"oštnlns plačana v gotovini. T XVI, št. 22? ^lavuistvoj wjuoijana, tCnafljev% uüca а. — Telefon 6t. 3122, 312?ч 3124. 3125, 812Ö. шаегасш Jdüeieü; Ljubljana, Selen« Ourgova tU. a. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka Ulica tt. iL — Telefon 6t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica et a. — Telefon St 19U tiačum pn poŠt öek. zavodlb: Ljubljana št 11.842, Praga Cisto 78Л80, Лт1оп s» 10R 241 LJubljana, torek 1. oktobra 193$ У 44510 Cena г Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ste». X. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Nova španska vlada Kriza španske vlade je bila rešena v razmeroma prav kratkem času. To je bilo mogoče le na ta način, da se je ohranil neokrnjen vladni blok radikalov, popu'a rov in agrarcev, čeprav je predsednik republike Zamora tudi pri tej krizi ponovil svojo staro željo, naj bi se koalicija razširila tudi na republikansko levico. V svojem bistvu nespremenjena politična osnova novega kabineta bi mogla '-"zbuditi vtis, da je bila kriza zgolj for-nalnega značaja in da je šlo le za novo ^azdeHtev portfeliev, katerih število se з zmanjšalo. Pa vendar ni bilo tako, .kajti vršile so se najpoprej zelo ob?ež-konzultacije ne le z vodilnimi poli-k:, marveč proti dosedanjim ob čajem •ii z uglednimi reprezentanti kultur-ega življenja, da bi se morda, le na-.a baza za širše sodelovanje strank in tako končno likvidirali zadnji ostanki lavnih revoiucijskih pretresljajev. oda izkazalo se je. da bi bila vsaka t* ':a solucija neizvedljiva brez novih v -tev, ki pa si jih danes nihče ne želi. Za Zamoro so bili brez dvoma mero-dain; zunanjepolitični razlogi, da ni vzti ijal na radikalnejši rešitvi notranje krize. Kajti za mediteransko državo, kakor je Španiia, ie v današnji skrajni ПЗ'- fech&ti v Sredoaemju pač predvsem priporočljivo, da se izogne domačim bor-bar-. ki bi jih neizbežno povzročata vo-•Г.'.'а kampanja, in da čuva pred vsem i. mednarodni položaj. Nova vlada je tedaj zopet sestavljena pred vsem iz radikalov in popularov, pristašev klerikalne ljudske stranke, katerim se pridružujeta še po en zastopnik asrrarcev in katalonske lige. Programsko ta koalicija pač ni enotna, programi posameznih strank si celo v temen jenih točkah naravnost nasprotujejo. Kar iih druži, so zsrolj realna nolit^ka m oziri na državne nudnosti. Njihov delovni program vsebuje zato pred vsem konkretne točke neodložljivih ukrepov za obnovo in ozdravljenje posledic težkih revoiuciiskih let, dočim so načelno sporne zadeve odložene. Ena glavnih nalog je ureditev državnih financ. Smer, v kateri se ima ureditev izvršiti je označena z u§ isrvoni; дч ie prevzel predsedstvo vlatf dosedanji finančni minister Ohapapietra. in si ie obenem pridržal tudi finančni port-felj.Chanapietra je avtor dekretov šted-nie, ki jih je sorejeia še stara, vlada in kamere je podpisal prezident republike na dan pred formalno vladno demisijo. Ti ukrepi niso bili sprejeti brez odpora in so bili e-den izmed glavnih vzrokov krize, toda Chapanietra je vztrajal na svojem načrtu in je ž njim tudi prodrl. ChaoarHetra si je prizadeval, da bi dosegel prihranke na področjih, k%r bi bilo najmanj neugodnih socialnih posledic. Reduciral je število ministrstev za tri, ukinil ie četvero državnih pod-tajništev in okroglo dvajset generalnih direkcij in prihranil s tem državi letnih štiri sto milijonov peset. S primerno reorsra/nizac^io centralnih mest i- pač nedvomno prikrajšal mnogo birokratiz-ma. in njeeovih dragih prives1- ,v. dosegel pa vendar, da bo pos'ei ši-anna izhajala z desetimi ministrstvi vštev^i predsedstvo. Naloga nove vla.ds bo. da upravno reformo izvede v pr« tsi. čaka jo pa. tudi še agrarna reform?, ki je v Španiji posebno kočljiv proble n. Zunariie minl^+rstvo je т>геч w»1 izkušeni voditelj radikalov ЬегГоих, kar pomen ja, da bo nova vlada posvfčala največjo pažnio mednarodni polit ki. V tej smeri bo še stopnjevala svojo aktivnost, ki jo ie raz-Hla n jena prednica, tem bol j, ker je skrb! jen o za kontinuiteto tudi v resoru voisb°, ki je v rokah asilpeera in enereičnega voditelja popu-larov Gil RoVesa. V parlamentu, kateremu se danes •prestavi kabinet, razpolaga vlada z zanesljivo večino. Z«» to ш enkrpt ni računa« 7 volitvami. 7.% пят-od in je prido^iW 5 tem čas, da se umirita in konsolidirata. Emha z gospodarsko krizo v Praga, 80. septembra, d. Parlamentarni odbor '11 članov, v katerem so zastopane vse stranke, je sestavil program za pobijanje gospodarske krize. ki dooča med drugim pocenitev kred tov, pospešeno izvajanje 'invest cijskih del, pospeševanje zunanje trgovine, uvedbo obvtznsga posredovanja za preskrbo dela. obveznost I kolektivnih pogodb, znižan ie сеч sladkorja. noveliranje zakona o karte h 'td. Z izvedbo tega gospodarskega programa, J^i obsega 24 točk in za katerega <ч> se zedi-n le koalicijske ter opozicijske -tränke, se bn «edaj bavila vlada. Vojaška diktatura v Ekvjjuüirja Quitto, 30. septembra d. Vodja liberalne stranke Fr^derico Paz je pro:.; a. i] v republik1 Ekvadorju vojaško diktaturo. Prероъей ženitve jap^tiskih diplsmiatov s tujkami Tokio, 30. septembra. AA. Japonsko zunan je m nistrstvo je prepovedalo .Ta poncem v diplomatski službi ženite, s tuj- . kami I Na prasu vojne v Vzhodni Afriki Abesinski cesar Haile Selasie je že podpisal ukaz o splošni mobilizaciji v Abesiniji — Vojna izbruhne lahko vsak čas Ženeva, 30. septembra, d. Optimistično razpoloženje, ki se je ob koncu prejšnjega tedna pokazalo sicer v majhni meri v Ženevi, je bilo samo znak, da se pripravljajo veliki dogodki. Italijanski delegat baron Aioisi je pred svojim odhodom iz Ženeve obiskal generalnega tajnika Društva narodov Avenola, vendar pa se o njunem razgovoru ni zvedelo ničesar natančnega. Kljub temu trdijo, da je baron Aioisi generalnemu tajniku Društva narodov Avenolu še enkrat poudaril resnost položaja, zlasti pa posledice, ki bi mogle nastati zaradi prenagljenih sklepov v Ženevi. Trdijo, da je baron Aioisi izrazil absolutno pripravljenost Italije, proučiti odločitve odbora trinajstih po čl. 15. pakta DN, če pa bi se uporabil čl.. 16. tega pakta, ki govori o sankcijah, pa bi Italija takoj izstopila iz Društva narodov. Veliko vznemirjenje je povzročila dalje v Ženevi vest, da je abesinski cesar službeno obvestil Društvo narodov, da je podpisal ukaz o splošni mobilizaciji. Po Daknackiih poročilih je bil ukaz res podpisan, vendar pa še ne proglašen. Cesar se bo ravnal po nasvetih velesil in bo mobilizacija proglašena, čim bo Italija dejansko napadla Abesinijo. Ukaz je bil natiskan v več izvodih in odposlan vsem plemenskim poglavarjem, ki ga bodo v odrejenem trenutku razglasili. Mobiliziranih bo nadaljnjih 550.000 vojakov. Besedilo, s katerimi je abesinski cesar obvestil generalno tajništvo DN o splošni mobilizaciji v Abesiniji, se glasi: »Mi smo globoko vdani miru in bomo tudi nadalje sodelovali s svetom DN v upanju, da se bo dosegla mirna ureditev spora z Italijo na podlagi pakta dobav premoga Z današnjim dnem prenehajo dobave za državne železnice iz Velenja in Črnomlja — S 1. novembrom nastopi tudi v ostalih rudnikih novo stanje Beograd, 30. septembra, р. V vpra-premoga za državne železnice je situa-šanju premoga za drž. železnice je situacija z današnjim dnem precej razčiščena, Rudniki TPD bodo tudi v oktobru še dobavili staro, nezmanjšano kvoto za železnice, rudnika Velenje in Belakra-jina pa prenehata danes z dobavami. Rudniki, ki jim je bila s svoječasnim sklepom ministrskega sveta dobava povišana, bodo z jutrišnjim dnem dobavljali višje količine. S 1. novembrom, ko preneha sedanje provizorno stanje za dobave iz rudnikov dravske banovine, bo nastopila normalizacija v smislu svojeeasnih sklepov kr. vlade, ki so bili objavljeni 29. julija t. 1. Preostane še vprašanje eventuelne revizije povišanih dobav črnega premoga iz vzhodnih rudnikov za območje ljub- ljanske železniške direkcije. Kakor znano je bila mesečna dobava tega premoga za september vnovič povečana in sicer na 5.400 ton, dočim se trdi, da bi za potrebe te direkcije zadostovala mesečna količina okrog 2,000 ton. O tej stvari so se pri generalni direkciji železnic v Beogradu vršila še ponovna posvetovanja in definitivna odločitev še ni padla. Kakor znano predstavlja vprašanje dobav premoga zla*ri dravsko banovino prvovrate« gč.>pe kakšne pogodbe. Razen tega je lahko v primeru zatekanja k sili več stopenj krivde ki napadov, in jo treba temu primerno v vsakem primeru izvajati čl. 16. v skladu s posameznimi primeri. Vaiša vlada priznava te razlike. Glede obvez iz pogodb je tu zdaj prilika, da podčrtam kar sem že izjavil v Ženevi, da je gibčnost del varnosti in zato mora vsak član DN na enak način kakor pakt sam priznati tudi to, da svet ni statičen. Na očitek, da moja izjava ne bi veljala v celoti za politiko mojih naslednikov, moram vsekakor izjaviti, da so ЬИе moje besede v Že nevi vsekakor izrečene v imenu sedanj* vlade, da pa so bile obenem izrečen s odobravanjem, velike mnoiice «afeg« i prebivalstva. Stališče javnega mner, naše države je jasno dokazano, da bo pod vplivom nobene nejasne ai premenljive pobude, marveč, da pr to' njegovo stališče splošno nai n 'epovo ravnanje v mednarodnih po katerem se bo ravnal i>se dokler bo DN učinkovita usta Vlada Njegovega Veličanstva pričana, da pomeni telo, na ka opira javno mnenje te države, stv nje, da bo mogoče preprečiti katastrofe preteklosti in okrepiti s kolektivno varnostjo v bodoč, vlada je prepričana, da ta ustano obsodila samo sebe na neuspeh i kazala zaupanje v lastne ideale do dola r njihovem imenu. To zau;-ta akcija, kakor tudi varnost, na. kolektivne. Ta zadeva je tako življe. pomena, da moram na kraju ponovi" sede, ki sem jih izrekel v Žene\n. Če je treba prevzeti tveganja za tedaj jih morajo prevzeti vsi. In če DN jamčilo za svoje prizadevanje svojim lastnim primerom, potem bo ta vlada in ta država istovetila z vso vsebino in pomenom njegovih načel. Katastrofalen ciklon na Kubi liavana, 30. septembra. AA. V soboto je povzročil v kubanski pokraji« ni Matansae silen ciklon strašno razdejanje. Ker so vremenoslovske postaje neurje že vnaprej napovedale, se je prebivalstvo še pravočasno pripravilo nanj, kljub temu pa je število človešikh žrtev zelo veliko. V Sien-fuegu je 32 mrtvih in 300 ranjenih oseb. Nad 1.000 hiš je porušenih. Iz krajev, kjer je divjal ciklon, so zahtevali 300 zdravnikov na pomoč. Hitler v Vzhodni Prusiji Königsberg, 30. septembra. AA. V sredo, 2. oktobra bodo na svečan način prenesli oetanfte pokojnega maršala Hiden-burga v dograjeno grobnico Tanne-nber-škega narodnega spomenika. Državni vodja Hitler je že odpotoval v Vzhodno P rušijo, da ее udeleži svečanosti. V njegovem spremstvu eta minister vojske general Blomberg in viiioiivni poveljnik nemške vpjeke Eritsch. V Tannenbergu во Hitler, ja sprejeli visoki vojaški in civilni dostojanstveniki. Hitler je nato prisostvoval vajam pehotnega polka iz Königeberga. Eden v Parizu Paris, 30. septembra, n. Davi Je prisp« 1 iz Ženeve v Pariz glavni angleški delegat pri Društvu narodov minister Eden. Že dopoldne se je sestal z Lava lom in sta se col-go razgovarjala o angleškem odgovoru na francosko noto glede jamstva za mir v Evropi. Eden potuje v London, kjer bo v srede seja angleške vlade. V četrtek se bo zopet vrnil v Ženevo. Politični krogi pripisujejo današnjemu pariškemu sestanku velik pomen. Pravijo, da sta se Laval in Eden razgovarjala o splošnem položaju v Evropi, posebej pa še o sankcijah za mir na avstrijski meji in sploh v srednji Evropi, v Porenju in na evropskem vzhodu nadalje o razdelitvi pohorskih sil na Sredozemskem morju, fco-1'kor prihaja to vprašanje v poetev aa bli-žnjo pomorsko konferenco. t = > JUTRO» št. 227 2 Torek, 1. oktobra'1935 Klajpedske volitve Zaradi zapletenega volilnega sistema so se nedeljske volitve nadaljevale še včeraj Klajpeda, 30. septembra. d. Bojazen, da včerajšnje volitve klajp^dskega zastopstva ne bodo končane do večera, se je izkazala kot upravičena.