GLASILO
KOLEKTIVA
»INDUPLATI«
JARŠE
JULIJ 1954
CENA IHN 10-
ŠT. 19
Vtisi s študijskega potovanja v Anglijo
(V Parizu — piše Srečo Bergant)
Ol) 12. uri sva prispela na vzhodni kolodvor Pariza. Kolodvor je zelo velik in popolnoma pokrit ter namenjen samo osebnemu prometu. Najin vlak se še niti ustavil ni, ko se je že usula proti njemu truma nosačev. Po trije in celo po štirje so pograbili en kovček tako, da sva se jih le s težavo otresla ter sama odnesla najino prtljago s postaje. Najin cilj je bil severni kolodvor, od koder sva morala nadaljevati potovanje Proti Calaisu, s ciljem Anglija. Na severnem kolodvoru sva zvedela, da imava do odhoda najinega vlaka še več ur časa ter sva si zato ogledala Pariz v času enega popoldneva in ene noči, kolikor ga nama je pač ostalo na razpolago.
Za ogled tako velikega mesta kakor je Pariz, bi človek potreboval 14 dni pa še več in še ne bi videl vsega, da bi lahko rekel, da je videl Pariz. S kolegom sva si želela ogledati najzanimivejše stvari, zato sva stopila v menjalnico in zamenjala vsak nekaj angleških funtov. V upanju, da sva z denarjem preskrbljena, sva junaško stopila na pot. Pri sebi sva imela košček papirja, na katerem je bil za silo narisan načrt središča mesta. Ta košček papirja je bil najin edini kažipot. Bil je skromen pripomoček, a nama je vendar mnogo koristil. Vstopila sva v avtobus, ki naju je popeljal po ulici La Fayette proti slavni pariški operi — najinemu prvemu cilju. Zaradi pomanjkanja časa in pa zaradi želje, da si ogledava čitnveč, sva ogledovala znamenite stavbe in objekte le od zunaj. Tako sva stala sedaj na Plače deUOpcra, v središču Pariza, in kovala načrt za nadaljnji ogled. Občudovala sva naravnost divji promet na ulicah. Avtomobili vozijo tu z veliko brzino in človek postane kar živčen, ko želi prečkati cesto, a ni vajen te divje brzine. Seveda sva po zgledu drugih tudi midva ravnodušno korakala preko cest ter ugotovila, da so vozači avtomobilov zelo dobri in obzirni ter ne obstoji nobena nevarnost, če le ti ne begaš po cesti sem in tja. Mirno sva zatorej korakala preko ceste in avtomobili se pešcem sami kar najvljudneje ognejo. Blizu opere se nahaja tudi Comedie framjaise, ki z velikimi reklamnimi lepaki v vseh barvah vabi človeka, da vstopi in sc razvedri v tem gledališču. Najin žep je l>il prelahek, da bi vstopila, pa tudi časa nisva imela na pretek. Šla sva dalje in si ogledala palače slavnih 'n neslavnih francoskih kraljev. Ni mi znano, kaj se sedaj nahaja v tej palači, vem le to, da je že sam Pogled na to poslopje veličasten. Portali in kipi iz
marmora, vodometi, stavbe, zidane v raznih slogih, še daleč si nisem mogel ogledati vsaj najvažnejšega, saj zaradi šibkega znanja tujih jezikov nisva mogla vprašati niti za pojasnila. Krenila sva zatorej dalje in si ogledala Lmivre, prebivališče nekdanje francoske aristokracije. Samo za obhod Louvra in za ogled od zunaj sva porabila dve uri. Želela sva vstopiti tudi v muzej, vendar je bil ta dan zaprt. Skozi Louvre sva prišla pred Magdalensko cerkev ter od tod preko Seine v latinsko četrt s svetovno znanimi univerzami. Hodila sva ob Seini ter si ogledovala promet po tej reki. Po njej vozijo sorazmerno veliki parniki in vlačilci, ki prevažajo najrazličnejše blago v Pariz in iz njega. Poleg močnega prometa je povsod dosti ljudi, ki sc sprehajajo ali pa hite po opravkih. Vrnila sva se preko Seine in prišla na Elizejske poljane. Elizejske poljane so krasen park, ki se razprostira od Louvra pa do Plače de la Concordic. V tem parku je vsega dovolj: ribniki, cvetlične gredice, vodometi, otroška igrišča in ne nazadnje prostor za zaljubljence. Na enem koncu Elizejskih poljan stoji slavolok francoskim prostovoljcem, na drugi strani pa je še bolj poznan »Slavolok zmage«. Daleč v ozadju sva zagledala Eiffelov stolp, šla sva čez Seino ter prišla [mi polurni hoji pod njega vznožje. Z dvigalom sva se popeljala v njegovo drugo nadstropje ter za ta izlet plačala vsak 300 frankov. Zdelo se nama je precej, vendar bi dal človek tudi več, če bi vnaprej vedel, kaj vse mu nudi razgled s tega stolpa. Prelepo je opazovati vsakdanje življenje Pariza z višine 120 m, od koder izgledajo ljudje le kot mravlje in od koder so vse največje palače videti le kot otroške igrače. Eiffelov stolp je zgrajen iz samih železnih traverz in človek obstane, ko ga prvič vidi, in sname klobuk v spoštovanje njegovemu zgraditelju. Želela sva priti prav na vrh stolpa, vendar to ni bilo mogoče, kor turistom ne dovolijo vzpona višje, kakor do višine, v kateri sva bila, ker jc na vrhu televizijska oddajna postaja. Hodila sva v tej višini po terasi ter s te so-
