| Celje
D-Per
skladišče
65/1989
5000013543 4
COBISS o
GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE
LETO XXIII	PETEK, 28. JULIJ 1989	ŠTEVILKA 4
Priprave na "Evropo 1992"
Leto 1992 se hitro približuje in z njim rok, do katerega naj bi se gospodarsko povezalo dvanajst ekonomsko močnih evropskih držav. Jugoslavije takrat ne bo med temi državami, vendar pa je njena želja, da ostane z njimi v tesnih gospodarskih stikih. Seveda pa mora za to izpolnjevati pogoje, oziroma se organizirati tako, da se bo uskladila z njihovimi normami.
Prvi pogoj za to je dobro poznavanje teh integracijskih procesov v Evropi.
Zveza delavskih univerz Slovenije je izvedla anketo, ki je pokazala tole:
-	Dobra petina od 83 anketiranih slovenskih podjetij sploh ne spremlja ukrepov evropske skupnosti.
-	Samo 5 odstotkov anketiranih podjetij pozna te ukrepe iz originalnih dokumentov.
-	Več kot 80 odstotkov anketiranih podjetij slabo pozna evropske integracijske procese.
-	Kar 96 odstotkov anketiranih podjetij si želi več informacij o teh procesih in samo 3 odstotki anketiranih podjetij imajo zaposlene posebne strokovnjake za spremljanje teh procesov in zbliževanje z njimi.
Koliko smo seznanjeni s temi procesi v REK? Ali bolje rečeno, koliko se ti procesi tičejo tudi nas v REK? In na katerih področjih se bomo morali tudi mi prilagajati evropskim normam in se usklajevati z njimi?
Že sedaj dobivamo opozorila, da bo z evropsko skupnostjo lahko trgoval le tisti, ki bo izpolnjeval njene standarde in predpise za kvaliteto izdelkov in uporabo okolju "prijaznih" tehnologij.
Kdor bo proizvajal s tehnologijami, ki bodo bolj onesnaževale okolje, kot bodo dovoljevali predpisi evropske skupnosti?bo imel že v principu zaprta vsa vrata v Evropo.
Naprej na drugi strani!
Nadaljnja vsebina številke
(STRANI 2-3) Vsebina zadnjih dveh številk Energetika - Proizvodnja premoga v našem rudniku v juniju in proizvodni načrt za julij • (STRANI 4-8) Portreti • (STRANI 9 - 11) Z letošnjih prireditev ob našem prazniku 3. juliju • (STRANI 12 - 15) Odšli so v pokoj - Obvestili Ljubljanske banke - temeljne banke Velenje • (STRANI 15 - 20) Šport, kultura, rekreacija (Uvrstitve ekip vseh treh lig na letošnjem delavskem prvenstvu našega kombinata v malem nogometu, Z "elektre" 1989, 30 let organiziranega delavskega športa in rekreacije OZD našega kombinata) - Nagrajeni reševalci objavljene križanke v Rudarju 3/89 - Obvestilo strokovne knjižnice RLV
Kako smo organizirani za vključevanje v evropske integracijske tokove v državnem in republiškem merilu sedaj?
Zvezne strategije za vključevanje v evropske integracijske tokove še nimamo. Največ je narejenega, kar se tega tiče, v SR Sloveniji. Dejavnost na tem področju spodbuja odbor pri Gospodarski zbornici Slovenije za " Evropo *93'' s katerim prek republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje sodeluje tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Obveščanje podjetij o vsem tem poteka prek delovnih stikov posameznikov v okviru splošnih zdru-ženj?na splošno pa je pretok informacij o tem odvisen pretežno od tega, kolikšen je interes posameznega podjetja zanj.
Gospodarski vestnik, denimo, je uvedel stalno rubriko Evropa >92, v kateri sistematično objavlja naslove novih direktiv evropske skupnosti, sezname njenih standardov, prispevke s tovrstno tematiko za posamezne gospodarske panoge in še druge strokovne prispevke,povezane s to tematiko.
V slovenščini je že tudi izdana tako imenovana "bela knjiga" -temeljni tekst o evropski viziji ’92. Organiziranih pa je bilo že tudi več seminarjevjv Ljubljani letos 24. maja, na primer, se -minar s temami: standardizacija in Evropa po letu 1992, Evropa 1992 in varstvo okolja ...
Peter Klemenšek,
DSSS REK - razvojna služba
Naš kombinat po inovacijski dejavnosti med prvimi OZD v Sloveniji
Po objavljenih podatkih v eni od zadnjih številk Gospodarskega vestnika (v prilogi Tehnične in tehnološke informacije) o množični inovacijski dejavnosti je bil lani med OZD v SR Sloveniji naš kombinat:
-	po doseženi gospodarski koristi od uporabe inovacij na 4 ■ mestu (1.Železarna Ravne, 2. LEK Ljubljana, 3..TAM Maribor, 5. Gorenje - Gospodinjski aparati ...),
-	po številu inovacijskih predlogov prav tako na 4. mestu (1. TAM Maribor, 2. Gorenje - Gospodinjski aparati, 3. Železarna Ravne),
-	po znesku izplačanih nagrad za inovacije pa (šele) na 6. mestu (1. LEK Ljubljana, 2. Železarna Ravne, 3. TAM Maribor, 4. Gorenje - Gospodinjski aparati,
5. SAVA Kranj)./Miroslav Žolnir/
Vsebina zadnjih dveh številk Energetika
ENERGETIK 6/1989
6. letošnja številka Energetika, glasila delavcev TE Šoštanj, je izšla sredi junija. V njej so bili objavljeni tile prispevki":
Remont v TE Šoštanj gre h koncu (Zdaj je seveda že nekaj časa dokončan!)
Poraba in proizvodnja električne energije pri nas po zadnjih objavljenih infor-
macijah (V aprilu 1989 je bila poraba električne energije v SR Sloveniji prav tolikšna kot v aprilu 1988, in sicer 797,3 GWh ali za 40 % manjša od načrtovane v elektroenergetski bilanci 1989.
V aprilu 1989 so v TE Šoštanj proizvedli 168,6 GWh električne energije, kar je za 12,0 GWh ali 6,6 % manjša proizvodnja od dosežene v aprilu 1988.)
Zakaj smo delavci TE Šoštanj stavkali ?-avtorica I. T. (Stavkali so, kot vemo,
19. maja. Hujših zapletov med stavko in zaradi nje ni bilo.
Delavci TE Šoštanj upajo na uresničitev svojih stavkovnih zahtev.)
Pravica do stavke - normativna ureditev (Pomembna novost je izrecna določitev pravice do stavke v XXVIII. ustavnem amandmaju.
Samo v Sloveniji je bilo lani 218 stavk.
V mnogih drugih, zlasti socialističnih državah pravica do stavke še ni priznana. )
Prisluhnimo težavam čistilk - avtori-ca I. T. (V TE Šoštanj je čistilk prema-lo. Večkrat so tudi nezadovoljne. Želijo si tudi več informacij in razumevanja za svoje težave.)
Kadrovske vesti (Konec maja 1989 je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 739 delavcev. )
Jubilanti 1989 (V TE Šoštanj imajo letos 15 jubilantov 10 let dela, 30 jubilantov 20 let dela in 13 jubilantov 3o let dela. )
Kultura, kultura (Nadaljevanje pri -spevka Dušana Brešarja z njegovega popotovanja po Kitajski in nadaljevanje prispevka Antona-Zvoneta Čebula o kulturni dediščini Šoštanja.)
Prijateljska majska športna srečanja delavcev iz jugoslovanskih termoelektrarn (Letos je ta srečanja priredila DO TE Šoštanj, in to v več tekmovalnih panogah , v vseh skupaj pa so bili najboljši tekmovalci iz Obrenovca, uvrstitve tekmovalcev iz drugih krajev v vseh panogah skupaj pa so bile takele: 2. TE Šoštanj, 3. Sisak, 4. Tuzla, 5. Zagreb in 6. Novi Sad.)
Poleg teh prispevkov so v tej številki
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje
Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata:
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J. Pesje) - namestnik Polde Rober (RLV - J. Skale), TE Šoštanj Zinka Moškon (namestnica Jelka Kosar), E SO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), APS - Franc Krajnc (namestnik Branko Sobočan), Tiskarna - Marija Boruta, Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Anton Krajnc, DSSS SOZD REK - Peter Klemenšek (namestnica Tanja Goljat);
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Janežič (DSSS SOZD REK - novinarka reporterka), Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Suzana Zupan (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila), Irena Seme - Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje Ljubiša Savovič.
Predsednik uredniškega odbora: Jože Kotnik e Naslov uredništva: Titovo Velenje - Rudarska 6 (II. nadstropje, soba 23 - telefon 855 231, interno 260)
Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Strbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi • Naklada 6 500 izvodov
pj| v našem rudniku v juniju
(V primerjavi s proizvodnimi nalogami iz osnovnega, letnegc načrta in proizvodnimi nalogami iz mesečnega načrta!)
Jama Preloge	151 140 ton	(139,52%,	102,68%)
Jama Pesje	136 740 ton	( 90,08%,	102,50%)
Jama Škale	89 130 ton	(147,22%,	129,17 %)
Priprave	22 560 ton	( 93,42%,	85,29 %)
Izobraževanje	22 830 ton	( 37,46 %,	141,80 %)
RLV	422 400 ton	(104,10 %,	107,71%)
Delovnih dni smo imeli v juniju 23.			
Proizvodni načrt za julij (V oklepajih so navedene proizvodne naloge iz letnega načrta! )		
Jama Preloge	94 000 ton	( 91 200)
	4 700 t/dan	( 4 560)
Jama Pesje	116 000 ton	(132 000)
	5 800 t/dan	( 6 600)
Jama Škale	98 000 ton	( 52 640)
	4 900t/dan	( 2 632)
Priprave	18 000 ton	( 20 000)
	900 t/dan	( 1 000)
Izobraževanje	16 000 ton	( 45 200)
	800 t/dan	( 2 260)
RLV	342 000 ton	(341 040)
17 100 t/dan	( 17 052)
V juliju bomo imeli 20 delovnih dni - vključno z drugo soboto, 8. julijem, sobote 1., 15., 22. julij (dan vstaje) pa so bile proste in prosta bo tudi ta sobota, 29. julij.
Letos do julija smo v RLV pridobili 2 414 500 ton premoga in tako proizvodno nalogo iz letnega načrta za to obdobje izpolnili 101,52-odstotno.
Proizvodni sektor DSSS RLV, služba za tehnične plane in analize
Energetika izšli še drugi (na primer portret delavke TE Šoštanj Stanke Boban, In memoriam Tilčki Pečnik, umrli upokojeni delavki TE Šoštanj letos maja, seznam novih knjig v knjižnici TE Šoštanj, kratek članek Prvi konkretni znaki prenove sindikata, preglednica nekaj novejših športnih rezultatov delavcev TE Šoštanj pa nekaj izrekov in šal ter križanka Glavna mesta Evrope.)
Sabina Tamše
MODRA MISEL O ZADOVOLJSTVU
Tisti, ki so povsem zadovoljni, stoje z rokami v žepih in nič ne delajo; nezadovoljneži so edini, ki store kaj dobrega za ljudi.
Savage Landor
OBJAVLJENI PRISPEVKI V ENERGETIKU 7/1989
Dogajanja po 15. juniju, povezana s stavko (V TE Šoštanj je stavkovni odbor ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za normalno uveljavitev zahtev delovne organizacije TE Šoštanj po uveljavitvi ustrezne metodologije ugotavljanja in vrednotenja uspešnosti delovne organizacije in delavcev TE Šoštanj in zato tudi ni bila uresničena druga napovedana stavka delavcev TE Šoštanj - za 6. julij. )
Poslovanje (V TE Šoštanj so se delavci odločili za referendumsko odločanje o sprejetju pravilnika o določanju faktorja uspešnosti delovne organizacije in delavcev TE Šoštanj.)
Kadrovske vesti (Konec junija je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 740 delavcev.)
Kultura, kultura (Nadaljevanje prispevka Dušana Brešarja z njegovega popotovanja po Kitajski in prispevek Antona-Zvoneta Čebula Nadaljevanje o zgodovini šm artenske cerkve v Velenju. )
Dobitniki priznanj Rdečega križa v DO TEŠ (29. junija je bilo v TE Šoštanj ob podeljevanju nagrad in priznanj delovnim jubilantom tudi podeljevanje priznanj Rdečega križa delavcem TE Šoštanj, ki so darovali kri 25-, 30- ali 35-krat. Na tej svečanosti pa je bil tudi Slavko Penšek, zaposlen v TOZD TEŠ Vzdrževanje, ki je daroval kri že kar 50-krat in za to prejel plaketo Rdečega križa.)
Odšli so v pokoj (Notice o upokojenih delavcih TE Šoštanj Karlu Napotniku, Francu Penšku,Francu Tomiču in Maksu Krumpačniku!)
Obisk zagrebških energetikov v TE Šoštanj (Listina o pobratenju šoštanjskih in zagrebških energetikov je bila podpisana leta 1977 in od takrat naprej imajo vsako leto šoštanjski in zagrebški energetiki srečanje - izmenoma v Šoštanju in Zagrebu. In letos so ga - o tem je bilo govora že tudi v prejšnji številki Rudarja - imeli v Šoštanju.)
Šport (Prispevek o uvrstitvah ekip na letošnji "elektri", o kateri je tekla beseda že tudi v prejšnji številki Rudarja, še izčrpnejši prispevek pa je o njej objavljen v tei številki Rudarja.)
Povečanje prispevnih stopenj za velenjske SIS družbenih dejavnosti (Od 1. avgusta dalje je skupna prispevna stopnja za te SIS iz bruto osebnih dohodkov 22,05 %,prej pa je bila 21,42%.)
Poleg teh prispevkov je tudi v tej številki Energetika izšlo še nekaj drugih (na primer Vtisi treh otrok iz otroške počitniške kolonije v Portorožu, notica o sindikalnem predlogu TEŠ, da naj bi delavec TOZD TEŠ Vzdrževanje Janez Terbovšek letos dobil značko in delavka DSSS TEŠ Milica Kovač plaketo Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, ter križanka Glavna mesta Evrope.)
Sabina Tamše
REKLI SO O CIVILIZACIJI
Civilizacije ne smemo soditi po tem, kolikšno moč je ustvarila , temveč po tem, koliko je v svojih zakonih in ustanovah izrazila ljubezni do človeka
Tagore
Civilizacijo lahko dojamejo le tisti, ki so civilizirani.
A. N. Vhitehead
Če civilizacije ni v človeškem srcu, je ni nikjer.
Dreiser
Civilizacija je strašno steblo, ki raste in cveti samo takrat, kadar se utaplja v solzah in krvi.
Graf
Civilizacija ponižuje mnoge, da bi dvignila izbrane.
Amos Bronson Alcott
PORTRETI
Lojzka RIHTARŠIČ, tajnica za kadrovsko-splošne skupne službe našega kombinata
TREBA JE ZNATI ŽIVETI!
