36. štev. V Ljubljani, dne 9. septembra 1911. Leto III. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila sc računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se nc vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na opravništvo ..Slov. Doma" v Ljubljani koga premoženja, in užitkarja Plevnika starejšega, tako da vsi trije črnomeljski odborniki te nove posojilnice nimajo nič premičnega premoženja, ako ima morda g. Plevnik kako njivico. In zdaj imenuje ta človek, ki kaže pri vsem svojem delovanju, da hoče le mestu škodovati in mu res tudi škoduje, nove občinske odbornike in zanje agitira. Seveda sta med njimi njegova sotrudnika pri njegovi posojilnici. Ljudje! odprite oči! Dotočil je g. Gregor za odbornike može, ki bi bili z malimi izjemami popolnoma nesposobni, za svoja častna mesta, popolnoma nesposobni zlasti za upravo mestne hranilnice, a bili bi njemu pokorni in to je dovolj. Ali misli na ta način spraviti v nič mestno hranilnico, ker voli občinski odbor hrariilnične odbornike in s tem spraviti svojo klaverno posojilnico kvišku? Ali pa morda misli g. Gregor, da bo milostno dopustil nekaterim starim odboru ikom-naprednjakom brezplačno delovati v hranilnici? Komur čast, temu trud! Reklo se mi bo1 morda, da v mestnem odboru sede tudi odborniki stare Črnomelj slce posojilnice. To je kaj drugega. Ta posojilnica je bila ustanovljena škofa j 2(t tet pred mestno hranilnico, njeni člani' ne kažejo nikakega nasprotstva pitoti mestni' hranilnici, ima druga pravila hi rfrifg ifa-ruen, kakor hranilnica in njeni odlSVrAiki so sposobni možje. Nova farovška posojilnica pa je ustanovljena proti mestni hranilnici in pozneje. Od njenih črnomaljskih odbornikov (Dolar Matija in Plevnik ste) se pač ne more trditi, da so najbolj sposobni možje za mestno upravo. Mi vsi volilci črnomeljski, katerim je korist občine na srcu, hočemo imeti odbornike, sposobne za občinsko in hranilnično upravo in bomo enoglasno samo take v<*>-lili, ne glede na to, da-li so g. Gregorju po volji ali ne. G. Gregor je v Črnomlju 6d danes do jutri, mi pa ostanemo tukaj in bomo sami trpeli škodo, ako ne bomo pazili, kdo z našim premoženjem gospodari. Seveda se ne branimo par sposobnih mož, katere tudi g. Gregor imenuje S^oje Pred občinskimi volitvami v Črnomlju. Kakor drugod po Kranjskem, vršijo se tudi pri nas v kratkem volitve po novem volilnem redu. Naš sedanji župan gospodari, ali bolje, negospodari v naši občini, ki je imela prej vedno sposobne župane, skoraj 6 let in to po zaslugi visoke kr. vlade, ki je tako dolgo sprejemala postavne in nepostavne rekurze g. župana, da je bil novi občinski volilni red potrjen. 11(> da bi se pred dvema leti izvoljeni odbor konstituiral. Kako dobro nam je go-■ 1’od župan gospodaril, znano je do malega St m ”^an°m. Velikokrat jo je seveda z..vozi na prigovarjanje slabili svetoval- njegovi smrti splaval vsak up po vodi,"'spraviti v hranilnični odbor ljudi, ki bi bili odvisni od farovža in je zavod lepo proevital in še procvita, ustanovil je 'g: Gregor novo svojo posojilnico. V čast pa bodi Crnomeljcem povedano, da ni dobil g. Gregor pri tem zavratnem napadu na koristi mesta samega drugih odbornikov kakor Doltarja Matijo, ki nima nika- kandidate, ker hočemo imeti v prvi vrsti sposobne odbornike in nam je vsak dobrodošel, ki hoče in more delati v korist občine. Dandanes ni dovolj, da se zna odbornik' podpisati. Posebno pa je treba samostojnega župana, ki zna sam misliti in preudariti. To velja pred vsem za mesta, dasi ni six>soben niti na deželi vsakdo za to mesto. Volilkc in volilci črnomeljski! Polagamo vain gori napisane besede na srce, premišljujte jih, uvažujte jih, preštejte sposonbe može in uvideli bodete, da so edino pravi kandidati oni možje, katerih iinena vam prihodnjič navedemo. Složno za korist občine! Več volilcev. ■ " -a I Politični razgled ■ »i .... 1 "■ Deželni zbori. Vlada je obvestila deželne odbore, da je pripravljena sklicati deželne zbore na kr/itka zasedanja in sicer predno se snide državni zbor. Deželni zbori bodo sklicani na 20. september in bodo imeli kakih 14 dni časa za svoja posvetovanja, dočim bo daljše zasedanje šele meseca januvarija 1912. Državni zl>or bo sklican najdalje na dan 10. oktobra. Dunajska krščansko - socijalna stranka. Dunajska krščansko-socijalna stranka, ki je bila vedno vzgled in zaveznica naše klerikalne stranke, je pričela razpadati. Dunajski krščanski socijalisti so se sestavili kot samostojna meščanska stranka in so se ločili od kmetskega dela stranke. V državnem zboru bodo oboji poslanci sicer še tvorili enoten klub, vendar bo t*a skupnost v marsikaterem važnem vprašanju le bolj navidezna. Nekdanja mogočna stranka bo v kratkem času razpadla v več majhnih, brezpomembnih strančic. Nemčija in Francija. Čeravno se zagotavlja, da se pogajanja mod Nemčijo in Francijo radi maroškega vprašanja mirno1 razvijajo, vzbuja vendar pozornost javnosti odredba nemškega vojnega ministra, vsled katere se ne sme dovoljevati višjim rezervnim častnikom dopusta v inozemstvo. Tudi v nekaterih drugih državah se pojavlja strah pred vojno. Belgija se oborožuje. Pa tudi Holandija se nekako pripravlja. Častniki ne dobe dopusta in Holandija pošlje najbliže svojo poljsko artilerijo na obrežje Severnega morja. Holandija in Belgija hočeta preprečiti, da bi Anglija svojega vojaštva ne izkrcala v slučaju vojne v Holandiji ali v Belgiji. Purtugalsko. Na Portugalskem se je baje začelo prav resno protirepublikansko gibanje. Pristaši izgnanega kralja so vdrli v de- želo. Angleška vlada je vsled posredovanja portugalsko vlade zaplenila več ladij, ki so bile namenjene za Portugalsko in polne orožja. Prišlo je že do več krvavih spopadov. Perzija. Bivši perzijski šah, ki se je zopet hotel polastiti prestola in vdrl s svojimi pristaši v Perzijo, nima sreče. Ne daleč od glavnega mesta so premagale vladne čete njegove pristaše. Poveljnika čet, bivšega šaha, so v jeli in ustrelili. Razgled po Kranjskem r Za pogorelce na Kalu. Cesar je daroval za pogorelce na Kalu v političnem okraju Novo mesto 2000 K. r Narodna dolžnost vsake zavedne Slovenke je, da podpira našo prekoristno »Družbo sv. Cirila in Metoda«. To se zgodi najložje na ta način, da kupuje blago, ki je na prodaj v korist družbi, in to je predvsem Kolinska kavna primes. Ta kavna primes je pristno domače blago in najboljši kavni pridatek med vsemi. Kavi daje izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato se je tako hitro razširil in udomačil ik) vseh slovenskih družinah. Kolinsko kavno primes prav toplo priporočamo! r Ponarejeni stokronski bankovci. Nedavno je praška podružnica avstro - ogrske banke zasledila na premeten način ponarejen stokronski bankovec. Policijsko ravnateljstvo na Dunaju je razpisalo 5000 kron nagrade onemu, ki pripomore na sled ponarejevalcu. Ravnateljstvo pa si pridržuje pravico, razdeliti to nagrado po svojem lastnem preudarku tudi med več ljudi. r Perutninarsko razstavo priredi odbor osrednje perutninarske zadruge dne 4. in 5. novembra t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo vse one, ki hočejo razstaviti perutnino, to je kokoši, gosi, race, purane in golobe ter tudi jajca posameznih vrst, že sedaj na to in jih prosimo, da se priglase pri podpisanem pravočasno, in sicer najkasneje do 1. oktobra. Obenem naj označijo pleme, katero nameravajo razstaviti. S to razstavo bo v zvezi tudi oddelek za domače zajce. Natančnejše pojasnilo in program se objavi pravočasno v časopisih. — Ivan Zupan, nadučitelj v Dolskem, pošta Dol. r Banka P. V. Rovnianek v konkurzu. Banka P. V. Rovnianek v New Yorku in Pittsburgu je glasom razpisa c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 8. avgusta t. 1. prišla začetkom leta v konkurz. C. in kr. konzularni uradi v New Yorku in Pittsburgu so vse potrebno ukrenili, da brut-plačno varujejo koristi avstro - ogrskih podanikov, prizadetih pri tem polomu. Pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev avstrij*-ski izselniki, ki so pri prej imenovani