203. številka.
Ljubljana, v torek 5. septembra.
XV. leto, 1882.
■zhaja vsak tlan »vo^^r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemnn za »Tttrijtk o-operske dežele 7» vrp leto 16 gfd . W pol '.rta 8 i:!<V ta B«tri leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z* Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II ,-rld.. za čelrt leta .1 ^'ld. so ki-., za joilen mesec 1 uld. 1" kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po HO kr. za četr> leta  -   Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina zn.-iAa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkn.t tiska, po 5 kr. č*- m dvakrat,  m po 4 V r. 1 »• so tnkr.it ;ili večkrat tiska. Dopisi naj se izvole. frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in v pra vri ifitvo je v Ljubljani v K rana Kolonami hisi ^Gledališka ttolba*, Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnii.e, reklamacije, oznanila, t. j. vs* administrntiv ne stvari.
V LJiifolfanl 5. septembra
Naš včerajšnji list zaplenilo je državno piv»,vd-ništvo zaradi  uvodr.ega člauka z  naslovom: ,,Šta-jerski deželni  odbor i 11 Slovenci", v katerem smo razpravljali premeščenje gospoda profe sorja Žiteka iz Ptuja v gorenje*štajersko Ljubno.
Iloteč danes v tem vprašanji nadaljevali in razpravljati otlino fraze „aus Dienstesrilcksichten", katera nas srečava skoraj pri vsakej osobnej pre menilr in osvetliti (lopi* v „Neue freie Presse", ki zagotavlja, da je bil prof. Žitek slovenski „Haupt-agitator", polastilo se nas je preverjenje, da je ta tbema prekočljiv, da nam je pisati o čem drugem.
Pri jedniieili prilikah oziroma zaplenbah svetovali so nam čestokrat dobrohotni prijatelji, naj pišemo o čem pozitivnem, dasi nam do danes se nihče nij odločno povedal, katero pozitivno vprašanje mu je v mislih in bi gotovo vsak tak sovet-nik prišel v zadrego, da mu je pisati kaj pozitivnega.
Kaj je pozitivno? Kdo se drzne odgovarjati na to vprašanje? Mi vsaj s svojega stališča zuni-kujemo vsako pozitivnost, ker pozitivnosti na svetu nij in je vsaka pozitivnost, v pravej luči pogledana, le — negacija. Pozitivno je, da mi ne smemo pisati niti o vitezu Waserji niti o predsedniku Hein-richerji; da ne smemo razpravljati ni nam neugod nih odlokov e. kr. okrajnih sodnij, niti šolskih nadzornikov na Kranjskem; da ne smemo prevajati Člankov iz družili nezapljenjenih časnikov, da ne smemo kritikovati postopanja deželnega odbora štajerskega, niti premeščen je tega ali onegu rodoljubnega profesorja ; da sploh marsikaj ne smemo in da je tistega, česar bi smeli, le ubogo malo in še glede te ma lenkosti priznavati moramo svojo pozitivno nevednost. —
Pozitivno je, da leg.profesor Žitek Član okraj 1 nega zastopa in Okrajnega Šolskega sveta, da si je pa v ravno tej lastnosti nakopal srd in maščevanje zagrizenih ptujskih nemškutarjev m odpadnikov, kateri so vse svoje in ^vojih zaščitnikov žile napeli, da spravijo nevarneg |ini protlvnika s pota; da je gospod profesor Žitek, kiikor se je izrazila „Siil-dentsehe Posf, zdaj „national kult gestellt".
Pozitivno je, da 8lovenci nič pozitivnega 5e dosegli nijsmo. da so vse tolikrat obetane in po vseh nemških listih v jedno mer nam očitane koncesije pozitivno Izostale, ali pa, da so le na negativnem papirji. Uzrok tem nepovoljnim prikaznim je deloma pomanjkanje narodne odločnosti, mehkoba in vpogljivost našega značaja. V zdani6j dobi, ko je splošno veijavo pridobila Danvinova teorij h, ne smemo se več ravnati po znanem nekdanjem, a liže davno opuščen-m škofjeloškem načelu: „ On me je s kolom jaz sem ga pa z nikljem; kol je odskočil, žakelj pa se je okolo njega ovil", temveč misliti nam je na jednako orožje, na odpor, ki je z napadom v ravnotežji.
Ko bi tudi ne odobravali gaala „Klin s klinom", ko bi niti ne mislili na nikake represalije, da si bi nam bilo v tej zadevi široko polje in nam je „Neue freie Presse" z epitetom „llauptn n. tor" dala jako razumljiv napotek — bi vender n*' kazalo v neodločnosti tekmovati s Hamletom in kakor on v svojem slavnem monologu vsako jutro si ponavljati: „Biti, ali ne biti V"
Deželni zbor kranjski.
Ob Val2. uri, ko je bila prej v stolnej cerkvi sv. masa, odpre deželni glavar grof Thurn v navzočnosti 2G poslancev deželni zbor. Deželni glavar izraža trdno upanje, da bodo poslanci složno delali v
prid domovine. Potem naznani, da je presvetli cesar blagovolil milo-dliivo sprejeti depotacijo Kranjske dežele in obljubiti, da s svojo navzočnostjo povelioa praznovanie OOOlrtn ee zjedmenja Kramske de ele s habsburško rodovino, Kot dan pra/novama doioril se je 11. julij 1888, kn ti isti dan so pred 600 leti vojvodu Albrechtu prisegli deželn Btanovl Kranjski ndanost in zvestobo« Potem prosi deželni glavar de-zetoejfga predsednika, da bi kakor vsikdar tudi v tem zasedan podpiral delovanje deželnega odbora. De-/rini predsednik tu obljubi nazoannjoč, da vladi ne i), de letos deželnemu z ioni Izročila nobenih predlogov in opozoruje deželni zbor, <la svojo pozornost obrača na novo cesto skozi Zavodnjo dolino, za ka-teio ie vlada dovolila kot predujem 10.000 gold.