Že popoldne je bilo jasno, da bodo mogli oddati volilni upravičenci samo v manjših volilnih okrajih svoje glasove, dočim bi mogla izpolniti svojo voHlno dolžnost v mestih le polovica voliicev. Na obvestila o tem položaju se je sestala vlada v Kovtiu. ki je sklenila, da se volilfii zakon izpreme-ni v toliko, da se volitve danes nadaljujejo od 8. zjutraj do 6. zvečer. Danes je bilo mogoče opaziti, da se socialisti in komunisti niso vzdržali glasovanja, kakor so nekateri krosi pričakovali. Žiti je, ki včeraj zaradi svojega velikega praznika niso volili, so danes vsi odšli r»a volišča. V poljskih krogih mislijo, da bodo Nemci dobili večino. V litovskih krogih vlada pesimistično razpoloženje, tembolj, ker prihajajo vestj o nemirih v raznih krajih v dr- žavi in o skorajšnji izpremsmbi litovske vlade. Nemške pritožbe Berlin, 30. septembra. AA. ^Völkischer Beobachter^ pravi med drugim, da je vče. rajšnji dan pokazal, kako točne eo bile pritožbe, ki jib zastopniki kiajpedskih Nemcev že mesece in mesece Pošiljajo v svetovno javnost in državam podpisnicam klajpedskega statuta zoper postopek litov-skeh oblasti. Morda je to prvi primer na svetu, da morajo v državi, kjer odreja volilni zakon samo en dan za volitve, voli. tve nadaljevati še dva ali tri dni, in eker samo zato, ker je volilni postopek tako kompliciran, da se glasovanje ne morp к.о^ čati v enem dnevu. Irftovske oblasti se niti na dan volitev vzlie pristnosti uradnih zastopnikov držav podpisnic klajped-skega statuta nis0 mogle premagati, da ne bi delale nasilja proti nemškemu življu. Nova kmcžka uredba Beograd, 50. septembra, p- Danes popoldne se je ob 17. uri sestal ministrski svet, ki je v glavnem razpravljal o uredbi gWe kmečke zaščite- üeograu, öo. septembra.AA. P;) liocoj-šni seji ministrskega sveLa so izdali tale komunike: Na seji, ki je bila od 17. do 20. ure, je ministrski svet irjid drugimi resornimi vprašanji sprejei: 1) uredb« o olajšavah za (k>mačo šum-sko industrija, ü) ureabo o takšnih olajšavah za indu. st.rijska pccij^tja, ki jih je gospodarska stiska tako zaucia, da je njihov obstoj 09гогсп, in o) uredbo o zaščiti kmetovalcev. -navitev LiэШэте stranice 0¥©ije2ia Beograd, 30. septembra. AA. Glede pri. jave poetične stranke pod imenom »Jugoslovanski narodni pokret — zbor« je ministrski Svet sklenil, da se ustanovite*-te stranke ne dovoli, ker niso izpoinjCni Pogoji § 12 zakona o združenjih, shodih in posvetih. Predavanje prof* Kornemanna Snc-či je v zbornični dvorani univerze -edaval nemški zgodovinar univ. prof. Ernst K.ornemann iz Vratislave v i čl ji o makedonskem problemu v eta-,veku. Predavanju so prisostvovali •umi izobraženci, zlasti zgodovinarji-"ga učenjaka je pozdravil in pre-d-ektor dr. Samec. V petčetrturnem ko dovišenem predavanju je prof. nü prikaza; izsledke svojih pro-stare makedonske zgodovine, ki ejo z novo lučjo nekatere njene ,n osebnosti. O zanimivem preda-л je vzbujalo napetp pozornost po. v, priobčimo te dni v kulturnem u podrobnejše poročilo- Povratek prsäseänika vlade v Beograd Beograd, 80. sptembra. p. Davi nekoliko po 8. uri je prispel iz Sarajeva v Beograd predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu prosvetnega ministra Stošoviča in ministra za gradbe Bobiča. S tem je zaključeno njegovo inšpekcijsko potovanje ]>o Črni gori in Bosni. Na postaji so ga sprejeli v Beogradu navzoči ministri in višji uradniki predsedništva vlade, zunanjega ministrstva in Fresbiroja Be0grad, 30. septembra, a. Po prihodu v Beograd je predsednik vlade sprejel v salonskem vozu novinarje in jim izjavil o svojih vtisih s potovanja. »Mpji vtisi so tile: Prvič skrb med prebivalstvom za-stran hrane. Drugič popolno zaupanje v kraljevsko vlad4o, da bo to vprašanje o pravem času rešila. Tretjič ljubezen do svobode in narodne sloge. Cetr^č neome jena zvestoba kralju in domovini. Takš. n,p razpoloženje sem srečal povsod med prebivalstvom v vseh krajih, ki sem jih obiskal. Iz tega lahkp izvajate sklep, da sem z uspehom potovanja popolnoma za dovoljen«. Beležke Muslimani in združena opozicija Minister dr. Behmen je dal novinar jem izjavo, v kateri zavrača očitke, da sp se oni muslimani, ki e se pridružili JRZ, iz neverili združeni ^Poziciji, odnosno dr. Mačku. G. minister je med drugim rekel: »Nismo se izneverili nikomur, ker to ni v našem značaju. jNaj vas oppZorim samo na primer, ko je tykojni Stjepan Radič, ki je bil z nami najtesneje povezan nenadoma sklenil sporazum z bivšp radikalno stranko in stopil vlado, nas pa po vsem tem ni niti obvesti:. Vendar ga zatp nismo smatrali za izdaji,lca, kakor bf nekaterj danes radi smatrali nas. Pri petomajskih volitvah smo se pridružili združeni opoziciji iz čistp formaflnih razlogov, ker dru- gače nismo mogli ženja naroda, niti žima. Takrat smo nas danes napadajo manifestirati razpolo-zrušiti Jevtičevega re bili dobri gospodom, ki Berlin, 30. septembra O posvetovanjih madžarskega ministrskega predsednika Gömtöse z nemškimi državniki niso bila doslej objavljena nobena oficielna obvestila. Vesti o sestanku Gömbösa s kance-larjem Hitlerjem in drugimi nemškimi oseb-nosimi se omejujejo na naštevanje oseb, s katerimi je Gfjnibös govoril- Pozornost je zbudilo samo dejstvo, da je včerajšnjemu Gömbösovemu razgovoru s Hitlerjem prisostvoval samo Göring kot minister za letalstvo. Razgovor јз trajal nad dve uri. Danes je zunanji minister Neurath priredil predsedniku madžarske vlad? obed. ki so se ga udeležili tudi general Göring» dr, Schacht in driavni podtajnik Meisner. Gömböa je danes obiskal tudi Ribbentro-pa, nato pa namestnika državnega voditelja llessa. Pred geografskim kongresom v Splitu V dneh б. do 8. oklobra t. L bo v Splitu tretji kongres geografov kraljevine Jugoslavije. Spored navaja zanimiva strokovna predavanja. Tako bo 5. oktobra predaval načelnik geografskega zavoda glavnega generalnega štaba, general St. Boškovič o novi spec. karti Jugoslavije v merilu 1:100.000. Beograjski univ. profesor Bora Ž. Milo-jevič bo obravnaval nekatera zemljepisna vprašanja našega Primorja in otokov. O bioloških vzrokih migracij namerava predavati prof. Lucijan Marčič. Prof. M. Margareta bo obdelal morfološki postanek Splita in okolice, dr Ivo Rubič pa pole-ografske probleme Splita. Dne 0. oktobra predava dr. A. Ercegovič: »Koliko smo napredovali v oceanografiji od 1.1918—1935* dr. A. šoljan pa o bioloških raziskavanjih našega Jadrana, obe predavanji v prostorih Oceanografskega instituta. Na vrhu Marjana bo major M. Spasov razkazal meteorološki observatorij in predaval o meteoroloških opazovanjih od 1918—1935. Popoldne tega dne bo' predavala prof. Marijana Gušil o zemljepisu na višjem in nižjem tečajnem izpitu, prof. dr. Valter Bohi"ec iz Ljubljane bo obravnaval naše šolske atlante in zemljevide, dr. Jožo Roglič pa namerava govoriti o geografiji v Franciji. Udeleženci si bodo ogledali v Splitu razne kulturne naprave in priredili 7. oktobra daljši izlet v dveh smereh. Priprave za kongres organizira odbor, ki mu je na čelu prof. dr. Ivo Rubič. Ribbentropova misija v Bruslju Bruxelles, 30. septembra. AA. Prihodnjo sredo se bosta sestala zunanja odbora senata in poslanske zbornice. Na dnevnem redu bo poročilo ministrskega predsednika Van /jeelanda o mednarodnem položaju. Verjetno je, da se bo njegovo poročilo sklicevalo tudi na razgovore, ki jih je imel te dni z nemškim odposlancem Rib-bentropom. Ribbentrop je obiskal brusejl-sko svetovno razstavo kot zasebnik in je pri tej priliki obiskal tudi predsednika belgijske vlade. € prijet na življenje in smrt за nevarnim roparjem v Mari-fcera — Fred asfetsdp Je Kolajne ustrelil sodarskega рэт&ёпШа Sladka Hepar, vlomilec, morilec Maribor, 30. septembra Že tri tedne so bili Maribor, okolica in vse obmejno ozemlje v stalnem strahu pred dvema izvržkoma človeške družbe, Pajma-nom in Košanjcem. Nešteto vlomov, ropov in napadov v zadnjem času po vsej okolici in ob meji je kazalo na to, da gre za izvežbane roparje in vlomilce, kakor je na primer o tem pričal veliki vlom pri veletrgovcu Schmiedu v Limbušu. Te dni so studeniki orožniki zasledili Pajmana in Košanjca, ki pa sta jima takoj pobegnila čez most v Maribor. Stražniki so streljali za zločincema, toda brez uspeha. Oba sta pobegnila preko meje. Z rafiniranim skrivanjem pod tovornimi vlaki se jima je posrečilo, da sta prišla v Gradec in nato še istega dne vlomila v Wildonu, naslednjo noč pa sta se priklatila zopet v našo državo. Tako sta se pojavila sedaj na tej, sedaj na oni strani državne meje. Zasledovanje je bilo tem težje, ker sta oba hajduka grozila ljudem, da se bosta krvavo maščevala, če ju kdo izda. S posebnimi dopisnicami sta grozila tudi policistom in mariborskim novinarjem s smrtjo, če ne bodo nehali z zasledovanjem in poročanjem. Naša obmejna dežela se bo zato gotovo oddahnila, ko bo zvedela, da se je danes posrečilo prijeti enega od obeh hajdukov, namreč Franca Kosanj ca. Le žal, da je padla pri tem tudi nedolžna žrtev. Nedolžna žrtev morilca in njegova aretacija Danes popoldne se je Košanjc nepričakovano pojavil zopet v Mariboru. Policija in orožniki so bili takoj obveščeni o tem in kmalu se je pričel dramatičen lov na zločinca, pri katerem so sodelovali tudi civilisti. V Gregorčičevi ulici je Kosanje divje streljal na zasledovalce z dvema samokresoma. Dve krogle sta zadeli. 25-letnega sodarskega pomočnika Franca Sladka, stanu-jočega na Koroški cesti 58. ki se je s prestreljenimi senci takoj zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico. vendar je bila vsaka poomoč zaman. Sladek, ki je bi! svojim staršeom na njihova stare, leta krepka opora, je kmalu po prevozu' izdihnil. Med tem so roparja Košanjca stražniki, detektivi in orožniki že tako obkolili da je končno hočeš nočeš moral kapitulirati. Ker je bil ranjen na glavi, so ga najprej obvezali v bolnici, nato pa je bii prepeljan na policijo, kjer so ga strogo za-stražili m mu nataknili težke verige. Franc Kosanje je bil rojen kot nezakonski sin 1. 1898 v Gradcu, od koder se je z materjo preselil v Mihajlovce pri Ormožu. Izučil se je za natakarja toda že v miadosti ni bil nč kaj prida in je kmalu zašel na kriva pota. Pred desetimi ieti ga je celjsko sodišče obJbdilo na 10 let težke ječe, ker je ustrelil nekega stražnika. Zadnjo jesen je kazen presedel m nato se je nekaj časa zadrževal pri svoji materi na Pobreški cest; v Mariboru. Poštenega dela se ni lotil, ampak je pričel živeti prav po razbojn -ško. Seznanil se je s Pajinanom in letos poleti sta začela skupaj ötrahovati mesito, okolico in vso mejo z vlomi, ropi n tatvinami. Svoj zločinski okoliš sta raztegnila do Gradca v Avstri j. Kakor redko kateri zločinec se je Kosanje znal spretno skrivati pred varnostnimi organi. Mariborska policije je že pred meseci točno ugotovila, da sta Kosanje in Pajman izvršila celo serijo drznih vlomov. Njima samima pa ni bilo mogoče do živega. Točno je ugotovljeno, da sta v Mariboru in okolici izvršila 20, v Avstriji рг! 5 večjih vlomov. Košanjc, ki je ime! na vesti umor že omenjenega steznika, si je danes popoldne nakopal še drug" grd umor, tako da je dvakratni morilec. V Mar boru si je Košanjc poiskal tudi ljubico, neko 18 letno šiviljo Ljudmilo K^, Pri njej se je skrival, ko jc bil v najhujših stiskah. Ona mu je pomagala iz pasti, ko se jc obroč okrog njega vedno bolj zoževal. Imel pa je Košanjc v Mar boru in na Pobrežju precej znancev. Ko so izvedeli za njegove drzne zločine, so se prostovoljno prijavili policiji, da bodo pomagale pri lovu za nj' m- Toda vse ni nič pomagalo. Za primer, da b: ga zalotila roka pravice, se je oborožil, od pet do glave. Ko so ga danes dopoldne prijeli, so našli pri njem tri samokrese in sčer dve repetirni pištoli in velik samokres novejšega izvora z 12 naboji, potni list na tuje ime in razne druge dokumente, s katerimi si je pomagal, da se je lažje skrival, dalje 4000 Din in nekaj šilingov. O dramatičnem lovu na morilca nam poročajo še naslednje podrobnosti: Usodni sestanek z ljubico Danes dopoldne se je zločinec sprehajal po Glavnem trgu in tam nemoteno kupoval breskve in grozdje. Srečal je tudi svojo ljubico Ljudmilo in se dogovoril z njo, da se sestaneta ob 16. uri na starem pokopališču Okrog poldne so ga videli potem v Melju. ob 13.30 se je počasnih korakov sprehajal po mar borski aveniji. Kralja Aleksandra cesti ter si v buffetu privoščil celo malinovca. Nato .jo je mahnil proti Trgu Svobode- Ko pa je zavil na Jugo-elovenski trg, ga je opazil njegov znanec šofer g. Alb n Selič. Bitka na starem pokopališču Selič je takoj nato stopil k orožniku, ki je stal na vogalu Aleksandrove ceste in ga opozoril na Košanjca. Takoj so bili alarm rani varnostni organi, ki so prihiteli na kolesih in peš. Pa tudi civilisti so »e staviL policiji na razpolago. Košanjc se je med tem že umaknil na staro pokopališče, se postavil za zid in pr če! streljati z dvema samokresoma na zasledujoče stražnike in detektive, ki so mu seveda tudi odgovarjali z or°žjem. Razvnela se je prava pravcata bitka, iz katere se je Košajnc v obupu umaknil s skokom čez zid Skoč i je na neki vrt in se spustil v divji beg po Livadi. Ves čas sta mu bila za petami dva stražnika, na katera je neprestano streljal. Z Livade je pritekel v Gregorčičevo ulico, k;er je sfražnik Možek s sunkom pf»dr| na tla. Stražniku je priskoči! na pomoč še soda-ski pomočnik Franc Sladek, ki se те baš re-Jaj pripeljal m:mo na kolesu. Sladek ie t.ikoj zgrabil Košanjca. tedaj pa je Košanic naperil samokres na Sladka in Sti-o^ji dva strela, ki stri ne«re?n«ža usmrtila. Med tem so merica obkolili *tražn;ki in detektivi, ga zvezali in odnesli na policijo. Ves;! tičnega starinskega g-adu še rrnJo р.