©sram Stowiììrm stain* 20 ▼. 69. ètaviUca» Maribor, dm« 30 avgusta 1918. Letnik X. Bsa Kar©čiix~5.a listu : — Celo lek) . ■, K 12-— Pol tete .. . „ 6 — Četrt Seta . . „ 3*-— Mesečno. . . , P2Q &ma 1 Avstrija :----- Celo leto . . » 15'— Pe&samsztie številke —- 16 vinarjev. ~ Urednififvo in «pravntštvo: Maribor 'Koroška -ulica. S. . Telefon St. 113. Ins er ali ali oznanila se računajo po 18 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldnct Rokopisi se ne vračaja Meo d visen polifiggn lisi za slovensko ljudstvo, | Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Svitati se jim je za delo, j * Misel o Avstriji kot zvezni državi se. je šilom;’, potisnila v ospredje, je (27. avgusta) zapisala graška „Tagespost“ ter dostavila vest, da so je v tistih krogih, kjer padajo odločitve, izvršila sprememba nar ziranj., Logičen zaključek bi bil, naj bi svoje nazirarije spremenila tudi „Tagespost“ in drugi nemški listi in vsa nemškonaeionalna javnost. To‘da nemški nacionale! dosedaj niso bili vaj eni logično misliti, ker so bili razvajeni od raznih avstrijskih ali boljše rečeno nemških vlad, ki so vedno plavale v nemškem toku ter niso razumele ali niso hotele avstrijsko vladne ladjice spraviti v pravo avstrijsko strujo. Razvajeno dodo je težko poboljšati, beseda ne zaleže, treba je vzeti palico v roke. Palica trpke in trde usode že tudi pada po nemškonacionalnih raz -Vajencih in prenapetnežih in jim je že izbila dobršen del trme in svojeglavnosti. Toda sanje, ki so jih sanjali toliko časa. one omamljivie in očarljive sanje o nemškem prvenstvu in nadvlad j n se ne dajo tako naglo izbiti iz glave. Fantasti kaj radi izgubijo vid za dejanske razmere in težko je, jih privaditi, da realno mislijo in ravnajo. Dolgo traja, predno se jim za-gne svitati. Nekaterim pa se je že začelo svitati in med temi je nemškonacionalni praški list „Prager Tagbl,“ ki piše: „PotežkoČa sedanjega treootka obstoja v tem, kako v politični praksi zediniti stranke v eno voljo ter vse prepričati o potrebi nove preureditve, Glede te točke pa pridejo v prvi vrsti nemške stranke v poštev. Kajti v nemškem taboru se je misel, da Avstrija mora biti nanovo preurejena, ako hoče; mirno zre v bodočnost, dosedaj najmanje ukoreninila. Iz nisto-ričnega vidika sicer iz zelo umljivih razlogov. V svoji celoti Nemci še vedno vztrajajo pri fikciji, češ, da je Avstrija nemška 'država, da torej gre Nemcem neka gotova prednost in nađvladje. Zgodovina in izkušnje državne prakse sicen tudi Nemcem niso pri -zanesle z zelo bridkimi razočaranji, toda bilo je stokrat dokazano, da tem potom v resnici ne morejo varovati ne svoje narodnosti in tudi ne okrepiti svojo moči v državi. Kljub temu so ostali do najnovejšega časa vdani svoji zmoti, da gre samo za močno pov-öarjanje nemškega značaja, za besede brez vsebine, kot so one o „nemškem kurzu.“ Z onimi otročjimi fantazijami, ki verujejo samo v čudežno učinkovanje sile in si,predstavljajo z redom v Avstriji samo vladanje z vešali, ječo m strojnimi puškami, seveda ni računati. Take budalosti e Se zgodovina sama korigirala in jih bo kori .orma še bolj izdatno. Toda politično misleči ljudje in stranke v nemškem delu Avstrije bodo prišli kaj kmalu do ■ znanja, da politika, ki se odreka zahtev* po lastni sa -movladi, le da M tudi drugi narodi ne bali deležni tega darila, ne more ščititi ne države in tu • ne — nemškega naroda. Prave, resnične in dejanske nadvlade in predmeči ne morejo izvrševati Nemci v Avstriji; žrtev, katero so doprinesli za te same, se je izkazala za brezkoristno. Nemci morejo pridobiti aa moči le tedaj, ako se vsi deli strnejo v narodno državnost ter za svoj narod zahtevam samovlado. — Nemci na Češkem so po dolgih in težkih Dojih in po mnogoterih bridkih izkustvih že , rišli do tega spoznanja, Naloga nemške politike v Avstriji mora oiti, da se zgled Nemško-Ceške uporabi za ves nemški narod. S tem bi pa tudi stopili na pot do sporazumljen-ja. Ako se vsakemu narodu prizna pravica do Sarno-vladstva, potem ni več nobene načelne ovire, da se okorela oblika stare Avstrije prilagodi živi vsebini narodnega življenja. Dolžnost in velika zgodovinska naloga Nemcev, je, da pomagajo pri preporodu nove Avstrije, Mali uradniki cenilke narodnosti. Nemški uradniki med našim ljudstvom niso priljubljeni. To velja o vseh uradnikih: državnih, kakor o uradnikih podjetij z javnim značajem, kot že -leznio itd., da o uradnikih nemških zasebnih podjetij na naši zemlji niti ne govorimo. Ako smo danes zapisali to trditev, smo s tem ie ugotovili dejstvo, ki je že davno znano in ki tudi tem gospodom samim ni nikaka tajnost. Te vrstice smo se namenili posvetiti predvsem našim državnim uradnikom nemške narodnosti, pa morejo iz njih črpati primerne nauke tudi oni drugi, dasi 'dvomimo, da bi naše besede kaj pomagale tudi pri prvih. Znamo, da pridejo naše besede na nerodovitna tla, 'da ostanejo glas vpijočega v puščavi. Toda to nas ne moti, da ne bi vzlic temu povedali resnice. Danes je že staro, splošno priznano pravilo , da so uradniki tu radi ljudstva in ne ljudstvo radi uradnikov, Dosledno temu načelu bi se moral vsak uradnik prilagoditi ljudstvu, med kalterim živi. To prilagođeni© pa se nanaša pred vsem tudi na jezik ljudstva. Uradnik mora poznati ljudstvo, njega Šege, običaje, njega dušo in značaj, ako naj- uspešno deluje med njim. Za vse to pa je predpogoj, da uradnik pozna temeljito jezik ljudstva, 'da ga popolnoma ob - vlada, in ne samo lomi. Med nami živeči uradniki nemške narodnosti pa so naravnost ponosni na to, da slovenščino le lomijo in znani nam so celo slučaji, da nemški uradniki še nalašč pačijo naš jezik. Znan nam je slučaj, da je prišel v urad slovenski kmet, ki se je pritožil: „Kaj mi pošiljate nemr-ške odloke, ki jih ne razumem!“ A uradnik se je odrezal: „Veste, mi ne moremo zastopat vseh Šprah!“ Ta odgovor je drznost, toda take vrste drznosti mora naše ljudstvo prenašati dan za dnevom po raznih c. kr. 'uradih. Od tega, kakor od vsakega državnega uradnika ne zahtevamo, da bi zastopil vse „Šprahe“, zahtevamo pa od vsakega uradnika, da razume jezik ljudstvo, med katerim službuje. To pa je med nami slovenski jezik. Ker se pa na Štajerskem govori le slovenski in nemški, tudi ni nobenemu javnemu uradu potrebno, 'da bi zastopil vse „šprabe“, ampak dosti je, da zna slovenski in nemški. To pa ni nič nemogočega. Ta slučaj pa še nadkriljuje po svoji 'drznosti na vsak način slučaj uradnika, ki je nahrulil slovensko stranko: „Hier ist ein deutsches Amt, Sie müssen mit mir deutsch sprechen!“ Znan nam je tudi slučaj, da j© slovenska stranka vrnila nemški odlok. Načelnik 'dotičnega oddelka je naročil podrejenemu uradniku, naj pošlje dotični stranki dvojezično tiskovino. a izpolnjeno nemški. „Man darf die Leute — nicht verwöhnen“, je rekel ta vzor-uradnik. Tako bi lahko naštevali na tisoče slučajev. D zakaj vse to? Zato. ker naši uradpiki nemške narodnosti niso imeli nikdar avstrijskega patrijotizma in ga imajo danes manje, nego kedaj poprej. Ko bi bili imeli ti uradniki le trohico avstrijskega čuta, bi bili razumeli, da je predpogoj obstanka avstrijske države v enakopravnosti narodov. Toda tega ti uradniki niso nikdar imeli, temveč so se smatrali vedno le za pionirje nemškega mostu do Adrije. Le govorite o sovražnikih Avstrije : toda največji njeni sovražniki so uradniki nemške narodnosti na slovenskih tleh, jTo uradništvo je zakrivilo, da je danes tu na jugu pač ^tako . 7 ,■ kakor ja^Iu ako. bo'ta." starodavna zgradba enkrat razrušeirf», bo moral glasiti napis na nje-, nih razvalinah: „Razrušili so jo njeni nemško misleči uradni -ki . . .“ Kako skrij o zr Jugoslovane, Nemške dežele dobijo primeroma mnogo več živil kot slovanske. Prehranjevalne razmere v Dalmaciji so n. pr. naravnost Strašne. Do konca aprila t. 1. je prejela Dalmacija samo 61% krušne hrane od LISTEK. Himna slovanske vzajemnosti. »Slovenec« z dne 24. avgusta je prinesel pod naslovom »Trozvezniea« pesem v spomm na dan 17. avgusta t. 1, Obenem razpisuje za naše razmere nenavadno visoko nagrado za najboljšo uglasbitev priobčene pesmi. Sijajna manifestacija češko j 11 goslovansko- poljske vzajemnosti je gotovo dogodek, ki zasteži, da ga proslav! mogočna pesem, mogoč r a v besedah in glasih. M »|»oćna misel je dana, ideje pesniku ni treba šele iskati, najti pa mora ideji primerno veličastno obliko. A ravno te pogrešamo pri pesmi, ki jo je ob javil »Slovenec«, To ni pesem, ki s spontano silo vré iz navdušenega srca, marveč pesnitev, katero je napravil nekdo, ki je s trudom iskal rime k ver zu »od severa do jug-u, ter srečno zasl šal, kako »buči slovanska struga«, ugotovil, da »sin Slave ni več sluga« (ali v livreji ali ne, je postranska stvar), in ki naposled zatrjuje, da »en zakon druži nas od žezla pa do pluga«, trditev, kije vkljub jesnemu prizadevanju ne razumem. Tri poglavitne kitice torej ne zadostujejo zahtevam, ki jih moramo staviti za himno slovanske vzajemnosti. Refrain pa ni prav nič boljši. Pesnik, ki se je podpisal Samo Stanec — gotovo pseudonim —, pravi: O poj, naš spev, o večno poj s Pomerja do Balkana. Poji pevec, pesnik, ptič, struna, zvon in še kaj drugega »naš spev« pa se poje, on naj doni, buči, grmi — kakršen pač je Refrain himne slovanske vzajemnosti mora grmeti, zato pa ne sme imeti toliko sentimentalno vzdihujočih o jev. Z eno besedo: »Trozveznica«, ki jo je napisal S mo Stanec ni pesem, ki bi dostojno proslavila velili d« godek, da so se našli avstrijski Slovani, si podali roke ter se strnili v mogočno falango. To smo dolžni javno povedati veliki in sveti stva ri na ljubo. Prepričan, sem, da bi skladatelj, ki bi v mogočnih skordih hotel proslaviti mogočno idejo slovanske vzajemnosti, imel težave s to pes nitvo. Kritika pa ne sme samo podirati, marveč zdrava kritika mora storiti tudi pozitivno delo. Zato nasbdnji predlog. Ker objavljena pesem ne odgovarja upravičenimi in samoobsebi umevnim zahte vam, zato naj se razpiše primerna nagrada Zo» najboljšo pesem, ki bi proslavila slovansko vzajemnost. Ko bomo imeli pesem ki bo mogočno opevala mogočni dogodek, potem naj se povabijo slovanski glasbeniki, da dajo v glasih in akordih duška svojemu navdušenju za sveto narodno stvar. Tako bomo dobili himno, ki bo »monumentanti fcere perenni us«, vekotrajen spomenik na dan 1n avgusta 1918 — Dr. F. L, Bajka o merniki Huronski. Vsommiški aneksijonisti pritiskajo na nemško vlado, naj proglasi Kuronsko, Estonske in Livonskn kot samostojne države pod nad hlasijo Nemčije, Kakor se poroča iz Nemčije, se tamkaj že pripravljajo dodatne pogodbe k mirovni pogodbi, sklenjeni v Bre-stu-Litovskem, katere vsebujejo proglasitev] baltiških pokrajin kot samostojnih, od Rusije ločenih držav in njih priklopitev k Nemčija, Te svoje aneksijske namene skušajo upravičiti s tem. da so imenovane dežele pravzaprav nemške pokrajjine ter 'da je treba tamošnje nemštvo rešiti propada. 