ban- ki vlagali svoje prihranke, oziroma so jo poverili, da jim pošlje denar v staro domovino. Natančnejša pojasnila dajejo prizadetim krogom okrajna glavarstva, odnosno mestni magistrat ljubljanski. r Pouk za vinogradnike. C. kr. vinarski nadzornik gosp. B. Skalioky priredi tekom te jeseni več predavanj o trgatvi in umnem kletarstvu, in sicer: V petek (praznik) , dne 8. septembra ob pol 8. dopoldne v Št. Jerneju; v nedeljo, dne 10. septembra ob 7. zjutraj v Semiču in ob 2. popoldne v Dobličah; v nedeljo, dne 16. septembra ob pol 8. zjutraj v Št. Janžu in ob 3. popoldne v Tržišču; v nedeljo, dne 24. sept. ob 3. jMjpoldne naRaki; v nedeljo, dne 1. oktobra zjutraj ob 8. v Vipavi in popoldne ob 3. na Gočali. — Z ozirom na veliko važnost umnega kletarstva, zlasti za izvoz našega vina v tujino, je želeti obilne udeležbe od strani vinogradnikov. r Razpis ustanov. Kakor se nam poroča, se odda meseca septembra 1911 v c. kr. vzgojnem zavodu za slepce na Dunaju dvoje mest ustanove dvornega svetnika viteza Zhischmana. Do teh ustanov imajo pravico slepi ubožni otroci obojega spola brez razlike veroizpovedanja v starosti od 7. do 12. leta in z dovoljenjem c. kr. nižje-avstrijskega namestništva celo do 14. leta in sicer najprvo takšni, ki so rojeni na Kranjskem, potem takšni, ki so rojeni na Koroškem in naposled takšni, ki so rojeni na Štajerskem. Prošnje, ki jih ob dokazanem uboštvu ni treba kolkovati, je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. vzgojnega zavoda za slepce (Direktion des k. k. Blindener-ziehungsinstitutes) na Dunaju II/2 Wit-telsbachstrasse 5 najkasneje do 15. septembra 1911, Prošnjam je priložiti krstni, oziroma rojstni list, domovinski list, spričevalo o cepljenih kozah, uradno zdravniško spričevalo, da je prosilec popolnoma ali skoraj popolnoma oslepel, spričevalo učitelja šolske občine o sposobnosti za izobrazijo in od c. kr. glavarstva potrjeno spričevalo o uboštvu slepca in da sredstva domovne občine ne zadoščajo za pokritje s približno 1000 K na leto določene oskrbnine, kakor tudi reverz, s katerim se zavezujejo starši ali njih namestniki, da bodo gojenca, ako se sprejme v zavod, pripeljali na svoje stroške, ter po dokončani izobrazbi, ali če poprej pride uradno naročilo, prišli ponj ter ga prevzeli v nadaljno preskrbo. 0 Ljubljanski okolica o * ............................ 1 Št. Vid nad Ljub Jano. Maše za dež posebno rad prireja “i-v tviški župnik Zabret. Vendaf je pa tak > previden, da naznani mašo vsel^j4frti»krat, ko pada barometer, toda letos ga je pri vsej njegovi prefriganosti dosedaj še vselej goljufalo, tako da sedaj že sam ne veruje, da bi kaj sprosil in pripoveduje okoli, da še ne bo dežja. Vendar pa porabi vsako priliko, ko je pretečeni teden padal barometer, je brž Poslal po fari mežnarje in cekmaštre, da so napumpali ljudi iti prosit dežja na Brezje. Res se je odpeljala naivna množica na božjo pot, a dežja vendar ni, državna železnica pa je utržila za vozne listke čez GOO K. če računamo, da so romarji vsaj še toliko Pri delu zamudili in v razne pušice na Brezjah vložili, ta ceremonija našo občino 'd stala manj kot 1200 K. Torej kar ni vzela suša, bode izprešal iz ljudstva Zabret. Drugod občine vlagajo prošnje za odpis davka in podporo za rejo živine, pri nas Pa denar tako po neumnem zapravlja, kuje se, da namerava Zabret pri prvem Padanju barometra napraviti romanje na Vinarje. 1 Št. Vid nad Ljubljano. »Sokol« v Št. Vidu priredi v nedeljo, 10. t. m., javno telovadbo, združeno z vrtno veselico na vrtu gostilne »Pri Slepem Janezu« v Za-pužah. Telovadci se živahno pripravljajo k nastopu, kakor tudi člani. Prijatelji Sokolstva naj se priredbe} mnogobrojno udeleže, da »Sokolu« čimpreje pripomorejo do telovadnice, ki je nujno potrebna. Začetek je ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. 1 Iz Št. Vida nad Ljubljano. Kaj vse se godi v naših Vižmarjih! Pretečeno nedeljo je napravilo nekaj, Zabreta in klerikalne hranilnice se boječih mož pri gosp. Novaku v Malih Vižmarjih veselico s ple-Sf.mi’ Pr* kateri se je že v soboto večer 7’ pričelo s keglanjem za dobitke, bila lir,1*6 1>loti teJ veselici, če bi ne volisLr J1! t0liko splošneSa nezado- ' Z 7" ‘indBtvom i" upravičenih solz med družinami. Ravno sedai ko ie tako velikanski del naše grud* + - «ruae opustosen po dolgotrajni in grozni suši, vsled katere nam preti naravnost obupna draginja, in kako velik del ljudstva moli k bogu za dež v procesijah in pri sv. mašah, je pa viž-marski, zlasti pri mizarski zadregi, viž-marskem vodovodu itd. prezaslužni Kozlar s sodrugi aranžiral hrupno in šumno veselico. Toda kakor so bili še na vsaki vižmarski veselici kravali in neprijetnosti, tako je tudi na veselica imela svoje vrste kraval. Nekaj skrbnih žena je prišlo po svoje klerikalne može na to veselico, nekatere z resnim pristavkom na moža: doma imaš toliko in toliko keglov (otrok), za \\ ne keglaj in ne zapravljaj nam /t-' toliko časa. Druga zo- nilii;?.- plačaj v farovski hra- jo, da ie°vi ' Zat° luulomušneži pravi-farovške hra^ilnile" Med to v načelnik požarne hrambe vsll^la^^ njenosti tako nedostojno vedel, da ga ie moštvo moralo parkrat pod kap postaviti V ponedeljek se je še celi dan iz prostora! kjer se je vršila veselica, slišalo neko divje petje, ki se je še-le zvečer končalo s tem, da je g. načelnika in Zabretovega odbornika, po domače Kozlerja v gostilni na Produ pri Žibertu, po domače »Marinov-ski Nace« prav pošteno po tleh povaljal in premečkal. Vsa čast torej takemu načelniku požarne hrambe in Zabretovemu odborniku Marinovskemu Nacetu. Kaj pravite vi, č. g. župnik Zabret, na to? — Je li tako početje tudi v slavo in procvit vaše stranke, ali pa se samo sv. vera rešuje na ta način. Naše geslo je: Nečistniki in pijanci ne sodijo v javnost. Doli z ljudmi, kateri mlada in neizkušena dekleta izvabljajo v ljubljanske hotele z namenom pohotnosti in iščejo po drvarnici deske, pod ženskim krilom. Doli s plešastimi ljudmi, ki s svojo pohotnostjo rešujejo sv. vero za Kraljičevim kozolcem v travi in potem zbežijo na Toško čelo. Ako se to zgodi, g. župnik, pa bo mirna Bosna v našem Št. Vidu. Sicer bo pa še grmelo in treskalo ob vaše najvišje pristaše, tako, da jih bo same groza. Gradiva na razpolago. Živeli pa pošteni Šentvidčani! 1 Šmarje pri Ljubljani. Pred dobrimi 14 dnevi je gorelo v Paradišču. Gasilno društvo je hotelo oditi nesrečnežem takoj na i»omoč, kar je bilo pa nemogoče, ker niso mogli dobiti konj. Eden se je izgovarjal, da je konj bos, drugi zopet, da je konj šepast itd. Vse drugače pa je bilo, ko se je vršil pretečeno nedeljo ustanovni shod čukov na Polici. Takrat so dobili čuki dovolj konj na razpolago, da so lahko jahali. Tu se vidi vsa klerikalna ljubezen do bližnjega. Klerikalci so lahko v resnici ponosni na tak naraščaj. 1 Iz Tomišlja. Čimbolj se bližajo volitve za novega župana, toliko bolj postaja županu Lukcu vroče, ker ve, da bo njegovega županovanja kmalu konec. Kadar pride v njegovo gostilno kak naprednjak, ki bi se rad nekoliko informiral radi volitev, ga spodi iz gostilne, potem pa razsaja, kakor bi bil obseden. Vsaj čas je že, da se pomede s takim žnpanom kakor je Lukec in se izvoli mož, ki bo res skrbel za red in napredek naše občine. 1 Iška Loka. (Nezgoda.) Marija Zgonc, žena tukajšnjega posestnika, se je s svojim sinom peljala na travnik po mrvo. Tz neznanega vzrolka sta se konja splašila, mati skoči z voza, pri tem ji je šlo kolo čez desno nogo in ji jo- zlomilo. 