1/ rijetno letovanje v času rednega dopusta želi vsem bralcem Konoplana
uredništvo
razmerno velike višine zrla po Parizu ter kovala plan za nadaljnji pohod, saj nisva vedela, kam naj jo mahneva, da bi v tem kratkem času, ki sva ga imela ra razpolago, videla čimveč. Zapustila sva Eiffelov stolp ter se namerila proti »Slavoloku zmage«. Že s stolpa sva točno preudarila, kod morava hoditi, da prideva do novega cilja. Prav hitro sva prispela do te druge največje znamenitosti Pariza. »Slavolok zmage« je velika kamcnita zgradba, postavljena sredi Pariza, in od nje vodijo ceste, razvrščene v obliki zvezde na vse strani mesta. Okoli slavoloka pa je široka cesta, po kateri stalno drvi reka avtomobilov. Nekaj času sva čakala, da bi se promet polegel in bi imela tako možnost prekoračiti cesto, vendar je bilo najino čakanje brezuspešno, zato sva prekoračila cesto s prav počasnim korakom ter prispela na drugo stran brez nezgode, ker so vozniki avtomobilov do pešcev zelo obzirni. K Slavoloku zmage sva prispela ravno v trenutku, ko je neka delegacija polagala venec na grob neznanega junaka. Po vsej stavbi Slovoloka so vklesana imena slavnih francoskih mož politikov, vojskovodij, pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Od tod sva v daljavi zagledala nov ogromen spomenik, sestavljen iz samih topovskih cevi, na čigar vrhu je soha Napoleona. Do tja nisva šla, ker je bilo predaleč in pričelo se je že mračiti. Vrnila sva se s ciljem »severni kolodvor« ter šla preko »Plače del san Honore« ter po istoimenski aveniji do palač posameznih v Franciji akreditiranih poslaništev. Vrsta prelepih avtomobilov je stala pred temi palačami in prihajali so še novi, izstopale pa so dame in gospodje v večernih oblekah (Pariz!) pa tudi v pustnih maskah ter hiteli v posamezne palače na pustne zabave.
Nekatere stvari sva si ogledala, ostalo pa nama je še vseeno nekaj časa, saj na spanje sploh pomislila nisva. Odšla sva zato na ogled vsakdanjega Pariza ter si ogledovala izložbe, ki so zelo okusno in dragoceno opremljene. Cene na razstavljenem blagu so bile astronomske — za naše pojme. Mesto je zažarelo v milijonih luči vseli barv. Veliki reklamni napisi SO' se venomer prižigali in ugašali, tako da je človeka, ali bolje rečeno najino nevajeno oko, kar slepilo. Seveda sva postala tudi midva žrtvi svetlikajočega reklam-
nega napisa, ki naju je močno preslepil in pripravil vsakega ob 500 frankov. Vstopila sva in si ogledala 3 D-filin brez očal. Pričakovala sva kaj več, zato sva bila rozočarana. Razočaranje je še povečalo dejstvo, da nisva nič razumela, ker francosko pač ne znava. Kolega Rajner je bil pametnejši in je pri predvajanju filma malo zadremal, vendar je bilo to spanje precej drago. Po končanem kinu sva šla v okrepčevalnico, da potolažila najina prazna želodca. V Parizu to ni težko, ker se lahko po izbiri okrepčaš kar na cesti. Povsod ob cestah so paviljoni, kjer si lahko utešiš lakoto, seveda za precejšnje denarce. Ogledala sva si še pariško podzemeljsko železnico, ki je zelo lepo in praktično urejena. Pri plačilu 30 frankov za osebo bi se lahko vozila ves dan, če bi se nama to ljubilo, ker na podzemeljski železnici ni sprevodnikov, ki bi pregledovali vozne listke. Vlaki vozijo z veliko brzino in treba je biti previden, da se človek ne zapelje. Peljala sva se od San Deniških vrat na severni kolodvor ter od tod na Monmartre, kjer sva pričela najin nočni sprehod po mestu. Promet se je nekoliko polegel, pričeli pa so križariti po cestah kamioni, kateri v nočnem času zalagajo pariške trgovine z zelenjavo in drugim živilskim in potrošnim blagom. V tem času je bilo pred raznimi trgovinami naloženo po pločnikih za cele skladovnice pora, peteršilja, zelene in druge zelenjave. Hodila sva po mestu ter imela priliko videti bogastvo in bedo Pariza. Na