0 tem baje nemškem značaju baltiških pokrajin piše graški „Arbeiterwille“ (28. avgusta): „Prizadevalo se je, kako vzbuditi verjetnost, da gre za nemške dežele ter 'da so Nemci, ki bivajo v teh deželah (v baltiških pokrajinah), posebno dragoceni Nemci, za katere bi se ne smela smatrati nobena žrtev nrevisoka, in sicer ne v, sedanjosti in tudi ne še za tako daljno bodočnost. Nepodkupljena veda, ki je za časa vojne le redkokedaj prišla do veljave , pa prihaja do čisto 'drugačnih zaključkov kakor pa navđuševalci za vojno. Pred sabo imamo knjigo z vsemi zunanjimi z-naki zelo stroge učenosti. Prva razprava letn. 1918 sejnih poročil kraljeve bavarske akademije znanosti, filozofiSno-filologioen in zgodovinski oddelek, Le-ta množine, M ji je bil odmerjen najprej z 20 dkg na osebo, a pozneje znižan na 1654 dkg dnevno,, Meseca maja ni dobila Dalmacija niti 30%, junija samo le 8 odstotkov, julija 3%%, meseca avgusta so pa vsak dovoz krušne brane ustavili. Do konoa aprila je dobila Dalmacija 113 vagonov oluščenega ječmena in ovsa namesto 240 vagonov, torej 70.%. od pripadajoče ji množine, Vsled tega sta pričeli divjati v Dalmaciji 2 vrsti kuge: lakota'in najbolj umazano oderuštvo., — Blago so pričeli utihotapljati v Dalmacijo in ga plačevali po strašno visokih cenah. Seveda se to blago ni razdelilo pravično, ampak kdor je imel več zveze s tihotapci in oderuhi, ta ga je lažje dobil. Zato ni Čudno, daje plačevala Dalmacija do 200 milijonov K letno več za utihotapljeno krušno hrano, kakor pa bi plačevala po najvišjih cenah, To mora pripeljati u-bogo Dalmacijo kmalu do finančne nesreče, Dalma -Čija je imela dva finančna vira, s katerima je mogla vsaj deloma kupovati najnujnejši živež. En tak vir je bil pošiljanje denarja ameriških izseljencev. Tako je Imel n, pr. v začetku vojne majhen kraj Komiža na otoku Visu, eden izmed najbogatejših krajev v celi deželi, 12 milijonov K v svoji kmetski blagajni, Ves ta denar so dvignili prebivalci do konca preteklega leta iz hranilnice in ga porabili za nabavo utihotap-Ijene hrane. Podobno je tudi v drugih krajih Dalma-ftije. Drugi finančni vir je ribolov in vino. Z ribolovom vsled vojnih dogodkov ni nič, v vinogradih pa divja trtna uš in peronospora, a kolikor ima Dalma-•ija dobrih vinogradov, nima iz njih toliko koristi , ki bi jo imela, ker nima na razpolago sladkorja. — Dalmacija je finančno izčrpana, ljudstvo je obubožalo, bati se je, da pomre od lakote. Zato se je odločila Hrvatska, da ji po svojih močeh pomaga. Ljudje v Dalmaciji, posebno na otokih, umirajo lakote, &:4v ;....... , ^ ker so Jugoslovani. Slovenski socialni demokrati na Štajerskem za jugoslovansko deklaracijo« Voditelji nemških rogoviležev in vsenem-ko ter nemčursko časopisje neprestano trdi, da naše ljudstvo ni za deklaracijo, temveč da propagirajo usta novitev Jugoslavije samo naši poslanci in narodni voditelji. Da je to čisto navadna nemčurska laž in „pomoč v sili“, je jasno. Saj je ljudsko navdušenje za Jugoslavijo tako splošno, da ie naša ideja prodrla že celo do naj,zadnje gorske koče in je prešinila tudi o-ne sloje našega naroda, ki se dosedaj niso javno navduševali za veliko jugoslovansko misel, To dokazu-ie zborovanje sooialdemokraške stranke, ki se je vršilo preteklo nedeljo, dne 25. avgusta, pri Plevčaku v Gaberju pri Celju, Deželna konferenca spodnještajerske socialne demokracije je sklenila naslednjo resolucijo: „Konferenca zastopnikov slovenskih spodnještajerskih organizacij izjavlja, da želi pred vsem skorajšen splošen mir" brez aneksij in. kontribucij, na podlagi samoodločbe narodov. Glede zunanje politike želi konferenca, da jo uredi naša vlada tako, da ne bo ovirala, marveč pospe -Sevala zbližanje med vojujočimi se narodi, Slovensko delavstvo Spodnje Štajerske pov -flarja svoje mednarodno stališče, z a h t e V a pa za s voj narod vse pravio e, ki mu gredo glasom samoodločbe narodov; — Glede deklaracije jugoslovanskih poslancev v državnem zhpru z dne 80. maja 1917, izjavlja slovensko delavstvo iz Štajerske, da je s 1 o v je n s k o delavst vjo e. p o z v p e m slovenskim n ,a r fo d o m v želji po združitvi našega troimeneg a naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, * lastno demokratično državo. Slovensko delavstvo Spodnje-Stajerske se v tem oziru popolnoma strinja z resolucijama vseslovenskega delavskega dne. Konferenca pozdravlja resolucije, sprejete na konferenci nemških sodrugov iz alpskih dežel v Zell am See, ker vidi v teh mogočen korak k rešitvi narodnega vprašanja v Avstro-Ogrski.“ Organizacija. Zahteve slovenske socialne demokracije. Popoldne dne 25. avgusta se je vršila krajevna konferenca sodrugov in sodružic iz Celja in okolice. Predsedovala sta sodruga Vrečko in Plankar. Govorili so: Petejan, Kristan, Siter, Saleznik, Cobal in Malovrh, Sprejela se je sledeča resolucija: „Sodru-g|i iz Celja in okolice se poživljajo, da store kar je le mogoče, da se vse delavstvo Celja in okolice organizira v politični organizaciji jugoslovanske sociaJno-demokratične stranke ter da skrbe, da se po možnosti vsak delavec, oziroma delavka, pridruži svioji strokovni organizaciji.“ Po govoru sodruga Kristana se je sklenilo izvoliti pripravljalni odbor, ki ' o uredil vse potrebno za ustanovitev konzumne organiza-cije v Celju in okolici. Izbral se je tudi odsek za razširjenje socialdemokratičnega Časopisja. Popoldne je zborovala deželna konferenca, in sicer 156 zastopnikov iz .26 spodnještajerskih industrijskih krajev. Predsedovali so: PoteŠ iz Štor, ČSiter iz Trbovelj, Saleznik iz Velenja in Gorjanc iz Gelja. Zapisnikarjem so bili imenovani: Pohar iz Zidanega mosta, Malovrh iz Hrastnika, Mlinar iz Selja, Čretnik iz Grobelnega. Konferenco je otvoril sodr. Siter. Govoril je sodrug Kristan, nakar se je sprejela re -solucija o miru in samoodločbi narodov. Nadalje zahteva konferenca boljše razmere pri aprovizaciji in protestira proti zvišanju cen moke. Siter je poročal o stanju organizacije na Spodnjem Štajerskem. Tbžil je, da je slovenskoštajerško delavstvo razen nekaterih krajev Še vse brez politične organizacije, jugoslovanska socialna demokracija hoče v vsakem več jem kraju ustanoviti svojo organizacijo. Zadostuje 5 do 6 sodrugov. Petejan in Kristan sta povdarjala, da se naj naslanjajo krajevne organizacije v bodoče kot .slovenske organizacije na slovensko politično središče jugoslovanske socialne demokracije v Ljubi j arid. Vsak slovenski socialni demokrat na Spodnjem -Štajerskem mora biti organiziran v jugoslovanski so-cialdemokratični stranki v Ljubljani. Po daljši razpravi se je sprejel nato naslednji od sodruga Kristana predlagani program: V vsaki občini, koder le prebiva 5—10 sodrugov, se ustanovi: t|akoj krajevna organizacija jugoslovanske socialdemokratične stranke, ki uvede strankin davek po 70 v na mesec, ka- knjiga, ki je izšla v založbi kraljeve bavarske aka -demije znanosti, je spisal Hans Prutz in ima naslov „Kurlands deutsche Vergangenheit“ (Nemška preteklost Kuronske). Večna Škoda je, da ta knjiga ni bila poklonjena nemškemu cesarju, ki, kakor, smatramo po njegovih oklicih, ne utegne nič vedeti o le-tej Prutzovi knjigi, Prutz je eden največjih nemških z-godovinarjev, bil je skozi več desetletij zastopnik z-godovinske vede na pruskem vseučilišču v Kraljevcu . Iz knjige posnamemo sledeča dobesedna izva -janja o Nemcih na Kuronskem, pri Čemer se na natančno utemeljevanje teh sodb umevno moramo sklicevati na knjigo samo, ker. samoumevno ni mogoče v članku v Časopisu izčrpati vsebino knjige. Prutz izjavlja, da se po natančnih znanstvenih raziskovan-jin navadno tako visoko cenjeno kulturno delo nemških zmagalcev in kurlandskih kolonistov kaže bistveno v drugi luči, kakor ga hočejo videti v širših krogih in kakor ga razlagajo na svoje pradede ponosni vnuki. Zakaj v protislovju z daleč razširjenim mnenjem, da je Kuronska nemška, to je z nemško kulturo prepojena dežela, se mora ista označiti tembolj kot taka, ki je bila od Nemčije odkrita, pridobljena, kolonizirana in do praga novega časa vlada na, dalje in ožje zvezana z Nemčijo kot druge baltiške dežele, pa Še vendar ni germanizirana.“ Prutz izvaja, da so Nemci ravno tako pred odredbami, po katerih bi se naj porušili, kakor tudi po istih znašali čisto neznaten deL, okroglo 13, ali 1.4. del prebivalstva Kuronske, Po Prntzu nas uči statistika, „da se potomci nemških zmagovalcev in kolo -n's to v pokorijo za pregreške, ki so jih napravili njih s redniki, ko so v uživanju z orožjem njih pradedov ustvarjenih gospodarskih ugodnosti napram podvr ženim opuščali prvo in nesebično kulturno delo.* — Prutz trdi, d» j« to dejstno bilo neradkoma nalašč zatajeno. Prutz dokazuje, da so „nemški zmacovalci z o-ztoom na njih družabno organizacijo postali aristo- krati, z ozirom na njih politično delavnost pa fevdalci in da so ostali to bas do današnjega dne.“ On dokazuje, da se v tej deželi „delo smelo zahtevati že od starih časov samo od nesvobodnih ljudi in se je samo od njih izvrševalo.“ Kako ljubeznjivo je služilo kuronsko plemstvo favoritom ruskih caric, knežjim pustolovcem, in kako se je samo kazalo napram ruskim vladarjem, vidimo iz Prutzeve razlage, „Prostovoljno so se podali pod rusko gospodstvo.“ Pregledno še pravi Prutz: „V eni točki bi lahko soglašali vsi nepristranoi, namreč v tem, da ni bilo prav nobenega povoda, da se označi ravnp ta kos nemške kolonijalne zgodovine kot vreden posebne slave in da se ga lahko slavi kot veliko narodno delo, kakor to do današnjega dne tako rada dela od gotove strani tako skrbno gojena baltiška, bajka.“ Nato Prutz izvaja: „Je-li Kuronska, talko ‘se smemo vprašati, tekom šestih stoletij res postala — nemška dežela? Ako nočemo s silo zapreti oči pred očividnimi dejstvi, samo tako daleč, v kolikor je bilo od Nemcev pridobljena in nadalje zagospodovala . Bila je pač vsled tega nad deželo razgrnjena tanka plast nemške kulture: velika majsa prebivalstva pa je bila in ostala letska in je imela na nemštvu svo -jih gospodov Ie malo deleža. In da bti se prebivalstvo kedaj k temu prisililo ali pridobilo, ti gospodje niso nikdar poizkušali ali pokazali, da bi to posebno želeli. Omika je bila vedno omejena na ozek krog in nikdar se ni poizkusilo, da bi se razširila, preko tega Kroga.