1 Notranje Gorice. Telovadni odsek »Sokola« v Notranjih Goricah vljudno vabi vse prijatelje Sokolstva na veliko vrtno veselico in javno telovadbo, katera se vrši v nedeljo, dne 10. septembra na ledini za Pavletovo gostilno v Notranjih Goricah. Začetek točno ob 3. popoldne. Za slučaj slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. — Zavedni narodnjaki, prihitite torej vsi dne 10. septembra t. 1. v Notranje Gorice, da pokažemo, da tudi na kmetih živi »Sokol«. Na zdar! K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Zaklanec pri Horjulu. (Ciganski k 0 j- ) Pretečeno sredo so se v naši vasi sešle ciganske rodbine Hudorovič, Brajče-vič in Novakovič, ki žive že dolgo v sovraštvu. Takoj so se skregali, kmalu nato pa tudi stepli. Za orožje so jim razven no- žev služile sekire, cepci, polena, motike. Hudorovič je zbežal, Novakovič za njim. V hiši vaščana Hurona sta se pograbila. Hudorovič je pograbil sekirico in je z njo udaril svojega nasprotnika, ki je obležal. Toda rana na glavi ni huda. Krik je bil tak, da je bila vsa vas na nogah. Starejšega in mlajšega Novakoviča so odpeljali v Ljubljano v bolnišnico, ubegle cigane zasledujejo orožniki. Prepir je nastal baje zate, ker je hotel mlajši Hudorovič Nova-kovičevo mlajšo hčer za ženo, pa mu je oče ni hotel dati. Po končanem boju jo je Hudorovič brez dovoljenja vzel s seboj. ° Dolenjske novice o d Vače. Da delajo bodoče občinske volitve klerikalnim modrijanom velike skrbi, to se je pokazalo v nedeljo, dne 3. septembra. Ker so prišli do spoznanja, da jim ljudstvo nič več ne verjame, so priredili v nedeljo shod v kaplaniji ter povabili dr. Pegana, da bi s svojim govorom podprl njihove farbarije. Kakor se je kaplan Majdič trudil, zbobnati na ta velepomembni shod kar največ udeležencev, je bil shod kljub temu klaverno- slabo obiskan. Od 200 volilcev se je kaplanovega vabila usmililo kakih 40 oseb in še ti so bili večinoma iz drugih občin in par naših volilcev, ki so šli iz radovednosti gledat, kako se vežejo klerikalni otrobi. Če bo »Domoljub« pozabil poročati, ikaj vse se je na tem shodu govorilo, bo v prihodnji številki spopolnil »Slovenski Dom«. Ta dan je Majdič v svoji razburjenosti videl posebne strahove. Ko se je pripeljal dr. Pegan, je kazal na neko napredno hišo ter kričal: »Poglejte, imajo že okna odprta, da bodo poslušali, kaj bomo v kaplaniji razpravljali.« — Če imate poštene namene in resnične besede, čemu se potem tako prek vat o bojite? Da ta shod tudi na dr. Pegana ni napravil posebnega dobrega vtiska, je pokazal pri svojem odhodu. V bližini kapla-nije je napredna gostilna. V ti gostilni se je nahajalo oh istem času, ko se je v kaplaniji vršil shod, nekaj fantov, eden od teh pa je sam sebi v zabavo raztegnil harmoniko. To pa se je zdelo dr. Peganu menda pregrešno. Prišel je k gospodu županu, ki je obenem tudi gostilničar ter zarohnel: Kje je župan? — Ko se mu ta odzove, ga nahruli, ne da bi se mu predstavil — kakor od vsakega izobraženca zahteva olika. — »Ali se je izdala onemu gostilničarju, ki ima godbo, licenca?« — Zupan: »Ne!« — Dr. Pegan: »Dobro! Jaz sem od deželnega odbora in pošljem v kratkem preglednika.« — Naš župan sedaj brez strahu pričakuje občinske revizije, kajti ta revizija bo pokazala marsikako zanimivost, namreč: kako so se vodili občinski posli za časa županovanja klerikalnega župana; kako se je delila ob |K>žaru in poškodbi po toči državna in deželna podpora in tudi katerega leta je bila izdana zadnja licenca itd. Vse strune, ki jih napenjajo- kle- rikalci z namenom, spraviti našega obče priljubljenega župana v kako zadrego, bodo preje popokale, predno bodo dosegli svoj namen, kajti mi stojimo trdno kot skala in neupogljivi črnim manevrom. Končno moramo še povedati, da je dr. Pegana spremljal novoizvoljeni župan iz Litije. To pa je slaba reklama. Bog nas varuj takega župana, ki bi bil znotraj in zunaj tako črn, da niti ljubezni in usmiljenja do svoje GOletne rodne matere ne pozna. d Iz Vač. Ko so1 naši klerikalni mogočneži čuli oklic, da so pri županstvu dani na vpogled volilni imeniki za občinske volitve, stresla jih je zona pred bližajočo boleznijo. Najbolj nervozen pa je postal njihov voditelj, slaveželjni kaplan Majdič. Navdan otročje domišljavosti, da mora njegovemu povelju, kar leze in gre pari-rati, bodi noč in dan po vaseh naše občine ter skuša loviti volilce v svoje razdrapane mreže. Da ima pri ti agitaciji tudi vrle pomagače patentiranih kimovcev, si je lahko misliti. Sladkim in vabljivim obljubam njegovih medenih besed bi marsikdo verjel, ako bi jih ne spremljal pregovor, da kdor veliko obeta, ta nič ne da. Glasilo klerikalcev »Domoljub« prinaša teden za tednom dolgovezne članke izključno le z napadi na take može, ki so že mnogo skusili in storili za blagor naše občine. Lepo in mirno smo živeli pred prihodom Majdiča v naši fari. To' pa njemu ni ugajalo. Začel je delati zdražbo in stvar pritiral tako daleč, da se sosed prepira s sosedom, sin z očetom itd. In zakaj vse tol Odgovor je popolnoma enostaven. Ker večina mož stoji na stališču, da kadar človek spolni dobo 24 let, je tudi sposoben sam zase misliti in delati po svojem prepričanju. Majdič se je res grozno motil, ako je prišel na Vače, v nudi, da bo 011 sam mislil za celo faro, drugi pa bomo njegove nmrijonete in na vsako njegovo zahtevo le pokimali. Ker je našel odpor, zato nas s svojimi zaslepljenimi privrženci grdi in napada, zlasti sedaj, pred občinskimi volitvami. Toda vse hujskanje in obrekovanje ne bo prineslo zaže-ljenega uspeha. Vsak količkaj zaveden vo-lilec, izvzemši tistih, ki uživa almožno, bo volil može iz naše srede, ki so našega zaupanja vredni in imajo željo in voljo, delati v blagor in prid občine. V kratkem času sedanjega županovanja se je napravila lepa in koristna občinska pot v Potok. Še več drugega potrebnega se je napravilo. Da bi se nam pa od nasprotnikov ne prcd-lmcivala samohvala, ne bomo naštevali. — Treba pa bo še marsikaj popraviti in \ikre-niti v izboljšanje naše občine. To pa moremo pričakovati le od zavednih in za delo vnetih mož. Ne poslušajmo tistih, ki nam groze s peklom in hudičem, kajti to nima pri volitvi nobenega pomena, ampak hočejo nas le vloviti na svoje limanice, potem pa bi delali z nami, kakor mačka z mehom. Kaplanijsko poslopje je postalo zavetišče vseh družb in bratovščin, ki imajo edini namen, mladino preparirati v za- grizene klerikalce. Ako bi postali oni gospodarji občine, bo morala kaplanija postati palača in nič ne bo pomagalo tarnanje glede zvišanja davkov in drugih plačil, kajti oni bodo gospodarili, mi pa praznili svoje žepe. Letošnja vladajoča suša bo itak marsikoga primorala, da se zadolži, da preživi sebe, svojce in živino, zato pa moramo gledati, da položimo vsaj občinsko gospodarstvo v spretne roke. — Torej proč s hinavci in priliznjenci, poslušali bomo edini glas svojega prepričanja, ki nam veli voliti zavedne, poštene in požrtvovalne može. d Vače. Naši duhovniki bi nas radi obranili neumne in omejene. Toda ljudem es oči odpirajo. Naš župnik bi imel pač rad ljudi, ki verjamejo na vraže. Takim bi lahko prepovedal potem »Slovenski Dom«, katerega je pred nedavnim nazival v cerkvi slovenskega psa. V svojem uradu bi moral biti popolnoma nepristranski. To pa 011 111. Pred par tedni na primer ni pustil za botra Zapečarjevega fanta, ker bere »Slovenski Dom«. Posebno sovraži našega vrlega župana, ker je naprednjak in zvest naročnik »Slovenskega Doma«. Komaj so razpoloženi imeniki za nove občinske volitve, je že začel ljudi hujskati zoper sedanjega župana. Toda — župnik obrača, vo-lilci bodo pa obrnili. Boljše bi bilo, da skrbi za zanemarjeno pokopališče in za druge svoje stanovske zadeve. d Iz Litije. »Slovenec« piše, da je v nedeljo pri političnem shodu na Vačah litijski župan Kobilčarjev Jurče podal možem dokaj praktičnih nasvetov glede volitve. Radovedni smo, če je možem tudi povedal, kako so ik> volitvi poliva skozi onko mirno mimoidoče ljudi. — Radovedni smo tudi, če je praktični mož povedal, da je svojo mater pregovoril, da naj vse nase vzame, kar je tudi storila, in je bila obsojena na dva meseca strogega zapora s postom in trdim ležiščem. — Radovedni smo dalje, če jim je praktičen mož povedal, kako se mati joka, ker bo morala v zapor. — Radovedni smo tudi, če praktičnega župana res ni prav nič sram in če se mu mati ne smili? — Najbolj pa smo radovedni, če bo kdaj pri kaki občinski seji kaj o tem omenil in predlagal: Občinski zastop skleni, da naj župan ali toži, ali pa odstopi, ker mož s takimi madeži vendar ne more biti