Pri navezovanju stikov z ljudmi je zelo pomembno, kako je človek urejen, kakšni so njegova obleka, pričeska, nasmeh, kako se obnaša. Toda to še ni vse! Za dober kontakt s sospdom, znancem, sodelavcem je potrebno še več; med drugim tudi dobronameren, iskren nasmeh in odkrit pogled, uprt v oči človeka,prijazna beseda. Umetnost dobrega kontak-tiranja pa je tudi v poslušanju ...
Z Lojzko se ob najinem prvem srečanju nisva prav zbližali. Ko pa sva se srečali znova, - tudi to se je zgodilo že pred leti -, se mi je zazdelo, da se poznava že dolgo.
Njenega nasmeha človek ne pozabi. Toliko dekliškega, prikupnega, radoživega je v njem. Njena neutrudna dobra volja jo verjetno vsakomur iztrga iz množice povprečno razpoloženih in povprečno zanimivih ljudi.
V	Lojzkinem osebnem horoskopu je rečeno, da je človek, ki ne mara utesnjenosti, ki sine pusti omejiti svobode.
Po kitajskem horoskopu je rojena v znamenju , v katerem rojeni ljudje naj bi bili najsrečnejši ali zaradi nadarjenosti, uglajenosti, previdnosti, zmerne zadržanosti in ambicioznosti vsaj srečni - in pošteni pri vseh poslih - pa družabni in med ljudmi priljubljeni. In ta horoskop za Lojzko tudi drži!
Po vsem tem prepletanju izrečenih in neizrečenih misli med najinim pogovorom se nisem mogla več zadrževati, da Lojzko ne bi vprašala:
"Pa ti, Lojzka, kako se počutiš med nami, delavci skupnih služb kombinata?"
V	odgovor na to moje vprašanje so se besede iz nje vsule kakor plaz ...
"Prijetno se počutim v naši delovni skupnosti. Res pridejo včasih napeti trenutki, polni nervoze. A potem so na vrsti ooaubja, polna razumevanja med nami.
Nikoli si še nisem zaželela, da bi zapustila našo delovno skupnost, se zaposlila kje drugje.
Tudi sedaj, ko se ozkosrčnost v vsej naši družbi tako zmagovito razrašča in tudi v našem kombinatu na svoje skupne službe gledajo vse bolj kot na breme, me ne vleče proč.
Se pa tudi ne bojim, če bom kdaj morala oditi, saj znam delati marsikaj in sem marsikje tudi že delala. Nikoli se še nisem dela ustrašila."
Lojzka je tajnica kadrovsko-splošnih služb našega kombinata postala leta 1980, prej pa je pet let delala v tajništvu samoupravnih organov kombinata. Vendar to ni bila njena prva zaposlitev. Saj delovne izkušnje si je začela nabirati že z osemnajstimi leti v Gorenju, kjer je skoraj dve leti delala pri popisu materiala. Dodobra pa si je delovne navade izpopolnila in utrdila potem v dveh letih in pol tajniškega dela pri velenjskem občinskem sindikalnem svetu. Na to delo ima posebej lepe spomine. "Rada sem delala pri občinskem sindikalnem delu; bila sem kar zaljubljena v delo pri sindikatu," je rekla in nato dodala še, da se je potem čez noč odločila, da se od velenjskega sindikalnega sveta skupaj s sindikalnimi
funkcionarji, ki jim je tedaj potekel mandat, prestavi na delo v naš kombinat.
Bi si, če bi se še enkrat odločala o svojem poklicu,spet izbrala tajniški poklic , sem jo ob tem vprašala in odgovorila mi je takoj; ne da bi si vzela čas za premislek, da bi se zopet odločila zanj.
"Delo tajnice rada opravljam,” je začela razlagati," ker je razgibano, pestro.
Rada imam opravka z ljudmi, pri tajniškem delu pa se kar naprej srečujem z njimi. Kakšnega drugega dela si res ne želim.
Nekateri podcenjujejo delo tajnic, a najbolj tisti, ki ga ne poznajo.
Tajnica mora biti prijazna, urejena, pristopna. Vedeti mora tudi čimveč o podjetju, v katerem je zaposlena, biti mora razgledana. Sram bi me bilo, če ne bi poznala dejavnosti našega kombinata, težav v njem, in če ne bi znala kateremu od poslovnih partnerjev, ki obišče naše poslovodne delavce in se ustavi tudi v našem tajništvu, odgovoriti na kakšno vprašanje, ki se tiče našega kombinata.
Zanima me vse, kar se dogaja v našem kombinatu. Zato nimam težav z dajanjem odgovorov na razna vprašanja ljudi, ki pridejo v kombinat, o dogajanjih v njem.
Človek, ki pride na obisk v katerokoli podjetje, se skoraj vedno najprej sreča s to ali ono tajnico v njem. Tajnice torej ustvarijo obiskovalcem prvi vtis o podjetju, vsi pa vemo, da so prvi vtisi vedno zelo pomembni.
Vesele narave šem; nisem navajena nositi po svetu kislega obraza. Nikoli ne obremenjujem ljudi s svojimi problemi; sicer pa posebnih težav v življenju sploh nimam.
Zjutraj, ko vstajam, se včasih sprašujem, zakaj le moram vstati skoraj sredi noči, zakaj moram tako zgodaj na delo, a prav slabe volje zaradi tega nisem nikoli. Saj ko srečam na poti na delo prvega človeka, sem že dobre volje.
Mislim, da z dobro voljo tudi boljše vplivam na ljudi okrog sebe kot nejevolj-neži, ki trosijo v svojo okolico slabo voljo.
Nikoli se še nisem s kom resnično kregala, nikogar še nisem zares sovražila in tudi nikoli še nisem imela občutka, da me kdo sovraži."
Tajnica mora biti urejena. To je Lojzka še posebej poudarila. In Lojzka je izredno urejena.
"Vesela sem, če se uredim. Mislim pa, da je za delo, ki ga opravljam, to tudi potrebno," je dejala, potlej pa tole povedala še o ženskah nasploh:
"Ko gledam ženske okrog sebe, nisem prepričana, da jih večina zna prav živeti. Zdi se mi, da premalo časa posvetijo sebi.
Veliko žensk se zakoplje v vsakdanje delo in si ne privošči niti malo časa za sprostitev, razvedrilo. Pa je možnosti za to veliko. V Titovem Velenju imamo bazen, savno, trimsko stezo, v naših skupnih službah pa je organizirana tudi rekreacija za ženske. Meni ta rekreacija ogromno pomeni. Redno se je udeležujem , kajti pri njej si zopet naberem energijo za delo in veselje do življenja.
Zaradi veliko dela sede bi verjetno že zdavnaj imela težave s hrbtenico, če se ne bi vsaj malo ukvarjala z rekreacijo.
Od žensk naša družba precej terja, njihovo delo pa premalo ceni.
Težnje po splošni enakopravnosti žensk z moškimi so pri marsikateri ženski povzročile le to, da sedaj polegobičajne-ga ženskega dela opravlja še dela, ki so jih včasih opravljali samo moški. Sedaj, denimo, imajo ženske več različnega dela, kot so ga imele včasih, upoštevane pa niso dosti bolj.
Moški in ženske ne moremo biti enaki; vsak naj dobro opravlja delo, ki ga zmore, pa bo vse prav.
Veliko žensk se pritožuje, da je moškim lažje živeti kot ženskam. A jaz si življenje urejam tako, da sem vesela, ker sem ženska."
Lojzka se ni rodila v Šaleški dolini, toda v njej živi že tako dolgo, da je že postala v njej domačinka.
Stanuje v Titovem Velenju, pravi pa, da ji je bolj pri srcu Šoštanj ...
"V času mojega rojstva so moji starši stanovali v Begunjah, a mati me je rodila pri svojih starših v Mokrem potoku pri Kočevski Reki.
Oče je delal v JLA in bil večkrat premeščen in naša družina se je zato pogosto selila. Leta 1952 smo tako prišli živet v Šoštanj in v njem smo ostali kar enajst let.
V Šoštanju sem tako lepo preživela otroštvo, da sem za Šoštanjem še dolgo žalovala. Na Titovo Velenje se nisem nikoli tako močno navezala, zato mi niti ne bi bilo hudo, če bi ga morala kdaj zapustiti. V njem resda imam veliko znancev, ne pa tudi resničnih prijateljev. Živi pa v Titovem Velenju tudi moja mama. A brat, s katerim se zelo dobro razumeva, stanuje v Murski Soboti.
Sicer pa mi največ pomeni moja šestletna hči Tanja.
Kar se nje tiče, se trudim, da bi imela še lepše otroštvo, kot sem ga imela jaz.
Zadovoljna sem s svojim življenjem. Doslej sem si uresničila še vse svoje načrte in izpolnila vse želje. Največja moja želja pa je bila, da bi postala mati.
Kaže, da sem iznajdljiv in dovolj samostojen človek. Vsako delo mi gre zlahka od rok, dolgčas mi ni nikoli; nasprotno: časa mi včasih celo zmanjkuje.
Zaradi materinstva, ukvarjanja s pletenjem - pletem zelo rada - in družbenopolitičnim delom - predvsem pri sindikatu - pa rekreacijo in obiskovanja raznih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev ni čudno, da mi niti za spanje ne ostane veliko časa.
Kulturne prireditve mi pomenijo nepogrešljivo dušno hrano. Posebno rada grem poslušat kakšno opero, žal pa je opernih predstav v našem mestu bolj malo.
Spanja ne potrebujem veliko, popoldanskega počitka pa sploh ne. Všeč mi je ritem mojega življenja. Ne bojim se življenja, strah me je le, da bi mi kakšna bolezen preprečila, da bi lahko skrbela
Lojzka je poznana tudi po tem, da rada vsakomur pomaga, da se vedno potrudi, da ljudem ustreže.
Verjetno je z njenim dobrohotnim značajem povezano tudi to, da je že vrsto let krvodajalka, sedaj pa tudi predsednica nadzornega odbora v osnovni organizaciji Rdečega križa našega kombinata.
Prijetno se je pogovarjati z njo, ker je zgovorna, sproščena; zlepa je nobena stvar ne vrže s tira.
"Ne, flegma pa nisem, daleč od tega! " je rekla. Dokaz za to njeno trditev je tudi tole njeno razmišljanje o naši delovni skupnosti.
"Marsikateri del naše delovne skupnosti vanjo ne spada, ampak bi mo-
ral biti v kateri od delovnih organizacij našega kombinata, za katero opravlja delo.
Marsikdaj slišim tudi pripombo, da nas je v delovni skupnosti skupnih služb našega kombinata preveč zaposlenih; da naš kombinat ne potrebuje tako ’močnih’ skupnih služb. Vendar prav bi bilo, da bi se končno v OZD našega kombinata le dogovorili, kakšno delovno skupnost skupnih služb kombinata sploh hočejo imeti.
Če bi bilo od mene odvisno, bi res zmanjšala naše skupne službe; sicer pa se je nedavno od nas že odcepila nabavna služba.
Problem v naši delovni skupnosti je tudi prostorska utesnjenost.
Skoda je, da smo na tako lahek način izgubili poslovno zgradbo Prešernovo 10 v Titovem Velenju. Kajti sedaj so naše službe razseljene po Titovem Velenju, nekatere naše pisarne pa tudi zelo majhne.
Tudi pisarna, v kateri delava s sodelavko, je majhna, pa še prehodna pisarna je in vedno je v njej kdo na obisku. Včasih me spominja na majhno avtobusno postajo. V njej s sodelavko kuhava tudi kavo. Kuhanje kave je v naši delovni skupnosti sploh zelo neurejeno; vsak zase kuha kavo, namesto da bi jo kuhala ena delavka za vse, kot imajo to urejeno v TE Šoštanj, v Tiskarni in verjetno še kje."
Ko je najin pogovor še enkrat nanesel na njeno tajniško delo, se je Lojzka spet razgovorila.
"Dela mi nikoli ne zmanjka, vedno si ga najdem. Delo tudi rada opravim sproti. Posebno veliko dela imam, kadar nadomeščam tajnico predsednika poslovodnega odbora kombinata, kajti takrat opravljam pravzaprav hkrati delo dveh tajnic. Vselej pa si vzamem tudi čas, da se s sodelavci pogovorim o delu in težavah pri njem.
Mislim, da se v naši delovni skupnosti ljudje premalo zanimamo drug za drugega, da smo preredko dobrohotni drug do drugega in prepogosto nepremišljeno zlohotni ."
Še o marsičem drugem sva klepetali z Lojzko. Tudi o najinem občutku pripadnosti našemu kombinatu, sploh pa o najinem občutku pripadnosti RLV, o katerem je Lojzka dejala:
"Ne izviram iz rudarske družine, a vendarle čutim nekakšno pripadnost rudarjem in rudarstvu. Večkrat sem že bila v jami, da sem si ogledala delo rudarjev. Naporno in nevarno je njihovo delo, zato je prav, da so rudarji zanj pošteno nagrajeni.
Če me kdo vpraša, kje sem zaposlena, vedno s ponosom rečem jda pri velenjskem rudniku! Tako me marsikje, sploh pa v drugih naših republikah ljudje, s katerimi pridem v stik, tudi bolj razumejo, kot pa če jim povem, da delam pri REK Franc Leskošek-Luka."
Kaj lahko po vsem tem rečem o Lojz-
Lojzki se predvsem ljubi živeti; živeti z veseljem, podjetno, energično - res živeti!
Draga Lipuš
Franci C EV Z AR, dijak srednje tehnične rudarske šole
Franci Cevzar je fant, ki je napisal spis Ponosen sem na to, da bom rudar ... (objavljen je bil v prejšnji številki Rudarja).
Končal je 2. letnik srednje tehnične rudarske šole.
Ker je omenjeni spis zelo realno in odkrito napisal, so nas zanimale še druge stvari o tem fantu iz Letuša. Zato sem se odpravila na obisk k družini Cevzar - brez upanja, da bom našla koga doma. Počitnicam navkljub pa sem imela srečo. Kmalu sem našla lepo hišo, v kateri ta družina živi. Bila sem navdušena nad prijetnim okoljem. Predvsem pa je bil svež zrak tisti, ki mi je pomagal, da sem se sprostila in izgubila tremo.
Ko sem Franciju povedala razlog, zakaj sem ga obiskala, je bil nemalo presenečen, vendar pripravljen na pogovor. Zaprosila sem ga, naj mi pove kaj o sebi, in povedal mi je tole:
"Rodil sem se 19. 9. 1972 v Slovenj Gradcu; nimam bratov ali sester. Osnovno šolo sem obiskoval v Braslovčah. Ko je prišel odločilni trenutek za izbiro poklica, sem se odločil za srednjo tehnično rudarsko šolo v Velenju. To je bila moja povsem samostojna odločitev, starši pa so zelo razumevajoči in so se tudi s tem strinjali. Za ta poklic sem se odločil,
ker me zelo privlači in je zanimiv. Sedaj pa mi je še bolj všeč, saj ko vidiš in občutiš, kako je biti rudar, ti postane še bolj všeč. Med rudarji smo si vsi enaki, med sabo si ne delamo razlik. Ko si v jami, si pač v jami ... Prav tako tudi med učenci ni nobenih razlik. Sicer pa je naš razred naj slabši razred usmeritve - gledano po procentih. Pa tega niso krivi posamezniki, saj kot pravi moj sošolec: "Nihče v razredu ni sam po sebi problematičen, le ko smo skupaj, smo en velik problem."