ulicah so se pojavljali razni razcapanci, zato sva se držala bolj prometnih cest. Videla sva tudi cele družine najbednejših Parižanov, ki so prenočevali v vhodih v podzemeljsko železnico, kjer je še nekaj toplote, ki prihaja iz podzemlja. To je bilo v sredini mesta, kakšna je šele beda na obronkih mesta in v predmestjih, kamor nisva utegnila? Nadaljevala sva ogled mesta. Točno ob dveh po polnoči sva stala pod stolpi Notredamske cerkve. Počasi sva se vračala na kolodvor ter v njegovi bližini v nekem nočnem lokalu počakala do odhoda najinega vlaka. Najin postanek v Parizu nama je omogočil videti drobec življenja v Parizu podnevi in ponoči. Nadaljevala sva pot proti Calaisu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zapiski s prakse v tovarni Whitehouse Belfast
Tovarna Whitehouse je bila zgrajena leta 1906 in se ji to pozna po nesmotrnem razporedu prostorov še danes. Tovarna ima namreč dva obrata; zgornji obrat in spodnji obrat. V spodnjem obratu je skladišče dolgega vlakna in predpredilnica za dolgo vlakno. Zgornji obrat je večji in je v njem predpredilnica za kratko laneno vlakno, skladišče, nekaj line sistemov in mokra predilnica z motovilnico in sušilnico. Line sisteme so ravno v času najine prakse selili v spodnji obrat, jih remontirali in preuredili na posamičen pogon. V zgornjem obratu je namreč povsod transmisijski pogon. Najprej bom opisal zgornji obrat in nato spodnjega, in to samo predpredilnico.
Prvi dan, ko sem si ogledal tovarno le površno v spremstvu nekega Irca, sem dobil vtis, da sem prišel v zelo zastarelo predilnico lanu in da ne bom imel prilike videti nič novega. Temu je bil prvo kriv trans-
misijski pogon strojev, katerega nisem bil vajen, in napravi vtis zelo zastarele tovarne. Tudi stroji so starejši od naših in nekateri tudi tehnično manj dovršeni kakor naši. Drugič me je depriinirala izpra-šilna naprava, ki je preprezalu prostor nad stroji in onemogočala prost razgled po oddelku. Vse to je za naše pojme nenavadno, in ker sem pričakoval modernejših strojev od naših, sem bil pač v prvem trenutku rozočaran. To svoje mnenje sem sčasoma spremenil. Privadil sem se transmisiji in drugim napravam ter pričel pregledovati posamezne stroje in faze dela ter prišel do zaključku, da pač ne delajo drugače kakor mi (kar bi bilo tudi nemogoče), imajo pa vkljub temu od nas neke prednosti. Njihova največja prednost je boljši material, surovina, katero predelujejo. Nadalje sem pri točnejšem ogledu njihovih strojev ugotovil, da tečejo brezhibno in se v tem pogledu mi z
njimi ne moremo primerjati. Ta njihova prednost je razumljiva vkljub njihovemu starejšemu strojnemu parku, ki ga posedujejo. Lastniki tovarne Whitehouse imajo namreč možnost zamenjave izrabljenih strojnih delov, katere dobijo v tovarni strojev, ki je tudi v Belfastu in v kateri so solastniki tudi lastniki te tovarne. Predilnica, v kateri sva bila na praksi, služi namreč tovarni strojev za praktično preizkušnjo novotarij, ki jih izdelajo v tovarni tekstilnih strojev, lako imenovanega zabijanja grebenov v razveznem Polju skoraj ne poznajo in se jim to zgodi zelo redko, a nikoli ne zaradi izrabljenosti polžev,in drugih delov v raztezalni glavi, kar je pogosti primer v naši pred-predilnici. Ta zavora v njihovi produkciji odpade in jim zato nikdar ne stoje stroji zaradi pomanjkanja materiala, pač pa včasih, a še to zelo poredko, zaradi previsoke produkcije. Kdor vsaj malo pozna našo Predpredilnico, ve, da imamo stalne težave z lesenimi raztezalnimi valjčki. Sedaj sicer ne več na strojih, ker imamo vedno nekaj teh na zalogi, pač pa pri nabavi lesa in pri njih izdelavi, ker so potrebe vedno velike. V tej tovarni na Irskem tudi tega problema ni, ker nabavljajo odličen, ustrezajoč les iz Amerike (ameriški rdeči javor), ki je dovolj osušen in so valjčki iz njega na straneh zaščiteni pred vlago s slojem Selaka. Ti valjčki so zelo močni in trdni tako, da jih na strojih lahko polno obtežijo, kar je nujno za njihovo dolgo vlakno, ki daje več odpora pri raztezanju in zahteva zato večjo obtežbo. Seveda je to dragocen les in ga zato tudi temu primerno čuvajo. Pri ostruženju odvzamejo le tenak sloj oboda valjčka, in jim eden služi tako na stroju 3—5 let.