Deželni glavar, ki je govoril nemško in fako lepo gladko tudi slovenski, spominja se potem smrti dr. Janeza I.lleivvoisa viteza Trsteniškega, ki je ko izredno nadarjen mož vse svoje moči posvetil domovini, ki je ljubil iskreno cesarsko rodovino in /ato od cesarja pocesten bil Najvišjim odlikovanjem. Deri,r, glavar iZraŽa Upanje, da mu ohranijo vsi -poslanci hvaležni srninim; polom /bor v /nonnie sočutja vstane. Dr Karo! vitez Bleiweis~Trsteni8kl stori obljubo.   Reditelji ma se volita vitez Zavinfiek
in dr. Pokiukur, vei ilikatorjema Potočnik in Dežni .n. Došla je cela vrsta peticij, ki s« izroee raznim odsekom   v   rešitev.   Poslancu   grofu   Blagajn se
dovoli 8 dni, Koblerju 6 dni odpusta. Potem so potrdi volitev dr. Kari Bleivveisa vitez Trsteniškega pruvovrl: vno. Sledi volitev raznih odsekov. V linančni odsek, v katerega je nemška večina volila tudi vitez Vesteneck-a, narodni poslanci nijso volili in so tudi i/javili, da ne sprejme nobene volitve, ker z Veste-neekom v jednem odseku nečejo sedeti. V gospodarski odsek so voljeni:  Detelja, Pakiž, Pfeifer,
LISTEK.
Notranja delavnost Petra Velikega.
Po Solovjuvu in drugih spisal J. S tek lasa.
1. Odnos a j i s cerkvijo. L. 1700 je umrl patrijarh Adrijan; car je odložil volitev novega pa-trijarba ter izročil opravila patrijarške uprave rja-zanskemu metropolitu Štefanu Javorskemu z dostojanstvom namestnika patrijarškega prestolja. Na ta n^čin se je počasi patrijarštvo odstranilo in mesto njega nastopila kolegijalna uprava, ki je bila urejena 1. 1721 pod imenom sv. Sinode. V naredbah za ta duhovni zbor, ki jih je napisal nadškof Teo-fan Prokopovič, razlagala se je prednost nove uredbe in sploh prednost zborne uprave; mej ostalim se je spomenilo, „da se od zborne uprave domovini nij treba bati neredov in nemirov, kakoršni se morejo dogajati, kadar stoji na čelu cerkvene uprave jeden človek: prosti narod namreč ne ve, kako se razlikuje vlast duhovna od državne ter očaran po slavi in časti vrhovnega pastirja cerkve misli, da je le ta upravitelj drugi gosudar, samodržcu ravnosilen, ali pa še bolj nego on in da je duhovna oblast drugo veče goBpLdarstvo in če se dogodi mej pa-
I trijarhom in carjem kakoršno koli nesporazumljenje, i bodo poprej pristopili k stranki prvega, misleči, da se bore za samega Boga". Potem so se v naredbi izla-gala dela, ki so spadala na upravo duhovnega zbora: njemu je bila namenjena dolžnost, vse postoječe praznoverjenje iztrebiti, ter za razprostrenje poznavanja božjih postav sestaviti tri knjige: 1. o dogmah vere, 2. o dolžnostih vsakega človeka, ter S, zbrati propovedi sy. očetov o dogmah in dolžnostih. Vsak škof je bil dolžan po naredbi imeti v svojem dvoru šolo za duhovne ; dolžan je bil ne visoko misliti o svo jej časti; da ga ne bi vodili, dokler je zdrav, pod rokami ter se mu do zemlje ne klanjali. V poglavju o duhovnih šolah se govori: „Nespametno mnogi govore, da nauka rodi herezije; ne besnijo li tako hudo naši ruski razkolniki od surovosti in neznanja V In če pogledamo na prošle veke skozi historijo, kakor skoz dalekozor, opazili bodemo vse slabo v znanju temnih a ne svetlih časih." L. 1724 je bil dan ukaz Sinodi o mnihih: tukaj sta opredelena dva cilja za mništvo: 1. strežba trpečemu človeštvu, in vsled tega je bilo jednim samostanom zapovedano sprejemati in negovati bolne, stare in hrome, drugim pa sirote; 2. obrezovanje iz sebe duhovnih oblastij. Uže poprej je bilo zapovedano pošiljati bedne odpuščene vojake v samostane, kjer so do-
bivali i/, samostanske blagajne nagrade. Ker so se pa iz samostanov pojavila «lela, naperena proti pre« Obrazovatelju, bilo je mnibom zahranjeno pisati v sobicah njihovih ter držati si papir in črnilo; če so hoteli pisati, morali so to delati v obednici. Kar se pa tiče druzega svečenstva, bilo je duhovskej in dja-konskej deci zapovedano učiti se v šolah, kajti ne-učence nijso hoteli posvečevati nego so jih jemali v vojake.
„Gospod dal je carjem oblast nad narodi, ali nad vestjo ljudij je vlasten jedini Kristus", je govoril Peter. Vsled tega nazora so mogli pri njem razkolniki, če so dobro spolnovaii svoje dolžnosti državljanske ter ne Sirili svojega nauka, slobodno opravljati svoje bogoslužje, samo so morali plačati dvojni davek. Dotika in ozko zbliženje tujcev z Kuni okužilo je poslednje z krivovemimi nazori: 1. 171.3 je bilo odkrito v Moskvi društvo ljudij, ki so raz-širjevali skrajna protestanska mnenja; glavni mej njimi je bil lekar Dmitrij Tveritinov, a brijač Tomaž Ivanov je bil tako fanatiziran, da je v ČJudo-vem samostanu razsekal obraz sv. Aleša metropolita. Kot goreča razprostraniteljica skrajnih protestantskih nazorov se je pokazala za nekaj časa tudi žena, po imenu Nastazija Zima. Le-ti protestantski pokreti so bili od oblasti  strogimi merami zabra-
dr. Vošnjak, dr. Deu, Dežman, baron Taulferer, vitez Kaltenegger. Vpeticijskiodsek: Grasselli, Lavrenčič, Tautterer Dreo in Laschan. V odsek za pregledovanje letnega poročila: Kluu, Ro-bič, Potočnik, baron Abfaltrern dr. Deu, vitez Gut-mansthal in dr. Zavinšek. Potem se seja sklene. Prihodnja je v Četrtek 7. t. m. ob 10. uri. Občinstva bilo je precej navzočnega.
Politični razgled,
\<»ii,inj dežele.
V Ljubljani 4. septembra. Justični minister dr. Pražalt biva zdaj v Pragi, kjer bode pregledoval podredjene mu urade. Češki poslanci mu prirede na čast slovesen banket.
V tistib krajin Hercegovine, v katerih je bil vstanek najsilneji, potikajo se še zdaj ostanki lopovskih drhalij. V zadnjih dneh prejšnega meseca zadeli so naši vojaki pri Luki in na Bjelašnica-Pla-nini nanje ter jih razkropili.
Y naiijc <lrzare.
Iz lielffraria: Pogodbe, sklenjene mej Av-stro-Ogisko in Srbijo, stopijo v veljavo 4. septembra. S tem dnevom preneha tudi avstrijska konzularna jurisdikcija v Srbiji.
Vojna pogodba v Carigradu še zdaj nij sklenjena. Lord Dufferin podal se je te dni na svoja posestvu v morskem delu Marmara. Iz tega sklepajo, da se hoče daljnim pogajanjam ogniti ali jih vsaj toliko časa zadrževati, da se izvrši v Egiptu kak določilen boj; potem bi ložje pritiskal na Turka.
V Dnltliiiu je rezignirala vsa policija. 883 mož, razven nadzornikov in višjih uradnikov na svoje službe. V zadnjih časih imeli so numreč veliko dela in postranskih stroškov; zato so zahtevali od vlade povišanja plače. Vlada je dala to zahtevo posebnemu komiteju v pretres ter je paznikom ostro prepovedala, udeleževati se javnih ineetingov, predno je ta zadeva končana. Ti pa se nij so brigali za ono prepoved, ampak meetingi postajali so še vse burnejši, posebno ko je nižje ljudstvo stopilo na njihovo stran. Vladi potem nij preostajale drugo, nego vse vdele-ževalce meetingov odpustiti iz službo. Ljudstvo je zbog tega razdraženo ter napada vojake s krikom: „Zivijo Parnell!  Pereat Anglija!"
Vojna v iiu?|ifii je za nekaj časa prenehala, brez da bi se bilo sklenilo kako pomirje. Na obeh straneh se pripravljajo na določilen boj. General Wolseley pričakuje oddelkov iz Indije; potem pa misli udariti na tabor Arabijev pri Tel-el Kebiru. Arabi paša pa utrjuje obkope nasproti Kassasinu. — Veliko sitnosti napravlja se Angležem s tem, da se proviantne kolone tako počasi naprej pomikajo, (one store na dan komaj po 2—G milj.) Največjo težkočo na daljnem vojeranji pa bi imeli, ako se obistioi vest, da je nastala v Indiji kolera. Internacionalni zdravstveni komisijon v Suecu storil je uže vse potrebno, da se ladije, prišedše it Bombaya, denejo v karanteno, akoravno Angležem iz lahko umevnih uzrokov to nikakor nij po volji.
„Memorial Diplomatique" poroča, da je lord «-ran v ¿11«' angleškim zastopnikom v vnanjih državah zopetno naročil, naj zatrjujejo dotičnim vladam, da Angleška v Egiptu postopa brez kakoršnihkoli
sebičnih namer ter da bode pri urejanji razmer v Egiptu in kanalu Suecu delovala v soglasji s konferenco.
Dopisi.
Iz Gačka 28. avgusta [Izv. dop.] Od meseca februvarja tičimo reservistje 8. lovskega bataljona v tem okraji, najpustejšem in najslabšem kotu Hercegovine ter čakamo vsaki moment odrešenja, da se zopet vrnemo v domače kraje. Res je, da bataljon razen malih prask nij prišel nikdar v večji boj, toda za to pa je imel pretrpeti težave in strapaee, katere se ne dado primerjati onim regularne vojne. Noč in dan smo bili pripravljeni za alarm, po teden dnij plazili se po skalinah in pečev-jih, kakeršna se nahajajo le v Hercegovini, ležali v blatu in snegu do kosti premočeni in premrazeni silne burje, kakor uže piše po Krasu, a v letu trpeli včasi žejo, da jih je kar po 10—20 ležalo onemoglih od vročega solnca in požirek vode ali vina prodajali so po forintu. Se vc, da jih veliko krije tuja zemlja, še več trpi jih po bolečinah, toda nada, da se kmalu vrnemo, ko se ljud pomiri, tolažila je vedno nas druge; pa, kakor se kaže, ogoljufala nas je. Povsod okoli nij ne najmanjšega upora več, asentiranje je končano, ljudje delajo po polji, a mi tolčemo vedno še kamenje, delamo ceste, žgemo apno in opeko in kakor ide govorica, odmarširamo v Novi Bazar. Morda se briga kdo naših državnih poslancev ter poprime besedo, da bi to pač ne bila pravična stvar, da bi nas tako dolgo odtegovali našim poslom, našim ženam in deci, našim ukom, posebno ko druzih regimentov rezervniki sploh gredo domu, ne glede na to, da je bataljon uže skoraj 2 leti v nesrečnej Hercegovini.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je prostovolj-nej požamej brambi v Kamniku 80 gld. za društvene namene.
— (Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu v Gorici) daroval je pre svitli cesar 100 gld.
— (Imenovanje.) Deželni odbor kranjski imenoval je gosp. A. L e n a r č i č a, ki je dovršil višjo šolo za poljedelstvo in je sedaj slušatelj na vseučilišči v Halle, za adjunkta na sadje- in vinorej-skej šoli na Slapu.
— (Zapogorelce v Daljnem vrhu na Dolenjskem) je deželni odbor dovolil podporo 150 gld.
— (Požarni brambi v Lichtenbachu) kočevskega okraja, dal je deželni /odbor 100 gld. podpore.
— (Nove deželne postave.) Deželni odbor kranjski predloži deželnemu zboru načrt postave o
oskrbovanji revnih in postavo o odpravi dozdanjih župuijskih zavodov za uboge (Pfarrsarmeninstitut). Premoženje teh zavodov iznašajoče nad 400.000 gl, bi potem prišlo v oskrbovanje in upravo občin. Dalje predloži se postava o uničenji deteljne predice in osata.
— (Odbor Šišenske čitalnice) izročil je zadnjo nedeljo gospodu dru. Jos. Vošnjaku diplomo častnega člana.
— (Učen Slovenec na tujem.) Na politehniki v Ilelsingforsu na Finskem, nastavljen je kot reden profesor Slovenec Mi h a Štrukelj, porojen leta 1853. v Srednjem Logu (Mittelbreth) pod Predelom |na Bovškem, h. št. 14 vulgo „pri Mo-starji", brat sedanjemu loškemu županu. Učeni mladi mož predava v švedskem jeziku o zidanji železnic ter govori in piše pravilno devet jezikov, mej njimi rusko in srbsko-hrvatsko. Po mišljenji in prepričanji je dober Slovenec. O počitnicah hodi navadno na svoj rojstni dom v Logu.
— (Šišenska čitalnica) priredi prihodnjo nedeljo 10. septembra pri „Matjanuw vZgor-nj ej Šiški, t. j. pri „Žiberti" na korist pevske blag a j niče javno popoludansko veselico a tombolo, petjem itd. — Začetek ob 4 uri. Vstop prost.
— (Iz Zatičine) se nam piše: Tukajšnji samouk fotograf Alojzij Ste r mole iz Hudega fotografiral je prav dobro Jurčičev rojstni dom ter se dobe pri njem te fotografije. Kabinetna fotografija stane 80 kr. navadna pa 40 kr. Opozorimo na to vse Jurčičeve čestilce, da si omislijo teh fotogra-tijal. S tem podpiramo pa tudi nadepolnega samouka.
— (Ogenj.) V nedeljo vnelo se je dopo-ludne ob 10. uri v dimniku Puharjeve hiše v Rožnih ulicah št. 33, ker je kuharica zasmodila maslo. Ogenj se je pogasil takoj.
— (Na koristprost. gasilnega društva v Kamniku) pričelo se je 3. septembra keglanje na dobitke na vrtu gostilne g. J. S tare ta, katero se konča 4. oktobra. Dobitki so jako lepo okrašeni, prvi je 15 gld. v srebru, naslednji so po 12, 8, 6, 4 in 2 gld. tudi v srebru, razen tega pa je še krasen dobitek za največ serij. Serija velja 20 kr. in nij dvomiti, da bode dobrodelni namen privabil cele trume kegljalcev, ne samo iz Kamnika, nego tudi iz bližnje okolice.
— (Istrski deželni zbor) bil je v saboto 2. t. m. zaključen.
— (Vabilo k svečanosti,) katero priredi čitalnica vipavska, dne 8. septembra 1882 (na mali Šmarin) v spomin neumrljivega očeta in voditelja Slovencev dr. Janeza Bleivveisa viteza Trsteniškega na Zemonu, umrlemu očetu jako priljubljenem kraji. Spored: 1. Jenko: „Naprej zastava slave!" Veteranska godba. 2. Pozdrav predsednika gospoda grofa
njeni. Tudi jezuiti so bili izgnani iz Rusije, ker so poskušali razširiti katoliško vero. Razkolnistvo je s svojimi propovedrni o nedostojanstvu cerkve od časa Nikonovskih novotarij prouzrokovalo v množici ne-stalnost. sum in mlačnost do cerkve, do skrivuostij in občne bogoslužbe, tako, da je moral car obnoviti ukaz svojega očeta, da imajo vsi verni hoditi v cerkev ob nedeljah in praznikih ter se jedenkrat v letu spovedati, v protivnem slučaju pa biti kaznovani; tudi v razne službe so se mogli sprejemati samo taki, ki so se vsako leto izpovedali.
Od cerkvenih pisateljev iz časov Petrovih so posebno znameniti: 1. sv. Dmitrij, metropolit po-8tovskij, znamenit po svojem delu „življenje svetnikov ali pa takozvanih „ČetihMinejH in potem radi borbe z razkolom, proti kateremu je napisal knjigo pod naslovom: „Itozisk o razkolničej Brinskoj vjere", kjer so prvikrat razločeue in opisane razkoluiške sekte. 2. Štefan Javorski, metropolit rjazauski, na mestnik patrijarhov in prvi predsednik sv. sinode; kakor sv. Dmitrij, tako se je boril tudi Javorski proti razkolu, proti kateremu je napisal knjigo pod naslovom „ Znamenj a prihoda antikristovega", zato, ker so razkolniki kazali na preobrazovanja Petrova kot na znake javljenja antikristovega; pa tudi šir-jeuje protestantskih mnenij po Tveritinu in njegovih
tovarših je Štefana pobudilo na borbo s protestanti-zmom, proti kateremu je napisal znamenito svoje delo „Kamen Vere", razen tega pa je bil Štefan tudi znan kot propovednik. 3. Sovražnik Javorskega, Teofan Prokopovič, slavni propovednik, proslavite])' del Petrovih in zaščitnik preobrazovanj. Vsi trije so bili Malorusi, kakor sploh vsi cerkveni pisatelji tega časa, kajti Malorusija je imela v svojih šolah sredstva za obrazovanje podobnih pisateljev, a v Velikej Rusiji le-tih sredstev še nij bilo, šole so se še le osuivale.
2. Časti. Peter je vzprejel od stare Rusije nekoliko razredov državnih služabnikov, ki nijso bili zvezani jeden z drugim z občnim nazivom, občnimi pravi, občnimi društvenimi interesi. Leta 1722 je izdal Peter tabelo o časteh ter razdelil le ta dostojanstva na razrede; novost se je pokazala v tem, da je v vsakem razredu vsakej vojnej in pri dvornej časti odgovarjala čast državljanska, kar družinski pojmovi, gospodovajoč v drevnej Rusiji nijso dopuščali. Poprej je bil pristop mej Blužeče ljudi, v činovništvo vsakemu odprt. Pomestja so bila pomešana z votčinami. Ker je bilo pa priznano, da je v prilog službi neobhodno potrebno za služe-Čega posebno naobraženje, morala so deca vlaste-linov pred nastopom službe pridobiti si toliko znanja:
dolžni so bili naučiti se citati, računati in zemlje-merstva; kdor se nij naučil, ta se nij smel ženiti. Da bi se mogli pa služeči ljudje vzdržati pri svojem gospodarstvu, uredil je Peter 1. 1714 majorat, po katerem je moralo vse nepremično premoženje prehajati na najstarejega sina, ali pa na tistega, katerega je oče izbral. Nagibi za uvedenje majoratov so bili sledeči: 1. jeden ne bode imel tolike potrebe tlačiti kmete, kakor mnogi, kateri zadobivši male dele od očetovega nasledstva gledajo dobiti iz njih kolikor več dohodkov ter tako pokončujejo kmete z davki; 2. pri majoratu familije ne bodo propadale; 3. mlajša deca, nezadobivša nepremičnega premoženja, ne bode prazna ostala nego bode s svojim delom koristna gospodarstvu. — Peter je utemeljil red sv. Andreja Prvozvanega in ženski red sv. Katarine.
3. Mestni prebivalci so bili razdeleni na tri razrede: v prvi so spadali bankirji, gosti ali trgovci na veliko, lekarji, zdravniki, brodarji, zlatarji in srebrnarji in slikarji; v drugi različni trgovci in mojstri; oba ta prva razreda sta bila nazvana gildi (družba); v tretji so spadali kmetje in najemniki. Dva prva razreda sta si izbirala sama sebi načelnika, starosto in pomočka njegovega, tretji razred pa si je izbiral desetnike in starešine.
Dragotina Lanthierija. 3. A. Hajdrih: „Jadransko morje", zbor. 4. Slavnostni govor. Gospod Ivan Lavrenčič. 5.Umlauf: »Spomin na Emsu. Solonaeitre. 6. A. Hajdrich: rPri oknu sva molče slonela". Čve-terospev. 7. J. Alešovec: „Ne vem". Burka v treh prizorih. 8. V. Lisinsky: „Tam gdje stoji". Zbor. 9. F. Blumlaeher: nJanez in Micikau. Šaljiva polka za dve citri. 10. J. Aleaovec: »Nemški ne znajo". Burka v jednem dejanji. 11. „Palček". Komični prizor. Mej posameznmi točkami svira godba (24 mož) II. primorskega veteranskega fruštva   ;i nega jeden
Iz Trsta 3. septembra. ZtTid prihoda Nj. Veličanstva cesarja, svečanost odložena na 24. septembra istim programom.
Delavsko društvo.
Dunaj 4. septembera. Knez Ljudevit Karol Lobkovic umrl je na graščini Veliki Meserič.
Karlsruhe 4. septembra. Posebni vlak iz Freiburga v Kolmar skočil je včeraj pri Ilug-stettenu iz tira. Ubitih je neki 50 osob, veliko število pa ranjenih.
Pariš 4. septembra. Jednaki nemiri kakor
oddelek slavi oni dan v Logu s slove no sv. mašo j v Montceau-les-Mineš vršili so se včeraj v okraji rojstni dau Nj. veli-ansv.va Fran Josipa 1. ia Nj. ces. i Montlucon pri Commentry-u. Osem križev je po-visokosti cesarjeviča lludolfa. Ples. (Plesalo se bode drtih.  Zločinci se jako skrbno zasledujejo, pred začetkom programa tudi na prostem.j Zadetek Bruck na Litavi 5. septembra. Cesar
ob 4. uri popoludne. Vstopnina 30 kr.; <1 20 kr ; izpremljau po nadvojvodu Albrechtu prišel k plesu v notranjih prostorih za gospode 80 kr. zjutraj. Navzočni vojaški dostojanstveniki in na-Dame proste. Pri neugodnem vremenu vrši a se bode čelniki oblastnij pozdravili so ga na kolodvoru
svečanost v čitalnična dvorani udeležbi vabi najuljudneje
v Tabra. K obilnej čitalnični odbor.
z največjo udanostjo. Inspiciral je 44. brigado brambovcev,   ukazal je sedmemu in osmemu
— (Premeščen j a in i me no v a nj a.) Gosp'. ! brambovskemu polku eksercirati v ognji in de-Anton pl. Wurm ser, c. kr. okrajni sodnik v Šo-ifilirati ter izrekel častnikom popolno zadovolj-štajnu prestavljen je na svojo prolnjo v Šent Lenart. — \ nost, da so vojaki v podrobnostih čvrsto izvež-Gosp. Rudolf Khern     kr. pristav v Loki imeno-bani in se krepko drže.
van je okrajnim BOdnikom v Šofltajou —Gosp. pri-1 Carigrad 5. septembra. Porta vzprijela stav Otto pl. Fladung imt-novan je oara nun s-n- je angleški predlog o izbarkanji turških voja-nikom v Šmarijt. Gosp dr. Fran Gros, c. kr. kov v Port Said. Tudi zaradi proglašenja Ara-8odn. pri»l v v Litschau-u prestavi en je v istej bi ja puntarjem doseglo se je porazuml jenje. Ta lastnosti v Ptuj. — Gosp. Fran Ogrizek, pristav prokiamacija razglasi se pred zkrcanjem tur-v Marnbergu imenovanje okrajnim sodnikom v Ko- Ških vojakov v Egipta.    I <la se bode
žeku (Rosegg). vojaška konvencija pod \    m tednu
— (Iz toplic.) Po topliških zapisnikih obi-i' skalo je     os-  Lipik 1571,  Rog no 1901 Rimske toplice 819, Varaždinske toplice 3361   La * (Italijansko kralj estvo) broji po ofi trg 620, Kranjske Toplice 1475 oaob.   Koliko oni- ciljnih podatkih 28,952.512 prebivalcev.   Pri ljud
lia/iiie vesti.
skovalcev so imele Toplice pri Rudolfovem. nam nij znano.
—   (Cirkus  S c b m i d t.)  na cesarja Jos p. trgu sme se pnp       l.i vsuvmu.  kdor s-1 hoe par soidov dve ui  prav prijetno zabavati  V Ljubljani sploh je tak cii kus videti le malo kdai. Kar bo predstavlja je dobro, jah Ike in j.ihalci IsvrSoj rjo
ni popisovanji 1871. leta bilo jih je le 2G,801.154; se je od  takrat  prebivalstvo  pomnožilo ztt
2 151.358.
* (Naj starši   5 a s o p i s na   svetu) so »Pekingak« Novine",  ki  se  p*av za prav zovejo Kin -Pauu   (časopis  giavmg-i me^Ui).   Ta časopis a   i m izhajati uže leta 911., v Bvojej zdanjej ob-pa iabajajo uSe od lete 1351.   Vsebina so jej raki ukazi in nekoliko dvorskih vesti). I/.davajo
točko za točko precizno in i    ravna se vedno opoiudne in sicer počenši pred par me
Schmidt i 11 ii v treh izdanjlb. Prvo izdanje na žoltem papirji
konji. „Clown, ' akrbe ■■ Btnen in kar se I Se telo mi»uJö a« „Hsing Pauu (poslovni list) in prinaša
vadnih predstav, sme biti vsakdo lovo   ,  Vsega J*"8              n™ce- Naročnikov ima 8000 Drugo
,   T izdanje tudi na   žoltem papirji, so pravo „Pekinške
priznanja vredna je mala 11   Sed ček i   sih (i    t N„.j..>«,  ,ti imaj0 3000 naročnikov. Tretje izdanje
stara), ki za bvo o malo postavo izr dno dobro pleš a rudi era papirji „Titany Pau" namenjeno je raz-
da nij za pleme tU da jo je trebi.o rezati. Ako kaj takšnega dokaze, mj mu treba prem je <tat, nazaj.
7. Razstavljalci so dolžni, podvreči se določilom razsodnikov konjskega premiranja.
8. Zoper razsodbo ovih razsodnikov ne gre nobena pritožba dalje.
D. Kupovanj e deželskih žrebcev.
PriliČno ovega premiranja bodo se tudi žrebci kupovali, kolikor jih bode za deželo treba. Naj jih torej posestniki, kateri hočejo svoje polnoletue žebce v denar spraviti, priženejo na ofeled k premiranji.