Problem je tudi to, da se nekateri učijo samo za ocene.
Jaz se učim predvsem za to, da bi nekaj znal, vedel! Sedaj mi je najbolj pomembno, da končam šolo, potem pa bi rad šel na fakulteto študirat rudarstvo. Namen imam študirati redno in ne ob delu, upam pa, da bom dobil štipendijo in potem delo.
Rad bi čimveč vedel o svoji stroki in ne bi rad ostal samo pri končani srednji šoli. Bojim pa se, da se učitelji ne bodo več toliko ukvarjali z nami, ker smo tako problematičen razred.
Vprašanje je tudi, ali mi bo ta šola dala dosti osnov za fakulteto, vendar o tem sedaj ne morem presojati. Upam samo, da učitelji nad nami ne bodo obupali in se bodo še naprej trudili z nami."
Spis, ki si ga napisal, je bil realen in odkrit. Kako pa so sošolci gledali na ta tvoj spis? Je bilo mogoče kaj pripomb?
"Že od nekdaj rad pišem spise. Pisal sem jih že v osnovni šoli in jih pišem še sedaj. Sicer pa so spise hoteli najprej napisati še drugi, potem pa so izgubili voljo.
Pripomb k mojemu spisu je nekaj bilo; češ, da se že sedaj hočem prikupiti štipenditorju in si tako zagotoviti delo. Vendar se tudi sošolci zavedajo, da je vse, kar sem v spisu napisal, res. Rudarji so res dobri ljudje; vsaj kolikor sem jih spoznal v jami. Pa tudi o rudarskih mojstrih ne morem reči nič slabega, saj so to ljudje, ki so navajeni delati z mladino in nam hočejo samo dobro. Je pa tudi samo pa sebi umevno, da v jami ne moreš igrati 'frajerja’. Za svojo varnost in varnost drugih je treba upoštevati predpise o varstvu pri delu. Dobro bi bilo, da bi se tega vsi zavedali!
Če v jami namerno izstopaš,počneš to na lastno odgovornost. In to te lahko drago stane. Pri nas se je to že zgodilo, in sedaj se vsi zavedamo nevarnosti. Peljal sem se, recimo, pred sošolcem, ki je imel prst na "zajli" in mu ga je stisnilo. Tega pač ne bi smel narediti ... Sicer pa je bila to velika izkušnja tudi za druge, saj sedaj se bolj držimo predpisov o varstvu pri jamskem delu."
V spisu si tudi napisal, da je rudar simbol delavca, ki opravlja težka fizična dela, kajne?
"Seveda, to je znano že iz zgodovine.
Čeprav so se pogoji za delo in delovne razmere rudarjev nasploh zelo spremenili,izboljšali ,je fizično delo ostalo fizično. Glede na to, kakršne so sedaj razmere v Jugoslaviji,- mislim to, da vedno več ljudi vedno manj dela -,pa se v jami še vedno dobro dela, pa čeprav se drugje ne.
Iz zgodovine je znano, da so bili rudarji zmeraj složni, da si niso metali polen pod noge, da so si bili prijatelji. Za uspešno delo pa so vse te stvari še kako pomembne."
Kako pa si se počutil, ko si odšel prvič v jamo?
"Mislim, da nobenemu ni bilo prijetno, ko se je prvič srečal z jamo. To je bil za vsakogar nov, neznan in čuden občutek. Prvič si gledal vse v njej z odprtimi očmi. Drugače je bilo, kot si si lahko predstavljal. Prvič si videl, kako poteka delo v jami, posebno odkopavanje premoga.
Strah je v jami čisto normalen občutek, vendar vsak tega noče priznati. Pa se prav kmalu vsega navadiš.
Zaveš se nevarnosti in to postane del tebe. Jamsko delo postane avtomatično, normalno. Sprejmeš ga in občutki so približno taki, kot če bi hodil po cesti. Ne razmišljaš več o tem, če pa bi me bilo še sedaj strah, potem ne bi več obiskoval te šole. Vem, kako jamsko delo poteka, in vse je dobilo svoj smisel ter postalo bolj zanimivo. Tisti čudni občutek izgine ...”
Vidim, da ti ni žal, da si se odločil za rudarski poklic. Pa te zanima še kaj drugega kot ta poklic?
"Seveda se ukvarjam še z drugimi stvarmi. Kar dosti dejavnosti me zanima Sem ribič, aktiven sem tudi v planinsken društvu, treniram karate in se vsak popoldan rekreiram. Skratka, tudi drugače sem dejaven. ”
S tem sva končala najin pogovor.
Upam, da bo Franciju uspelo uresničiti cilj, ki ga ima; da ne bo odnehal na sredini poti do uspeha. Do uspeha pa se s takim razmišljanjem in z malo truda tudi ne bo težko dokopal. V njegovem fn mojem imenu torej: srečno rudarji!
Sabina Tam še
Sahak ISHAKIAN, vodja kontrole kvalitete izdelkov v ESO
Med delavci ESO, ki so letos prejeli jubilejne nagrade za 10, 20 ali 30 let delaje bil tudi Sahak Ishakian.
Dva dni prej, preden je Sahak na svečani seji delavskega sveta ESO pred 3. julijem prejel jubilejno nagrado, za 10 let dela, sem se z njim pogovarjala o
njegovi pretekli življenjski in delovni poti.
V svoji pisarni, ki jo ima nad strojnimi delavnicami ESO, me je Sahak pozdravil ves nasmej an in dobre volje. Že po nekaj izmenjanih besedah z njim pa sem spoznala, da vljudnost in prisrčnost pri njem nista le odsev poznavanja bontona, temveč da je takšen po naravi.
S pristno radoveonostjo je prisluhnil vsakemu mojemu vprašanju in po prvem začel zavzeto odgovarjati v tekoči slovenščini. Kajti Sahak, kot da vedeti že njegovo ime, ni naše gore list. Po svojih starih starših je namreč A rmeneč, sicer pa Iračan.
Rasel je v povprečni Iraški družini,ob dveh bratih in sestri.
Njegova starša sta pred poroko končala šolanje v ameriški gimnaziji v Iraku. Oče se je kasneje zaposlil pri iraški železnici, mati pa je po poroki prevzela skrb za dom in družino, kar je bilo takrat običajno za poročene ženske v Iraku, četudi so končale kakšno šolo.
Sahak se je po maturi zaposlil v stričevi delavnici, čeprav se je želel šolati naprej. A njegov učni uspeh v gimnaziji je bil preslab za vpis na željeno fakulteto, zato je vsaj začasno rešitev videl v delu.
Res je bila njegova zaposlitev v stričevi delavnici le začasna.
;'Oče, ki je po službenih opravkih precej potoval po Evropi, mi je prek svojega znanca uredil možnost šolanja v tujini," je o velikem preobratu v svojem življenju začel pripovedovati Sahak.
"Bil sem željan znanja, zato sem se možnosti, da se šolam naprej, silno razveselil; odločiti sem se moral le,ali bom študij nadaljeval v Veliki Britaniji ali v Jugoslaviji, in odločil sem se za študij v Jugoslaviji, saj je na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani že študiral moj mlajši brat.
Z bratom sva bila zelo navezana drug na drugega, poleg tega pa je na mojo odločitev vplivala tudi mamina želja, da svojih sinov ne bi imela preveč daleč narazen v tujini."
Sahakov nadaljnji študij se je začel leta 1971; najprej slovenskega jezika, nato pa metalurgije.
Nad Jugoslavijo je bil navdušen, ntd njenim političnim sistemom pa prijetno presenečen, saj je - tako kot je takrat veljalo v celem svetu - jugoslovanski socializem enačil s sovjetskim, doživel pa veliko veliko drugačnega.
Domov, v Irak,ga ni pretirano vleklo, posebno ne potem, ko je na študentski zabavi spoznal študentko jezikov, doma iz Luč, ki je kasneje postala njegova žena. Sedaj, po osemnajstih letih odsotnosti od doma, pa Sahak v Iraku tudi nima več nikogar od svojih bližnjih. Starša, oba brata in sestra z družinami so se namreč odselili v Združene države Amerike; deloma pred, deloma pa med iransko-iraš-ko vojno.
"Pri njih sva bila z ženo doslej dvakrat na obisku in pred leti sem celo razmiš-
ljal, da bi tudi midva odšla za njimi. A vživeti bi se morala v povsem drugačen politični in gospodarski sistem od jugoslovanskega, zato sva to misel opustila. Poleg tega pa sem se jaz v svoje sedanje življepjsko in delovno okolje zelo dobro vživel in se v njem dobro počutim !" je s poudarkom povedal Sahak.
Zaposlitev v ESO, leta 1986, je bila Sahakova po vrsti tretja zaposlitev pri nas. Najprej se je pred desetimi leti zaposlil v inženiringu velenjskega Far mina, potem pa v Štorski železarni, a v njej je delal le dobro leto dni, ker so mu vsakodnevne vožnje na delo v Štore in nazaj domov v Titovo Velenje jemale preveč časa in energije.
V ESO je dobil zaposlitev tako, da se je prijavil za razpisano delo vodje kon-
Diplomirani inženir metalurgije Sahak ISHA-KIAN : "Največ težav pri mojem delu v ESO mi povzroča miselnost mnogih delavcev, da je kvaliteta izdelkov stvar naše službe ..."
trole kvalitete proizvodnje v njem. In to delo Sahak opravlja v ESO še sedaj in pravi, da z zadovoljstvom.
"S kontrolo kvalitete izdelkov se v ESO skupaj z mano ukvarja 18 delavcev, in sicer trije na elektro, drugi pa na strojnem področju.
Največ težav pri mojem delu v ESO mi povzroča miselnost mnogih delavcev, da je kvaliteta izdelkov stvar naše službe, pa čeprav mi le ugotavljamo in preverjamo njihovo kvaliteto, za to, da je posamezni izdelek resnično kvaliteten, pa mora poskrbeti vsak delavec, ki sodeluje pri njegovi izdelavi. Pri tem pa mora vedeti tudi, da se kvaliteta nekega izdelka še zdaleč ne meri le po tem, koliko je in ni dolg , težak in sploh skladen s predpisanimi merili, temveč še po marsičem
drugem.
V razvitih zahodnih državah, predvsem na Japonskem, obstaja o kvaliteti izdelkov in storitev ter o njenem vplivu na uspešnost poslovanja podjetja skorajda cela znanost," je Sahak s svojimi besedami potrdil, da ve,kako in s kakšnim ciljem naj bi v delovni organizaciji ESO opravljal svoje delo, pri katerem pa mu je v pomoč tudi vključevanje v delo komisije za kvaliteto izdelkov in storitev pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici.
Tako mora Sahak še del svojega prostega časa nameniti za izpolnjevanje svojih delovnih obveznosti, a vendarle ga večino le porabi zase in svojo ženo. Oba namreč rada prebirata knjige in časopise. Še rajši pa si v kinu ogledata kakšen dober film, a v Titovem Velenju imata za to,žal, bolj malo priložnosti. Pozimi pa rada smučata. In potujeta rada; prepotovala in spoznala sta tudi že dobršen del Jugoslavije. Poleg tega je Sahak še z nekaj sodelavci vključen v kolesarsko sekcijo ESO in z njimi večkrat družno kolesari po Šaleški dolini in se udeležuje raznih kolesarskih maratonov.
Ob koncu najinega pogovora je Sahak še enkrat omenil, da se je v svoje sedanje življenjsko okolje dobro vživel in da se pri nas počuti kot doma, čeprav ni - in verjetno tudi nikoli ne bo - prevzel jugoslovanskega državljanstva.
Diana Janežič
Rudolf NONAR, kvalificirani kopač, vzdrževalec hidravličnega jamskega podporja
"Zdaj je Nonar na bolniškem dopustu. Poskusi pa ga poiskati doma!" so mi dejali v uredništvu. Rečeno - storjeno. Naslov Rudija Nonarja sem že imela in se tako lahko odpravila njemu domov na obisk. A ko sem prvič trkala na njegova vrata, ni bilo nikogar doma. Drugič sem trkala - in spet nisem imela sreče. Tretjič pa so se vrata odprla in pred menoj je stal iskani. Zmenila sva se za razgovor. In potem sem prišla še četrtič ...
Ko sem prišla četrtič, sem takoj zvedela, zakaj moja prejšnja iskanja niso obrodila sadu. Rudi je namreč bil operiran in po operaciji na bolniškem dopustu - od 3. maja in na njem bo še do 5. avgusta, do takrat pa ima vsak dan "zmenek" pri zdravniku... Sicer pa, naj napišem, kar mi je sam povedal o sebi!
"Rojen sem bil 10. aprila 1944; sem iz Brezna pri Vitanju, kjer sem živel do leta 1961. Od tega leta pa do leta 1963 pa sem živel v V elenju in tudi delal v njem, in to v jami RLV pri pripravah.
Kot vse druge, godne za vojaščino, je tudi mene čakala vojska. Po odsluženju vojaškega roka pa sem opravljal enako
delo kot pred vojaščino še eno leto. Mislim, da sem potem leta 1965 opravil izpit za kvalificiranega kopača. Nato pa je naneslo tako, da sem se odpravil v Koper in se tam zaposlil v pristanišču,kjer sem delal pet let.
Delo v koprskem pristanišču je bilo kar zanimivo, kljub temu pa sem se leta 1971 vrnil v Velenje; delo sem dobil v jami Preloge.
Vrsta del, ki sem jih opravljal po vrnitvi v Velenje?
Najprej sem bil kopač po čelih. Potem sem bil zaradi bolezni premeščen v delavnico jamske mehanizacije RLV. V njej sem se naučil veliko novih in koristnih stvari; na primer varjenja, rezanja kovinskih izdelkov in še drugih takih del.
Vse, česar sem se naučil, mi je kasneje zelo koristilo.
V	delavnici jamske mehanizacije sem ostal eno leto, nato sem bil premeščen nazaj v jamo.
V	jami sem zaposlen še sedaj, kot vzdrževalec hidravličnega podpor ja. Kakšno delo je to, pove že ime samo; podpor j e je treba vzdrževati, treba je tudi zamenjavati cilindre podporja in podobno, vse pa mora biti in potekati brezhibno. Delam pa samo v eni delovni izmeni, kar se mi pozna tudi pri plači.
Ob rednem delu se ukvarjam z inovacijami.
Racionalizatorjev je v RLV kar veliko. Jaz v tem delu uživam. Razmišljam in razmišljam, dokler ne dobim ideje, kako bi neko stvar izboljšal. Izboljšati pa se da marsikaj; na primer priklope pri odkopni mehanizaciji in pripomočke za prestavljanje opreme pri odkopavanju.
Tudi z inženirjem Rovšnikom sem že sodeloval pri inovacijskem delu, ko smo razvijali sesalec za premogov prah.
V jami je treba narediti marsikaj novega. A če bi vse delali po rednem postopku, bi marsikatero delo predolgo trajalo. Jaz večkrat združim redno delo in racionalizatorstvo. V jami delam, vendar grem po potrebi tudi ven, potem pa greva s sodelavcem v delavnico, kjer poskusiva kakšno stvar izboljšati. Vse, kar smo racionalizator ji naredili in kar, upam, bomo še naredili , zelo olajša delo drugim. Zaradi tega pa to tudi počnemo!
Kot racionalizator sem bil vsako leto tudi na razstavi RAST YU na Reki. Z inovacijami, ki smo jih ustvari li,pa sem sodeloval tudi na naših občinskih in zadnja leta medobčinskih razstavah inovacij.
Dobil sem že kar nekaj diplom in nagrad zainovacije.
Kot sem že prej omenil, je racionalizatorjev pri nas dosti. A nekateri prijavljajo vsako, tudi zelo malo inovacijo, ki jo naredijo. Korist od takih stvari pa je zelo mala. In tudi sprejemljive niso vedno vse predlagane inovacije. Prijavljati bi bilo treba samo konkretne inovacije; takšne, ki delo res olajšajo in so sprejemljive. Inovacija ni vsaka mala izboljšava. Zdi pa se mi tudi, da če bi bile
nagrade za inovacije večje, bi se vsi bolj potrudili, da bi jih ustvarili več. Saj opažam, da imajo vsi delavci interes, da bi kaj izboljšali. Odnos do inovacijskega dela pa je po podjetjih različen. Gorenje, na primer, v primerjavi z RLV posveča večjo pozornost inovacijam pa tudi nagrade zanje so v Gorenju večje in zato je tudi odnos delavcev v njem do inovacijskega dela drugačen kot v RLV. Sicer pa se ne smem pritoževati - s svojim sedanjim delom sem zadovoljen. Sodelavci se med seboj razumemo, šefi so dostopni in razumevajoči. Z nobenim še nisem imel kakšnega večjega konflikta. Le plače v naši delovni organizaciji bi lahko bile večje. Delo v rudniku je še pretežno fizično pa tudi nevarno, predvsem pa utrujajoče. Nekoč so zato bile plače v RLV v primerjavi s plačami drugod večje, sedaj pa so že približno enake. Ne vem, ali je to prav. Res pa drži, če razmišljamo realno, da si vsak človek želi imeti večjo plačo neglede na to, kolikšno že ima, ali ne?" ... Prikimala sem mu, ko je to rekel. Saj redkokdaj srečaš človeka, ki tako trezno razmišlja. Potem pa me je še zanimalo, kako izhaja z denarjem sedaj, ko je na bolniškem dopustu.
"Sedaj sem res malo na zgubi," je začel razlagati. "Predvsem zato, ker so bila pora-čunavanja in povečanja plač opravljena ravno v času od začetka mojega bolniškega dopusta naprej.
Ne zdi pa se mi v redu, da tisti, ki vedno delajo in potem po dolgem času zbolijo,dobivajo ravno toliko plače kot tisti, ki so na bolniškem dopustu vsak mesec.
Zelo pa sem hvaležen za vzajemno pomoč, ki sem jo v tem času dobil. Sicer pa bo, kar se moje plače tiče, kmalu bolje, saj bo prihodnji mesec moj bolniški dopust pri kraju."
Ob slednjih Rudijevih besedah sva oba za trenutek utihnila. Potem pa je vstopil v kuhinjo, kjer sva se pogovarjala,njegov 5-letni sin - in sprevidela sem? da mi je Rudi povedal vse o svojem delu, o samem sebi pa bolj malo, pa sem ga zato povprašala še, kaj dela čisto zasebno.
"Predvsem se izredno rad smučam," je odgovoril. "Dosegel sem že kar nekaj prvih mest pri smučanju. Mislim, da okoli deset. Prav tako imam rad igre z žogo, posebno odbojko. Z nobeno od teh stvari pa se ne ukvarjam preresno, ampak bolj zaradi potrebe po sprostitvi in druženju z ljudmi.
Z ljudmi se dobro razumem. Sploh mislim, da sem zadovoljen in srečen človek .. • Srečno sem poročen. Žena je zaposlena v obračunski pisarni našega rudnika. Imam dva sinova, mlajši je star 3 leta in starejši 5 let, in nimam z njima nobenih problemov ... Ponavadi sta v vrtcu, oba, samo sedaj, ko sem na bolniškem dopustu, je starejši doma z mano.
Že kar nekaj časa gradimo tudi hišo - v Vitanju; tam, kjer sem doma. Preselili pa se bomo vanjo, ko bom odšel v pokoj. In ta čas je zelo blizu. Žena bo takrat še vedno delala v Velenju; vsaj dokler ne dobi dela kje v Vitanju. Sicer pa upajmo na najboljše!
Že kar naveličan sem teh blokov in betona. Naravo imam rad in v njej uživam, tako da bom spremembe okolja zelo vesel. Da pa mi ne bo dolgčas, bomo kupili kakšno kravo, mogoče tudi prašiče. Pa tudi zemlje imamo dosti, tako da nam dela ne bo manjkalo." ... In ob teh Rudijevih besedah sva pogovor končala.
Bil je to prijeten pogovor. Upajmo, da bo kmalu prišel čas, ko bodo vsi ljudje, ali vsaj v glavnem vsi, tako zadovoljni in priljudni kot je Rudi - pa čeprav ima za seboj že 25 let trdega dela . /Sabina Tamše/
Rudolf NONAR: "Nekoč so bile plače v RLV v primerjavi s plačami drugod večje, sedaj pa so že približno enake."
Branko ŠIPUŠ, lanser proizvodnje hidravličnih elementov v ESP
Boljši uvod v najin pogovor, kot si ga je omislil Branko sam, bi si težko bilo izmisliti. Branko mi je namreč najprej razkazal le pet let staro proizvodno halo obata hidravlike v ESO, v katerem dela tudi on.
Oči so mu kar žarele, ko mi je med najino potjo po hali "predstavljal" sodobne numerično krmiljene stroje v njej. Sploh je bilo videti, da se ob njihovem značilnem visokofrekvenčnem brnenju Branko počuti kot riba v vodi.
Branko ŠIPUŠ: "Delati mi pač nikoli ni bilo
težko ali celo nerodno, ker mislim, da je vsak človek, ki se ne brani dela, bogat."
Do pred pol leta je Branko vodil oddelek za fine obdelave v tem obratu ESO, potem pa se je spopadel s povsem nanovo uvedenim delom v ESO: lansiranjem proizvodnje hidravličnih elementov.
"Čeprav sem se s težavo in s pomisleki odločil za prevzem tega dela, sem sedaj z njim zadovoljen," je hitel pripovedovati Branko.
"Pravzaprav je zanimivo, da sem razmišljal celo že, da bi odšel iz ESO. Saj se mi je zdelo, da je glede na to, da sem imel za sabo dokončano šolanje za orodjarja in potem še šolanje ob delu za strojnega tehnika in leta pridobivanja strokovnih izkušenj z delom, moje delo premalo cenjeno. A po temeljitem premisleku sem uvidel, da ne morem kar tako zapustiti sodelavcev, s katerimi sem se pri delu dobro ujemal že sedemnajsto leto, in sploh delovnega kolektiva ESO, v katerega sem se zaradi toliko let dela v njem kar vrasel, in tako sem v ESO ostal.
Ob prevzemanju novega dela pa sem se vprašal še, ali bom s tem kaj pridobil, ali bom lahko dobro uporabil svoje znanje, sposobnosti in delovne izkušnje. In ko sem si na ti vprašanji lahko odgovoril z da, sem se odločil, da ponujeno delo sprejmem," je pribil Branko.
Njegovo zadovoljstvo z delom, ki ga opravlja sedaj, pa ima poleg omenjenih še več drugih vzrokov. Sodeluje namreč v glavnem z mladimi strojnimi tehniki, ki se spoznajo na svoje delo. Delo, ki ga opravlja, je tudi zanimivo in pestro. Pa tudi odgovorno. Saj mora skrbeti, da so vsi hidravlični elementi izdelani z vseh vidikov res kvalitetno, poznati lastnosti cele vrste različnih materialov in hkrati elastično razreševati vse mogoče težave.
Obrat hidravlike je bil v ESO ustanovljen zato, da bi v njem izdelovali še hidravlične elemente za jamsko hidravlično podpor je, ki spada v proizvodni program ESO, usklajen v glavnem s potrebami našega rudnika po tovrstnem podporju.
Celotno tehnologijo za izdelavo teh elementov je ESO pred leti kupil pri angleški firmi Dowty, da pa bi jo bolje obvladal, je nekaj delavcev ESO - med njimi tudi Branko - odšlo na usposabljanje v Veliko Britanijo.
"V podjetju Dowty smo videli in izvedeli marsikaj zanimivega, seveda pa ne čisto vsega, kar nas je najbolj zanimalo!" je povedal Branko o tem usposabljanju in nadaljeval:
"Kakorkoli že, kupljeno angleško tehnologijo smo morali prilagoditi odkopnim razmeram v našem rudniku in tudi strojem in materialom, ki jih uporabljamo pri nas.
V našem obratu hidravlike sedaj izdelujemo hidravlične elemente, ki smo jih sami izpopolnili in prilagodili odkopni opremi, ki jo uporabljajo v našem rudniku.
Uvožene dele posameznih elementov smo skoraj v celoti nadomestili z domačimi naše izdelave, odkar imamo nove, numerično krmiljene stružnice in rezkalne stroje.
Naše hidravlične elemente kupujejo in uporabljajo skoraj vsi jugoslovanski rudniki," se je pohvalil Branko.
Brankovo delo v ESO je res razgibano in tako živi Branko tudi v prostem času.
Modelari, dejaven je v velenjskem avto-moto društvu, gr^di si počitniško hišico in se ne brani tudi kakšnega drugega potrebnega dela v prostem času.
Pred leti je bil tudi zagnan racionalizator. Zdaj pa gleda na inovacijsko dejavnost z drugačnimi očmi, saj pravi:
"Vsak dober delavec mora biti vsaj racionalizator, če že ne izumitelj. Kajti tako ’delo z glavo ’ kakor tudi fizično delo lahko rodi napredek, tehnično novost.
Moje delo je sedaj takšno, da ne stojim več neposredno za strojem, a če je treba kateremu delavcu za strojem pomagati, svetovati, to prav rad naredim.
Delati mi pač nikoli ni bilo težko ali celo nerodno, ker mislim, da je vsak človek, ki se ne brani dela, bogat. Še lepše pa je, če spoštuje delo drugih in drugi njegovo delo!" je dejal ob koncu najinega pogovora Branko. /Diana Janežič/
Z letošnjih prireditev ob našem prazniku 3. .juliju
SKOK ČEZ KOŽO
Ko je letos 3. julija zjutraj povorka v stanovske uniforme oblečenih rudarjev krenila s Titovega trga proti Rudarski cesti v Titovem Velenju, nihče ni natančno vedel, ali bo na Rudarski cesti zavila levo - proti Rdeči dvorani, ali desno - proti mestnemu kotalkališču. Vzrok za to negotovost je bilo letos 3. julija - po mnogih letih - vreme. Nad mestom so namreč že od noči nizko viseli z vlago nasičeni oblaki, od katerih si je bilo mogoče vsak čas nadejati, da bodo začeli prazniti svojo vsebino z dežjem. In prve drobne dežne kaplje so padle prav takrat, ko je praznična povorka krenila desno. A čeprav v dežju, so tudi letos rudarji pri paradi na svoj praznik stopali prav tako ponosno zravnani kot 3. julija prejšnja leta. Tudi godbeniki - na čelu rudarska godba, v sredini Šoštanjska delavska godba Zarja - so udarjali takt zanosno in udarno kot vedno 3. julija. Pa tudi ljudi, ki so parado spremljali z dežniki v rokah ter se potem zlili na tribune in ob ploščad mestnega kotal-
Novinci so se še rokovali s "starimi rudarskimi mački" - in postali pravi rudarji!
kališča, ni bilo nič manj kot ob sončnih 3. julijih v preteklih letih.
Dež je.ponehal, ko so praznovalci napolnili kotalkališče.
Gostinci, ki so prej vrčke s pivom ob prvih dežnih kapljah pospravili v kombije, so jih ob prihodu rudarjev na prizorišče za "skok čez kožo" ponovno naložili na servirne vozičke, delavci razglasne postaje pa so ponovno razpeljali kable za ozvočenje. In letošnji posebej vabljeni gostje:Tone Bole, vodja priprav na ustanavljanje našega kombinata pred dobrimi petnajstimi leti, član predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc, častni član delovnega kolektiva RLV France Popit, predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Vojko Dvojmoč, predsednik republiškega komiteja za energetiko Gvido Kacl in nad-župan pobratenega zahodnonemškega mesta Esslingena s Titovim Velenjem - so tudi tokrat čez ploščad kotalkališča proti prvi vrsti sedežev ob njej prišli zadnji. Leda letos ne zaradi protokola, ampak zato, ker so zaradi slabega vremena do zadnjega trenutka v negotovosti čakali, kje bo letošnja osrednja proslava našega praznika 3. julija ...
Kakorkoli je že bilo - letošnji, 28. skok čez kožo se je začel, sicer petnajst minut čez napovedano uro, vendarle le začel na mestnem kotalkališču...
Milan Medved, diplomirani inženir rudarstva, vodja hidro-geološkega oddelka skupnih služb našega rudnika, je bil tisti, ki je imel čast, da razglasi njegov začetek; rudarsko len-
v sklepnem delu osrednje proslave našega praznika 3. julija je tudi letos zaplesala skupina članov Kolede.
to in nadzorniško palico - simbola vodje ceremoniala skoka, je prejel od inženirja Franca Avberška, ki je ceremonial skoka vodil vrsto zadnjih let.
Gledalci in vsi neposredno udeleženi pri ceremonialu skoka čez kožo so z novim vodjem ceremoniala lahko bili zadovoljni, saj ga je do konca vodil "s srečno roko".
Celotna svečanost je seveda potekala po že utečenem scenariju. £ačela se je s slavnostnim govorom, ki ga je imel predsednik sindikalne konference RLV Jože Kožar, v njem pa med drugim spregovoril o našem kombinatu in njegovi ustanovitvi pred 15 leti pa o težavah, ki jih ima sedaj pri razreševanju ekološke in likvidnostne problematike, vendar je ob tem optimistično pripomnil, da v vseh, skoraj 115 letih rudarjenja v Šaleški dolini velenjski rudarji nikoli niso držali rok na hrbtu in da je to porok, da bodo kos tudi svojim sedanjim tegobam.
Slavnostnemu govoru Kožarja pa je najprej sledila slovesna podelitev visokega državnega odlikovanja - reda dela z rdečo zvezdo - ljubljanski vi- -ošolski temeljni organizaciji Montani stiki ob njeni 70-letnici; to odlikovanje je iz rok Andreja Marinca prejel predstavnik odlikovane organizacije prof. dr.
Franc Vidergar. Zatem pa se je na ploščadi kotalkališča v štiri vrste razporedilo devetdeset rudarjev novincev. In ko so potlej opravili tradicionalno rudarsko preizkušnjo: povedali gesla, dobri pri tem lahko na dušek izpili še vrček piva, vsi skočili s sodov, si nato kolektivno nazdravili z vrčki piva v rokah s
"SREČNO" ter se potem z rdečimi nageljni na prsih rokovali s "starimi rudarskimi mački" na tribuni - so postali pravi rudarji.
Čestitke mežiških in zasavskih rudarjev našim pa so letos v ceremonialu skoka čez kožo prišle na vrsto pred sklepnim delom - plesnim nastopom velenjske folklorne skupine Kolede in mladih članov velenjskega plesnega kluba. /Diana Janežič/
Naš piknik 3. julija
Eno samo črno piko bi lahko postavili, kar se tiče našega letošnjega tradicionalnega piknika 3. julija - prvič pri restavraciji Jezero ob Velenjskem jezeru. Grdo ga je namreč zmotilo vreme.
Novi prireditveni prostor tega našega tretjejulijskega veseličnega srečanja tako ni mogel biti povsem "objektivno" preizkušen. Se pa je v tistih nekaj popoldanskih urah - do pol sedme zvečer, ko se je vlil dež in potem ni več nehalo liti - pokazalo, da je bila odločitev za prirejanje našega tradicionalnega tretjejulijskega piknika v bodoče tod dobra. Saj vsi, ki niso preveč črnogledo zrli v nebo in so kljub pomanjkanju poletne sončave prišli k Velenjskemu jezeru, so se lahko imeli lepo.
Ob štirih popoldne so bili ražnji že obloženi s čevapčiči, na ražnju vrteči se vol je tudi že bil ob nekaj kilogramov svoje teže in praznih steklenic je bilo v zabojih vse več. Moped show s Simono, Majo, Ri-fletom in Tofom je s svojimi zajedljivimi šalami tudi primerno razvedril dokaj številno poslušalstvo. Le narodnozabavni ansambel Fantje treh dolin in plesanja željni ljudje se niso mogli prav izkazati, ko naj bi se zabava dobro začela, ker jim je prekrižal načrte dež. /D. J./
Slavnostna seja delavskega sveta našega kombinata
Tudi letos zvečer pred 3. julijem, našim praznikom in praznikom vseh slovenskih in menda še hrvaških istrskih rudarjev, je delavski svet našega kombinata imel v dvorani velenjske glasbene šole slavnostno sejo. Na njej so bili glavni gostje jubilanti 20 let neprekinjenega dela v OZD našega kombinata.
Slovesnost za jubilante se je začela že pred glasbeno šolo, kjer so jih pričakali vedri zvoki iz glasbil godbe iz zahodnonemškega Esslin-gena, ki je bila ob 3. juliju na obisku v našem mestu, in potem ob njihovem vstopanju v glasbeno šolo, saj med njim so jim dekleta pripela rdeče nageljne na prsi. Tako je bilo že od vsega začetka ustvarjeno slovesno razpoloženje med njimi, ki ga je potlej v dvorani z rudarsko himno še povečal velenjski moški pevski zbor Kajuh.
Pred tradicionalnim delom te svečanosti, na kateri so vsi jubilanti - vseh je bilo letos kar 194 - za svojih 20 let zvestobe organizacijam, združenim v naš kombinat, prejeli priznanje in spominsko darilo -ročno uro, se jim je za vestno dolgoletno delo zahvalil predsednik poslovodnega odbora našega kombinata Rafko Berločnik; med drugimi jim je izrekel tudi tele besede:
"Dnevi tečejo počasi, a leta minevajo hitro, zlasti če so plodnd, če dajejo dobre rezultate. Zato je tudi vaših jubilejnih dvajset let dela in v njih petnajst let, odkar smo ustanovili naš kombinat, hitro minilo.
Velenjski lignit bomo najbolj gospodarno uporabljali, če bo predelan v električno energijo. Sedaj porabimo za transformacijo v električno in toplotno energijo 85 odstotkov odkopanega lignita, leta 1993 pa ga bomo porabili 95 odstotkov.
Za stabilnost in racionalnost poslovanja energetskega dela našega kombinata in tudi za njegov razvoj je nujna tesna povezanost med pridobivanjem premoga in proizvodnjo električne energije. Tudi v svetu so v takšnih povezavah poiskali rešitev za racionalno uporabo nizkokaloričnega premoga.
Naš cilj mora biti tudi konkurenčnost cene električne energije, ki jo proizvedemo. Le tako bomo lahko še zaposlovali nove delavce, uvajali nove delovne programe in še naprej nosili primeren delež bremena razvoja naše občine.
Sprejeti moramo izziv sedanjega časa, ko dobivajo veljavo tržni mehanizmi, zato si bomo tudi v bodoče prizadevali za čim večjo poslovno uspešnost ..."
Kot že rečeno, je govoru predsednika poslovodnega odbora našega kombinata sledila podelitev priznanj in ročnih ur jubilantom. Ko je zadnji od jubilantov zapustil oder, pa je predsednik delavskega sveta našega kombinata Marjan Kolenc prebral le še imena članov tričlanskih delegacij za položitev vencev k spomeniku maršala Tita v Titovem Velenju in h grobnici Franca Leskoška-Luke v Celju.
Tako je bila svečana seja delavskega sveta pri kraju, vsi njeni udeleženci pa so bili ob njenem sklepu povabljeni še na družabno srečanje s pogostitvijo v Delavski klub. /Draga Lipuš/
Moped show je razvedril udeležence piknika. (Foto Lojze Ojsteršek)
Na svečanosti v dvorani glasbene šole pa jih je nagovoril Rafko Berločnik.
Jubilantom 20 let neprekinjenega dela pri OZD našega kombinata so pred glasbeno šolo zaigrali godbeniki iz Esslingena.
Podelitev priznanj jubilantom 5, 10 in 15 let aktivnosti v jamski reševalni četi RLV
V petek popoldan, 30. junija, so se v kavarni našega kombinata ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju zbrali reševalci RLV - jubilanti večletne aktivnosti v njegovi reševalni četi.
Belo pogrnjene mize, petje pevcev Velenjskega rudarskega okteta, izrečene tople besede hvaležnosti jubilantom pa nagovor, da bi še naprej bili dejavni pri reševalstvu, in zdravica za večletno aktivnost pri reševanju, potem podelitev priznanj in med podeljevanjem priznanj stiski rok ... Vse to je bilo enkratno, pa vendar nič kaj takšnega ne more odtehtati naporov, ki jih reševalci premagujejo pri reševalnih akcijah in vajah, pa tudi prostega časa ne, ki ga žrtvujejo zanje.
Enajstim jubilantom 5 let, devetnajstim jubilantom 10 let in štirim jubilantom 15 let aktivnosti v jamski reševalni četi RLV, kolikor je bilo skupno enih in drugih, se je za potrjevanje njihove pripravljenosti, da ob potrebi priskočijo na pomoč, zahvalil vodja čete diplomirani inženir rudarstva Avgust Terglav. Še posebej pa se je za požrtvovalno opravljanje organizacijskega in strokovnega dela pri jamskem reševalstvu zahvalil Janku Mehu, Jožetu Krku, Ivanu Kandutiju in Juriju Rotovniku, ki so letos sklenili svoje dolgoletno članstvo v jamski reševalni četi RLV.
Potem ko je Avgust Terglav orisal še reševalne akcije jamskih reševalcev našega rudnika v času od lanskega 3. julija naprej ter na kratko opisal spremembe pri organiziranosti jamske reševalne čete in napredek pri njeni opremljenosti, pa je dejal še tole:
"Čeprav je ob takšnih priložnostih treba reči nekaj lepega, pa človek navadno ne najde dovolj primernih besed. Meni se tudi tokrat godi tako. Zato naj bo dovolj, da rečem "hvala". Saj med rudarji to ni pogosta beseda, ko pa je izrečena, je izrečena tistim, ki se jim je res treba zahvaliti." /D. L./
Družabno srečanje upokojenih delavcev našega kombinata po lanskem 3. juliju
Med lanskim in letošnjim 3. julijem se je v našem kombinatu upokojilo 194 delavk in delavcev. Tri četrtine od vseh teh naših upokojenih delavcev pa se je odzvalo - poročeni večinoma skupaj s svojim zakonskim, živi j enjskim tovarišem - povabilu na družabno srečanje zanje v petek, 30. junija, v kavarni našega kombinata.
Na srečanju jih je nagovoril predsednik rudniške sindikalne konference Jože Kožar.
Najprej jim je obudil spomine na leta, ko so začeli delati in ko so gradili svoje domove in večina od njih tudi Velenje, nato pa jim je priporočil, naj še naprej gojijo stike z delovnim okoljem, v katerem so izpolnili pogoje za upokojitev, in z delavci, s katerimi so sodelovali. Na koncu svojega nagovora pa jim je zaželel trdnega zdravja in veliko zadovoljstva v krogu njihovih družin.
Tradicionalna priznanja za svoje dolgoletno delo in spominska darila so upokojene delavke in delavci letos prejeli iz rok predsednika poslovodnega odbora našega kombinata Rafka Berločnika in predsednika poslovodnega odbora RLV Franca Avberška.
Kot je v navadi na tej tradicionalni prireditvi pri nas ob 3. juliju, so se upokojenke in upokojenci po prvem, uradnem delu svojega srečanja lahko sprostili, zapletli v zaupne pomenke drug z drugim, poleg tega pa so mnogi po glasbi, za katero je kot vedno bilo tudi letos poskrbljeno, še zaplesali. /D. J./
Svečana seja delavskega sveta ESO
Letos je bila svečana seja delavskega sveta ESO ob 3. juliju prirejena v četrtek opoldne, 22. junija, v Delavskem klubu, na njej pa so se - kot vsako leto na tej seji - zbrali delavci ESO, jubilanti 10, 20 ali 30 let dela.
Povabljenih je bilo 59 delovnih jubilantov in 6 jubilantk in večina se jih je povabilu tudi odzvala.
Zbranim jubilantom sta povedala nekaj toplih besed direktor delovne organizacije ESO Viljem Jelen in predsednik njenega delavskega sveta Jože Šumah, potem pa jim podelila jubilejne nagrade. /D. J./
NAPREJ V INFORMATORJU!
OGLASA
Prodam starejši pralni stroj gorenje. INFORMACIJE: prek telefona (063) 855-231 (dopoldne) in 856-168 (popoldne).
Prodam šest let staro opremo za spalnico in okroglo kuhinjsko mizo s štirimi stoli. INFORMACIJE: prek telefona (063) 855-231 (dopoldne) in 854-236 (popoldne).
Na svečanosti, na kateri so podelili priznanja jubilantom ...
večletne aktivnosti v jamski reševalni četi RLV, je bilo vse enkratno!
Med lanskim in letošnjim 3. julijem se je v našem kombinatu upokojilo 194 delavk in delavcev ...
Svečana seja*delavskega sveta ESO ob 3. juliju je bila letos 22. junija.
ODŠLI SO V POKOJ
Božo KOMLJENOVIČ, upokojen 9. junija
Rojen je bil 3. julija 1942 v Kalajevu pri Prijedoru v BiH. Poročen z Mando, rojeno Bri-ševac.
Od 29. junija 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s kratko prekinitvijo pa že od leta 1960.
Leta 1965 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami vzhod, sedaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1970 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Franc KOTNIK, upokojen 9. junija
Rojen je bil 16. maja 1942 v Paki pri Velenju. Poročen s Štefanijo, rojeno Uranc.
Od 16. septembra 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1958.
Leta 1964 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamo Skale, leta 1979 v Jamo Preloge in leta 1980 zopet v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1965 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1970 še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ivan ŠPEH, upokojen 9. junija
Rojen je bil 8. decembra 1946 v Hrastovcu. Poročen z Milico, rojeno Hriberšek. Od 20. septembra 1967 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1964.
Leta 1967 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1971 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1974 v Steber 8, septembra 1980 v Jamo Preloge in novembra 1980 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1980 je opravil izpit za samostojnega strelca v metanskih jamah.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Stanislav SIMUNIŠEK, upokojen 9. junija
Rojen je bil 14. marca 1938 v Zagrebu. Poročen z Emo, rojeno Rebolj.
Od 31. julija 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod in do leta 1971 delal v tem delu RLV in Jami vzhod. Februarja 1972 je bil premeščen v Plastiko in septembra 1972 v Klasirnico, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača, leta 1965 izpit za kvalificiranega
kopača in leta 1969 še izpit za strelca v metanskih jamah.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja in bil precej dejaven tudi v samoupravnih organih in pri sindikatu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Jože STEINER, upokojen 11. junija
Rojen je bil 11. februarja 1937 v Šaleku. Poročen z Ivico, rojeno Krajnc.
Od 16. februarja 1960 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1957.
Leta 1960 se je zaposlil kot kvalificirani elektrikar v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo in delal v njej do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit iz protieksplozijske zaščite in elektrotehničnih predpisov, leta 1966 izpit za visoko kvalificiranega elektrikarja in leta 1985 še izpit za elektro nadzornika. Zelo je bil dejaven tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome in kipca rudarja za požrtvovalno in vztrajno' delo v delovni organizaciji ter reda dela s srebrnim vencem.
Franc DEŽELAK, upokojen 12, junija
Rojen je bil 24. novembra 1934 v Panečah pri Jurklo-štru. Poročen s Terezijo, rojeno Kovačič.
Od 5'. avgusta 1959 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Februarja 1966 je bil premeščen v Jamo vzhod, aprila 1966 v Jamo zahod, leta 1968 v Jamo vzhod, leta 1970 v Jamo zahod, 1. novembra 1974 v Steber 8, 11. novembra 1974 v Jamo Skale, leta 1974 v Steber 8 in leta 1978 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1963 še izpit za kvalificiranega kopača.
Dejaven je bil tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Franc JAVORNIK, upokojen 13. junija
Rojen je bil 2. oktobra 1936 v Paki pri Mislinji. Poročen z Marijo, rojeno Pogladič.
Od 19. marca 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač pri jamskem transportu in delal pri njem do upokojitve.
Leta 1973 je opravil izpit za strežnika pri jamskih hidravličnih stiskalnicah.
Veliko je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
MED TATOVI
Tat leži na smrtni postelji, obišče ga kolega in pravi:
-	Kako ti gre, stari?
-	Slabo; žena je pravkar odšla v mesto, da ukrade črno obleko ...
Jože PIREČNIK, upokojen 13. junija
Rojen je bil 8. avgusta 1932 v Šoštanju.
Od 13.julija 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1967 je opravil izpit za jamskega montažnega in dežurnega ključavničarja.
Sodeloval je tudi na eni od udarniških delovnih akcij širšega družbenega pomena.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Franc GERMIČ, upokojen 14. junija
Rojen je bil 4. septembra 1938 na Paškem Kozjaku. Poročen z Jožefo, rojeno Jamnikar.
Od 15. oktobra 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v rudniškem zunanjem obratu. Novembra 1963 je bil premeščen v Jamo vzhod, zdaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1973 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in priznanja za prizadevno delo v akciji za čim večji odkop premoga v letu 1982.
Ivan MARHAT, upokojen 14. junija
Rojen je bil 18. avgusta 1941 v Pesju pri Velenju. Poročen z Antonijo, rojeno Germič.
Od 7. oktobra 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamo Škale, januarja }979 v Jamo Preloge, oktobra 1979 v Jamo Škale, februarja 1985 v Izobraževanje, julija 1985 v Jamo Škale, aprila 1987 v Jamo Preloge in novembra 1987 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1965 je opravil izpit za polkvalificira-nega kopača, leta 1970 izpit za kvalificiranega kopača in leta 1979 še izpit za strelca v metanskih jamah.
Veliko je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in več priznanj z značkami ea udarniško delo.
Jože KLANČNIK, upokojen 14. junija
Rojen je bil 18. marca 1941 v Vrbi nad Dobrno. Poročen z Antonijo, rojeno Kolar. Od 28. decembra 1963 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1960.
Leta 1963 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1970 še izpit za kvalificiranega kopača.
Precej je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Mirko KURNIK, upokojen 14, junija
Rojen je bil 10. marca 1940 v Jakobskem dolu pri Mariboru.
Od 19. februarja 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1959.
Leta 1962 se je zaposlil kot kvalificirani elektrikar v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit iz protieksplozijske zaščite in elektrotehničnih predpisov.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Veliko je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Edvard DOLER, upokojen 15. junija
Rojen je bil 30. avgusta 1938 v Plešivcu pri Velenju. Poro čen s Faniko, rojeno Kranjc. Od 19. februarja 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1967 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1975 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1978 še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
prekinitvijo manj
Franc REPNIK, upokojen 15. junija
Rojen je bil 20. decembra 1941 v Šaleku pri Velenju. Poročen z Anico, rojeno Mravljak.
Od 20. avgusta 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s kot leto dni pa že od leta
1959.
Leta 1962 se je zaposlil kot kvalificirani obratni elektrikar v Jami zahod. Leta 1973 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1964 (in leta 1971) je opravil izpit iz protieksplozijske zaščite in elektrotehničnih predpisov, leta 1966 izpit za visoko kvalificiranega elektrikarja, leta 1970 izpit za delovodjo elektro stroke in leta 1973 še strokovni izpit za jamskega nadzornika elektro stroke.
Zelo aktiven je bil tudi v samoupravnih organih.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, priznanja za nesebično delo v Lovskem društvu Skale, priznanja za družbeno aktivnost v krajevni skupnosti Škale, bronastega priznanja OF in znaka Lovske zveze Slovenije za zasluge.
ZA MALO BAHA ...
-	Moja žena ima čudno navado, da govori sama s seboj I
-	Moja tudi, samo da si pri tem domišlja, da jo poslušam ...
Jože KRK, upokojen 17. junija
Rojen je bil 20. februarja 1934 v Škalah pri Velenju. Poročen s Silvo, rojeno Zdovc.
Od 10. septembra 1956 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1951. Leta 1956 se je zaposlil kot kvalificirani elektroinštalater v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo in bil njen vodja od leta 1979 do upokojitve.
Leta 1965 je opravil izpit za elektrotehnika in leta 1968 še strokovni izpit za jamskega nadzornika elektro stroke.
Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije, medalje dela in reda zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Matevž RAZGOR, upokojen 15. junija
Rojen je bil 28. maja 1939 v Celju. Poročen z Rafaelo, rojeno Povh.
Od 28. julija 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač pri jamski mehanizaciji in delal pri njej do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1972 še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Stanko DERMOL, upokojen 15. junija
Rojen je bil 8. novembra 1938 v Lokovici pri Šoštanju. Poročen s Silvo, rojeno Medved.
Od 29. julija 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Leta 1974 je bil premeščen v Steber 8, zdaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve. Leta 1963 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1965 še izpit za kvalificiranega kopača.
Veliko je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Štefan URH, upokojen 15. junija
Rojen je bil 12. julija 1940 v Rdečem bregu pri Radljah ob Dravi. Poročen z Anico, rojeno Delčnjak.
Od 20. februarja 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1959.
Leta 1962 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1974 je bil premeščen v Jamo vzhod in leta 1977 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Stanko SKRBINEK, upokojen 20, junija
Rojen je bil 6. novembra 1939 v Podgradu pri Slovenski Bistrici. Poročen z Anico, rojeno Paradiž.
Od 3. oktobra 1962 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1974 je bil prefneščen v Steber 8, maja 1977 v Storitve, oktobra 1977 v Zračenje, leta 1978 v Jamo Pesje, leta 1980 v Jamo Preloge in leta 1984 v Izobraževanje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za polkvalificira-nega kopača in leta 1973 še izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Viljem TRUNKL, upokojen 21. junija
Rojen je bil 16. julija 1932 pri Paračinu v Srbiji. Poročen z Danico, rojeno Jelenko.
Od 19. marca 1958 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1955. Leta 1958 se je zaposlil kot strojni tehnik v Klasirnici. Leta 1982 je bil premeščen v skupne službe rudnika, kjer je delal do upokojitve.
Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Zelo veliko je delal tudi udarniško; sodeloval je tudi pri izgradnji železnice Doboj -Banja Luka in graditvi šole v Lescah pri Bledu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, več priznanj za uspešno delo v občinski organizaciji ZRVS Velenje, priznanja za dolgoletno delo pri šoštanjskem nogometnem klubu Usnjar ter medalje dela.
Stanislav FORNECI, upokojen 21, junija
Rojen je bil 11. aprila 1933 v Mariboru. Poročen s Stanislavo, rojeno Tepež. Od 9. aprila 1957 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1952. Leta 1957 se je zaposlil kot obratni elektrikar v Klasirnici in delal v njej do upokojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za delovodjo elektro stroke in leta 1975 še strokovni izpit za nadzornika elektro stroke.
Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, medalje dela in kipca rudarja za dolgoletno in vzorno delo v RLV.
DVE O ZAKONU
-	Zakon je loterija, pravi prvi.
-	Ne verjamem; pri loteriji le ima kdo včasih srečo, odvrne drugi ...
-	Moja žena hoče imeti vedno zadnjo besedo!
-	Potolaži se; moja hoče imeti tudi vse druge...
	Anton ZIDAR, upokojen 22. junija	Leta 1968 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1977 je bil premeščen v Steber 8, junija 1979 v Jamo Preloge,	f ■
!«**	Rojen je bil 27. decembra	decembra 1979 v Jamo Pesje in leta 1983 v	
	1933 v Dragomilu blizu Šma-	Zračenje, kjer je delal do upokojitve.	F
j	rja pri Jelšah. Poročen s	Leta 1970 je opravil izpit za kvalificiranega	
	Pavlo, rojeno Mole.	kopača.	^rNjFW
	Od 8. novembra 1971 je neprekinjeno delal v RLV. Za-	Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in	
poslil se je kot visoko kvalificirani zidar v jamski gradbeni skupini, zdaj Jamske gradnje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1974 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in precej delal tudi udarniško.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Martin URATNIK, upokojen 15. junija
| Rojen je bil 5. oktobra 1942 v Celju. Poročen z Zoro, rojeno Sombolec.
Od 17. maja 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran
		 ;	Boris BREŠAR?	delavec v rudniškem zunanjem obratu. Leta 1965 je bil premeščen v Jamo zahod, leta	
		1966 v Jamo vzhod, leta 1968 v Jamo zahod,	MF*	wk
	upokojen 22. junija	aprila 1974 v Priprave in maja 1974 v Steber	
	Rojen je bil 4. oktobra 1936	8, zdaj Jama Pesje, kjer je delal do upokoji-	' ^ %
* fK	v Mariboru. Poročen z Lojz-ko, rojeno Tepe j. Od 21. junija 1974 je neprekinjeno delal v RLV, s pr e-	tve. Leta 1972 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1973 še izpit za kvalificiranega kopača.	
kinitvijo zaradi služenja vojaščine in z zaposlitvijo v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje pa že od leta 1954.
Leta 1974 se je zaposlil kot varnostni referent za elektrostrojno dejavnost v službi za varstvo pri delu v RLV in delal v njej - nekaj časa tudi kot njen vodja - do upokojitve.
Leta 1970 je kot kvalificirani elektrikar ob delu dokončal šolanje za elektrotehnika, leta 1982 pa je opravil še preizkus strokovne usposobljenosti za dela pri eksplozijsko zaščitenih sistemih električnih strojev in naprav. Dejaven je bil tudi pri razvoju srednjega strokovnega šolstva v Velenju.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo pri RLV in medalje dela.
Franc BREZOVNIK, upokojen 22. junija
Rojen je bil 27. aprila 1938 v Dobrovljah pri Mozirju. Poročen z Ano, rojeno Gran-došek.
Od 29. marca 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zapo -slil se je kot kvalificirani ključavničar pri jamski mehanizaciji in transportu in delal v temeljni organizaciji Jamski transport do upokojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za delovodjo strojne stroke in leta 1973 še strokovni izpit za jamskega nadzornika strojne stroke.
Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, nagrade iz sklada Borisa Kidriča za tehnične izume in izpopolnitve, velenjskega občinskega priznanja za inovacijsko dejavnost in več priznanj in nagrad našega kombinata za racionalizator-stvo.
Dominik MARTINC
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Peter KRAJNC, upokojen 23. junija
upokojen 23. junija
Rojen je bil 2. avgusta 1942 v Završah pri Mislinji. Poročen z Jožefo, rojeno Štumpfel.
Od 9. septembra 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1963.
Rojen je bil 21. junija 1942 v Dovžah pri Mislinji. Poročen z Ivanko, rojeno Uršej.
Od 28. septembra 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1961.
Leta 1964 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1973 je bil premeščen v Steber 8, zdaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1965 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1970 še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Rudi PEffcK' upokojen 23. junija
Rojen je bil 12. aprila 1937 v Velenju. Poročen s Tončko, rojeno Štrigl.
Od 23. junija 1969 je neprekinjeno delal v RLV, z dvema prekinitvama pa že od
leta 1960.
Leta 1969 se je zaposlil kot rudarski nadzornik pripravnik v kadrovsko-socialnem sektorju skupnih služb rudnika. Leta 1971 je bil premeščen v plansko-analitski sektor skupnih služb rudnika, leta 1973 v obrat študijskega oddelka skupnih služb rudnika v Jami zahod in leta 1975 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Dejaven je bil tudi pri udarniški izgradnji Velenja in v samoupravnih organih.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
ČAST, KOMUR ČAST
-	Brala sem, da spregovori človek na dan približno 10 000 besed.
-	No, saj sem vedno dejal, da si nadpovprečna!
Rudolf SOTLER, upokojen 23. junija
Rojen je bil 4. aprila 1942 v Cirkovcah pri Velenju. Poročen z Angelo, rojeno Meh.
Od 22. septembra 1959 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Klasirnici, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za polkvalificirane-ga ključavničarja in leta 1970 še izpit za kvalificiranega ključavničarja.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za 20 let dela v RLV in bronastega znaka OF.
Franc REDNAK, upokojen 26, junija
Rojen je bil 6. novembra 1942 v Gornjem Doliču. Poročen s Terezijo, rojeno Ce-rovšek.
Od 1. aprila 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zapo-
vah v jami. Leta 1968 je bil premeščen k jeklenemu podporju v Jamskem transportu in v tej dejavnosti delal do upokojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača, leta 1973 izpit za kvalificiranega kopača in leta 1975 še izpit za polkvalificira-nega upravljalca jamskih hidravličnih stiskalnic.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Pavel JEVŠENAK, upokojen 26, junija
Rojen je bil 31.avgusta 1939 v Pletovarjih blizu Šentjurja. Poročen z Ireno, rojeno Jezernik.
Od 21. decembra 1960 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1955.
Leta 1960 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v Klasirnici, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je ob delu dokončal šolanje za kvalificiranega strojnega ključavničarja in leta 1970 opravil še izpit za strojnika stroja DOMINION za prevoz materiala po jašku Preloge.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Jože RIHTAR, upokojen 27. junija
Rojen je bil 14. marca 1939 v Gornjih Orlih pri Sevnici. Poročen z Nežko, rojeno Moškon.
Od 13. januarja 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1967 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1974 v Steber 8 in leta 1981 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1967 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1970 še izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Stane ČREMOŽNIK, upokojen 28. junija
Rojen je bil 1. septembra 1936 v Dobriču pri Polzeli. Poročen z Anico, rojeno Cevzar.
Od 7. januarja 1960 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1971 je bil premeščen v Jarho zahod, leta 1974 v Zračenje in leta 1983 v Jamske gradnje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača, leta 1965 izpit za kvalificiranega kopača, nazadnje pa še za strelca v metanskih jamah.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Vlado KOVAČIČ, upokojen 28. junija
Rojen je bil 16. septembra 1946 v Druškovcu pri Ivancu na Hrvaškem. Poročen z Barico, rojeno Sedlar.
Od 28. februarja 1973 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Leta 1974 je bil premeščen v Steber 8, junija 1979 v Jamo Preloge, decembra 1979 v Jamo Pesje, leta 1988 v Jamo Preloge in leta 1989 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1976 še izpit za kvalificiranega kopača.
Drago BEDENIK, upokojen 29. junija
Rojen je bil 1. julija 1939 v Podložah pri Ptujski gori. Poročen z Amalijo, rojeno Kovač.
Od.22. septembra 1967 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine in z zaposlitvijo v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje v letih 1965 - 1967 pa že od leta 1958. Leta 1967 se je zaposlil kot rudarski nadzornik v Klasirnici in delal v njej do upokojitve. Leta 1968 je opravil strokovni izpit za jamskega nadzornika rudarskih del v metanskih jamah.
Sodeloval je tudi na udarniških akcijah in bil zelo dejaven tudi v samoupravnih organih.
Nagrajen in dobitnik diplome za 20 let dela pri RLV in priznanja za inovacijsko dejavnost.
Emilija TOMINC, upokojena 29. junija
Rojena je bila 17. decembra 1935 v Kaknju v BiH.
Mati dveh otrok: leta 1957 rojenega Zvoneta in leta 1972 rojene Metke.
Od 21. septembra 1965 je neprekinjeno delala v RLV. Zaposlila se je kot uslužbenka v rudniški komercialni službi in delala v skupnih službah rudnika do upokojitve.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ludvik ZAJC, upokojen 29. junija
Rojen je bil 10. avgusta 1939 v Ravnah pri Šoštanju.Poročen s Klaro, rojeno Janežič. Od 23. aprila 1962 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Klasirnici in delal v njej do upokojitve. Leta 1964 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in leta 1973 še izpit za kvalificiranega ključavničarja.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih ter pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Milan SPEGEL, upokojen 29. junija
Rojen je bil 1. septembra 1941 v Slovenjem Gradcu. Poročen z Jožico, rojeno Vivod.
Od 11. marca 1963 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1959.
Leta 1963 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod, marca 1971 je bil premeščen v Jamo zahod, maja 1971 v Jamo vzhod, maja 1975 v Steber 8, septembra 1975 v Jamo vzhod in leta 1978 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in leta 1967 še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi na udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Pripravila Suzana Zupan
Obvestili Ljubljanske banke - temeljne banke Velenje
OBRAČUN IN PRIPIS OBRESTI
Ljubljanska banka je letos uvedla medletni obračun in pripis obresti za dinarske hranilne vloge na vpogled in sredstva na tekočih in žiro računih občanov.
Za sredstva na tekočih računih je bil medletni obračun in pripis obresti prvič opravljen po stanju 31. marca 1989, po stanju 30. junija pa je medletni obračun in pripis obresti bil opravljen tako za sredstva na tekočih in žiro računih kot za hranilne vloge na vpogled.
Ob tem je bilo predvideno, da bodo lastniki tekočih računov o znesku pripisanih obresti za sredstva na njih obveščeni s prvim bančnim izpiskom, 14. julija.
Ta izpisek posebej prikazuje obresti za pozitivno stanje in obresti za dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje sredstev na tekočem računu, s seštevkom vseh obresti v dobro in v breme pa je prikazano povečanje ali zmanjšanje stanja sredstev na tekočem računu.
Tudi za dinarske hranilne vloge na vpogled je Ljubljanska banka že opravila obračun in pripis obresti, kar pomeni, da imajo varčevalci stanje teh svojih hranilnih vlog od 30. junija dalje povečano za znesek obresti . Zato varčevalcem priporočamo, da si vpisa obresti v hranilne knjižice ne urejajo posebej, ampak med svojim običajnim obiskom v eno-
ti Ljubljanske banke-temeljne banke Velenje, ki jim ureja varčevanje.
Za lastnike žiro računov pri Ljubljanski banki pa je bilo predvideno, da bodo o znesku pripisanih obresti obveščeni z dobljenim bančnim izpiskom po 5. juliju.
NOVI MEJNI ZNESKI PRI POSLOVANJU S TEKOČIMI RAČUNI IN HRANILNIMI VLOGAMI OD 15, 7, 1989 DALJE
1.	Spodnji mejni čekovni znesek je 100 000 dinarjev.
2.	Zgornji mejni čekovni znesek pri brezgotovinskem poslovanju je 2 000 000 dinarjev.
3.	Zgornji mejni čekovni znesek pri dviganju gotovine v drugih bankah, enotah PTT in SDK je 800 C00 dinarjev.
4.	Imetniki tekočih računov pri temeljni banki Velenje lahko pri vseh njenih enotah dvignejo na en ček znesek gotovine v okviru kritja s sredstvi na tekočem računu.
5.	Imetniki tekočih računov, vodenih v temeljnih bankah v sistemu Ljubljanske banke, lahko na področju SR Slovenije dvignejo z enim čekom znesek gotovine do 2 000 000 dinarjev.
6.	Pri poslovanju s hranilnimi knjižicami, izdanimi na ime in vlogami na vpogled, je možni znesek izplačila brez primerjave stanja 2 000 000 dinarjev.
Šport, kultura, rekreacija
UVRSTITVE EKIP VSEH TREH LIG NA NAŠEM LETOŠNJEM PRVENSTVU V NOGOMETU
I. liga
1. Skupne službetBLV in REK 11
2.	Jamska mehanizacija	11
3.	Jama Preloge	11
4.	Priprave	11
5.	Klasirnica	11
6.	TE Šoštanj	11
7.	ESO	H
8.	Jama Skale	11
9.	S1PAK	H
10.	Izobraževanje	11
11.	HTZ	H
12.	Jamske gradnje	11
II. liga
1. Jamski transport	6
3.	Jama Pesje	6
4.	Zunanja dejavnost	6
5.	Zračenje	6
6.	Družbeni standard	6
7.	Računski center	6
Liga veteranov
1. Izobraževanje	7
3.	Priprave	7
4.	TE Šoštanj	7
5.	Jamska mehanizacija	7
0. Klasirnica	7
7.	Zunanja dejavnost	7
8.	Jama Preloge	7
7 4 0	43:12	18	«-31
7 3	1	30: 7	17	»23
632	29:21	15	+8
623	36:19	14	»17
623	31:25	14	»6
443	23:10	12	»13
425	31:28	10	»3
4	1	6	13:15	9	-2
236	14:27	7	-13
3	1	7	17:41	7(-1)	-24
227	16:52	6	-36
0 3 8	9:35	3	-26
4	1	1	25: 7	9	»18
3 3 0	15:10	9	»5
32	1	15: 9	8	»6
321	13: 8	8	»5
222	14:13	6	» 1
0	1	5	3:15	1	-12
0	1	5	5:28	1	(-1)	-23
4	3	0	18: 4	11	»14
4	2	1	16: 7	10	+9
33	1	19: 7	9	»12
4	1	2	13: 8	9	»5
2 2 3	11:10	6	»1
223	14:15	b	- 1
223	9:13	1	- 4
0	1	6	5:42	1	-37
Jože ViRVHKI.Nlk
Z "elektre" 1989 - s 33. poletnih športno-rekreacijskih iger delavcev slovenskih elektrogospodarskih in premogovniških organizacij
Nova Gorica, mlado mesto v našem zelenem in sončnem Primorju, je v soboto, 17. junija, gostila prek 900 športnikov in športnic iz organizacij združenega dela slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva.
V	Novo Gorico so prišli preizkusit tekmovalno srečo na svojih 33. poletnih športnorekreacijskih igrah, katerih organizator je bila delovna organizacija Elektro Primorska - o doseženih ekipnih uvrstitvah na njih pa smo, kolikor nas v našem kombinatu utegnejo zanimati, dovolj pisali že v prejšnji, 3. številki Rudarja!
V	dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah so se tekmovalci na "elektri" pomerili med seboj v krosu, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, balinanju, ribolovu in šahu.
Organizator letošnje "elektre" je poskrbel
tudi za primerno slovesno razglasitev doseženih rezultatov in podelitev priznanj najboljšim ekipam na posameznih tekmovanjih na njej pa tudi za to, da so se tekmovalci in tekmovalke po tekmovanjih razvedrili in pošteno okrepili z jedačo in pijačo. Prav na vse so torej mislili tisti, ki so organizirali letošnjo "elektro"; pa še srečo so imeli, saj jim je bilo naklonjeno tudi vreme.
Za prijetno razpoloženje že med tekmovanji na igriščih in v telovadnicah pa so poskrbeli športniki in športnice, ki so se teh iger udeležili, saj so se res v pravem športnem duhu borili za čim boljše uvrstitve.
O tem, kako so se tekmovalci na letošnji "elektri" počutili, in še o marsičem drugem so nekateri od njih spregovorili tudi za naše glasilo - in povedali tole!
Marij Pavlica, zaposlen kot inkasant za električno energijo v temeljni organizaciji Elektro Primorske Elektro Nova Gorica, na teh igrah pa je tekmoval v kegljanju:
"Letošnjo 'elektro' je organizirala naša delovna organizacija, a jaz pri tem nisem sodeloval, vem pa, da je bilo precej organizacijskega dela.
Mislim, da je vsaki energetski delovni organizaciji, ki je izbrana za organizatorico ' elektre ', to lahko v ponos, saj ji je s tem izkazano veliko zaupanje. Na srečo pa imamo v Novi Gorici veliko športnih objektov in nam tako take prireditve ni posebno težko pripraviti.
Upam, da se vsi tekmovalci danes pri nas v Novi Gorici počutijo tako dobro kot jaz.
V Novo Gorico sem se preselil pred sedmimi leti, prej pa sem se vozil na delo v Novo Gorico in iz nje iz sosednjega kraja Branika.
Nova Gorica mi je že od nekdaj všeč, ker je v njej tako veliko zelenja in je sploh lepo urejena. Živimo pa v Novi Gorici večinoma priseljenci, saj so naj starejši pravi domačini Nove Gorice - tisti, ki so se v njej rodili -stari šele okrog 30 let.
Starejši meščani Nove Gorice se med sabo zelo razlikujemo, kajti vsak od nas je iz svojega rojstnega kraja prinesel s seboj drugačne navade. To lahko trdim, ker kot inkasant za električno energijo poznam v Novi Gorici res veliko ljudi.
Moje delo je zaradi srečevanja z veliko ljudmi tudi zanimivo, ni pa vedno lahko; zlasti ne ob podražitvah električne energije.
Letos sodelujem na ’elektri’ drugič. Tako sem od mest, v katerih je bila doslej prirejena, spoznal le Titovo Velenje in vaše mesto mi je bilo zelo všeč.
Kegljaška ekipa Elektro Primorske pa vedno sodeluje na 'elektri’ in se vselej uvrsti na eno od prvih treh mest. Upam, da bo tako tudi letos!" (Op. avtorice: Zmagala je! )
Herman Krajnc, zaposlen kot poslovodja v trboveljski poslovalnici ljubljanske Elektrotehne, na letošnji "elektri" pa je igral namizni tenis:
"Nekoč sem se 'elektre’ redno udeleževal, potem nekaj let na njej nisem sodeloval, sedaj pa sem zopet član teniške ekipe Elektrotehne, ki tekmuje na njej.
Naša delovna organizacija pri tej športni prireditvi sodeluje že triintrideset let; torej že čisto od začetka. Za nas je namreč pomembno, da imamo čim več vsakovrstnih stikov z organizacijami slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva, saj so te organizacije kupci različnega blaga pri nas.
'Etektra' je za nas vsekakor ugodna priložnost za sklepanje novih in utrjevanje starih znanstev.
Z vašo delovno organizacijo ESO, recimo, dobro sodelujemo že več let; zanjo smo tudi prodajalci opreme, ki jo izdeluje.
Sedaj se čez prodajo blaga v naši poslovalnici se ne smemo pritoževati,a zavedamo se, da se lahko poslabša.
V Novo Gorico smo pripotovali danes zjutraj, zato si je ogledali še nismo, na prvi pogled pa nam je bila zelo všeč."
Viktor Benedik, zaposlen kot rudar raziskovalec v rudniku urana Žirovski vrh; na teh igrah je nameraval loviti ribe, a je žara--di prevelikega števila kandidatov za ribiško ekipo rudnika urana Žirovski vrh sodeloval pri ribolovu le kot gledalec:
"Teh iger se vedno udeležim in tako sem sedaj v Novi Gorici na njih že drugič.
Na današnjih igrah športniki iz našega rud-
Marij Pavlica
Desno Herman Krajnc
Viktor Benedik
Zdravko Baučar
nika tekmujejo v malem nogometu, krosu, streljanju, balinanju in ribolovu.
V	našem rudniku je zaposlenih nekaj manj kot 500 delavcev.
Menim, da je pri nas organizacija dela dobra in da smo tudi z osebnimi dohodki lahko zadovoljni; povprečni osebni dohodek rudarjev, zaposlenih v našem rudniku, za maj se je gibal okrog 8 milijonov dinarjev.
Nekoliko več poudarka pa bi v našem delovnem kolektivu morali dati športu in rekreaciji, kajti možnosti za to je pri nas še bolj malo. Zato v prostem času še največkrat lovim ribe v Sori.
Sora je še precej čista reka in zato je v njej tudi veliko rib; v njej sem že ulovil tudi čez meter dolgega sulca."
Dragica Horvat in Dragica Kelc, obe sta zaposleni pri zajemanju podatkov za avtomatsko obdelavo v temeljni organizaciji ElektroMari-boiana Ptuju, na letošnji "elektri" pa sta kegljali:
"Na ’ elektri ’ sedaj tekmujeva tretjič in danes se imava v Novi Gorici odlično. Sicer pa se na teh igrah nikoli nisva imeli slabo.
Nova Gorica je zelo lepa, urejena. Vanjo smo se pripeljali že včeraj, tako da sva si jo dodobra ogledali.
Doma sva blizu Ptuja, zaposleni pa sva na Ptuju. Na delo in z dela se voziva z avtobusom, velikokrat pa tudi s kolesi. Kondicije nama zato ne manjka in upava, da nama je ne bo zmanjkalo tudi pri današnjem kegljanju."
Zdravko Baučar, zaposlen kot di speč er v Soških elektrarnah, teh iger pa sc je udeležil kot gledalec balinanja:
"V Novi Gorici živim sedemindvajset let, v Soških elektrarnah pa sem zaposlen že osemindvajset let.
V	Novi Gorici je lepo živeti; verjetno lepše kot v Titovem Velenju, kjer vam kvari zrak industrija.
V	Soških elektrarnah smo izvedeli za nedavno opozorilno stavko v TE Šoštanj in mislimo, da se tudi pri nas osebni dohodki ne bodo izboljšali, dokler ne bomo začeli stavkati.
A mi bomo na stavko še dolgo čakali ... Uradno v Soških elektrarnah nismo bili solidarni s stavkajočimi v Šoštanjskih termoelektrar -nah, jaz pa sem bil na njihovi strani."
Tone Remškar, raziskovalec, zaposlen v inštitutu Milan Vidmar v Ljubljani, na tej "elektri" pa je igral odbojko:
"Štiri leta sem zaposlen v inštitutu Milan Vidmar, na ’elektri’ pa sem drugič.
Letošnja ’elektra’ je dobro organizirana; moti me le to, da so tekmovališča tako zelo oddaljena drug od drugega in si zato udeleženci iger ne moremo ogledati tudi tekmovanj v ^panogah, v katerih ne tekmujemo.
Naša odbojkarska ekipa se je uvrstila ne-
OGLASA
Prodam pomivalno korito z desnim odcejeval-nikom, v elementu svetle barve - za 500 000 dinarjev.
INFORMACIJE: prek telefona (063) 854-596, popoldan!	•
Prodam bobne znamke SONOR.
INFORMACIJE: prek telefona (063) 857-527, od 20. do 22. ure!
Desno Tone Remškar
kam v sredino. S takšnim izidom tekmovanja smo tudi zadovoljni, saj glede na to, da treniramo samo enkrat na teden, boljše uvrstitve niti nismo pričakovali."
Pavo in Ivan Zera, brata dvojčka, zaposlena kot kopača v našem rudniku; Pavo v temeljni organizaciji Jami Škale, Ivan pa v temeljni organizaciji Zračenje - na teh igrah pa sta tekmovala v namiznem tenisu in skupaj z Radom Rednjakom, rudarskim nadzornikom, zaposlenim v temeljni organizaciji RLV Jamski transport, sestavljala ekipo, ki je v tej tekmovalni panogi zmagala:
"Leta 1982 sva prišla v rudarsko šolo v Titovem Velenju in takrat sva tudi začela igrati namizni tenis. V dijaškem domu, kjer sva v času šolanja stanovala, je bilo za trening namiznega tenisa dovolj možnosti, od leta 1988, ko sva se zaposlila v RLV, pa možnosti za trening skorajda nimava. Tako sedaj tenis igrava le še enkrat na mesec in seveda na tekmovanjih. Oba sva opravila tudi izpit za trenerja namiznega tenisa, a ne trenirava nikogar...
Današnje tekmovanje v namiznem tenisu je bilo zelo burno. Saj ko se je pokazalo, da bo naša ekipa zmagala, so jo hoteli celo disKva-lificirati, in to zato, ker njeni člani nismo imeli s seboj zdravstvenih izkaznic. Preden nam je uspelo dokazati, da zdravstvenih izkaznic ne potrebujemo, je skoraj prišlo do pretepa.
Za našo ekipo je bilo današnje tekmovanje sploh zelo naporno, saj smo morali za zmago igrati domala nepretrgoma od 9. do 15. ure. A za zlato medaljo se je splačalo potruditi!
Tudi na ’elektri’ v Mariboru leta 1986 je naša ekipa zmagala, na lanski ’elektri’ pa nam to zaradi bolnega člana ekipe ni uspelo.
’Elektre’ se bova še udeleževala, kako Do z zmagami v namiznem tenisu na prihodnjih ’elektrah’ pa bomo še videli, kajti tudi druge teniške ekipe, ki tekmujejo na teh igrah, so zelo dobre."
Draga Lipuš
Pavo Zera, Rado Rednjak in Ivan Zera
30 let organiziranega delavskega športa in rekreacije OZD našega kombinata
S srečanja odbojkaric iz našega kombinata in Gorenja v počastitev 30-letnice organiziranega delavskega športa in rekreacije OZD našega kombinata
RLV je ena izmed redkih delovnih organizacij v naši dolini, mogoče celo edina, ki se lahko pohvali, da je že pred tremi desetletji začela načrtno skrbeti za športno-rekreacij-sko aktivnost svojih delavcev v prostem času. Leta 1959 je bila namreč pri sindikatu našega rudnika ustanovljena komisija za to in ta komisija je vse od ustanovitve dalje učinkovito delovala.
Delavci RLV so tako dobili priložnost, da se po napornem delu razgibajo, sprostijo, razvedrijo na igriščih in v telovadnicah.
Ob ustanovitvi našega kombinata leta 1974 se je rudniška sindikalna komisija za šport in rekreacijo razširila v sindikalno komisijo za šport in rekreacijo kombinata in tako razširjena programirala športno-rekreacijske
dejavnosti za delavce vseh OZD kombinata.
Ob tem se je ta komisija vseskozi trudila tudi, da bi pri delavcih našega kombinata zbudila čimveč zanimanja za šport in rekreacijo, in to ji je tudi uspevalo. Vendar nekoč so bojda naše vsakoletne delavske športne igre bile bolj množične kot zadnjih nekaj let. Slišati je, da so bila leta, ko naših delavcev in delavk ni bilo treba na veliko vabiti na igrišča in v telovadnice. Pred nekaj leti pa je množičnost na naših vsakoletnih delavskih športnih igrah izrazito upadla in tako člani naše sindikalne komisije za šport in rekreacijo kot športni referenti po OZD kombinata, skupaj z njimi pa še predsedniki nekaterih mladinskih in sindikalnih organizacij v kombinatu in tudi vodje posameznih temeljnih organizacij, delovnih

Še nekaj slik z letošnje "elektre" ... Na njej so tekmovali tudi balinarji.
V krosu je pri moških do 30 let trofejo zmagovalca dobila ekipa RLV.
Zlato medaljo na tekmovanju moških ekip v namiznem tenisu si je prav tako priborila ekipa iz našega rudnika.
Šahi st i RLV pa so zmagali.
In še slika, ki kaže, kakšen je bil sklep letošnje "elektre"!
skupnosti in enovitih delovnih organizacij v njem, so se morali zelo potruditi, da sta v zadnjem letu delavski šport in rekreacija našega kombinata spet bolj množična ...To pa je bil še dodatni razlog za slovesno zaznamovanje 30 let delavskega športa in rekreacije OZD našega kombinata - uresničeno v petek, 23. junija... Ta dan se je v počastitev tega jubileja ženska odbojkarska ekipa našega kombinata pomerila z odbojkaricami iz Gorenja, nogometna ekipa našega kombinata pa je odigrala prijateljsko tekmo z nogometaši iz Gorenja. Za sklep tega dne pa je bila v restavraciji Jezero svečanost, na kateri so delavci našega kombinata, ki se že vrsto let ukvarjajo z organizacijo našega delavskega športa in rekreacije, prejeli plakete in priznanja.
Plakete so prejeli Herman Arlič, Alojz Bole, Jože Hribernik in Martin Štajner, priznanja pa Ivan Hrastnik, Drago Tarnaš e, Janko Špindler, Bojan Čampa, Franc Kavnik, Štefan Meršak, Edo Konovšek, Milica Kovač in Karolina Szabo.
bilo vanjo vključenih trikrat več delavcev našega kombinata kot sedaj. Najbolj skromna pa je bila udeležba na naših lanskih delavskih športnih igrah. Letos nam je uspelo, da smo pri delavcih ponovno zbudili zanimanje za šport in rekreacijo. Zasluge za to imajo tudi mladinske organizacije in športni referenti v OZD našega kombinata. Od športnih referentov je sploh precej odvisna udeležba na naših vsakoletnih delavskih športnih igrah. Zelo prizadevnega športnega referenta imajo, denimo, v rudniški temeljni organizaciji Jamski mehanizaciji, zato se delavci v tej temeljni organizaciji tudi bolj udeležujejo naših delavskih športnih iger.
Nekatere delavce je pač treba vedno znova vabiti na igrišča in v telovadnice. Zase pa lahko rečem, da mi šport že od mladosti pomeni toliko, da je ni sile, razen bolezni, ki bi mi mogla preprečiti ukvarjanje z njim.
Za aktivnost pri delavskem športu in rekreaciji v našem kombinatu sem prejel že veliko priznanj. A sedaj mi ta priznanja še ne pomenijo veliko, vem pa, da mi bodo ogromno pomenila čez leta, ko me bo pogled nanje spomnil na moje prizadevanje, da bi bila
Svečanost v restavraciji Jezero 23. junija zvečer, na kateri so dolgoletni animatorji našega delavskega športa in rekreacije prejeli priznanja, je popestril tudi nastop plesalcev iz velenjskega plesnega kluba.
Tri dobitnike plaket smo na svečanosti v restavraciji Jezero zaprosili, da nam o dejavnosti, ki so jo prizadevno spodbujali toliko let, povedo kaj za naše glasilo, in pove-dali so nam tole:
Herman Arlič, tehnični vodja elektro službe v temeljni organizaciji RLV Klasirnici in dolgoletni predsednik naše sindikalne komisije za šport in rekreacijo:
11 Pri našem delavskem športu in rekreaciji sem organizator vse od svoje zaposlitve v RLV leta 1959. Bil sem tudi član rudniške sindikalne komisije za šport in rekreacijo, ki je bila ustanovljena pred tridesetimi leti. Potem sem bil sedemnajst let športni referent v temeljni organizaciji RLV Klasirnici, od leta 1978 pa sem predsednik sindikalne komisije za šport in rekreacijo kombinata. Seveda pa sem bil vrsto let tudi aktiven delavec športnik; predvsem pri nogometu in odbojki .
Naša delavska športna rekreacija je najbolj ’cvetela’ v letih od 1981 do 1983. Takrat je
naša delavska športno-rekreacijska dejavnost čim boljše organizirana. Velikokrat sem se moral zelo truditi, porabiti veliko prostega časa - vse za našo boljšo športno-rekreativ-no dejavnost! V zadnjem času to delo polagoma prepuščam drugim in se bolj posvečam delu v krajevni skupnosti Skale, v kateri živim; predvsem delu pri izgradnji telovadnice v njej, ki naj bi jo dokončali ob letošnjem prazniku naše občine 8. oktobru."
Martin Štajner, vodja službe izobraževanja v temeljni organizaciji RLV Izobraževanje:
"Rekreacija v našem kombinatu je dobro organizirana, vendar ne tako dobro, da se je ne bi dalo izboljšati; nasprotno: celo morali bi jo izboljšati. Predvsem bi morali organizirati še več zanimivih oblik rekreacije za različne vrste naših delavcev. Seveda pa je za to potreben denar, ki pa ga v zadnjem času povsod primanjkuje. Kljub temu pa mislim, da to ni edini vzrok, da še potrebnih oblik re -kreacije za naše delavce še nismo organizirali.
Za res dobro organizirano športno-rekrea-
Herman Arlič, ...
tivno dejavnost je potrebno veliko razumevanja poslovodnih delavcev, veliko truda profesionalnih organizatorjev športa in rekreacije in zagnanosti športnih referentov v organizacijah združenega dela.
Pri organizaciji športa in rekreacije v našem kombinatu sodelujem že dvajset let. Prvi sem se z njo tudi profesionalno ukvarjal. V tistih letih smo zastavili osnovna pravila za organizacijo naše rekreacije in ta pravila deloma veljajo še sedaj.
Priznanje, ki sem ga danes prejel za delo pri organizaciji športa in rekreacije za delavce našega kombinata, ni moje prvo dobljeno priznanje te vrste. Pomeni pa mi precej. Predvsem mi dokazuje, da so moj prispevek k organiziranju delavskega športa in rekreacije drugi opazili. Prepričan pa sem, da si takšno priznanje zasluži še marsikdo, ki se trudi za živost našega športa in rekreacije."
Martin Štajner ...
Jože Hribernik, kvalificirani ključavničar, zaposlen v remontni delavnici temeljne organizacije RLV Jamske mehanizacije:
"V naši temeljni organizaciji sem že več let športni referent in vseskozi si prizade vam , da bi čimveč delavcev navdušil za sodelovanje pri športu in rekreaciji.
Pred kratkim smo v naši temeljni organizaciji ustanovili tudi komisijo za šport in rekreacijo in njen predsednik sem jaz, vsi v njej ? pa se trudimo, da bi bila naša rekreacija dobro organizirana in da bi se je delavci udeleževali. To nam tudi dobro uspeva.
Nasploh sta delavski šport in rekreacija našega kombinata dobro organizirana. Naro-1 be je le to, da se z njima še vedno ukvarja premalo delavcev; da jih še vse preveč nima
in Jože Hribernik med prejemanjem plakete - iz rok Rafka Berločnika, predsednika KPO našega kombinata
30 let organiziranega delavskega športa in rekreacije OZD našega kombinata
Obvestilo strokovne knjižnice RLV
NASLOVI NABAVLJENIH KNJIG LETOS OD 15. MARCA DO 15. JUNIJA
Naprej s prejšnje strani
volje, da bi se hodili razgibavat na igrišča in v telovadnice. Mogoče bi res morali našo rekreacijo popestriti s kakšno novo panogo, a nam, žal, primanjkuje denarja za to, vse manj pa je tudi ljudi, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji te prostovoljne dejavnosti, kajti dandanes hoče biti že skoraj vsak za vse, kar naredi, plačan. Pri delavskem športu in rekreaciji pa plačila ni - so le priznanja, kakršna smo dobili danes mi.
Priznanje, ki sem ga dobil tokrat , mi pomeni veliko. Res sem ga dobil za že opravljeno delo, a vendar me zavezuje tudi za nadaljnjo aktivnost pri organizaciji našega športa in rekreacije/
Draga Lipuš
ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO, INFORMATIKA
Štev. izvod.
1-2-3 Power Pack	1
dBase III Plus to Go	1
Easy Autocad TM ( A Tutorial Aproach)	1
Database Principles for Personal Computer s	1
Electronics Sourcebook for Technicians and Engineers	1
Computer s and Information Systems in Business-An Introduction	1
Zbirka pr opisa za električne instalacije niskog napona 1 I spiti vanj e zaštite od direktnog, indirektnog dodira na orudžima za rad električnim instalacijama	1
DRUGO
Spritzbeton, SpritzmSrtel, Spritzputz Element s of Photogrammetry 2/ed Vodovod I., II.
Themen 1
Planiranje razvoja opštenarodne odbrane
V knjižnici so
na voljo tudi tele študije!	št. študije
Odpiranje in eksploatacija jame Šoštanj	1/JŠ - 38/JŠ
Sistem priprave in odkopavanja premogovega sloja z nizko nosilnostno sposobnostjo z vidika zmanjšanja odkopnih izgub pri uporabi širokočelne odkopne metode v jamah RLV, 1. del, 1986	228
Strokovno mnenje o vgrajevanju in nateznih preizkusih sider v RLV, 1988	229
Statična in tehnološka presoja podgrajevanja pri izdelavi transportne proge v RLV, 1988	230
MEHANIZIRANO JAMSKO PRIDOBIVANJE PREMOGA,
II. FAZA
Na dopustu ...
Nagrajeni reševalci objavljene križanke v Rudarju 3/89
-	Boris Jambrovič, Prešernov trg 5, 63325 Šoštanj (1. nagrada - knjižna, vredna okrog 35 000 dinarjev)
-	Boris Kovše, Prešernova 20, 63320 Titovo Velenje (2. nagrada - knjižna, vredna okrog 25 000 dinarjev)
-	Gabrijela Pečnik, TOZD Inženiring TE Šoštanj (3. nagrada -knjižna, vredna okrog 15 000 dinarjev)
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO: aspekti - pasport - dan,
Inn - rudarjev - J. S. , gral, Kaj - uvod, IIaro, Taivan - lepotne hibe, mnogo - Ičung, S. D., as - jasa, skok - N. N., L, Inana - Aarau, redar - šport, čez, ZA - prvak, Šipad - ro,
Ka, klejar - A st, STOP, odvarek - zlot, podložka, ata - nakana, moto, lov - Ivana, sohe, oceani - kajak, krap, firnež
Nagrajenim reševalcem čestitamo, drugim pa želimo več sreče pri reševanju in žrebanju rešitev nagradnih križank, ki jih bomo še objavili v Rudarju. /Uredniški odbor/
Mehanizirana izdelava jamskih objektov, II. del, 1988	231
Širokočelno odkopavanje debelih slojev premoga, 1988	232
Računalniška izdelava tlorisne jamske karte, 1988	233
Računalniška izdelava aksonometričnih jamskih kart,
1988	234
ENOTA ZA ODKRIVANJE IN RAZISKOVANJE SUROVIN SPLOŠNEGA POMENA C7-P12
Možnost izdelave jamskih objektov v porušenih območjih premoškega sloja v RLV, 1989	235
Vodenje širokočelnega odkopavanja lignita z vertikalno koncentracijo pri povečani odkopni višini v RLV (Tematski sklop P-13), 1989	236
Viri, vpliv in zmanjševanje emisije ropota v delovnih razmerah v jami, 1989	237
Raziskava možnih unifikacij razvoja, izdelave ter testiranje odkopnega podporja za razmere v premogovnikih pri nas, 1989	238
Napredovanje jamskih prog skozi plastične hribine, 1989 239
ANALITIČNA RAZISKAVA PROCESOV RUŠENJA Z METODO KONČNIH ELEMENTOV NA RAČUNALNIKU
Računalniško geotehnična interpretacija vplivov podzemeljskega odkopavanja na stabilnost narušene površi-
ne s predlogi ukrepov za preprečitev plazenja pobočij nad jamami Hrastnik, Ojstro, Trbovlje,Kotredež in Senovo, 1989	240
Sistem popolne mehaniziranosti procesa izdelovanja in permanizacije jamskih prog, 1989	241
Kontrolni izračun potrebne debeline obloge novega zračilnega jaška Šoštanj 2 RLV, podprt z računalniškim modelom na podlagi končnih elementov,	1989	242
Razvoj informacijskega sistema v premogovnikih, 1989	243