Zanimiva je tudi sesalna naprava za prah. Je zelo dobra, kar se tiče njenega namena, toda zelo raz-sežna. Njene cevi so napeljane nad vsemi stroji. Od teli cevi so napeljani odcepi na vsako raztezalno glavo posebej. Sesalne šobe so zelo velike in posesajo Pretežni del prahu, ki se sprošča pri predelavi surovine. Seveda zahteva ta naprava zelo močne ventilatorje, ki jih tudi imajo in to delo tudi izvrstno opravijo. Pri kardah posesani prah filtrirajo skozi vrečne filtre in se lahko čisti zrak vrača v obrat ali Pa izpušča ven. Pri raztezalkah in predpredilnih strojih imajo odvode napeljane v kanale tekoče vode izven obratu, tako da se prah ne širi v okolico tovarne. Izprašcvalne naprave so sicer obsežne, vendar ne kvarijo preveč izgleda obrata, ker so lepo izdelane in lepo prepleskane z bronzo. Priznati moramo, da te naprave zelo izboljšujejo delovni pogoj v obratu, vendar dvomim, da bi obstojale, če bi jih vlada k temu ne primorala.
Stene v vseh oddelkih tovarne kakor tudi stene v pisarnah so prebarvane z oljnato barvo. To bi bil za nas luksuz, ker barva, posebno pa oljnata, ni poceni. Vodstvo tovarne Whitehouse trdi, da sc jim to izplača, ker drži oljnata barva 4 leta, čuva stene pred vlago in omogoča čiščenje prahu s sten z lahnim prebrisa-njem. Izgled oddelka daje s tem mnogo svetlejši izraz, kljub temu, da ta barva ponekod tudi odpada; vendar samo v tako malih in izjemnih primerih, da sploh ni vredno omembe.
Ureditev v spodnji tovarni je slična ureditvi zgornje. Spodnji obrat ima le druge stroje in njihovi česalni stroji bi spadali skoraj že v muzej. Na teh starih strojih imajo večkrat kakšne okvare, tako da morajo stroj ustaviti večkrat tudi za dalj časa. To jih ne moti, ker imajo česalnih strojev dovolj in lahko poženejo takoj drugega. Na teh strojih je dobro samo česanje in to je tudi vse, kar sc od njih zahteva. Česalnih strojev imajo pet. Od vseh teh petih sta samo dva avtomatizirana z odvajalnim aparatom, medtem ko so ostali trije polavtomatski ter zahtevajo zato večje število ljudi — in še eden stroj v predilnem procesu. Vsekakor so na prvi pogled bolj ekonomični avtomatski česalni stroji, na kar pa ne mislijo tamkajšnji tovarnarji ter se rajši poslužujejo polavtomatskih strojev, katerih proizvodi so mnogo boljši in lepši od proizvodov polnoavtomatiziranih. Ni posebno težko opaziti posebnost vodenja te tovarne, kjer se polaga mnogo več pozornosti kvaliteti izdelka, kakor pa količini oziroma prihranku na času in delovni sili. Sigurno se jim to izplača, ker v nasprotnem primeru ne bi delali stvari v svojo lastno škodo, Ker na česalnih strojih zelo presegajo potrebe naslednjih strojev, delajo na česalnih strojih samo štiri dni na teden. V ostalih oddelkih delajo pet dni na teden po ves dan, tako da skupno narede 44 ur na teden. Takoj se nama je vrinilo vprašanje, kako je s plačo ostalih dni teh srečnih ali pa nesrečnih ljudi, ki delajo samo štiri dni na teden. Zakaj ne bi raje ustavili en stroj in delali tako 5 dni v tednu! To je pa tako: na Irskem imajo še gotov odstotek ljudi nezaposlen, sicer ne velik, zato zaposlujejo raje nekaj več ljudi po 4 dni, medtem ko prejmejo plačo za peti dan od države. Tako dela vsak nekaj, kar ima tudi svojo prednost. Podporo dobivajo tudi tisti, ki so ves teden brez dela, kar pa vpliva zelo kvarno, saj se le-ti na podporo navadijo in kljub temu, da ni ravno velika, sploh nečejo več zaposlitve, prisiliti jih pa ne morejo k delu, kjer jim delo ne ustreza niti ugaja.
(Nadaljevanje)
Naša anketa
IZ UREDNIŠTVA
Na razpisano anketo v 17. številki Konoplana je naše uredništvo prejelo naslednji dopis, katerega zaradi svoje zanimive vsebine v celoti objavljamo. Uredništvo želi še nadaljnjih mnenj o našem listu, za kar prosi vse delavce in nameščence v vseh oddelkih našega podjetja, da podobno kakor dopisnice iz predilnice, napišejo svoje mnenje in pripombe, ki jih bomo vzeli z veseljem na znanje.
Delavke in nameščenke predilnice so uredništvu dostavile naslednji dopis:
Ne samo v uredništvu, tudi v predilnici smo že govorile o tem, kaj naj bi naš Konoplan prinašal; pa smo mišljenja, da je list dober, a vendar bi lahko bil še boljši.
Posebno rade prebiramo članke tov. Korbarja, kjer je mnogo poučnega, saj se zanimamo tudi za drugo delo in ne samo za naš »fak«. Prav zato bi želele, da
nam napiše kdo kaj več tudi o naših rečeh in delu; pa tako »po domače«, da ne bo preveč učeno! Saj so strokovni izpiti pokazali, da tudi me delavke želimo naprej in da nismo »od muh«. Za tako čtivo bi pač lahko poskrbeli naši mladi tehniki, če so že naši »kandidati za penzijo« preveč okorni.
Kar se pa zabavnega dela tiče, pa mislimo, da bi lahko naša Špelca imela v vsaki številki svojo stran, toliko ga nekateri »kronajo«. In ker tako originalno in odkrito kakšno zine, bi bilo prav, če bi tudi o onih iz pisarne kakšno rekla. Me že vemo, samo napisat ne znamo. »Vici« so nekateri kar posrečeni, toda v zadnji številki jih je pa bilo že kar preveč; ni treba, da bi
v Jaršah izhajal nov Pavliha. Res pa je, da bi namesto take godlje, kakor je ona hrvaška o »Pankraciju & Co.« prinesel naš Konoplan lahko kaj boljšega.
Kar je v redu in prav — to so nagradne uganke. Ne zaradi nagrad, temveč zato, ker se na ta način najbolj nevsiljivo, podzavestno izobražujemo. Mimogrede se pozanimaš za stvari, ki si jih že pozabila —-če sama ne veš, pa vprašaš. Mogoče bi kazalo priobčiti tudi kakšno križanko; a takšno, iz našega okolja. Tiste v TT-ju so prehude. Tudi poeti so med nami; pod pesem Na veliko planino bi mirno lahko natisnili ime; saj je naša!
Predilnica
Morda vas bo zanimalo
Šest mesecev leta 1954 je za nami. Odločil sem se, da napišem nekaj o vremenu, ki je bilo ravno v letošnjem letu tako zelo muhavo. Kolikokrat so bili v tem času prav zaradi vremena prekrižani vsi tako lepo zasnovani načrti, kolikokrat si vzdihnil, ko te je zbudila ura, da pohitiš na delo in je tvoj prvi poglqd veljal vremenu — pa dež. Kolikokrat si preklinjal ob 14. uri, ko si zapuščal delo in je deževalo pa si bil brez potrebnega oblačila in brez dežnika — ko pa je zjutraj tako lepo kazalo.
V nekaj številkah vam bom povedal, kolikokrat smo imeli v Jaršah lepo vreme, kolikokrat je bilo oblačno brez padavin in kolikokrat je deževalo ozir. v zimskem času snežilo.
Meseca	Lepo dni	Oblačno dni Padavine dni	
Januarja ....	19	2	10
Februarja . . .	14	9	5
Marca		14	8	9
Aprila ....	13	8	9
Maja		7	3	21
Junija		9	2	19
Tudi to je bilanca.	Tovariš	Perko iz	Domžal si je
kupil novo kolo znamke »Rog«. Do tega sklepa je prišel, ko je skoraj 7 let pešačil vsak dan iz Domžal v Jarše v službo in zopet nazaj. V tem času je prehodil nekako 15.140 km. Če bi v tem času hodil službeno v Beograd, bi prišel tja in nazaj 11-krat, če bi šel na potovanje po svetu, bi prišel po kopnem preko Male Azije, Indije in Avstralije do južnega otoka Nove Zelandije. Če pa bi bil tovariš Perko Američan, bi lahko prehodil pot od Ognjene zemlje (najjužnejša točka Južne Amerike) do kraja v Aljaski, ki je Aziji najbližji.
Kratke iz življenja v IPI
Sindikalni podružnici in upravi IPI izrekamo zahvalo za udobno preživeli dopust v planinski koči na Mali planini. Bili smo prvi dopustniki v domu Indu-plati ter zrli na prihodnje dneve zelo negotovo; zato sporočamo vsem onim, ki še želijo preživeti dopust v domu Induplati na Mali planini, da je dom najlepše urejen in oskrbovan. Hrana je obilna in je vsak posamezen dan res brezskrben in po svoje lep.
Mladinska organizacija v našem podjetju se je 19. in 20. junija udeležila zaključnih svečanosti mladinskega festivala v Kopru, ki se ga je udeležilo 40 mladincev iz našega podjetja.
c.