E. Podpore licenciranim žrebcem. Vsled nagodbe s c. kr. ministerstvom poljedelstva ima komisija za premiranje konj pravico, nasvetovati, katerim liceneirainm žrebcem se naj podpore dovoli. Zato naj posestniki licenciranih žrebcev ne zamudijo, jih pred komisijo na ogled postaviti.
V poseben pozor. Po § 8 postave od 20. februvarja 1880, katera zadeva obrambo in odstranjen)e nalezljivih živinskih boleznij, drž. zak. od 14. aprila 1880, XIV. kom. št. 35, se morajo tudi v notranjem prometu za prežvekovalce, konje in svinje, katere se na živinski ogled (premiranje) priženejo, živinski listi s seboj prinesti.
Za tega delj mora vsak, kateri hoče konje in žrebeta k premiranji gnati po postavi napravljen živinski list od občinskega predstojništva imeti, da se z istim izkazati more.
Vsled storjenega sklepa dne 21. junija 1879 obhaja komisija po dovršenem premiranji sejo, pri katerej se ima razgovarjati o uspehih premiranja, dalje o željah posestnikov konjerejcev in o potrebščinah okoličnih v konjerejskem oziru.
Konjerejci se tedaj pozivi jejo, da svoje leije pri gospodih okrajnih predstojnikih bodi si uže poprej ali vsaj na dan premiranja naznanijo, da je mogoče o istih se takoj posvetovati.
Oprava konj s k a. Žrebci in dvaletna žrebeta morajo imeti brade, uzdo in okoli života podpas,  drugače se ne pripuščajo na prostor premiranju namerjeni.   Za kobile in dveletne žrebice je treba uzde,  pri jednoletuih žrebetih in žrebicah zadostuje dobra Knaitra. Predpeljava konjev. S predpeljavo konjev začne se na vsakem kraji točno ob 9. zjutraj.
Garderoba je lepa, deloma celo bogata, obiskovanji1 pa vedno mnogobroj no. —
Telegrami »Slovenskemu Narodu4':
Iz Ptuja 3. septembra. Profesor Žitek premeščen je „aus Dienstesiüsichten" (?) v Leoben, semkaj pride Nemec. Strahovita razburjenost mej Slovenci.
Vipava 4. septembra. Za svečanost Blei-weisovo delajo se doslej nepoznate, velikanske priprave.
i.i h ; i ni   ii je kratek izvadek iz prvih dveh
i i. du ,\   vb ii treb izd an j izročeno je šesto-rici     ne   ab ídem     ananoBl „llan-Lin".
4. Selški prebivalci so se debli: 1 jednodvorce, ki so postali od osiromašenih slu žečih ljudi; oni so morali, kakor vsi drugi kmetje plačati glavarino, ali so vendar ohranili pravo vladati s podložnimi ljudmi.   2. na polovnike (po-lovičarje), malobrojen razred kmetov, ki so si ohranili pravico prehoda od jednega   vlastelina do dru-zega.   3. na dvorske.   4. na samostanske. 5. na gosudarstvene.  G. na pomješčinske (graščinske) kmete.  Prehod  je  bil kmetom hudo zabranjen ter so se postave v tem pogledu strogo vršile.   Da se polove taki begunci bili so na mejah postavljeni za stražo vojaki.
5. Ptujci. Ptujcem je bil sloboden prihod v Rusijo dozvolen; dozvolena tudi brez vseh zaprek trgovina, obrt, slobodno tudi veroizpovedanje ter celo odprta pot do služb; tudi se je mogel ptujec izseliti iz Rusije, če je oddal deseti del svojega pre moženja državi, razun tistih, ki so postali pravoslavni. Ptujci, ki so stopili v državne službe, so dobivali večo plačo nego Rusi sami. L. 1721 je izdano poslovanje Sinode za pravoslavne oneovirnej Ženitvi z inoverci.
(Dalje prih.)
na mii*.' v
Narodno-gospodarske stvari.
Črtež
za po  konjerejskem  društvu štajerskem v dan 1. septembra 1882. v Žavcu napravljeno premiranje konj.
(Konec) C. Izvršilne določbe.
1. Pobi stniki prerairane živali dobijo vrhu prelet)   ili še potrdiloico, v katerej je premi-
koiij popisan in še tablico z letno številko pre-Imirenja, ki se ima konju obesiti.
2. Zraven premij v denarjih prisojevale se bodo \ konjem, še posebnega odlikovanja vrednim, srebrne
□ bronaste državne svetinjo in  priznalne diplome
3. Tistim posestnikom, ki se premijam v denarji odpovejo, izroči se potrdilnica, v katet d je ona odpoved zabeležena. Ob jednem dobijo priznalno diplomo.
4. V slučaji, ko bi ne bilo zadosti premiranja vrednih konj jedne vrste, na primer: kobil z žre beti, žrebet, žrebic itd. zamorejo razsodniki premije jednej vrsti namenjene na drugo prenesti uli celo drugemu konjerejskemu okolišu prihraniti. Posebno pa se imajo v slučaji, ko bi kod nobenih premiranja vrednih žrebet ne bilo, tem namenjene premije pre nesti in prisoditi premiranja vrednim dveletnim žre bičam.
5. Premijo v denarjih mej dva ali več premi rauja vrednih konj razdeliti, to nij dovoljeno.
6. Vsak posestnik, čegar konj je z denarji premiran bil, podpiše pobotnico, da je denarje res prejel, in ob jednem se še zaveže, da premirano žival vsaj leto dnij obdrži. Ako se temu izneveri dolžan je brez ugovora piemijo dati nazaj.
Premije pa mu nij treba vrnoti, ako dokaže da se je nesreča zgodila ali da žival slabo raste, ali
Meleoi olo^irno poročilo.
A. V Ljub Mani:
j Dan	Öaa opa- i zovanja j	Stanje liarometra v min.	Temperatura	Vo-tro vi	Nebo j	Mokri na v Ulli).
1. septembra j	Ob 7. nri ijutraj ob 2. nri pnpoluilne ob 9. nri treuer	787*64«a, 787*60r*. 788*60 mm. 1	-f 9 9°CI 4-17l>"0 4-12Ü°C	br«i-iMrijo diltna burja brci-T«trij«	oblačno obla; im jasno i	000 mm. dežja.
2. septembra	ob 7. uri ijutraj ob 2. uri popoluilno ob 9. uri min	740*54 oim. 789*62 nun. 789*98 im.	-4-  9-8° C -4- 19 6° C + 13-4« (j	brei-Tftrijfi il.ibul. ii juirnzuliu'' v|.iImi|.|| jU.'-HilllOii	ilrloma jasno -I.....n jatuo jasno	000 nun. dežja.
2 .o a Bi *> c6	ob 7. uri ijutraj ob 'L nri popolodn.' ob 9. nri mcer	740-74 ii, . 730<r>Omm. 739-24 dm.	+ 9-7"C 4-22*6' < 4- lir6° C	j br«x-nlrije slabntrn iihod slabotfn 1 nliod	jasno jasno jasno	o-UOnrn. dežja.
4. septembra	ob.¡- ?" Í 739-24 um. zjutraj ' ob 2. Iii i 737-04 um., popolnuuo i ob 7 uri ; 737.08mra. IHM		' 4-12-2° C ¡4-24-4° C 4-18-8° C	brei-utrije brei-; ittrij« i brci-Tot rij«	jasno jasno asno	0-00 mm. dežju.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk se je povsod vzdignil In ju bil tako jedtiakomerno razdeljen, da je znašal razloček moj makatiuom samo 3 mm. Vetrovi ho bili povsod zelo slabotni in Jako spremenljivi. Temperatura je ostala ho vedno nosiirmionjiuii in je bila precej globoko pod nomadom; razloček mej makal-mom in minimom jo znašal 12u C. Nebo je bilo večinoma popolnem ali pa saj deloma jasno ; vreme vsled proeqj visoce^a stanja barómetro vega suho in Btauovitno.
dne* 5. septembra.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 7tj gld.
Srebrna renta .... ..... 11 »
Zlata renta........                                    •   • 95 ,
1860 dr/..i\ m. posojilo....... 130 n
Akcije narodne banke....... 828 „
85 35 50 75
Kreditne akcije........ 324 „ 30
London............ 118 , 7C
Srebro............ — „ —
Napol............ 9 , 45
C. kr. cekini.......... 5 , 60
Nemške marke.......                                    . 57 „ 95
4°/0 državne srečke iz I. 1854    250 gld. 120 „ 50
Državne srečke iz 1.1864 .   .    100   „ 170 „ —
4o/0 avstr. zlata rent«, davka prosta .   . 95 „ 40
Ogrska zlata renta 6u/0...... 118 , 60
„     4%,...... 88 . 35
„      papirna renta 5°/0 ..... 87 45
&<70 Štajerske zemljišč, odvez. obli*?. .   . 104 „ —
Dnnava reg. srečke 5%    .   .    100 gld. 114 „ 50
Zemlj. obe. avstr. 4 Vi°/o £Mti zaat. listi  . 118 „ 75
Pnor. oblitf Elizabctine zapad. železnice 98 „ 75
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnico 106 „ 25
Kredita« srečke.....100 gld. 175 n 50
Rudollbve srečke.....                        10   „ 21 „
Akcije anglo-avstr. banke .        120   „ 120 „ 75
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 230 „ —
Zahvala.
Za presrcno sočutje mej boleznijo, za krasne venco in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu nase nepozabljive
Amalije Jelene, roj. Rahne,
zlasti pa gospodom pevcem, izrekajo tu presrčno zahvalo
(568)
ostali žalujoči.
St. 12.979.
Razglas.
(567)
Pri srefikanjl 70 lozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu dno 2. septembra 1882 vršilo, so bile vzdignene:
Št. 22.861 z dobitko 15.000 gld.
2.000 „ 600 „
n n in
8021, 9402, 10.577, 10.683, 16.077, 18.510, 25.395, 2b\479,
»  27.083 „ h  53.517 „ ■  2G.971 „ „  72.052 „ št. 1152, 2430, 21543, 10.835,  11.457, 11 25.061, 25 153, 25 28 044, 33.614, 36.420, 43.G51, 44.842, 52.853, 65.982, 69.711,
27.712, 28 044, 28.377, 29.576, 29.665, 30.287, 33.614, 33 910, 34.329, 34.391, 36.264, 36.420, 40.480, 42.338, 42.788, 43.012, 43.651, 44 191, 44.209, 44.251, 44.781, 44.842, 45 2.57, 46.383, 46.715, 51.393, 52.353, 53.668, 56.708, 57.808, 63.398, 65.982, 86.430, 66.452, 67.872, 68.626, 69.711, 69.712, 72.383, vsaka z 30 gld.
Od dozdaj vlečenih lozov St. 45.330 z dobitko 150Ogld., St. 26.168 z dobitko 600 gld., št. 13.037, 33.724 in 70.137 vsaka z dobitko 500 gld , in št. 999, 1487, 2204, 2538, 2961.
23.620, 26.814, 29.842, 34.883, 42.874 44 505, 46 901, 62 962, 68.332. dobitko
3060, 3088 3575, 3783, 9739, 10.308, 11.20.5, 13.434, 14.957, IG.573, 19.897, 20 033, 23.604, 28.719, 29 305, 29.021, 32.337, 32.542, 32.833, 40.027, 40.496, 44.G32, 48.885, 49.191, 50.123, 51.850, 60.839, Gl.140, 72.752 in 74.577 vsaku izplačane.
4683. 5540. 7978, 9645,
11.253,   11.785, 12.429
16.929,   17.460, 19.717,
23.719,   25.608, 28.104,
30.240,  31.068, 81.902,
32.964,   34.175, 39.260,
44.862,  44.907, 45.216,
50.621,   51.091, 51.329,
67.056,   70.024, 72.514,
z dobitko 30 gld. še nijso
Mestni Magistrat v Ljubljani,
dné 2. septembra 1882.
Župan: Grasselli.
K on € ipij en t a,
obeh deželnih jezikov v besedi in pismu zmožnega, — ev.
stenografa (6B7_S)
išče notar ltas v 4'elji. — Ponudbe s pričevali naravnost.
Izvrstno in močno
(554—3)
Ueenec,
od 14 do 15 let star, naj raj še z dežele, se takoj sprejme v brivnico proti dobrimi pogoji. — Kje V zve so pri upravni štvu rSlovenskega Naroda". (569—1)
Glasovir,
uže rabljen, a sicer dober, proda se za izr.dno nizko ceno na poljunakej ceni i Nt. its.
P. n. kupovalci so vljudno prosijo, da pridejo dopo-ludne od 8. do 12. ure. (571)
Majhni dijaki ju deklice
vzprejmo se za prihodnjo šolsko leto v »tanovanje in hrano na poljaiiMkej centi »t. 10, na desno. (558—3)
črno dalmatinsko vino,
loo litrov        n*.—, .%«', litrov ali 1 vedra «ld. H4Mf iz Ljubljane-Šiške, brez lami,  pa le v sodih, priporoča
A. HARTMANN,
v Tnvearjevej  pnlaei. Marije Terezije ecttta.
Fin mod v satovji
dobiva se pri (524—7)
Oroslavu Dolenci v Ljubljani.
50
^■■■■■■■■■■JnHHMi
Le petdeset novcev
velja jeden loz velike
(V.sarja Jož ela trg.
Cesarja Jožefa
trg.
V»nk dan ol» 1 ,8. uri zvečer
velika predstava
i   v v1
irZ3*S&6 rmtame
novcev
velike
TI I oz i dobivajo se v vneli menjalnicah, pri blagujnieali zelezni-škili in |>;rrobrodnib postaj. kr. poštnib urndili in lolmUnniiili. lote* rljttkili kolekl nrali in družili proda-jaliiieah avstr.-o«er. monarhije. Oblima ta loterija i 111. l
1 glav. dob. 50.000 gM. v gotov. 1    „      „    20.000   „   , „ 1    „      „    10.000   „   „ n
dalje še druzib velikih dobitkov, vrednih po lO.OOO,  5000,  3000, 10O0, 5O0, 3O0,
200, 10O, 50 in 25; vseh vkup tlsne oflcijalnih dobitkov Vrednih
goldinarjev 213.500 goldinarjev,
Tudi nc mnogo drnzih jako dragoce-u i h   dobitko v, taoib stvari j, ki  so izpostavljene in bo jih darovali razstavljalci.
Kdor hoče razprodajati, obrne naj se takoj do loterijskkega oddelka tržaške razstave, 2, Piazza Grande, v Trstu.
Kdor si naroči posamične lože, dodeni 15 nov.
m poitarino, (513—7)
Loži dolivajo se v I-jul.ljani pri
si. kranjskej eskomptnej banki, Jan. E. Bučarjevih naslednikih, Edy. Mahru m J. C. Luckmannu.
razstavi ne
oten i
Najstarejša in največja firma
MORIC-a BUM-a
v ISriui
priporoča za prihodnjo Bežijo:
3mpti'P £0 rim to .i° 4Vs vatlov 11K IIC   <~\J   \  III.,   p|,lV(. ,,niskt, YttU
nene robo za celo zimsko obleko, a meter po gl. 2.60 torej vkup gl. 8.32.
3 metre 20 Cm. Ke rZ*
volne, a meter po gl. 8,(JO, vkup za gl. 11.52.
Naj fin. Umsko volneno robo
od gld. 4.50 do gld. 8.— por meter.
2 metra 20 Cm., tjLn*^&
robo za celo zimsko sukno, modro, rnjavo, olivno in črno iz Palmerstona, Boya, Bobra ali gagkunovega mahu, a meter po gl, 2.00, torej za gl. 5.72; zraven še 1 m. 30 cm. ali križasto ali pisane podšivke, a gl. 1.—, vkup za 1.30.
Finejšo broško robo za suk-
11 If*   tu<^ v V8U" barvah, a meter od gl. 3.50 navil      zgor do gl- 10.—. Podšivno robo a meter od gl. 3.50 do gl. o.—.
IlllPiPI* 20 Hm i" j<- I; . vatla molili H I i.   III.,   tlerne   krnske vol-
none robe za IdaČo, por meter po gl. 8,—, stane gl. 3.KO.
Finejša roba /,a hlače ^'JTI
do gl. 8.—.
I>i-avi angleški popotni plaidi,
3 m. 50 cm. dolgi in 1 m. 60 cm. široki, od gl. 3.75, gl. 5.-, gl. 5.25, gl. 8.- do gl. 18.-.
Vedno im:i veliko zalogo vsakovrstnega sukna za civilno, vojaško in livrojno obleko, sukno za cerkvene potrebe tu za biljard, potem loden in mouči-kole, kakor tudi vsake barve ženskega sukna po vsakoršnej ceni.
Naročila pošiljajo so točno proti poštnem povzetji, celo brez »Iroškov in se embalaža ne računi. (565—1)
z menjaj oči m programom. Ob nedelj. Ii in praznikih
dve predstavi.
Prva ob 4. uri popoludne, druga ob Va8. uri zvečer. K mnogobrojnenra obisku vabi
spoštovanjem
(561-3) «OIX3JEII>rJL\
Prodaja vina.
1881egH letu belo in rudeče .... gld. 11.—
1879ega leta belo in Črno..... „   15.—
187Gega leta bolo in črno..... „   19.—
188lega leta prave tropine    .... „  33.—
1880ega leta pravi slivovec   .... „  40.— hektoliter ponuja
Jos. Kravagna,
(552—3) hišni in gruntni posestnik v Ptuji.
I Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper noslast do   jedi,   slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-njc. kislo podiranje, ščipanje,  katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, | zoper zlatenico, gnjus in i bljuvanje,  da glava ne ) boli  (če izvira   bolečina iz I žeiodca), zoper krč v že-i lodoi,   preobloženje že-' lodoa z jedjo ali pijačo, | črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo.
Glavna
Lekar C. ltrady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane .7.5 ki:
ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dnnajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnoveni trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. liizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. V K ran j: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici : lekar A. R o b 1 e k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blaže k.
Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuj u samo v zgoraj navedenih za'ogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede : Echte Mariazeller Magentroplen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti po1 eg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno \1u-..i\4 no znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov iBtinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo BO dni j ski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—52)
Tujci:
3. septembra.
Pri Nlonu: Schweigler z Dunaja. — Reiss iz Trsta. Rumutz z Dunaja. — Luckl iz Gradca. —
Pri Mallei: Lokančič z Dunaja. — Hertaus, Sedlak iz Trsta.
Pri avcdrlJMkeiu *■<■ Mariji: Walter iz Gradca. — Silich z Dunaja.
Tinctura Ehei composita vulgo
Frans-ova esenca.
1 steklenioa 10 novoev a. v.
Ta tinktura narejena je iz rož, in jo zato tako priljubljena, ker je ozdravila uže mnogo tisoč ljudij, kar se vidi iz pohvalnih pisem, ki jih izdelovatelj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v želodcu in v trebuhu, ozdravi krč in ščipanje v črevesu, prehodno in trebušno mrzlico, zapretje, hemorojide, zlatenico, glavobol itd. ter je najbolje zdravilo za otroke zopet gliste.       (451—8) Naročila se proti počtneuia povzetju točno izvršujejo.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".