- sede i v prijateljski družbi, pod 0 rr ruk pa so se začeli vračati proti Ljub-i T'. .ii. X - л. je kolo vso pot nekaj r.a-g:;— nm-vmatika je menda pečala in t ud. zav ra ; ; bila v redu. Novak je za-ruJi tega ma'.i zaostal, okrog 18.43 pa sta n an-a >ne ; du začula, kako je kn-knil za njima. logar. ;i je vozil v sredi se je ozrl in je še -.-.del, kako se je njegov prijatelj vzpel na к с lesu. nato pa se zrušil na tla. P .hitela a nazaj, ga pobrala in ga skušala priklati, a Novak je bil v globoki nezavesti R.: ,e sicer ni ibnilo videti na njem, a vse k kazalo, da mu j« bila na klancu oc. ekla zavora in je z glavo udaril Start skupine koie»arje\. auiu za nje ni bila proga brez težav in nevarnosti. Vožnja v smrt: pokojni Stane Seunig pri poslednjem startu Dr. Fr an Lipoid kot mariborski župan Maribor, 30. septembra Z današnjim dnem je prešlo vodstvo mariborske mestne občine v druge roke. Dosedanji zasluženi župan dr. Franjo Lipoid se ob tem dogodku lahko s ponosom ozira nazaj na uspehe svojega delovanja v vodstvu mariborske občine. Odločilno in vodilno je posegel v komunalno politiko že kot podžupan. Na to mesto je bil izvoljen dne 21. oktobra 1924 in ga je zavzemal sedem let, ko je dne 30. novembra 1931 postal župan. Dr. Lipoid, ki je med najmarkantnej-šimi osebami mariborskega javnega življenja, je torej polnih 11 let neumorno sodeloval pri vodstvu mariborske občinske politike. V čas njegovega podžupanovanja pada velikopotezna -zgraditev stanovanjskih hišic v delavski koloniji in kopališča na Mariborskem otoku. Krasen, poprej še nepoznan razmah, je dosegla komunalna delavnost v času dT. Li-poMovega županovanja. To dobo bi lahko označili kot pravo renesanso komunalnih iniciativ ter sistematičnega ustvarjanja modernega Maribora, ki je v dobi zadnjih štirih let zadobil povsem novo lice. Posebno skrb je posvečal socialnim vprašanjem. Za njegovega županovanja so soci-alnoskrbstvene postavke v občinskem proračunu narasle za enajstkratni izmos napram letu 1920. Ker pa niso te postavke navzlic znatnemu zvišanju mogle zadoščati velikim potrebam v najhujših letih krize, se je pod dr. Lipoldovim vodstvom organizirala «Pomožna akcija», ki je bila pravi blagoslov za naše brezposelne. Od svoje ustanovitve sem izkazuje promet Pomožne akcije preko osem milijonov dinarjev. Živahna je bila tudi skrb dr. Lipolda za počitniške kolonije naše dece. Nadalje se je razširila in povečala mestna oskrb- 1 РШ ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo prirodn. Franz Josef o ve Registrirano od ministrstva za eoc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Dve smrtni nesreči pri Ptuju Usodno srečanje z avtomobilom — Mehna gospa pod vlakom Ptuj, 30. septembra. Na banovinski cesti Rogatec—Majšperk —Pituj se je pripetila v nedeljo zvečer okoli 20. ure nesreča, ki je ugor, »b:la mlado žvljenje. Proti domu se je vračal na kolesu 24 letni kmečki sin Pulko Ignac iz Strahinje pri Krapini. Ko je prispel do vasi Podlehn ka, mu je nasproti privezi! tovorni avtomobil Pečniki^e avtošnedici-je i z Ptuja. Oba vozača Лј 59.371, Studenci 475.114 in Košaki 327.724 ginarjev. a— Nova sreska načelnika dr. J. Šiška in Pero Popovič prevzameta danes svoje p„o6le. a— Rctovške novice. Včeraj je župan dr. Juvan sprejel magistratn^ uradništvo in mu dal navodila glede Poslovanja. a— V Slovenske gorice, v idilične vinograde. na gospodarsko razstavo v Ptuj, v Ormož, Ljutomer, Gornjo Radgono, Sv. Lenart, Sv. Trojico itd- vas popelje avtobus mestnih podjetij v nedeljo 6. oktobra za 55 Din po osebi. Prijave in informacije: Vodstvo avtobusnega podjetja M. P- Maribor, Glavni trg 26, telefon 22-75. a— 6000 Öln škode trpe Franc Kühnel, Greta Betkova in Lucija Majerjeva. Prvemu so drzni vlomilci pdnesli 4000 Din gotovine, drugi razne zlatnine v vrednosti 2000 Din tretji pa nekaj gotovine. a— Da ni treba plačati pogreba. Tezen. ski ^rožniki во dognali. da je mati mr- rega slovesa »če frak dobro pristoji», ki je ponovno prišel zaradi svoje aktualnosti do veljave. ★ Snovati repertoar se pa žal ne pravi samo, izbirati dobro in najboljše iz domače in tuje dramske produkcije! Kaj pomaga najsijajnejše sestavljen program, ako ga ni mogoče izvesti v vsej dostojnosti. in potem je nujno prikrorijiti repertoar na igralce in na ansambel. Samo tisti ansambel bo kos svoji nalogi, ki ima pametno razdeljeno delo. Velike in glavne vloge menjajo v raznih komadih svoje nosilce in tako prehaja pestrost in zana-mivost v publiko, v ansambel pa rajska zadovoljnost. Potem je še neka vrsta komadov. To so opremni komadi. Le redko kdaj se dovoli lahko naše gledališče tak luksus. Zato velja za nas edino načelo; dobra dela, dobro zaigrana naj vabijo publiko v naše gledališče. Občinstvo pa naj se zaveda, da ima gledališče, ki je njeno, je naše, je slovensko! Zapiski Zagrebške književne novosti. Izšla je knjiga pariških impresij znanega novinarja in publicista Krešimira Kovačiča »Stari i novi Paris«. — Dramatik in režiser Ka Me-sarič je izdal pri ^Binozi« tri odrske komade pod skupnim naslovom >Medju nama«. Knjiga vsebuje delno že vprizorjene dra-matske spise »Korak preko rampe«, »I u našem gradu« in »Poslovne tajne« — Habeduš — Kadedralis (psevdonim) je izdal knjigo »Stari Zagreb«, ki v nji melanhonično obuja spomine na idilična leta predvojnega Za- tvega novorojenčka, ki so ga našli aa pokopališču, kakor smo včeraj porpčali, ne ka 20-letna delavka iz Siuikiavža. lzp0ve. dala je, da je otr^rk prišel mrtev na svet in da ga je nesia na pokopališče, da ni bilo treba plačati pogreba. a— Množica 2000 ljudi je spremila v ne daljo popoldne ,pba obupana zaljubljen, ca Karla Frasa in Frančiško Ledenikovo iz Bresternice na njuni zadnji poti. Množica je e svežim cvetjem zasula gomilp, Huterjeva godba pa je odigrala žalostin. ke. a— Krvave posledice »aufbiksa« so postale usodne za posestniškega sina Srečka Böhla iz Nebo ve. Obležal je s prebito lobanjo in nekaj dni nato umrl. Včeraj je v zvezi s tem dogodkom mali senat obsodil na tri leta strogega zappra delavca Ivana G. a— Vzrok smrti: ne ženina pest, ampak bolezen. Pred malim kazenskim se. natom se je včeraj zagovarjala 2orovanje v Celjskem domu, kjer bo poročal predsednik JL*U o važnih stanovskih zadevah. e— öestanek vseh državnih in samoupravnih vpokojencev iz Celja bo v ne deljo ob 14. v Narodnem dpmu. Govor o posmrtnem zavarovanju članov. Vpokoje-no učite!jstv0 iz Celja in Maribora &o imelo sestanek v nedeljo ob 16. v Nabavljal, ni zadrugi. e— O Društvu narodov bo predava! akademik Milan Orožen na sestanku st -rešinske organizacije »SJ.oge« jutri ob v Celjskem domu. Pridite točno in Polno-številiio! e— Ponarejeni kovanci p,p 20 Din eo se Pojavili v Celju. So slabo Ponarejen:', mnogo lažji s0 in mehkejši od pristnih. e— Po pomoti je pila ocetno kisiino- ~T bolnico so prepeljali 3€-letn0 dniaario Katico P o dh гай k,o z Zgornjega Breznega ob Sotli. V nedeljo je po pomoti pila ocet. n0 kislin^, misleč, da je v steklenici žganje. e— Vsa tri mestna kopališča ob Savinji s0 včeraj zaprli. Bila so letos zaradi ugodnega vremena odprta mesec dni dalje kakor lani. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Trafika« in zv0čni tednik. Svinja fs ogrfzla otroka Pišece, 29. septembra Neka kočarica iz Dednje vasi se je odpravila na kratek obisk k sosedi. Svojo 7 mesecev staro hčerkico je pustila samo v sobi na postelji, a v lopo je zaprla svojo edino, 4 mesece staro svinjo. Na nesrečo je svinja vdrla v sobo, skočila na posteljo in strašno razmesarila otroka, ki se seveda ni mogel braniti. Odgriznila mu je zgornjo ustnico s čeljustjo vred, brado in levo uho. Levo lice pa je razmesarila tako ,da so kar kosi kože in mesa viseli stran. Lahko si predstavljate, kako se je prestrašila mati, ko se je čez čas vrnila domov in našla svojega ljubčka v takem grozovitem stanju. Nekaj časa je samo kričala in ni vedela ne kod ne kam. Slednjič je ponesla otroka vsega krvavega k babici, ki je bridko jokajočo mater hitro napotila v brežiško bolnišnico. Tu bodo siroti skušali rešiti življenje) če bo le mogoče. greba, zlasti še Gornjega mesta. Pisee te knjige pripada romantični struji pesnikov-bohemov. Engels o Slovencih. V Pragi je izšla nova knjiga K. Kautskega z naslovom Iz zgodnje "dobe marksizma«. V nji Kautsky citira nekatere zaničljive ifcjave Fr. Engelsa (ki je poleg K Marxa glavni ideolog marksizma) o avstrijskih Slovanih. Med drugim navaja Engelsovo pismo Eduardu Bersteinu, v katerem pravi: Sedaj pa me utegnete vprašati, ali res nimam nikakih simpatij za majhne slovanske narode in narodne ostanke, ki so nastali tedaj, ko so se v slovan-stvo zarili trije klini: nemški, madžarski, turški? Zares imam teh simpatij od sile malo... Na češkoslovaški vzklik: »Moj Bog, ali res ni nikogar na zemlji, ki bi Slovanom dal pravičnost« je prišel odgovor iz Pelro-grada, in tja je tudi češko narodno gibanje usmerjeno Tudi z drugimi je tako: Srbi, Bolgari, Slovenci in gališkimi Rusini. Za njihove smotre se ne moremo zavzemati-šele tedaj, če bodo tj narodni pritlikavci osvobojeni iz panslavizma, bi jim mogli dovoliti svobodo, vendar sem prepričati, da šest mesecev nezavisnosti zadošča pri večini avstro-ogrskih Slovanov, da zopet zaprosijo za podložništvo...« V tem smislu so presojali nemški socialistični voditelji naše probleme. Komentar je kajpak odveč, pristavili ' i !p>. da ep zdi smešno, če jim kdo spričo takih nazorov pripisuje internacionalno miselnost in še bolj. če jih dandanes v Nemčiji obtožujejo, da niso bili dovolj Nemci, iz Engelsovih vrst veje zagrizen duh predvojnega nemštva. Praško nemško gledališče je te dni prvi« uprizorilo čapkovo igro »RUR« Značilno je, da je to dramatsko delo češkega avtoria prej prodrlo na japonska in ameriška gledališča kakor na _ praški nemški oder' gopokojnega Viteškega kralja priredi 9. oktobra popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko, manifestantno žalno prireditev, ki naj združi vso našo javnost, zlasti pa vse naše organizacije in njihove predstavnike. Zaradi velikega števila navzočih bo megla biti vsaka organizacija zastopana na rezerviranem prostoru pri katafalku le po treh oficielnih zastopnikih. Organizacije z uniformiranim članstvom bedo imele spet svoj rezerviran prostor. Ker ni več mnogo časa in odbor ne razpolaga z zadostnim pisarniškim cs-ob-jem, se obrača po tej poti na vse organizacije in društva mesta Ljubljane, naj spo-rciče do 5. oktobra opoldne v pisarno odbora šelenburgova 3./I (Narodna Odbrana): 1.) imena oficielnih treh zastopnikov in predvideno število uniformiranega članstva in 2.) število praporov, pri čemer je treba ločeno navesti število praporov naraščaja dotične organizacije. Odbor. Razstava CMD podaljšan«. Na splošno željo občinstva in vodstev šol, ki si doslej še ni>o ogledali narodno-obrambne razstave društva sv. Cirila in Metoda v mestnem muzeju poleg Križank, se razstava podaljša do vključno nedelje 6. oktobra. Opozarjamo ua to posebno ravnateljstva in šolska vodstva tistih zavodov, ki si doslej še niso z učenci ogledali razstave. Razstava je odprta dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. Vstop prost. Dolžnost vseh zavednih Jugoslovanov je, da si ogledajo rane, iz katerih krvavi naše naše narodno telo. u— Potniški "promet na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto prihodnjo nedeljo. Glede na trgatev na Dolenjskem je pričakovati pri izletniških vlakih izredno veliko u— Danes zadnjič »Remo—Satan. Cenjene obiskovalce Z.K.D. kinopredstav prosimo, da si za današnjo nepreklicno zadnjo predstavo »Remo—Satan« »Vražji tiger« pravočasno oskrbe vstopniice. Predstava bo ob у.Ъ urL Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— Klavirski večer Ivana NoPa bo v petek 4. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. To je prvi letošnji koncert odličnega našega pianista. Prinaša nam izredno pester in zanimiv program, izvajal bo dela Bacha. Beethovna. Chopina in Liszta. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Ziljski narodni običaji: Ziljska ohcet, Stehvanje in Rej pod lipo pri Ziljanih bodo restavrirani prvič v Ljubljani v nedeljo 6. t. m. dopoldne in popoldne. Dopoldne se restavrira Ziljska ohcet in sicer začne sva-tovski sprevod od kavarne з-Evropa« po Tyrševi in Šelenburgovi ulici, dalje preko Kongresnega trga po Vegovi ulici, kjer bo sprejem neveste z vsemi pristnimi običaji pred poslopjem Glasbene Matice. Nato krene sprevod po Emonski cesti, Cojzovem grabnu, čez šentjakobski most in Stari trg na Mestni trg, kjer bodo pripravili fantje ženitvanjskemu sprevodu »zapenjavko r po naše » šrango«. Ko bo tudi to opravljeno, krene sprevod dalje na Marijin trg pred frančiškansko cerkev, kjer se izvrši ohcetni obred. Zatem se nadaljuje sprevod in konča zopet pred kavarno »Evropo«, kjer odideta ženin in nevesta na svoj dom. V sprevodu Mtilfairni pregled Drama ob otvoritvi nove sezone Ljubljana 1. oktobra. Večeri so že dolgi in za majhno mesto, kakor je Ljubljana, se pojavijo ob tem času trije značilni simptomi: ulice so polne mladih obrazov, cestne svetilke so zgodaj prižgane in pa gledališki lepaki se pojavljajo na vogalih in vabijo in obetajo zanimive večere. V sedemnajsto sezono stopa slovenska Drama z novim programom. Kdor bi dejal, da je sestava delovnega programa lahka reč, se moti. Saj na videz je res preprosto, poglej po svetovni literaturi naokrog, potem glej bistro za dnevno produkcijo, primešaj domačih, novih in starejših komadov — pa je repertoar tu. Ko bi bilo tako! Tu so majhni domači avtorji, ki opravičeno pričakujejo, da jih doma uprizarjajo. Potem je tu cela vrsta hrvatskih in srbskih dramatikov, ko so vposlali svoja dela in z njimi ljubezniva pisma. Na ljubezniva pisma neljubeznivo odgovarjati ne gre. Potem je tu sever: so Oehi so Poljaki in Rusi. Saj smo slovanski teater in toliko odličnih slovanskih gledaliških komadov je napisanih. Pa mi je rekel star obiskovalec našega gledališča: veste, za me je gledališče palača z mnogimi okni in skozi ta okna gledam v svet, v tisti široki svet, katerega gledati mi sicer ni dano. Zato sem srečen, ko se prične sezona. Taka okna so za gledališče še klasiki: je Goethe, je Schiller, je Shakespeare in so stari Grki. Narodno gledališče ste, igrajte za narod, ne samo težkih komadov, ljudske igre igrajte! Prav ima, ki trdi to! Saj ni treba večnega modrovanja Za smeh nam dajte kaj, pa bomo zadovoljni in vaša blagajna tudi! Prav ima, kdor trdi to! Vse premalo ste moderni! Po svetu poglejte, kaj igrajo, pa boste zadeli pravo! To hočemo. S svetovnim gledališčem hočemo držati korak! Prav ima, kdor trdi to! Zato je izbira komadov, sestavljanje repertoarjev vražja zadeva, na vidqz preprosta, v resnici težavna in odgovorna. Skušnje za začetne predstave v Drami gredo h koncu, in v gledališču vlada kipe. nje in življenje kakor redko kdaj kasneje. Celih šest komadov se kuha naenkrat, drug je napoti drugemu; po kleju, po novih dekorajicah diši, razsvetljač utika nova »solnja«, čisti luno in tapetnik je zakrpal horizont. A to vrvenje ne vlada samo na zunaj. Le pomislimo: v glavi slehernega igralca se brusi in zori pet do šest vlog, pet raznih likov in tipov dobiva realno obliko, še generalna vaja, in proces stvarjanja bo končan. 1. oktobra 1935 »JUTRO» št 227 4383.82, Pariz 288 79 — 290.23, Praga 181.19 - 182.30, Trst 357-10 — 360-18. Curih: Beograd 7, Pariz 20-27. London 151050. New York 307.875, Bruselj 51.9750, Milan 25.09, Madrid 42. Amsterdam 208-15, Berlin 123.80, Dunaj 57.60, Stockholm 77.8750, Oslo 75.8750, Kobenhavn 67.4250, Praga 12.70, Varšava 57 90. Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 357—358, za okt._dec. 356—359, 7% invest. 75—79, 1% stabiliz. 78—81, 7% Blair 70.50 bi., 8« 'o Blair 80.50 bi., 6% begluäke 60.50—62.50; delnice: PAB 227—229, Trboveljska 100 den., Sečerana Osijek 120 den. Beograd. Vojna škoda 359—360 ( 360), 7% invest. — (81), 7% stabiliz. 80.50—81 (81), 7% Blair 70 bl„ 6% begluške 64.75 —65 (65.75), 4% agrarne 46.50 din., PAB 229.50—231. Na toaletno mizo lepih dam, fwospodarsfvo 0 Nad 559 milijonov imamo klirinških terjatev v inozemstvu Število držav, s katerim imamo v klirin-g-.h aktivne salde, se je v zadnjem času po-večaio. Poleg Nemčije, Italije in Bolgarije, nam sedaj dolguje v kliringu še Turčija in Rumunija. V vrsto gornjih držav pa bi spadali trni: Grčija in Španija, kjer imamo prav tako znatne terjatve, (v plačilnem pro metu s tema dvema državama ne gre za sliring v izjem pomenu). Skupaj znašajo terjatve nasproti gori označenim državam preko 500 milijonov Din. Iz poslednjega izkaza Narodne banke o stanju aktivnih khringov je razvidno, da se ie neizravuani saldo v kliringu z Nemčijo za malenkost zmanjšal in je znašal 25. septembra 310 milijonov Din nasproti 314 milijonom pred 1 tednom in 308 milijonov pred 14 dnevi. Dne 25. septembra so bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avi-ze št. 7.214 od 4. aprila in je treba na izplačilo čakati 6 mesecev. V klirirgu z Italijo pa je zabeležiti ponovno povečanje neizravnanega salda (italj-jans klirinškega dolga), ki je 25. septembra narasel na 138 milijonov Din nasproti 328 milijonom pred 3 tednom in 121 milijonom pred 14 dnevi. Dne 25. septembra o bila izvr-tna izplačila našim izvoznikom ■ avize štev. 74.3S9 od 19. julija in je ba na izplačilo čakati 68 dni. Klirinški do v Italiji se jc v teku dobrih dveh-me .cev več nego podvojil, kar je za naše ,-oznike zelo neugodno, ker morajo vedno , al j časa čakati na denar. Narodna banka je že ponovno opozorila vse uvoznike, da morajo iz ital■ js uvoženo blago plačati edi-• preko klirmga, sicer jih zadene kazen po konu o kaznenskih sankcijah za devizne estopke. Izdejstvovala je tudi od Italijan .ih merodajnih oblastev potrdilo glede TOALETNO MILO Id Je Izdelano po kemlfinih strokovnjakih na bazi olivnega olja ŽITO. 4- Chicago, 30. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 99, za mai 99, koruza: za sept. 82.75, za dec 57.25, za maj 57.25- 4- W'innipeg 30- septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 90. za dec. 91, za maj 95.50. -f Ljubljanska borza (30. sept.) Tendenca za žito čvrsta Nudijo se (franko naklad postaja): pšenica: baška 79/80 kg. po 150 — 155, prekmurska. 78 kg po 165 — 170 oves: slavonski po 120 — 125; koruza; baška po 100 — 102.50; banatska po 98 — 100. moka: baška in tanatska »Oe* po 250 — 255; baška '2 . po 230 — 240; »5c 210 — 220; otrobi: baški po 110 — 115. + Novosadska blagovna borza (30. sept.) Tendenca nespremenjena, promet srednji. Pšenica (78 kg ): baška 146—150; baška ladja Tisa 152.50—155; ladja Begej 152—154; slavonska 147-50 — 150; sremska 11-7.50 — 152.50; banatska 146 — 150. Oves: baški sremski in slavonski 112.50 — 115. Ječmen: baški in sremski. 64 kg 124 — 126. \o uza; baška in sremska 94 — 96; banatska 92 — 94. Moka: baška in banatska Og« in »Ogg« 215 — 235; »2« 195 — 215; 175 — 195: »6« 155 — 175; »7« 135 — 145; »8« 107 50 — 112.50. Otrobi: baški in banatski 85 — 87 50. Fižol: baški in sremski. beli 270 — 275. -I- Budimpeštanska ^rminska borza. (Э0. sept.). Tendenca mirna Pšenica: za oktober 15.04 — 15.65, za marc 1643 — 16.44. Koruza: za maj 15.60 — 15.61. Izbirni miting lahkoatletov Ljubljana, 29. septembra Na igrišču Primorja se je vršil včeraj in danes popoldne izbirni nastop za sestavo reprezentance Ljubljane za dvoboj z Gradcem ki bo 12. in 13. oktobra v Ljubljani. Odbo-r za izvedbo dvoboja je pozval na ta izbirni nastop vse ljubljanske lahkoatletc, čeprav je bilo v več disciplinah že v naprej gotovo, kdo bo zastopal barve Ljubljane. Končno je prav, če tekmujejo izbirno vsi. Tako bi se najlažje presodila moč posameznikov, vendar bi morali res vsii tekmovati. Na tem nastopu pa smo žal pogrešili predvsem tiste, ki bodo skoro gotovo kasneje prišli resno v poštev. Organizacija je bila povprečna, publike izredno malo, prav toliko tudi sodnikov. Odbor bo po doseženih uspehih poleg tega tudi še po nedeljskih rezultatih v Zagrebu, pravočasno sestavil reprezentanco, zato danes ne navajamo niti prognoz niti končnih odločitev. Pri izbirnem nastopu doseženi uspehi so z nekaj izjemami le povprečni. Prvi dan se je vršilo 6, drugi nad 6 disciplin. Nekateri važnejši uspehi so: Daljina: 1. Putinjai 6.39, 2. Martini 6.31, 3. Požar 6.21 (vsi Pr.) Tu pride gotovo še v poštev Stepišnik, ki je trenutno v Carigradu. 800 m: Žorga A. 2:02, 2. Srak ar Fr. 2:02.3 (oba Pr.). Goršek je v Carigradu tekel 2:0? in pride gotovo v poštev. Skok ob palici: Sket in Gašperšič (oba Pr.) 3:20. 3. Oroszy 3:10 Končna odločitev odbora bo morala biti pri tej točki previdna, d asi nimamo ska-kačev ob palici mnogo. Tek 5 km: 1. Srakar I. (Pr.) 16:35.4, 2. Krpan 16:39. Öasi niso najboljši. Met kopja: 1. Dečman 50.70. 2. Orehek 43.30. Tudi tu bo moral biti odbor previden pri končni sestavi. V poštev pride morda Putinja, če letos sploh še meče, Bruneita pa žal ni v Ljubljani. Met krogle: 1. Jeglič 11.95, (le povprečen uspeh). Tu pride v poštev še Stepišnik, Neli Zupančič pa še ni popolnoma v formi. Met diska: 1. Serše 37.55 2. Jeglič 36.65. Zdi se. da bo vsestranski Stepišnik moral vskočiti tudi tu. Tek 1500 m: 1. Srakar Franc 4:19. Zanj 'ep uspeh, vendar ni najboljši za mednarodno konkurenco. Saj imamo še Gor§ka in Czurdo! 100 m: Prvi trije po 11.9: Št er, Pleteršek, Weibl, vsi Pr. Škoda, da je Kovačič še vedno blesiran; sicer pa imamo še vedno nekaj drugih. Skok v višino: Izven je bil prvi Martini s 175. v nedeljo pa Svetek s svojim najboljšim dosedanjim uspehom 170. Žgur skače stalno 170, enako Slanina — zakaj obeh ni bilo na miting? Tek 400 m: Pleteršek 54.5. Tek 10 km: 1. Krpan 35:26. 1. Pride morda v poštev kot drugi, če ne bo tekel Sporn v Carigradu boljše. Visckako jc drugi še pred tema Krevs. Kladivo: 1. Korče 35.45, 2. Jeglič 3433. Eden od teh bo poleg Stepišnika v reprezentanci. Tek 200 m: 1. Šter 23.8, Tudi tu bomo veliko izgubili, če ne bo nastopil Kovačič in drugi, ki imajo boljše rezultate. Ta miting je le deloma dosegel svoj namen. Akademsko prvenstvo in prvenstvo SK Ilirije Ljubljana, 29. septembra. Na teniških prostorih SK Ilirije so se vršili zadnje dni v tednu in danes teniški boji za prvenstvo srednješolcev, dalje akademsko in klubsko prvenstvo. Akademsko prvenstvo se je končalo le v singlu gospodov, kjer je osvojil prvo mesto Šivic Gustav z zmago nad Bankern Janezom (oba univerza Ljubljana). Prireditev je bila v rokah SK Ilirije in se je je udeležilo 14 tekmovalcev. Finalna partija Šivica proti Banku se je končala v živahnem tempu s 6:1, 3:6, 6:2, 6:0 in je postal Šivic akademski prvak Ljubljane za leto 1935. Double prvenstvo še ni končano. V finale so se plasirali naslednji pari: Šivic - Pušenjak in Banko - Gogala. Stanje te finalne partije je ob prekinitvi 1:1, tretji set 4:4. Г Akademskega prvenstva, za dame ni bilo. Srednješolsko prvenstvo se je igralo med tednom in končalo v soboto: 1. Gogala, 2. Gerzinič, 3. Pevnik, 4. Kosec. Klubsko prvenstvo SK Ilirije je končano le v singlu dam, kjer si je osvojila prvenstvo Potočnik Marta, za. njo pa Svoboda Puci. V damskem utešnem tekmovanju je prva Bizjakova, nato pa Der-novškova. V singlu gospodov je končana za sedaj semifinalna partija Šivic: Dacar, ki se je končala z zmago prvega. Druga semifinalna partija Banko : Truden še ni končana. Zmagovalec iz te partije se bo danes boril s Šivicem za klubsko prvenstvo. V handicap klubskem tekmovanju se je igralo po posebni tabeli g. Nagya. Uspehi so: 1. žiža Pero, 2. Banko Janez, 3. Truden in Močnik. rezerve skupaj skrčile za 1132 milijonov lir Menični portfelj se je v poslednjem izkazu ponovno dvigni! za 371 na 4419 milijonov lir, obtok bankovcev pa je narasel od 14.235 na 14 917 milijonov lir (ob koncu letošnjega juniia je znašal 12.685 milijonov). G©sp©öarslcs vesti - Koiiko imamo upokojencev. Iz statistiki jo objavlja -Penzionerski glasnik« •azvidno, da je v naši" državi GU.402 osnb-iu družinskih upokojencev; od tega šte-odpade na savsko banovino 14.408 upo-ncev. ua dra>>ko 9167. na Beograd 8924, dunavsko banovino 6(>J;>, na zelsko 4793, drinsko 4791. na primorsko 4262, ua mo-Tko 3399. na vrbasko 2234 in na vardar-1971 üd skupnega števila upokojencev 37-013 osebnih upokojencev. 22.925 rod-kih, 440 upokojencev na podlagi držav-d priznanja in 24 uradnikov na razpo-nju. Z3 vse te upokojence znašajo iz-i 1021 milijonov Diu od tega 740 tni-o\ na osebne upokojence. Relativno naj-upokojencev je na področju Beograda, eva in Zemuna, namreč 31 na 10U0 pie-kev V dravski banovini pride na l'!00 hivalcev 8 upok> jencev, v savski, primor-•i zr-t.- ki pc -V •--Jrin.-ki in duna-vski po S ' morav-kj in vrbi,ki <;o 2 in v vardar-Bki t. - Zmanjšanje zlate podlage Italijanske bajki . l<> j novejši izkaz Italijanske banke od ■ -opu-m!-Tu zaznamuje ponovno zmanj-šiii.jc zl-iUh rezerv Ze v prejšnjem izkazu od 10 septembra je bilo izkazano zmanjšane zlate rezerve za 1415 milijona lir, poslednji izkaz od 20 septembra pa zaznamuje ponovni odlok zlata za 228.9 milijona lir, "tako. ia se je zlata rezervi skrčila na 443.4 milijonov. Devizne rezerve, ki so v prvi •-7;Mini septembra ostale nespremenjene na višini 432 milijonov lir, so se v drugi tretjini -krči i e za 14.1 na 417.9 milijona Ur. Od 20. junija, ko se je pričel odtok zlila pri Italijanski tanki. ?o se zlate in devizne zatec, 30. eeptembra. Danes so bili zq-pet znatno večji prevzemi nego prejšnji ponedeljek. Povpraševanj« kljub židovskim praznikom živahno- Večja količina prvovrstnega blaga (ne sicer »Ausstich«) je bila včeraj kupljena in prevzeta na domu pri producentu v Dravski dolini po 29.75 Din. Cene so sicer neizpremenjene, položaj je zelo čvrst. Hmelj« k i tržni nadzornik. Išorze Na ljubljanski borzi sta devizi New York in London danes nekoliko popustili, dočim se je Trst malo popravil V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.58 — 8.68. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.62, v angleških funtih po 233-4150. v grških bonih po 32. dočim so se španske pezete nudile po 5.63. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Škoda nadalje popuščala in je bil za kaso zabeležen zaključek po 357 (v Beo,-gradu je bil promet po 360). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa- Devize Ljubljana: Amsterdam 2963-86 — 2978.46, Berlin 1756.0S - 1769 95, Bruselj 739.90 — 744.96, Curih 1424.22 — 1431-29, London 214.91 — 216.07. New York 4347 51 — Ljubljana 11: šolska ura: Ob lOole^nici Simona Jenka (Dr. Kolarič). — 12: Koračnice na ploščah. — 12-45: Vreme, poročila. 13-" Cas, obvestila. — 13:15: Hladna jesen že prihaja (plošče). 14: Vreme, borza. — 18: Koncert operne glasbe (Radio orkester). 18.40: Vzgojna vrednost pri rode (dr. Stanko Gogala). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Sprehod po Turopolju s pesmijo in besedo. Sodelujejo: g. Vladimir Regallv, pevski zbor »Cankar«, in Radio orkester, vmes plošče. — 22: Ca«, vreme, poročila, spored. — 22.1 S: 7< ples — 22.30: Angleške plošče; Beograd 16.30 Lahka glasba. _ 20: Pester program. _ 22.20: Koncert orkestra.— Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Orkestralen koncert. _ 20: Arije in pesmi. — 20.15: Klavirski koncert — 21: Tamburaški zbor. 22 15: Ples. — Praga 19.30: Vojaška godba. 20.10: Mešan program. — 21-15: Orkester. 22.15: Plošče. — Varšava 20.10: Orkester in solisti. — 21.15: Bachova glasba. — 22.45: Lahka godba. — Dunaj 12: Orkester. 15.20: Pesmi dela. — 16-05: Plošče. — 17.30 Klasične klavirske skladbe. — 20: Pevski kvartet in orkester. _ 22.10: Komorna glasba — 23.20: .lazz. — Berlin 19: Lahka glasba. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 23: Prenos iz Münchena. Moto klub Ilirija pozivlje celokupno članstvo, da se korporativno udeleži pogreba g. Staneta Seuniga danes ob 16. Sestanek ob 15.30 pred kavarno »F.uropo«. SK Mars. Poziva se vse članstvo kluba, da se udeleži pogreba našega pokojnega tovariša in tajnika g. Novaka Janka, ki se vrši v sredo 2. X. ob 17 izpred mrtvaške veže v bolnici. Ozirajte se na navodila odbora snočnje seje. >A Vam mora ICOZO napraviti belo, mehko in Državna razredna loterija je izdelala za prihodnje 31. kolo srečk nov loterijski načrt z znatnimi spremembami. Srečke I. razreda 31. kola so bile dane v prodajo 4. septembra 1935. 1. v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to: I. razred 8. in 10. oktobra 1935. leta. II. razred 5. in 6. novembra 1935. leta. III, razred 10. in 11. decembra 1935. leta. IV. razred 14 in 15. iamiaria 1936. leta. V. razred od 7. do 29. februarja 1936. leta. Гута чгескam za vsak razred je sledeča: ena cela srečka Din 200 ena polovica Din 100.— in ena četrtina Din 50 V V. razredu bo pet premij in to: od 2,000.000.—, 1,000.000.—, 500.000.—, 400.000.- dinarjev. Poleg teh premij bodo večji dobitki in to: 5 po 200.000.— Din lo po lOO.OOO.— Din 10 po 80.000.— Din 10 po 60.000.— Din 15 po SO.OOO.— Din 15 po 40.000.— Din in Veliko število po Din 30.000.—, 20.000.—, 10.000.—, 8.000.— itd. V NAJSREČNEJŠEM SLUČAJU LAHKO ZADENETE У V. RAZREDI SPREJMITE ŠE DANES TO SIJAJNO PONUDBO Ce *e želite rešiti zajedalcev, razširjenih znoj-nic in drugih nedoetatkov in dobiti divno novo kožo, potem si nabavite ie danes tubo kreme Tokalon bele barve, ki oi mastna. Ta krema vsebuje predelano smetano ia oljčno olje ter druge izredne sestavine, ki oevežujejo kožo in io napravijo belo. Zajedalci izginejo, razširjene '.nojnice se zožijo, najtemnejša ia najodpor--.ejša koža pa postane mehka in bela. Čudili , te boste ogromni izpretnembi, ki bo naeto->ila v enem dnevu ali dveh. V enem tednu i se bodo že vsi Vaši znanci divili Vaši i veži in svetli pohi. Uspeh vsake tube < obiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju. z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno »ri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. je zajamčen. Če niste popolnoma zadovoljni z rezultatom, pošljite tubo direktno na naslov Hinko Mayer i drug, Zagreb, Praška «1. 6, pa Vam bomo tako? povrnili dvakratno kttono ceno. Pobližnja nav< . J I »JUTRO» St. 227 6 Tanek, 1. oktobra 19,35 (peßCo btvarbtva v (Х§гШ Temperature do 70 stopinj v peščenih pokrajinah brez vode Posvetovanja pri DN v Ženevi Ppsebni dopisnik ameriške agencije »United Press« Webb Miller, ki je pride-Ijen italijanski Vojski na abesinsko-eritrej-ski meji, piše: »Avanti!« Samo ta Mussolinijeva beseda bi zadostovala, da ee spravi v gibanje naj. večja, najmodernejše opremljena vojska iz za svetovne vojne. Največja armada, kar so jih v dolgi dobi delitve črnega kon tinenta evropske države poslale v Afriko, čaka samo na povelje »naprej«, da se za-vihti na visoko planoto Abesinije. Ta vojska čaka zdaj robu danakilske puščave, »pekla stvarstva«, ki je eno najbolj divjih ozemelj na našem planetu in leži 70 m pod morjem V tej puščavi, kjer ni niti kapljice vode in v kateri sta edina belo-kožca, ki sta doslej hodila pp nji, ugoto. vila temperaturo do 70 stopinj, žive da-nakikski divjaki, ki še danes zažigajo ogenj z drgnenjem lesa ob les. če zalotijo na svojem pzemlju tujca, ga napadejo in usmrte. Na jugu, v Somaliji, stoje čete generala Grazianija. Pred njim se razprostira na stotine milj divje goščave. Tudi ti kraji во brez vode. Tukaj, v bližini Ogadena, se pripravljajo vojščaki črnega cesarja na obrambp Hararja. Na teh puščavskih tleh pa mrgoli danee tudi dvestotisoč ogorelih italijanskih vojakov в tropskimi šlemi in visokimi škornji, kakršne morajp nositi vsi jezdeci kamel zaradi varnosti pred ugrizi » ladij puščave«. Kamele namreč sil no kolje mrčes, zato grizejo z gobcem besno okrog sebe in jezdec mpra biti zavarovan proti tem ugrizom z dobro povito nogo. Ti moderni meharisti, kakpr jih imenujejo afriški domačini, so oboroženi z najmodernejšim orožjem Imajo strojni, ce, tanke, oklopne avtomobile radlio na kratke valove, letalce min, gorsko topništvo in priprave za plin, na stotine bombnih in lovskih letal ter velike množine bodeče žice in ročnih granit. Pota ob italijansko—abesinski meji So nenavadno živahna Po njih se vijo neskončne procesije in karavane z vozovi, ki peljejo municijo in živila. Ob strani teh karavan pa vidiš neskončne verige mez gov, ki jih poganjajo gonjači z bodi k astmi gorjačami. Mezgi vlečejo pr0vijant in »o jih za to delo prignali v Afriko 3.500 km daleč. Da ne bodo umirali od žeje Italijanska ekspedicijska armada je mo. rala vse, kar potrebuje za evoj afriški pohod, pripedjati skozi Sueški prekop. Tovore sp-morali najprej izkrcati v Maseaui, ki je znano najbolj vroče mesto na evetu. Tam doseže temperatura v senci 4-7 stopinj. Napol nagi težaki delajo lahko samo Po 4 ure zjutraj in štiri ure zvečer, čez dan je spnce tako vroče, da ne morejo delati, üato pridejo na delo ko se znoči in prenašajo tovore ob svitu žarometov. Ne da se pppisati, kaj vse во morali Italijani spraviti na 2500 m višiae. Vojaštvo, municijo, živali, pšenico in moko, riž, testenine, olje, zmrznjeno meso, sadje, vi. no, celo seno in vse potrebno za popravila vozil. Vlekli so kot živina. Ро'юЬае ov.re so morali premagati tudi v Mogadischu. In še ni kpnec tega prometa: dan na dan ee izkrcavajo tisoči in tisoči na italijanskem nabrežju, zaloge se kupičijo neprestano- V Massaui je časih zasidranih do 35 parnikov, tam je stalno zaposlenih 1500 pristaniških delavcev, ki delajo dan. in noč Njih največji dosedanji uspeh pomeni izkrcanje 4Le VoTage« objavlja zanimiv članek svojega dopisnika iж Addis Abebe. Veebira članka je razgovor z abe-sinskim vojakom, gariistpni Laile ЗеааИ. ja. O italijansko-abesinskem konfliktu je bil vojak črnega cesarja dobro poučen Vedel je natančno za vzrok obojestranske nape. tosti ter so ga tudi poučili o angleško-italijanskih nasprotstvih na črnem kontinentu. V zemeljepisnem pogledu pa je bil gardist zelo slabo podlkovan. ženeva, je dejal, leži blizu Londona, in to je tistp, kar jezi Mussolinija zaradi Društva narodov. I Predsednik italijanske vlade bi namreč hotel imeti Društvo narodov blizu Rima, ne pa tik Londona O Hitlerju je dejal gardist, da je to neki general iz svetovne vojne, ki se je dal izklicati za nemškega cesarja. Mož je Žid in velik sovražnik krščanstva. Na vprašanje, kaj ve o Rusiji, je gar. dist povedal, da leži Rusija na robu Evrope. Njeno ljudstvo je boljševiško, njena vlada pa takšna, kakor je ni nikjer drugje na svetu. Na vprašanje, kdo vlada v Rusiji je dejal Abesinec: »Negus Stalin«. Anglija se utrjuje Francoska vladi je izjav'la, dta ne bo vit žila nobenega protesta »n izzvala nobene preiskave zav ^Јо zasedbe njenega otoka Šejka Saida v morskem prehodu Bab-eLMandebu po angleških mornariških četah, o čemer sroo že poročali Otok je pusta pečina, ki ima samp pomen kot etrategična točka med Adenskim zalivom in Rdečim morjem. Moderna bate rija bi mogla od tam obstreljevalti obe obali in zapreti ladjam pot. Res ppročajo, da so angleške čete pristale na otoku z več velikimi ladijskimi topovi, ki Ы bili sposobni obstreljevati eritrejsko pbalo. Francoska lastninska pravica do tega otoka je malo sporna. O tem je izjavil Quay d' Orsay sledeče: Otok pripada na zemljepisnih kartah «sicer Franciji, ki pa ne mp_ re uveljaviti svojih lastninskih pravic, ker ni otoka nikoli tudi formalno prevzela v last. Pred sto leti &o se skušali na njem naseliti neki Francozi, odtlej pa ni bilo na njem nobenega Francoza. Anglija naj stori z otokom, kar hoče, Francija se za to ne briga. Streli na sodišču Konec prošlega tedna se je primeril v prostorih deželnega sodišča v Gradcu nenavaden dogodek. Pred sodiščem se je moral zagovarjati neki Franz Geiseder zaradi skrunitve grobov. Mož je bil do obravnave na svobodi. Med zaslišavanjem je je nenadoma potegnil iz žepa samokres in začel streljati na sodnika Presingnerja, ki je vodil obravnavo. Streljal je tudi na državnega tožilca dr. Huberja, ki ga pa ni ranil, dočim je šia krogla sodniku Prestn-g er ju skozi mečo na nogi. Ko je streljal na sodni dvor, je obrnil revolver proti dvema pričama in ranil ravnatelja Pfeifferja ter Emilijo Pechaceko. vo, slednjo s strelom v trebuh. Na koncu si je pognal še sam kroglo v glavo. Ranjence so morali odpeljati v bolnišnico, kjer je atentator podlegel poškodbi od lastne roke. 18 novih lednikov V Srinagar se je vrnila odprava holand. äkega raziskovalca Visserja, ki je tri mesece raziskoval severno stran gorovja Ka. rakarum. Visser je posvetil posebno pozor, nost doslej neznanim ozemljem med rekama Nubro in Shyokom ter je izsledil v teh krajih osemnajst novih lednikov. Ogromen demant Pariški listi poročajo iz Rio de Janeira, da so odkrili v bližini Uberabe ogromen demant, ki tehta 488 karatov. če je vest listov pravilna, je to največji dement na svetu. Vehib paša ima v abesinski vojski eno najvišjih poveljniški^ mest. Svoj čas je branil Dardanele proti angleškim napadalcem Pasterizirano mleko Na Angleškem pretehtava ta čas znana časopis >Nature« prednosti in pomanjkljivosti mlečne pastirizacije. Gotpvo je, da temeljita pasterizacija uniči vse infekcijske klice, ki se drugače prenašajo z mlekom n. pr. klice tuberkuJpze, škrlatinke, davice in legarja. Pomanjkljivost modernega razdeljevanja mleka je ta, da ga prevažajo često v velikih posodah, kajti po-tem zadostuje majhna količina inficira-nega mleka, ki so ga Po Pomoti vlili v posodo в pasteriziranim mlekom, da postane vsa velika količina nevarna za zdravje. Drug velik nedpstatek je ta, da pasteriza. cija uniči vitamine in oslabi učinkovitost kalija in fosforja ter zmanjša redilno vrednost mleka. Otrokom, ki jih hranijo samo z mlekpm, je zato potrebno dajati vitaminov in rudninskih &olj še posebej. Šahovski dvoboj med dr. Euwejem in dr. Aljehinom se ne bo začel šele 8., am. рак že v sredo, 2. oktobra. Prvo in drugo partijo bosta igrala tekmeca za naslov svetovnega mojstra v Amsterdamu, ostale pa v Eindhovenu in Delftu. Zmagal bo tisti, ki dobi šest iger. Oba tekmeca imata tudi sekundante. Sekundant dr. Aljehina je madžarski velemojster dr. Maroczy, Sekundant dr. Euweja pa češkoslovaški prvak Flohr. Poleg njiju dveh bo prisostvovala dvoboju še posebna delegacija svetovne šahovske zveze. Dr. Aljehin je obhajal pred kratkim 35 letnico, odkar se je posvetil šahovski igri. šahist je postal čisto slučajno. Domači učitelj njegovega starejšega brata, ki je pripravljal brata na maturo, je dal Aljehinu prvi poduk v šahu. On je tudi odkril, da je dečko nadarjen za to igro. Ko je bilo Aljehinu 12 let, je igral že precej dobro, s 16. letom se Je udeležil vseruskega turnirja in je prejel odlikovanje za svojo igro. Dva meseca pred svetovno vojno se je vršil v Petrogradu mednarodni šaho--ski turnir. Takrat je bil Aljehinu 22 lo in je dosegel tretje mesto poleg dr. Ls skerja iij Capablance. Po turnirju je odri nil k vojakom, na bojišču je bil ranjer ter zaradi invalidnosti premeščen v zunanje ministrstvo. L. 1920. je dosegel pri ša hovskem turnirju v Moskvi prvo nagrado. Posrečilo se mu je, pobegniti iz Rusije in priti v Pariz, kjer se je dal naturalizirati. Na Sorboni je študiral pravo. Ta študij je usposobil Aljehina za to, da piše za ameriške liste poročila o senzacionalnih pro. cesih. Dr. Aljehinova žena je Američank,. Aljehinov nasprotnik dr. Euwe je po po-klicu docent matematike. Igral je prvič 1 1921. na Dunaju, kjer je dosegel drug-mesto poleg Sämischa. L. 1927. je prvi nastopil proti Aljehinu in je izgubil tum 2 :3, petkrat pa je remiziral. Na šaho»' skem turnirju v Curihu 1. 1934. je poka/, dr. Euwe lepo zrelost, zato je zdaj popu noma na mestu ugibanje, kdo bo zmag." jurist Aljehin ali filozof Euwe, doktor rimskega prava ali doktor matematike?. Nova zlata žila Rudniški inženjer Hans Pirow je našel, kakor javljajo iz Kapskega mesta, novo zlato žilo, ki je izredno izdatna, žila teče vzdolž meje Whitewarranda v Transvaalu, najdonosnejšem ležišču zlata na svetu, leži pa zelo globoko, namreč kakšnih 3500 m pod zemljo, torej 800 m pod najglobljim sedanjim zlatim rudnikom. Pirow ceni izdatnost zlate žile na 200 milijonov ton rude in sodi, da je vredna kakšnih 250 mL lijonov angleških funtov. Angleško stratosf erno letalo Angleški listi poročajo, da bo v kratkem gotovo angleško stratosferno letalo, ki ga je naročilo angleško vojno ministrstvo v Bristolu. Stroj, ki bo poganjal letalo v višino, bo razvijal brzino nad 500 km na uro in letalo se bo z njim lahko dvignilo v višino 15.000 m nad zemljo. i abesinskega cesarja Dragi kuharski recepti Lastnik nekega elegantnega restorana v Parizu je izdal 25.01Ю fr., "da je dospel do desetih, doslej še neobjavljenih kuharskih receptpv slovitega gastronoma Bril-laLjSavarina. Ta visoka cena, najvišja menda? kar so jih kdaj plačali za kuhinjske recepte, se je restavraterju izplačala, kajti poskrbel je, da je javnost zvedela za ta kup in sedaj je njeguv lokal vsak dan prenapolnjen z gosti, ki si žele ree dobrih jedi Nordenskjöldovo znamenje v Arktidi Sovjetski ledolomilec »Jermak » je odkril ob rtu Vega znamenje, ki ga je bil tja postavil Nprdenskjöld na ev0ji sloviti prvi poti z ladjo >Veg0« iz Atlantske, ga v Paoifični ocean skozi Severno morje. Našli so tudi Nordenskjöldovp pošto. To in pa spominski steber z napisom, ki se je na njem dobro ohranil, je ledolomilec vzel в seboj, da se shrani v leningrajskem arktičnem muzeju. Na mesto stebra so postavili kovinsko ploščo s primernim napisom. VSAK DAN ENA Na pariškem buljvaru je stopil k Ros-siniju neki tujec in mu izrazil z navdu. šenimi besedami svpje veselje, da slavnega mojstra končno vidi. Rossini se je zasmejal: »Seveda, le pglejte me dobro, kolikor hočete. In če vam dela veselje«, s temi besedami se je postavil pred tujca z vso mogočnostjo sv0. jega telesa, s lahko napravite okrog mene majhen izlet«. Velika morska želva V zalivu pri Policastru hlizu Napolija so vlovili, kakor poroča italijanska «Stampa», velikansko morsko želvo ki tehta šest centov in meri v dolžino dva metra, žival eo izročili zoološkemu zavodu v Napoliju, kjer so izjavili, da živi ta žival navadno v tropskih morjih. Od leve proti desni: Kehiazmač Takle Markos, minister za promet; Belaten Geta Sahle C e d a 1 n» minister za prosveto; Fitanrari T af e s a Hapte M i k a e i, ministerza javna dela; Cahafi Tizar VoldeBnfe, čuvar cesarjevega pečata; Belaten Geta Hern Volde S e I a s i e, minister za zunanje zadeve; AfenegusAtnafe, minister za pravosodje; Bedžiron Selasie Katanija, minister za finance ter Ligaba Hapte Mikael, minister dvora »Reci moji »To, da d ti najbolj imponira n/ evoje slike !< (»Irdene Tegn< »JUTKU» Št. Z27 T -Ћхгек, 1. oktobra 1935 TOPOVI GRMIJO... NA MANEVRIH OD 1755.-1^35. LETA Naša narodna vojska je dokazala popolno pripravljenost Južna vojska pričakuje napad glavne armade s severa В reko, 28. septembra. Rano je posijalo sonce. Razveselili so se gia tisoči nadih vrlih junakov, ki so prespali •o noč v dežju in viharju pod žatori. Po dežju in megli krasen jesenski dan, poln vedrine in sonca. "Veselje nad spremembo vremena se ;e zrcalilo tudi na obrazih šte-.Ilnih generalov in štabnih častnikov, ki so prenočeval: r sosednem hotelu »Jugoslaviji«, Namen maaevrov ; Nekaj pred osmo uro smo se odpeljali v spremstvu štabnih oficirjev kapetanov Vu--anoviča in Petroviča, ki eta dodeljena novinarjem ko- voditelja in zastopnika štaba roditelja manevrov, generala K rs tira. Ceste -> pošteno blatne, pa nič ne de. Točno ob ••-s mi h nas sprejm« načelnik štaba brigad ni ■■neral g. Velizar Antič v svoji delovni sobi. .'demo za delo mizo pod ve V ki operacijsko karto, pojejo no z .rdečimi i n bel,im i zastavicami. Po presrčnem pozdravu nam general razloži f vrh o sedanjih velikih manevrov. ki so po številu sodelujočih čet največji, . kar jih je priredila do sedaj jugoslovenska "vojska. Уапк-п manevrov je čim boli vera« predstaviti vojne operacije na terenu. Vodi ' jih voditelj mauevrcv. ki daje sleherni dan '"gotove naloge taktičnega in strategičnega enačaja poveljnikoma obeh nasprotnih si skupin, katerim so prideljeni posebni eod-• niki. ki objektivio ocenjujejo, v koliko so te skupine prav; no ali nepravilno izvršile dene jim naloge. Funkcija sodnikov odgo-, varja v bistvu r vultatom nasprotnikove akacije v primeru vrine. N'ihova naloga je določevati. koliko vojakov in vojnega materi-rjala je propadlo zaradi prot;akciie na«prof-•"nika. Obenem pa zb.rajo tudi ves materijal '"'taktičnih in stra'egičn:h izkušenj, ki se po-javkajo v teku manevrov -Na podlagi velike operacijske karte nam general Antič pojasni etrategieno stanje na 'manevrskem tereni Zamisel manevrov je, »loa i' močna severt-a ,yoj?ka zasedla želez-. giško križišče v Vlnkovcih in da prodirajo ,-,pjeni odredi v smeri proti Savi preko vasi Privlake. kjer se nahaja že njena rezerva, in preko Bošn.iaJcovcev, kjer je njeno jedro, do vasi Vrban e. kjer se nahajajo posebno brzi odredi kot avantgarda. Severno «ojsko predstavlja skoro popolna divizija v vojnem sestavu, ki jo tvorijo: trije polki pehote po št ri bataljone, vsak e četo težkih strojnic, četo za vzdrževanje zveze, pionirskim vodom, bolnfersko četo, vojno komoro. Dalje so v sestavu te divizije štirje divizjoni arti-. Ijerije vseh kalibrov, od poljskih topov in havbic do najtežje ariilierije s pripadajočimi protiletalskimi baterijami. Poleg tega še en polk konjenice z bataljonom kolesarjev, posebni pontonirski bataljon, bolničair-ske čete s poljskimi bolnicami, eskadrilja letel za opazovanje in vodstvo topovskega ognja in za bombardiranje, mesarska četa, skladiščna četa z oddelkom pekov. Vse te vojne skupine so sestavljene iz vojaških odredov skoro iz vseh armijskih oblasti. Južni odred, ki ima nalogo braniti prodiranje severne vojske v Bosno preko Save je številčno mnogo šibkejši. Tvorijo ga pehotni polk približne vojne formacije, artiljerijski polk, sestavljen iz dveh divizjonov. protiletalske baterije, konjeniškega eskadrona, letalske eskadrilje in avto kolone ter z vsemi pripadajočimi etapnimi formacijami. V obeh odredih sodeluje nad 30.000 mož. — Vojne operacije se prično točno ob 12. uri v noči med 28. in 29. septembrom. Po tem stvarnem uvodu generala Antiča je vstopil general Krstič, ki je voditelj manevrov ter poželel, da si ogledamo vse trupe in vse vrsta orožja, ter o vsem tem obvestimo javnost objektivno in stvarno: »Jugoslovenska vojska ne potrebuje nobene pretirane hvale in poveličevanja. Ona je vojska naroda kmetov in delavcev in ima kot taka vse značilne poteze teh osnov svojega človeškega materijala.« Po skoro enournem razgovoru z generaloma Krstičem in Antieem smo si ogledali poslovanje štaba voditelja manevrov, ki je nastanjen v stari brčki pontoni.rski vojašnici. Okoli glavnerra poslopja, v katerem je operativ!: oddelek, ki vodi vse manevrske strategičue in taktične operacije, se nahaja celo šuma večjrh in manjših saborov. v katerih so nameščene: štabn« posta, telefonska centrala, radiiska oddaina in sprejemna postaja, adiutantski oddelki, električna centrala in razna štabna poveljstva. Po obsežnem prostoru, sredi katerega parkira nad SO osebnih avtomobilov, vlada kai živahno življenje. Prihajav> in odhajajo častniki in ordonamci na konvh, peš, v avtomobilih, s kolesi, motociklji. Nad vs°m tem. na videz brezcilinirn vrvenjem pa vb da volja in Povelje voditelja manevrov generala Krstiča. k,i daie smer m tok vsem operacijam od Vinkovcev do Tuzle. Qäfiod »a Odpeljemo se na teren nreko mostu čez Savo do posta ji с e Gum;e. kjer so pionirji pod vodstvom inženjerske?:Ti za nio šum o prošenj ter prejeli še več obliub vs°h mogo";h iz.voljenih in neizvoHenih гк^'япчк'Ь kandidatov, je hib zd?i zgrajena г?? noč Ko smo dospeli na c°sto. so vršili pionirji ravno zaključna dela ter že zakrivali pogled ря ee-s*o z veiami. da bi ie letale? tnzlanskera odreda ne opazili pravočasno. Človek bi pričakoval. da bo dp fantje. k' jih je okoli dve abo. TTo tri'eb 'tnoh in nc^eh te~\-nrra dela izmučeni, molčeč, če že ne slabe volje. A Čpprav so zgradili kilometer roti v treh dn0h, za kar чр računa pri običajnem grajen iu pest deset dni dela. so veselo nrepe-vali ter nemilo pretegovali več ton t°žk? valjar, kateremu je normwnl še ve^H ir>mi val'ar. Drug; oa so med šalam' zvi jali te?ke fa=ine za utrditev rampe velikega ponton- skega mostu, ki ga bodo zgradili čez Savo, kadar pride povelje. Pionirjem H je pot z zagorelih čel. Pri delu jim ročno pomagajo tudi častniki, ki se v poljskih šaj,kačah ali s čeladami na pogled skoro nič ne razlikujejo od preprostih redovov. Na povratku v mesto srečam našega generala Sloveша g. Rupnika. ki me ves nasmejan pobara, v kaki funkciji se potikam po češpljevem Brčku.Kot načelnik armijske-ga štaba skopske armade je dobil pr.i sedanjih velikih manevrih odgovorno funkcijo sodnika pri štabu voditelja manevrov. Rup-ni-.k slovi kot eden naših najboljših generalov. na katerega smo Slovenci lahko ponosni. ko čujemo stare srbske frontne generale, kako govore o njem. Skozi slavonske gozdove Komaj smo dobro pokosili.' že nas je s pakiral v avtomobile neumorni, simpatičnr vodja kapetan Vukovič, ki ima z novinarsko desetnijo časih večje križe in težave, kakor komandant kompletnega tuzlanskega polka, ki je sinoči javil, da se od vseh tisočev na orožne vaje vpoklicanih vojnih obveznikov ni niti eden neopravičeno odzval. Brez dveh zamudnikov hitimo čez savski most, zakrčen od vojaških kolon, stopaj oči h proti jugu. dodeljenih tuzlanskemu odredu. Mimo nas se vrstijo kolone pehote. Mladi fanitje, vmes pa tudi že resna lioa rezervistov, ki med šalami gurajo dalje svoje mezge, otovorjene z infanterijskimi topiči in lahkimi strojnicami. Več ur marša že imajo za seboj, pa se nam smejo v avtomobile, Češ da bodo oni p><-> teh poteh prišli dalje, kakor mi z vehiklji. Ni vrag. menda imajo prav! Pot nas vod.: skozi prostrane slavonske hrastove šume. kjer so časih pele sekire naših Notranjcev. ki so hodili sem doli drvarit. Šum je še toliko, da bomo lahko doživeli kake nove Našice. kar «i menda najbolj želi kolega Gojkič, ki sedi že šesti mesec v Osi- Skoro 200 let stara, izkušnja, združena z najnovejšimi odkritji v znanosti, je ustvarila novo belo penečo se pasto za zobe, v modro-belih progastih tubah. Je izrednega okusa in napravi zobe že po kratkem času snežno bele. Poskusite tudi Vi še danes! Tuba po Din 8.— Tuba po Din 12-- jeku kot posebni poročevalec in prejema za to lepo dnevnico, da pravijo grdi jeziki: ч*п je edini v našički aferi, ki je pošteno zaslužil svoje tisočake. V vasi Drenovcu taborijo zadnje zaščitne čete južnega odreda. Zdaj je v taborišču še prav veselo in živahno. Na cesto odmeva prepevanje vojakov, ki pa bodo že čez nekaj ur podrli svoj tabor in zajahali virance in e karabinko v rokah branili vsako ped zemlje pred prodirajočo nadmočno severno vojsko. Prehajamo v območje čet severne vojske. V malem gozdičku poleg postaje Vrbanje se je utaboril brzi odred severne vojske, sestavljen iz konjenice in kolesarskih čet. Taborišče je tako spretno skrito v gozdu in sleherni šator tako dobro zakrit z vejevjem, da smo skoro zavozili z avtomobilom v šator poveljnika brzega odreda severne vojske, generala Jevtanoviča. ki nes je sam vodil po taborišču. Pri vhodu v taborišč« je njegov šator s poljsko posteljo, šator kanti-neria, ki prodaja vse do dinarju, kavo. čaj, mleko, božo, limonado, sir in slanino. Poleg njegovega šatorja so se uteborili kuharji s poljskimi kuhinjami. Iz kotlov je-prijetno zadišalo po slanini in fižolu. Ali ne bi po-kusili gospoda? Zal, ni časa! V štabu severne vojske Brčko, 29. septembra Kpnjeuiki so se skrili s taboriščem sredi gozua, a kolesarji so razpeli šotore na Polju sredi koruze in razvrstili v vode svoja močna kplesa. Bili so ravno pri večerji, ko smo jih Posetili. Pozdravijo generala Jevtanoviča. Mirno nato nadaljujejo večerjp m delo- Največ posla še imajo mehaniki, ki krpajo preluknjane gume. Pritožujejo se na slabe ceste, spominjajo se ob tem slovenskih cesta, kjer so bili v bataljonu podpolkovnika g. Jakliča. O njem pravijo: »To vam je človek, ki ga n; ugnati. Da bi njega videli, kako vozi kolo! Kaj smo mi proti njemu.« Na zemljo je že legal mrak, kp emo šklepetali z našim Puchoin, ki ga klub njegovi starosti (saj je zagledal luč sveta že 1. 1912) odlično tera. naš šofer Mehmed^. doma ftekje od Tuzle, buči sicer ne gore, ampak priznati mu -tttorarrio, da ga je do. bro .i-doteral« in -da^a stewaekih-ceetah prav tako dobro odreže, kakor kak ministrski »Packard«. Ob-Tobu ceste srečujemo ppsameene skupine Vojakov z mezgi. To vorijo v taborišča v gozdiščih kruh, drva-seno. Skoro vse obcestne šume so polne taborišč pehote, ki je razpela tu svoje ša t/эте ter čaka na nadaljnja povelja, da prične z ofenzivo proti jugu. Nagla reparatura je vredna več kakor vse slabe ceste Prirppotali smo do Bošnja-kovcev, tipičnega slavonskega sela, kjer so pa tu.di, kakor v vsej Vojvodini najlepše hiše in najčednješe napravljeni ljudje, švabi. Vse kaže, da je za te vaščane prihod vojske velik praznik. Skoraj pred sleherno hišo stoje žene, dekleta, m^žje. Modrujejo o vojski, ki je že šla tod, ali pa je nastanjena po skednjih in dvoriščih. Glavno bese do imajo stari frontniki, ki strokovnja. škp razlagajo etrmečemu ženskemu svetu in zvedavi mladini posamezne rodove orožja V znamenju narodnega kola Ljudi je ves več. Naposled mora ustaviti našo Meho sredi ceste: srečamo transport volov, namenjenih za vojsko- Zle. zenio iz avtomobilov in krenemo peš do štaba poveljnika severne vojske, divizij-skega generala 2ivka Stanisavljeviča, ki je bil pred leti brigadir v Mariboru- Pred štabom je kopa mo toči ki isto v, kolesarjev, osebnih avtomobilov in jezdecev, čakajo na povelje o pričetku sovražnosti, ki ga bodo dostavili po najbližnji poti svojim poveljstvom. Iz male hišice, kjer se je nastanil štab severne vojske, prihaja nasmejanega lica general Stanisavljevič ter nam pripoveduje dosedanji potek operacij. Vse čete So točn*) ob določenem času dospele v svoja bivališča Narod jih je pozdravil tako prisrčno, kakor tega ni pričakoval niti največji optimist. Izkazalo se je spet, da je domoljubno čuvstvo našega seljaka kljub vsem strupom, 6 katerimi ga zastrupljajo izvestni krogi, globoko vkore-ninjeno v njem in da instinktivno čuti povezanost s tp državo in z njeno hrbtenico — našo vojsko. Ni se redko primerilo pri teh manevrih, da so prihajali posalezni kmetje k častnikom v taborišče, kjer spe skupaj z vojaki ppd šatori, ter jim ponujali svoja stanovanja, češ: noči 6o hladne. Vsi 6o tudi enodušni v tem, da bi bilo potrebno, da pride vojska večkrat med na-rpd, ki jo želi videti in spoznati. V teh krajih je dobil Maček lepo število glasov... V družbi častnikov iz štaba se ustavimo sredi vasi, kjer igra na travniku vo_ jaška godba. Okoli nje je zbrana velika množica naroda, otročad pa se je zrinila med nogami muzikantov kar v sredo god. be, kjer gleda dirigenta, občuduje bobnarja in činelista. Malo stran od godbe pa plešejp fantje in dekleta kolo- Pome. šani so vsi. Dekleta z živo rdečimi ruta- mi. fantje v modrih pletenih suknjičih in lepo vezenih srajcali, prepros-ti vojaki, vmešajo se oficirji in siednjič novinaxji. Žal nas naš komandan^ Vukovič kmalu žeue dalje, ogle-tati moramo skladišča >ko. more-t,1 20.000 hlebov dnevno Že od daleč nas poščegeta v rios prijet ni v0nj -svežega kruha. (Stojimo pred Poljskimi pekarnicami, ki so razvrščene v dolgi vrsti pod ogromnim šatorevm. Pred to pekarno se mora skriti še ljubljanski Kavčič in z njim še drugi, čeprav mesijo testo kar s stroji. Na desetine belo oblečenih pekov mesi, smet« testo ter ga meče v neskončno vrsto nečk, ki romajo iz dneva v noč v peči. Sleherni dan .napečejo 20.000 hlebov. O, že dolgo m' ni teknil kruh tako dobro, kakor komis, ki.' sem. ga glodal ha povratku »domov.« Sedeli smo Pri večerji, ko so pričeli pred hotelom na vso moč ropotati motorji avtomobilov in motocikljev. Naš tretji mentor kapetan Todorovič, ki se znajde prav tako dobro v slikanju karikatur, kakor V nerazumljivih skrivnostih vojne strategije se vrača z listom papirja. Vojno povelje: »Sovražnosti So izbrutmile^. Ples se je pričel- V taboriščih gase ognje, straže pomnožijo. Odrejajo izvidnice, da pregledajo teren in preprečijo morebitna iznenadenja. Ni potekla ura in trideset tisoč pušk je bilo pripravljenih, da sleherni trenutek za-Pojo svojo pesem med reglanjem strojnic, basi ran jem težkih minonoscev in grmenjem težkih topov. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. 1. oktobra, torek: Kralj Edip, Kameni, ti gost. Otvoritvena predstava sezone 193.5-36 Red A. 2. oktobra, sreda: Direktor Čampa. Premiera. Red Sreda. 3. oktobra, četrtek: Med včeraj in jutri. Premiera. Red četrtek. Danes otvori slovensko Narodno gledališče svojo sezono 6 klasično tragedijo Sophokleja, i Kralj1 Edip«, kateri sledi Puškinov poema -Kameni-ti gosti- Izredna družnost obeh komadov obeta, da bo otvoritev dramske sezone dosegla svoj višek, katerega bo podčrtalo sodelovanje oper. nega orkestra z odgovarjajočo glasbo genijev kakor sta Beethoven in Mozart. Slovensko občinstvo ima priliko, da pokaže ob tem večeru, ki je povsem slavnostnega značaja, svojo kulturno višino, ter doka že z razprodanim dramskim gledališčem, da ceni svojo slovensko dramo, svoje slovenske igralce in 6lovensko besedo- K otvoritvi nove gledališke sezone. Na. slovno vlogo Kralja Edipa, s katerim otvori Naradno dramsko glegališče sv0jo letošnjo eezono, kreira g. Ivan Levar, glavno vlogo v Puškinovi poem.i »Kameniti gost.-, Don Juana, pa novoaugažirani član naše drame g. Bojan Stu.pica. V ostalih vlogah v »Edipu« nastopijo: ga. Marija Vera kot Jokasta, g. Kralj kot Kre0n, g. Skr-binšek — Teirezias, vloge »Kamenitega gosta« pa so v fpkah gospe, šaričeve — Dona Ana, gdčne. Bol ta rje ve — Laura, g. Cesarja — Leporello itd. Predstava se vrši za red A, ker hoče uprava Naradnega gledališča od vsega začetka zadostiti abonentom, to je onemu delu občinstva, ki se zaveda, da se nahaja Narodno gle. dališče v težkih prilikah. Se se lahko abonirate v Narodnem gledališču. Sedežev in lož je dovolj na raz Polago. Prijave sprejema pisarna gledališke blagajne v dramskem gledališču dnevno -od 9. do pol 13. in od 15. do 17. ure. Opozarjamo na nizke cene abonma-na, ki se plačuje v desetih zaporednih mesečnihh obrokih. H. E. Werner: 31 mr.Thorsten hoče bo!! »Naš prijatelj Jaffe je videti zelo zmagozavesten,«je dejal in se pomembno ozrl proti baru, kjer je ždel ravnatelj francoske konkurence na stolcu in se k-epčal s šampanjcem. »Podjetnost ga bo i;e še minila!« Thorsten je pihnil nekaj umetnih kolobarjev v zrak. »Ko se seznani z mojim najmočnejšim adu-tom v tej igri, mu ne bo ostalo drugega, kakor da položi orožje!« »In kateri je ta adut...?« se je radovedno oglasila Regina. »Na žalost imaš navado, da nas odpravljaš samo s polovičnimi namigi, papä.« «Mda — ker dodaj še nisem vedel, kako naj iskoristim svoj dokaz. Toda razgovor, ki sem ga imel prejle v svoji sobi z Jaffe-jem, je vse odločil. Zdaj lahko v božjem imenu zveste, kar bom jutri na konferenci t rut ta tako in tako vsem naznanil.« Zadovoljno se je zasmejal, se naslonil nazaj in potegnil vinski kozarec bliže k sebi. »Kaj pravite, Fabricius? Posrečilo se mi je dobiti v roke pismo človeka, ki je izdal našo formulo Jaffeju!« Z zavzeto, prepadeno kretnjo je doktor odložil svojo smotko na pepelnik. »Kaj imate?« »Pismo, dragi človek! Na žalost je brez podpisa, vendar nam bo pomagalo odkriti izdajalca! Treba nam je namreč samo primerjati rokopis s pisavo vseh naših ljudi, pa bomo...« »Vraga!« Fabricius sn je kar po domače udaril z dlanjo po stegnu. »To je pa гез —- re. ?aj ne vem, kaj naj rečem! Rokopis — i seveda, to ie zanka za Malopridneža. Rokopis — pismo — da, to je najboljši dokaz, da je 'igral Jaffe nesnažno igro.« Ves iz sebe je bil nad nepričakovano novico. V obrazu se mu je bliskalo i;n drgetalo. »Zdaj je treba samo še dobiti pisave naših ljudi.« »Nikar tako na glas,« ga je posvaril Thorsten. »Pomislite, da nismo sami! Najbolje bo, da nehamo govoriti o tej stvari.' Lahko bi kdo vlekel na uho — saj veste, kdo je razen nas še tu v obednici! Govorimo kaj drugega!« Hitro je prijel za kozarec, ga vzdignil in se ozrl po navzočnih: »Na zdravje —!« Vsi so mu odzdraviß. »Godba pa izvrstno igra!« je zdaj rekla Regina im s.e ozrla na plesišče, kjer se je bilo nabralo nekaj več dvojic. «Človeka kar mika...« Wessentin, ki je sedel zraven nje, je odstavil svoj kozarec in se privzdignil s stola: »Če smem prositi, Miss Thorsten...« Smehljaje se je vstala in se oprijela njegovega komolca: »Zelo ste ustrežljivi!« Thorsten je gledal za njima, ko sta stopala med mizami proti plesišču. Nejevoljna guba se mu je bila zarezala v čelo. »Ali si ne bd hoteli tudi vi zaslužiti enake pohvale, prijatelj?« . je tiho rekla Glorija. Mahoma se je obrnil. Radost mu je blisnila v očeh. »Ce se zadovoljite s starim človekom —« »Pa ne da bi lovili komplimente?« je smeje se odvrnila. j «Upam, da zmorete še kaj več kakor ta foks, ki ga godba pravkar začenja!« Thorsten je bil že vstal Sn ji ponudil komolec. Njegov vedri pogled je ošinil Fabridusa, ki je bil vnovič napolnil izpraznjene kozarce in je zdaj veselo ogledoval svoje delo. »Kaj boste delali toliko časa sami, gospod doktor?« »Oh —« Doktor je živahno poskočil. »Zatečem se v bar! Tukajšnji koktaili slovijo po vsem Berlinu — in razen tega bi si rad od blizu ogledal zmagoviti obraz našega prijatelja Jaffe ja. Le dobro opravite, Mr Thorsten, in dokažite, da še ne spadamo med staro suhljad!» »...sittißig in a hamnoe —« Pevec je nosljal angleški pripev v megafon. Saksofon je v negotovih kadencah spremljal melodijo. Glorija je vprašujoče dvignila oči k Thorstenu, ki jo je z dolgimi, drsajočimi koraki varno vodil po parketu. •»Slabe volje ste videti?« Ni ji takoj odgovoril. Trudna črta okoli njegovih ust ni hotela izginiti. «Zaradi mene?» je vztrajala in izkušala razbrati izraz njegovega obličja. «Da — !» Počasi je prikimal. Nato je s pritajenim razburjenjem nadaljeval: «Gloria, res več ne vem, kaj si mislim o vas. Ali igrate z menoj samo komedijo.— ali — vse to mi kratkomalo ne gre v glavo! Niti misliti si ne morete, kako me mučite!» Mahoma, je premolknil in zastrmel v množico gostov, med katerimi je bil pravkar zagledal Jaffejev porogljivo se smehljajoči obraz. Pogled na tega človeka, ki se mu je bil dal spoznati kot nepo-mirljivega sovražnika, ga je navdal z nekakšnim strahom. A ne, saj ni bil strah — samo občutek vrtoglavice, kakor pred brezdnom, M ne poznaš njegove globine. Pri naslednjem plesnem obratu mu je sovražnik izginil izpred oči. «Ne vem, kaj hočete, Douglas,» je zdajci rekla Gloria in pre-grnila cez svoje ustnice neodkritosrčen smehljaj. «Le kaj hočete? Skoraj bi mislila, da bi me radi za vsako ceno obdali s skrivnostmi, ki obstajajo samo v vaši domišljiji!» Thorstenove črte so se napele. Nekaj okrutnega .je bilo mahoma v njih, nekaj neznanega in oblastnega. «Lažete se mi, Gloria! Lažete se mi, ker nimate zaupanja vame!» «Douglas — » se je slabotno uprla. «Ne, Gloria — predobro vem, da stoji nekdo med nama, M ste mu...» «Nikar ne govorite dafje!» CENE MALIM.OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« <• _ ___ « «_ odgovor, priložite 1/131 У* V 7.ПаЯ1КаД Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Beseda I Din, davek 3 Oin, za šifro ali dajanje naslova 5 Oin. NajmanjSI znesek 17 Din. Nova gostilna Bleivveisov dvor ▼ogalno, nasproti banovine Bleiweisova 15. toči novo-dosla stara vina Ln m-ost. 21991-18 Sli+žbo dobi Beseda > Oin Javek " Oin, xa «fro ali dajanje -aslova S Din. NajmanjSI meeek 17 Din. Otroško varuhinjo (KinJerfräulein), tu govori nemško ш hrvatsko in je vešfia igranja klavirja, sprejme Agica Lederer, Somtwr. žl&ia-l Slovenke! Potrebujem dvo dekleti, eno za otroke, drugo pomot gospodinji. Služba dobra in -talna Nastop takoj. Ponudbe na Otti, Do-leialek, kavarna Istra. Su-ilk. 21912-1 Dekla ve j ena oskrbovanja praši-6ev in vseh poljskih del, dot flrtho ? graščini Po-«ouik pri Litiji. 21® 17-1 Hlapca poltenega, zanesljivega, za poljska dela in k živini, sprejme graščina Pogonik pri Litiji. 2:018-1 Absolventka meščanske šole in trgovskega tečaja, marljiva, želi nastopiti kakršnokoli pisarniško službo. Naslov v vseh pociovalnicali Jutra. 21916-2 šivilja 21 le* stara, ki se spozna na vsa hišna dt-la, išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh pus&o tajnicah Jutra. 21962-2 Dekle išče službo. Vajen« vsega gospodinjskega dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21SC6-2 1000 Din nagrade dam oneimn, ki mi preskrbi stalno službo v tovarni kot delavec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizar 35<. 31983-2 Šivilja gre na dom. Po 16 Din s hrano. Poizve se Križev-niška ul. št. 7, I. nad. 219S8-2 Hubertus plašče nepremočljive. otroške 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah pri A. Pre skeir-ju. Sv. Petra e. 14. 31-6 Prodajalko nnor.nn kavcije, iščeon za pekarno in delikateso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starejeae. 21967-1 Fino kuharico ш vse, veščo šivanja, sprejme dvočlanska družina, blizu Ljubljane. Ponudbe pod »Samostojna« na ogl. odd. Jutra. 21949-1 Hišnika »j>okojenca, brez otrok, tfčemo ъл takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 219Ыг1 Brivskega pomočnika •olidnega, samostojnega, dobrega delavca, sprejme salon Strgar, Miklošičeva, 21985-1 Vsaki beseda SO par; davek Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši sneseb 12 Din. Barvarski mojster 38 let star, ve?č. izurjen v birmbažtvmi in umrtni «vili, specijalist za vse aparate, za barvanje vsen sistemov, za blago v kosih in zveinjib; v vseh pri«b-nostib in beljenju, orosi »esta v Jugoslaviji. Ponudbe pod W. D. Kula, Carnojevič i 21578-2 Za centralne kurjave »e nudi Izvrsten kurjač, ki je pnklicen strojnik in bi prevzei mesto hišnika. Je poročen is ima 2 otroka. Njegova sposobnost je vsestranska Govori sloven sko in aemško ter «rbo hrvatske. Spodoben je strojepisja, nadalje grafičnih del kol litografije. fcame-«otiska ln cinkografije. Zalo bi bil prav sposoben za tiskarniška podjetja ali »a skladiščnika, inka^anta itd. Najboljša jrrp-vočila, preteklost neoporečna. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Šifro »Neumoren in vesten delavec*. 21640-2 Inteligentna gospodična Nemka.. B?e mesto samostojne vzgojiteljice. Ima večl>-tnr prakso in vodi tndd gospodinjstvo. Dopisi na: rise Murschetz. Trbovlje. lekarna. 21618-2 В ri vski pomočnik za moško stroko in bubi-strižec, išče službo, takoj. Ponudbe je poslati na Ladislav Horva.t, Maribor Tattenbachova ul. 14. 21986-2 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali daianje naslca 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika za krošnjarenje za dober predmet, sprejmem takoj. Ponudbe pod »•Provizija» na ogl. odd. Jutra. 01900-5 Krajevne zastopnike za prodajo mineralne vode iščemo. Potrebno Din ЗООО. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek*. 21980-5 Vsled preselitve prodamo lep nov pianino llnftnian za nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21971-6 Moško suknjo kratko, rujavo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2:97S-6 (Paletici (Šee) Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al) daianje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Vajenca za pekovsko obrt. ne izpod 36 let. sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra, 319Ü8-M Vinske sode rabljene od 209-C00 1, za 1 vagon, takoj k upi Ho-man, Sv. Petra c. 81. 21981-7 Avio,tfidto Beseda 1 Din. davek 3 L za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 ^n. Prikolico rabljeno, k motorju AJS, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno». 31944-1') München 2 sedeža z avtom iščem. Ceno in čas. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »München». 21966-10 Srn Pletilni stroj št. 2, 3. 4 ali 5, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2346«. 21076-29 Kupim drobilec (Steinbrecher). Ponudbe z opisom velikosti in cene na osi. odd. Jutra pod »Drobilec». 319S1-29 Šivalni stroj pogrezljiv, pripraven tudi za š tikanje in stopanje, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrseva Э6. 21909-29 Dijaške sobe Beseda I Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinjo sprejme boljša rodbina v vso oskrbo v sredini m«-s>ta za Din 4-V> mesečno. Naslov v trgovini Jos. Pod-krajšek. Jurčičev trg. 21907-22 Opremljeno sobo išče akademik v boljši hiši. Snažnost pogoj. Prevzame eventuelno tudi izdelavo šolskih nalog. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »1459». Э1915-Э Sobo odda 5?«pla 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali ialanie naslova 5 Dia NaimanjSi znesek 17 Din Kabinet s souporabo kopalnice, v bližini glavnega kolodvora oddam ffoepodu. Na.«lov v vseh poslovalnicah Jutra. 21056-33 Lepo sobo oddam boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21070-33 Sobo mirno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 21960-23 Opreml,jeno sobo s posebnim vhodom v centru sieeta. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3:975-23 Opremljene sobe poseben vhod, sončne, zračne, z 1 ali 2 posteljama. Din 100—260. lahko tudi z V90 oskrbo, blizu tramvaja, oddam. Spodnja Šiška, Cernetova 31. 21064-23 Dijakinjo ali gospodično sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Г1954-23 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu, separirano center, uporaba kopalnice. Na željo tudi s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31987-23 Obht Sončno sobo veliko, opremlieno prazno ali z uporabo kopal Gospodično sprejmem na stanovanje. Snažna, topla «oba v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ai0TS-23 2 prazni sobi vezani tik gl. pošte, oddam takoj ali pozneje solidni stranki do 2 oseh. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21974-33 Zaslužek Entlanje 50 para meter. Herbersteš-nova ЗЩ. 31990-3 Г/ Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din. Citre Novodobno igranje na citre poučuje Emil Mesgo-li-ts. Jurčičev trg 2/II. 21038-4 Knjigi? Beseda I Din. davek ? Din, za šifro ali dajanje laslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Izšel je projekt novega univerzalnega jezika »International« prol. Mihoviča pri »Novi riskant. Vrček, Sarajevo. Cena Din 10. 219Ö9-8 Glasbila Beseda I Din. davek • Dit za šifro ali dajanje naslov; 5 Din Najmanj! znesek 17 Din. Klavir kratek, dobro ohranjen, poceni prodam. Slomškova ulica 4/Ii desno. 21053-26 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса Jakec je smel v svoje veliko veselje prisesti k šoferju. Kaj je tam vse videl! Drogove, stopala — toliko animivih reči ! Ko je šofer še stal pri avtomobilu in govoril z Miciko, si je Jakec vse natanko ogledal. Nato je iztegnil roko, postavil nogo na stopalo — in — _ Stanovanje 1 soba s kuhinjo, oddam za oktober ali november. Vprašati pni Benkovič. Vel. Stradon 5. 21773-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami, oddam za 1. oktober v Streliški ulici št. 22. 31584-31 Stanovanje 2 sobi s kuhinjo in priti-klinami, oddam za 1. oktober. Aljaževa št. 6. 21041-31 Enosob. stanovanje s kuhinjo, shrambo, straniščem. pod enim ključem, oddam za 1. oktober. Šiška, Vodnikova 17. 31073-31 Enosob. stanovanje oddam. PodinilščaJcova 31, Bežigrad. 21816-21 Trisobno stanovanje lepo, sončno, veranda, kopalnica in pritikline. oddam za november. Vprašate pri Zadnik, Tavčarjeva. 3/1. 219S2-2 t a no lan j a Dvosob. stanovanje (po možnosti ena soba se-parirana) iščem. Elektrika, pritikline. Dopise na ogl. odd. Jntna pod »4 >drasle osebe«. 21968-31® Sobo s kopalnico v vili. oddam z dobro domačo hrano boijši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31901-23 n;ce. v ce.ntrnmu. oddam s 15. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31979-23 Opremljeno sobo le od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Mari-! Sremski Karlovci, F ruška gora. Л. • • -■:.•«. л • Tragično je preminul danes moj dolgoletni, zvesti in marljivi sodelavec — zobotehnik, gospod IVAN NOVAK Pogreb se vrši v sredo, dne 2. septembra ob 17. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice na tukajšnje pokopališče. V Ljubljani, dne 30. septembra 1935. DR. SREČKO PUHER. • . ...• ; -. .. - ' -:•-< ''.'-v л • ■ ri •.—. ..-•: Ji > •• ■ v,- ' -1 . . »7 > <-,. »»> ---Л 't • • ■ ■ Va ' Č -*'•• Telefon 20S9 Suha drva, % premog, Karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. St. 5 Zimska jabolka že v zalogi — pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. DANES ŠE POLETJE! - JUTRI ŽE ZIMA! Preskrbite se z ZEPHIR - PEČMI! ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK ! „Zephir44 d. d., Subotica. TOVARNIŠKA SKLADIŠČA: Ljubljana: VENC. BREZNIK, železnina, Celje: D. RAKUSCH, Maribor: PINTER IN LENARD, Ptuj: ANTON BRENCIC. r- —^—--- - 'y.^ifi. —T" ' ' ■■ - 4«..> t -• v. . " _ i -i . f .« ■V; * i/?* **'• t» *4£ш s Ш i «4. / '-'-V /4-i ': Padel je kot športnik naš dragi STANE SEUNIG Neizmerno težko ga bomo pogrešali v naših vrstah« Motos. Ž.S.K. Hermes, Sabljašhi klub, Plesno športni klub. Ljubljana, 29« sept. 1935. JUGOSLOVANSKA Z A VAM O VALIM A V LJlIBIiJAAii, ftoepoeka nlica 1Й, telefon štev. «176, 2276. fodruzniee : Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Kovi Slad in 8pllt Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Ribnlkar, — Za Narodno tiskarne d. d. kot ttekaraarja Franc Jezeršek. — Za maeratm del Je odgovoren Aloja Novak. — Val » Ljubljani