župan. d Iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Končane so pri nas občinske volitve, seveda z zmago klerikalne stranke. Saj ni čuda, ker sta se kaplana na vse pretege mučila in na različne načine pregovarjala volilce, naj volijo z njimi. — Hujskanje zoper Šentjernejčane in laži, ki so se razširjale proti njim od nasprotne sti*ani, je bilo tako nepošteno,da bi se moralo dotične hujskače pošteno okrcati. Sicer neki dopisnik v zadnjem »Domoljubu« rezgeta in napada dva oštirja, da sta se trudila za volitve, ne pove pa imen teh dveh. Na dan z imeni! Drugače smatramo te čenče v »Domolju- bu« za ničeve. Kdo si? Ali nisi tisti, ki se skriva pod krinko onega hinavca, ki je postavljen učiti mir in ljubezen med ljudmi, pa dela ravno nasprotno?! Povemo pa, da vsi tisti volilci, ki so volili napredno, se niso bali duhovniške strahovlade in tudi niso verjeli lažem, ki so jih nasprotniki trosili o liberalcih in Šentjernejčanili. In le tkim volilcem moremo resnično priznati, da so značajni, odkriti in samostojni. Mnogo je pa takih, ki mislijo, da, če ne bodo z gospodom župnikom in kaplani potem ne bodo izveličani, ker so storili smrtni greli. Niti župniki, niti kaplani še niso nobenega v nebesa spravili, ampak mnogo so jih že pahnili v bedo in v nesrečo. Kdo pa ima od teh ljudi kaj pričakovati; saj ne naredijo nič zastonj in zastonj se tudi sedaj niso trudili pri občinskih volitvah — gotovo bodo, ko imajo same svoje kimovce izvoljene, lahko delali, kakor bodo hoteli. d Iz Suhorja. ( V 1 o 111.) V torek, dne 22. avgusta so vlomili dosedaj neznani zlikovci v trgovino g. Bizalja in mu pokradli veliko’ blaga in naložili na voz ter odpeljali proti hrvaški meji. Tatovi so delali jako premišljeno. Konjem so ovili kopita z vrečami, ravnotako so tudi ovili kolesa. In zato niso ljudje nič slišali. Orožniki tatove pridno zasledujejo, a doslej se jim še ni posrečilo, da bi jih dobili. Škode so tatovi napravili do 10.000 K. d Novo mesto. Telovadno društvo »Sokol« v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 10. septembra 1911 svojo veselico na Glavnem trgu v korist mokronoškim pogorelemu s sledečim sporedom: Ob 4. obhod po mestu z razvitim praporom do veseličnega prostora, ob 5. javna telovadba na Glavnem trgu, po telovadbi prosta zabava, petje, ples. Svira sl. godba meščanske garde. Za jed in pijačo bode skrbljeno v paviljonih, kar so prevzele požrtvovalne novomeške narodne dame. Veselica je, kakor omenjeno, v prid pogorelcem v Mokronogu ter je želeti od vseli slojev kar najobil-nejše udeležbe. Vstopnina prosta. Predplačila se sprejemajo pri blagajni na veseličnem prostoru. Kakor se čuje, nameravajo prihiteti na to veselico Sokoli iz bliž-ne okolice iz Metlike, Gradaca, Črnomlja, Št. Janža, Kostanjevice in Trebnjega, ter se obeta veliko uspeha. V slučaju slabega vremena vrši se ta veselica v čitalniških prostorih. Ker gre tukaj za gmotno podporo ubogim pogorelcem, naproša se slav. občinstvo iz mesta in okolice, da se te prireditve kar najštevilnejše udeleži, da pokažemo, da imamo ne samo odprto srce, pač pa tudi odprte roke za trpečega brata. (1 Krško. Dobra vinska letina bo letos v krškem okraju, zlasti v goricah Trška gora, Drenovce in Nova gora. Grozdje je izvanredno lepo, se jako hitro razvija in bo v kratkem času popolnoma dozorelo. V drugi polovici septembra se prične trgatev. Kar se tiče kakovosti, bo izborno, gle- de množine pa srednje dobro. Torej pozor! Gorenjski gostilničarji, letos bomo lahko postregli z dobro kapljico. Cena bo primerna letošnjemu blagu. Nadejamo se, da prinesete debele denarnice s seboj, nam bodo dobro došle. Na svidenje! d Leskovec pri Krškem. Pred kratkim me je pot nanesla v ta kraj, občeval sem semtertja z ljudmi in izvedel marsikaj zanimivega. Pred dobrim letom so tu še živeli ljudje v slogi in lepi zastopnosti med seboj, toda danes je vse drugače. Ko je prišel v to faro zdaj že širom znani kaplan Kopitar, se je pričelo drugačno življenje. Napovedal je boj na vseh koncih in krajih. Zasejal je sovraštvo in prepir med rodbine in sosede. Zdaj, ko so občinske volitve v Krškem pred durmi, ne more ta človek več spat i, dan na dan hodi po vaseh, agitira in pobira poblastila od žensk. Organizirati hoče vso občino in spraviti vse tamošnje kmete v svoj klerikalni tabor. Seveda ponekod mu gre precej trda, slišal je že večkrat britko resnico, ko sq ga je podučilo, da se katoliškemu duhovniku ne spodobi tako strastno agitirati. Toda, ta človek ima slonovo kožo in kosmata ušesa, ne mara nič, ampak hoče kar z glavo skozi zid. A ko bo ta Kopitar še kaj časa v Leskovcu, bo povzročil še mnogo gorja in prepira ter ljudi spravil popolnoma ob vero, kajti kar ta fanatični kaplan počenja, to je že odveč. Še celo iz ust pobožnih terci-jalk se slišijo glasovi, da ta gospod nimajo na pravem mestu možgan, ker delajo pohujšanje med ljudstvom. Temu človeku m veliko mar cerkev in Kristusovi nauki, njegova glavna skrb je politika in pa, kako se bo volilo. Že sedaj se šopiri in baha okoli, da zmaga bo njegova. Kmetje, možje, davkoplačevalci in volilci, vi ga na dan volitve podučite, da se račun brez krčmarja ne dela prav. Sramota bi bila za vas, da bi se kakemu tujcu dali komandi-iati. Zatorej, možje, vaša dolžnost je, da greste v boj zoper škodljivca kmetskega stanu, zoper klerikalizem. Bliža se čas, ko boste z glasovnico v roki odločevali, kako se bo gospodarilo v prihodnje v občini Pojdite tudi vi in agitirajte, vsaj vam se bolj spodobi, ker ste davkoplačevalci, da se potegnete za svoje koristi, kakor pa kaplanu, ko mu ne gre nič iz žepa, temveč vedno' le notri. Dragi kmetovalci, obrnite se proč od Kopitarja, če hočete, da v nesrečo ne padete in da se ne boste kasneje vlekli za mislit ll!mte SG S0(la.i za glavo in po- ZUhT,Č"" A1"1™4«. *» njega nosi,,-L-^ -L i e' Ali ***** mislite, da va. bo • iriknlnn Stranka osrečilo) o, potem se selo motne. Le Mslašojte, vsaj imate zgled, kako se godi, kjer,so klerikalci prišli do korita. Priporočam vam, ljubi kmetje, da se po tem ravnate in zmaga bo vaša. Vaš ponos, vaša čast bo slovela še naprej! d Šmihel pri Žužemberku. (Žrtve r a b u k e v Šmihelu pri Z n ž e m -berku.) Prejšnji župnik v Šmihelu pri Žužemberku, Janez Z u p a n č i č, ki je potem vtonil v Krki, je prišel pred leti na misel, da bi bilo dobro graditi novo cerkev. Bil je velik optimist in je mislil, da bo zgradil cerkev morda s 30.000 ali 40.000 kronami. Sam je namenil dati za cerkev več tisočakov. Ker pa je preje umrl, ni šel niti vinar od njegovega denarja za cerkev, ki so jo bili že začeli graditi. Prebivalci Draščevasi so se do skrajnosti branili prispevati za cerkveno stavbo, ker imajo takoj čez Krko farno cerkev v Zagradcu, h kateri sicer ne spadajo, kamor pa k maši vendar lahko hodijo, dočim imajo v Šmihel skoraj eno uro hoda. Zato so se branili opravljati naloženo jim tlako. Merodajni činitelji so dali to tlako kratko-malo opraviti po dninarjih in so naložili upornim kmetom plačilo teh dninarjev. Ker tudi tega niso hoteli plačati, je zaprosil stavbni odbor za politično izvršbo, ki se je res uvedla. Okrajni sluga Šuštaršič je zarubil upornim kmetom premičnine, ponajveč živino1. Ko je bil dne 5. maja Šuštaršič že na potu v Draščovas, da proda na javna dražbi zarubljene premičnine, je zvedel, da mu Draščani ne bodo pustili prodati teh zarubljenih premičnin. Zaprosil je pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu orožniško pomoč. Okrajno glavarstvo mu je dalo za pomoč tri orožnike iz Žužemberka in dva iz Zagradca. Ko je prišel okrajni sluga z orožniki do mostu, ki pelje čez Krko v Draščovas, je videl na oni strani Krke pred Draščovasjo ob izhodu mosta polno1 ljudi, ki so šli okrajnemu slugi in orožnikom do Mehletovega mlina nasproti, ko so zagledali orožnike. Bili so odločeni do skrajnosti braniti svojo lastnino. Mahali so in kričali ter je rekel menda Matija Mehle: »Hura, zdaj pa le vkup možje in fantje!