Odbojkaši-reprezentanti so se v preteklem mesecu pomerili z moštvom »Gradisa« v Ljubljani ter zapustili igrišče premagani s 3:0. Isti rezultat so odnesli s tekme proti moštvu iz Mekinj. Tudi povratna tekma se je končala z rezultatom 3:0 v korist Mekinj. Dne 24. junija pa so naši odbojkaši zgubili prijateljsko tekmo proti moštvu »Titan« Kamnik z rezultatom 3:1.
Sindikalna podružnica »Svilanit« Kamnik je pozvala našo podružnico na tekmovanje v odbojki, streljanju in šahu. Tekmovanje se bo vršilo po dosedanjih ugotovitvah verjetno šele julija.
Vodstvo tabora v času dopusta sporoča vsem pri-javljencem, da bo tabor postavljen v Ankaranu, 6 km od Kopra. Tabor se bo pričel v nedeljo 18. julija in bo trajal do petka 30. julija. Vsak udeleženec tabora naj vzame s seboj eno odejo, pribor za umivanje, jedilni pribor ter tri menažke. Ne pozabite na osebne izkaznice.
Pripravimo se na športni teden IPI
Pripravljalni odbor za ST1PI 1945 je dne 28. junija podrobno pretresal vsa vprašanja v zvezi z izvedbo STIPI v letošnjem letu. Določil je datum, ki je dokončen, ter posamezne discipline, v katerih bodo tekmovali naši fantje in dekleta.
STIPI 1954 se bo vršil v času od 5. do 11. septembra 1954 z naslednjim podrobnejšim razporedom:
5.	sept. Vzpon na Storžič:
za moške in ženske tekmovalce obvezen vzpon do koče pod Storžičem.
6.	sept. Streljanje v Domžalah:
moški: na 100 m z vojaško puško,
ženske: na 10 m z zračno puško.
7.	sept. Lahka atletika:
moški: tek na 100 m, met krogle, troskok,
ženske: tek na 60 m, met krogle.
8.	sept. Plavanje:
moški: 50 m prsno, 50 m hrbtno, 50 m prosto, skok s 3 m deske;
ženske: 50 m prosto, 50 m hrbtno, skok s 3 m deske.
9.	sept. Lahka atletika:
moški in ženske: skok v višino, met kopja, met (liska.
10.	sept. Lahka atletika:
moški: skok v daljino, tek na 800m,
ženske: skok v daljino, tek na 400 m.
11- sept. Prosti dan.
12. sept. Kolesarjenje:
za moške in ženske ista proga: Jarše, Radomlje, Duplica, Kamnik, Moste, Mengeš, Domžale, Vir, Radomlje, Jarše.
Istega dne popoldne bo razdelitev plaket zmagovalcem ter za vse tekmovalce, sodnike in najagilnejše člane Partizana Jarše prosta zabava.
Pripravljalni odbor je določil sodniški zbor, ki ga sestavljajo: Rebernik Franc, Jerovec Mara, Gerkman Jože, Deržič Ivan in Zornada Aron. Sodniki bodo po dosedanjih izkušnjah na STIPI sami določili način ocenjevanja ter uredili vse ostalo za brezhiben potek tekmovanja.
Glede prijav posameznih tekmovalcev se je pripravljalni odbor odločil takole: prijavnice se razdelijo med mojstre in ostale vodje oddelkov, ki jih razdelijo in poberejo ter oddajo tov. Kuncu do 15. avgusta. Na tekmovanje se lahko prijavijo vsi delavci in delavke ter ostali zaposleni v našem podjetju.
Pripravljalni odbor želi, da bi se na to tekmovanje Prijavilo kar največ ljudi, katerim bo omogočena zamenjava delovnega časa v tekmovalnem tednu na Predpoldansko izmeno.
Izkoristite letni dopust tudi zato, do se pripravite na tekmovanje STIPI 54.
Kino „Induplati“ bo predvajal
17—	18. VII. 21—22. VIL
24—	25. VII. 28—29. VII.
4— 5. VIII. 7— 8. VIII. 11—12. VIII. 14—15. Vlil.
18—	19. VIII. 21—22. VIII.
25—	26. VIII. 28—29. VIII.
»Soledadim šal«, mehiški film;
»Plamen in puščica«, ameriški film; »Zloglasna«, ameriški film;
»Prva dama Amerike«, ameriški film; »Maja v tančici«, nemški film — repriza; »Obrni ključ nalahno«;
»Rdečelaska in kovboj«, ameriški film; »Skaramuš«, ameriški barvni film; »Francis v velemestu«, ameriški film; »Niagara«, ameriški barvni film; »Mandy«, angleški film — ponovitev; »Trobente in bobni«, ameriški barvni film — ponovitev.
Vesela kronika
Novost v našem podjetju je betoniran prehod iz predilnice v tkalnico. Ljudje, ki mnogo križarijo po dvorišču, so mnenja, da bi postavili na križišču sredi dvorišču prometnega stražnika, čigar naloga bi bila preprečevati nesreče, kajti sedaj vozi tudi Janez tod z veliko brzino.
Kuharice v menzi razpisujejo mesto nosača večerje v vratarnico za one, ki so v popoldanski izmeni. Pogoji: točnost. Od ponedeljka do petku ob 19.50 uri, ob sobotah ob 20. uri (ker poslušajo abonenti »veseli večer« radia Ljubljana).
Turiste našega doma na Mali planini opozarjam, da ni nujno, da se vračajo v dolino po »plezalni poti«. Ta varianta pride v poštev le za one, ki so sc na vrhu naužili preveč vlage.
Kinoupravi priporočam, da na vse one sporedov lepake, kjer ne pričakujejo k predstavi dosti obiska, napišejo »mladini izpod 16 let vstop ni dovoljen«. Prepričana sem, da bo potem dvorana nabito polna.
Organizatorjem športnih in drugih prireditev priporočam, da si izberejo za kraj bodočih prireditev in nastopov kako mesto ob obali, saj imamo dovolj mladine obojega spola v našem podjetju, le za domače igrišče se ne zanimajo.
Naše igrišče je res nekaj posebnega. Tistega ni več in prav verjetno bodo morali fantje tudi letošnji STIPI organizirati po starem načinu. Škoda je le v tem, da tokrat niti 100 m steze ne bo. Trenira se tudi ne, tako lahko zabeležim, da je najbolj reden obiskovalec našega »stadiona« krava, ki sicer ne rabi lahkoatletske steze, ampak svojo dnevno »rundo« vedno na novo označi.
Nagradna vprašanja v 18. številki Konoplana so močno razburila člane našega kolektiva. Posebno sc je povečalo zanimanje za trigonometrijo, čemur je vzrok ono o dimniku. Najagilncjši so oni, ki imajo »stalno bivališče« ob dimniku. Pri določanju višine si pomagajo s trikotniki. Miha je postal celo drugi Pyta-goras in se ni dal motiti niti z delom, ki mu ga je prinesel Jože.
Tovariš Peternel je priredil v juniju prav zanimivo razstavo. Na vpogled je dal predmete, katere pozabijo abonenti v menzi. Ogrodje je tvoril dežnik, na katerem so visele nogavice, kapa, aktovka in drugi predmeti. Če bi lastniki teh predmetov pozabili v menzi svoje glave, bi tam visele 4 glave naših tekstilcev.
Rešitev nagradne uganke iz 18. številke Konoplana
Odkar smo ostali v podjetju brez kronista, je menda moja naloga, da vsak mesec zabeležim najzanimivejše stvari iz našega življenja, iz življenja v Induplati. Včasih ga sama kaj pokronam in včasih drugi, vse skupaj pa da kroniko. Zahvaljujem se zato za sodelovanje v tej rubriki vsem onim, ki ga pomagajo kronati.
Mnogo govora je trenutno o novih delovni h oblekah. Dekleta pravijo, da so manjšim povečini predolge; pa menda ne bo tako hudo, saj tudi najmanjše ne segajo dalj z -nogami kakor do tal.
1.	Dimnik tovarne Induplati je visok 41,5 m.
2.	I atmosfera je pritisk 1 kg na 1 cm2.
5. V naši tkalnici sc najbolje tke pri 80 do 85 %, zračni vlogi.
Pravilno je rešilo gornja vprašanju 10 reševalcev. Žreb je določil
I. nagrado, tiskan prt, tov. Deržič Angelci,
II.	nagrado, platno za kratke hlače, tov. Borštnarju Dušanu,
lil. nagrado, laneno brisačo, tov. Stele Pavli.
Nagradna križanka „prt“
Vodoravno: 1. lanena preja; 3. mera za prejo, tudi bolezenski pojav; 6. čut tkalke, tudi moško ime; 8. končna številka letnice velikega požara v Jaršah; 11. znak za kemično prvino; 13. slovanski tkalec; 15. tekstilni izdelek; 17. veznik; 18. ploskovne mere;
20.	prvi predsednik našega sindikata; 22. magnetni tečaj; 24. preja iz starih cunj; 26. kratica za znano tekstilno tovarno; 27. prvi ustreljeni talec v Jaršah; 29. število vseh ustreljenih talcev v Jaršah dne 26. avgusta 1941; 30. krajšava za pravopis (latinsko); 32. nev-tralizator za kisline, tudi pralno sredstvo; 33. domača nikalnica; 35. s pravokotnimi etiketami označena preja; 36. nogometni pojem; 37. glavna nalezljiva bolezen; 38. časovni veznik; 39. mednarodna trgovska kratica; 41. gurmanska jed; 43. časovna enota; 45. prvi jarški partizan (pozneje izdajalec); 46. sintetsko vlakno; 48. čuvaja; 50. drugi ustreljeni talec v Jaršah; 53. važen artikel naše tovarne in 54. kraj njegove izdelave; 56. železniška nujnost; 58. zadnja beseda ločencev; 60. kratica za bivšo direkcijo (hrv.); 61. vprašalnica; 63. prva beseda v zakonu; 64. ime letošnje smučarske prvakinje v smučanju; 65. blago za perilo; 66. ime prvega delegata naše tovarne; 67. izdelek iz konoplje.