* Bili so „obvladani od aristokratične ekskluzivnosti in brez pravega smisla za splošnost." To je dežela, za katero bi naj bili mi oboroženi do zobov za celo človeško življenje. To je dežela, o kateri smatrajo ljudje, ki so sklepali brest-litovski mir, m največji ponos, da so si jo pridobili. Sedaj j® znano vedi, Kaj je Kuronska; upati je, da nemškemu narodu n® bo te®b* na svojo Žalost to §• nsrtan-§n®j® »possa® “ terega ima vsak strankin pripadnik plačevati. Vsaka krajevna organizacija takoj nazjnani svojo ustanovitev odboru deželne organizacije v Trbovljah, v kateri se izvolijo naslmhMi sodrugi : Siter, Ule, Maj -dič, Tratnik (vsi iz TtfflBvel)), .Malovrh iz Hrastnika, Pečnik iz Zidanega rtfcsta, Orosei iz Celja. Kontrolo vodita Valenček (Velenje) in Danko (Rajhenburg), a namestnika sta Grmadnik iz Celja in Poteš iz Štor, Ob enem je bila sprejeta k tej točki naslednja resolucija: Slovensko delavstvo Spodnjte-Stajerskega je demokratičnega mišljenja in zametuje zato načeloma vsako politično in nacionalno predpravico v državi, deželi in občini. Zahteva, da se v vse občine in podobne druge korporacije uvede splošna io enaka volilna pravica in da se odpravijo vse volilne predprar vice posedujočih razredov; Kristan je nato govoril o pomenu politične or-gptnizacije. Sprejel se je njegov predlog, étto jse ustanovi za Spodnje-Stajersko posebno soeöüjwhokratift-no politično društvo, na podlagi katessgjaftt bo mogoče sklicevati shode, prirejati predavanja in sploh vršiti družabno Življenje.i Posebno pozornost je posvečala konferenca točki: Tisk in razširitev „Napreja“,„Delavca* in ^Železničarja* po Spodnjem- Štajerskem. Govorili so Malovrh .z Hrastnika, Petejan in Kristan iz Ljubljane in Brezovšek iz Celja. Sklenilo se je, da bo stranka prirejal« manjše shode p® vfcek krajih in da bo Šla tudi med kmetsko delavstvo. BS* fc* Iz tega Je razvidno, da se vse stranke pripravljajo na bližajočo se dobo po vojni. (Tudi naša S, EL 51 ne sme 'držati križem rok. Organizirajmo vse naše številne somišljenike v S-. K. iZ., ki ima v Mariboru sedaj lastno strankino tajništvo* Na delo, da nas mir ne najde nepripravljene ! Ljudska slavnost v Slov Bistrici, Slov. Bistrica, 27, avg. Zadnja narodna slavnost, ki jo je priredila Čitalnica dne 21. julija t. L, je tako impozantno uspe -la, da je napravila celo na nemškutarje izvanredno globok utis in jim vcepila neverjetno spoštovanje do našega narodnega vstajenja. „Marburgerca“ je pod naslovom „Slavisehes Fest“ trdila, da smo lahko mi Slovenci ponosni na svoje združene vrste, naj bi torej Nemci nas posnemali. Slavnost je res uspela v vseh ozirih tako lepo, da smo se bali isto ponoviti, ker nismo boteli podobe naše moči in prerojenja zatemniti s slabejšo pri reditvijo. Zato je Čitalnica nedeljsko prireditev z vso skbnostjo pripravljala,, uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da zadovolji ljudstvo z, vsem. Citalničarji so Mii pod vodstvom svojega predsednika dr. Gori -Čana v zadnjih dneh skoro od jutra do večera na nogah in njihov trud je bil obilo poplačan. Tudi ta narodna veselica se je hipno razvila v veličastno narodno manifestacijo in je utrdila naše vrste. Poročamo o njej obširneje, ker žal nismo mogE iz našega kraja tekom štirih vojnih let o nikakem političnem shodu poročati in so nam torej sedaj te kulturne prireditve edine buditeljice narodnega življem ja, Ob enem pa naj bo ta prireditev tudi drugim krajem, ki Še spijo, v izpodbudo in v dokaz, da je mo -goče povsod, tudi v sfedanjem času, narodno življenje vzbudili, če tudi so razmere še tak» neugodne, ie Be je dovolj dobre volje in energije. Čitalnica v Slov, Bistrici je za nedeljsko slavnost naprosila Celjsko pevsko društvo za sodelovanje, ki se je temu vabilu radevolje odzvalo, Vkljub skrajnim neprilikam pri vožnji se je pripeljalo pod vodstvom delavnih'društvenikov, predsednika g. Rebeka, tajnika g. Jošta in pevovodje g. Pregla z br-zovlakom 36 pevcev, katere je na kolodvoru pričakoval poseben vlak tukajšnje lokalne železnice. iTakoj po dohodu pevcev, ki jih je občinstvo navdušeno pozdravljalo, so prihajali ljudje od vseh krajev v dvorano, ki je bila že davno pred začetkom veselice nabito polna. Ljudje so se zato zbirali okrog Narodnega doma na dvorišču, vsa okna so zasenčili od zu -naj, da bi vsaj od daleč nekaj slišali. Zvedenci so trdili, da je bilo zbrano do 1000 ljudi. Omeniti mo -ramo, da so nas posebno častno obiskali KonjiČani, doma ostali pa so nam poslali mesto vstopnine 100 K. Vsa čast jim! Ko je po dvorani zadonela z odra, ki nam ga je lepo okrasila z zelenjem g. Jiiilčka Goričanova, večno lepa pesem „Lepa naša domovina“, je ljudstvo v hipu vstalo in navdušeno pozdravljalo pevce. Nato se je vrstila pesem za pesmijo in občinstvo je pozorno sledilo dolgemu programu cele tri ure, vkljub neznosni vročini. Celjski pevci so se lahko prepričali, da ima tudi naše kmetsko ljudstvo dovolj' smisla za najdovršlepejšo umetno pesem, in globoko ljubav do naših srčkanih narodnih pesmi. Pesem „Podklan-čfcom sva se srečala" je ljudstvo ravno tako oduše -vila, kakor Adamičeva „Petnajst let“ in „Proljetni z-vuci“ ter „Igra kolo.“ Tudi igra, Stechove „Mal» -mestne tradicije“, ki je zelo prikladna za malomestne odre, je ljudem izredno ugajala, ker so vsj gr alci svoj® vloge dobro pogodili. Posebno je ugajaL gosp. Pintar ml. v vlogi sluge Strela In gdč, Zupani» in Kregar, ki sta s®, i*pra» zagatniei, v svoj* vloge dobro vtft*®t». Preti koncem je zbrane goste, posebno pa p&v* •», v imenu Čitalnice pozdravil g., dr. Reisman,, ß 4© v kratkih besedah očrtal duševno življenje našega naroda v slovenjebistriškem okraju ,v vpjnem času , in ob navdušenem pritrjevanju občinstva pozval navzoče k vstrajnemu delu za našo svobodo, da bomo po besedah pesnika Prešerna kmalu našli pot tja, ■ kjer si bodo sinovi matere Slave prosto volili vero in : postave. Za pozdrav se je v jedrnatih besedah zah- j valil predsednik Celjskega pevskega društva g. Re- ; bek, kateremu je odgovarjal še deželni poslanec g. j Novak, katerega je občinstvo, kakor vedno, že pri j vstopu nad vse prisrčno pozdravljalo. Med programom- so se nad našim Nar. domom • zbrali črni oblaki in kmalu se je vlila ploha, ki je j dolgo ni hotelo, biti konec. Zato srno program v ve- j liko zadovoljstvo občinstva raztelgnjili, gl L. Pitata«* \ nam je zapel času primeren kuplet „Narobe svet“ , j za katerega je žel tako od strani inteligence, kakor j tudi od. strani kmetskega ljudstva naravfaost burno j pohvalo. Proti sedmi uri pa se je vreme zjasnilo in j mi smo se vsedli na dvorišču k prosti zabavi, kjer j so vrli Celjani neumorno popevali naprej, le žal, da ; so se morali že kmalu po 8. uri odpeljati. Naše nemčurje, ki živijo menda samo še od sovraštva do slovenstva, pa je naša veličastna slav -r.ost tako razjarila, da so v svoji onemogli jezi kar telefonirali v Maribor o „veleizdajstvu“, ki se uganja v hotelu Avstrija. Možakarji so pač štiri leta s-pali in zato jim sedaj ne gre v glavo, kako da niso takoj brzojavno vseh Citalničarjev uklenili in pobesili, ker so si predrznih po štirih letih prirediti na svojih tleh koncert in svoje goste celo pozdraviti. Čitalnica bo šla seveda po začrtani poti naprej. V nedeljo smo videli, da je tudi naše ljudstvo vstalo in da stoji trdno za nami. Zato pripravljamo za je -sen Finžgar j evo narodno igro „Naša kri“, predstavo za otroke, tudi Miklavžev večer bomo priredili, za zimo bomo oskrbeli ljudska predavanja, Vošnjakovo ljudsko knjižnico vedno spofpoWiujemo drl., in tako upamo, da bo tudi naše ljudstvo ob velikem trenutku zrelo in. 'narodno disciplinirano. Kličemo pa še enkrat vsem narodnjakom: Delajmo vstrajno in vsi! Hanifestac^ja-Gornje-Savinj-&ke doline Jugoslavijo Za dne 25. avgusta t. 1. je poslanec dr. Karel Verstovšek napovedal shod pri Sv. Frančišku Dr. Michl v Mozirju ga je prepovedal in namestnik Clary mu je pritrdil. Ministrski predsednik baron Hussa rek in notranji minister pl. Geyer, n ai katera se je obrnil poslanec s pritožbo, češ, da si ljudstvo ne pusti dopasti „nemškega kurza1. sta s< v svojih odgovorih izgovarjala na deželno vlado. Znani vodja politične ekspoziture dr. Michl je prevzel nalogo a~ gitatorja proti shodu; ne samo, da je dal razglasii po občinah v, celem okraju, da jie shod prepovedan , temveč je osebno opozarjal ljudi, da ni shoda in naj ne gredo k Sv. Frančišku. Dr. Verstovšek jih je pa vabil na romanje. In prišli so od vseh krajev, Lju-lienci so prišli vsi, Zadrečani, zlasti Bcčanci in pa Gor nj egra j Čan i, so se deloma pripe tli, demma dospeli peš v velikanskem številu; dobro so bili zastopani Rečičani in Lučanih Na predvečer so se zbirali na Ljubnem žan -d ar ji ; od vseh krajev so jih sklican do 80, Vodil jih je dr. Michl sam s slavnim Mülleretom. Ob 3. uri so topili v službo. Vodja ekspoziture je javil dr. Ver -■s ovšeku, da ne sme govoriti niti besedice. Seveda e prišlo drugače! Dr. Michl je bil poslanca vedno za retami: kot nekdanji policijski uradnik v Trstu si je domišljeval, da spretno izvršuje svo -> nalogo. To-za.prijateljstvo. kakor je bilo pred vojno. Ker stvari tako stoje se ponavlja vprašanje: Cernu potem nesmiseihipraž-govori o mirovni konferenci? Zanimiva 201etnica. Dne 24. avgusta t. t. bode ravno 20 let, kar je bivši ruski car sklical mednarodno mirovno konferenco v Haagu na Nizozemskem . Prve seje se je udeležilo 26 držav, med njimi vse velesile.* Vsi so mislili da se bodo zdaj uresničile be -sede preroka. Izaija (2, 4): „Takrat bodo prekovali svoje meče v plužna železa in v srpe svoje sulice; nič več ne bodo vzdigali meča narodi drug zoper drugega in nič več ne bode podučevanja za vojsko.“ Zgodilo se je ravno nasprotno; „Rod je vstal zoper lod, narod se je vzdignil zoper narod, država proti državi,“ Zakaj? Fundament je bil slab in zidarji za nič. Nekako podlago je tvorilo na zunaj: mednarodno pravo in zaupljivost do mednarodnega razsodiš -ča: na znotraj: zvitost diplomatov in koristolovstvo državnikov. Začetnik te ideje mednarodnega mirov -nega razsodišča je Emerik Cruce (f 1590 v Parizu). Mnogi vladarji in zasebniki so to idejo zagovarjali. Vladarji niso prodrli z njo, ker so se opirali na vojno, ko so govorili o miru; posameznike ni nihče poslušal. ker niso imeli moči, V Haagu, res, se niso o-zirali več na. silo in moč, vsaj rekli so tako, pač. pa so aMamirali dobro voljo državnikov. In ravno radi tega vidimo zdaj, po 20 letih, to grozno blamažo. Se ga vladajo, zadnjokrat! Zadnjokrat pojo kanoni njim in sebi smrtno pesem. Grozno je človeštva trpljenje, čudovito mora biti njegovo prerojenje. Narodi si sami odpirajo svoje oči, da vidijo, kaj se z njimi godi. Vsi zahtevajo svoje pravice, svojo svobodo na demokra- tiöni podlagi. Edino : PravicaSsvobođa more biti podlaga mednarodnega miru. In nihče drugi ne bo več *diplomatično“ govoril namesto narodov, sami morajo imeti svojo besedo! Takrat bo mogoče sestaviti prar vo mednarodno — ne meddržavno — razsodišče, ta -krat bo mogoče upati na mednarodni mir. Nikdar in tudi tedaj ne, pa se narodi ne bodo razumeli, ako se ne bodo razgovarjali in razsojali vpričo križa, znamenja miru, kajti križ je najvišja plemenitost, največja kultura. Francosko bojišče. Ofenziva ententenih armad med Scarpo in Aisno se nadaljnje z nezmanjšano silo. Angleži napadajo ob Scarpi ter na črti Arras-Cambrai, kjer so vnovič porinili Nemce nekoliko nazaj ter zasedli ozemlje do črte Croisilles Mory Bapaume. Tudi važna postojanka Boiry-Notre Dame je prišla v angleško oblast. Ob Sommi in Aisni pa napadajo Francozi nemške postojanke. Tndi na tem dela fronte so se morali Nemci umakniti. Cela vrsta krajev kot Fiers, Garin, Dompiere, Belloi, Nesle, Beaaliea, Suzey in Še več dragih je prišla v oblast Francozov. Mesto Noyon so Francozi obkolili od treh strani. Ob Aisni pa zlasti ameriške čete napadajo Nemce z veliko srditostjo. • Italijansko bojišče. Razven poizvedovalnih prask v gorovju Sedem občin nobenih važnejših dogodkov. Albansko bojišče. Ob reki Bojuzi in v gorovja Tomor so se Italijani ustavili našemn prodiranja v smeri proti Va-loni ter se močno utrdili. V dolini reke Semeni živahni boji. Politične vesti. Kozel kot vrtnar. „Marburger Zenung“ divja zoper slovensko duhovščino in pred vsem zoper škofa jegliča kot zoper veleizdajalce in razdiralce Av -strije, kot ententarje in bogve kaj še., Ne pride nam na misel in tudi v sanjah ne, da bi sebe in svoj avstrijski patriotizem branili zoper v se nemško zagri -zence, ki jim „Marburger Zeitung“ pripravlja duševno hrano. Za nas je samo velina zabava, če vidimo ^Marburger Zeitung“ kot braniteljico Avstrije in zagovornico avstrijskega patrioti/na. Človek se zabava, kakor če bi gledal teater v kakšnem wursteipra-terju. Vsenemci kot branitelji avstrijske ideje! Tisti vsenetnei, ki tulijo „Die Wacht am Rhein“, ki kriöi-Hohenzoliern ! “^ ki, ob cesarskih slavnostih Habsburžane nimajo hiti ehe zastave,Sdisti vse -nemei, ki so v javni resoluciji se izrazili za to, naj IVkn nemški deli Avstrije odcepijo od naše monarhije .^nrikloniio NemčijiJHisti vsenemci, ki so na svojih VoiKstagili strupeno nastopali zoper nago viäuärsKo hišo; ti bi naj bili branitelji Avstrije! Kozel bi ven-dar le bil boljši vrtnar.^ Notranja politika. »N. Fr. Pr.« piSe, da se bodo delegacije sestale še le meseca decembra. — Ministrski predsednik Hussarek se pogaja s strankami glede programa za bodoče zasedanje državnega zbora, Te dni je sprejel voditelja soc. demokratov dr. Adlerja, načelnika Poljskega kluba, dr. Tertila, posl. Stapinskega in še več drugih. Po listih krožijo vesti, da pripravlja vlada načrte za preuredbo Avstrije v zvezno državo narodov. Nemci se radi tega razburjajo in grozijo z odporom. — Govori se, da je stališče zunanjega ministra Buriana omajano, ker ni znal v avstropoljskem smislu rešiti poljskega vprašanja. — Med avstrijsko in ogrsko vlado se vršijo pogajanja radi pripadnosti Bosne in Hercegovine. Madžari hočejo na vsak način ti dve deželi priklopiti k Ogrski, — Za skupnega finančnega ministra bo baje imenovan sekc. načelnik baron Kuh-Crobak. — Govori se o odstopu hrvatskega bana Mihalhviča. Na njegovo mesto bo baje zopet prišel baron Škrlec. Nemški Volksrat proti federalizaciji Avstrije. Nemški Volksrat je v svoji zadnji seji sklenil protest proti vsaki šablonski preoredbi naše državne oblike, ki bi nasprotovala na kakršen koli način nemškim belangom. Posebno pa ogovarja Volksrat Kako mogočne se delajo Volksratovei!) zoper ostar novitev jugoslovanske države s priklopitvijo sloven-\ skega ozemlja v kakoršni koli obliki; smatra pa j tudi uvedbo narodne avtonomije za južne dežele I z nemškega in avstrijskega stališča kot neznosno, \ ker bi tole pripravljalo popolno odcepitev teh polj krajin od avstrijske države. — Tako govori nekaj I brezpomembnih možakarjev vsenemškega kalibra, j ki mislijo, da sme v Avstriji svobodno živeti in I se razširjati samo človek, ki se prišteva med Nem ce. Ti ljudje so prespali dolgo dobo vojne in sev svoji vsenemški zaspanosti niso iz nje prav nič naučili. Ogromna večina Avstrijcev tudi Nemci zahteva, dà se mora Avstrija preusnoviti čimpreje v zvezno državo svobodnih narodov, kar se bi tudi zgodilo, če tudi domišljaviVoiksrat napravi še sto in sto takih sklepov. Značilno je, da Volksrat s posebnim povdarkom zahteva, da se slovenske dežele na noben način ne smejo priklopiti Jugoslaviji, ker bi to bilo — nemštvu na škodo! Logika pa taka! Na eni strani piiznavajo Nemci, da so naše dežele slovenske, a ne smejo k Jugoslaviji, ker bi to — škodovalo Nemcem. Vprašal jih gotovo nihče ne bo, ali se sme dati Jugosla vanom samostojnost ali ne. Cesar Karel in cesarica Zita sta te dni obiskala saškega kralja Friderika Avgusta v Draždanih in bavarskega kralja Ludovika v Monakovem. Dne 28. avgusta zvečer se je cesarska dvojica vrnila v svoje sedanje bivališče, v grad Wartholz pri Reich eu-u. Turški sultan odpotuje v inozemstvo. Po poro čilih iz Dunaja bo baje novi turški cesar sultan Mehemed VI. v kratkem odpotoval v inozemstvo na poset zavezniških vladarjev. Posetu v Sofiji pripisujejo veliko politično važnost, ker so odno-šaji med Bolgarijo in Turčijo nekoliko skaljeni. Cesar je odstavil pravoslavnega metropolita v Černovicah dr. Repta, ker je ob vpadu Rusov v Bukovino izdal poziv na duhovščino, naj moli za zmago Rusije. Hrvatska seljačka stranka za jugoslovansko ujedinjenje in za češko-poljsko-jugoslovansko zvezo. Dne 25. avgusta je imel glavni odbor hrvatske kmetske stranke v Zagreba sejo, katere so se udeležili zaupniki iz vseh okrajev banske Hrvatske. Ob tej priliki so med drugim sprejeli tudi resolucijo, v kateri se izraža hrvatska kmetska stranka za na-jf čelo o pravu popolne narodne samoodločbe in se i pridružuje jugoslovanskemu ujedinjenju in češko-I poljsko jugoslovanski zvezi. Trumbič, predsednik jugoslovanskega odbora j v inozemstva, je bil pred dnevi sprejel v avdi-! jenci od italijanskega kralja in zunanjega mu istra j Sonnina. Poroča se, da so Italijani opustili J svoje zahteve po priklopitvi jugoslovanski krajev j k Italiji. j Tedenske novi se. 251etnico župnikovanja slavi letos vlč. g. Jak. Očgerl, župnik pri Sv. Andraža v Slov. gor. Lju-domilega g. župnika sta imenovali ob tej priliki občini Sv. Andraž in Smolinci za svojega častnega občana v znak velikih zaslug, ki si jih je pridobil jubilant za blagor svojih župljanov. Jubilantu in častnemu občanu iskreno čestitamo! Odlikovan vojni karat. Vojni kurat 26. strelskega polka č. g. Iv. Mlakar je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda na b”4 -rdečem traku z meči. Duhovniške vesti. Župnijo Loče. je dobil vlč. g. Franc Lom, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, župnijo Jurklošter pa vlč. g. Jurij Cvetko, kaplan v Zrečah Odlikovanje. Poveljnik mariborske vojaške višje realke podpolkovnik Eduard Blaha pl. Olbor je dobil od vojaškega poveijsta v Gradcu pohvalno priznanje za svoje odlično delovanje pri vzgoji mladih častnikov ter za vzgledno poveljevanje. Cesar mu je še podelil tudi viteški križ Franc-Jožefovega reda z vojnim okraskom. Imenovanje. C, kr. poštni nadoficijal g. Franjo Natek v Celju je bil imenovan za c, kr. nadkon-trolorja istotam.f illSSllfli §3 Poroka. V Celju se je dne 24. avgusta poročil g. dr. Sandor Hrašovec, odvetniški kandidat in rezervni poročnik, z gdč. Mimi Confidenti. Bilo srečno! Himen. Poročil se je dne 25. velikega srpana t. 1, v Celju starešina in bivši predsednik »Zarje« Ivan Dornik z gdč. Bmico Kušec. Čestitamo^ Poveljnik srbskih čet umrl. Dne 28. avgusta je amrl na otoku Krf poveljnik srbskih Čet pred Solunom, general Petrovič. Petrovič je bil v albanski vojni poveljnik srbske armade, ki je prodirala o a Kosovo polje. C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici se z oktobrom t. 1 zopet otvori. Učenci, kateri nameravajo vstopiti v ta zavod, naj javijo to takoj ravnateljstvu. C. kr. državna gimnazija v Maribora išče za prihodnje šolsko leto dveh suplentov s polnoštevilnimi urami, v prvi vrsti za jezikoslovne, a tudi za druge predmete. Priglasiti se je čim preje, pismeno ali ustmeno, pri gimnazijskem ravnateljstvu v Mariboru. Mladeniško slavje v St. nju. Dne 8. septembra se bo v St, liju v Slov. gor. blagoslovila zastava mladeniške Marijine družbe. Slavnost bo združena s sestankom mladeniških Marijinih družb iz oeiih Slov. gor. Mladeniči, pridite dne 8. septembra v obmejni St. Ilj ! Dijaki in dijakinje iz Slovenskih goric! Dne 8. septembra t. 1. priredi mariborsko Dramatično društvo ob 8, uri popoldne pri 'Sv. Lenartu v Slov. gor. veliko narodno veselico. To je po dolgih, tužnih štirih letih prva prireditev med našim dobrim ljudstvom, ki ves ta čas ni imelo prilike, blažiti si srce ob lepi slovenski pesmi in uživati neprisiljeno slovensko veselje. Sedaj pa se mu nudi zopet taka prilika * Vaša narodna dolžnost pa je, agitirati za kar največjo udeležbo pri tej veselici ! To je v teh časih zelo važno narodno-vzgojevalno delo. Učeča se mladina, pridi sama s svojim mladostnim veseljem in privedi kolikor mogoče naroda seboj! Občni zbor „Slovenske Straže" in „Slov. krščanskosocialne zveze" za vse slovenske dežele se bo vršil v Ljubljani dne 10. sept. Natančnejši spored objavimo v pondeljek. Izobraževalna društva in podružnice »Slov. Straže« naj se takoj dogovore, koga bodo poslale kot zastopnika v Ljubljano. Pridobitev. Graščino »Vinarja« pri Prihovi, ki je bila lastnina madžarskih baronov Miklos, je kupila Češka družina Spurny za 160 000 K. „Jugoslavija Jugoslovanom". Prvi natis te knjige je že pošel. Pripravlja pa se drugi ponatis. Naročniki naj potrpijo. Ko izide druga izdaja, bomo pravočasno objavili v listih. — Tiskarna sv. Cirila. Lep dar. Ob 301etnici pifdniicije mi j. gospođa stolnega župnika Franca Moravec dne: 22, t. m. na Strmecu pri Veliki Nedelji so zbrani gostje darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 300 K, katera lepa svota kaže, kako dobrotljivi in požrtvovalni so vrli Strmčani. Francoske žene. papežu. Po nekem odposlanstvu se je kar (lin al u-državn emu tajniku za sv. Očeta izročilo roklonilno pismo, katero je podpisalo 200,000 francoskih žen. V udanostni izjavi ponavljajo fran -coske žene obljubo, da bodo vzgojile svoje sinove v zvestobi do sv. Stolice in v popolni udanosti do sv, katoliške cerkve ter prosijo zategadelj sv. 'Očeta njegovega blagoslova in milosti, da bodo mogle svoje vojne težave darovati Bogu. Istočasno se je izročila sv. Očetu zlata knjiga s podpisi več kiot 70 francos -kih nadškofov in škofov, ki vroče pozdravljajo uda -nostno izjavo francoskih žen; knjiga nosi tudi podpise glavnih agitatorio za podpisovanje udanostne izjave. Istočasno je odposlanstvo podarilo papežu po -polno oltarno opravo, pred vsem veličasten kelih s primernim napisom, katerega bio sv. Oče rabil pri daritvi sv, maše, katero je obljubil darovati za namene francoskih žen. Nove knjige. Katoliška Bukvama v Ljubljani je založila naslednje nove knjige: 1. Veliki Katekizem (Frančišek Zabret), II. poglavje „O molitvi“, cena 5 K, — 2. Kratita povest canti-k r i s t u, ruski spisal Vladimir Sergjevič Solovjev, prevel Fr, Poljanec, Cena 2 K. — 3, P r a v i a z a oliko, spisal dr, I. Dostojen, Cena 3 K. — 4, K u-bična računica v novi meri, sestavii J, Dolžan, Cena 6 K. — Josip Jurčič, spisi, 5. z-vezek (Sosedov sin. Sin kmetskega cesarja, Mei dvema stoloma), Uredil dr. Ivan Grafenauer. Cena 3 K, Knjige se naročajo v Katoliški Bukvami v Ljublja-n Priporočamo ! Dajte nam več učiteljev! Med desetim:! učiteljskimi osebami najdemo sedaj komaj enega moškega. Samo v naši deželi je padlo že nad 100 učiteljev in nevŠteti so pri tem ujeti, ranjeni in pogrešani. Večinoma imamo na deželi stare učitelje, ki učiteliujejo le še s Čakanjem na ureditve plač ali na konec vojne. Vendar obojnega ni od nikoder. Učiteljskega naraš -Čaja v zadnjih letnikih' učiteljišč skoraj sploh tudi nimamo. Pomisliti je, kaj bo z našo mladino, kaj z našimi Šolami! Obračamo se na deželni Šolski svet, da ukrene, da bo oproščenih več učiteljev, in sicer i mladih. Saj Je za to posebno sedaj težko vsestransko službo treba ravno mladin, čilih moči! Avtomobilna zveza Že med Mariborom in Sv , Lenartom v Slov. gor,? 'Že pet tednov vozi po dva-do trikrat na dan po cesti iz Maribora k St, Lenartu avtomobil, in sicer — pomislite! — velikanski tovorni avtomobil, In to na tisti cesti, katere oblasti že od početka vojne niso pustile posipati s kamenjem?!; In to ravno po tisti ceiäti, katero oblasti za,pro in prepovejo za poštno-iavtomobilni promet ? Sedaj vozeči tovorni avtomobil vozi vsakokrat 30—40 q zrnja in ima sam Še večjo težo. Hiše se tresejo, ceste razsujejo in mostovi se rušijo, a naš okrajni zastop sedai e a// No, Mariborčani, kedaj Pa nam privolite za n j tretjino lažji poštni avtomobil? Kolk« vanj o prošenj za vojaške oprostitve. Pi -nančno ministrstvo razglaša: Ker se še vedno zelo pogosto dogajajo slučaji, da prošnje za vojaške oprostitve niso ali nie ali pa le pomanjkljivo kolkovane , se opozarja, da morajo biti vse tozadevne prošnje colkovane s kolkom po 2 K za vsiako polo prošnje. Vojaškik prebiranj — ne bo. Dne 24. avgusta t. 1. se je vršil na Dunaju ministrski svet, na kate -rem je bilo med drugim tudi sklenjeno, da za sedaj ne bo nobenih novih vojaških prebiranj bodisi vseh, bodisi kakih posameznih letnikov črnovojnjiških zar rezancev, pač pa se bodo vršila jprebiranja vseh v vojake potrjenih, a od vojaške službe oproščenih vojaških oseb. 8. vojno posojilo. Namestnija nam piše: Pt se-3aj namestništvu predležečih izkazih kreditnih zavodov in poštnih ter davčnih uradov znaša izid podpisovanja 8. vojnega posojila na Štajerskem skoro 300 milijonov K, Za ta zelo ugodni uspeh se je večinoma zahvaliti vzornemu ravnanju hranilnic, M so s svojimi vložniki skupaj podpisale za 8. vojno posojilo — 157% milijonov! K, t, j. povprečno 22% % vložnega stanja. 'Živega in uspešnega vabilnega delovanja se je izvrstno udeležilo štajersko učiteljstvo pod vodstvom Staj. učiteljske zveze. Nove poštne pristojbine. Kakor orno že kratko poročali, stopijo s 1. septembrom v veljavo nove poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Opozarjamo naše čitatelje, da se ravnajo po teh novih poštnih določilih, da ne bodo trpeli škode in imeli sitnosti in neprilik. Najvažnejša nova poštna določila so: Za navadno pismo, kojega teža znaša do 20 g, ta a 1. -septembrom znašala pristojbina 20 v (dosedaj 15 v); za vsakih nadaljnjih 20 g teže pa po 5 v več. Dopisnice (tudi od poštne uprave izdane) 10 v, dosedaj 8 v; poštne dopisnice z označbo 8 v še bò treba spo-polniti z znamko po 2 v. Za tiskovine: V prometu v Avstriji nobene spremembe, v prometu z Ogrsko, Bo-sno-Hercegovino, Nemčijo in z vojnimi poštami ter v prometu z zasedenim ozemljem do 50 g 5 v (dosedaj 3 v), čez 50 bo 100 g 11 v (dosedaj 6 v) in nadalje za vsakih 50 g teže za 3 v več. Za poštne nakaznice do 50 K 25 v (dosedaj 20 v) in nadalje za vsakih 50 K po 5 v več. Za denarna pisma in za zavoje z označe-čeno vrednostjo za vsakih 300 K po 10 v (dosedaj 5 v), za zavoje (pristojbina za težo) v Avstriji, v pro -metu z Ogrsko, Bosno-Hereegovino, kakor tudi z Nemčijo do 5 kg 1 K (dosedaj 60 in 80 v), od 5 do 10 kg K 2,20 (dosedaj 2 K), od 10—15 kg K 3.20 (dose- | daj 3 K), od 15—20 kg K 4.20 (dosedaj 4 K), Zavoji j ;za vojne pošte do 5 kg 1 K (dosedaj 80 v), v zasede- | na ozemlja do 5 kg 1 K (dosedaj 80 v), od 5—10 kg f K 2.20 (dosedaj 2 K). Nadalje je določeno, da mora j odpošiljatelj pri oddaji na pošto plačati vso pristoj - f bino. Za ekspresna pisma, ekspresna denarna pisma j In za ekspresne nakaznice znaša pristojbina 60 vin. j (doseda< 30 v), za zavoje 1 K (dosedaj 50 v). Ce sta- jj nuje naslovljenec od pošte delj kakor 1 km, znaša jj ekspresna pristojbina 2 K (dosedaj K 1.50). Opozar- j jamojše enkrat naše čitatelje na ta določila, lei stopi- j jo v veljavo s 1, septembrom, torej že v nekaterih dneh. Vsled zauživanja strupenih gob so pri Smar-jeti ob Pesnici umrle v Pihleričevi hiši štiri osebe in sicer dve odraščeni in dva otroka. Gobe je ookojna mati deloma kupila, deloma nabrala sama. — Žrtve vsled uživanja strupenih gob so od dne do dne šte -vilnejše, posebno v mestih, kjer zaradi sedanjih prehranjevalnih težkoč hitro sežejo po vsem, kar je le | užitno. A tudi na deželi se pojavljajo slučaji ta v ih jj zastrupljen]. Res, da so gobe zelo okusna ter poseb- | no prebavljiva in redilna jed, vendar nismo pri zbiranju gob nikdar zadosti oprezni. Tudi žal nimamo še popolnoma zanesljivih znamenj, ločiti užitne gobe oa strupenih. Ker ni mogoče, na tem mestu pisati obširnih razlag, povem le sledeče: Dognano je, da večino vseh smrtnih slučajev povzroči zauživanje takozvane hudičeve gobe, katero zelo lahko zamenja -mo z g,lobanjo. Ima širok, belorumen ali zelenkast ali rujavkast ter nekoliko smolast klobuk, Vrat je na- j vaduo, pa ne vsakokrat nekoliko rudečerumen. Ako p gobo prerežemo, najdemo bledobelo ali svetlordeče | meso, ki dobi sčasoma zeleno, potem modro in naza- j dnje celo črno barvo. Ta goba je izvanredno stru - | pena, odlod tudi njeno ime. PomnimOi, da nabirajmo j le naše domače, popolnoma znane užitne gobe in še | te pokažimo v preizkus starejšim in izkušenim s'-e- 1 dom, ki so znani poznavalci gob; vse dvomljive ali sumljive gobe pa kratkomalo zavrzimo. — M, V. Vojna razstava c. in kr. 87. pešpolka v Celju. Vojni album domačega pešpolka bo v začetku jeseni razstavil vojne spominke vsake vrste. Za kolikor le mogoče bogato in dostojno prireditev prosi uredništvo vojnega albuma tem potom, da mu slavno občinstvo v to svrho posodi razne vzasebni lasti nahajajoče se predmete, kakor: orožje, slike, fotografije, dopise, posebno pisma spominavredne vsebine, kratko vse s-pominke, ki so kakorkoli v zvezi s pešpolkov© usodo v svetovni vojni Predmeti, ki bi jih slavno občinstvo prepustilo m razstavo, naj se izroče „Uredništvu vojnega albuma“, Celje, grajska vojaSnica, soba št. 44, ; Kjer se po končani razstavi vrnejo. Ker je čisti dobi- Novo prevzemne cene za žito in stročnino so ček razstave namenjen vdovam in sirotam pešpolka, od urada za ljudsko prehrano za vsakih 100 kg dor pričakuje uredništvo, da bo udeležujoče se občinstvo ločene: Pšenica ali pira 55 K, rž 55 K, ječmen 50 mesta, okolice in vsega dopolnilnega okraja kolikor , K, oves 50 K, proso 50 K, koruza 50 K, ajda 100 K. mogoče prispevalo in sodelovalo, ! Grah 120 K, leča 150 K, fižol 100 K. Krmila: zad- Gospodarske novica Pospeševanje lesne produkcije. Ker postaja po-I manjkanje lesa, bodisi že lesa v stavbne in rokodelske svrhe, bodisi drv, vedno občutnejše, je odredilo c. in kr. vojno ministrstvo v sporazumu s poljedels-iam ministrstvom, da se lesna produkcija pospeši s tem, da dobe posestnici gozdov in pridelovalci lesa sc-loh, pri svojih deželnih vladah od meseca julija t. 1. naprej, vofaške delavske moči. Pri tem se pa morajo obvezati, da jih bodo sami prehranjevali. Ce bo eiar dal delavske moči za v vojne svrhe namenjen les, bo te prehranjeval sam. Te žetvene stotnije bodo se dajale po najmanj 5U mož skupaj. Oziralo se bode posebno na one posestnike gozdov in pridelovalce losa, ki svoje blago »(drva in drugi les) pošiljajo v s -plošnem interesu v večja mesta in katerih sozdi so za to pošiljatev v pripravnih krajih. Interesenti se naj takoj obrnejo glede dodelitve delavskih vojaških moči do pristojnih deželnih vlad. Luženje pšenice. Štajersko cesarsko namest -ništvo nam piše: Za jesenski in prihodnjeletni spomladanski nasad se odredi brezpogojna vporaba for-malinovega lužila za pšenico in ječmen, Lužilno postopanje ie lahko izvršljivo; pred luženjem samim se priporoča, dajati setveno blago v tanki plasti v z vodo napolnjeno korito ali kad in ga tamkaj skozi približno 5 minut dobro premešavati, da morejo lažje sneti priti na površino, kjer se jih pozajme in na to sežge. Druge porabe, morda za krmilne namene ali zmetanja na gnojišče ni priporočati, ker bi se na ta način le pospeševalo razširje bolezni. Nato. se vodo pusti odteči ter nalije pripravljeno lužilno tekočino. Za vsakih 100 kg setvenega žita se porabi 100 litrov vode, kateri se je poprej primešalo natančno % litra ali 250 g ku mo.a 40A fern alma, Pri mešanici se je tega sorazmerja natančno držati, da se po močnejši ga. S 1:5—20 m trajajočim mešanjem postanejo vsa raztopnini ne škodi kalilna zmožnost semenskega blaga. (S 15—20 m trajajočim mešanjem postanejo vsa zrnca temeljito mokra in se uničijo snetne kali, ki se na njih nahajajo; snetivo zrnje, ki pride na površje, je zopet pozajeti in nato sežgati. Po tej pripravi se vzame semensko blago ven ali pa spusti lužilna tekočina; slednjo se pa more še dvakrat — toda ne večkrat — vporabiti. Pšenico se na nekako 10 Cm debele plasti nasuje, pridno obrača, da se kmalu osuši in nato kar najhitreje poseje. Sušilni kraj, vreče za prevažanje in vse pri «janjo potrebne predmate je pred vporabo z lužilno tekočino umiti, da, postanejo prosti nalezljivih kali, Potrebni formalin je dobiti po Zvezi poljedelskih zadrug v Eggenbergu pri Gradcu — najbolj priporočljivo skupno za celo občino ali za eden sodni okraj. Pozor pri nakupovanju cementa! Ugleden naš kmet iz Gornje 'Sv. Kungote nam piše : Nedavno sem kupil pri nekem mariborskem trgovcu večje število sodčekov cementa po silno dragi ceni. Moje razočaranje! Cement je za nič in je skorodane popolnoma neraben. Trgovec, ki mi je prodal cement, ga ne v-zame nazaj in mi tudi ne vrne denarja, ker se izgovarja, češ, da on ni zidarski mojster, torej ne pozna cementa in kakoršnje blago da je on kupil, takšnje pa prodaja. Svarim našega kmeta, katerega že itak vse skubi in guli, da ne nakupi poprej večje množine tega blaga, ako se ni o kakovosti prepričal sam, da ne bo trpel Škode, Kupi naj poprej le majhno količino cementa in še le, ko si se o kakovosti blaga že sam prepričal, ga nakupi toliko, kolikor ga ravno potrebuješ. Pritožba iz Posavja.* Somišljenik nam poroča : Kakor že znano, je okrajno glavarstvo v Brežicah odredilo za posamezne občine prostovoljno odda ò žita , Oa tako izostane sitno rekviriranje in mlinske karte. Vendar se pa naše ljudstvo ne strinja s predpisano množino. Slišijo se ugovori. Občina Zabukovje pridela in je vsako leto oddala več žita kot občina Sevnica. Letos se pa zahteva od občine Sevnica 20,000 kg, od občine Zabukovje pa 17.000 kg. Kako jo le-to mogoče? Smp radovedni! V „Gospodarskem Giannini“ od meseca julija smo čitali predpisano množino za posamezna okrajna glavarstva. Med temi brežiško 20 vagonov; kako potem pride občina 'Sevnica, ali ?abukovje 'do take množine? Ljudstvo da radevolje, tear je odveč, da bi se pa dalo kar do kraja izmozgali, to bi bilo od sile. Vsak kmetovalec naj preračuni, KoJiko potrebuje za seme in za domačo družino, ki je potrebna k obdelovanju posestva. Kakor čitamo v „Spraži“, „Slovenskem, Gospodarju“ in drugih naših batin, gre na osebo nad 15 let staro 11 kg, pod 15 let 9 kg na mesec; kdor ni zmožen sam teh iačiuov, pa na) naprosi svojega soseda, da se tako izogne brez -trohnim rekvizicijam; kolikor ima odveč in koliko lahko ndkruži, koliko na' odda proti potrdilu in plačnu, in naj se. izkaže v občinskem uradu, da se tam zabilježi, koliko se je oddalo, 'da ne bo pozneje kake pomote, kar sie je že večkrat pripetilo,, ved ima ali neredoma, ne vem. Potreba je velika, pomagajmo kar moremo, dasi nismo krivi! Pregovor pa, pravi : da je Bog poprej sebi brado ustvaril, potem še le tiru -, pini Posavski. nie žito 50 K, koruzni storži 15 K, krmilni grah 60 K, kultivirana grahorka 70 K, nabrana, ne v mlinu dobljena plevelna grahorka 50 K. — Za mešano blago velja kot prevzemna cena najbolj poceni primešanega blaga. Cene za pšenico, rž in ječmen se z-višajo: Če se oddajo v avgustu za 15 K, v septembru za 10 K in od 1. oktobra do 20, decembra za 5 h.. Za (semensko žito nove cene še niso določene. — Polna prevzemna cena se izplača za žito, ld nima več kakor 2% nežitne primesi. Ce ja pa primešano tuje žito, se pri ceni ne odtegne, ako ni tujega žita več kakor 3%, več kakor 15% prevzemne cene pa se sploh ne sme odtegniti. Krnet in zemlja. Mali- kmet svojo zemljo, ki jo je podedoval po očetu, ali kupil, ali kako drugače si pridobil, obdeluje sam s pomočjo svoje družine, Njegova posest je torej opravičena, ker je koristna vsem m pa zato, ker jo opravičuje osebno delo lastnikovo. Veleposestnik pa svojega posestva ne obdeluje sam; četudi bi ga hotel, ne more, ker jie preobširno. On daje svojo zemljo v zakup ali pa jo pušča .obdelati po svoji služinčadi in svojih nastavljencih. Cisti dobiček tega tujega* dela'je niegovi^Ti näy, kjer se vsled pomanjkanja zemlje potika na stotisoče naših ljudi po tujini, taka posest ni opravičena, ker je celoti le v škodo, Remija bòdi tega, ki jo sam'obdeluje! izdelovanje domač, mila prepovedano. Centrala za olje in malst razglaša, da je prepovedano izdelo -vanje 'domačega mila iz pokvarjene margarine ali ,oia. Gospodinja, ki je kupila pokvarjeno vojno margarino, naj to takoj javi gori imenovani centrali, kateri je na ta način omogočeno kazensko zasledovati prodajalce pokvarjene vojne margarine, Živinoreja v Hrvatski in Slavoniji. Zagrebške „Novosti“ poročajo, da je tačas na Hrvatskem in Yi Slavoniji približno 900.000 glav goveje živine. Potrebščina klavne živine, ki j;o niorajo dobaviti, znar ša 300.000 glav, Ker je od navedenih 900.000 glav 400.000 plemenskih krav in telic, se more računati na letni prirastek 300,000 glav, tako 'da bi temeljno število ostalo nedotaknjeno, ako bi se vsa teleta redila. Temu pa ni tako, marveč so mesnice polne telet, tako da je hrvatska živinoreja v resni in veliki nevarnosti. Kam gredo ‘dandanes italijanske pomaranče ? ! Predvsem na Angleško in v Ameriko. Prevoz j$e vrši, kolikor mogoče hitro, a v dobi, ko dpzorijo pomaranče, prevaža sredomorska železnica preko Ri -viere, Nice in Pariza dan na dan cele vlake tega plemenitega sadja v Calais in Dover, Prevoz preko .Oeeana se vrši po pretežni večini na črti Brest-No-vi-Jork. Anglija je z italijanskimi pomarančami tako bogato zailožena, da stane na 'Angleškem velika in lepa oomiaranča samo dva Vinarja! naše valute. , Isto je, kar se tiče fig, mandeljev in melon, ki sle ponujalo po londonskih trgih in ulicah kar za smešne cene. Oral zemlje za vinograd 70,000 K. List „Jug“ iz Osjeka poroča, 'da je zahteval neki vinogradu k v Aljmašu za 10 oralov vinogradov skupno z letošnjim pridelkom 700.000 K, torej za 1 oral 70,000 K. V Sre mu se zahteva za oral njive do 20.000 K. Dopisi. Maribor. Pevski zbor Dramatičnega društva je obhajal 'dne 28. t. m. po pevski vaji na prišrččn^ftgA čin god sodelujočega člana g. Avgusta Spari. Proi.^ Voglar je naglašal v napitnici, 'da so mariborski Slovenci v svojem šolskem odseku in v pevskem zbor« med prvimi izvajali tudi praktične posledice iz id^^, narodnega ujedinjenja. Vrgli so daleč od sebe prejšnji bratomorni strankarski boj, podali si v odkritosrčnem zaupanju roke ter pod geslom narodne sloge pričeli braniti narodne svetinje. Na koncertih mariborskega Dramatičnega društva] hastopa duhovnik poleg posvetniaka in pri društvenih družabnih prireditvah opažamo isti veseli sporazum, ki je združeval Slovence pred desetletji. V tem smislu se je zahvalil g. predsednik slavljencu za njegovo sodeiova-nje in mu želel vse najboljše za prihodnjost. Maribor. Umrla sta dva, mariborska meščana: tovarnar-milijonar (bivši trgovec z železnino) Ignacij Halbärt ter imejitelj glavne zaloge tobaka Lud . Schara. Maribor. Dne 28. avg. je omrl vpokojeni mestni učitelj Janez Weingerl, star 76 let. N. p. v m.! Maribor. Dramatično društvo priredi v nedeljo, dne 1. septembra 1918 skupen izlet k Sv, Arehu na Pohorje. Vabimo vse. ki živijo na Pohorju in o-koli njega, 'da prihitijo ta dan navsezgodaj na naše zelene višave in pozabijo za nekaj ur v veseli družbi in pri prijet,ni zabavi skrbi in težave sedaj nega Časa. Maribor. Deželni urad za oblačenje je ustanovil za mesto Maribor prejedlališče za popravila obuval pod vodstvom zadruge mar ibarskih čevljarjev. Od sedaj naprej se bodo prejemala popravila obuval samo pri prejemališču, kjer so tudi razvidne nove cene za popravila obuval, katerih ne sme nihče prekoračiti, Pripomni se, 'da bo sprejemalo prejemališče le samo napravo podšivov in podplatov, ne pa tudi še ostalih popravil. Za podšive in podplate je treba to- zadevnega izkaza ali potrdila R. Za. »stala popravila obuval ni treba nobenega izkaza ali potrdila od »a to določenega urada. Selnica od Dravi. V necudjo, üae 1. septembra, se vrši blagoslavljanje zastave bojnega društva »Stanislav knez Sulkowaky.« Ker je č sti dobiček namenjen za podporo članom, ki so postali v vojni invalidi, se prosi obilne tideležbe. Opozarjamo na tozadevni »nserat v dana nji štf vilki. Ruše. železniška nesreča, ki se je zgo- dila dne 13. februarja t, 1. na rušikem kolodvoru, se je obravnavala preteklo soboto pred mariborskim o -krožnim sodiščem, Železniški čuvaj 'Janez Ojd, strojevodja Jožef Tomeček in sprevodnikpvjlakovodja Jožef Hamroš so bili obtoženi, ker so s svojo nepazlji-^ vi. vostjo povzročili, da je trčil večerni tovorni vlak v vlak, ki.je_sial na postaji. Razbitih je bilo blizu*.. 20 Pagonov,, 1 sprevodnik in 3 vojaki so bili mrtvi, več im lahko in težko poškodovanih. .Janez Ojd je bil obsojen na Ctva meseca. Jožef Tomečelc na tri iueséoe strogega zapora. Jožef Hamroš pa je bil oproščen. Ruše. veselica našega Kmetskega brain, dru->wa se je nad vse pričakovanje sijajno obnesla. U-dmežba je tila ogromsr . Domačini, večinoma s celiar družinami, in gornje iz sosednih župnij, iz Frai-aa, iz Marioora >p .-..J drugod — vse je prihitelo, ds», i o več kot štirih letih zope. enkrat sliši narodno be* sedo v Rušan Od takrat, ko smo pred leti zadnjič r;n zbrani iu, so ?, lu-.ti nasprotniki .ravno naš kraj < rav posebno izbrali, ra g- uničijo v narodnem oziru iV zadnja prireditev je pokazala, da smo danes še bolj močni, koi ktcF V da je trdnejša naša sloga m /Pobija naša zavedno«-!, višji in pogumnejši naš pons Navdušenje m o-irönosi sta odsevala z vsakega ■ fraza. Ni biio razlike med stanovi, ne v prepričanju. ne v starosti — isti smoter nas je družil vse, is-ia vera v boaočnosh iu kakor je bil moralni uspeh velik in lep, tako ludi gmotni: 1300 K čistega dobička! Od tega je dobila slovenska šola v Mariboru 200 K, slovenski osiepeli vo*aki 500 K, ostanek pa se po-labi za domačo linjižn oo. Da je prireditev tako dobro uspela, gre pred vsem zahvala prireditebem, ifev ralkarn in igralcem, ki se niso strašiti priprav, ampak z veseljem in nekateri celo kljub težavnim razmeram ves svoj prosti Č.as žrtvovali za-nje. Želim le gamo, 'da se čimprsj zopet vidimo na našem odru ! A h 'ala tudi vsem drugmi sotrudnicam in sotrudnikom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k lepemu uspehu. Istotakc hvala vsem darovalkam in darovalcem dobitkov za sfočolov in dražbo, kakor tudi vsem udeležencem, domačim in tujim, od blizu in od daleč. In člmprej zopet na svidenje v naših Rušah! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 1. septembra, t. j, na angeljsko nedeljo, ob štirih popoldne ima tukajšnja podružnica Slovenske Straže svoj občni z-bor v gostilni g. Jakoba Ozvald (Sumej), v spodnjem trgu. Pridite! Jarenlna, Igra, ki je bila v nedeljo, 'dne 26 t. m., vsled slabega vremena prekinjena, se bo v polnem obsegu vršila v nedeljo, dne 1. septembra, pop. po večernicah. Na sporedu je govor, igra in prosta zabava s petjem. Pridite prihodnjo nedeljo v obilnem številu iz vseh krajev v obmejno Jarenino! Sv. Lenart v Slov. gor. Mariborsko Dramatično društvo priredi na občno željo tukaj v nedeljo , dne 8. septembra 1918, v posojilniških prostorih veliko „Narodno veselico.“ Začetek ob 8. uri popoldne. Vstopnina 2 K. Vspored: 1. Godba. 2‘. Petje mešanega zbora Dramatičnega društva v Mariboru. 3. Šaljiva pošta. 4. Prosta zabava z naraznovxstnej šim _ programom. Sv. Lenart v Slov. gor. Naloga vsega razumništva v vseh farah Slovenskih goric je, da širi razumevanje med narodom, kaj pomeni taka „Narodna veselica“, kakor jo bo priredilo mariborsko Dramatično društvo v nedeljo, dne 8. septembra 1918, pri Sv. Lenartu. Nikdo naj ne zamudi te prilike, da. vidi zopet svoje bližnje in daljne sosede, 'da dvigne spet svoj pogum ob pogledu na množico navdušenega slovenskega ljudstva, da sliši iz nežnih grl mariborskih Slovenk in iz boja vajenih prs mariborskih Slovencev krasno slovensko pesem. Sv. Benedikt v Slov. gor. Se enkrat opozarjamo na prireditev našega Bralnega društva v nedel jo, dne 1. septembra. Vsi prijatelji lepe zabave so s tem prisrčno povabljeni ! Na svidenje ! Sv. Barbara v Slov, gor. Dne 17. avgusta se je tukaj vršil žalosten, toda jako sijajen pogreb. Pospremili smo na zadnji poti vrlega mladeniča-vojaka Franeeljna Žižek, edinega sina žalujoče veleposest -nice iz Velike Zimice. Barbarčani so mu zapeli gin-Ijive žalostinke na domu in na grobu. Rajni je pid -feel komaj pred par tedni iz ruskega vjetništva. Toda ves trud žalujoče matere in poklicanih zdravni -kov mu ni mogel več pomagati. Imel je pljučnico in moral je izdihniti svojo blago dušo pred očmi skrbne matere1. Bil je tihega in mirnega značaja ter vslecl prijaznega obnašanja povsod priljubljen. Bil je tudi naročnik našega lista. 'Za svojo poštenost je gotovo dosegel plačilo nad zvezdami. Sv. Trojica v Slov. gor. Franc Žižek, zastavonoša in najbolj delavni odbornik Mladeniške Zveze pri Sv. Trojici v Slov. gor., je dne 18. avgusta, podlegel težkim ranam in tifusu. Umrl je v Novaledu v vojaški bolnišnici in je tudi tam pokopan. Za vrlim m značajnim mladeničem žalujejo vsi. M so ga bili poznali. Veleugledni rodbini Zemljičevi iskreno so -žal je! Vrlemu tovarišu pa bodi tuja zemlja lahka! Gradec. Dne 22. avgusta popoldan so pokopali z rako p love a- u če n c a Priča Kucher iz Thalerhof a. Veličastno ;e bilo videti* ko je aeroplan po končanem mrtvaškem opravilu vrgel na osrednjem pokopališču na grob ponesrečenca v znamenju šopka svoj zadnji pozdrav. Gradec. Cesarjev rojstni dan se je v Gradcu vršil kakor po navadi, seveda, ker isti, ki hočejo druge za veleizdajalce proglasiti, nimajo sami veliko čuta, da bi pokaznli vsaj z izobešanjem zastav, da še smo v Avstriji, Lahko se reče, da razven c. kr. javnih poslopij ni bilo v celem Gradcu na rojstni dan Njegovega Veličanstva niti po najbolj obljudenih u-licah nad 30 zastav, Heil Nemci! Tako častijo Nemci avstrijskega cesarja! Ljutomer. Slovensko pevsko 'društvo, se dobro pripravlja' na koncert, ki ga priredi dne lo. septembra i. 1. z obširnim sporedom, Ker ima društvo na-j men, s čistim dobičkom podpirati naše uboge slepce j (invalide) in naše obmejne šole, se nadeja društvo i mnogobrojnoga obiska. Natančni spored in prostor se j pravočasno naznani. — Cen ferie gdč. pevke in gg. I pevci se vabijo k rednim vajam vsako soboto zvečer, I Svojcas so se- pevke in pevci žrtvovali vsako sredo I iu soboto in so s tem g. pevovodju olajšali njegovo I težavno delo, da mu ni bilo treba zbora na dva dela jj vaditi kakbr sedaj. Bi se tudi dalo hitreje in bolje va-I liti, če je ceh zbor sfcu aj. Zr vejmo vsaj pur sobot-I nih večerov, za dobro st vi ! Ptuj. G. državni poslanec Mihael Brenčič je daroval za slovensko šolo v Mariboru 50 K, H' aia ! -Ptuj. Ornig ustanavlja neko sirotišnico, Indierò bi naj zgradil „okraj. Zavod bo služil Ornigovim I ponemčevalnim načrtom. V zavodu bodo dobili prostora tuji otroci, da ojačijo število Nemcev. Dunajska občina je že ponudila Ornigu v vzgojo 1,00 du -najsfcih otrok. In slovenski okraj ptujski bi naj plačeval stroške za ta zavod. Poljčane. Že od 9. septembra 1914 se pogreša vrl slovenski mladenič, član mariborskega Orla, lir. I Ljudevit Majcenič. Bil je res blag, vzgleden mlado -I nič. Oe ga krije že tuja ruša bodi mu v tujini zem-I lja lahka! Marenketg. Dne 17. avgusta je bilo v drugič, I da smo obhajali rojstni dan presvitlega cesarja Kar- I5 la L Dočim so bila prejšnja leta na ta dan po našem trgu razobešene zastave, ni je bilo letos nobene razven na uradih. Zdi se, da je bila, cela reč dogovor -jena. Je še v dobrem spominu, kako je bil pred n„-' davnem ves trg ovenčan, ko je obhajal nemšk cesar svoj rojstni dan. Gospodje, kje so izdajice avstrüske misli? Iščite jih v vaših vrstah! Ako M mi hoteli biti hudobni, bi lahko pošteno posvetili v to temo — kaj ne ? Sv. Martiu pri Slovenjgradcu. Nedelja (25. avgusta) je pri nas bila v znamenju ljudske izobrazbe. Predpoldne je v lepi Marijini cerkvi na Homcu profesor dr. Hohnjee imel pridigo za mladino. Popoldne je bila prireditev izobraževalnega društva. Dr. Hohnjec je mnogoštevilno zbrani mladini in tudi v lepem številu navzočim odraslim govoril podučne in izpod-hucSne besede. Nastopile so tudi vrle mladenke ko! govornice. Pevski zbor je zapel nekaj lepih in tudi domoljubnih pesmic. Vse to služi v poživljenje in o -krepIjenjTe prave, rodoljubne ljudske izobrazbe. Stranice pri Konjicah. Tuka) je dne 28. avgusta umrl, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, tukajšnji posestnik in trgovec g. Ivan Arzenšek, — brat mil. g. kanonika Al. Arzenšeka — star šele 39 let Rajni je bil vzgleden katoličan, zvest Slovenec, dober mož, skrben oče in postrežljiv sosed. Arzenše-kova hiša že od neka a j slovi daleč na okoli kot vz -gled drugim. V njej je bil gostoljubno sprejet vsakdo in noben revež ni Šel praznih rok od te res vrle sjkivensk« hiše. Zato pa je tudi božji blagoslov prav bogato rosil na njo. Rajni je bil zvest somišljenik naše stranke, pri vseh volitvah je stal trdno kot skala na strani katoliško-narodnih Slovencev. „Straža“ m ..Slov. Gospodar“ sta bila stara znanca v Arzenše -kovi hiši. Pridno je rajni Ivan agitiral za naše liste. Pokojnik je bil. član raznih javnih zastopov in dniš-tev Zapušča žalostno vdovo in pet mladoletnih otročičev. Spoštovani Arzenšekovi rodbini, posebno mil. g. kanoniKu, naše iskreno sožalje! — Pogreb blagega pokojnika se je vršil v četrtek, dne 29. avgusta. Svetila pokojniku večna luč! • Rogaška Slatina. Naš rojak, blagorodm g. dr. Ivan Debelak, c, kr. poštni svetnik, je daroval za mariborsko slovensko šolo 21 K. Živeli posnemovalci! Sv. Križ pri Slatini. Pri nas bomo v nedeljo 15, sept. obhajali posebno slovesno povišanje sv. Križa in sicer z mladeniškim shodom. Ob 2. nri pop. bo pridiga za fante in slovesne večernice. Na to bo v droštvenem domu velie1 ansten mladeniški shod s petjem, govori in deklamacijami naših mia-deničez. Zanimanje za shod je kaj živahno. Mladeniči rogaškega okraja 15. septembra vsi na shod k Sv Križu. Shod bo velezanimiv. Sv. Jurij ob južni žel. Katoliško bralno društvo priredi v nedeljo, dne 8. septembra, popoldne ob štirih, v dvorani Kat. doma dr. Krekovo slavnost . Na sporedu je govor, deklamacija, petje in dve gledališki predstavi. Med odmori igra domači tambura- ški zbor. Po predstavi je srečelov in prosta zabava -j Vsi zavedni Slovenci od blizu in daleč ste iskreno I povabljeni! Dobrna. Splošno so nastale v zadnjih časih na [ Dobrni naravnost strašne razmere. Denunciranja in obrekovanja, sploh vse vrste najgrših laži so na dnevnem redii. Radi teh razmer je moralo prenehati vse narodno delo in tudi ne bo moglo poprej oživeti, dokler se te razmere ne bodo zboljšale, dokler se bodo osebe, ki naj bi sicer „svoje“ ljudi ščitile pred I besedičenjem raznih ljudi, na to ozirale, babje čenče poslušale'in, kar je najbolj žalostno, celo nastopale proti onim, Id pa. so sicer smeli za narodno Dobrno mnogo delati in trpeti. Drugod so oživela narodna ciruštva, na öobrni spe, kajti tisti, ki so kdaj poprej delali, so vsled omenjenih razmer izgubili veselje do narodnega dela, oni pa, ki imajo sedaj prvo besedo, ne vedo, kalio se dela, ker nikdar delali niso, Toliko za enkrat, upajmo, da lahko prihodnjič ugodneje poročamo.; Rečica ob Savinji Majhno omizje pri g. Prislanu je darovalo po č g kaplana Franc Hohnje-cu za Narodni Svet 100 K Posnemajte! Letuš. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo dne l. septembra t 1., v prostorih g. Svei-ger gledališko igro tridejanko s petjem »Rdečelas1 ka.« Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Celje. Na vrtu gostilne „pri Grenadirju“ na Polulah se vrši v nedeljo, dne l. septembra, ljudska veselica, ki jo "‘priredi podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Breg in okolico. Sodeluje celjske Pev-jj sko društvo in železničarska godba iz Zidanega mo-Ì sta. Začetek ob treh popoldne, Vstopnina K 1.40, Cisti dobiček je namenjen za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda in za invalide 87. pešpolka, Celje. »Celjsko pevsko društvo« priredi dne 8. septembra ob pol 8. uri zvečer v celjskem Narodnem domu koncert s sodelovanjem salonskega orkestra šentpet. prosv. društva v Ljubljani. Spored priobčimo prihodnjič. Solčava. V nedeljo, dne 1. septembra, se vrši v Solčavi v prostorih g. Herleta shod S. K. Z., katerega'skliče poslanec dr. Verstovšek. Lučani in Sol čajani, vsi na shod! Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 1. septembra t. 1., popoldne ob treh, priredi 'Slovensko katoliško izobraževalno društvo s sdelovanjem trboveljskih Orlov v prostorih Posojilnice na Dolu spevoigro „Kovačev študent“ in tombolo s krasnimi dobitki v prid potrebnemu Društvenemu domu na Dolu. Vabimo k o-bilni udeležbi domačine in sosede! Rajhenburg. Pri nas se razširja griža- in ta je že zahtevala mnogo žrtev. Dne 21. avgusta smo pospremili na zadnji poti. Jožefo in Janeza Romih iz Strajn-Lošce. To je bil žalosten prizor, nobeno oko ni ni ostalo suho, ko so polagali krste v skupen grob. Kot brat in sestra sta bila v življenju združena in sta skupaj pokopana. Naj počivata v_ miru! Potrti o. družini pa naše sožalje! — Na italijanskem bojišču je padel Janez Vogrinc iz Selc, njegov brat pa je u-mrl za domovino že preteklo leto. Sv. Gore nad Sv, Petrom, Sv. Gora nad Sv . Petrom ob Sotli so gotovo najbolj obiskana romarska cerkev na Slovenskem Štajerskem. Že stoletja romajo verni Slovenci iz vseh krajev Spodnje Štajerske, in iz sosedne Kranjske in tudi vrlo hrvatsko ljudstvo k Materi božji svetogorski. Torej pravo jugoslovansko romarsko svetišče. Glavno romanje se tudi letos kakor vsako leto vrši C., 7. in 8. septembra in v celi osmini do 15. septembra, kateri dan se vrši sklepna romarska pobožnost. Romarji, pohitite k Materi božji svetogorski! St. Vid pri Planini, Dne 4. avgusta je umrl g. Jožef Pavline, veleposestnik v Kladjem, večletni župan in cerkveni kPučar, stari oče č. g. Tovornika , kaplana v Slovnici. Dočakal je visoko starost 86 let. Blagemu možu večni mir, kladovski hiši iu vsem sorodnikom naše sožalje! Sv. Jedert nad Laškim. Kot 30, je prišel v zaznamek mrtvih vojakov naše župnije posestnik Jurij Soper, p. d. KruČ, iz Sedraža. Tri leta je bil v ruskem vjetništvu in ko se je poln upov vračal v svojo domovino, ga je v Holmu na Ruskem Poljskem prehitela smrt. Umrl je dne 12. avgusta za pegasto mrz -lico, star 37 let. Zapušča ženo z dvema otrokoma, ki sta ji že prej padla brata in svak postal invalid. Globasnica na Koroškem. Naše izobraževalno društvo je imelo letošnjo poletje par iger ter poklonilo dohodke svojega truda vojnopatrijotičnim in dobrodelnim namenom. Kljub temu pa ne manjka podlih , nemšfcutarskih individij, ki zoper društvo ščuvajo in skušajo igralce osmešiti in spraviti s tira, „Kako li more tako zavedna nemška hiša pripustiti, da se njena hčerka nahaja v taki družbi“, rekel je eden in „Gufn Tog, Pri. Schauspielerin!“ pozdravila jo druga.. Hiša pa, kateri pripada naša igralka, ni bila še nikdar nemška, vendar pa nasprotno, kakor priča ta naša jako nadarjena in vrla zavedna soigralka,. Ko bi bile vse prireditve nemške, bilo bi zelo hvalevredno, ker ie pa slovensko, je zanič! To jih tudi ne o-vira, da 'je hujskanje zoper vojno podporne namene — kažnjivo. Lep patrijotizem ! Dobro vemo pa tudi, da narekuje talco početje bleda zavist, kulturna zaostalost in politična nezrelost. » a». fiala naznanila. ! 11 .i Vinila? osebami, * rsem dobro oskrbljen, s poljem i. t. d. sprejme o Martinovem Janez Bregar, klobučar, Maribor, Herrengasse it 16. 184 Na prodaj je v Spodnji Idriji na najlepšem prostoru dvonadstropna hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem za eno kravo. Hiša ima lepe gostilniške prostore, mnogo sob za tnjce, verando, obokane kleli in hleve, prostor za male prodajalno in trafiko. V gospodarskem poslopja je prostor za večjo prodajalno is mesnieo, poleg je mostna tehtnica. Vsa stavba je v najboljšem stana. Pojasnila daje „Okrajna posojilnica in hranilnica“ v Idriji. 186 se že rabljen harmonij v o-količi Maribora ; ponudbe pod „Harmonij 1882“ na upravo Straže. 171 Dva viničarja vsak po s 5 del. močmi za Počehovo in Wadiberg sprejme za jesen ritmojster pl. Fabrici, Počehova, Marib. no Pozor lončarji in trgovci 1 Lončarske cinje ali glaj (Töpferglätte) v vsaki množini prodaja veletrgovina zželez-jem Bela Pollak, Zagreb, Vlaška ulica št. 44. 179 šče stara gospa deklico 14 do 15 let staro takoj v službo. Ponnbe na Antonijo Fagliamoci poštarica v pokoja. Domkogelgasse 2, Marib. 181 Učenec se sprejme takoj ali pozneje v veletrgovini V. Wexl, Mar-dbor, Glavni trg 22. 175 Cement portland v vrečah po 50 kg se proda vsaka množina. V-praša se naj pri npravnistvn Straže. 168 lam za oblek« ima, temnomodra, temnorjava, temnordeča, temnozelena In tem-siosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih à 50 vin; pošilja na zunaj franko, če ae pošlje naprej znesek ali pa proti povzetju: H. Billerbeck, Maribor, Gosposka ulica 29. 116 Spreten kovač (za podkovaaje ali kovanje vozov) išče mesta kot domači kovač. Vzame tudi v najem dobro kovačijo. Naslov pod J. P. kovač, poste restante Št. Ilj v Sl. gor. 174 Delavci na spravljanje lasa, moški in žen-Bke, za sekanje mehkega lesa sa kurjavo se sprejmejo proti dobri plači in presti rskrbi. Ako bodo Bpceobni, se jim da popolna hrana Tevama za izdelovanje vžigala, Ruše nad Mariborom. 147 v vsaki množini (Fallobst) kupi •eie vosove brez poprejšnjega nas-nila Mariborska mlekarna In tovarna za konzerviranje sadja. Maribor, Tegetthoffatrasse 68. 167 Žveplo sa sode 1 »avoj 20 kosov K 7'40 Ima v nalogi A. Krepek, Maribor, Bismarkstr. 19. 129 Pri pomanjkanju moke je najboljši pripomoček „Mehlata“ — moka; je k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham za pridodati, ker potem lepo izglodajo, narastejo, hranljivost, nasitnost, izdatnost pridobč; je sredstvo proti razi. boleznim, zdravniško priporočeno. Vsebuje 10*/« sladkobnih, 10% mastnih snovi. Dobi se najmanj 1 karton z 26 zavitki K 76-—; pri 6 kartonih še 10 odst. popusti (Mala prodaja 8'60 K) Za event, vprašanja znamko se prosi. Commission Mehlatm, Gradec, Steyrerg. 60/n. 180 Novo! ;Novo! Barva za oblekel Obleka pobarvana, izgleda in nadomesti samo tedaj, če se le resnično z najboljšo stanovitno la barvo pobarva. — Vsak si sam lahko brez trud» in stroškov doma pobarva obleko ali kar si bodi drugo in naj si bode iz kakršnega koli že blaga. Najmanj se že pošilja 10 zavitkov pošt. in navodilom 10 20 K. Trgovci 100 zavitkov K 40'—, 1GOO zavit. K 85'—, — Commission „Mehlata“, Gradec, Steyrerg. 60/n.qffai urnem -'«Bias Sveče in sukanec dobavljam, toda le proti predplačilu (vsaj V» ostalo pozneje) parafinske in voščene 1'60 — 2'80 K komad, najmanjša p o šil j atov 100 kosov v zabojčku. — Sukanec znamka „Silberstern“ na lesenem kolesu in znamka „Kolo“ 1000 Yards det, K 400.—, 500 Yards K 200 —, 226 m K 120'—, 160 m K 90-—. Za event, vprašanja znamka se prosi. A. Postr-žin, Gradec, Steyrerg. 60/11. 129 NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajsjoče izdelke. 1 Zavoj t. j. 5 kg K 12, —, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 82 kosov K 18.—. Toaletno milo roza barve, 1 zavoj 24kosov K18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se mote naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetja M. Jiinker v Zagrebu št. 36, Petrlnjska ulica 3., III., telefon 23-27. ? - mggr Kot xiièelnth ae toplo priporočam preč, duhovščini in cerkvenim predstojništvom za vso v mojo stroko spadajoče delo: Miloš ffohnjec, » kipar in zlatar v Celju, Gaberje 18 (pri domobranski voj) Ü» Muzej «8 Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. dar’ in .Straža r se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah V Mariboru: Prodajalna tiskarst sv. Cirila, Koroška ulica št 5. Papirna prodajalna Pristeraik, Tegetthoffova ulica. Trafika Ha»dl v Tegetthoffovi ulici, Trgovina Czacinik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixl Glavni trg. » * Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul (nasproti hotela nadvojvoda Ivan), Trafika v Grajski ulici. * Ceretti, Grajski trg 1. * v Tegetthoffovi ulici (g, Žiiko, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žiiko, Melje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magda-lenski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat Franc Jožefova cesta 31. * Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Hauptman Filip, Studenci pri Mariboru, Andritz pri Gradcu: Trafika Schlacher Marija. Mrežice: Trgovina Antona Umek« Vetje: Papirna trgovina- Goričar & Leskošek. Trafika ¥ Narodnem Doma Knjigama Adler. Vdovec: Zeitungverschleiss Golob Amon. Trgovina J. Vajnceri, VelikovSka cesta 6. /Se. Muh-Voče: Kristl Ferdinand (organist). Mobma pri Vetju: Trafika Ropan Alojzija. Motenji hogatec: Trafika A. Kraigher. Mr am: Trgovina Janeza Kodrič, Gradec: Zeitungsstand A. Klöckl, Jakemmiplatz. Zeitungs-Exp. Kienreich, Sackstr. é. Guštanj (Koroško) : Trgovina Vink© Brundate. /Sv. Mij pod 'Turjakom : Maker Filip trg. fòt. lij v /Stov. gor.: Trgovec Ivan Plevnik Sv. Jfakob v Stov. gor.: Trgovina Frid. Zinauer. Sv. JTurij ob juh. lei.; Trgovina M. Zorko. Možje : Trafika Vahčič. Vaški trg z Trgovina Osolin Jos. Sv. Mjenart v Stov. gor.: Trgovina Antona Zemljic. . Nicki Rupert Mjjutomer : Trgovina Alojzija Vršič. Herzog Ferd. trg. Malanedetja : Trgovina Senčar Fr. Makole: Košorok Martin, Jelovec. Meran: Litsner Otto, Meran trg. ilJovacerkev pri Vetju: Jankovič Antonija. JPetrovce: Trgovina Polanc Jožef. Mtuj: Trafika Franz Julije Glavni trg, Mulj: Krmpotič Jos., knjigotiskar. JPodtehnik pri Mtujut Trgovina A. Marinčič. Mladgona : Weitzinger Ferdinand. Trgovina. Antona Korošeu. Trgovina A. Krempl. MtUŠe pri Mariboru. Organist Ivan Nep. Slaćeis! V Stov. Bistrici ; Prodajalna Reze Piči Slov. Gradec: Trgovin 4. Bastjančič. Šmarlin na Mohorju : Trgovina Janeza Kos. Šoštanj : Trgovina Ane Topolnik. Sv. Trojica v Slov. gór.: Trgovina Peter Cauš. Sv. Tomaž pri Ormožu: Trgovina J. Kegel Sv. Vid pri Mtuju: Trgovina D. Tombah. Anton Kmetec, mostnar. Veržej: ■ Trgovina Marije Koroša. Vojnik: Trgovi ■ A. Brezovnik. Vransko : Brezovšek Ernest. fetale: Trgovina Mat Berlisg. QlAiTAfifllri izhaja vsak četrtek in stane za celo iet0 8 & za p-oi ieta 4 k, za &trt leta 2 K. Naročnina se najlone pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: CJprnir* alšt¥@ „Slov. Gospodarja“, Maribor» Posamezna številka stane 20 vin. izhaja vsak poadeijek in petek popoldne- Naročnina za »Stražo« lila« znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta K 3 — Naslov za pošiljatev naročnine: Upr&imišfc^© lista „Straža**, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v. Kdor še m naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišča. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inserirà v »Slov. Gosp.« in »Straži«, Ustanovljeno L 1893* Ustanovljeno 1. 1893. V LJUBLJMK1 ; egistroyana zadruga z omejenim jamstvom Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življerskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke Vračajo se poeojila \ ®'/o »1* *®7» 1***1» xr «d- Rcblh ali pa » pof^ulinib dcgOTsrjrufh obrobili. Kdor želi posojilo, no] se olirne na pišimo y LJUBLJANI, KONGRESNI TRG ŠTEV. 19, li leje vsa potrelina pojasnila. Zadrega sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 2/4 °/0. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848-40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezen-tuje jamstveno glavnice za 6,689.850 kron. Ha Naj višje dovolilo njegovega ces. f|$ in tralj.aptols^a Veličanstva 45. ces. kralj, državna loterija za civilne dobrodelno namene. Ta loterila v ctena?iu vsebuje 22.747 dobitkov w gotovini v skupnem mesku 700.000 kron. Glavni dobitek znala: - 250.000 kron. Žrebanje je javno in se Trgi na Dunaja dne 3. oktobra 1918. Cena srežke S kron. Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX., glavno carinsko poslopje, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojav-nih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. j €* kr. générétho nwnitttlfitif© sa drimnm loterije (oddelek ga d@bmd®šm fotelje). iss fr~ Dr. Šandor Hrašorec odvet. kand..in re*, poročnik y gor."strel, polku štev. 2, Mimi Hrašovee roj. Confidenti poročena. Celje, dne 24. avgusta 1918. Brez posebnega obvestila! 185 luligerna, umetRiiiz in muslkziiie. Goričar & Leskovšek = Celie = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisni® XX po raznih cenah. XX Za gostilničar!«: Papirnate ser vij eie vsled novih predpisov nameslnije v Gradca po zelo nizkih cenah Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem prelužno vest, da je n&Š iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, brat in svak, g. Ivan Arzenšek TO si sf ni k In trgovec. dne 27. avgusta 1918 ob 7, uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po mučni bolezni v 89. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. ,:i ~ - -,-- T*“ Pogreb predragega pokojnika se je vršiljv četrtek, dne 29. avgusta ob 6. uri popoldne v Stranicah. Ép • V.;.; VV.-^t >!>>•. —- -'■P ,u p Sveta maša zadušnica^ se je brala v petek, dne 30. avgusta ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi. Jg|| Ljudmila Arzenšek roj. Žager soproga. Milica, Ivo, Marijana, Slavica, Tonček is Božica o trcei. Alojzij Arzenšek kantnik kn sk. borz. in duh. svetovalec v Mariboru, Anton Arzenšek glavni zastopnik „Dunav“ v Celju. Jožef Arzenšek uradnik c. kr. drž železn. r Beljaku bratje. Mat. Vester roj. Arzenšek trgovka in pos. v Vitanju sestra. Vsi svaki in svakinje. SpodnfeštaJ. ljudska, posojilnica v Mariboru reg. zad* z zav, tessmesmsssssm'm PIrS^TtflV*4? irlOffS? *e »prejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po Ò/4%, proti trimesečni odpovedi po 4'. .*/«• Obresti se pripisujejo h kapitalu i.s.iUaaiv V *vy« 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižiee se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hraniline položnice (97,078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. ;¥3£? ifl.Silf ičlanom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po S'/č/i» na vknjižbo sploh po 5’/a%) na vknjižbo in poroštvo po 4 vJfsWjMsa «.aCaJ &aj \ß 5in na osebni kredit pc 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodib prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldno in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Uradne tire in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. DfS" Posojilnica ima tutìì na razpolago domače hranilne nabiralnike. Pojasnila s@ dafajo Stolna ulica 0 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) Odgovorni «rednik : Vekoslav Stapan Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža