za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO SVO-BODOMISELfflH SLO V'Æ JV C E V V AMBK.IK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
8tev. 33.
Entered as Second-Claas Matter July 8th. 1903, a> the Poet-Office at Chioafo, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 18. avgusta 1911.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti se svobodo!
Leto X. !
Razgled po svetu.
BARON GAUTSCH IN SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj. 15. avg. Socialno demokratični poslanci "Widholz, Smitha in Elderseh ter načelnik delavske bolniške blagajne Beer so baronu Gautschu izročili spomenico, ki obsega zahteve bolniških blagajn glede na izpremembe zakona o socialnem zavarovanju. Zlasti se za'hteva, da se loči zavarovanje samostalnik od zavarovanja delavcev, bolniško zavarova-uje podjetniških delavcev pa od onega industrijski]) delavcev, da se opusti takozvani proporc pri volitvi blagajniških funkcijonar-jev, da se opuiste okrajni uradi ter da se decentralizira zavarovanje obnemoglih. Baron Gautsch je dejal, da prihaja spomenica o pravem času, ker hoče v kratkem preštudirati ta vprašanja. — O stvarnih posameznostih ne more še podajati izjav. S socialnim zavarovanjem noče žeti političnih uspehov, pač pa izdelati tak načrt, da lahko zanj prevzame vso odgovornost.	s
Vojaške žrtve.
Peterburg, 16. avg. — Po poročilih iz mesta Kars v Transkav-kaziji, se je en kanon sprožil, bil je jako nepravilno nabasan, in velika množina šrapelov je šla naravnost v eno kompanijo vež-bujočih se vojakov, od katerih so bili štirje na mestu usmrčeni, 14 pa smrtno in več je dobilo bolj male ran«.
- - r	Diaz.
Lucern. Švica, 14. avg. — General Portofio Diaz. prejšnji prezidani Mekdke, ki se sedaj nabavit tu, .p;	,dč kabelniir-po-
zivov iz domovine, da se naj takoj vrne in prežene usiljenca J. Madera, kateri je s svojim tiranskim postopanjem zgubil vse simpatije pri meksikanskem narodu. Tudi neka velika njuyorska kapitalistična/ .družba je Diazu o-t/ljubila podporo, če se vrne v domovino. Diaz se pa zato mnogo ne zmeni, ker hoče ostati do 'konca sezone tukaj.
Judi imajo denar.
Basel, Švica, 16. avg. — Tukaj je zboroval zadnje dni zionijski kongres, kateri je poročal, da ima judovski kolonijalni fond $47,-000.000 premoženja, in da sc je plačalo ^ odstotkov dividende. — Narasel je torej od zadnje konference za $300,000.
Na konferenci je bilo tudi sklenjeno, da se ruske jude bolj na gosto prične pošiljati v Palestino — mesto v Ameriko. — A-rnerika jim bo gotovo hvaležna, če to v resnici izvedejo1.
Kaj je z Richterjem?
Solun, 15. avg. Usoda nemškega inženirja Richterja, katerega so roparji odpeljali, je še vedno neznana. Zdaj javljajo iz Soluna: Oblasti v Elasoni /so baje zvedele. da prebivajo roparji, ki so odpeljali Richterja, v skalnatih brlogih okrog malega grškega samostana Hagios Konysios. Hamid boja, ki jih zasleduje, so posebni seli obvestili o tem, pa je že z vojaškim oddelkom na poti proti samostanu. O položaju samostana. ®e javlja, id*a je na visoki pečini in vsled potoka Mavrolon-go skoraj nedostopen.
DEKRftJE 1 STARO DOMOVINO
po8iljamo:
za » 10.35 .................. 50	kro«,
za » 20.50 ................. 100	kron,
za * 41.00 ................. 200	kron,
za * 102.50 ................ 500	kron,
za $ 204.50 ............... 1000	kron,
za $1020.00 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh arotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. NaSt denarne poSiljatve izplačuje c. kr. pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične--je do *50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa "New York Sank Draft:
FRANK SAKSER CO.
32 Cortland St. N«w York 3104 St. Clair Avn. N E	Cleveland, Ohio
ŠTRAJK V LONDONU JE KONČAN.
London, 12. avg. Štra.jk skladiščnih in pristaaiščnih delavcev in voznikov, ki je bil pred nekaterimi dnevi izbruhnil in je oviral ves promet v mestu, je bil včeraj končan. Delavci so si priborili deseturni delavni čas in 25 odstotno zvišanje plače. Vsled štrajka je bila v Londonu skoraj nastopila lakota, ker ni bilo nikogar, ki bi bil živila izkladal in prevažal. — Nad 100.000 dejav-cev je bilo ¡na štrajku in ti so strahovali celo mesto. Vlada si ni upala poslati vojaštva proti delavcem, ker se je bala še večjih izgredov. Škoda, ki je nastala vsled štrajka je velikanska. Velike množine mesa in drugih živil so bile uničene.
Bogarski socialisti.
Zofija, 14. avg. Bolgarski socialisti so na svojem kongresu, ki je bil pretečeni teden v Plovdivu sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti nezakoniti razdružitvi organizacije bolgarskih profesorjev v Turčiji, dalje proti delavstvu sovražni politiki in terorizmu mladdturkov napram drugim narodnostim. Resolucija po-zivlje slednjič osrednji odbor stranke, da sestavi za mednarodni socialistični biro obširno spomenico o mladoturški politiki, v kateri naj se tudi zahteva posredovanje evropske socialne demokracije, da se mladoturki prisilijo uvesti reforme, ki- bodo zagotavljale miren napredek evropske Turčije in balkanskih držav.
Maroko.
Pariz, 14. avg. Položaj se jasni, namesto razpoloženja, ki se je kazalo zlasti po LIpyd •¿¿J^frjrovem govoru prihaja mirnejše razpoloženje ter upanje, da se pogajanje z Nemčijo kmalu mimo in z obojestransko zadovoljnostjo konča. Potrjuje se, da ima služiti spravi za podlago odstop Nemčije od političnih zahtev v Maroku, dočim hoče slejkoprej varovati svoje gospodarske interese. Med obema državama »e ima skleniti pogodba, po kateri odstopi Nemčija Franciji svojo kolonijo Togo, zato pa dobi od nje Gabim.
Berolin, 14. avg. V uradnih nemških krogih je razpoloženje zaradi maročanskega vprašanja popolnoma mirno ter se zatrjuje. da Nemčija sploh ni imela bojnih namenov zaradi te zadeve. — Razvoj pogajanja med Kiderlen Wachterjem ;n Cambonom .se pričakuje s popolnim zaupanjem. Cesar Viljem je povsem odobril nastop Kiderlen Whetherjem in Belhmann ITohvegovo stališče, ki se vjema s cesarjevimi mirovnimi tendencami.
Italija in Argentinija.
Rim, 14. avg. V Bnenos Aires vlada veliko razburjenje proti I-taliji, ker je italijanska vlada prepovedala dohod italijanskih delavcev v Argentino, to pa zaradi tega, ker se Argentinija noče zadovoljiti s tistimi zdravniškimi nasveti glede izseljencev, ki jih je Italija sama napravila in predložila argentinski vladi.
Tudi Nemčija.
Pariz, 17. avg. — Tudi Nemčija se pogaja z Zjed. državami, da se med njo in Ameriko sklene mirovna. pogodba, kot so jo sklenile Anglija, Francija in Zjed. države medi seboj in obratno. Govori se celo, da ima nemški poslanik v IVashingtonu, grof Bernstorff, že vse tozadevne predloge v svojih rokah, katere bo izročil washing-tonski vladi. Predloge mora potrditi senat.
Sredstvo proti koleri.
Rim, 15. avg. “Corriere della Sera” poroča iz Rima, da je znani kemik Guerzoni izumil vspešno sredstvo proti koleri, ki se bo prodajalo pod lekarskim imenom 1 ‘ vibriolirin ”. Italijanska vlada se zanima za novo sredstvo im ga bo preskusila.
Razne novice.
STAVSKA KONVENCIJA.
Za McNamaro.
V Sam Francisco zboruje stavska konvencija in sicer International Typografical Union. Prvi predlog je bil od druga Fnruseth, da bi se proti Azijatom naredili strožji zakoni.
Kongres pa je tudi soglasno sklenil, da podpira, od kapitalistov kidnepanega McNamara, ki je obdolžen, da je pognal “Times” poslopje v Los Angeles v zrak. Sklenili so, da bo stavska unija skrbela, da se tudi vsi njeni člani informirajo o McNamara zadevi. Resolucijo je prečital Gus. F. Winberg iz Minneapolis-a.
George Koop je predlagal, da se takoj odpošlje $10,000 za Me-Namarove advokate. Predsednik Lynch mn je odgovoril, da se strinja z predlogom, da se pa mora to prepustiti finančnemu odseku, čemur se je Koop podvrgel.
Konvent ima na programu za rešiti grmado stvari. V prvi vrsti se mora skleniti mirovno pogodbo 7 ameriškimi stavkarskimi družbami: potem, da se v prihodnje vse delo na kos prepove: delo in cerkev; boj proti tuberkulozi, Union Label, starostno zavarovanje. otroško delo in skrb za onemogle stavce vseh strok.
Več železa.
Straže v jetnišnici, kjer je McNamara zaprt, se po dvoj e in ravno tako se dene na okno njegove celice več železni. Proces bo eden največjihi, kar jih je še videla A-merika. Že sedaj se je prijavilo čez 100 časnikarskih poročevalcev. najuglednejših listov Amerike in Evrope.
Kapitalisti upajo, da zadrgnejo McNamara vrat. Bomo videli!
Gibanje med trgovskimi pomočniki.
Med prodajalci in prodajalkami v trgovinah za obleke v New Yorku se je vnela živahna agitacija za skrajšanje delavnega časa in v nekaterih trgovinah'je že izbruhnil štrajk. Tvrdka Hirsch & Greenthal. 102 Canal St., New York, se je takoj udala štrajkar-jem in je izpolnila njih zahteve.
Za štrajkarje.
Women Trade Union League v New Torku je izdala oklic, da organizirani delavci podpirajo štrajku joče izdelovalce usnjenega modnega blaga, katerih je približno 3000. V oklicu je navedeno, da so morali delavci v tej stroki delati po 64 ur na teden in da so bili za /delo zelo slabo plačani. Med štrajkarji je tudi več delavk.
Osemurni delavni čas v ladjedelnicah.
Organizirani delavci so si priborili velepomembno zmago. —- Treasury department v Wash-ingtoniu je odredil, da morajo vsi lastniki ladjedelnic, v katerih se gradijo ali popravljajo zvezne vojne ladje, vpeljati za vse delavce osemurni delavni čas.
Socialist ne more postati ameri-kanski državljan.
Socialistični poslanec Berger je interpeliral trgovskega tajnika Nagelna, ako je res socializem ovira za naturalizacijo. Dr'. H. Bark m a n v Raymond, Wash., je pred sodnikom izpovedal, da je socialist, nakar mu je ta dejal, da ne more postati amerikanski državljan, ker je revolucijamimih nazorov.
Jekleni trust je pripoznal koalicijsko pravico delavcev.
Pri zaslišanju o praktikah jeklenega trusta je George W. Perkins, bivši Morganov ¡družabnik, izjavil, da je jekleni trust vedno pripoznal delavcem pravico do združenja in da jej tudi zdaj ne nasprotuje.
ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV
se poravna mirnim potom.
Chicago American Federation of Labor marljivo deluje za svoje linijske člane železničarje ki ,se hočejo podati ua stavko, če jim železnice, ne zboljšajo plače. V Ohicagi se nahaja tudi W. C. Brown, predsednik New* York Central železnice. Ta se je izjavil, da bo poslušal vse delavske zahteve in da bodejo železnice, kolikor je mogoče ugodile vsem pravičnim zahtevam. Zapadne železnice so se izjavile, da American Federation samo radi tega grozi ,s štrajkom, da pokažejo svojo moč. Zadnje čase je ta delniška organizacija naredila poseben oddelek za železničarje, ki šteje danes nad 700.000 elanov.
Dočim so vzhodne železnice pripravljene dovoliti delavcem kar zahtevajo, so zapadne železnice odločno vse odklonile posebno Harrimanove železnice. Če zasebni pogovori ne uspevajo, tedaj se na zapaidinih železnicah vseeno začne štrajkati, ki bo eden najbolj obsežnih.
Položaj v Baldwinovih tovarnah.
V Philadelphiji, Pa., se vršijo važne konference z ozirom na štra.jk v Baldwinovih tovarnah. G la vil i uradniki raznih linijskih zvez. h katerim pripadajo štrajkarji, so bili poklicani na posvetovanje, da v zvezi s Central Labor Union ustanovijo poseben sklad za podpiranje štrajkarjev. Nadalje hočejo pritegniti k štrajku tudi livarje, elektrike in mo-delirje, ki dozdaj niso št raj kali! Ako se to zgodi, potem bo štrajk zadobil drugo liee.	.	5
Vohunstvo v amerikanski armadi.
Generalni štab armade je dobil zanesljivo in presenetljivo informacijo o vohunstvu v armadi. To je tudi dalo povod, da je bil v kongresu sklenjen strog zakon proti vohunom. V Seattle, Wash., so izsledili inozemskega častnika, ki je kot natakar služil v nekem hotelu in prosti čas uporabil za špioniranje. Pri njem so našli načrte a utrdbah na Pacifiku.- Tudi del,a p ri pan amidi ern prekopu so si inozemski častniki že natančno ogledali in so natančno poučeni o načrti utrdb. Na Filipinah so bili ukradeni vsi načrti o utrdbah na otoku Corregiedor.
Ameriški trusti.
Ameriški špekulantjo segiijo v svojem divjem pehanju po večjem in hitrejšem profitu, po zelo dvomljivih sredstvih; tako n. pr. naznanijo ustanovitev novega podjetja s tolikim in tolikim akcijskim kapitalom, ki ga pa v resnici nikjer ni. Takemu početju pravijo Amerikanci “zvodenitev akcijskega kapitala”. Iu organizatorjem takih družb pade pri tem “¡delu’’ vendarle čeden dobiček v malhe. — Špekulant H. O. Havemeyer. ki je organiziral sladkorni trust, je “zaslužil” s tako akcijo, kakor bi trenil. 10 milijonov svetlih dolarjev in vrhu tega še 2,500,000 dolarjev dividend. Milijonarska firma J. P. Morgan & Co. je spravila za enak organizatorično delo pri steklarskem trust u 129 milijonov dolarjev v svojo blagajno. Upoštevajmo to-le: Ted 10 milijonov Have-meyerjevih in teh 129 milijonov Morganovih ni nikjer in so le “voda”, to je kapital na papirju. od katerega pa gospodje vlečejo ogromne obresti v zvenečem denarju. Da pa aamore trust svojim akcijonarjem izplačevati o-gromne obresti in dividende, znižuje delavstvu mezdo in skuša zniževati proizvajalne stroške. — Navsezadnje mora delavec vse to plačati s svojim potom in s svojimi žulji in se zadovoljiti z mezdo, ki mu» komaj zadošča za života re-nje.
Odprava častnih redov na Portugalskem.
Portugalska ustavodajna zbornica je z 81 proti 76 glasovi sklenila odpravo vseh portugalskih redov in častnih znakov.
LONDONSKI ŠTRAJK.
Tacega štrajka še Anglija ni videla. 300,000 delavcev v Angliji danes štrajka in je njihova na-da na uspeh štrajka tudi gotova stvar.
Cela Anglija je po konci! Iz Londona je šel klic po generalnem štrajku pristaniških delavcev, mašinistev. V Liverpoolu se je v enem idinevu postavilo na noge 30,000 štrajkarjev, nad katere je poslano vojaštvo in topništvo. Poročila že govore o-velikem ¡streljanju. ki je prišlo med policijo in štrajkarji. Situacija v Londonu je pa bolj mirna.
Tudi vsi železniški mašinisti so se izrekli za generalni štrajk, če se jim takoj ne poviša mezda in skrajša delo.
Uslužbenci Manchester in Saf-ford železniške črte so tudi vsi stopili v štrajk; njihovo število znaša 75.000 mož. V mestu Mersey in Glasgow tudi vse delo počiva.. —
Ameriško organizirano delavstvo z vso napetostjo pričakuje izzida tega, velikanskega štrajka. Pokazalo se je pa, da je v Angliji med ¡delavstvom. boljša volja, in večja sloga kot je to slučaj pri a-meriških štrajkih. Da gre kapitalistom za nohte, je razviditi že iz tega. ker so naprosili samega kralja Georga V. naj posreduje med njimi in delavci.
Prihodnjič prinesemo nadaljne poročilo.
Sodba katoliškega župnika o socialni demokraciji.
Oton Feuerstein, katoliški župnik v Gaildorfu v* Virtember-škem je izdal brošuro “Sozialide-mokratie und Weltgericth’’ (Socialna demokracija in sodni dan), v kateri se odpoveduje katoliški rerkvi in -se proglaša za socialnega demokrata. Feuerstein pravi v brošuri, da je Kristus zasledoval tiste cilje kot socialna demokracija in da je bil za odpravo zasebne lastnine in za skupno lastnino. Njegovo “kraljestvo božje” se sklada s socialističnim naukom o svetu, kjer ne bo krivice. A kraljestvo božje bo možno le tedaj, če zavlada komunizem. Cerkve so doslej — tako piše katoliški župnik — delale zoper Kristusove zahteve. Feuerstein kaže, kako so cerkve v svoji gonji za politično močjo, postale dekle raamona. — Suženjstvo delavstva proglašajo in menijo, da so dopolnile svojo vlogo, če vabijo ljudi na opravljanje raznih obredov, če podajajo ljudstvu suhe dogme in če ¡dražijo v njem pobožna čuvstva. Po Feusteinovem mnenju cerkev lanes ne ve, zakaj da je na svetu; vsled tega je cerkev na krivi poti. Vera bodočnosti bo socialni protestantizem ( ?).. in Židje bodo igrali vrnivši se v Palestino zopet veliko vlogo. Avtor ima, kakip' je videti, čudne nazore o duševni o-sodi človeštva ; giblje se rad v fantastuih sferah, ampak to. kar pravi o sodobnih cerkvah, je zelo zanimivo, zlasti iz ust uradnika ene teh eerkev.
Dix in Gaynor — predsedniška kandidata.
V newyorikih političnih krogih se govori, da se bosta 1. 1912 guverner Dix in župan Gaynor potegovala za predsedniško mesto Združenih držav in si bosta tekmeca.' Govori se tudi, da ima predsednik poslanske zbornice Champ Clark mnogo upanja, da ho newyorska delegacija glasovala za njega. Demokratski politični boss Charles F. Murphy baje podpira Clarkovo kandidaturo.
Slaba letina v Ameriki.
Iz poročila poljedelskega de-partnienta izhaja, da bode letina letos slabša, kakor je bila lani. Koruze bode samo 2,620,221,400 bušelnov proti 3.125,968,000 bu-šelnov lanskega leta, pšenice pa 664.794,700 bušelnov proti 695 milijonom 443 tisoč bušelnov v oreteeenem letu. Tudi ovsa, rži. ječmena, krompirja, ajde, lanu. tobaka, riža in sena bo manj.
AVIATIKA V CHICAGI.
Mesto Chicago ima svoj avia-j lični teden, katerega se veseli in 'občuduje na stotisoče ljudi dne v-j no. 37 zrakoploveev je pri med-' ’ narodni tekmi. Vzdigujejo ¡se v. Grant, '[mrku, kjer so postavljeni tudi sedeži za denar, ki so pa vsak dan razprodani. Na tisoče tujcev 1 .te za radi z ra k o plovne tekme prišlo y Chicago. Vsak dan lahko vsak opazuje v zraku človeške 1 ptice, v višini do 5000 čevljev.
Brez nesreče pa tudi tukaj ni 1 prešlo. Ta torek se je ubil aviatik Badger, star 25 let, stanujoč v Pitteburgu in milijonar. Učil se je zrakoplovstva v Parizu. Druga žrtev je Johnstone, mladenič in nadepoten aviatik. Padel je iz vi-sočine 3000 čevljev in še nekaj čez v Michigansko jezero in u-tonil. V soboto, 20. t. m. se tekme zaključijo.
Lepa slika brezposelnih.
Policija v Chicagi je kakor povsod' : slepo orodje bogatašev in politikarjev. Tako se je policiji naročilo od trgovske zbornice, torej od milijonarjev, naj iztira vse tiste ljudi iz Grant parka, ki gledajo iz stolov brez vstopnice avi-atične polete. Policija je šla v resnici na “lov” in aretirala kakor poroča “Chicago Daily Socialist”, 51 brezposelnih delavcev. Ko so jih na policijski stražnici preiskali, niso našli kapitalistični hlapci niti enega penija, pri vseh 51 brezposelnih delavcih !
Vročina nekdaj in sedaj.
Zabavljamo čez vročino — piše brusljski “Peuple” — ali nekdaj je bilo še hujše! Zgodovinarji in kronisti so zabeležili le nekaj slučajev strašne, naravnost katastrofalne vročine. Tako so se 1. 627 posušili potoki, reke in ljudje so mrtvi cepali na tla od — žeje. Leta 879. so bila polja tako ožgana od vročine, da niso poljedelci spravili niti bilke v svoje stram be. Leta 993 so pogorela obsežna polja — vsled vročine. Leta 1622. so delavci na poljih padalih od vročine na zemljo, kakor od strele zadeti. V Italiji so 1. 1139. nastali veliki požarji, ki so opustošili ¡daleč naokoli gozdove, travnike, polja in loke. L. 1303. ste se posušili veliki reki Rena na Nemškem in Seine na Franco-. s kem. O vročini tega leta piše neki zgodovinar “da se je lahko meso ¡scvrlo na solncu”. — Leta 1811. so se ¡posušile reke. Leta 1832. je nastala strašna vročina, katero je spremljala kolera. V Parizu je takrat bilo 30.000 žrtev za vročino in kolero.
. Čenstohovska afera pred sodiščem.
Preiskava proti čenstoliovsklm menihom, ki so kradli, goljufali in počenjali razna s svetostjo božjega lirama nezdružljiva dejanja, je sedaj dokončana. Obtožena je cela vrsta menihiv raznih zločinov in sodni spisi že danes tehtajo nekaj centov. Sodnija je odstopila vse spise škofu v Varšavi, da jih natanko pregleda in stavi svoje predloge. Taka je dandanes ruska justica. Škofu se prepušča pravica, da odda svoje mnenje, potem šele sme govoriti sodišče. Za “upornega delavca” so takoj vislice in Sibirija ; zadevo meniha Maczooha, ki se je pregrešil nad krvnim bratom, pa skušajo potlačiti in kolikor možno prikriti razmere v samostanu menihov Sv. Pavla na Jasnigori, idh, se bodo mogli ti siromaki še nadalje preživljati s trgovino “božjih pildkov”. — Širša javnost je radovedna na izid procesa iu posebno, kam bo ruska justica utakni-la Maezocba. V Sibirijo?
Listnica uredništva:
Dopisi, ki niso v tej izdaji, pridejo v prihodnjo.
A. K.. Cleveland, O.: Za to številko prepozno: pride v prihodnjo. ___________________
Listu v podporo.
,J. Bernik, $1 zato, ker v črno
bisago nič ne dam.
Zahodna
Podporna
ir
Bolniška v Jed n ota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena 25 aprua in ink >rporir*na 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	PRANK JERAS. B?x 44. Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVE u KOS, Box 10, Ravensdale. Wash.
Tajnik: PR VNK TOSTO VRŠNIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUECA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIA.N, Bdx 80, E mmc,aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash.
POROTNI ODBOR:
PRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
¡5' ¡T '
L''S -
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se Trši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Pred«. John Arko; tajnik -John Škufca; blagajnik, Anton Logar.
Društvo ‘1 Sl oboda ’ ’ št. 2 v Cie Elum Wash.: Preds. Jakob Pet-
kovšek :	tajnik Maks Dežman;
blag. Alojz Oman.
Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.:	Preds. Martin
Mežnar; tajnik Anton Span; zapisnikar Matija Koren; blag. Fr. Muzga.
Groga, in drugim
SPISAL RADO MURNIK.
KI.
v “Čestitat je prišel! Deklamiral bo!’’ je razjasnjevala gospa Gri-zajka ,dočim je Mirko bridko gledal naokolo.
“No, Mirko!” Čestitaj lepo v verzih, kakor si se doma naučil!”
Sinko pa se je začel na ves glas dreti v nevezani besedi; pri tem mu je priskočil kolegijalno v pomoč še “mirni ’ Rudek, boječ se, da bi radi imeli verze tuidi od njega, in v/.pričo tega hudo užaljen. Težko so oba pomirili.
Ko je bila vsa gospoda skupaj, so sedli k obedu. Na uajprvem mestu, zgaraj, je stolovala gospa pl. Jeličeva v vsej obširnosti svoje suhe postave.
" XII.
Resno, dostojanstveno, trdoele-gantno je- sedela, vsa v najnovej-ših čipkah, v praznični, ernosvile-ni* zdaj in .zdaj rahlo šumeči o-bleki lahna prikazen, kakor “E-smeralda, kraljica zrakov. \ entier'so'se ji javljale na velem, strogem, oholem obrazu danes nekoliko živahnejše barve. Mirno bivanje v krepkem planinskem zraku in pogoste vožnje po okolici je očividno nikakor niso bile škodovale. Poleg tega pa ji je bilo prijetno, zabavno občevanje z vzornim kavalirjem bržkone na veliko korist.	Í
Gospod Gundakar Brune Fro-dobert baron Labnberg tik nje se je svetil v nekaljeni samozavesti rafinirane drazesti, katera je prevevala njegovo nepremagljivo osebo.
Vstal je bil to jutro že ob devetih in si po dolgem in mučnem razmotrovanju nazadnje izvolil izmed svojih raznih “savons dulcifiés” duhteč komad “au lait de lys” in je bii skrajno zadovoljen, ko ni zapazil, oplaknivši se, na koži nikakeršne napetosti več, nobene sklizkosti in atlasno svetlikajoče se polzkosti, nikar pa pergamenaste hrapavosti in rode ostrosti, temveč na vseh krajih le mehko, porozno, brezsvitno kožico. Na lep način obeljen, ovonjan in omaziljen, si je obdelal s “po-ussechairjem” nežno rožaste noh-tove, jih ogladil s posebnim praškom ‘‘brillant rubis” in jih namazal s “huile rosat”.
Dve debeli uri mu je bilo napornega opravka s svojo prijetno zunanjostjo ; s pomočjo moderne praktične kemije je presegel naposled samega sebe. Teti Emiliji so se ob takem pogledu svetile oči, okolo strogo risanih ustnic ji je vztrepetavalo nekaj kakor tiha radost, in prosojni dolgi nos ji je fino vibriral. Baron je bil resnično idejalen mlad mož! Niti pisana guvernanta Netty se ni mog'la meriti z njim, d a si je bila porabila tudi ona vsa sredstva V povzdigo svoje osebnosti in se po svojih močeh vedno ravnala po odličnem vzgledu znane nesmrtne lepote gospe Ninom
de 1’ Enclos, ki je osemdeset let stara šc vedno očarjala moška srca, in pa lascivne madame de Pomipadour, ki je rada plačevala po 24.000 frankov na leto samo za nove frizure.
Tako komplicirano lep in velesi j a jen je 'bil torej baron Lahn-berg. Major ga je kar gledal; doktor Stojan ga je pa potipal, če je res živ.
Charmant. délicieux, pénétrant !
Mileni se je bil približal s poklonom .katerega je pregrešil ba je že prijazni Eliezer, Abrahamov faktotum, poslan, naj gre izbirat Izaku nevesto, in dvoranil ob tej kupčiji Rebeki, ker neki ni bila grda in tudi ne izmed koketnih gospodičen kananej,škili. Potem je imenoval baron Milenine ust niče “eene jesprungene Granat-bliite” in dodal duhovito vprašanje. namreč, “ali zna gospodična tudi v temi zardeti”? Takih in jednakih salonskih sladic, izposojenih iz knjig ali od znancev, j dal .Labnberg polagoma še več na svetlo. Teti in gospej doktorici se s tem ni zameril.
Zobelja in Grizajka sta bili po oetkoma nekoliko slabe volje. Za kaj ko je bil Groga ob vratih sa Iona naznanil gospodi s slovesnim glasom, da je “servirano”, takrat je dobila vsaka dama svojega kavalirja, ki naj bi jo spremljal skozi vse nevarnosti v obed-no sobo. Tačas torej je pogledala Grizajka z milostivim očesom svojega soseda, gospoda Mastna : toda on se je je ustrašil, kakor mladi Tobija, slišavši, da mu Rafael ponuja za ženo Saro, kateri je bil pomoril hudi duh že sedem mož. Sam je stopal Masten k o-bodu, in dobro se mu je zdelo, ko je kričal major s svojim grmečim glasom : “Kar naprej! — Le po domače ! — Kaj bi komedije uganjali!” =----
Polkovnik Greben je takoj začel in zabaval flegmatično doktorico na ves glas. Vmes se je obračal tudi do drugih sosedov, zlasti proti gospej pl. Jeličevi, kateri je burno govorjenje vidno presedalo — na veliko veselje majorja Stojana; on mu je odobraval vse s svojim donečim basom navlašč mnogo glasneje, kakor je bilo treba, tako da je navdušeni “par don” gospoda adjunkta Božida-ra Goved k a vselej žalostno zamrl na južnem koncu omizja.
“Ljubosumnost. -milostiva, ’’ je citiral Greben — bog ve, od kod — “ljubosumnost je kakor krokodil ! -— Cim starejši, tem močnejši !”
Polkovnik se je pred vsakim svojih izrekov že naprej smejal, tako dovtipni so se mu zdeli- Potem je srepo pogledal naokolo, kakšen vtisk je napravil. Ako so sc mu drugi smejali, je začel tudi on znova s hrupnim krohotom. Stari vojak je bil zdravih pljuč.
Gospod Masten se je ozrl šele pO juhi oko*lo sebe in takoj videl, da sedi med suho Grizajko in de-
belo Zobeljo. Prijetna nada, da bo danes izvrstnih jedij in imenitnih vin na izbero, in krepka zavest, da mu bo mogoče pokazati kmalu tek afrikanskih kobilic, sta ga navdihnili s prijaznostjo do svojih bližnjih.
Na Švedskem in . . . Španj-skein prinašajo juho . . . najna-zadnjc na mizo,” je začel, kratko puhajoč.
“Torej ravno narobe, kakor pri nas,” je uvidela ostroumna Grizajka. Tačas je ravno dovršila natančno oceno toalet navzočnih lam in si pomembno namigovala z Zobeljo.
“Mghm ... V čem se razlikuje človek ... od živali, milostiva?” je nadaljevati zabavo in planil na naj večjo postrv, urno kakor babilonski kralj Nabuhodo-nozo?- nad Jeruzalem.
Saj tega . . . tako ne uganete! Postrv ... je izvrstna!” In, iztiskajoč citrono, je razlagal: “Torej razlika je ... v tem, da si človek. . . hrano kuha! Kuha, kuha, milostiva ! Radi ... tega cenim žensko . . . kot neko višje bitje.”
Grizajka in Zobelja sta ga hvaležno pogledali.
“Aspazija. najlepša grška gospa ... je izvrtno umela kuhati krasen golaž od mesa. piščancev in . . . koštrunov. In zato ... st a jo . . . PeriMej in Praksitel oba —
“O, kje si pa ti to pobral?” ga je vprašal vranovski sodnik Novic, čudeč se. da sliši klasična i-mena iz Mastnovih ust.
“Nič pobral, prosim! . . . Kar se tiče kuhinje ... in kuhe, sem tako rekoč . . . izobražen strokovnjak ...”
“To se pravi, tudi teoretično?
“Tudi teoretično ... Če hočeš. ti še marsikaj . . . lepega povem.”
“Le začni!”
“Po pečenki, mghm!’ je obljubil celoti gospod in zaigral z močno razvitimi čeljustnimi mišicami.
In Masten je užival, kakor da je bil postni mesec Ramadan šele včeraj pri kraju. Jedel je himne. rapsodije, simfonije, slišal peti vse seraf im in kerubini. Ves njegov obraz je oznanjal na glas: “No. kaj se mi ne godi izvrstno? — Ali ste že videli srečnega moža? Z njim bi se jaz primerjal!” Vsako novo skledo je že od daleč spoštljivo pozdravil in jo odločno razbremenil največjih kosov, kakor hitro je prišla vrsta nanj.
V odmorih je nadaljeval svoje predavanje.
“Mghm . . . Jaz delim človeštvo .. . v dva velika oddelka . . . v site in v lačne . . . Samega sebe prištevam . . ■ večinoma . . . prvi skupini.”
“To si pa doibro zadel.” sc mu je smejal sodnik. “Lepa modrost !”
“Meni se zde . . . ljudje, kakor Usti . . . veste, tisti Sucei . . . monstra! Le pomislite . . . koliko je že ta človek zamudil!”
“To je pa stari Apicij ... že ves drug ptiček . . . On je dal... za sestavo nove omake . . . poldrugi milijon! — Vidite? In ko je . . . nekoč pogledal svojo denarnico . . . mghm ... in našel, da ima ... le še 60.000 tolarjev ... se je zastrupil . . . ker se je bal . . . da ne bi lakote u mrl . . .”
“To je bil pravi norec!” se je oglasil izza spodnjega konca gospod, sin nekega vranovskega veleposestnika. Imel je podolgast, vedno poten, konjski obraz, nizko čelo, goste, trde lase, monumentalne roke z zateklimi členki in blodne, poželjivo pričakujoče oči. Prstan z neokusno velikim rdečim kamenom je vsaki čas razpostavljal na ogled. Trudil se je, da bi posnemal v vsem tisto blaziranost, katera diči nekatere prenežne 'mladeniče v večjih mestih. Trpel je ob rajnih dovtipih in ob nesrečni misli, da je popoln “salonski lev”. NavSmihaval se je neprestano. Talmud sicer pravi, da je smeh dobro znamenje na človeku; ali očividno se je kavalir z dežele preveč pačil. Gospod Masten se za njegov vzklik ni prav nič zmenil in zapihal mirno-dostojno:
“Tudi maršal Soubise ... je plemenit značaj. K njemu . . . je zahajal sam kralj . . . ime sem mu pozabil . . . toda glavna stvar je ta ... da sta jedla štruklje in cvrtje ... iz samih fazanovih jajec! — Krasno, vidite!
— Vsaka taka . . . recimo taka omeleta . . . mghm ... je veljala 157 livres in pol! Kaj ... takega človek nikdar ... ne more pozabiti. ’ ’
“Pereat!” je planil vmes bla-ziranec, ki je vsled preobilo zaužitega vina popolnoma pozabil pravilno posnemati velikomestne vzorce.
Masten se mn je usmiljeno nasmehnil in ga poučil:	“Mladi
Značaj človeka se naj
moz!
bolj ... po tem spozna najrajši je . . . Hanibal —”
“O — pozor, gospoda!” je vzdihnil sodnik. “Gospod Masten predava! Torej: Hanibal —?” “Hanibal je ljubil olive . . . Sula pojže . . . Mohamed mleko . . . Friderik Veliki polento ... Josip II. ocvrte piščance . . . Goethe kračo in šampanjec —”
“O, izborno! Šampanjec! -— Pardon!” je zajokal sramežljivo navdušeni gospod Govedek.
‘'“Lord Byron čaj . . . Tasso sladice . . . Klopstock grah . . . Lessing lečo ...”
“Mladeniči v ognjeni peci pa fižol!” je kričal “salonski lev” z Vranovega in se široko zarežal sam sebi.
“No ... in tako dalje ... — Toda o Napoleonu še . . . največ vem . . . Navadno je imel za o-bed . . . juho, potem . . . mghm . . . pet jedij . . . dvojen desert, čašo kave . . . pol steklenice burgundca, . Najrajši ... je jedel piščance . . . pečene, ocvrte ali kot frikase ... a 1’ italienne .. . a la tartare ... a la Marengo... izmed rib p'a . . . morske mrene . . . Poleg tega še . . . makarone s parmezancem . . . tudi datlje . . . zelenega fižola pa kar . . . videti ni mogel . . . ker ima nitke.”
“Prav je imel!” je viknil nemirni blaziranec. “Jaz ga tudi ne maram! Pereat!”
“Kdo bi si vender mislil, ljubi Masten, da «tiči v tebi tak zaklad vednosti! Moje spoštovanje do tebe raste in raste! — Ali še kaj veš o Napoleonu?”
“Kako je jedel? . . . Seveda še vem . . . Humghm ... Rezal si je velike kose . . . žvečil hitro in slabo . . . segel včasih kar. . . s prsti v sklede in se . . . večkrat polil po . . . svoji uniformi . . . Sploh je jedel . . . jako genijal-no! . . . Brez nobenega reda ... Začel je, če se mu ... je zdelo. . . kar /. desertom. ’ ’
“Morebiti nam poveste še kaj zanimivega o njem?’ je dejal polkovnik Greben. “Kar se mene tiče, mi je Ronaparte prvi vojskovodja, prvi ustrojitelj —”
“To ni moja . . . moja stroka ! —- Kar je najvažnejše, sem . . . že povedal.”
Gospod Masten je umolknil. Novo živjlenje ga je navdihnilo zopet, ko so jeli pokati zamaški šampanjskih steklenic. Običajne govore in neizogibne napitnice je v miru preživel.
Stanka je sedela med inženirjem in nekim mladim častnikom, ki se je na tihem vsako jutro znova razveselil, da je tudi on lajte-
nant. Ob državnih stroških neprestano zaljubljen, je bil vsaki čas pripravljen, izgubiti majhno pamet za veliko kavcijo. Stanki je mnogo govoril in dvoranil, pač po svoje; v presledkih pa si je vihal revno število brčic in pel, napol mižeč, natihoma vedno je-dno:
“Donna Dora di Zamora War im Kloster eingeschlossen, Denn sie hatte statt Vermögen
par Rothes Haar und
Sommerspros-
sen.”
Pristav Govedek, sedeč kraj odgojiteljice, je postajal čim dalje bolj navdušen. Vrhunec blažene razigranosti pa je dosegla njegova duša, ko so ga zaprosili, naj kaj zasvira in zapbje. Seveda se je branil na vse kriplje; saj na tem se “pravi” glasbeni umetnik najlože spozna, da je počet-koma ves hripav, in da noče začeti, pozneje pa zlepa ne odjenja. Šele potem, ko sta. nastopili Stojanovi hčerki in izvedli zahtevane točke na klavirju, se je udal zanimivi adjunkt prošnjam, ko so se mu zazdele zadosti burne . . . Sedel je torej za instrument, si popravljal stol, se grozničavo od-kašljal. si uredil manšete in dal svoji neizrečeno dolgi postavi potrebno eleganco! Kadar se je približal klavirju, je postal kaj nevaren mož . . . Taca« mu je za-blisnila v glavi vselej ema nakana proti skladbi, katero je proizvajal s priznano strašnim uspehom že leta in letal Ljudje, ki se pečajo z domačo glasbo marljive je, so trdili, da utegne biti to brž kone znani “Mornar”. — Božidar Govedek je torej krvoločno pogledal tipki c na levi in udaril oktave! Z desno si je ob
tem opravilu zadnjikrot uravnal ovratnik, takoj zopet pa je izpustil vseli pet prstov v akord, pogledal na levo proti stropu, stresel z glavo in se razburjeno oglasil : “Nezvehe-zdo! bodi zdro-ho-vo-hd.” — Počasi mu je šel “op” po vodi ,ker mu je nezvesto nekdo “bre-he-vzel!” V potu svojega obraza je igralec izgubil “šči-palnilt” iu je potem kar brez njega “allegro” zopet jadra napel. Govedek je pel in igral tako originalno, da ne bi bila niti Prešeren, niti skladatelj pripoznala svojega dela. Občinstvo je seve-da “kar očaral”; saj naši dile-t ant j e imajo vsi to dražestno ljubeznivost. Kakor pa ris, okusivši jedenkrat gorko kri, ne odneha od žrtve, tako je čutil tudi “domači umetnik” neukrotni nagon, da bi znova vsaj še nekoliko “o-čaral” svoje poslušalce. V ta svo-jeglavni namen si je izbral Schubertov komad “Erlkbnig” in zajahal tako hitro, kakor da bi hotel ustvariti na. vsaki način nov svetovni rekord. Pokazal se je pristaša zlogu Spontinija, ki je rabil v jedni svojih oper trideset kovaških nakoval in nakel. “Deloval” je silno, zvest nazoru: “Čim več škandala, tem slajša godba!” Naposled ni umrl samo Goethejev “otrok”, atiipak tudi pedal in spodnji gosta izpustila dušico, in gospod Masten, tiho prebavljajoč v nekem kotu, se je prestrašen vzbudil iz trdnega sna, dočini so drugi “vsi presenečeni” ploskali. Rejeni mož pa si je pomencal zaspane oči in dejal skromno:	“Saperment hinein!
Črne kave . . . sem pa popolnoma . . . pozabil!”
Dalje prihodnjič
%
AKO
nočete.
IZGUBE,
tedaj nalagajte svoj denar le pri
MESTNI HRANILNICI!
LJUBLJANSKI
v Ljubljani. Prešernova ul. št. 3.
R
I
K
Ona je najbolj varna in največja slovenska liranilnjca. Stoji pod kontrolo javnosti, vlagateljev in c. kr. deželne vlade. Za vložen fiSCl denar jamči cela mestha občina ljubljanska s premoženjem, vred- {¿5 nim do 50 mili Jonov kron in hranilnica sama z rezervnim fon- K&S dom I mil. 200 tisoč kron. Vsaka izguba denarja-tudi za časa £¿4 vojne-je izključena. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej naloženo več mili jonov svojega prislužka. Vloge obrestuje po Srt
VÁ%
brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 40 milijonov kron. ves promet do konca 1. 1910 pa 564 milijonov kron.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljiv] tank) Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne T kako drugo manivamo ‘špar-kašo”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČbO
SVOJI K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!
"3
0
>
ñ
0
>
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
S2 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Ciair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
EP* Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ‘^3
SVOJI K SVOJIM!
Odprl je usta, obrasčena s tem no brado; tiidi po životu je bil ves kosmat. In s hripavim, trdim glasom je izbruhnil besedo:
“Lepa!”
“Kaj?! — je zaječala samica boječe. “Lud? Ubil?”
S. S. P.
Zveza
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na<' 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, III. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGU,8T KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.	i
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANSEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1845 So. Ashland Ave. Chicago, Til.
‘Ne!” je odgovoril
samée \
‘ ' Ljubi
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalah, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je ‘‘Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
OB STUDENCU.*)
Vladimir Levstik.
Nad močvirjem so sivele skale; in onostran bičevja je stal gozd. temna silueta v vlažnem jutranjem zraku.
V	skalah so bili domovi: tuin-tain luknja, izgrebena v raizpoki, izpopolnjena z gručami in drobnejšimi kamenjem. Pred vbodi so ležale čepinje, kosti in odpadki piče, le redkokje pa orodje in o-rožje — sekira in kopja z rezili iz kremena in zelenkastega! kamna,— ki iso jih prebivalci skrbno čuvali v zatišju domači j.
V	tej naselbini je živelo pač ■sto ljudi . . .
Izza grmovja je prihajal nepristen vonj ’ p« prebavljeni divjačini.
S sključeno glavo se je prikazala rmed vhodom tistega doma, ki je ležal na najlepšem mestu, najbliže vodi in stezi v dolino, in v najprijetnejšem dosegu solne-nib žarkov — mlada, še nedotaknjena človeška samica. Morda, je sopla hrepeneči veter petnajste pomladi.
Vzravnala se je; bila je visoke postave, krepkih udov in vabljiva za oči. Pogled ji je žarel v zdravem, gladu veselja; obrvi so bile košate, a po licih, zarjavelih in svetlih kakor od' tolste pojedine, skoraj ni bilo las. S temena so ji padali globoko na hrbet, mehki in kakor da težki od svoje vznemirjajoče teme: zdaj jih je dvignila z roko, zavila jih s druge glasove, tako da je bilo za-tremii obrati ter jih zateknila z ■ res 'm gotovo: nikjer naokoli ni dolgimi ribjimi kostmi.	j živega bitja, živ je samo ta slap
Ko se je pričela vzpenjati po in drhteči tolmun; in živ je tisti ozki kamnati stezi, ki je vodila k! mogočni On, ki stoji na nebu, en
ter padla na zemljo kakor bremen, izstreljen iz frače. Mlada samica je oskalila zobe; vedela je, v tem trenotku je drobna ptička tam spodaj v dolini prestala žvrgoleti.
Studenec je šumel nedaleč; zdelo se je vlažnejše v tej bližini vode.
Samica je začutila kakor hipen in buren napad radosti; v zavesti moči se je razposajeno udarila z dlanmi po bedrih, da je plosknilo na glas. Pomislila je ,bivše slike so se obnovile . . . Da. preden je legla spat, jo je še bolela glava, in ostalo, in vse kakor vedno, ko se je obračala luna; ali zdaj je bilo zopet dobro, sladko se je zdelo živeti, in z veseljem se je spomnila bivolovega stegna, bi je čakal o doma . lovski plen bratov in očeta, pripravljeno, da u-teši glad.
Studenec se je penil čez debele skale, obraščene s temnim mahom, cel majhen slap. In slap se je izlival v tolmun, ki je bil tudi teman, “ne brezbarven kakor voda ponavadi.
Samica je pokleknila na široko ploščo ob robu, sklonila se, da se je napela prožna koža nad pleči in hrbtiščem, ter si izprala zadnjo zaspanost iz oči. Nato — pri kraju je bila voda plitkejša — je spustila dlani do mehkega peska, Sklonila se še niže ter pričela srebati z dolgimi, hlastnimi, krepčajočimi požirki. Toda je imela prijeten okus po mahu.
In slap je šumel in lovil vse
studencu, ji je bilo prijetno gibati prožne noge in primahavati z rokami, da je šla jutranja luč z božanjem po vseh igrajočih mišicah. Opojna je bila. ta snažna, mlačna Inč: kopale so se v nji napete grudi, ki so se rahlo in dobrodejno premikale med' hojo, hrbet, okrogla bedra iri široka, o-betajoč bok, kjer je bilo številne-je drobnih, temnih las, gostečih se navzdol, da se je smetilo iz njih !e koleno in stopalo ,široko, sila pripravno za krepko korakanje po težavni zemlji.
Temia neba se je bila zdavnaj izpremenila v svetlo, skoraj izginjajočo barvo, ki ni bila črna, niti sivkasta, opoldne kadar se je zgostila, je bila podobna barvi tistih dolgozvončastih cvetlic, ki so rasti e pred domom. Daleč, daleč je kopnel krvav, megličast pais tik nad poljanami, napol že na zemlji. Veter je bil nekoliko rezek, poln ¡dišave zelišč, in čim huje se je ovijal telesa, tem prijet-
sam ogenj, in daje luč in gorko-to in blagoslavlja zemljo, da raste vse, kar je: tisti silni, netimr-joei On. ki gori v višavi ter gleda svoj obraz poleg njenega v gladini tolmuna.
Napojena, se je obrnila, še vedno kleče ter hotela razprostreti roke v eeščenje; takrat se je u-stavil njen pogled na senci človeške postave. Dvignila je oči in videla krepkega, mladega samca, ki je ždel na skali ter jo nepremično prodiral z žarečimi očmi.
Zopet, in silno ko nikdar, jo je pretresla tista skoraj sladka groza, s katero se je vedno umikala zagonetnemu ognju samčevih o-či. Zganila se je. da bi bežala; tisti 'hip se je zganil tudi samec in privstal, oprt na pravo roko, in samica .je obždela kakor privezana. s srdom na ustnicah, dočim se je spodaj ob srcu že nabiral presunljivi joik strahu.
Toda v tej bojazni se je topila, kakor v vodi med čebel, velika in
neje in tem bridkeje se je hotelo pričakujoča, sladkost in radovednost. Srepo je preoiotrila samca, ko se je približal: ves je bil ka kor oče in bratje, in vendar se je ždel krepkejši, silovitejši, lepši od njih: in čemur se ni čudila pri domačinih je obdarjalo njega s čarobno važnostjo, večjo od važnosti Vseh drugih ljudi, ki so ži veli v rodnih duplinah. Ta samec je bil neznanec, od drugod.
nečesa neznanega, hotelo se vsej krvi, vsemu želj en ju. — Glasovi zverjadi so sekali in grebli po vzduhu, ptiči so kričali z negrdi-ihi, skoraj razumljivimi glasovi; in visoko nad glavo je stala velika ptica, in zdajci se je zdelo, da je poginila v razprostrtosti kril
*) Iz “Črnega runa’
glas zamiraje od strasti: ti!”
Ljubiti! Mlade samice se je polastila smrtna groza. Videla je že ljubezen, domači in sosedje se nišo skrivali — in vedno se je strašno bala. Z naporom vseh moči se je pognala kvišku in zbežala. Koščata noga se ji je podstavila od zadaj, omahnila je na roke in zar jula z nestvorskim zvonkom. Takrat jo je objelo dvoje rok, ki so se sklenile čez prsi, in hip nato se je z vročo bolečino vsa začutila njegovo . . .
“Moja!” je renčal samčev glas, srečen, krut in porogljiv obenem.
Nji se je zdelo, da se bližajo koraki; samec je bil slep in gluh.
Udarec mu je padel čez glavo, kakor z ročajem kopja. Nato so zgrabile samico druge roke:	bil
je brat, dvignil jo je in odnesel proti domu.
V mladi samici se je mahoma razgnevil upor. Z bratom domov? Cernu? Zakaj ne nazaj? Zakaj ne ostati tam, kjer je bilo sladko in strašno? Ubil ga je . . . Zakaj?
“Pusti!” se je uprla bratu.
Ta pa je zlobno zarenčal in hiteti naprej.
Ubil ga je. njega ... — je kovalo v njenih možganih, in od u-tripa te misli je vstalo mahoma besno, krvoločno sovraštvo.
Bratove oči so gledale naprej, kajti pot je bila strma in. trebalo je premeriti sleherni korak. Takrat je samica izdrla izza njegovega pasu nož iz ostrega kremena ter mu ga zakopala v levo stran.
Bratove roke so se razklenile. Zastokal je. krik mu je utonil v krvavi peni. prevračal se je na zemlji semintja, s trebuha na hrbet. in obležal.
Mlada samica je tekla nazaj. Pred studencem je klečal on, njen samec, ter si izpiral rano na glavi. Samica je pokleknila k njemu in mu pomagala. Nato se mu je zrušila k nogam ter jih oh jela tihim jokom brezmejne udano-sti.	-- \
Samca je prešinilo kakor žar. Planil je pokoncu, njo ob sebi, grud ob grudi.
“Eva!” so se polglasno zgeni-e njegove ustnice.
“Adami ...” je šepnila ona tiho; jed v a je zaslišal glas.
Eva ! — Adam . . . Tako pišejo Hebrejci; v njenem jeziku je slovelo drugače.
Nate je šla z njim, podpirajo ranjenca z rokami, v daljo, kjer je domoval; od tiste ure je bila ona žena njegova, od tiste ure je bil on njen mož.
Ko se je čez milijon pomladi vrnil isti dan. je bil studenec zdavnaj usahnil, močvirje se je bilo posušilo in gora znižala v gričevito ravan. Tam je stal grad s prekrasnimi sobami, po njem je hodil mlad gospod V Židani suknji in s tenkim mečem ob strani Žalosten je bil mladi gospod, stopal je okrog rniizp in razsipal cvet ovenele vrtnice, in nato je vzel pištolo, sedel k oknu ter se ustrelil v glavo, ker mu napudrana, pobarvana in naparfumljena samica. ki jo je ljubil, ni dovolila poljuba svojih s karminom polepšanih ust . . .
MODERNI BOJI V BOSNI.
Izmed vseh balkanskih dežel se je menda Herceg-Bosna piaj-bolj odpili a vplivu sodobnega kapitalizma. Izpremenilo se je na Balkanu w tridesetih letih, izza tistih bojev, ki so se končali z o-kupacijo Bosne in Hercegovine, sploh marsikaj in vse te dežele se nahajajo v očitnem prehodu v kapitalistično gospodarstvo. — Najhitreje in najintenzivneje pa se razvija ta proces v Bosni in Hercegovini, kjer je tudi izpre-memba zunanjega lica največja. Današnje Sarajevo na primer sploh ni več tisto mesto, v katerem je bil pred' okupacijo sedež turške uprave. Odštevši ameri-kanska mesta, ki so v kratkih desetletjih zrastla iz tal in zbrala v svojem zidovju na stotisoče prebivalcev, ho v naši dobi malo mest, ki bi v tako kratkem času tako temeljito izpremenila svoj značaj kakor Sarajevo.
Večji del mesta se je popolno ma obnovil; nekdanji Bosna-Se-raj je iz gin I in y vsakem oziru kaže ta 'el znača j modernega me sta '■ modernimi ulicami, moder nuni stavbami, modernimi zavodi, riodemim tlakom, moderno cestn-A železnico, tako da bi lahko sthl na kateremkoli kraju zapad ne Evrope. Seveda je tam za uo-v mi ponosnimi poslopji ostalo “turško” mesto s svojo earšijo, s svojimi lesenimi barakami in dušam; ali kakor za tujce je celo za večino domačinov to le še zanimiva kurioziteta, ki se krči od dne do dne. Cesar ne stori za njega odstranitev ‘naravni’ razvoj, to oskrbujejo požari, ki v sarajevskem starem mestu tako pogosto kakor v Carigradu. In Sarajevo ni krivo, da vendar ni tako veliko kakor padišahova prestolnica.
Nedaleč od1 Sarajeva je znano kopališče llidže, 'kateremu je pri-bavil pokojni Kallay svetovno slavo s svojimi bahatimi svečanostmi. na katere je vabil zlasti ž urn a list e iz vseh koncev Evrope. da »o peli njegovo glorijo, pa s -streljanjem na golobe in podobnimi kul turobni priredbami. Še nekoliko bolj pestro sliko dajo tukaj v časi raznovrstni kostumi kakor v Karlovih varih ali v Ba-den-Badenu. Sicer pa bi nikomur ne prišlo na misel, da je bil ta kraj še pred kratkim “v Aziji”, a.jti pri vsakem koraku srečava najrafiniranejši modernizem.
Bo vsej deželi se odpirajo rudniki, 'dvigajo tovarne, velikanske parne žage, ki dobivajo iz -bosanskih pragozdov ogromne množine materiala. Po mestih imajo velike banke in svetovne trgovine svoje podružnice . . .Stare šege se umikajo novim, moderni način življenja si krči pot ob železnicah. ob cestah na vse strani. — Kmalu bo orientalizem v Bosni le še zanimiva reminiscenca.
Avstrijski vojak je bil pravi pionir novodobnega kapitalizma. Ko je Filipovič v slavonskem Brodu v svojem znanem govoru pred prehodom čez Savo navduševal svoje vojake, je bil najbrže v svoji graničarski duši sam prepričan. da gre osvojevat. Bosno in Hercegovino “za čara Franju Josipa”. Kdo naj bi bil generalu iz Likp povedal, čegav instrument je pravzaprav militarizem devetnajstega in dvajsetega stoletja? Avstrijski fantje so se tepli z bosanskimi vstaši. katerim so bili Hrvatje in Madjari. Slovenci in Cehi švabski bataljuni”, pa so preklinjali “Hadži Lojo, turškega psa''. A za njimi so prihajali liferaiiti, ki so “zaslužili” nada-potekarske procente z voli in konji. z mrvo in krompirjem, in poleni so prihajali kapitalistični a-genti. poslovodje in tehniki, stavbeniki in špekulanti, pa so začeli kolonizirati in kukuvirati okupirano deželo. Najemali so “mnje” za nekvalificirana dela. To je bil paradiž, v katerem se je uresničevala najgorečnejša želja vseh pravih kapitalistov: Dobivala se je cenena delovna moč. Kaj čuda! Saj Bosna dotlej pravzaprav še ni poznala denarnega, gospodarstva, ampak je do vratu tičala v naturalnem. Za kvalificirano de-W> pa so nabirali 'delavce na vseh koncih in krajih z velikanskimi obljubami, ki se navadno niso u-resničevale. Avstrijski kapitalisti, madjarski špekulanti. nemške firme, francoske in belgijske družbe so planile po Bosni, kjer se je “bilo treba le pripogniti, da se pobira denar”.
Bosna je prišla v obseg zapad-ne kulture. To se ne da tajiti in bilo bi brezumno, če bi se hotelo tajiti. Okupacija je iztrgala Bosno in Hercegovino orientu in ju je priključila zapadu. Bospešila je razvoj, ki je pač tudi za balkanske’ dežele neizogiben, ki pa bi bil sicer prišel mnogo pozneje in morda v spremstvu še večjih socialnih potresov'.
Danes biti Bosna z orjaškimi koraki v kapitalizem. Že je po vsej deželi močan fevdalizem v najbolj nepoplačehi obliki. Beg ali aga je gospodar zemlje, kmet pa je tlačan. Sistem, Iri ga je E-vropa premagala dk> leta 1848., je v Bosni in Hercegovini še 'talko močan, da se noče odreči, temveč še vedno misli, da si bo ohranil življenje, pa se za to krčevito brani oMigatoričme kmečke odveze. Ali poleg konservativnega, zakrknjenega fevdalizma dviga kapitalizem vse ponosneje, vse sa-J rnozavestneje svojo glavo in —
c.
ra*
Sä
Peter Sctioanhofan Brnwimr
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
rjji
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesreee-110 J*1? ^e^u' Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
tirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
iMIatiia SkiencLer
5241 Butler Str., Pittsbnr*, Pa. Beti phone 7-r Fisk.
zmaguje. Z zmagujočim kapitalizmom pa se širi ' kapitalistična' kultura. Da je kultura, se mora priznavati; da je kapitalistična se ne sme prezreti. Kakor ji je militarizem izkrčil pot in podrl ograje, tako .ji je militarizem danes najmogočnejša opora. Nikakor ni le slučaj, da je število vojaščine v Bosni in Hercegovini izredno veliko; sarajevski vojni zbor ni le zaradi eksponiranega položaja dežele tako močan. Militarističen je tudi ves način u-pra.ve.- vidno je združena najvišja civilna oblast v deželi z vojaško. ali ne tako očitno je vse u-radovanje v deželi po duhu vsaj na pol militaristično in enak d uti živi celo v naših sodiščih.
Mladi kapitalizem v Bosni in Hercegovini je oblasten in objesten : njegova brezobzirnost in brezvestnost je- večja kakor v deželah, Odkoder prihaja v svojo novo kolon:jo. Ali kakor se je sam razvil z nenavadno brzino, je moralo s presenetljivo hitrostjo nastopiti tudi'tisto, kar mu neizogibno ■sledi povsod in kar ga bo vrglo s socialnega in gospodarskega prestola: Vzporedno s kapitalizmom se energično in hitro razvija socialna demokracija v Bosni in Hercegovini.
“Zarja”.
Najboljša gostilna
na. Blue Island Ave, v Chicagi le J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo iu fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo (5o;
■ Slovenci, pridite in se prepričajte. da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine island Avenue
vogal 19. ul.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Drug-a vrata od KasparjeveBank.
ODVETNIK
PATENTI
Lordska zbornica in Veto-Bill.
London. 12. avg. Viscount Mor-ley je objavil listo 76 liberalnih peerov. Iri so se zavezali glasovati za Veto-Bill. Unionisti so priredili shod, na katerem je bilo sklenjen«, da peeri niso vezani glede glasovanja o Veto-Bill na kak strankin sklep. Vsled tega bo kakih 10 do 20 ujiionistov glasovalo za vladno predlogo. Vlada je prepričana ,da 'bo s svojo predlogo o preosnovi zbornice prodrla.
lordske
Za zunanje oglase ni odgovor-no ne uredništvo in ne upravni-štvo.
IGRA OD 15. — $100 NAGRADE
GIRL STROVER
(Sobestcv 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. držarvah. Velika izbera ur, verižic, dražtvenih prstanov; razna izbira srebrnine ¿n zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovam slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbevec 4 Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St., Denver. Colo.
Avg. W. Kamni
pogrebnik in balzamovač, tapetnih in podobar
921N, Stil St, SHEBOYGAN, Wis
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
OO^TILlSrA.
J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Place
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
Postavite eno številko v vsako odprto mesto tako da kadar se seS'eva od katere strani, da je vedno vkupnol5.
Vsaki oni, kateri nam bode poslal dobro rešeDo igro, dobil bode kredit od $100.00, nad 4 krasnim lotoma, blizu Velikega New Yorka.
Cena lota je $199 00, ampakzaone-ga, kateri pošlje dobro rešeno igro, stalo ga bode samo $99.00, in ta denar izplačeva1 bodemesečno, in to $5.00na-prei, ter pozneje samo #3.00 mesečno.
Pisma pošiljajte na:
SLOV. DEP. ROOM 911,
61 Park Row, . New York City
Dobra Unijska Gos1ilna,kler”
dobi
mrzel in gorak prigri- 1*%^ zek. : Pod vodstvom
S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za društvene in unijske Beje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sreze Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prou. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18.nl.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par eentov s biljardno mizo na razpolago. Vise to ee dolbi r gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, UL
Telefon Canal 1439.
• 4
Glas Svobode
(Thk Voice or Liberty)
WEEKLY
99
Published by M V. HONDA CO. I 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ________________________
‘Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
i--------------in velja------------------
*A AMERIKO:
Za celo leto..............f^.OO
za pol leta................H-00
1A EVROPO:
Začelo leto...............{2.50
za pol leta.................
Naslov ea dopise in poSiljatve j«
GLAS SVOBODE
2020 BLBE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natanino naznanijo poleg Novega tudi •tabi naslov.
kaze, <3a ti bratje ljubezni in mirti — ščuvajo narod med seboj; ščuvajo svoje privržence, naj se vržejo na eitatelje “Glas Svobode”! In zakaj to delajo? Mari iz lepšega videti? Ne. Svobodomiseln delavski časopis je bil že od nekdaj trn v peti cerkvi in kapitalu. Tema dvema je pa namerjen naš boj, in zato pustimo osebnosti na miru.
N. B.: Zadnje čase je prišlo v naše uredništvo več dopisov, ki so se porodili iz osebnosti. Uredništvo jim je preskrbelo najkrajše življenje — koš. Pa nobene z sini ir e! Tudi od naših naročnikov zahtevamo stvarnosti in resnice v poročilih. Osebnosti pa tudi listu več škodujejo, kot pomagajo na ugledu.
m
STRAN Z OSEBNOSTMI!
KAKO POSTANEMO DOBRI GOVORNIKI.
(KONEC.)
Osebno zadeve, kot jih mi Sloveniti razumemo, so jako grda stvar in tudi zelo škodljive celemu narodu sploh. Osebni ¡spori so bili krivi, da je pravi napredek med narodom izostal. Nekateri naši rojaki dajo vse na osebo. — Marsikateri je izvoljen na mesto ki ne paše, pa se vendar zato nihče ne pritožuje. Zna ali ne zna, to se nevpraša, glavno je oseba!
Mi vsi smo prišli iz stare domovine, da si, tu ustanovimo nov dom in si z trudom svojih rok prislužimo svoj vsakdanji kruh.
Nekateri so tudi sem prišli iz drugih ozirov. Največ p.a nas je prišlo sem z željo po svobodi in po boljšem zaslužku, kot se nudi delavcu v klerikalni Avstriji. Naj ¡smo bili v stari domovini še tako med javnostjo, v novi si želimo miru. Mir pa je med tako malim narodom kot smo Slovenci neob-hodno potreben, čeprav do mira, resničnega mira ne bo prišlo. Tudi Slovenci v Ameriki niso znali — ali niso mogli — ustvariti med seboj miru, enakosti in sloge. Tudi v svobodni Ameriki so dve vrste Slovencev: naprednjaki in na zadnjaki. Tretjo razliko so pa prinesle razne “osebe”.
Govori se namreč takole:
“Za voljo te in te osebe, se ta in ta ni udeležil veselice društva N. Za radi one osebe, se ni moglo priti do mirnega zaključka seje. Za radi tiste osebe je “nemožen” mir med “brati”. Dokler nam bo ta oseba predsedovala, nas ne bo nikoli več pri seji kot trije. Bom prišel na sejo, a če bom videl, Ida 'se tudi tista oseba “vmešava”, jo bom takoj zapustil. Ne bom šel na piknik, če bo ta oseba nosila zastavo. Jaz rajši iz društva izstopim, kakor 'bi imel poslušati še na dalje to osebo. Dajmo ga v časopise. ta bo najboljša.”
Odpravimo osebnosti. Odpravimo to moro, ki tlači slovenski narod in ga grdo zapeljuje v razprtije. Kdo pa ima od vsega tega korist?? Morebiti tiste “osebe”? Nobeden!
Kaj nas brigajo osebnosti. Kaj nam dajo osebnosti. Koliko ima slovenski narod v Ameriki pokazati od osebnosti? Nič, in stokrat nič ! Zatorej : Stran z osebnostmi!
Osebne prepire in »dražbe pa podpirajo tudi slovenski časopisi. To se pa godi zategadelj, ker se lastniki listov “ne marajo zameriti dopisovalcem in podpira-teljem lista”. Kolikor je že to na mestu, ne bomo tu preiskavali; resnica pa je in ostane, da vse slovensko ameriško časopisje rado podpira osebne spore in zdraž-'barije. Za, dobre stvari pa v listu “manjka prostora”.
Kaj drugega je to, pe kak list da prostora svojim dopisovalcem, če kritizirajo osebe, ki so v resnico potrebne malo kritike. Dobra kritika je povsod dobro spre jeta. Umestno je tudi, da poročevalci vedno poročajo društvene delavske in farne razmere. Kar uganjajo nekateri kranjski popje po svojih župnijah, je že od čile. Mi prav radi damo prostora, da se to zalego in gada slovenskega naroda malo okreše, da jih narod spozna take, kot v resnici so ! Kajti boj zoper črni klerikalizem — je boj za narodovo boljšo bo idočnosti.
Klerikalci tudi nam ne prizanesejo ! Javno delujejo proti naprednemu časopisu. Mi imamo rokah dokaze, da slovenska ameriška duhovščina naravnost pre poveduje citati, ali biti naročnik “Glas Svobode”. Imamo tudi do-
V štev. 31. Gl. Sv. smo prinesli malo razpravo, kako postanemo dobri govorniki. Danes članek zaključimo.
Rekli smo, da mora vsak go vornik imeti o vsaki stvari svojo lastno sodbo in govoriti le to. kar je njemu znanega. Govor se mora tudi pravilno razdeliti. C to štejemo prvič : uvod, glavni predmet in konec. Uvod1 naj bi kra tek ; v uvodu se tudi v kratkih besedah pove, kaj bo tema govo ru — potem pa velja glavna reč ! Na se obrniti pozornost poslušalcev. kateri morajo biti pa že z uvodom za nadaljno pozornost in ppslušnost pridobljeni. Kdor ne doseže tega že takoj v začetku govora, se mu bo težko posrečilo to med govorom. Prvi uvodni stavki, Id morajo biti seveda pomembni, morajo vsakemu govorniku zasigurirati verno pozornost poslušalcev.
Glavni, predmet. Ta najbolj važni del, mora biti v prvi vrsti leju) sestavljen, logično urejen in mora polagoma delovati na poslu šalce. Ravno tukaj lahko govor nik pokaže vso svojo zmožnost, n čenost. in kakor se nekateri izra žajo, svojo “govorniško žilico” Govornik mora tu gledati, da po slušalce trdo priklene na svoje Ustnice in tudi na to. da se z vsa kini novim stavkom poslušalci za govor bolj interesirajo. To se pa zgodi najpreje, če je govor lepo razdeljen, beseda lepa >n čista in tema ' izbran. V celem se pa ne sme govoriti o stvari preobširno in se s tem interes poslušalcev i gube va vidoma. temveč pripo ročljivo je, da se govornik drži dokazov, resnice in stvarnosti, če linče računati na vpliv. Posebno si mora vsak govoreči zapomniti da ne sme' letati iz predmeta na predmet, in da ne ugiba sem m tja. Vedno imeti pred očmi ■ eil svojega govora, in biti energičen in zmage poln. Polovičarstvo, lo ven j e za besedami in primernimi izrazi, izpodkopljejo zaupnost po slušalcem. Ti zadnji hočejo na koncu govora ponesti domov go to vi rezultat, novo znanje kratko d o b i e e k , Ni tudi priporoči ji vo, umešavati v govor citate iz časopisov, del itd., če se pa že te ga govornik posluži, naj razume to ločiti od svojega govora. Rav no tako se naj vsak govornik ogi bije nepojmljivosti, polovičarske ga dokazovanja in slabe argu mentacije. Najčistejša resnica in popolna odkritosrčnost, naj bodo vsakemu govorniku naj višji za kon ! Konec. Konec na j bo kra tek in če le mogoče, naj govornik svoje vodilne misli še enkrat po loži pred oči poslušalcev. To se pa naj zgodi jako na kratko. Je bil govor o kakem človeku, naj se najkarakteristično še enkrat po ve. Je govornik govoril o kakem vprašanju, naj gleda, da da ma to jasen odgovor. Se je govorilo in ¡hotelo nekaj dokazati, naj tedaj govornik gleda, da prinese na dan dokaze.
Mnogo govornikov si tudi svoj osnovan govor spišejo, da majo tako lahko za vsak slučaj ta pozabljeno za pogledati. Napisa govor je za priporočati, ker mno gokrat ima papir boljši spomin kot govornik sam. V drugem žiru pa si lahko govornik govor popravi in sam kritizira boljše Isto velja o logični razvrstit,v stavkov, in formi govora.
Stoji že manuskript na pisalni mizi, se ga naj pusti tudi tam ležati, in ga pozneje zopet vzeti pred oči in ga študirati. Potem
bo govornik takoj sprevidel, da je tu pa tam še kaj za izboljšati, tam stavek prečrtati, tam zopet esedo podčrtati za večji povda-ek. Ima govornik dobrega prijatelja, naj potem nese spisano prvo k njemu in ga vpraša za svet. Dobro je tudi, da se pred prijateljem postavi na “tribuno (kak stol) in začne svoj govor. Pri tem pa naj nikar ne pozabi prijatelja naprositi najstrožje kritike. Nekaterim namreč dela največ težkoče, spisano obdržati glavi. Taki, ki imajo to napako, naj vedno mislijo na misel vo j ega govora.
Ideal vsacega govornika je se-eda takozvani prosti govor, t. s. p. govoriti brez vsakterih pripomočkov in notic. Za to pa je potreba dober spomin in vajo v govorništvu. Velika napaka je tudi, če gre govornik na govorniško tribuno, kakor bi šel na vislice. Tak že prej kot je kaj črhnil, vzbudi med publiko nezaupnost. Radi se ljudje takim ljudem tudi posmehnejo in pravijo da ni pri stvari. Varovati se je tudi nerazumljivih izrazov in tujih besed. Ne sme se tudi preveč držati slovnične izgovarjave. Večkrat ialekt bolj učinkuje.
Kar se tiče drugih govornikov je potrebno, da boljše govornike sam poseliš in jih slišiš. Govornik izobrazi začetnika govornika. — Posebno se mora paziti, kako tovore in kaj govre. Ne sme se pa tisto potem suženjsko kopirati! Posebno je tudi potreba, da ima govornik dober spomin. Kolikokrat sc».sliši: “Ah. to sem pa pozabil!" Kdor hoče postati govornik. ne sme nikoli tako govoriti. Ni potreba tudi nič notiranja. temveč le vedno imeti pred očmi: To moram obdržati v glavi!” Posebno se gleda na organ. — Glas mora biti kultiviran. Besede morajo biti čiste, razločile in lepo doneče. Tudi tukaj velja pravilo: Vadi se! Citaj glasno in poslušaj svoj glas. Tudi pismene vaje so priporočljive. Govor se mora tudi porazdelit, grupirat pravilno: tema mora bita določena : ne govori nikoli o čem, kar sam ne razumeš! Stavki naj bodo kratki, da prideš do oddiha in da poslušalci bolje razumejo.
Konec govoru naj bo kratek in starih stavkov ne ponavljati. Držanje mora biti mirno in zaupno. Postanimo boljši govorniki!
papešiko mesto še v poštev kardinal Vanutelli in Gasparri.
Papež Pij X. še vživi, ali rimska duhovščina že intrigira in spletkari, kdo da postane njegov naslednik. Zopet kakor pred osmimi leti bomo priče silnim intrigam in bomo čitali, kako se ¡visoki cerkveni knezi med seboj lasajo. kdo da doseže papeško krono. Prekljanje je bilo še vedno veliko, a kadar je bil končno papež izvoljen, se je pa reklo, da ga je izbral — sv. duh.
BLISK, STRELA IN STRELOVODI.
Navadno si predstavljamo dve vrsti električnega bistva, ki po-vzročata takozvano pozitivno in negativno elektriko. — Ako drgnemo steklo in smolo ob sukno, povzročimo v njih razkrojitev njih lastnosti in vzbudimo samostojno, vendar medsebojno različno električno stanje, ki se javlja s tem, da steklo druga telesa n. pr. koščeke papirja privlačuje, a smola jih nasprotno odbija. — Pravimo, da je steklo pozitivno a smola negativno električna. Vsekakor dobimo v današnji vedi tudi druga naziranja, dasi še do-sedaj ni dognano, kaj je prav za prav elektrika. Vsako telo vsebuje v navadnem (neelektrič-nem) stanju obe električni vrsti v enakih merah. To stanje teles imenujemo električno ravnotežje. Ako to ravnotežje na kateri si bodi način motimo, razdvojimo in ločimo obe vrsti, da se na različnih telesih, ali na različnih delih
ji; vlažne stene osobito vlažna tla bodisi v poslopju ali tik pred njim. — Vsekakor seveda tudi živa telesa. — Čudno se bo to morda marsikomu zdelo, toda pri atmosferični elektriki nikakor niso merodajni tisti zakoni električnega upora, kakor pri navadnih električnih tokih.
Pri; Spiralno zvitih ali ostrokot-no zakrivljenih odvajalnih žicah odskoči odvajana elektrika kaj rada tudi vsled samoindukcije. — To je neka moč, ki se pojavi pri nakratnem postanku električnega toka, ga skuša oslabiti in. se jači sorazmerno s prvotnim tokom. — V tem slučaju poišče si pot do zemlje tudi po sLabejih prevodnikih, le da je krajša. — Odvodni-ki atmosferičnib. razstrelb so to-raj tem zanesljivejši, čim boljša je njihova odvodljivost, ergo čim večji njihov prerez in _j>loskva, čim manjša njihova topljivost in čim večja njihova specifična toplota. — Vsekakor pa pridejo pri tem še različni odnošaji v poštev. — Če se vrši razbremenitev hitreje, tem večjo ploskev zahteva, ter je v nasprotnm slučaju manjša nevarnost, da se žica raztopi, kakor, da je naravnost zdrobi in raztrga. Ako vzamemo dve enako močni žici odvodnici eno bakreno, drugo železno, raztrga hitra razbremenitev bakreno ži co, dasi je šestkrat boljši prevodnik kot železna, med tem ko o stane železna nepokvarjena. — Opažamo pa, da strela kaj rada trga in drobi slabe prevodnike kot les. ¡porcelan i. dr.
Enako opažamo pri streli tudi magnetične pojave. — Poškodbe,
enega telesa zbirajo ločene in razkrojene samostojne električne razrušitve in užiga strele se bra-
PAPEŽ
BOLAN.
“11 Papa sta male” — papež je bolan. Kakor pred1 osmimi leti. ko se je dne 4. julija razvedelo, da je papež Leon XIII. bolan, tako doni tudi sedaj ta klic po Rimu. Sicer je sedanji papež za prebivalec večnega mesta pravi tujec in ni pri njih prav nič priljubljen, ali stališče, ki ga ima kot poglavar cerkve, je tako, da se ves svet zanj zanima. Zlasti se Rimljani zanimajo za vsakokratnega papeža takrat, kadar se mu bliža smrt:	zanimajo se takrat
zanj, ker so v veliki meri prizadeti na vprašanju, kdo da postane njegov naslednik. Vsak izmed kardinalov, ki so “papabili”, i-ina celo vrsto sorodnikov, prijateljev in zaveznikov, ki bi vsi na stroške vernosti katoličanov radi dobro živeli in se zategadelj pehajo na vse načine, da bi ravno njihov kardinal postal papež. Še je papež živ ; njegova bolezen, navadna bronchitis, sploh ni nevarna, a vendar so Rimljani že razburjeni zlasti cerkveni krogi in vse mogoče spletke se že pletejo za in ¡proti posameznim kardinalom, ki bi mogli pri volitvi novega papeža priti v poštev.
V prvi vrsti se imenuje kot bodoči papež zopet kardinal Rampulla. Že pred osmimi leti je bil voljen, toda avstrijski eesar je proti njegovi volitvi vložil veto in vsled tega je namesto daleko-vidinega politika Rampolle postal politično in umstveno jako malo pomembni Jože Sarto rimski papež. Rampolla ima menda tudi sedaj večino italijanskih kardinalov na svoji strani. Njegovi nasprotniki so menda samo pristaši kardinala Merry del Val, sedanjega papeževega državnega tajnika. Merry del Val je Španec, fanatik in nestrpnež, ki ga nihče ne mara, razven njegovih ožjih somišljenikov. Merry del Val nima prijateljev med italijanskimi kardinali in duhovniki, ti ga naravnost sovražijo in vse njegove zaveznike. Poleg kardinala Ram-polle prideta kot kandidata za
lastnosti, imenujemo to stanje e-lektrično obloženost. Električni vrsti se zbirati izključno le na površinah. osobito na njih priostrenih in zobčastih delih. Telo v stanju električne obloženosti vpliva pa tudi na sosednja v električnem ravnotežju se nahajajoča telesa. Razdružuje namreč in razdeli obe vrsti elektrike, ki sta bili združeni v samostojno delovanje. To delovanje na sosedna telesa imenujemo električno influenco.
Pri tej influenci privlačujeta se medsebojno pozitivna in negativna elektrika, ostali del v sosednem influenci ran cnri telesu pa se odbija in odvaja če le možno v zemljo.
Kila s kojo se električni vrsti obloženega telesa odbijati tišči le proti zunanji ploskvi. Ta pritisk na ploskve imenujemo napetost. Jasno je tora j največja napetost na pomolili, robovih in telesnih o-strinah.
Pri dveh nasprotno stoječih e-lektrično obloženih telesih se napetost privlačnih delov sila pomnoži, tako, da dobe napetost vsled influence tudi medležeči delci zraka.. Združenje nasprotno privlačujočih1 se električnih vrst pa imenujemo razbremenitev. — Ta razbremenitev se vrši sila hitro in z velikansko silo in ravno to imenujemo blisk oziroma strelo. Blisk je toraj razbremenitev dveh nasproti si stoječih električno napolnjenih točk na oblakih ali na oblakih in etesponiranih zemeljskih točkah, kjer je napetost in goščoba elektrike največja. — Ta razbremenitev traja le malo-keda.j eno sekundo v ugodnih slučajih se vrši spojenje v eni stotisočinki sekunde.
Ako se zbere v ozračju oblak električno obložen in se približa zemlji, povzroča vsled influence na najvišjih zemeljskih delih e-lektrično obloženje. Največja napetost nastane na dimnikih, visokih strehah, stolnih, vrhovih dreves in visokih pečinah. Jasno toraj .udarja strela pred vsem v take predtaiete. Toda tudi visoke prostrane kovinske kupole in ploskve privlačujejo jako močno atmosfer ič po elektriko, da, včasih skoro močneje kot kak bodisi tudi višji strelovod, ker se zbere na ploskvah večja električna množina in zato tem lažje vpliva na daljavo. — Odvisno pa je tudi od hitrosti, s katero se obložen o-blak pripodi.
Na smer strelne poti v zemljo — ali odvod hipno oproščene e-lektrike vsled združenja nasprotnih električnih vrst na oblaku in nasprotnem delu telesa — vplivajo več ali manj dobri električni prevodniki in jo odvajajo pogu-bonosno od strelovoda. — Taki so: vzidane železne plošče, vezi in cevi, kovinska oprava, zabiti žeblji, pozlačeni ali bronzirani okvir-
nimo s strelovodi, katerih princip je. da odvajajo privabljeno strelo po odkazanej jej poti tik poslopja v zemljo.
Velikost in osamljenost stavb nudi streli ugodno pot. V stolp u-dari strela, nekako 20krat, med tein ko v nižjo stavbe Ikrat. Na ravno najbolj varne so nizke stavbe v ozkih globokih dolinah. Pri hiši, ki stoji na samem je 'nevarnost. strele večja, kot v ulični vrsti, v kateri skoro popolnoiha zgine. Drevje ščiti stavbo, toda le če se je ne dotika in je vejevje vsaj nekaj metrov oddaljeno od zidu. To pa radi tga, da ne od skoči strela iz drevesa na zid. s-o-sebno ako so v njem vodovodne ali plinove cevi ali železne stavbne vezi. Telefonske, telegrafske in druge električne napeljave, ki vodijo naravnost preko hiš ščitijo poslopja in sicer tem bolj, čim gosteje je omrežje. V največji nevarnosti so samotne stavbe po deželi, kakor tudi raztresene hiše po kmetih. Umestno je tudi da priporočamo, da v podstrešja ne spravlja in kopiči slame, sena in dmgih rado gorljivih stvari. Nevarnost strešne strele je v pohištvu za človeka le mala. Najvarneje je mej nevihto bivati v suhem prostoru, oddaljenem od sten n vseh kovinskih stvari. — Skupine ljudi nevarnost povečajo. — Najvarneje zavetišče pred strelo ji1 suha klet, najnevarneji pa hlev. Prigodilo se je. dh je ubila strela v hlevu žival, ko ni napravila na poslopju nikake škode. — Seveda se da tudi sklepati, da živali ni ubila direktna strela, ki je šla ob zidu, marveč povzročena indukcija. — Na. poti v zemljo se strela vedno bolj razpršuje im zgublja tudi svojo prvotno ^silo.
Pri nas so v navadi strelovodi z visokimi kovinastimi drogi in pozlačenimi ostrinami. Vendar pa je mogoč tudi izvrsten strelovod brez vsakega droga. Oblika strehe in kakovost kritja so pri tem jako merodajna. Na stavbah, na katerih služijo kot okraski razni nastavki, stolpiči in stolpi, tvorijo že ti naravne strelovode, seveda pa jih je treba zvezati primemo z zemljo. Najboljši in najvarnejši strelovod tvori pač takozvana Earada.jova kletka. To je naprava pri katere j se oklene celo poslopje primerno s kovinastim plaščem. — V taki kletki se ne pojavijo tudi nikaki sledovi ali posledice strele kot ste n. pr. indukcija, in puh. -— Železne staribe se ščitijo same in so proti streli jako vame. Vodovodne in sploh vse železne cevi in vezi naj bi bile vodno in stalno v dobri kovinski zvezi s strelovodi. S talko zvezo preprečimo nevarne razlike v e-lektrični napetosti, ker jo s tem odvajamo, razdelimo in oslabimo. — Pred vsem moramo skrbeti pri strelovodh, da se ne nudi streli prilika odskočiti od odkazane jej
poti. Paziti se mora na mali prehodni odpor v zemljo. Čim večja je ploskev stika v zemlji, tem zanesljivejši je strelovod.
Kar se tiče zemeljske napeljave. bi bila jako napačno, zakopati jo globoko ali v suho ali celo v skalovito zemljo. Strela najde namreč pri tem hud upor pri prehodil lahko odskakuje, pri tem pa strese, poslopje slično potresu in napravi občutno škodo. — Toraj ne zadostuje samo imeti strelovod, ampak biti mora tak, da ne v,sprejema le strele, marveč jo tudi srečno odvaja.
Glede vode bi bilo omeniti, da čim čisteja je, tem slabše odvaja električne toke, medtem ko je voda, ki ima več ali manj rudninskih primesi dobra prevajatelji-ca. Čim več in boljša odvajanja ima strelovod v zemljo, tem zanesljivejši .jg. Tudi se da v tem sulca j n napraviti z drobnejšo — cenejšo — žico. — Da so strelovodi potrebni ni dvoma, izvršiti pa moramo celo napravo pravilno in jo strokovno prilagoditi lastnostim strele. v
Treba pa je tudi, kar je posebno važno strelovodno napravo preskusiti. Preskusi naj se vrše: 1. takoj pri izpeljavi nove naprave, 2. vselej kadar je udarila strela v napravo, 3. pri vsaki večji popravi poslopij in strehe. Pri nrfvosezidanih stavbah zadostuje, ako se je naprava pri prvi poskušnji obnesla, velika, pre-iskušnja čez 8 db 10 let, če se ni v tem času v bistvu kaj spremenilo. Nato pa gotovo vsakih pet let. Pri železnih odhodnih žicah je treba napraviti preiskavo vsako tretje leto. Razun omenjenih glavnih preiskušenj pa je vseka-ko priporočljivo, če hočejo posestniki biti proti streli vami, celo naprave vsako pomlad preiskati in pregledati od strokov--lijaka, ki se s tem peča in je izurjen. Stroški so v primeri z nevarnostjo slabega strelovoda prav malenkostni.
ZASTOPNIKI ZA “GLAS SVOBODE”
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA
Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za Pueblo: M. Keehevar.
Za SalkJa: F. MikliC.”
Za South Canon: M. Ohikral. ILLINOIS.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za Da Salle: M. Brbles.
Za N. Chicago in Waukegan:
J. Gantar.
Za So. Chicago: J. Mihelich.
Za Brereton: I? Petje.
Za Springfield: A. Petrol.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Witt: D. Zanoškar.
Za Livingston: A. Zupan.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albreht.
Za Indianapolis: A. Ivandič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Koiar.
Za Pittsburg in okolico: A. Lipovšek Za Mulberv: J. Lekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar.
Za Columbus: G. Zakrajšek.
MINNESOTA.
Za Bivabiik: J. Delak.
Za Ely1: M. Grahek in J. Judu tč Za Aurora: J. Rožanc.
Za Gilbert in Chisholm: A. Strle.
Za Eveleth: J. Sedej.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Lesar.
Za Baltic, South Range in okolico: M. Slkovič
MONTANA.
Za Roundup: J. Cerovšelk.
Za Washoe: J. Chades.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: J. Vrtin.
OHIO.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar. Za Barberton: R. Puzel.
Za Cleveland: .T. Urha«.
Za Lorain: F. Ve var.
Za E, Palestine: S. Zuk.
OREGON.
Za Oregon City: J. Kurnik. PENNSYLVANIA.
Za Aurora in okolico: M. Brunet. Za Claridge: J. Batič.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Moon Run: F. Cuk.
Za Irwin in okolico: F. Demshar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec. Za Darragh: J. Hauptman.
Za Burdine: J. Hafner.
Za Reading: F. Kosyerl.
Za Johnstown in okolico:
F. Leben in M. Štrukelj. Za Imperial in okolico: L. Strle. Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West. Newton: B. Vertačnik. UTAH.
Za Scofield in Winterquarters:
J. Zajec
WASHINGTON.
Za Black, Diamond: J. Plaveč.
WISCONSIN.
Za Sheboygan: J. Malar.
WYOMING.
Za Superior: F. Krašovitz.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Patič.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Gvži) Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
,15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PKED6EDIM1EK: J os. Hauptman, Darragfe, Pa. Boi 140.
PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. fAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
^APTStNiEKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 12S. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
tNTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠEfTUNA, Adamsburg, Pa. Box 108,
ČIjAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK;
0«. GEORGE BOEHM, Arana, Pa.
Drnžtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
ZAKON — ZDRAVILO.
Starodavna izkušnja uči, da je najboljše in najizdatnejše sredstvo zoper finančne bolezni — zakon. Sicer pravijo, da je zakon sveta institucija, a cim dlje kolovratim po tem svetu, toliko bolj sem prepričan, da ni nič drugega, kot nekak eliksir zoper vse mogoče in nemogoče bolezni.
V zakrni ne stopajo samo ljudje, ki si hočejo z večjo ali manjšo doto kurirati svoje prazne že-pft. Zakon je ozdravil dostikrat tudi že druge in še celo hujše bolezni : mrzlico hrepenenja po višjem činu, po naslovu, trganje v prazni gumbnici, napade nečimer-nosti itd1., itd., itd. Res, zakon je izborno zdravilo. Seveda je mnogo ljudi, ki pravijo, da je ta medicina precej grenka in da mora imeti dober želodec, kdor jo hoče prebaviti, pravijo tudi, da se morajo vsi od nje nekateri vse življenje držati stroge duševne ddje-te, da usodno vpliva na živce in-dividnelne svobode in da zelo slabo učinkuje na boljše in plemenitejše moške darove in čuv-stva ali — namen posvečuje sredstva. in sveti zakrament zakona pa posvečuje pri porokali namen!
Ne bom govoril o zdravilnih u-činkih zakona na različne moške slabosti speciličnega značaja. To si pridržujem za drugi pot, po iz-gledu različnih parlamentarcev, ki si tudi radi za drugo priliko pridrže pravico, povedati — kaj pametnega. Danes naj le povem svoje misli o zakonu kot medicinskem faktorju vobče.
Izkušnja me namreč uči, da je zakon izborno zdravilo tudi za ljudi, ki nimajo ne praznih žepov, ne pravnih gumbnic, ki pri nevesti ne gledajo ne na doto ne na koneksije. Poznam moške, ki so bili kot samci vsled nerednega, časih tudi lahkomiselnega življenja telesno in duševno že skočili iz tira ; srečni zakon jim je pomagal, da so postali telesno in ‘duševno zopet čvrsti, da so postali solidni, dobro rejeni in zanesljivi družabni stebri ter se iz zadruge lahkoživcev, ponočnjakov in bo-tiemienov preselili v zvezo dobro-voljnih obče spoštovanih «pisarjev. Poznal sem sanjava, bledolična, vedno melanholična dekleta, kii so bila tako tanka, da bi jih bil vsak veter lahko odnesel čez strehe — ki so pa v zakonu postale o-k rogi e, vesele, energične in jedrnate gospodinje in matere, zdrave kakor cvek in realističnega maziranja kakor kak dragonec.
Taka dejstva je že na tisoče ljudi opazovalo in ta dejstva gotovo pričajo, da zna hiti zakon res izborno medicina.
Ali — ali — koliko tisoč slučajev pa je, ki pričajo, kako bedasto sodijo ljudje'o dobrem vplivu zakona.
Vzemimo kako dekle, ki boleha na bledici. Železo, arzenik in kar je takih zdravil — nič ni pomagalo. Zdravnik goviri nekaj o popolnoma napačni vzgoji, trdi, da je modre slabo vplival na jetra, ukazuje, naj hodi dekle na sveži zrak, naj ne sedi vsak dan tri ure za šivalnim strojem in dve uri 'Pri klavirju in naj se neuči vsak dan dve urih tujih jezikov, ki jih itak ne bo nikdar znala;
Kajpak — zdravnika poslušajo v vsaki familiji s primernim spoštovanjem, četuidi z nekako po-uiilivalreim nasmehim. A komaj je zdravnik odšel, so njegova na-
roeila tudi že pozabljena. Kuharica in hišina sta prvi, ki proglasita z neko nezmotljivostjo: “gospodični je treba moža in nič drugega.’’ Temu se pridružijo soseda, hišnik, šivilja in mlekarica. Vsi ¡so prepričani, da bo gospodična v zakonski postelji, takoj zdrava. In matere verjamejo to z naj večjim veseljem in začne se pravi lov na moža. Samo, da ima službo ali kolikor toliko zanesljiv zaslužek, pa mu obesijo dekle, ne meneč se, če jo ima res rad ali ne, če sta naturi. Id moreta harmoni-rati, alt ne.
Časih je sicer tudi tak zakon kolikor toliko srečen, a največkrat uniči vzakon tako slabotno žensko, da postane nadloga možu in otrokom. Stotisečkrat so že zdravniki dokazali,»da “mož” ne ozdravi bledice, a ljudje tega še pe uvidijo in še ne 'verjamejo.
Se hujše je s histerijo. Vsi histerični ljudje so duševno bolni in je ta bolezen v zvezi s seksualnim življenjem. Toda oslarija je misliti, da nastane histerija iz ne-zadošeenega seksuvalnega nagona..('e hi bilo to resnično, bi bila histerija hitro ozdravljena; moški bi postali don Juani, ženske Mesaline in vse bi lulo dobro. V histeričnem bitju sta takorekoč dve duši. ki se med sabo borita za zmago in gospodstvo nad brez-! voljnimi,možgani. Ce zmaga sek-I suvailni nagon, se potopi dotično ; bitje v razuzdanosti in v hudodelstvih. če zmaga nasprotni nagon, se premene ljudje v asketič-ne Bonaventure, v fanatike nravnosti, v bičajoče se tereijalke ali emancipacijske hijene.
Zakoni s histeričnimi ljudmi so navadno silno nevarni eksperimenti 90% teh zakonov je nesrečnih. A dasi ljudje to lahko vsak 'd‘an na svoje oči vidijo, se jih vendar nič ne prime. Čim slišijo, da je kako dekle histerično, že kriče po možu, kakor bi jo mož mogel ozdraviti. Ženinu se seveda nič lic pove. da. je nevesta histerična; tako prikrivanje spada med dovoljene sleparije, če je histerično dekle količkaj čedno, vlovi dosti lahko moža, kajti histerična dekleta so navadno jako živahna, originalna in prikupna, pri tem pa zvita. Seveda, kadar je poroka prestana. spozna mož le še prehitro, kako je bil prevaran in je potem navadno nesrečen vse svoje življenje.
Da. el o pri očitnih boleznih na umu sodi navadno občinstvo, da bi bilo za umobolno dekle najboljše zdravilo mož. Človek ne bi verjel, da je v naši prosvetljeni dobi kaj takega mogoče, a pričevanja izkušenih zdravnikov svedheijo, da je res tako. V takih slučajih se gre največkrat za pe-rijodieno blaznost, ki jo navaden človek spozna samo v slučaju napadov, drugače pa ne. Starši so v svojem egoizmu vedno pripravljeni, tako umobolno hčer obesiti kakemu možu, ne le ker se tako otresejo skrbi za svojega otroka, nego ker v svoji omejenosti res mislijo, da bo dekle ozdravelo, čim dobi moža.
Ali ni naravnost grozno, kako brezvestno se ljudje igrajo z življenjsko srečo kakega moškega, ko mu obesijo na vrat bolno hčer. Ali se he upre moralno čuvstvo vsakega zdravega človeka veljavnosti takih zakonov? Starši ima jo dandanes vsled soeijalnih razmer res velik križ, predno dobe za svoje hčere primerne može. — Boj za moža je boj za prebranite-
lja, je torej boj za kruh in čim težji postaja, toliko bolj mislijo ljudje, >da je dovoljena vsaka zvijača in tudi očitna goljufija. Kajti goljufija je, če se zdravemu človeku obesi bolna žena in prav nič drugega. Namen posvečuje sredstvo — to se vidi vsak dan pri lovu na moža. Če kdo svojemu bodočemu zetu obljubi mastno doto, po poroki pa mu razodene, da, je “suh”, bodo navadni ljudje rekli, da je to prebrisana glava in nihče ne bo govoril o goljufiji. Pa je vendar goljufija, kakor je goljufija, če se bolna nevesta izroči ženinu kot, zdrava.
Resnica in iz srca izvirajoče medsebojno nagnenje, to mora biti fundament vsakega zakona. Ne hodi nam na misel zahtevati, naj bi zdravniki pred poroko preiskovali neveste in ženine, če so zdravi. A zdravniku naj se da postavnim potom 'dovoljenje, da sme brez ovinkov ženinu razodeti zdravstveno stanje neveste in seveda tudi n e vest b zdra vstveno stanj ženina. To je 'Vendar naravna pravica, da vesta ženin in nevesta kaj smeta drag od drugega pričakovati.
VERA LJUBEZNI.
Duhovščina je vedno grozila z hudičem in peklom, ‘‘kjer ho jok ih škripanje z zobmi”, vsem ti st im, ki so se stavili po roibu zapovedim hijerarhije, ker niso hoteli pripoznavati dogmatičnih naukov katoliške cerkve. Duhovnik je slepo orodje v roki višje duhovščine. On uči iji oznanuje cerkvene nauke na povelje in ne po navdahnenju. Dobiva od svojih višjih gotova mnenja in nazore, katere potem mora razširjati. In da ti nazori.in nauki ne odgovarjajo zdravemu človeškemu razumu in slobodni volji, je več kot dognana stvar. Vedno so se našli misliči ljudje, ki so nastopili proti temu krivemu učenju katolicizma. kljub temu, da so vedeli kaj jih curka. Ko je cerkev imela še svetno moč in velik vpliv nad državami v rokah, se je tem “krivovercem’’ slabo godilo. Grmade so gorele, ki so zahtevale človeških žrtev, žrtev velikih genijev. Sežigali so jude, sežigali so nepokorne duhovnike, sežigali pisatelje, ki so si upali svobodno pisati. sežigali svobodne mislitelje in učenjake, katerih zna nest je bila. v nasprotju z cerkvenimi dogmami. Sežigali so filozofe in moraliste. ki so se zgražali nad nemoralnostjo v katoliški cerkvi.
Poleg kazni smrti na garmadi se je cerkev zelo pogosto posluževala izobčevanja, kar še dandanes prakticira-, samo da. ta stvar več ne drži. ker po cerkvenem ličenju je pravzaprav izobčen iz cerkve vsak človek, ki ne verjame kake dogme ali ne opravi vsaj enkrat v letu spovedne in obhajilne dolžnosti. Na ta način je dandanes iz cerkve izključeno miljo-ne in miljone, “katoličanov”, katere pa cerkev že vedno —• kaka nedoslednost — šteje za svoje, kadar se ji gre za bahanje na število svojih “vernikov”.
Toraj izobčevanje edinozveli-čavne je še v navadi. Toda za to se ne zmeni nihče več. kdor ima zdravo pamet, kakor se dandanes pameten človek ne boji niti hudiča niti pekla, ker je popolnoma prepričan, da nikdar ni bilo in ni niti enega niti drugega. Duhovščina to sama čuti. čuti da so besede hudič, peklo pač samo besede. da ne vlečejo nič več, da zgineva strah pred peklenskimi mukami in hudičem. Razvoj je čisto naraven. Ljudstvo odrašča svoji otroški dobi in kakor se otrok, ko odt-aste tre boji več “parkeljna” in “bavbava”, tako se tudi ljudstvo vedno manj 'boji hudičev, cim bolj odstavlja svojo otroško obleko. Duhovščina dandanes straši še s smrtjo, toda pred to ima sama naj večji strah, ker pred smrtjo se mora tesniti srce le tistemu, ki se zaveda, da na svetu ni napravil nič dobrega, da bo to-var njegov spomin proiklinjan. — Kdor misli, mora biti trdno prepričan. da ni pekla, da ni hudiča, toraj se mu ni bati hudega po smrti. In če je spoznal namen in cilj svojega življenja in delal za blagor človeštva, mu misel na smrt ne more hiti strašna, ker to je naravni pojav in naravi smemo zaupati in tak človek umira z zavestjo, da bo živel .še nadalje v svojih delih. Katoliška cerkev s svojimi hudiči in peklom je za nas premagana stvar. On>a spada
le še v muzej. Zanima nas toraj predvsem še iz, historičnega stališča. V tem oziru hočemo navesti tu, ker smo omenili izobčevanje iz katoliške cerkve, nekaj formul izobčevanja, ki jasno kažejo, kako so onečaščeli takozvani Kristusovi namestniki zapoved ljubezni do bližnjega:
“Da bi tisti, ki so vdarjeni z večnim prekletstvom trpeli jezo najvišjega sodnika! Da bi bili zvezani z hudičem in njegovimi služabniki v mukah maščevalnega ognja večnih bolečin! Da bi bili za strah nebes in zpml je! Pro-kleta naj bo hran'a njihovih teles ! Proklet bodi sad njihovega telesa! Naj bodo nepokopani!”
“ Amen! ”
“Da bi njiovi otroci ostali sirote in njihove žene vdove! Da hi njihovi otroci bili preganjani in prepuščeni beračenju za kruh! Da hi bili sami izgnani iz lastnih stanovanj, in da bi skopuh špekuliral na njihove dohodke za življenje! Preganjaj jih, moj Bog, v svoji sveti divjosti, poferi njih grdo obličje s sramoto!”
‘ ‘ Amen ! ”/
“Da bi bili prokleti, ko gredo od doima in ko se vrnejo domov.” ‘ ‘ Amen! ’ ’
"Da bi na. nje poslal Gospod lakoto, žejo. bedo, mraz. mrzlico!”
‘ ‘ Amen ! ’ ’
“Da bi jih Gospod pokril s strašnim smradom in krastami! Da bi jih prepustil norosti!”
‘ ‘ Amen! ’ ’
“Naj bodo prokleti vedno in povsod ! Da bi bili prokleti v spanju in bedenju, kadar govorijo in kadar molčijo! Naj bodo prokleti od glave do pet! Naj bodo vsi deli njihovega telesa prokleti! Naj bodo prokleti kadar stojijo, kadar ležijo, kadar sedijo! Naj bo njihov pogreb, pogreb psov in naj volkovi raztrgajo in požro njihova trupla!”
•1 Amen! ’ ’
Klement 11. je takole preklel nemškega cesarja Ludvika Bavarskega: “Bog naj ga kaznuje s steklost.jo! Nebo naj ga zdrobi s strelami! Jeza božja in jeza sv. Petra in Pavla naj pade na njegovo glavo zdaj in .v prihodnjem življenju. Geli svet naj se spunta zoper njega, zemlja naj ga živega požre! Njegovo ime naj že v prvem kolenu izgine! Njegov spomin- naj se izbriše! Vsi elementi naj se vzdignejo zoper njega ! Njegovi otroci naj padejo v oblast sovražnikov, naj so pred njegovimi očmi umorjeni!”
Ali so to besede Kristusovega namestnika, .ali satana?!
Civilen pogreb v Ajdovščini. V
Ajdovščini je umrl minoli mesec 2 Met ni tehnik Bruno Bianchi. — Pogreb se je vršil jako lepo in na nedeljo. Ker odločni dijak ni maral k smrtni postelji duhovnika, mu je tamošnji župnik odrekel pogreb. Zmotil pa se je ta učitelj krščanske ljubezni, če je mislil, da s tem morda osramoti sorodnike in oskruni spomin pokojnega. To se ni zgodilo. Pogreb je bil brez duhovnika mnogo lepši in impozantnejši, kakor bi bil morda drugače. Sprevoda se je udeležilo jako mnogo občinstva. Prihiteli so tudi njegovi sošolci in tovariši v obilnem številu, da izkažejo zadnjo čast umrlemu. — Pred sprevodom so nesli križ, na katerem je blestel Javorjev venec. Med sprevodom so peli žalostin-ke. Na grobu je govoril pokojnemu tovarišu nagrobnico njegov tovariš, visokošolee Ivo Lulik, zmolil za ranjkega očenaš, nakar so krsto zagrebli. Občinstvo je strogo obsojalo početje župnika in se zgražalo nad njegovim zagrizenim sovraštvom, ki ne pozna med smrti in ne spoštuje niti spomina umrlih. Gotovo se je župniku krčilo srce, ko je videl, da je nasprotno dosegel, kar je nameraval. Zapomni pa naj si, da je nevarno igrati se z najsvetejšimi stvarmi, katere ravno oni najbolj izrabljajo za svoj terorizem, in s tem razburjati ljudstvo, ki i-ma v svoji duši še vedno toliko pravičnosti in sočutja, da mu ga ne izdere tudi najbolj zagrizen katoliški župnik.
Čim strašnejše je božanstvo naslikano, tem krotkejši in poko rnejši postajajo ljudje napram njegovim služabnikom. Hume. *
Življenje nči trpeti, trpljenje uči živeti.
AVSTRO-AMERIKANSKA-ÜNIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO

PARNIKI PLUTE IO IZ NEW YORKA:
Argentina. .23. Avgusta 19il
Eugenia .. 6. Septembra js911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne i* pristanišča Bush's Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežb*; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU	/
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
-~T. A
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue fsland Ave., Chicago
TELEFON CANAL95S.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostorn.
0‘
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1—3. uro popoludne in od 6.—3:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—h- popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m=
Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom.
Povabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek
kot:
Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške obleke $10.00 do $30.00 Moške obleke za mlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- obleke $2.50 do $10-00
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedj jo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue in IB- cesta.
ïtlNGfè Je,inek & Mayer, lastnika.

ATLAS BREWING CO.
«luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET "f
GRANAT
h.
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi Be oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Pristanišče 17 ï irtb Rifer vznožji tstbi St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. New Yont	MAURICE W. KOZMIK SIK/
glavni zastopnik za zapad na 139 N. Dearborn St. Chieago, Hj.
DOPISI.
De Pue, 111.
C en j. sotdirug urednik! —
Upam, da mi odstopite nekoliko prostora v listu Glas Svobode.
Namenil sem se nekaj sporočiti iz naše naselbine. Prvič naj omenim, da je društvo št. 3 imelo redno .sej<> dne 23. julija t. 1. Prisostvovali so pa samo — trije člani. Seveda 3 člani nemorejo seje voditi, ozir. določati v raznih slučajih pretresanja.
Naznanili smo izvanredno sejo dine 4. avg. katere se je vdeležilo več elanov ; tisti pa, ki so bili u-posleni, se jim je oprostilo. Glavni tajnik Zveze sporoč^, . da je ■krivtd'a druš. odbora glede nerednega plačila, poslovanja itd. Toda d niš. odb. je odgovoren za vse — kaj ine ? Ako člani ra e plačujejo redno svojih mesečnih prispevkov. Tod®' prosim vse člane, da bi redile mesečne doneske ob časa plačali in stem bode boljši red; manj dela za druš. in Zvez. tajnika. Ako en elan zaostane z mesečnimi prispevki, in ako hi med tem časom zbolel, si naj sam sebi to pripiše. Opomba!! Vsako društvo hi moralo imeti toliko denarja v ■dr. blagajni ako en član zaostane 1 mesec 2, da se za njega plača iz blagajne in to le za člane kteri niso dvomljivi; stem postane red in se olajša delo v korespondenci dr. in Zvez. tajnika.
Še nekaj. Ako se elani neudele-že seje, moja ideja je, da bi se odboru dovolilo rešiti pravilno vse zald'eve. Redna seja se bode ■vršila dne 20. avgusta od 1 ure do 2 popoludne. Vsi člani so opo-zarjeni, da se iste vdeleže. To naj za sedaj zadostuje.
Preidem na drugo konferenco, Tukaj sta nam poznata M. in M.
O.	pred nekoliko tednov dobila novorojenčka, sinčka; jima želimo dober vspeh! Babtiziran je bil v De Pue, za botra sta bila bila D. in M. B...............
Novorojenec je id'obil ime D....
O. Nekteri so pa vsled tega dolg jezik naredili in si predstavljali.
da ime D..... is nicht werth, ter
da. bi bilo bolj imenitno, ako bi ga imenovali Janez, La Sallski Tonče,'"ali pa De Puški Louis. To je bilo velik oporekanja pa le za plotom. Seveda razumni ljudje se pa takim know nothing le smejo; kaj hočeš več.
Kakor se mi iz .raznih virov sporoča, da je gos. L. hodil-v La Salle in pripovedoval Rev. L. K. od 'baptizma stem je hotel botrom ime krasti. Rev. L. K. je pa, ele-gainten in premišljen bolj kot oni obrekovalec ki je sv. Jožeta za denar prodal.
Preidi nekoliko časa nazaj so mislili sv. Barbaro kupit, češ za •njo bodemo dobili še več denarja ko za Jožeta, pa jim ni uspevalo, m samo radi tega ker je bilo nekoliko bogoprodajal.ee v, da so boga imeli za hudiča, nekteri pa liu-diiča za- boga, in potem so jim ideje šle “Iber kraje en Tajfel!”
Sedaj se pa en ptiček meša v privatne razmere, ampak se mu bode izjalovilo, posebno pa takemu, ki nos 'brez vzroka tam vtiče, kamor ne spada.
Veliko mi še preostane -— pa se še drugič oglasim. Dolgo časa sem poslušal in trpel, sedaj pa je bila mera že polna in sem bil prisiljen oglasiti se. Opazovalec.
Black Diamond, Wash. Cenjeni urednik: —
V štev. 28. Gl. Sv. z dne 14. julija t. 1. je citati več dopisov iz Westmoreland Co., Pa. da je štrajk izgubljen! Vest o tej pretresljivi novic: mora vsakega zavednega delavca iz žalostjo napolniti. Vsaki, kateri je čita] slovenske časopise, posebno pa de-ivski 'list Gl. Sv., ki je redno prinašal razmere westrnorel andskih prem o garje v štrajkarjev, mora sedaj z njimi simpatizirati. Premisliti se mora, koliko so vhogi štrajk ar ji, njihove žene in nedolžni otročiči oh času štrajka morali prestati*/ Skrbi, žalosti, mraza, in vročine, glada in' po-mankanja, in nazadnje še preganjanje brezsrčnih beriškib hlapcev, in‘ kompanijskih deputijev, ■vse to se je vršilo skozi 15 mesecev, eno za drugim, včasih tudi vse oh enem. Vse to, bilo bi sedaj pozabljeno, ko bi jim bila zagotovljena' boljša bodočnost. To upanje jim je sedaj minilo, kaj jim je za storiti? Iti nazaj v ka-■oitalističke klavnice, prodati za par centov svojo telo, ali pa se
podati brez vseh sredstev po svetu, svoje ljubljene žene in otročiče pa pustiti v baui, da na mestu glada poginejo? Ne, to se ne sme zgoditi! Ko bi kapitalistična svojat imela srce iz najbolj trde tvarine, mogla bi se jih vsaj toliko usmiliti, in jim privoliti v nji pravične zahteve. A oni so brez srca . . . Cutslvujmo z njimi, zavedni delavci ter jim vsak po svoji moči pomagajmo. Vem, da jim bode tudi sedaj vsak cent dobrodošel.
Kako dolgo pa se bo z (delavskim ljudstvom od strani kapitalistov tako krivično- ravnalo? To je vsakemu zavednemu lahek odgovor. Dokler bomo delavci živeli -v razcepu, v medsebojnem so-vražtvu in prepiru, in dokler se bo verovalo v plačilo po smrti. — (Kapitalizem in klerikalizem je eno in ista družba). Nisem nasprotnik organizacije, a zakaj toliko raznih linijskih in drugih organizacij, n. pr., če je peščica delavcev skupaj, že imajo svojo union. Delavci bi se mogli skupaj združiti v eno organizacijo, in potem se ravnati po geslu: vsi za enega in eden za vse. Ali kaj. ko je še toliko' nezavednih ljudi, ki ni so pri nobenem društvu, še manj pa v kakem union, nič ne čitajo delavskih listov, “ker je greh”, nič niso od nikogar podučeni (kakor od kakega farja), zato o-pfavljajo skabska dela spodjedajo zavednim delavcem kruh, a sami ga tudi stradajo.
Pred letom icfni sem bil v Ros-lynu. Wash., ter vprašal nekega Hrvat®, kakšen ima prostor, ker mi je bilo znano, da je bil v enem aajslabših prostorov v premogo-lcopu. Dobil sem odgovor, da je prostor zelo fajn! Koliko pa kaj zaslužiš, ga vprašam nadalje. —-“Šta. me briga plača, samo da radiin”, bil je odgovor. No, sem mu odgovoril, potem pa le radi tako dolgo, da se boš vbil 1 In temu jednakih slučajev je še menda Uandanes veliko, posebno pa tam, kjer delavci zahtevajo svoje pravice.
Pozdrav vsem zavednim delavcem, ter čitateljem Glas Svobode!
M. Kramer.
Indianapolis, Ind. Uredništvo Gl. Svobode: -—
Agitacija za list je bolj težka. Nekateri nimajo denarja, drugi malo delajo,- tretji so pa preveč trdi klerikalci, ki govore, da je Gl. Sv. brezverski list, in ne vejo še ločiti belo od črnega in dobro ofd' slabega. Lahko rečem, da je večina rojakov v. tem mestu na nazadnjaški stopnji. Seveda imamo tudi tukaj Slovence, ki so dobro izobraženi, a teh je malo, in so seveda tudi vsi na Gl. Sv. že naročeni. Mas¿ je pa še vedno taka. kot je bila v stari domovini. Za. napreden list noče dati, pridi pa ta “črni” v hišo. so pa takoj dolarčki na mizi.
Drugih posebnih novic tu ni, če se jih pa kaj pripeti, bom pa takoj poročal iu upam, da mi g. u-rednik malo opili mojo slovenščino. za kar sem mu že v naprej hvaležen.
Pozdrav svobodomislecem!
Anton Ivančič.
Oregon City. Oreg.
G. urednik Gl. Sv.: —
Malo kedaj pride na vrsto kaj tace ga, kot se je to pripetilo v nedeljo 23. julija 1911. Poročila se je hčerka g. M. J. Justina, gdč. Nežka Justin z g. W. C. Johnson, Amerikancem. Oheet je bila prav dobro obiskana. — Na razpolago je bilo obilo pijače in dobrega, prigrizka. Plesali smo z tri dni skupaj, da se je vse kadilo ker oheeti so v Oregon City vedno najbolj imenitna stvar! Staro-krajska škatlja je pela, da :se je vse treslo iu prizdigovalo. Plesalo je mlado in staro in nam bo težko pozabiti te lepe -dni veselosti in raje. — Nekateri ljuldje (zdražbarji) so seveda zabavljali in govorili, da ne gredo tja plesat, kjer K, na harmoniko igra, no, mi simo se vseeno dobro imeli in jih misn]o prav nič pogrešali.
Novo poročencema pa obilo sreče v novem stanu!
P.	Kurnik.
Goldfield, Colo.,,
Cen j. uredništvo: —	,
Skoro lahko trdim, da še ni bilo dopisa v Gl. Sv. iz tukajšnjega slovenskega gnezda. Zatorej sem se jaz namenil nekoliko poročati v nam priljubljeni delavski list GL Sv. Kot dtelavec se bom prvi vrsti oziral na delavske novice;
Delamo tu še precej dobro in redno vsak dan in je tudi zaslužek precej dober, da si lahko privoščimo kozarec hladne pive. in kakšno slovensko zapojemo. Drugače pa. ne svetujem rojakom sem Za delom hoditi, ker se ga prav težko dobi. Imam tudi še poročati veselo vest, da smo v Vicfor, Co-lorado, živeči Slovenci ustanovili socijalističui klub, in je takoj pristopilo 15 članov in sicer je bila ustanovna seja 5. avgusta. U-pam. 'idla bo klub lepo napredoval, ker je to prvi jugoslovanski soei-jalistični klub v Colorado državi. Tako moramo pokazati kapitalistom, da tudi mi vstajamo in se dramimo iz dolgega spanja, v katerega nas je položil kranjsko-rimski klerikalizem v lepi slovenski domovini. Prvo pa tudi je, da so vsi delavci naročeni na GL Sv., ker list je potreben in bi ga morala citati vsaka družina.
Pozdrav naročnikom Gl. Sv.!
Louis Boltezar.
Taylor, Wash. Uredništvo Gl. Sv.: —
Tu smo pred kratkim vstano-vili novo podporno društvo in ga priklopili k Z. B. P. Jednoti v Ravenšdale, Wash. Obstoja pa že društvo, ki pripada k S. S. P. Zvezi in tudi lepo napreduje. — Prav bi bilo. ko bi vsak bil ud kacega podpornega društva, ker nesreča nikoli ne praznuje. Društvo je 'vsakemu le za dobro, v nesreči. bolezni in smrti. Pristopajte torej k podpornim društvam!
Kar se pa dela tiče pa se ne morem preveč pohvaliti. Do pretečenega meseca smo še dobro delali, sedaj pa se je na enkrat o-brnilo na slabo in tudi ne svetujem rojakom sem za delom hoditi, ker se delo težko dobi.
Če se nam pa nudi prosti ča-sek, se pa skup zberemo, sodček piva in pa Mahkpvcove harmonike — pa vse nadloge pozabimo in se vrtimo parček za parčkom. Pozdrav čitateljem Gl. Sv.!
Martin Mežnar.
Winterquarters, Utah.
Cen j. g. urednik: —
Nič kaj veselega nimam za poročati. Naznanim žalostno vest, da se je pripetila 31. m. m. grozna nesreča, katere žrtev je bil naš priljubljeni rojak Jernej Oblak, star 34 let, doma iz vasi Sterfnika pri Selcih nad Škofjo Loko, Gorenjsko.
Istega dne je šel še zdrav in vesel na delo. po več urah pa izdihnil svojo dušo za vedno. Pri raa-klaraju prvega vozička je prišel pod plaz premoga, ki ga. je tako ranilo, da mu ni bilo več pomaganja.
Pokojni je spadal k trem podpornim društvom. ki so mu priredila lep pogreb, za kar jim naj bo na. tem mestu izrečena zahvala. Pokojni zapušča v starem kraju očeta in brata. Naj v miru počiva v tuji zemlji!
Naj še malo omenim tukajšnje delavske razmere. Ne smem se nič v tem pritožiti; dela se vsak dam redno in tudi nekateri prav dobro zaslužijo. Za delo dobiti je pa bolj težavno, a če ima človek malo potrpljenja, se tudi počasi vrine v delo.
V društvenih zadevah dobro napredujemo in živi med tukajšnjimi Slovenci prava sloga. Veseli smo tudi lahko, da živimo brez nasilstva duhovščine. Če je kak krst, ali poroka, ima med nami opravila, drugače pa je tam, kamor mora biti in nam je to zelo povšeči. Z hudičem in peklom se nas ne da več strašiti, kakor je sploh navada pri naših klerikalnih popih. Če človek prečita št. 30 in 31 Gl. Sv. in sicer dopisa iz Calumeta, Midi., pa sprevidi, da naša duhovščina v resnici budalosti uganja, burke, ki presegajo vse meje. Vidi se jasno, d'a jim ni nič druzega mari kot politika in napadanje naših naprednih Jednot in Zvez.
Kar se je v Calumetu zgodilo med mašo, je za poet! Lepo pa je od dr. “Bratska Sloga”, S. N. P. Jedlnote, da je ostalo z regalijami na prsih v cerkvi, ne oziraje se na deročega se farja, kakor se čita to v dopisu. Lepo je tudi od, calumetskih rojakov, da nameravajo ustanoviti novo društvo in ga priklopiti h S. S. P. Zvezi.
Kličem jim že v naprej: Živeli bratje! Stopite v naše napredne, svobodomiselne vrste, ker se tega koraka ne boste nikoli kesali!
Pozdrav rojakom po ^.merila!
J. J. Zajc.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aus. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME.....................................
NASLOV..................................
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani: možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organsko bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadpbilo perfektno zdravi je, telesno moč in poživi jen je potom te dragocene knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od Česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se znamenje jetike. Bledi vsebuje dovolj množine no moč in gorkoto in stane bleda, rumena a ti, sploh e^lo telo gre vejše krvi — čisto, rd dovolj zdrave hrane in čakovati, da se začne
na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potreb-zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in poli siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delova-počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-ečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pri-slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je
(K
v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu.in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
30BEPB TBEHHR’S
«tCCISTCRE»
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči.
Zguba moči,
Zguba energije.
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (majvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Braseljnu leta 19U.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.	,1X
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
The Komad Schieier Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz ‘naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
g2_84 Pisk St, Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMA1N
ITI9 So. Cenlie Ive., Chicago, III.
a
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z* pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščiK' Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.

OLiAS SVOBODE
RAZNO IN DRUGO
J
Ne hodite okrog žita, kadar se v njem zabava gospod adjunkt.
Nekje na Moravskem je šel delavce Cyril Puik okrog kope žita. Neronioma se zasliši strel in delavec je ranjen padel na zemljo. — Težko ranjenega so odvedli v brnsko bolnico. Dognalo se je, da je nanj streljal neki gospodarski adjunkt, ki se je v žitu zabaval — pa ne sam. Adjunkt se izgovarja, da ga je'hotel delavec napasti.
Dober odgovor. —- V francoski akademiji se je vsedel nekoč sloveči satirik Benserade na prostor duhovitega pesnika Furetie-ra (umiri 1688), in da bi pesnika jezil, je rekel na glas vpričo njega: “Tu sedim na prostoru, ki mi dovoljuje govoriti največje budal osti! ”	— “Le nadaljujte
tako.’’ mu je pritrdil Furetiere, “začeli ste že dobro!”
Katoliški duhovnik dr. Kirsch v Kolinn na Nemškem, ki je bil urednik cerkvenega dela pri klerikalni ‘Kblniische Volkszeitung’, je prestopil na sbarokatoličamstvo in se hoče oženiti. Klerikalni list pravi, da ga je ta korak skrajno neugodno presenetil. To se mu že lahko verjame. Dr. Kirsch je 41 let star in je izdal mnogo cerkve-no-zgodo vinskih in teoloških spisov.
Komu je kaj znanega? V Ameriko je pred nekaj leti odšel 1. 1851. v Št. Vidu na Dolenjskem rojeni dninar Jožef Gruden, kateri že dve leti ne da od sebe nobene vednosti. Zadnji njegov naslov je bi] J. G., Edenborn P. A. B. X 47 Fhmace Fayetti Co. Komur bi bilo o njem kaj znanega, naj obvesti njegove 4 otroke ali pa ženo. Marijo, stanujočo v ulici na Grad št. 11 v Ljubljani.
Žensko hlačno krilo in pater z revolverjem. Iz Rima sc poroča, da so v Napni ju fariatiki v taki mer nahujskali priprosto ljudstvo proti damam, ki so se sprehajale v modernem hlačnem krilu, da so se iz tega izcimili veliki poulični kravali. Razjarjena množica, je dame zasledovala in venomer tulila: “Proč s hlačami! Bog ne dopušča tega! Grešnice naj se pokore!’’ Dame so morale pred množico pobegniti. Ali tedaj so se pojavili pristaši “moldne svobode”. pa so se postaviti proti preganjalcem, tako da je prišlo do hudega boja. Pri tem pa je del deinonstrantoc opazil nekega patra in skušaj nanj zliti svojo nievoljo. Eden mu je tudi zbil klobuk z glave. Pater je takoj potegnil revolver in ustrelil na napadalca. Ljudstvo pa je pozabilo na dame in bi ’bilo kmalu duhovna linčalo, da ga ni o pravem času rešila policija iz tega nevarnega položaja. Tako je rešil duhovni oče lepi ženski spol in policija njega!
Zrak najboljše zdravilo. Najboljše in najcenejše zdravilo je globoko dihanje, ki krepi pljuča in prebavila. Globoko diha lahko vsak in komur je mar ljubo zdravje, naj vsak dan pri odprtem oknu ali na izprehodu vsaj par krat globoko vdihava sveži zrak. Diha naj se pa vedno le skozi nos in nikoli skozi usta. — Mnogi izkušeni zdravniki priporočajo celo gimnastiko, ki obstoja v rednih, stopnjujočih se vajah. Od začetka se glolvoko vdihavale po pet. ali šestkrat na dan in potem se vsak dan večkrat globoko vdihava. Globoko vdihavati naj bi se vadili že otroci. Če si z njimi v svežem zraku, opomni jih, naj globoko vdihavajo parkrat in če jih redno opominjaš dan za dnevom k temu, jih navadiš na to da bodo tudi sami to vršili. Uspehi ne l>odo izostali. Postali bodo rdečelični, čili in krepki in kar je velevažno — utrjeni napram vremenskim izpremembam in raznim boleznim .
Iz zgodovine kuharstva. Približno leta 1800. so začeli iz vina pridobivati vinski cvet ali alkohol. — Trdili so o njem, da vzdržuje zdmvje, prepodi skrb in o-adiravi marsikatero bolezen. V 14. stoletju so slavnostne pojedine obstojale navadno iz 24 in še več fazlicnih jedil. Niso pa poznali takrat še vilic in tudi žlice in noži so bili redko kje dobiti. Iz previdnosti je ted'aj prinesel vsak gost svoj nož s seboj. Juho in sploh tekoča jedila so zajemali z žlici podobno posodico. Dostikrat je bilo teh posodic premalo in morala
sta po dva gosta z eno zajemati, zdaj eden potem drugi. Šele v začetku 16. stoletja so se začeli posluževati vilic, pa ne splošno, temveč le “ta fina gospoda”. Navadni ljudje so jemali jedila kar z roko. Pravo kuharstvo se je začelo šele za čas« Ludovika XIV. na Francoskem. Čokolado je uvedel na Francoskem kardinal Richelieu in šele leta 1700 so začeli primešavati kavi mleko, poprej so poznali le črno kavo. Prva kavarna se je otvorila leta 1654 v Marselju na Francoskem. •
Impozantna demonstracija zoper kalilce svetovnega miru. Kakor vsako leto se je vršil na švicarskih tleh', v Arbonu, tik avstrijske in nemške meje mednaroden proletarski sestanek, ki so se ga udeležili v ogromnih množicah socialni demokrat je iz Švice, Avstrije in Nemčije. Nad dvanajst tisoč delavcev iz vseh treh držav je v ostri resoluciji obsodilo brezvestno početje vojnih hujskačev, ki se prav zdaj v bakljo igrajo o-kolo maroškega smodnika. — V sprevodh je bilo nad 600 kolesarjev in enajst godb. Na zborovanju so govorili sodr. Adolf Braun iz Dunaja, sodr. deželni poslanec Liebkneeht iz Nemčije, in sodr. narodni svetnik Greulicli iz Švice. —
Družinska tragedija. Iz Trbovelj sc poroča: Delavec cementne tovarne v Trbovljah Anton Hlebič, ki je bil že nad eno loto bolan na jetiki, katere se je nalezel pri mučnem, prašnem delu v zdravje uničujoči tovarni, je hotel napraviti svoji in svojih o-tročičev žalostni usodi konec. — Mož je hiral oh največji bedi že tri mesece v postelji in čakal na odrešitev. Ker je bila beda v ‘družini velika — zaslužil ni ničesar, bolniščina je bila tudi že pri kraju, živež neznosno drag je večkrat jokal iz usmiljenja do svojih otročičev in jih miloval. žalostna usoda je dovedla moža do pretresljivega čina: Dne 17. m. m. okoli devetih je naprosil svojo ženo, naj mu prinese pol litra vina, ki bo itak zadnji. Žena mu je brez vsake hude misli u-stregla in odšla v gostilno k We-berju po vino. Medtem pa je Hlebič vzel kuhinjski nož ter prerezal svojemu dve leti staremu sin-čekn Maksimiljanu, štiriletni hčerki Angeli in koeno sam sebi vrat. Ko je prišla žena z vinom domov, je opazila vse temno in je pričela klicati na pomoč. Sosedje, ki so bili takoj v Hlebčevi sobi. so našli sinčka mrtvega, hčerko in očeta pa težko ranjena v krvi v postelji. Hlebiča in hčerko so oddali v bolnišnico, kjer čakata na nedvomno odrešitev. Taka je usoda delavca, kadar žrtvuje tienasitl j ivermi kapitalu svoje zdravje. In to je od boga u-kazani red?
Iz daljave vodljiv električni čoln. Učitelj Wirt-h na Nemškem je iznašel čoln, katerega lahko iz obrežja ali iz drugega čolna poljubno vodi in žene z električnim tokom. Prve poskušnje s tem čolnom. ki so se vršile na Wanskem jezeru blizu Berolina, so se izborno obnesle. Prisostvoval je tudi nemški prestolonaslednik s svojo soprogo. Ker izumitelj takrat ni demonstriral naprave čolna samega, je povabil prestolonaslednika v soboto k drugi poskusu ji. Pokazal mu je vse »parate ua čolnu. Nato je vstopil na poziv prestolonaslednika v njegov motorni čoln, kamor je montiral tudi svoje aparate, s pomočjo katerih pošilja električni tok na svoj čoln. Odtod je spravil iz precejšnje daljave svoj praz.en čoln z električnim tokom v dir in napravil več izborno uspelih nevarnih obratov. Nato je čoln trenotkoma u-stavil in izprožil na njem tudi top, kot znamenje, da je konec poskusa. Prestolonaslednik je čestital učitelju za njegovo velepomembno iznajdbo, in mu obljubil, d'a ga priporoči cesarju. — Wirth je obljubil, da si upa izpopolniti svojo iznajdbo v toliko, da bo lahko manevriral s čolnom in tudi streljal z na čolnu postavljenimi topovi iz daljave več kilometrov. Iznajdba je posebno važna za obrežno obrambo.
Boj za šolo v Belgiji postaja dan na dan vsestranejši in vročji. Po vseh mestih se vrše protestni shodi zoper klerikalno šolsko predlogo, ki hoče vse šole izročiti dobri volji duhovščine v milost in nemilost. Cela dežela je o-znemirjena kakor z« časa volitev. V parlamentarnih komisijah ima-
jo združeni liberalci in socijalisti večino. Zato se klerikalci svojo predlogo umaknili, nova pa, ki so jo podali, ni za las boljša od stare; 15. srpana se vrši velika narodna manifestacija cele Belgije v Bruselju proti predlogi. Vsa obrtniška, trgovska, delavska in kulturna Belgija je proti klerikalnim nakanam.
Zanimiv račun. Neki profesor na harvardski univerzi je sestavil zanimivo računsko pravilo, katerega doslej še ni nihče uganil. Takole je:
krat in je
©
m
m
1	”8	’1 ”	9
12	”8	’ 2 ”	i«
123	”8	’3 ”	987
1,234	”8	’4 ”	9.876
12,345	”8 ’	’ 5 ”	98,765
123,456	”8 ’	’ 6 ”	987.654
1,234,567 ”8 ”7 ” 12,345,678 ”8 ”8 ” 123456789 ”8 ”9 ” krat in je
9,876,543
98,765,432
987,654,321
1 ”9”2 ”	11
12 ”9 ”4 ”	111
123 ” 9 ”4 ”	1,111
1,234 ”9 ”5 ”	11,111
12,345 ”9 ”6 ”	111.111
123,456 ” 9 ” 7 ”	1,111,111
1,234,567 ”9 ”8 ”	11,111.111
12,345,678 ”9 ”9 ”	111.111.111
123456789 ” 9 ” 10 ’	' 1,111,111,111
Hudič in njegova sestra. Neka kmetica v Wagfellye na Ogrskem je dobila te dni od svojega moža v Amerriki pettisoč kron. Pošta jej ni hotela poprej izplačati denarja. da pripelje dve priči. Ženica se je obrnila na župani, ki jej je dejal, da zadostuje za dvig-nenje ‘denarja, njegovo uradno potrdilo, samo ne sme ona nikomur kaj o denarju pripovedovati. Okolo polnoči istega dne so prišli v hišo kmetice strahovi. Dve grozni prikazni, ki sta dejali, da ■sta hudič in njegova sestra smrt, sto stopili pred prestrašeno ženico, ki je morala hudiču priseči, da mu bo izročila ves denar, ki "a jej je poslal njen mož, češ, da si je njen mož ta denar na krivičen način pridobil. Hudič je grozil ženici, da jo bo izročil svoji sestri smrti, ako ne bo tega storila. Drugi dan je prišla kmetica s županovim potrdilom na poštni urad in ko so zopet od nje zahtevali. d,a mora pripeljati dve priči. je rekla, da ona ne bode priči plačevala, ker mora denar itak dati lmdiču in je pripovedovala, kar se je bilo ponoči prepetilo. — Poštni uradnik jej je izplačal denar, obenem pa je brez njene vednosti obvestil žandarje. Ponoči sta sc zopet, prikazala hudič in njegova Sestra kmetici in zahtevala od nje denar. Kmetica je hudiča prosila, da bi jej vsaj 500 K pustil, a hudič je bi neizprosen in vzel ves denar seboj. Ko sta hudič in njegova sestra hotela zapustiti hišo. so jima stopili nasproti žandarji, ki so takoj dognali, da sta bila hudič in njegova sestra — župan in njegova so- \ rodnica.
Kako se delajo antimilitaristič-ni procesi? — Organi državnega pravdništva na Češkem so se enkrat do kosti blamirali s svojimi antimilitarističnimi procesi proti sodrugom, ki so toliko pametmi, da znajo na shodih govoriti o militarizmu na tak način, d'a zadenejo v živo. a da jim vendar najbolj reakcionarni policist ne more zlezti za kožo. V Čes. Budje-vieah je državno pravdništvo na podlagi anonimne ovadbe uprizorilo pravo pravcato križarsko vojsko proti uredniku sodr. Križu. Zaslišanje je sledilo zaslišanju. Operiralo se je na podlagi sledečih podatkov: Prvič. Sodr. Križ je meseca marca t. 1. baje hudb napadal militarizem in armado na shodu v Krumlovi. -— V predpreiskavi pa je sodrug Križ nepobitno dokazal, da vse svoje življenje ni bil v Krumlovi. Drugič'. Sodrug Križ je na javnem shodu v Krču pri Vodnjanih govoril v takem tonu o militarizmu in o armadi, da je razjarjena množica^ videla kos te armade v občinskem policaju in ga stolkla. Obdolženec je zahteval konfrontacijo z onim policajem, pri kateri je izjavil policaj, da sodr. Križa ni nikdar videl v življenju. Državno pravdništvo mn je naprtilo še mnogo drugih takih “zločinov” i.n mu očitalo, da zapeljuje vojake na nepokorščino. — Sodrug Križ je moral begati od sodnije do sodnije. Slednjič so sodniki vendar spoznali nekrivdo obdolženčevo. (Bil je popolnoma oproščen, a državno pravdništvo je odneslo kopo blamaž.
Avgustova razprodaja pohištva, i
"""	■ 1	1,1	1	f	ggj
Ne spreglej te prilike in obišči našo veliko zalogo pohištva v 3 jem nadstropju. Se prodaja tudi 1
na obroke.	5?
m
m
e
m
m
m
m
m
m
m
Rocker, fini ameriški rakerji(gugalni stoli), dobro delo, lepo likani in okrašeni, hrastovina ali mahoga-ny. najfinejse delo, navadna cena $7. pri tej razprodaji samo .............
3.98
Bralne mize, ameriško fino delo, hrastovina, zadnje mode, navadna cena $5.50, pri tej razprodaji
2.98
Sifonirji, narejeni iz solidne hp&stovine in lnahoi^aiij met lovi ročaji, fino likam, izvan redna, cena
3.89
Z zrcalom
$5.98
Stoli za jedelnico, narejeni iz hrasto vine ali mahago-ny, lepe noge, navadna cena $2. sedaj samo ....
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m

98
Couch zofe, narejene iz najboljšega Boston usnja, navadno ali z okraski; fino prnamentirane in lepo končane; navadna cena $10, pri tej razprodaji
$32 metovinske postelje — $17.75. Fine postelje, prevlečene vse z metovino in z najboljšo augleško lac-quer barvo. Postelja je kar za v nišo postaviti. Ta lepa postelja je vredna tega denarja; prejšnja cena $32, pri tej razprodaji samo............ ,
m
Pet nožna miza, garantirara hrastovina. fino naraje na. navadna cena $7.50, pri tej razprodaji samo
is®®®®®	® M®®®®®®®. Ud m gg
Delavci, farmarji,
in vsi, ki opravljajo ročno delo, imajo prav dostikrat obistno ne-priliko. Bržko opazite kako slabost ali nerednost svojih obisti, jeter ali mehurja, okrepite te organe s tem, da uživate
l Severovo Zdravilo
za obisti in jetra.
50 e. & $1.00
Dober vse letne čase.
Vaš ti stroj oslabeva in se pokver-ja, ker ga redka, nečista in oslabela kri slabo hrani. Nagnjen je k bolezni, a nagnete ga lahko k zdravju, če uživate
Severov
Kričistilec.
$1.00
I
i
i
i
Novodobna bolezen.
\
i	Živčno onemoglpst je smatrati za bolezen modernega življenja.
Število bolnikov vsled živčnih bolezni narašča.
Evo vzrokov:
Jezljivost, čezmezno delo, napeto tekmovanje, opravilo v zaprtih krajih, nizkotne navade, vsakovrstne razuzdanosti, neprimerno življenje.
Evo znakov:
Plašnost, nemirnost, bojazen, nespačnost, splošna slabost, razdražljiva čud, potrtost, črnoglednost.
EVO ZDRAVILA:
Severov Nervoton
j l 1 i Teši in krepi živčejve,
Povrača živčno čvrtost,
Donaša mirno, poživljajoče spanje,
Podeljuje moč in čilost celemu ustroju.

Kupite steklenico danes.
Cena $1.00
Na pradaj v lekarnah povsod. Zahtevajte Severovih. Po brezplačen zdravniški svet pišite ¡na jjjf
naš Zdravniški oddelek.

W. F. Severa Co. “MT?
Nekaj cerkvene zgodovine.
III.
Ne poznani clruzega boga, nego lastno samopašnost . . . Poznajo me kot uda družbe Jezusove, a od Jezusa nimam ničesar druzega nego golo i-me.	Italjanski
letak iz 17. stoletja.
“Jurce, nič se me ne boj, Glej le na trebušček svoj. Kadar svet boš ta ostavil,
V miru vžitek boš prebavil.
H. Heine.
Konju bič, oslu uzdo, norcu pa šibo po hrbtu. Pregovor Salomona XXVI., 3.
Razvoj cerkve in njenih naukov.
1.	Dogmatizovanje brezmadežnega spočetja device Marije;
2.	enciklika (okrožnica) z dostavkom: “silabus”, s katero je “zmote časa’ proklel, in
3.	sklep cerkvenega zbora o “papeževi nezmotljivosti.
A. Največja brezmiselnost je, «lepo verovati v to, kar so si drznili izmisliti pojedini ljudje samovoljno brez preiskovanja, tembolj neumno je verjeti, ako si prisoja kak človek celo pravico drugim ljudem ukazati, da mora ■jo 'biti njegovih misli. Že nauk o izvirnem grehu je dokaz velike prismojenosti in nič druzega, ka kor trmaste .razložitve mozaične (temne) prazgodovine židovske ga naroda, a še večja blodnja je ako se tridi, da je bila jedna sa ma oseba od tega “izvirnega gre ha” izvzeta, oproščena, da je bi lo pri spočetju te osebe “podedo vanje” tega podedovanega greha izključeno. In vendar se je to v razsvetljenem 19. stoletju dne 8. decembra 1854 1. resnično zgodilo. Tega 'dne je izdal papež Pij IX. dogmatično listino, s katero je zaukazal vsem kristjanom verovati, “da je preblažena devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja po posebni milosti in posebnem privilegiju božjem, bila od vsakega madeža izvirnega greha oproščena ’ ’.
'B. Zloglasna enciklika z dne 8. decembra 1864, oziroma dostavek imenovan “silabus”, vsebuje prekletstva vseli “zmotujav časa” v 80. stavkih in jezuvit Sneman je raztolmačil prestopke teh zmotnjav tako, da sme cerkev tiste tudi z ječo, palico in pregnanstvom kaznovati. Kaj se še hoče več? Samo grmad še pogrešamo!
C. Vrsta takih papeževih činov se je mogla končati jedino s činom jednake ali še večje vrednosti, z dogmatizovanjem papeževe nezmotljivosti. Dne 18. julija 1870 je izdal Pij IX. listino, s katero je papeža nekako bogovom proglasil, in' menihi, nune in afri-čanski divji cuavi so mu v odo-brenje ploskali. Zbralo se je 767 glasovanja opravičenih cerkvenih dostojanstvenikov na tem cerkvenem zboru, a mnogo tistih, med njimi tudi hrvaški rodoljub pokojni djakovski biskup I. T. Strosmajer, zapustilo je prej Rim, uvidevši, da papeževemu pretiravanju in njegovi prenapetosti ni 'mogoče priti v okom.
Kdor od: 'sedaj naprej reče. da rimski papež ni nezmotljiv in njegovi izreki, brez priznanja cerkve niso nespremenljivi —• ta je preklet (seveda le od vseh goljufov.)
Za časa vladanja Leona XIII. je vredno, da omenimo še obče-znano zgodbo francoskega pisatelja Taksila, ki je potegnil kakor še nobeden rimsko cerkev in podal nov jasen dokaz za nezmotljivost cerkve. List Svobodna Misel ga opisuje takole:
Leo Taksil 'se je rodil 21. mar ca L 1854. Hodil je v samostansko šolo. Že kot otrok je sovražil duhovne učitelje, ker so ga vedno denuncirali njegovemu strogo katoliškemu očetu. Pozneje je postal žurnalist. Bil je ženijalen mistifikator 21. fabruarja 1. 1881 je bil sprejet kot učenec med, prostozidarje. Toda že 5. oktobra istega leta so ga odslovili radi neznačajnOsti. Vsega skupaj je bil v loži trikrat in s prostozidar-stvom ni ime] niti pravega pojma.
Ravno v tern času so zopet začeli jezuitje prav živo slikati nevednemu ljudstvu hudiča in hje-govo delovanje. V 19. stoletju dobi velikanskega napredka znanosti je bil že skoro popolnoma
izginil strah pred hudičem v ljudstvu. Bila 'bi pa to naj večja škoda in nesreča za duhovnike in cerkev, če Ibi svet pozabil na hudiča in se ga nehal bati. Zato so šli jezuitje brž na delo iu zopet začeli vzbujati stare bajke o hudiču in peklenskih mukah. \ delokrog so potegnili tudi prostozidarje češ, da so v zvezi s hudičem. Na čelu jezuitom pa je stal filozofski” papež Lev XIII., ki je 20. aprila 1. 1884 dal poslati pastirski list vsem škofom sveta” (“Humanum genus”), kjer prav nesramno nastopa proti prostozidarjem in jih prav surovo napada, kot. “ljudi v oblasti satanove države in peklenskih moči, obsedeni z upornim duhom satanovim”. Tako je papež sam dal podmet k najbolj blazni svetovni komediji. Ta papeževa bula je pripravila Taksila k temu, da je ‘hotel izrabiti razpoloženje cerkvenih krogov z ozirom na satanizem v svoj denarni prospeh. Šel je v tabor nasprotnikov prostozi dar je v, k jezuitom v rimsko cerkev. Ti so ga sprejeli z velikanskim veseljem in njegovo “spreobrnjenje” dne 23. aprila 1. 1896 se je slavilo kot nenavaden triumf cerkve.
Da bi si pridobil Taksil naklo njenost cerkvenih dostojanstveni kov, se je izdajal za zakletega sovražnika prostozidarjev. Izdajal je knjigo za knjigo proti prostozidarjem. Pisal je neverjetne stvari, kako časte framazoni Lu ciferja, kako prihajajo hudiči ' framazonske lože, kako hočejo framazoni vstanoviti satanovo cerkev, pisal je o ‘oboževanju satanovem”. da časte Luciferja kot dobrega, krščanskega boga, pa sramote, prebadajo hostije itd. Polagoma je dobil Taksil še nekaj pomočnikov v svojem delovanju. Pisali 'so take stvari, da bi človek mislil, da je nemogoče dobiti človeka, ki bi verjel takim neumnostim. Ne morem se spuščati v podrobnosti. Hočemo našteti le nekaj stvari iz njih znanosti o satanizmu, pisali so: o satanskem haremu, hudiču kano-nirju, o hudičevem okostnjaku, o žvižgajočem hudičevem telefo nu, o kemičnem laboratoriju v pe klu, o hudiču kot listonošu, o vo lapiku kot občevalnem jeziku hudičev, o avdijenci pri ravnatelju 'satanskega laboratorija, o hudi ču — krokodilu, ki igra na glaso vir, o hudičevi nevesti mis Diani
govorili samo o tem, kako se prikazuje hudič framasonom. Dušni pastirji pa so po lečah tako razpravljali o tej stvari da so kmetom kar lasje vstajali. Katoliška bukvama pa je izdala o Taksilu in njegovih “razkritjih” posebno knjigo. Ko pa je prišla goljufija na dan, so jo kupovali od ljudi nazaj.
Klerikalci se potem niso znali nič bolje zagovarjati — da bi zakrili svojo velikansko blamažo — kot da so trdili da je vse to, kar je napisal Taksil, naredil po naročilu prostozidarjev. Na ta način je tudi solze, katere je prelil papež Leo XIII. nad hudobijami” prostozidarjev, naročili prostozidarji sami. Kljub temu, da je ta Taksilova goljufija povzročila pri pametnih ljudeh le zasmeh, dobimo še danes v spisih katoliških učenjakov in klerikalnih časopisih citate iz teh Talfsi-lovih bajk. Celo na Ruskem se klerikalci kaj pridno poslužujejo teh Taksilovih izmišljotin.
Kaj bodo še vse odkrili cerkve ni učenjaki, se ne ve, vendar bo današnje ljudstvo čedalje manj dostopno verskim dogmam in ner smiselnim ceremonijam. Misjoni rat bojo mogli iti v Afirko in A-zi jo.
Sklepamo to razpravo z zadnjo kitico Aškerčevega “Grešnika”
“Le misli, Ambata preljubi!
Le dalje ves svet premišljuj!
Da misliti bi greh bil morda —
Reorganizacija občinskega šolstva na Danskem. Posebna parlamentarna komisija predloži v najkrajšem času predlog, ki iz-učuje vsaki, kakoršenkoli vpliv duhovščine na šole. Vsaki šoli bode prideljen j eden zdravnik, v šolskem svetu ne bodo smeli biti duhovniki predsedniki ali tajniki,' verska opravila v in izven cerkve so dano volji učitelja in učencev na prosto.
Brahmanom*) tega ne veruj '
/
Duhovnikom.
(KONEC.)
Velike muke.
Vsaka težka misel, muke, hoja zen, neuspeh, žalovanje, prena porno dušno delo. ima lahko velike posledice na Vašo prebavo in cel ustroj. Absolutno potrebno je, da date živcem novo hrano pripomoček k novi moči, da živce ojači in jih naredi krepke; to se pa le tedaj lahko zgodi, če se jim da zadostne hrane. Rabi.v takih slučajih zanesljivo Trinerje vo ameriško zdravilno grenko vino. Bo ustavilo in uredilo vse ne rednosti organizma; bo priporno glo. da ho šla hrana na pravo mesto in bo tabo izčistilo vse telo starih, slabo prebavljenih stvari. Ravno tako učinljovalno deluje na glavobol, križne bolezni, jeter-ne in uredi vse nerodnosti v želodcu. trebuhu, črevih in ustavi nervoznost in čisti kri. Za dohiti v lekarniških prostorih. J os:. Tri-ner, 1333 — 1339 South Ashland a ve.. Chicago, 111..
Velikanski požar v Carigradu.
Vagenovi, potem so pisali povesti galantnosti zaljubljenih hudi cev itd. itd.
Take stvari! In vendar so se ljudje kar trgali za take publika c i j e ¡n verjeli vsem nesmislom. Taksil in njegova družba pa so se posmehovali neumnežem in spravljali lepe denarce, ki jim jih je nesla trgovina z ljudsko zabitostjo, s katero so oni tako izborno špekulirali. Ko je včasih kdo Taksila opozoril na kako stvar, ki hi vendar znalo ljudem odpreti oči, ker je bilo že preveč preneumno, je ta vedno odgovoril : “Le brez skrbi, ljudska ne umnost nima mej.” Taksil je bil tudi pri papežu Leonu XIII. privatni avdijenci. In sveti oče je njegovo goljufijo blagoslovil Vse te bedastoče, ki si jih je izmišljal Taksil & komp. pa so pri dno razširjali klerikalni časopisi in izdajali vse za svete resnice. Izdajali so knjige, kjer so propagi rali to znanost o satanizmu. Cer kveni krogi so to tudi izborno iz rahljali v politične svrhe. V Bel giji so klerikalci ravno s tem agi tacijskim sredstvom L 1894 zma gali nad socialnimi demokrati in liberalci. Seveda, da je ta hudi čeva propaganda nesla ‘duhovnikom tudi mnogo denarja.
Radi tega satanizma je bil sklican cerkveni zlbor v Trient, kjer je igral lajik Taksil glavno vlogo. Častili so ga kot svetnika in mučeniki. On pa jih je tako vlekel. Ko mu je bilo je komedije dovolj, se je, sam razkrinkal in povedal, kako se je norčeval iz celega katoliškega sveta. Osramočeni so bili sedaj vsi cerkveni dostojanstveniki, ki so šil tako lahkoverno na lim Taksilu. Tudi slovenska duhovščina je bila deležna te blamaže, “Slovenec” in za njim vse klerikalno časopisje je pridno prepisavalo iz nemških klerikalnih listov Taksilove izmišljotine. Katehetje so po šolah
Vsak slovenski delavec | in napredno misleč človek ! bi moral brati “Glas Svo- i bode” in se nanj naročiti, j
Vsi listi obširno pišejo o velikanskem požaru v Carigradu — nele zato, ker je bil požar tako velikanski, kakor jih je bilo doslej malo na svetu, ampak tudi zato, ker je imel politično ozadje. Pa v tem oziru še ni jasnosti. Eni pravijo, da so zažgali staroturki, drugi, da Albanci.
Goreti je začelo v nedeljo v židovskem delu mesta in ogenj se je s‘lno naglo širil, ker so tani same lesene hiše. Tudi hud veter je pospeševal razširjavo požarja. — Gasilci so bili čisto brez vsake moči. Požar se je v ozkih, vijugastih uličicah strahovito naglo širil. Predmestja Ak-Serei, Saleti. V lan ga so | dogorele popolnoma. Nad 4000 hiš je uničenih. Zgorelo je tudi okoli 50 ljudi. Pogorišče je dolgo več kilometrov.
Na pogorišče se je podal tudi vojni minister. Mahraud Šefkett-paša. Z neke goreče hiše je padel nanj goreč tram in ga močno poškodoval.
Pri požaru so se vršili grozni prizori. Ljudje so zbegani in o-bupani. glasno jokaje, in deloma popolnoma nagi tavali okrog Nekateri so zblazneli in se vrgli v goreče hiše. Visoki častniki so v gala-uniforinah in z redovi na prsih (kajti ta dan je bil narodni praznik) reševali iz svojih hiš sami pohištvo. Med množico so hodili turški duhovniki in glasno tarnali.
Oblasti so prijele že več požigalcev. Obsodili jih bodo po vojnem pravu in takoj javno obesili.
Škoda, je velikanska. Zgorelo 14 mošej, 1 cerkev, mnogo šol, o-koli 2000 skladišč in več tisoč hiš — vsega skupaj kakih 5000 poslopij. Med zgorelimi poslopji je tudi palača generalnega štaba. kjer so se nahajali mobilizacijski načrti za, vojnd v Albaniji Rešili so pravno fakulteto. "Vso škodo računajo na kakih 30 milijonov kron. Pokrit je pa z zavarovalninami le majhen del — komaj ena četrtina.
Turški vladi prihajajo od vseh strani sožaline brzojavke na grozni nesreči. Sestavil se je tudi pomožni odbor, ki ho nabiral za po-gorelee darove in ho sploh skrbel zanje. Prvi je daroval za pogorel-ce sultan in sicer 2500 funtov (t. j. okoli 60.00(P45).
POZOR ROJAKI!
Feeling Better Already
S2ZZZZZZZ22ZZZ22ZZZŠ? Oe | fi (1 /"TVi	fl \
ThanRYou1
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet zdravil z
Dr, Richterjevim PUljtMlBJEli.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER O CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.)	\
,VAS S,Y°ß°ö
Gv' CO.
2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
£
OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista
Naročnikom
Opozarjamo rojake, da nam bo de knjiga “ Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana.
“Glas Svobode”
Priporoča se rojakom vSHEBOYfiAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger lacha. kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom »ozi Prask Psagorctr.
H.GERLACH & CO.
Trgovci
blaga, grocerijsklh potreb-
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko
za 2c se naj priloži za odgovor.

ščiti, moke in živeža
2201 1 15th ST, SHEBOYGAN W1S.
Telefon 630 White.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji	Tel. Canal 8096.
2103 Blae Island Av. cor. 21.St
4 4 4 4 4 *
^	vogal Loomis St. Chicago, 111.
t Kapital iti preostanek $350,000 00
4 *
4 *
4
4
*
AMERIŠKI DRŽAVNA BANKA.
(Pod državnem nadzorstvom.
1825-1827 Blue Island Avenue
Plačujemo pa 3% od vloženega denarja. Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale.
Uradne ure:	Od 8:30 vjutro do 3:30 zvečer
V sjboto: Od 8:30 “ *’ 9	ure zvečer
V nedeljo Od 9	“	12 o poldne.
JAN KAREL.	J. F. STEPINA,
predsednik.	blagajnik.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK SREDOZEMSKO MORJE ADRIJA
Franconia (nov. 1911).18,150 Ton
Caronia .. ........20.000 Ion
Laconia (nov. 1912) .18.000Ton
Carmania........... 20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postrežba lzNewYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Ntpclj
Nori moderni parniki na dva vijaka!
Posebno izbrani za to plovbo:
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA •	- ¡0.400 tonov
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd-
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts.. Chicago or Local Agents Everywhere.
POZOR!
Slovenci, glasbeniki! V Win-terquarters, Utah, iščemo pevovodjo. bilo bi pa želeti, da zna tudi podučevati godbo.
Za pojasnila se je obrniti na.
Jacob Zajc, Scofield, Utah.
IŠČEM JoOrn-a Leskovec, ki se mi naj javi sam, ali mi pa naj kdo drugi naznani njegov naslov. Jos. Geiger,
Box 747 Black Diamond, Wash.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRÊAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
vocal 22. lu Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plač«.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo

Prihranjeni denar.
Nobeden neve, kako lahko je hraniti denar dokler sam ne poskuša hraniti ga.
Mi imamo armado ljudi, ki so začeli hraniti s malim zneskom, katerem gre pa danes že vsem dobro.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.
Vstanovljena
1890.
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 10. ni.-—
VLOGE $4,000,000.00 GLAVNICA . 84-00,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00
Prva la edin« češka državna bunka v Chleagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hrsullne predale. Pošiljamo denar na ve« dele •▼•ta; prodajamo šifkarte in posojuj«mo denar na posestva in zavarovalne police.
£Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.
/