« Matija Mencin in Mntija Mehle sta šla pred drugo množico proti mostu. Niso se hoteli ustavljati orožnikom, marveč so hoteli le na lep, oziroma dopusten način pripraviti oblastva do tega, da bi odstopila od prodaje, ki se je videla Draščanom krivična, ker ni nihče izmed njih niti tlake, niti denarnih prispevkov niti obljubil, niti se k temu zavezal in torej nihče izmed njih ni bil po njihovem mnenju ne vinarja dolžan. Je to tista robustna kmečka manira, ki sicer ni še sila, o kateri se pa lahko reče, da .je dotičnik nadležen, vsiljiv, ne pa nasilen. To vidimo po sejmih. Ko prodajalec noče prodati za ponujano ceno živine, gre kupec za njim, na pol s silo ga privleče nazaj in s silo ga prime za roko, mu jo drži in udarja v njo navajoč vedno novo ceno. Je faktična sila, a pri kmetih velja še za psihični vpliv. Ko so videli orožniki toliko ljudi in toliko odpornosti, so vzeli puške z ram v roke. Na opetovani poziv orožnikov, da naj se množica razide, le-ta ni ubogala. Da bi ljudi preplašili, so visoko dvignili in v zrak namerili puške in jih pred množico nabasali. Pa tudi to ni izdalo nič: množica se ni razšla, temveč vpila venomer naprej, da nič ne plačajo, pa tudi nič prodati ne puste. Pred nastavljenimi bajoneti se je množica le toliko razmeknila, da je šel okrajni sluga z orožniki skoz, potem pa je pritisnila množica za njimi. Šuštaršič je hotel začeti s prodajo, pa so zaorile med ljudstvom strašne kletve, pa tudi prav nihče ni hotel hiti kupec pri Mencinu. Treba .je bilo iti drugam prodajat, pa se razburjeno ljudstvo ni hotelo umakniti, tako da so si morali orožniki zopet z bajoneti napraviti pot. Šli so prodajat k Mariji Prušček, kjer so prodali kravo. Edini kupec je bil Ivan Grop iz Žužemberka. V Dečivasi se je izvršila prodaja gladko. Ko so pa hoteli Mencinu v Draščivasi prodati nekaj prašičev, se je postavil Mencin pred vrata svinjaka in vpil. da nima nihče pravice njegovih prašičev prodajati. Morali so ga aretovati in okleniti. Toda žq je stopil na Mencinovo mesto Anton Rutar ter vpil. da nima nihče tu kaj iskati in prodajati. Tudi Rutarja so morali aretovati. Tedaj plane med Rutarja in orožnike Rutarjeva žena, hoteč iztrgati orožnikom moža. Nekemu orožniku je zbila iz rok ključavnico, s katero je hotel njenega moža okleniti. Pri tem se je zadela z roko ob bajonet in se precej urezala. Tedaj dvigne že uklenjeni Mencin obe roki in hoče z njima treščiti orožnika, ki ga je stražil. Zdaj stopi na Rutarjevo mesto Matija Mehle, hoteč ubraniti prodajo prašičev in še tega so morali okleniti. Tedaj ni kazalo več nadaljevati prodaje, ker sta morala dva orožnika stražiti aretovance, ostali trije pa bi razburjeni množici ne bili kos, zato so odšli z aretovanci v Žužemberk. Kako je ljudstvo razburjeno in kako je razločalo cerkev, oziroma vero od duhovnika, kažejo njih besede. Matija Mencin je rekel na orožnikovo grožnjo, da bodo streljali: »Le streljajte, saj za cerkev rad prelijem kri, za farške teatre pa ne plačam prav nič. Tukaj sem, pa me ustrelite!« — Par dni potem so plačali prav vsi kmetje za tlako dolžne zneske. Pripomniti moramo, da je Draščavas leta 1909 pogorela, da so njeni stanovalci zelo ubogi in dostiki-at za sol nimajo denarja. V stavbnem odboru so: župnik France Gabršček, posestnik Jože Kastelic in Jakob Pečjak. Posebno Gabršek- in Kastelic sta razdeljevala tlako in plačila tako, da so se kmetje začeli puntati. — Dne 19. avgusta t. 1. se je vršila zoper posestnikov glavna obravnava pri okrožni sodniji v Novem mestu. Toženi so bili radi hudodelstva javne sile, pregrešita rabuke in žaljenja javne straže sledeče osebe: Janko Sadar, Jože Mestnik, Janko Maver st., Janko Maver ml., Terezija Mencin, Ana Nose, Janko Blatnik, Matija Mehle, Anton I^utar, Ana Rutar, Fortunat Mehle, Jože Nose, Matija Mrvar, Matija Mencin, Janko Žonta, Jože Sadar, Ivanka Pruščak, Ana Mestnik, Janko Mrvar in Janko Urbančič. Izmed teh so bili čisto oproščeni: Jože Mestnik, Ana Nose, Matija Mrvar, Fortunat Mehle, Jan- ko Blatnik, Janko Maver st., Ana Mestnik, Janko Urbančič in Ivanka Pruščak. — Obsojeni so bili: Matija Mehle na dva meseca in Matija Mencin na en mesec hudega zapora; Anton in Ana Rutar, vsak en teden hudega zapora; Terezija Mencin na pet dni, Janko Maver ml. na štiri dni, Janko Sadar na tri dni, Janko Mr var in Jože Nose, vsak na dva dni; Jože Koncilja, Jože Sadar in Janko Žonta pa vsak na 21 ur zapora. Seveda bodo morali plačati tudi kazenske stroške, ki menda niso ravno majhni. Tak je torej prvi blagoslov nove, še ne dozidane cerkve. Kaznovani se je bo-bo s hvaležnim srcem spominjali in bodo gotovo prav goreče molili v nji za svojega dobrega župnika, kateremu se imajo v prvi vrsti zahvaliti za nesrečo, v katero so bili prišli. Davno potem, ko bodo dostali kazni, bodo še pripovedovali vnukom in pravnukom o blagohotnosti svojega tedanjega župnika. d Iz Velike Loke. Zadonele so fanfare, zavzenčali so kozarci in naši duhovniki pojo hvalnice ob polnih mizah in politih prtih. Naš dolgi Tone — wlmt a great man (angleški: kako velik mož) — pa je poslal v zadnji »Domoljub« še daljšo klobaso, nego je on sam. Ne bi odgovarjali na ta lažnjivi dopis, če ne bi bil nas Tone izval in izprskal svoje jeze na loške liberalce. »Odpustite svojim sovražnikom in molite za nje!« je učil Krist. Tega pa naši klerikalci in častiti ne znajo. Oni, ki naj bi oznanjevali ljubezen do bližnjega, nas uče sovraštva, njihove pridige niso drugega, nego hujskanje in zabavljanje, njihovo delo je osredotočeno le v misli, kako napolniti svoje žepe. Prokleto je našim častitim malo mar za nas kmete, le njihov lastni jaz jim je višek vseh misli. Poglejmo samo našega Tončka. Vedno se tožari. Nedolgo tega je napravil neki posestnici na travnikih veliko škodo. Ker v svoji krščanski usmiljenosti ni hotel poravnati provzro-čene škode, ga je morala ona ženska tožiti. Tone je izgubil pravdo v vseli instancah, ogromne stroške je plačalo pa »dobro ljudstvo«. Tako dela naš Tone za kmetovo srečo. V dopisu se bridko pritožuje, da se je v okolici št. Lovrenca in Veliko Loke pa prav do Trebnjega in Čateža ugnezdil najhujši kmečki liberalizem. Ubogi Tone! Cemu si tako naširoko opisal našo občino”? Mar bi bil dejal: V vsej občini! In to vzamemo z zadoščenjem naznanje; dragoceno je za nas to, kar bo vaša gotova poguba. Pritožujete se čez posurovelost mladine. Ej, gospodje! S politiko iz cerkve, pa s pravim poukom vanjo, pa bi bilo drugače. Ne veste li, da hujskanje rodi le posurove-lost, nikari da bi blažilo duha in srce. Vi ste svoje delo in poklic zgrešili — zato ža-njete plodove v taki obliki. — Dne 23. avgusta so bile torej volitve, pravi Tone. Da, bile so, a bile so prav turške. Prave se bodo šele vršile — pomnite to! »Agitacija se je pričela kakor vselej, tako tudi zdaj, z lažmi« — piše »Domoljub«, in to podpi- šemo mi Tonetu z obema rokama, da so oni res tako delali. Cesta čez Roje, hm, ljudje božji, mar ni to resnica? Zakaj pa je bil prišel dr. Lampe v našo dolino in šel potem na Čatež? Mar ni Henrik ničesar povedal Tonetu o tistem tajnem sestanku gori v čateškem farovžu, o čemur vedo Nepokojev očka toliko povedati? In cesta čez Roje na Vel. Loko, ali se ne pravi temu iti okrog telesa v žep ? Sedaj pa Tone sam pripozna, da te ceste res ne mislijo graditi, temveč da je bilo to samo vada za rojske in vrhovske kaline. Dalje pravi Tonček, da smo šli tudi v sosednje občine in počastili vsakega volilca s svojo sitnostjo. E, ho, v stranišče pa le ni nihče lezel za volilcem, kakor od vas nekdo — do you understand me (angleški: ali me razumete'?) — Tone. Tako je prišla odločilna sreda pred sv. Jernejem, piše »Domoljub«. Res lepo je bilo videti klerikalne backe, ki jim je Tone postregel pred 1'arov-žem s svojimi stoli. To so bili iz večine bodoči občinski ministri in veleumi. Tam so oblastno sedeli in poslušali godrnjanje fa-rovške mame. Sedaj pa še nekoliko o volit vi sami. V volilno komisijo je bil izvoljen tudi eden naših. Tik pred volitvijo pa so mu povedali, da ni član komisije, češ da bi jim delal preveč sitnosti in gledal na prste. Kako so volili — zna bog sam, a mi tudi nekaj. Bali so se luči, zato so hoteli biti sami med sabo. Ej, lahko je delo brez nadzorstva, ker se lahko utiliotapijo sein-patja kaka pooblastil ca Ijudij, o katerih se ne ve, so li še živi ali ne in kje sploh bivajo itd. Med »brati« pa se lahko na eno oko zamiži, drugo se pa zatisne, da le »pra-\ična« stvar zmaga, četudi s pomočjo goljufije. Odgovorite, ako imate trohico vesti, zakaj niste pustili naših mož v komisijo'? Odgovorite, čemu ste se bali nas, če smo tako slabotni? Prihodnjič bomo volili drugače, a takrat vas bo strah pred našo poštenostjo. Kar se pa tiče naslovov: vinski liberalci, pijančki itd. —- pa prepuščamo to pristno katoliško zmerjanje vašim backom. Pogledali bi bili okrog sebe, pa bi bili videli mnogo »pristno katoliških mož«, ki so se prav po farovški navadi na-srkali rujnega vinca. Kako bi neki gospodje rekli kakemu takemu človeku, ki bi se ga — recimo vsako popoldne naluckal, da ne bi bilo moč z njim govoriti? In ta mož, he bas so fine a liead (angleško pomeni: ki ima tako lepo glavo) — je menda tudi klerikalec . . . Koncem dopisa je zapel Iju-beznjivi Tonček slavospeve čateški posojilnici, čistilniku, motorju, mlekarni itd. Tone ho nam pač dovolil, da o vsem tem iz-pregovorimo prihodnjič jasno besedo. Tudi kar se tiče koruze in krompirja, ki so ga dobili imjpremožnejši klerikalci, medtem ko se na napredne siromake ni oziralo, iz-pregovorimo drugič in povemo ceno koruze in krompirja ter razsvetlimo »velikansko« akcijo za premožne klerikalce. Da, da, ljudje izpregledujejo in vidijo svoje res- nične prijatelje in gredo za nami, a vas je strah. d Kukovo na Kočevskem. ( S u m 1 j i- v i p o ž a r i.) Tukajšnji posestnik Ivan Hogler je pogorel že parlkrat, pa vedno takrat, ko se je bil dal malo popreje visoko zavarovati. Tudi lani spomladi je dal zavarovati poljske pridelke zelo visoko in okoli kresa je zopet pogorel. Slučajno je prišla mimo orožniška patrulja, ko je ogenj šele izbruhnil. Videla je, da je v gorečem gospodarskem poslopju komaj en koš sena. Hogler bi bil gotovo trdil, da ga je bilo par sto stotov in bi bil tudi za seno potegnil zavarovalnino. Zdaj se zanimajo orožniki tudi za prejšnje požare, ki so vsekako sumljivi. o Gorenjske novice o g Kamniška Bistrica Tu se bo vršil dne 11., 12. in morebiti tudi dne 13. septembra velik lov na divje koze. — Planinci in hribolazci naj torej opuste te dni hojo po teh planinah in hribih, da se ne pripeti kaka nesreča g Škofja Loka. Pretečeni četrtek je pripeljal tukajšnji posestnik Logonder sod špirita domov. V kleti je hotela gospa Lo-gondrova sodu odmašiti veho. Pri tem je veha odletela na tla. Gospa Logondrova jo je iskala z lučjo. Pri tem se je veha, ki je bila napojena s špiritom, vnela in je začela goreti s plamenom. Gospa je hotela ogenj poteptati, pri tem pa se ji je vnela obleka. Predn-o je bilo mogoče gorečo obleko pogasiti, je gospa dobila take opekline, da je ponoči umrla. g Podnart. (Pretep zaradi ene k r o n e.) Zaradi ene krone sta se sprla v neki tukajšnji gostilni Alojzij Klemenčič in Jože Povšin. Povšin je ohladil svojega nasprotnika dvakrat z bičevnikom po glavi. Klemenčič mu ni ostal dolžan, s tako silo mu je zagnal za pest debel kamen v glavo, da mu je prebil črepinjo na levi strani in mu pretresel možgane. g Železniki. Naš župnik Marčič, okrajni glavar Šitnik in orožniški ritmoj-ster Celer so se zakleli, ugonobiti vse, kar brezpogojno ne trobi v njihov rog. Pred kratkim se je vršila javna telovadba našega »Sokola« na trgu pred cerkvijo. Županstvo je hotelo telovadbo preprečiti in zahtevalo od telovadbo gledajočih orožnikov pomoči, katero so pa slednji odrekli iz enostavnega vzroka, ker sploh niso snieli posredovati, ker se namreč mir sploh ni kalil. Toda človek obrača, župnik Marčič pa obrne. Romala je v Kranj ovadba. Spisal jo je župnik, podpisalo županstvo. V tej ovadbi se razkladajo grehi naprednjakov, upiranje orožnikov in se kot konec zahteva samo še razpust našega »Sokola«. Žetev je takoj sledila: čez par dni je prišel v Železnike ritmojster Celer in šel v — fa-rovž, kmalu nato pa glavar Šitnik in šel k - Coču. Sedaj pride pa najlepše! Komaj sta ta dva moža postave odšla, že so naši klerikalci pripovedovali okrog, da bodo »šcntarji« prestavljeni, da nekateri so celo vedeli kam. In res, dva orožnika sta sedaj prestavljena, in sicer postajevodja in njegov tovariš, stražmojster, ki je dobil povelje, da mora oditi celo v 24 urah. Tako se postopa z naprednjaki. Povemo pa, da tudi drevesa kakega, od ljudstva plačanega okrajnega glavarja ali kakega, tudi od ljudskih žuljev živečega ritmojstra še niso zrastla do nebes. g- Poljane. Tukajšnja ljudska šola se razširi v štirirazrednico, v Brusnicah pa dobe trirazrednioo. g Št. Ožbolt. Tukajšnjemu posestniku Francetu Smrkolju, po domače lizinu, je v petek dne 1. septembra slamoreznica odrezala vse prste desne roke in mu povrhu tega še roko pretrla. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. g .Jesenice. (Nezgode.) Franc Ceferin, delavec pri kranjski stavbinski družbi, je kuhal smolo za tlak. Po nesreči je padel ter si pri tem zlomil levo roko in nogo. Tovarniški delavec France Podpač je delal v tovarni. Vsled nepazljivosti se je zadel z levo nogo ob razbeljeno železo in se težko poškodoval. g Iz Selške občine Tekoči teden na dan sv. Janeza je minulo že leto dni, odkar je preminul blagi Ivan Tušek iz Martinjvr-ha. Klerikalna roka je vzela mlademu naprednemu možu življenje,toda spomina na njega nam ne more nihče vzeti. Ko je pokojni Tušek že počival na mrtvaškem odru, skrival se je klerikalec pred pravico v temnem gozdu in tako odšel pred zasluženo kaznijo. Klerikalizem je napel vso svojo moč, da je ostal greh prikrit in četudi je ostalo prikrito, toda pozabljeno ni in ne bo. Že zopet se bliža doba občinskih volitev in zapomnijo naj si oni, kateri mislijo, da bodo s pomočjo vere in cerkve zopet zmagali, da čaka kri Megušarja maščevanja in tisti, ki imajo s krvjo onečaščene roke, bodo potisnjeni tja, kamor spadajo, oni ptič pa, ki poje fin, fiu po Davških hribih, bo pel na dan volitve po Selcih tudi fiu, fiu — Tomaž, al’ si jo dobiu! g Iz Moravč. Moravški klerikalci imajo vedno skromne želje, katere v »Domoljubu« kot storjeno resnico razglašajo. — Vpokojujejo poštarice, odstavljajo posojil-niške uradnike, uničujejo napredne gostilničarje itd. Vse, kar jim ni povšeči, kar ne trobi po U-čukarjevi in Mertinkovi metodi v njihov rog, vse hočejo spraviti (radi bi spravili) iz Moravč. Toda kmalu se bodo morali radi ali neradi prepričati, da se pošteno motijo, da delajo račun brez »birta«. — »Domoljubov« dopisnik se ponuja za uradnega pometača, pa ga ne maramo, ker nočemo okužiti naših uradnih lokalov. Naj raje ostane cestni pometač in naj pomede najpreje pred svojim pragom, kjer je toliko smeti, da se gnoj dela. — Sicer si je pa ta revež že toliko poslov nakopal, tla ne ve, kje se ga glava drži. Ves je zmešan. Ni čuda: zjutraj maševati, potem spovedo- vati, celo dopoldne podpirati razne »hangarje«, popoldne in zvečer pijančevali in kimovcem pridigovati, ponoči pa iti k »punci« v vas. Kazun teh glavnih poslov pa mora še konje »valitat«, jim muhe braniti in ceste pometati. No, in če mu pri vsem tem napornem delu še kaka urica »čez ostane«, potem pa hajd pero v roko in hitro se našmira par nesramno - lažnjivih točk za »Domoljuba«. — Toda revež je res ta naš ljubeznjivi svetnik, če pomislimo, kako zabadovo se trudi in bori. Danes se že najhujši zagrizenci ne zmenijo za »Domoljuba«; nekdo iz njegovih vrst je rekel: »Laže, kakor pes teče.« Nikdo mu več ne verjame, ničesar ne zaupa. Njenove vrste se manjšajo od dne do dne in kmalu bo osamljen. — Kaplan Demšar je sam rekel, da odkar je on v Moravčah, je že mnogo več naprednjakov. — Da, tudi pri nas se ljudstvo »brilita«. g Poljane. (V o j a k u toni 1.) V nedeljo, dne 3. septembra so imeli vojaki v Poljanski dolini počitek. Eden vojakov, doma s Štajerskega, se je šel kopat, dasi ni znal plavati. Nesreča je hotela, da se je kopal na edinem nevarnem kraju, imenovanem Orje pri Poljanah. Izginil je pod vodo. Cez pol ure ga je neki častnik potegnil mrtvega iz vode. o Notranjske novice o n Vrhnika. (Požar.) V nedeljo ob pol osmih zvečer je pričel goreti kozolec gosp. Lenarčiča ob novi cesti. Bliskoma je bila vsa stavba, polna sena, v ognju. Zažgal je neki Kanc, bivši Lenarčičev hlapec, ki ga je moral le - ta zaradi pijančevanja odsloviti. Požigalec že sedi v vrhniškem zaporu. Velika sreča pri vsej nesreči je bila, da ni bilo vetra, sicer bi bil ta požar vsled pomanjkanja vode usodepoln za vrhniški trg. n Vipava. V soboto, dne 2. septembra so se pri nas vršile občinske volitve po novem občinskem volilnem redu. Znano je, da je ta talko urejen, da bi morali po mnenju očetov tega volilnega reda izginiti tudi dosedaj še v naprednih občinah zadnji sledovi naprednih samostojnih mož ter zavladati v sleherni kranjski občini sami pokorni kimovci »Slovenske ljudske stranke«. O tem so bili trdno prepričani vsi klerikalci, tako tudi naši in odkrito rečeno, mi sami, tako, da še teden pred volitvijo nikdo ni mislil na udeležitev volitve od naše strani. Klerikalni agitatorji so tedaj nemoteno celo pri odločno naših somišljenikih po okolici pobirali in podpisovali pooblastila. Mi smo še v nedeljo in ponedeljek pred volitvijo držali roke križem, nikdo se ni ganil, ker si je mislil,čemu brezpo-treben trud'! A oglašalo se je vedno več nezadovoljnežev iz klerikalne stranke z vprašanji, ali se res ne bo nihče oglasil z naše strani ter sestavil kandidatno listo vsaj iz izkušenih mož, ki bi znali samostojno misliti in vladati občinsko upravo, ne pa le možički, tako je namreč imenoval vipavski dekan one, ki jih je komandiral za kandidate. — V torek smo se še-le odločili, da. se udeležimo volitve, a naravnost rečeno, brez upa zmage. Sestavili smo kandidatno listo po želji volilcev. V to smo prevzeli tudi nekaj res pametnih mož nasprotne stranke, ki jih poznamo kot dobre gospodarje in vemo, da ne odohrujejo slabega gospodarstva klerikalnih mogotcev! Posegli smo ž vso živahnostjo v agitacijo in dosegli uspeli, ki je nasprotnike kar razočaral. V prvem volilnem razredu je prodrlo takoj pet naših kandidatov, eden je prišel s klerikalci v žreb ter propadel, dva sta ostala za en sam glas v manjšini. — Opomniti pa moramo, da se več naših pristašev volitve ni udeležilo, da so klerikalci spravili z vso silo vse na volišče, da so volile vse cerkve in podružnice. — V II. volilnem razredu so dobili klerikalni kandi-datje 10 glasov večine, ker so po okolici pobrali pooblastila tudi od naših pristašev. A kljub temu je tudi tu prišel eden naših vsled žreba v občinski odbor. Najin-teresantnejši pa je izid volitve v III. razredu. Klerikalci vedno kričijo: »ljudstvo je za nami, masa je za nami!« A ravno pri nas se je pokazalo, da to ni istina. Prodrla je namreč tu s 7 kandidati naša lista in le deželni poslanec Prhavec je bil od nasprotnikov tako srečen, da je dobil en glas nad našim osmim kandidatom, kar se ima zahvaliti nekemu svojemu osebnemu prijatelju. Sicer bi bil tudi on občutil ljudski glas ter šel med staro šaro. Ko'se je razglasil izid volitve, nastalo je med našimi nepopisno navdušenje, klerikalci so se pa poskrili v svoje luknje. Ko bi vsi odločno naši somišljeniki storili svojo dolžnost, kakor .je niso, tedaj bi klerikalci popolnoma pogoreli na celi črti. Spoznali pa so, da je pričela pri nas temniti njihova zvezda, da tu nič več ne izda duhovniška strahovlada in pretenje s peklom in hudičem. Značilna za razmere je izjava neke zelo pobožne voli lke - vdove: »Vam ne dam pooblastila! Duhovnik ne spada med agitatorje, ampak v cerkev! Procesijo naj raje napravi in prosi boga za dež v tej grozni suši, ne pa se za volilci okrog loviti!« Kakor se sliši, nameravajo klerikalci vložiti rekurz proti volitvam. Mi .jih za to najvljudneje prosimo; razveljavijo naj volitve popolnoma in nihče ne bo tako vesel kakor mi, kajti že danes jim lahko povemo, da potem ne spravijo niti enega svojih v občinski odbor. Mi se boja več ne bojimo, z veseljem ga sprejmemo vnovič, ker smo spoznali, da je ljudstvo na naši strani. Pač pa bomo poskrbeli, da spravimo pereče vprašanje glede razdelitve gozda čim preje zopet v pravi tir, zahtevali bomo čiste račune našega trškega premoženja in gledali bomo, da pride res ljudski glas do pravice in veljave. — Kakor se sliši, je tudi v Okoliških občinah zavladala nezadovoljnost z dosedanjim klerikalnim gospodarstvom, in zdi so, da se bliža preobrat marsikje veliko Ustanovljena 1882. pošt. hranilnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185. §•1 • It | 10 | ■ registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, * Ljubljani v lastnem zadružnem domu -im je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. WT upravnega premoženja 20,7 75.510 kron 59 vinarjev. ~&§ Obrestuje hranilne vloge po ^/2% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. je 1 kron 20.000.000. Posojuje na zemljišča po 5740/o s '/V1/,, na amortizacijo ali pa po 5'/7V,> brez amortizacije. Na menice pa po 67„. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. v lastnem zadružnem domu Proti vsemu. Češki spisal Al. J i r a s e k. Prvi del. (Dalje.) Ostali del izprevoda je obstajal ponajveč iz kmetov in meščanov iz Bakovskega, včeraj nanovo dospelih, dalje iz tistih, ki so pred njimi prišli iz sosedstva ali so se jim včeraj pridružili. Vsi ti so se postavili okoli grobe, primitivne občinske blagajnice. Dva trobentača, ki sta stala poleg njih, sta zopet zatrobila na svoja instrumenta. Na to znamenje so vsi, ki so bili v bližini, ustavili delo. Nekateri so ostali na strehah in odrih, nekateri so pa prileteli k novim bratom, z njim pa pestunje, ženske in otroci. Ves prostor je utihnil. Z obzidja, od vrat in iz ulic se je čul zamolkel nemir, škripanje koles in odmev kladiv. Pogledi vseh so se obračali na zakladnice, duhovnike in sta-rejšine. Duhovnik Nikolaj iz Pelhrimova, ki je stal ob najspred-nejši kadi, se je obrnil proti občinstvu, se odkašljal in hotel pričeti govoriti. V tem pa stopi njegov mlajši, manjši tovariš Martin Loquis korak naprej in prične brez obotavljanja govoriti z zvonkim, daleč slišnim glasom. Govoril je živahno, ognjevito, z iskrečimi se očmi. Neljubo presenečen zatemni starejši duhovnik obraz, takisto tudi oba stotnika in večina starejšim Izmed duhovnikov je samo Abraham nevoljno zmajal z rameni; bil je majhne, neznatne postave. Ostali duhovniki so se spogledali, z obrazov •)im je pa razločno odsevalo zadovoljstvo, da je prišlo tako. Kakor da se ni nič zgodilo, je govoril duhovnik Martin nu c ti m novim bratom in sestram, da jih je kakor Lot iz < orne l»i ipeljal v to mesto. Na njih je, da resnično v dejanju po vazcjo, da so bratje in sestre, da ne bodo več grešili s pozemskim blagrom, ker smrtno greši vsak, kdor kako stvar imenuje svojo last. Končal je: »Vrzite torej v te kadi, kar premorete, kar ste izkupili za polja. Malo ste zapustili, temveč več pa boste za to sprejeli, ker ste prišli zaradi Boga, da zagovarjate božjo resnico in iztrebite malikovalce. Oujte, kaj stoji zapisano v sv. pismu v knjigah ehemije: Mesto pa je bilo široko in veliko, v njegovem obzidju Pa hiše še niso bile zgrajene. Zato mi je Bog vdihnil misel, naj zberem prvake in kneza in ljudstvo, da se po vrsti vodov vpišejo vsi, ki so se vrnili iz sužnosti... Pridite, pristopite tudi vi bliže, da se vpišete v knjige našega bratstva za rešitev svojih duš!« Jn že so stopali novi bratje in sestre po grobih stopnicah do kadi, s katerih so vzeli težke pokrove, v skupine razdeljeni P° mestecih in vasicah, odkoder so bili doma. Eden pisarjev, bi je stal med starejšinami, je zapisoval njih imena v ozko dolgo knjigo; duhovniki so sprejemali novce in jih po kakovosti motali h grošem, denarjem in vinarjem, ki so se v kadi v velikih množinah medlo svetili. ržene, dninarh* f°.,mladl; zastavai možje in starci, deklice in Ulj.' oblečeni,’ InTiMk fe" kmelic ni,on,o in tudi nekoliko vinarjev in grošev ali ^7? “ b“° giosev ali pa cele kope iz izkupička za hiše :* rad0V0,Jn”- "«k»ton tudi potrti, /a „i™ dati vec, precej njih z izrazom srčnega navdušenja Ze so mimo odel, tisti, ki so po z(t,edu avojih ^ nU mi,.,' Tt"" TT ‘ P), l'rat0v Pnhiteli is msličoil, •' r, 7’ “^SedteM. Milevska, Votic, Milčina, » so odšli mimo ljudje m Bukovskoga, 1«, pokHčejo Gvosdno! , v, “"-10 »Mecemm Hartuhom in za drugimi je stopala lepa mlada gospa velike plemenite postave. V napol zaprti, beli roki, ki jo je držala nad odprto kadjo, se je svetilo srebro, in poleg grošev dva zlatnika. Bo toh dveh je brž posegel enooki duhovnik Prokop in jih opazoval. .Eden teh denarjev je bil češkega izvora z vpodobljenim visokim klobukom, drugi pa je bil ogrski, s podobo sv. Ladislava. Duhovnik je pokimal in vrgel oba novca v oddelek za zlat denar, zakaj vpodobljeni visoki klobuk in slika sv. Ladislava nista bili prepovedani. *• . P;- 7?! S povešenimi očmi je gospa Zdena podala denar. Bilo jo je sram, da za sedaj ni mogla dati več. Ko je odšla z doma, ni mislila na to, da ho danes tukaj. Oddavši svoj imetek, je brzo stopila nazaj. Ko je izginila v množici, sta gledala za njo Bid-1 inski in Kaniš, ki preje nista tako zelo opazovala nje bele roke, nego nje nekoliko bledi, plemeniti obraz. XIX. Med tem, ko se je to godilo, se ni nihče zmenil za oboroženega jezdeca, ki je, sam ves poln prahu, na ravnotako dbikda od prahu umazanem konju jezdil okoli zbranega ljudstva. 'Pred leseno mestno hišo je skočil s konja in šol v poslopje. Dolgb ise pa notri ni pomudil, nego se napotil naravnost na shod k starej-Išinam, ki so se pravkar hoteli raziti. Hval iz Mahovi c je ravn’6 zaklical četi novih bratov, naj ostanejo tako kakor so, ražde-Ijeni po mestih in vaseh, da jih bodo nato starejšim; vedli iVa odločene prostore, kjer si lahko zgrade stanovališča. Ker vladika ni bil dober govornik, je govoril v raztrganih stavkih, kričal, prekinjeval in nato z vso vnemo nadaljeval. Ob tem ni opazil, da je za njim, med starejšinami in duhovniki nastal nemir, da je duhovnik Nikolaj napol glasno, pa ognjevito nekaj prepovedoval Martinu in da so se tudi drugi mešali v spor. Naenkrat so utihnili vsi. Oni zaprašeni, ogoreli jezdec .je hipoma stal med njimi in Zbineku iz Bohova podal zvit papir s poročilom, da je to pismo od brata Žižka. Vesti z bojišča! Vse se je takoj zgnetilo okoli starega vladike, ki je veselo, nestrpno in v naglici razgrnil pismo. Bilo je kratko in je obsegalo samo nekaj vrstic... Ali bilo je učinkovito. Stari mož je bil v obraz in po vratu temnordeč, nato pa je pismo zavihtel nad glavo in veselo vzkliknil : »Bogu bodi hvala! Beri, duhovnik, prečitaj pred všeihi!« S tem je list podal Pelhrimovskemu. Ta je vrstice preletel komaj z enim pogledom, ko je že tudi stopil naprej in trobentaču dal znamenje. Hval iz Mahovie je zopet živahno govoril, pa mu je naenkrat odrezalo besedo. Zadonele so trobente in ko so glasovi odzveneli, je duhovnife Nikolaj naznanil množici veselo vest, da naj se vsi radoste ih hvalijo Gospodovo ime, ker je po bratu Žižki nasprotniki/hi keliha in resnice božje zopet pripravil poraz. Prahatice so bratje zavzeli ter naskočili in požgali samostan v Nepomuku. Natb so se obrnili proti gradu Rabi za Goraždejovicatiii, prbti trdnemu gradu gospoda Jana Švihovsliega z Risembcrka, Krfch; požgali so ga, pa ne zasedli, ker brat Žižka v hitrih pohodih prihaja sem, kamor z božjo pomočjo kmalu prispe. Duhovnikov glas se je izgubljal v vrišču veselih vzklikov, ki so proglašali vse. Duhovniki in starejšine okoli njih so veselo vzklikali, Hval iz Maliovic pa je potegnil bliskajoči se meč iz nožnice, ga zavihtel nad glavo, ves narod doli na trgu pa je vriščal in vpil še naprej. Komaj je potihnilo prvo divje valovanje zmagoslavja, skoči Peter Kanuš na kad, ki je stala na sredi, in zamahnil z rokami, češ da bi rad govoril. Temni obraz mu je bil rjavordec, svetile so se mu oči, črna brada se mu je pa na prsih majala sem in tja. Z mogočnim glasom je naznanil, da sel prinaša Še druge novice: Bratje na Rabi so dobili veliko množino zlatnine in srebrnine ter dragocenih kamenov, pa so vse z dragocenostmi vred, ki so jih iz okolice prinesli tja hranit, požgali. Seboj so vzeli samo konje in bojno opravo. Na onem gradu — Kaoiš je glas mogočno povzdignil — so dobili sedem (ponovi še enkrat), sedem krvavih, rimskih popov in so vse sežgali... preje, kakor si kdo misli in kakor smo mi sami pričakovali. Zato po vseli občinah, kjer se še niso vršile volitve — v boj v prid kmetskih koristi in pravic!! 11 Št. Peter na Krasu. Tu je umrl lesni trgovec in posestnik gosp. Medica v starosti 69 let. Pokojnik je bil oče znane narodne rodbine notranjske in je užival v vseh krogih splošno spoštovanje. Bodi mu prijazen spomin. n Goriče pri Senožečah. (Požar.) Preteklo nedeljo je nastal ob treh zjutraj iz nepojasnjenega vzroka ogenj v gospodarskem poslopju tukajšnjega posestnika Matije Vekerja. Vsled hude suše je bila naenkrat tudi hiša vsa v ognju. Vekerjeva družina, ki je Še spala, se je komaj rešila. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 2. septembra 1911. Dunaj: 84, 3, 71, 32, 52. Gradec: 80, 34, 44, 33, 74. Dvignjene v sredo, dne 6. septembra 1911 Brno: 22, 72, 58, 79, 38. Razširjajte od hiše do hiše »Slovenski Dom«. Lepo posestvo obstoječe iz 40 oralov njiv, travnikov in gozdov, 10 minut od Št. Ruperta na Dolenjskem oddaljeno, se proda prostovoljno pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje gosp..Franc Zupančič, posestnik na Rakovniku pri Št. Rupertu. 80 Za živinorejce pripor>o6a klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, fluia za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encian i. t. d. 93 ADRIJA“ irogarija, konus, prodaja zdravilnih zeli in strupov za Jovske in tebnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. t 3E □E ESE 3E DE P. n. S tem si dovoljujem naznaniti cenj. odjemalccm škofjeloškega okraja, da sem prodal svojo, pod imenom Franc Dolenz. Mo Loko peljano trgovino (filijalko) s hišo in vsem inventarjem gospodoma Deisinger & Pltsnlerič Zahvaljujem se najtopleje za dosedanjo naklonjenost ter prosim, da jo blagovolite ohraniti tudi mojima naslednikoma. Moja glavna trgovina v Kranju in tudi podružnica z železnino ostaneta v dosedanjem obsegu. Z odličnim spoštovanjem Franc Dolenz. "N P. n. Dovoljujeva si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da bodeva trgovino neizpremenjeno vodila dalje, ter se priporočava za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Deisinger S plantarič. Škofja Loka, dne 15. kimovca 1911. Uri I In dober zajutrk dosežejo odrasli In otroci, lili • bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju In mleku, ako pije SLADIM, 7firaW01 10 Je t*r’ Pl* Trnk6czyja iiUlUlJtj! SLADNI ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetja pod naslovom v glavni zalogi. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .•. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Nihče se še ni pokesal, ki |e kupil pri meni ■ ■ ■ ■ ■ ■ namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. A. RASBEROER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) M Na prodaj je posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, velik sadni vrt, travniki, njive, nekaj hrastovega in veliko smrekovega gozda, za 4500 K. Več sc poizve na pošti Vače. ■ posojilnica in ■ hranilnica v Moravčah i obrestuje hranilne vloge po S 4-75 °/„ H —— in daje posojila po ——— ■ s°/ ■ H /° BBBjjffl Uraduje v lastnem .Zadružnem domu, _vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 ■■■■■ ■ HI F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA == tovarna zarezanih strešnikov — ponudi vsako poljubno množino pat. dvojno zarezani strešnik -zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! liapiprtsltjie, itainjSe in naiHie kritje streli sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. —....... Spretni zastopniki se Iščejo. .