Navpično: 1. zadnja št. letnice odprtja naše tovarne; 2. predlog; tudi reka v Sibiriji; 4. zadnji dve črki važnega tekstilnega središča; 5. prostorninska mera; 6. dovtip; 7. okrajšava za fašističnega okupatorja; 9. osebni zaimek; 10. prva številka zadnje številke Konoplana; 12. bodeč grm; 14. kurirji; 15. tretji sklon zaimka »ona«; 16. odeja (domače); 18. nogometni izraz;' 19. ime slovenskega pesnika (Tržačan);
21.	herojske pesnitve; 22. dalmatinski otok, znan po ovčjem siru; 23. tekstilna surovina; 24. vrsta bombaža; 25. telesni, tudi oblastveni ud; 27. reka, ki teče skozi Beograd; 28. prvi organizator KP v naši tovarni; 29. strukturna cena; 31. pogonska sila; 32. trda voda; 34. prislov kraja; 40. okrajšava za okupatorja v 1.1809 do 1813; 41. rudarjeva delavnica; 42. država, iz katere so prišli prvi tkalci v Jarše; 44. tekstilni izdelek; 45. krasota; 47. bližnja tovarna; 48. dvojček; 49. košarkarski klub; 51. števnik; 52. enobarvna česanka in mikanka; 54. žensko orožje; 55. tuje žensko ime; 57. v Begunjah ustreljen talec; 59. tuja okrajšava za morebiti; 60. medmet za bolečino; 62. osebni zaimek; 63. akademski naslov.
V prazna polja vstavi rojstno letnico maršala Tita.
Pravilne rešitve dostavite uredništvu do 20. avgusta 1954. Žrebanje bo v sindikalni pisarni v sredo 25. avgusta 1954 ob 14. uri in je za vse bralce Konoplana javno in dostopno.
Nagrade:
I. nagrada 1000 din,
II. nagrada 500 din,
III.	nagrada 300 din.
Najvažnejši trgovski nazivi blaga
Posamezne tkanine označujemo z raznimi imeni, ki so tehničnega ali trgovskega izvora. Pri prvih nam tkanina označuje lastnosti, izglcd ali vezavo blaga, pri drugih pa nam ime pove kraj, kjer so je blago najprej izdelovalo in podobno.
Barhent je bombažasta tkanina, ki je na eni strani kosmatena in se uporablja za zimsko perilo, za ženske in otroške obleke in podobno.
Batist je fino bombažasto blago in se uporablja za finejše perilo in žepne robce. Ijočimo več vrst batisto, kot na primer batist mako, batist holande, batist opal itd. Batist raye je progasto blago z atlasastimi črtami.
Sifon je beljena tkanina iz bombaža v platnovi vezavi, ki so uporablja za posteljno in telesno perilo.
Kreton je ceneno bambažno blago, ki kot tiskanina služi za predpasnike, perilo in podobno.
Duk je blago za perilo, stkano iz mešanice lanu in konoplje. Močno je kot jadrovina.
Domcstik je ameriško bombažno platno, ki se uporablja v finejših kvalitetah za perilo, v močnejših pa za podlogo.
Flnnela jo bombažasta tkanina, tkana v platnu ali kepru, ki je na obeh straneh kosmatena. Uporabljajo jo za zimsko perilo, ženske in otroške obleke, lahko tudi kot flanelaste rjuhe, za pižame itd.
Frenč je ceneno potiskano blago iz bombaža za moške srajce.
Gradel je bombažna tkanina, tkana v keprovi vezavi (koničast keper), ki se uporablja za moško spodnje perilo, prevleko blazin, delovne obleke, halje in predpasnike. Za zimsko perilo je gradel na eni strani kosmaten kot barhent.
Knlmuk je dvovotkova tkanina, ki je na obeli straneh kosmatena. Uporablja sc za oboje, jutranje jopiče in trebušne pasove.
Kanava je porozna tkanina, tkana v vezavi kanava, ki se uporablja posebno za moške letne srajce.
Kotcninn ali molino imenujemo surovo bombažno blago, ki pride s statev.
Oksford je močnejše blago, pestrih vzorcev, ki se uporablja kot trpežno blago za moške srajce.
Panama je porozna tkanina, tkana v vezavi panama, ki se uporablja za letne moške srajce in ženske bluze. Navadno je tkana iz bombaža.
Popelin je fino bombažno blago, redkeje iz umetne svile. Popelin tkemo navadno iz visokih številk bombažne preje, ki je predhodno mercerizirana, navadno do širine 80 do 85 cm.
Izdaja v 500 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Lipovšek Otmar Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani