečilo, da so ga zadušili. Demonstracije so se nadaljevale, tako da je bilo mrtvih stražnikov štiri, razen tega 17 stražnikov težko in 23 lahko ranjenih.
Crofa Czernina so nemško-avstrij-ske obmejne oblasti v Feldkirchnu aretirale, ko je hote11 brez potnega lista prekoračiti švicarsko mejo. Kakor bo še vsem v spominu, je bil Czernin v vojni dobi vsemogočni avstrijski minister za zunanje zadeve in največji nasprotnik češke poliMke. Tudi od ministra do jetnika je le en korak — in včasih celo zelo kratek.
Nabirajte za tiskovni sk’ad Jugoslov. Strokovne Zveze!
g Gospodarstvo.
Gospodarski pomen Koroške In Primorske za Jugoslavijo.
Gospodarski liberalizem, imenovan kapitalizem, ki ima svoj začetek na Angleškem, je 6Časoma objel ves takratni gospodarski razvoj po svetu. Z njim je bistveno zvezano nasilje, absolutizem in imperializem. V raznih državah je taisti razkrojil zdrave razmere. Pohlep je rodil protipohlep. Vstajati so začele socialistične ideje. V Franciji je liberalizem uvedel razkošno dvorno življenje in v zvezi s tem praznjenje državnih blagajn in hipno naraščanje dolgov, To je privedlo' do krvave revolucije, po kateri so se menjavale vlade kakor kameleonova barva.
V Nemčiji, kapitalistično in do zadnjih svetovnih dogodkov strogo absolutno vladani državi, je vstal Marx s svojim socializmom. Njegovi nauki so sc širili širom sveta in uveljavljali med družbo. Ta mednarodni socializem je zasegel Rusijo. V vojni mu je podlegla. Tla mu je pripravil prejšnji sistem. Mogočno Rusijo trpinči revolucijonarni komunizem — boljševizem
— s svojimi slabimi posledicami.
V tem času preleti tlačeni svet misel samoodločbe. Vzdihnili in vzdramili so se na mah vsi mali, tlačeni narodi in zahtevali svoja prava, med njimi tudi troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Ta ideja je že stara, kajti od 1. 1848. pa do dapes smo jo zmeraj v večjem ali manjšem obsegu in z različno intenzivnostjo ponavljali in zahtevali združitev vseh Slovencev, Hrvatov’in Srbov. Višek pa je dosegla v majniški deklaraciji leta 1917., nakar se je vnel v zaledju boj, neustrašen parlamentarni boj v dosego taiste, Razpadla je v oktobru 1918 avstrijska fronta in proklamirali smo svobodne, neodvisno Jugoslavijo.
Jugoslavija obsega vse ozemlje, kjer bivajo Srbi, Hrvatje in Slovenci. Vse ozemlje Hrvatov in Srbov je že skoro združeno, le za ozemlje na Koroškem in v Primorju se še ta srčna želja ni izpolnila; Koroško imajo zasedeno Nemci, Primorje in nekaj Kranjske pa Italijani, ki jo hočejo zase kot »sacro egoizmo«. Koroška je najsevernejše ležeča pokrajina Jugoslavije. Proti Kranjski jo zapirajo Karavanke, na severni meji pa Visoke Ture. Le proti Štajerski je bolj (»Iprta, ker obe dajeta dotoke glavni reki Dravi, ki ju pretaka In tvorita zemljepisno več ali manj organič-no enoto. Narodnostna meja Koroške ni povsem jasno začrtana, ker je pod nemškim režimom in vladnim pritiskom nemštvo ugodnejše živelo kot slovenstvo in ker je pod zaščito vlada ščitila nemško brutalnost in agresivnost. Glavni del ljudstva je gotovo slovenski, iz katerega narašča nemčurska inteligenca in pa indu-strijalna mesta, kjer se je slovenski delavec hote ali nehotč prilagodil razmeram »Herrenvolka« in s tem zamenjal materinščino z nemštvom. Ljudstvo na deželi pa je ohranilo stare navade in jezik.
Na vsak način mora biti Gospa Sveta naša in pa Št. Vid — saj je segel slo* venski jezik pred par sto leti še do Brež
— Osojsko jezero, Beljak in ozemlje do Spitala in pa Ziljska dolina čez Šmohor. Te kraje nekako naj bi obsegala severna meja.
Gospodarsko bi se pa dala Koroška deliti v več delov. Zemljepisno jo delimo itak v Zgornjo in Spodnjo Koroško. Središče Zgornje Koroške je Spital, kjer se steka Mela v Dravo in kjer se odcepi Turska železnica od Južne železnice; ta   .
del je pač gospodarsko odcepljen od ostale Nemške Avstrije, naseljen je pa kompaktno z Nemci in kot tak pripada k Nemški Avstriji. Drugo okrožje Zgornje Koroške je pa Beljak z važnim železniškim križališčem. V Spodnji Koroški je pa šentvidsko okrožje, ki naj pripade Jugoslaviji, in pa nenobitno jugoslovansko celovško okrožje. Sploh bi pa pripadala cela Koroška gospodarsko in geografično k Jugoslaviji.
Goriška, i rst in Istra pripadajo geografično tudi Jugoslaviji; gorski grebeni Karavank, Julijskih Alp in pa Jalovca a edaljškom goriških Brd se pri prestopu abniške doline v obliki žarkov razidejo, ki pa tvorijo po sestavini zemlje enoto, spadajo skupaj ter zapirajo beneško ravnino. Ozemlje teh pogorij posedajo Slovenci, kjer prehaja gorovje v nižavo, začenja laški živelj. To opažamo tudi na Krasu. Zapadni rob kraške in dobrdob-ske planote do Soče poseda Slovenec, onkraj Soče v ravnini pa prebiva Furlan. Gorica in Trst spadata v območje slovenskega ozemlja. Saj je njih prebivalstvo najmanj do polovice slovansko, kar kaže pristransko ljudsko štetje iz leta 1910., še bolj jasno pa zadnje državnozborske volitve. Dali smo pa tudi mnogo poturic.
Da pripada Goriška in Trst gospodarsko Jugoslaviji, je jasno. Trst brez zaledja je kot riba brez vode in mora v pas* desetletjih gospodarsko propasti. Če dobi torej Italija Trst, je njegova usoda zapečatena in zato pametni, pravi italijanski Tržačani niso nič kaj veseli italijanskega objema, ker so raje bogati Jugoslovani, kot pa ubogi laški ribiči.
^ Če pripadeta Koroška in Primorska k Jugoslaviji, pomenilo bi to velikanskj prirastek z ozirom na narodno gospodarstvo. Ves narod bo združen, ne to narodnostnih bojev in vse moči bodo služila dobrobiti mlade države, ki bo za neprimerno večja ko sicer. Specijelno je Sloveniji mar, da dobimo te pokrajine. Vc9 promet bo šel skozi Koroško po Bohinjski in Južni železnici v Trst in pri tem bodo- naše dežele neizmerno pridobile a kupčijo. Čc pa teh delov ne dobimo, ea bo pa koncentriral ves promet iz A.vstri-je, Češke, Ogrske na Reki in Splitu, pri čemur bi cvetele pač hrvatske dežele, slovenske pa gmotno propadale, o&lfoma-šile in obenem kulturno zaostale. Pa na samo za naše žepe je ta deželna pridobitev važna, ampak za svetovni promet kot tak. Če dobi Italija Trst, gotovo ne bp v mGgel tekmovati z Genovo, katero bodo Italijani varovali bolj ko Trst, kar Tržačani prav dobro vedo. Znano je, da je pomorski promet več kot še enkrat cencji kot pa železniški, in zato bi trgovina s naravnim nagonom sledila krajši poti v Trst, dočim bi jo Italija vodila v Genovo z ugodnejšimi železniškimi tarifi, ali ca drug način, pri čemer bi pa vendar svetovna trgovina Trpela vsled višjih prometnih stroškov. Da bi dunajsko blago, ki gre čez Amstetten, Solnograd, Inomcst, Verono, kdo vozil v daljni Trst, nego v bližnjo Genovo, vsled razlike prevoznih stroškov ni mislili in bi bilo gospodarsko neopravičene in nepravilno. Sledi: laški Trst ne bo vzdržal konkurence italijanskih pristanišč, posebno Genove ne, ter bo sčasoma propal, kakor Benetke, kojilj
?ropad je povzroči! avstrijski in rastoči rst.
Koroško prištevamo k poljskim deželam. Večina ljudstva se Savi s kmetijstvom, ki biva na svojih kmetijah; en del teh kmetskih, domov je sestavljen na ta način, da leži dom z gospodarskimi poslopji sredi vsega k kmetiji spadajočega
Regulacija delavskih plač.
Svoj čas smo že pisali o davku na samec, ki naj bi imel namen omogočiti državno podporo očetom številne družine. Zoper ta davek bi pa brez dvoma ugovarjali vsi samci in samice, ker bi šel denar iz njihovega žepa. Sedaj pa vidimo, kako lepo se da urediti to zelo kočljivo vprašanje tudi na drug način. DržavR je namreč napravila za svoje uslužbence različne razrede po številu družinskih udov vsakega državnega uslužbenca. Določila je temeljno plačo, potem pa gotovo doklado za vsakega družinskega člana. To je pametna uredba, ki ne sme veljati samo kot prehodila začasna uredba za sedanje izjemne razmere, ampak naj ostane kot sta^o merilo za vedno. Kakšna socijalna krivica, da bi morala družina, ki šteje samo 2 glavi ali pa 10 ali še več, živeti z enim in istim zaslužkom.. Država je to vprašanje v principu povoljno rešila v korist očetov številnih družin, treba je torej le, da se na enak način uredi tudi razmerje v privatnih službah in tovarnah nastavljenih. Tukaj je pa seveda stvar težja, kajti zasebnik no more p’a-čevati delavca po njegovi potrebi z ozirom na število družine, ker plačuje le delo, ki je zanj enakovredno, če je izvršeno od samskega delavca brez družine ali pa od očeta 10 otrok. Zato bi se moral ustanoviti ali poseben družinski zavod ali kot oddelek starostne zavarovalnice, ki bi imel nalogo razde’jevati družinske prispevke. Stvar si mislim tako, da bi moral vsak podjetnik in službodajalec prispevati v tak družinski fond na primer 50%, od vseh svojim delavcem izplačanih mezd. Iz tega družinskega fonda bi potem dobivali družinski očetje mesečne ali četrtletne prispevke za otroke med tem, ko bi dobivali pri gospodarju p’ačo ko vsak drug delavec. Ta stvar je silno nujna in Jo je treba izpeljati nemudema.
Proklamaclja našega odrešenja in neumevanje.
Pred skoro dvatisoč leti je nastopu med judovskim ljudstvom, ki ie bilo ledaj podjarmljeno in je izgubilo svojo samostojnost, prebuditelj ljudstva, velik govornik in organizator. Krog hjega so se zgrinjale množice ljudstva, po več dni je hodila za njim množica, broječa nad 5000 glav. Na veliki petek, ob dnevu trpljenja, ga je to ljudstvo zapustilo. Ni ga več poznalo ali pa le pomilovalo. PrepustPo ga je smrti. Zakaj ta sprememba? Zato, ker je ta govornik rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Ljudje so posvetni, na tej zemlji iščejo svoj raj, svoje kraljestvo, la kralj pa izjavlja, da namerava ustanoviti drugo duhovno kraljestvo, katerega se doseže po premagovanju, trpljenju in zatajevanju samega sebe. To kraljestvo obstoji še danes, to je Cerkev. Malo se je ljudje oklepajo. Isti boj, isti vzroki kot tedaj pri ljudstvu in pri bogatinih.
Poglejmo brezverskega bogatina, kako si kopiči premoženje, ki je njegov edini bog, ig vere in cerkve sje pa norčuje. Da je po njegovem mnenju dobra kvečjemu za reveže, da ga tolaži in mu daje upanje, da doseže srečo, katerq pogreša na tem svetu, šele po smrti. Pa poglejmo tudi vernega bogatina. Ta sicer vere in cerkve ne zaničuje, pač pa misli, da je dovolj samo površno krščanstvo, hoče imeti raj tukaj in tam. Bistvo krščanstva mu je tuje. Reci te-
Prelezel je lesena vrata, potrkal na vežna vrata, v sobi za zastorom se je zasvetila luč, »Zašel je kdo,« je mislila stara teta. »Noč ga je prehitela,« in šla je odpirat. Nekam v skrbeh je pogledala; vendar ga je pustila, povabila v sobo.
V tistem času pa je lezel čez plot oni drugi $ sajastim obrazom in rdečo kokardo.
Sivet v sobi pa je vprašal nesramno-drzno staro teto, kje je lepa deklica. Starka se je pri tem vprašanju skoro sesedla strahu; ali skrb za nežno ljubljeno varovanko jo je hkrati opugumila. Zastavila mu je pot in velela: »Prosim, idite od nas drugam! Za Vas pri n^s prostora!«
Ni še izgovorila in priletel je udarec nanjo, izpodnesel ji je staro telo, padla je po tleh, okrutnež pa ji je stoc-J z nogo za vrat, ga zmečkal in jo zadušil. Se je sklepala na prsih suhe roke, ki pa so ob-mirovale.
Ropot je odprl sosednja vrata, odprla jih je in zaprla deklica, ko je videla pred sabo neznanega tujca, ali vrata je odpahnil, stopil je v njeno sobico. * la-menček je plapolal pred Marijino podobo, utrinjal se na deviškem obrazu Marijine varovanke in bežal po zelenem obrazu 6ivega zločinca. Umaknilo se je nesrečno dekle, pogledalo z nebeškimi očmi in umaknilo pogled k Mariji, vendar nič ni pomagalo pred kamenitim zelencem.
»Meni se vdaj, golobica, drugo vse pozneje zveš.« Zgrabil jo je, zavpila je.
m u m
Tisti hip pa je zgrabila njega za vrat jeklena roka. Držal ga je človek s sajastim obrazom in rdečo kokardo. Potegnil ga je nazaj, izvlekel v prvo sobo, zaklenil vrata dekličje spalnice, vrgel sivega zločinca na tla, mu stopil za vrat in zablis-nil z bodalom. Hropel je sivež na tleh, oči so mu izstopile, z nogami je kopal, z rokami krčil in stiskal čevelj, ki ga je pritiskal. Malo je sajasti popustil s pritiskom. Muke na tleh ležečega so ga veselile. Kakor prej staremu se je zdaj njemu svetil zlobni ogenj v pogledu.
»Ali me poznaš,« se je zadrl nad obupancem na tleh. '»Prišel je, danes je prišel tvoj in moj dan .., dolgo iskani... tvoj strašni, moj sladki... Ali me poznaš?« in pritisnil je znova s škornjer; ob grlo, da je stari na tleh strahotno odprl usta in pomolil jezik, grgrajoč. »Ali me poznaš?« in popusti^ ie spet malo, da je požrl oni na tleh malo sape za nove muke.
»Ha, hudič, je-li žc kdaj tako pozdravljal sin svojega očeta? Dvignil je nogo iz2a vrata in s škornjem butnil starega po prsih, da so mu bruhnile iz grla krvave pene. »Tvoje krvi sem. Zakaj bi tvoje nekoliko ne pretočil? Ali veš. kako
\ *
si butnil svojo ljubo, mojo mater, poslednjič od sebe, ko me je tebi prinesla? Ha, pristaš svobodne ljubezni. Tudi jaz tc ljubim svobodno. Le poglej ta nož! Kaj ni to ljubezen, če ti jo vrnem? Le poskusi, pristaš svobodnega uživanja! Mar veš, kako je umrla moja mati po tvojem zadnjem slovesu z brco. Bruhala je kri Tudi ti jo boš.«
Zavihtel je nož, mož z rdečo kokardo, nezakonski sin na tleh ležečega, zasadil nož v desno oko — zločinskemu očetu zločinski sin. Zavreščal je starec na tleh, zarjul, zbruhnil kletev. Mrzlo je nadaljeval mrzli sin: »Se ni dovolj. Ljudje so rekli: Vlačila se je. Staknila je tega, kazali so name. Ni imela grižljeja. Ti si ta čas žrl od mesta do mesta, se vlačil .. .*
Krvav nož s» je vnovič zasvetil. Porinil mu ga je v trebuh. Smradljiv gnoj 6e ie pocedil iz črev za nožem in grgrajoč strašen sunek glasu iz grla trpinčenega. Zatulil je, se skušal vreči kvišku ali škorenj ga je pahnil znova nazaj.
»Poginila je,« ie sikal sin. »Mene so dali tujim ljudem, slednjič v tovarno. Birič mi je bil oče. ječa mati. Ta dva sta me učvrstila. Tudi ti okusiš mojo vzgojo. Kaj rimaš odločnega sina? A predolgo ti že skazujem ljubezen. Podedoval sem jo po tebi, svobodno ljubezen, in svobodno uživanie življenja na izgrgravaoju drugih.
Li nisem tebe vreden sin? Sprejmi po-sicndji dar svobodnega dejstvovanja!«
Zadrl mu je noz v grlo in ga prereza! sin — očetu ...
• * •
Na grdo zavitem obrazu so se režali ueocislrabjeui grehš. Spačeno truplo is obležalo in ležalo tik žene, ki je bila tr.o-lila noč in dan in k: ;o je mrtvec umeril poslednjo uro.
Človek z rdečo kravato jo stal in gledal ta prizor, Železo v roki, železo v prsih. Ni za hip se mu ni zmehčala duša. »Še cn posel imam. Nisem sreče užival, tudi drugi je ne bo nobeden.«
Odklenil je vrata male sobe. Pred podobo Marijino je klečala in molila. Plamenček izpred Marije je objemal dekličje ude in njegovi žarki so se spuščali po košatih laseh. Vstala je in človek z rdečo kokardo jo je ognjeno in^ ledeno gledal.
»Oskrunim ti tvojo lepoto,« je dejal »Oni, ki zdaj leži tam v krvi, te je hotel vleči od mesta do mesta, razkazovati tebe, svoj novi zaklad, si služi"i s tabo denar, visoka mesta in slasti. Njegovih r.a-mer jc konec, pa tudi tebe ne bo nobeden z veseljem — gledal.
Glej, zvežem te s to verigo. Mene so vklepali, tudi jaz naj ne trpim krog sebe nevklenjenih rok, tudi ne tvojih nežnih hi čistih...« Zadrhtela je deklica, se ozrla na kip, ki ga jc obsevala lučka, ali > člo-
olja in gozdov. Obdelovanje jc lažje tn itrejše, kakor pa če leže hiše na kupu strnjene v vas, njive, travniki, pašniki in gozdovi pa razmetani na vse strani v različnih plasteh.
Prvi tip velja po večini za pokrajine nad Celovcem, torej tam, kjer že nemški živelj prevladuje, dočira opazuješ drugi tip v večjem obsegu v slovenskih pokrajinah. Na vsak način je prikladnejši in boljši prvi tip, kjer je zemlja vsa skupaj, kjer jo lažje obdeluješ, kjer ne mudiš časa in ne potrebuješ meja med sosednjimi njivami. Dohodek ti nosi gozd, polje in živinoreja. Koroška ima veliko lepih in bogatih gozdov. Ta les porablja kmet deloma za dom, deloma ga pa prodaja velikim lesnim trgovcem, ki so zvečine Italijani. Glavni lesni promet Korake je z Italijo. Tjakaj izvažajo povečini neobdelan les, le v mali množini ga obdela*' že na mestu, a samo aa pol. Povsod, kjer je le kaka vodna tila, stoji žaga, ki les takoj na mestu žaga in dalje odpravlja. V zadnjem času nasta-iajo žage, ki jih goni para ali pa električ-aa sila.
Posebno dobro uspeva na Koroškem Sito. Plast zemlje je precej debela in mastna. Najbolj uspeva pšenica; povprečni pridelek cenimo na 1 ha 12 ., rž na J ha 10‘3 q, potem ječmen na 1 im 12-2 q, icoruza na 3 ha 11*7 q in oves na 1 ha 10 o. Relativno najslabši obrodi krompir z 74 kvintali na 1 ha, Vse obdelane zemlje je v površini 37.600 ha. Vsi ti poljedelski pridelki zadostujejo za deželo samo in ima še nekaj preostanka za trg. Mastna, debela plast zemlje pa bi obrodila še daleko več, če bo zaokrožena (arondirana) vsa zemlja in če bo obdeloval kmet zemljo bolj umno (intenzivnejše). Potrebna je še zemljiška prenovitev, ki bo v naši Jugoslaviji tudi izpeljana, a ne v dobro veleposestnikov, ampak v dobro ljudstva, kmetov in delavcev. Gotovo je, da se bo-ao velika zemljišča, ki so sedaj last grofov in baronov, razdelila. Po izvršenih reformah bo deželi gotovo v zemljiškem oziru preostajalo in bo izvažala potom trgovine.
Koroška se ponaša tudi z dobro plemensko pasmo konj in govedi; za domačo uporabo ne porabi vsega, ampak Izvaža plemensko živino na razne svetovne stra-?ii. Spričo tega ima obilo mleka, ki ga lahko izvaža, ravno tako masla. Perutnina je tudi dobro razvita in eksport jajec lepo cvete.
Omeniti je treba Se iezera, ki hranijo veliko množino tečnih rib, ki jih tudi mote nuditi trga.
Vse te pridelke izvaža dežela v po-krajine Nemške Avstrije, kjer je nakopičena veleindustrija in ki je take njen naraven odjemalec.
V poljedelskem oziru je Primorska nekoliko na slabšem ko Kuroška, a rečemo pa lahko, da se sama prehrani, če izvzamemo Trst. Žito obrodi precej dobro, posebno turšica v vipavski dolini. Zvečine poljskih produktov pa tvori vino, ki je sveiovno znano in ki ga kot posebnost drago prodajajo. Brdska vina in vipavska go splošno znar*tj pa tudi Istr? obrobi precej vina. Omeniti moramo še zgodnje sadje, kakor češnje, pomaranče itd., zgodnjo zelenjavo, ki je že sedaj zavzemala precejšnje mesto v velikih industrijskih središčih, kakor na Dunaju in v Gradcu. Istra pridela tudi nekaj zelja,
Morske ribe so pa preplavile že pred vojsko avstrijski trg, vsled izredno dobrih železniških zvez. Te porabi ljudstvo deloma sveže, deloma pa jih konser-virajo in šele izdelane konserve postavijo ni trg.
p-rfrra.-ig«:.| irr |i ....................   a«.
vek z rdečo kokardo je izvršil, kar je re-kel. S težko verigo ji je zadrgnil roke, da so ji otekale.
Obraz krvnikov je kazal, da proces le ni končan.
»Oskrunim te,« je dostavil mrzlo, »in nikdo naj več ne zre z dopadajenjem tvojega lica.« Rekla je; »Kaj sera ti storila hudega?« Odvrnil je: »Jaz nisem užival ljubezni v življenju, tudi ti je ne uživaj! Mene so 6ovražno gledali v življenju, tudi tebe naj gledajo sovražnol Da pa te bodo gledali sovražno, moraš biti sužnjica in zraven zoprna, grda ..,
Najprej ti odsečem kras tvojih las. S tem nožem, krvavim in gnojnim, ti izde-rem oči. Ne maram gledati nebes in drugi naj jih ne gledajo. Pred votlimi jamami bodo bežali. Razrežem ti tvoje lice. Nikdo naj ne pije sreče iz njih, ne ti ne nihče..,«
Zaihtela je deklica, ozrla se h kipu: »Marija, pomagaj!«
Človek i rdečo kokardo je počasi iztegnil roko, kakor da hoče pomnožiti ubogi revi strah pred strašno usodo. Se hip tn curek krvi bo šinil iz kraja lepih oči...
• • •
Koraki, vrata se odpro... mladenič jasen, stasovit z orlovim peresom, orlovim pogledom, ne pomišlja, stori, rdeči krvnik mrlev leži,..
Omenimo Se Trnovski gozd, ki
je državna last. Vsako leto izsekajo velike množine lesa, ki gre z vežine po morju, ali pa po suhem v Italijo. So to zakladi, ki vlečejo egoistične Italijane!
Primorska bi pa na vsak način obrodila še boljše, če bi bila — posebno ponekod — umnejše obdelana. Zaosta^sti vzrok je srednjeveška naprava kolonata. Veleposestnik odda zemljo svojemu najemniku — kolonu, — ki zemljo obdeluje proti odškodnini v denarju, po največ pa v oddaji gotovih odstotkov od pridelka. Gotovo najemnik — kolon — ne bo tako pridno obdeloval zemlje, kot pa, če bi b'!a njegova last, kjer bi skrbel za čim večji pridelek, ampak bo zadovoljen le s tolikim pridelkom, da mu po oddaji doiž-nostnih dajatev, ostane vsaj toliko, da se bo dobro, ali vsaj srednjedobro preživel.
Naravni odjemalci obeh teh pokrajin so, kakor že omenjeno Nemci in Italijani, odkoder prihajajo znatni zneski v deželo, zakar nabavimo potem produkte, indu-strijske ali pa poljedelske, ki jih sami nimamo, ali pa naložimo dobičkanosro denar v podjetja.	(Dalje,)
J. S. z.
Jekob Milavec, posestnik in nadspre-vodnik južne železnice v pokoju je umrl dne 23. aprila v Ljubljani. Do dvajset let je vodil »Prometno zvezo železničarjev«. Po razpadu Avstrije so re včlanili na njc-ov nasvet pri Jugoslovanski Strokovni vezi. Naj počiva v m ru!
SHeu vsakega krš^anskepa delavca bodi: V Jugoslovansko Strokovno Zvezo, — v tej zvezi s! hočem na pošten način s pomočjo skupno organizacije izvojevati svoje pravice, truditi se hočem, da pridobim za to zvezo vse pošteno krš'atisko delavstvo.
Jeseniški tovarnar prHe Kristanu ča pomoč. Občni zbor je vodil predsednik nadzorstva prokurist Kranjske industrijske družbe na Jesenicah g. Mayer. Že ko ie otvoril cbčni zbor in govoril nemško, se je či lo godrnjanje udeležencev. Mar naj se zaradi enega privandranca uče vsi drugi tujega jezika. Pregovor, stara ljubezen ne zarjavi, se je pa pokszal tudi v tem slučaju. G, Kristan je videl, da razpoloženje zani ni preveč ugodno in da z njegovimi pooblastili ne bo nič, zato je iz‘avil, da je potrebno, da se vpraša vlado za svet, kako ona tolmač! pravila glede pooblastil. Dr. Mohorič, ki je zastopal Gospodarsko zvezo; »Ne vlado, sodni o treba vprašati, ker ona ima o tem odločati.« Gosp. prok. Mayer, ki e videl, da sc nahaja g. Kristan v ravno tako težkem položaju glede pooblastil kot on z nemščino, je izjavil, da preloži občni zbor za 4 tedne, da se bo g Kristan lahko pri vladi prepričal, če on pravilno tolmači pravila ali pa Kocmur. Udeleženci so se godrnjaje razšli.
Tri vagone sladkorja je dobila Vojna zveza čez kontingent, a dosV g. Kristan še ni pojasnil, kam je šel ta sladkor. Kršč, soc. delavstvo ga ni bilo deležno.
^ Deset tisoč kron negrade je dobil g. Kristan od Vojre zveze na predlog g. tovarnarja Maycrja, njegovi pomočniki oa poleg redne mesečne plače vsak 3000 K, svojim nižjim uslužbencem in uslužbenkam, ki hodijo v raztrganih čevljih, pa doslej ni dal izplačati vsakemu 300 K, kot je bilo sklen'eno,
Ali bo imelo delavstvo kako škodo, če preneha Vojna zveza? Naše mnen:e je, da nobene. Vojna zveza doslej ni imela nobenega blaga, razen kar je debila od raznih bivših central po nakazilu vlade. Te centrale za nas, v kolikor ne leže v Jugosla-
»Hvala Bogu, še o pravem času. Mati je slišala krik, tuljenje. Poklicala me je. »Gotovo je kaka nesreča,« je dejala. »Poglej!« Napravil sem se, šel, hitel, dospel, še o pravem času. V verigah si. Le zver more tebi kaj takega storiti. Mislil sem, da še zver ne bi mogla, bi ne hotela kovati verig tebi, skruniti tebe, a vidim sam. Torej je resnica.«
Oprostil jo je. Odvzel ji je verige. Povedala mu je vse po vrsti, ure, katerih naj ne bi nikdo nikdar doživel. Poklek, nila sta pred Pomočnico. Ona naj tolmači njuna srca Bogu. Premolila sta do jutranjega svita. Potem sta odšla k fari. Prišli so ljudje, pripeljali se sodniki. Zapisali so, odšli. Ljudje so pomagali pospraviti hišo. Teto so položili na oder, naokoli sveče in rože, križ nad glavo in blagoslovljeno vodo ob nogah. Onadva umorjena so odnesli trdi možje in ko sta potekla dva dneva, so ju pokopali. Pokopali so tudi umorjeno teto. Oba zločinca v osojen kraj, na neblagoslovljeno mesto. Teto pa na blagoslovljen kraj, kamor je hodila molit mila varovanka. Tudi drugi so se ustavljali ob tem grobu, S cvetjem je bil posut, skoro vedno svežim, ker hvaležna ljubezen ne ugasne z grobom.
Preteklo je leto in na grobu je klečal ob njej še nekdo, vitek mladi mož s plemenitim sta«rm. Iz neba so se vsipali «olnčni žarki na niu. ona pa sta molila.
viji, ne pride'o več v poštev. Pri nas je !e še Žitni zavod in sladkorna družba v Ljubljani, Navedena zavoda bosta pa dajala moko in sladkor tudi brez Vpne zveze naravnost konzumom in tovarnam. Sedaj je postopanje sledeče: tovarna ali konzum naznanita vsak mesec sproti Vojni zvezi, koliko Članov ima preskrbeti, Vojna zveza pa to naprej naznani Žitnemu zavodu oziroma sladkorni družbi. Ta dva zavoda nakažeta potem blcgo ali naravnost posamezni zadrugi ozirom tovarni ril pa skupno Vojni zvezi, katera potem bl&go razdeli med tovarnarje oziroma zadruge. To je vse delo Vojne zveze. Za to delp si za-računi Vojna zveza pri kg moke a’i sladkorja 5 do 10 vin., kar znese mesečni dobiček približno 10.000 K. — Če tore; Vo na zve^a preneha, bodo tovarne oz, zadruge mesečna obvestila o stanju članov pošiljala mesto Vojni zvezi naravnost Žitnemu zavodu oz. Sladkorni družbi in bodo tudi od teh naravnost dobivali blago katerega zato ne bo nič manj, bo le n e k o 1 i k o ceneje. Sicer je pa dolžnost prehranjevalnega urada pri deželni vladi skrbeti za ljudsko prehrano, za slučaj, da bi se ukinila prosta trgovina in bi se razmere kakorkoli predrugačile.
Kršč. soc, delavstvo se hoče otresti Kristanove kuratele in zato zahteva, da .«e Vo'na zveza razdruži, prehrana pa uredi tako, da ne bo dobivalo gofove učbdrosti le delavstvo bivše vojne industrije ampak vse delavstvo brez razlike ali e v kaki tovarni ali pa v zasebni službi. N a eni strani metati iz tovarn, na drugi strani zatirati po Vojni zvezi, sc naše delavstvo ne bo več pustilo! Vun z našo pravico!
Kristan študira pravi’a Vojne zveze.
Dne 14. t. m. se je vršil cbčni zbor Vojne zveze. Predsednik »Prvega ljubljanskega delavskega kensumnega društva«, Alojzij Kocmur je našteval krivice, katere trpi naše delavstvo vsled neenakega razdeljevrnja blaga, ter zahteval razdružitev Vojne zveze. Povdorjal 'e, da Vojna zveza z ozirom na kršč. soc. delavstvo ni vršila svoje dolžnosti, da je za delavstvo, ki je izven Vojne zveze krivična ker dela razliko med industrijskim in drugim delavstvom in da je konečno sedaj nepotreb-na ker razdeljuje le ono blago, ki je da Žitni zavod in sladkorna centrala, edino s to razliko, da blago katero bi delavstvo lahko dobilo naravnost od teh zavodov, s svo im posredovanjem podraži in neenako razdeli.
G. Kristan je naznanil, da je odbor sklenil umakniti predlog na razdružitev. Proti temu se je pa ugovarjalo, ker odbor ni upravičen spreminjati pravilno razglašeni dnevni red občnega zbora.
Kocmur ;e tuci protestiral proti pooblastilom, katere je Vojna zveza dobila od zunanih članic, katera je pa g. Kristan kratkomalo izpolnil na svoje ime, ket bi bd on začetek in konec Vojne zveze, Pov-dar al je, da so vsa ta pooblastila po § 31 pravil Vojne zveze neveljavna. Ta paragraf namreč določa, da sme tovarna ali itonzum pooblastiti za občni zbor le take o?ehe, ki so pri dotični tovarni ali zavodu nastavljeni na primer: Člani načelstva in nrdzorstva, ravnatelji, prokuristi, tajniki i n enaki. Med te enake se je hotel prištevati g. Kristrn. Medklic: Potem ste pa Vi tajnik vseh kranjskih tovarn,
Kje so vžigalice? Pri zadnji delitvi vžigalic so se po vseh trgovinah kot kon-zumih v Ljubljani rezdelevale vžigalice na o,5:000 P«* 1 zavitek edino v Prvem ljubljanskem delavskem konzumnem društvu jih je dobj vsak le pol zavitka. Zakaj ta razli-
Ta prizor se je še večkrat ponovil. Minulo je leto in dan in ž njim je prišel ko-droglavi sinek in potem bujnolasa hčerka m potem cela družina. Vsi so se ljubil med seboj, svoja srca so imeli v nebesih in svit onega sveta se je' naselil v njth duše.
Samo včasi jih je obšla groza na tem svetu — —, kadar so šli mimo zapušče-nf Ža kraja, trnje je rastlo ondi in razhudnik. Bilo je grobišče. Oba zverinska zločinca sta bila tara pokopana. Tresli so se otroci, ko so šli tara mimo, da sta jih morala roditelja tešiti.
• n »
Končam naj pripovedovanje o lepi 0 hudobnih zločincih in srčnem rešitelju: Vprašujete me za imena. Torej zvedite še to:
Poklica s pomladnim stasom in nebeškimi očmi je zlata svoboda. Stari zločinec in osiveli grešnik, ki jo je hotel zlorabiti, je sebični, nečisti, oderuški liberalizem. Njegov trdi'maščevalni sin, krvnik, »i jo je hotel vkovati v sužnje verige za zmeraj, je rdeči in krvavi socializem. Rešitelj pa, vitez, ki jo je otel, se z njo zaročil in poročil, si ti, mladenič, mož krščanskega prepričanja.
A. Komlantc.
ka? Vojna zveza je debila pri Perdanu 23 zabojev vžigalic in sicer 9 zabojev za Prvo l;ubl‘cnsko delavsko društvo, 11 zabojev pa za Kristanov konzum. Vojna zveza, pa ni oddala teh 9 zabojev delavskemu kerrzu-mu, ampak jih jc porabila drugam. Po tridnevnem letanju od vlade do Volne zvoze in Perdana se je končpo posrečilo, da je g. Perdan izročil 5 zabojev vžigalic, to je polovico premalo, zato ro bili čl .-»ni. delavskega konzuma po krivdi Vojne zveze oškodovani. To ve vlada oz. n>n prehranjevalni urad na katerega je napravil delavski konzum obširno pritožbo pa doriej Še ni odredil, da se delavskemu konzir-rm izroči še 4 zaboje vžigalic, ampak jo poslal pritožbo v izjavo Vojni zvezi — beri: Kristanu, ki bo seveda poročal, da je vse iz. mišljeno in vse bo šlo zopet naprej svojo staro pot.
Cestar.
Cestar, ta je vedno in vedno za metlo. Vedno je zadnji: ako bode drugim kaj ostalo, potem boš šele mbgoče kaj dobil cestar! A še ni gotovo. Vsemu delavstvu, uradništvu, železničarjem in dr. so se plače zvišale; tako čitaš v časopisih. A ti ce-cestar čakaj na milost od zgoraj, dokler ne obnemereš. v cestnem jarku s svojim vedno prrznim želodcem in do skrajne meje obrabljenim oblačilom, Lasje silijo skozi pokrivalo, prsti na nogi niso več zadovoljni a svojim stanovanjem. Enako je tudi z ostalo tvojo kramo. Tudi naše družine niso več za med ostale državljane. Skrajni čas je, da se tudi za nas potrebno ukrene in da se nam pomore iz našega obupnega položaja. Saj smo tudi mi cestarji neke vrste državni delavci trpini, ki skrbimo in se trudimo, da ohranimo javne ceste sposabne za promet. ToraJ prosimo deželno vsado, da nas ne pusti na svoji levi strani kakor se je to zgodilo pod izginolo avstrijsko vlado. Vpošteva naj se, da smo tudi mi potrebni in takorekoč fe pri vsaki dobroti, ki se deli najbolj prikrajšani.	Cestarji.
Cestarji na državnih cestah se pri« to.?ujejo radi nepravične razdelitve živil. Vlada ima v zalogi še moke, suhega mesa, klobase, češplje itd., a to pa; ne za cestarje. Vsi drugi državni uslužbenci so dobiH 10 kj< moke in drugih jestvin, mi pa ne dobimo kljub vsemu moledovanju nič. Ali je to pravično? Delamo od jutra do večera, v dežju in! v blatu, a nas ne vidi tu nobeden. Potrpežljivost nas mineva. Kje je še kaj pravice? Vlada se ne zmeni za nas, oni ki so nam obljubljali vedno, saj dobite, saj dobite, tudi ne. Ne kaže nam drugega, ali poginiti od lakote, ali pa naj; si poiščemo pomoči iz tega položaja, Ali prvo cli drugo. — Več cestarjev.
Bdavsta pravo.
OKROŽNICA IZ LETA 1891.
Bogatinom.
Zato premožnim opomin, da bogastvo ce bo zabranilo bolezni, tudi ne pomaga nič za srečo večnega veka, ampak preje šitčduje. (2, Tim. 2, 12.) Nenavadne grožnje, s katerimi grozi Jezus Kristus bogatinom, jih morajo pretresti; morali bodo o rabi premoženja zelo strogo obračunavati nekoč Begu sodniku. Kako naj rabimo imetek sami, nas pouči znamenit in prevažen nauk, ki ga je že veda modrih zaslutila, Cerkev pa popolnoma pojasnila in odredila, da se ga ne držimo samo s spoznanjem, ampak z dejanjem v običajnem življenju. Temelj tega nauka tiči v tem, da razlikuješ pravično denarno posest od pravične denarne rabe. Da zasebno poseduješ blago, do tega ima človek pravico, kar smo videli malo prej; posluževati se te pravice zlasti v družabnem življenju, ni samo dovoljeno, ampak naravnost potrebno. Dovoljeno je, da človek poseda lastnino. Je pa tudi potrebno za človeško življenje. (II. II. qu, 66. #. 2.)
A če vprašuješ po tem, kako je treba rabiti dobrine, ti odgovarja Cerkev brez ovinkov: Kolikor to zadeva, ne sme Imeti človek zunanje stvari za svoje lastne, ampak ko skupne, da jih namreč zlahka obrne v skupni blagor, ako so drugi v po-trebi. Zato pravi apostol: Bogatinom te-
![a sveta zapovej, da radi dajo, in sode-ijo. (II. II. qu. 66. a. 2.) Gotovo ni nikomur ukazano, da mora pitati druge, kar tiče rabo njegovega premoženja, ako so njegovi domači potrebni. Niti ni dolžan dajati drugim od tega, kar potrebuje sam, kar je primemo za njegovo osebo in kar se spodobi zanj; zakaj nihče qi obvezan živeti neprimerno. ((II. II. qU. 32, a. 6.) A kjer je potrebi zadoščeno in za spodobnost poskrbljeno, je dolžnost darovati potrebnim od preostankov. »Kar preostane, dajte v miloščino.« (Luk. 11, 41.) Ne veže jih pa k temu pravičnost, razen ob skrajni sili, ampak ljubezen krščanska. Te pa ne moremo z državno postavo in sodnim potom Izsiliti. Ampak pred postavami in sodbami ljudi gre posUva in pravica Kri*
stusa Boga, Iti na mnogo načinov svetuje,
naj nam darežljivost preide v navado: blaženejše je dajati ko prejemati, (Dej, 20, 35.) Zato bo revežem darovana ali odre-čena dobra dela sodil, kakor bi bila njemu darovana ali pa odrečena ... Karkoli ste storili enemu izmed mojih najmanjših bratov, ste storili meni, (Mat. 25, 40,1
Posnetek vseh teh trditev je ta-Ie: Kdor je po božji dobroti sprejel večjo 1 množino blaga za dušo ali za telo, je prejel iz tega vzroka, da izpopolni sebe in enako, če ga je izvolila božja previdnost za svoje orodje, da jih uporabi drugim v korist. »Torej če imaš razum, le skrbi, da ne zaman; če imaš bogastvo, pazi, da ne zamrje usmiljena darežliivost; če imaš vladarsko spretnost, trudi se močno, da bo deležen tvoj bližnji njene rabe in koristi.« (S. Greg, Magn. in Ev. hom. 9. n. 7.)
Kapitalistična produkcija.
Ključavničarski mojster J^reb je stcM v svojem stanovanju pri gorki peči in kadil iz dolge pipe. Bil je svoj čas navdušen socijalni demokrat, pozneje pa si je stvar premislil in ni hotel o socijalni demokraciji ničesar vedeti. Zato mu ni bilo všeč, da je bil njegov bratranec, ki se je pri njem izučil kl.učavničarstva, socijalni demokrat in se udeleževal njihovih shodov. Vendar ga pa ni hotel pri tem ovirati, ker si je mislil, da se v takem slučaju s silo doseže ravno nasprotno.
Tudi ta večer je šel Lojze k shodu, na katerem je predaval dr, Iks.
Ko je mojster Jereb še sedel pri peči, se je vrnil Lojze domov. No, ga je vprašal mojster, o čem pa je govoril danes dr. Iks?
Lojze: O kapitalističnem načinu produkcije.
Mojster: Kaj pa razume pod tem na-»lovom?
Lojze: To, da sedanji družabni red smatra, da kapital rodi vrednost.
Mojster: Kaj v resnici ne daje nobene vrednosti?
Lojze: Ne, kapital je popolnoma neproduktiven. Edini vir vrednosti je delo.
Mojster: Kaj pa je na tem ležeče, če izvira vrednost iz kapitala ali pa iz dela? Če imam 100 K v žepu, mi je pač vseeno, ako jih imam lz svojega kapitala ali pa iz dela.	i .
Lojze: Kaj? Na tehi je veliko ležeče. Pri sedanjem družabne« redu, kjer vlada kapitalistična produkcija, imajo lenuhi, ki sa,Tio kupone režejo, vso slast življenja: delavci pa, ki so si pravzaprav užitek zaslužili, morajo trpeti pomanjkanje. Ali ni v resnici na ta način postavljen vsak zdrav red na glavo?
Mojster: Torej naj v bodoče kapital ne bo več produktiven?
Lojze: Seveda ne! Saj že po svoji naravi ni produktiven; vsa vrednost izhaja iz dela.
Mojster: Potem vam svetujem, da boste v svoji državi, ki jo hočete ustanoviti, takoj vpeljali postavo, da drevje ne sme več rasti!	,	'•
Lojze: Ti bi se seveda rad iz nas norčeval.
Mojster: Nikakor ne! Toda če drevje raste, potem je vendar kapital produktiven! Če n. pr. danes kupim gozd za 10.000 kron, si lahko prepričan, da bo po toliko in toliko letih vreden 20.000 K, ne da bi jaz sam pri tem kaj delal,
Lojze: Ta vrednost pa je produkt sd-cijalnega dela, n, pr, naprav voznih poti. To nam je dr. Iks jasno dokazal. Loči kapital od dela, vzemi n. pr. pragozd v Braziliji — in gozd nima nobene veljave.
Mojster: Loči nasprotno delo od kapitala: zapri n, pr. 100 delavcev v prazno delavnico, v kateri nimajo ne orodja in ne materijala — in njihova delavna moč bi imela ravho toliko vrednosti, ko gozd v Braziliji.
Lojze: Temu ne bom oporekal; toda ravno zato bi bilo treba vse delavsko orodje in ves delavski materijal odvzeti kapitalistom in ga podržaviti za vporabo vseh državljanov. To je 'ravno tisto, kar mi socijalni demokrati hočemo: podržav-Ijenje vsega delavskega orodja.
Mojster: Kaj pa razumete pod delavskim orodjem?
Lojze: Vse, kar je količkaj produktivno, tako n. pr. gozdove, rudokopc, tovarne itd.
Mojster: Potemtakem torej smejo kapitalisti obdržati svoje palače, svoje vile, konje, razkošne vrtove? Zakaj vse to je neproduktivno!
Lojze: Kar ni produktivnega ampak spada h povžitni (konzumptivni jppsestj, to si naj za naš del vsak prisvoji in obdrži, če hoče.
Mojster: No, potem bodo gotovo vsi veleposestniki in veleindustrije! izpreme-nili svoje tovarne in druge produktivne posesti v zavžitne, da si jih na ta način la-1 hko obdrže! Tovarne bodo torej ustavili, plavže pogasili, njive bodo izpremenili v razkošne vrtove, vsaka produkcija bo ponehala in sedaj ne strada samo delavec, ampak vse ljudstvo in sicer toliko časa dokler srečno ne pomre lakote.
Lojze: Ne, to ne gre! Kar f« «več]'"K
zavžitnih posestev, se morajo izpremeniti v produktivne.
Mojster: Potemtakem hočete zaseči sploh vso zasebno posest?
Lojze: Da, zasebna last je tatvina na skupnosti.
Mojster: Ali naj v prihodnje tvoji srajca in tvoje hlače ne bodo več tvoja last?
Lojze: No,,to se vendar razume, da si vsak lahko pridrži kot izključno last, kar neobhodno osebno potrebuje!
Mojster; To mislim; sicer bi lahko prišel vsak kdor bi hotel in bi mi vzel hlače. — Toda prijatelj moj, kje naj bo m<?ia? Ali naj ima tudi vsak svojo hišo? Koliko sob naj im* biš~? I<>Ukr> je-ii me vs"k '-poldne jesti? Koliko srajc sme vsakdo imeti itd. itd.? Ali naj bo vse to policijsko odrejeno in določeno? To bi bilo lepo policijsko gospodarstvo, dekaj hujše ko v časih najhuj-Sega političnega hlapčevstva!
Lojze: Ti pa tudi pres>nelo sklepaš!
Mojster: Tako kakor morem sklepati ir narave stvari same!
Lojze: Treba b» bilo razločevati med zasebno lastnino, ki služi za roditev vrednot, in ono, ki služi za osebno vporabo. ,
Mojster: Torej ostanejo palače, konji
iv razkošni vrtovi zopet obvarovani pred zas^ženjem?
Lojze: Pustimo tol Vsekakor bi bilo treba, da se podržavi kapital, ki daje vrednost in tako zatre moč kapitalistične produkcije.
Mojster: Ali smatraš n, pr. mlin za kapital, ki daje vrednost?
Lojze: To se razume.
Mojster: Potem ti hočem povedati, zanimivo zgodbo.
V Afriki živi nekje 100 zamorcev in en slovenski naselnik. Zamo|d delajo zelo enostavno in drobe žito med dvpma kamnoma ali kvečjemu v možnarju. Naselnik pa pridno prednjači in si zida mlin. Posledica je, da ne melje žita hitro in z lahkoto samo za svojo potrebo, temv»č zasluži tudi lep denar, ker puste drugi pri njem mleti. Sedaj pa pride država in mu zaseže kapital, ker rodi vrednote, namreč mlin,
v prid skupnosti, tako da so poslej vsi zamorci deležni dobička, ravnotako ko Slovenec, ki ga je zidal. — Kaj praviš k teiru?
Lojze: To je tatvina!
Mojster: Nikakor pe! Po vaših socialističnih načelih je vendar zakrivil talino Slovenec, ker je smatral ml.n za svojo zasebno las'-.
Lojze:	Če si je kdo pridobil kapital
sam s svojim delom, potem je stvar drugačna.
(Dalje.)
Razno,
»Ljudski oder« v Kropi priredi na belo nedeljo, dne 27. aprila in v nedeljo, dne 4. maja ob pol štirih popoldne narodno igro »Deseti brat«.
Neka organizacija je poslala na veliko soboto svojemu vodstvu sledečo izjavo; Ker se zahteva, da naj danes delamo do 6. ure zvečer, zato izjavljamo podpisani, da ne smatramo stremljenja dunajskih tiskarjev po odpravi praznovanja katoliških praznikov samo za tribut Merkurju, ampak tudi za kulturnobojni udarec. Kot katoličani se torej ne Čutimo dolžne, niti danes od 4, do 6. ure delati, niti ta čas nadomestiti, ker bi s tem negacijo praznikov le potrdili.
Prosimo torej, da nam vodstvo tiskarne upoštevajoč naše prepričanje, dovoli delati danes samo do štirih.
— Črna. Odkar, smo se otresli nemškega iarma, se je pri nas mno£o izpreme-nilo. V začetku vojske smo Slovenci trpeli mnogo preganjanja. Še ziniti si ni nihče upal,’četudi je resnico hotel povedati. Sedaj pa se povračuje tistim, ki so v svoji zlobnosti nastopali zoper nas. Dolgo so imeli upanje, da pride njihov nemški odrešenik in čakali so, toda varali so se, kakor pa Judi. Marsikateri je že moral oditi, drugi bodo v kratkem sledili, ako ne prostovoljno, pa prisiljeni, in hujskarij zoper Jugoslavijo bo konec. Domačini Slovenci pa se pridno organiziramo. Neumorni so socijalni demokrati, toda tudi drugi ne držimo rok križem. Ustanovili smo si podružnico »Slov. kmetijske družbe«, pristopilo je do sedaj 46 članov; ravnotako smo ustanovili tudi čebelarsko podružnico, h kateri se je prijavilo 35 članov. Samo naša strokovna organizacije se je začela malo majati, pa tudi v tem oziru se je že vse ukrenilo, da zopet pride k pravemu življenju. Ljudstvo bi bilo sicer zadovoljno, samo da nestrpno čaka popolnoma urejenih razmer.
— Črna pri Prevaljah. (Vendar enkrat.) Dolgo časa se je bil boj delavcev za upravičeno zvišanje plače. Rudarsko oskrbništvo se je branilo z vsemi štirimi, deliti zaslužek z delavci. Nikjer drugod ni bil zaslužek tako majhen, kftkor tukaj. Draginja ie neovirano rasla, delavci so obupavali. V zadnjem času je pri rudokopu marsikai bilo narobe. Stari oskrbnik, Tom,
Glantschnig sc jfe Krčevito držal zastarelih
kapitalističnih načel. Slovenski delavec ni imel nobene pravice. Vse pritožbe niso ničesar izdale. Ves kapital, ki so ga dvigale pridne slovenske roke, je šel v žep tujih nemških kapitalistov, ki so dobro živeli in imeli od vojske ogromne dobičke. Ko-nečno smo storili pri naši vladi v Ljubljani potrebne korake in — šlo je. Zagrizeni nemški oskrbnik je moral pobrati svoja šila in kopita in napraviti prostora Slovencu. Delavci pa dobijo sedaj po 18 K na dnino, in poleg tega vsak član njihovih družin po 1 K. Posledica tega pa. je, da tudi drugi delavci, ki ne delajo pri rudokopu, zahtevajo zvišanje plače. Naj vlada' energično napravi draginji konec!
»Državna posredovalnica za delo«. Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu (od 6. do 12. aprila 1919) je iskalo delo 159 moških in 122 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 64 moških in 46 ženskih delavni moči. Posredovanj se je izršilo 64. — Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja do 12. aprila 1919 iskalo delo 4741 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3970 delavcev. Posredovanj se. je izvršilo v tem času 1013. -— Delo iščejo pisarniške moči (212), trgovski uslužbenci (131), tov, delavke, služkinje, ključavničarji, kovači, krojači, čevljarji, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, mizarji, kolarji, natakarice, — V delo pa sprejme posredovalnica zidarje, delavce za v tov. opeke, čevljarje, tesarje, ključavničarje, poljske delavce, krojače, šivilje, maserko, služkinje in razne druge obrtnike.
Prijava državnih rent in vojnih posojil. Da sc more sestaviti v svrho pregleda in nastanka naše plačilne bilance skupna vsota vseh nam (v Sloveniji) lastnih vrednostnih papirjev, in sicer državnih rent in vojnih posojil avstrijskih in ogrskih, ter drugih naložbenih pr.pirjev, kakor obligacij, zastavnih pisem, železniških prioritet in konečno tudi delnic podjetij izven Jugoslavije, je treba napraviti točen seznam vseh v privatnih rokah se nahajajočih vrednostnih papirjev stare monarhije in podjetij, ki so pripadale prej k njej, a so sedaj zunaj mej Jugoslavije. Da bode statistika točna je v velikem interesu vsakega posameznega kakor tudi splošnosti, ter je vsled tega, da se no bi domnevalo kakih davčnih in podobnih uradnih odredb za tem pozivom, kar bi marsikoga odvrnilo od prijave, sprejela sestavo te statistike privatna tvrdka: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna v Ljubljani. Priglasiti jo torej samo pismerfo po dopisnici na ta naslov, vse gori navedene vrednostne papirje z imenom in naslovom lastnika, ter je navesti tudi, ali se papirji nahajajo v Jugoslaviji ali izven nje. N. pr.: Prijavljam: 2000 K 4 % avstr, kronske rente, 5000 K 5. avstrijskega vojno posojilnega zaklad, in 6000 K 4 % želez, prior. Kranj—Tržič. Prva dva papirja sta tukaj, tretji na Dunaju. Andrej Maček, posestnik, Vrhnika 125.« Nasloviti je dopisnico: Dr, Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana 147. — Ker so ti podatki izredne važnosti za vse naše gospodarstvo kakor tudi za posamezne lastnike vrednostnih papirjev velikega pomena, se prosijo denarni zavodi, župni uradi in druge vplivne osebe, da gredo vsem radi prijave vprašujočim s pojasnili na roko. Denarni zavodi, uradi in korporacije*1; ki dosedaj še nikjer niso prijavili stanja svojih vrednostnih papirjev, se uljudno prosijo, da v interesu popolnosti te statistike istotako prijavijo sedanje stanje svojih gori navedenih vrednostnih papirjev. Vse prijave naj se gotovo izvršijo najkasneje do 26. aprila 1919, da se more statistika takrat zaključiti. Slovenski
listi se prosijo v interesni sfcvsri some, Sd
blagovolijo do ravno navedenega roka par-krat objaviti ta poziv, — Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana, poštni predal 147.
■
Urednik: Anton K o m 1 a n ec, —. Izdajatelj; Mihael Moš k ere. — Tiska Jngoslo* vanska tiskarna v Ljubljani.
Delavci in delavke,
priljubljene med svojimi sodelavci, dob* lab e V postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ust«
mene in pismene ponudbe v upravi „Slovenea‘l,
Gospodarska zveza
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani!, reg, *adr. z a, s,
5*alna ssaJoga peifedtelj. strojev s
enoierl««, raMiult, vitetjev, slamo« la rR5»©re*?*«c? brsoparilnikov, ptugov, bran, Čistilnikov 1.1. «1,
Prodala:
»»realnih gnojil, kolonialnega in Spečo« rilskega fcJega icr poljskih pridelkov«
Zaloga:
pristnega domaCaga Bn ogrskega vina, žgani« i. t. a.
Lastna IsdelovaSnica in prekaje*
uainfea klobas. • Lastna željama.
v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilna vloge po čistiti
Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnico, in. j« imela koncem leta 1918 nad &'& milijonov krosi vloy in nad 1 milijon en* slotšsoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo od 4 do 5 »/^
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Sknp’na železničarjev v Juri-Strok. Zveni naznanja žalostno vest, da je danes umrl nje ustanoviteli in dvajsetletni predsednik »Prometne zveze« tovariš
Jakob Mavec
poduradnik Juž. žel. v pokoju
Pogreb bo jutri v četrtek ob 3; pop. iz Zalokarjeve ulice 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Svojemu ustanovitelju in voditelju Časten spomin!
Železničarska skupina I. S. I
v Ljubljani.
^	»V*.:.:	/fr	•
V globoki žalosti poročamo pretužno vest, da so nas ljubljeni oče, oziroma »tari oče, tast, svak in stric, gospod
Jakob Milavec
poduradnik jaž. žel. v pokoja in posestnik
danes, 23. t. m. zjutraj po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden! s sv. zakramenti, Bogu vdano umrli.
Pogreb bo v četrtek, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz biše žalosti v Zalokarjevi ulici št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomini
V Ljubljani, dne 23. apHla 1919.
Metka Gostinčar roj. Milavec,
hči.
Ivan GostinŠar,
zet.
Metka, Marijan, Marica,
vnuki.
..-JA. M