215, ffeviffia.
Današnja Številka stane Din 2
V Liubiftnif, v soboto 1. decembra iszi
leto Lin.
Izha{a vsak dan popoldne, lsrxaai«i nadolje In praznike.
tnaerati: cio 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p,večjl inserat) petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upi avulštvo ^Slov. Naroda*' in ,.V rodna tiskarna" Hnaflora ollca si 5, pritlično. — Telefon št. 394.
Uredništvo „Slav. ■isduf< Snaflovi ulica it i, L nadstroafe
Tel »ton ste*. 34. Dopise sprefeaa le nai^tsaao ia cadostae irannovane« Rokopisov se na vra£a.
v Jugoslaviji %#S3        po Oiti 1*— v inozemstvu navadne      Din 1, nedelje Din 1*25
Poštnina »la^aaa ^ gotovini.
»Slovenski Narod* velja:	v Jo'?$!!iTiri t I JobTuinl    1      po posti			
12 mesecev......	Din 144 —	Din 144-—	Din	764'—
O         m             • »•♦•»	.     72 —	. 72--		ir? -
•i <-* a	36 —	.     36*—	•	
^          •              • ••*»»	. 12-	. 12«-		22*—
Pri morebitnem povPmfa se i m i daljšn		naročnini	acatL	
Nov! naročniki  naj  po5t:ejo v prvič naročnino vedno   J!33T" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez pos'itve denar m se ne BMreiOO ^r.!nt'.
Ob petletnici državnega ujedinjenja.
»Državljani! Združite vse sile v blaginjo naše domovine!« (Uradni list št. 1, let. L, 31. X. 1918.
V Evropi še ne poznamo politične in državljanske miselnosti angleških in ameriških narodov. Zato zidamo raz? merje do države izključno na patri* jotizem čustva, ponosa, samoljubja in domovinske ljubezni. Naš patrijotizem je predvsem naroden, medtem ko je patrijotizem   angleških   in ameriških narodov političen ter pomeni prepri* čanje o temeljnih pravnih idejah držav* ne  zajednice.  Odtod  prihaja,  da so nam  dražji  zgodovinski  spomini na bitke in svetle nacijonalne dogodke in da še ne znamo pravilno, z notranjo, civilno pobožnostjo občutiti državno* pravne mejnike naše preteklosti. Tak državn^praven mejnik,  ki je presekal ' -Hje našega naroda na dvoje, v raz* cob;e tisočletnega suženstva ter v bo* dočnost    ts jedinjenega samostojnega življenja, praznujemo danes 1. decem* bra. Dne 1. decembra 1918 se je sve* eano in formalno izreklo, kar je narod* na voMa in osvobodilna vojska bivše kraljevine Srbije že mer . dni prej iz* vršila. Potrdili so državno ujedinjenje ;ngoslorenskeaa ozemlja pokojne Av* strije   s   teritorijem   bivših kraljevin q-bHe  in   Črne  gore v  enotno novo državo, ki ii je poznejša ustavotvorna skupščina dala tudi enotne ustavne in 'nravne temelje. NTa tem dogodku po* Sva netlerno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v lastni in skupni državi. NTa njem bo slonelo še dolga desetletja, in eventualno stoletja. Pač doslej, do* kler bodo evropske narode vodili na* rodnostni ideali in bomo za mednarod* no  razdeljevanje  evropskega ozemlja nrisvajali narodnostna ločila!
Treba je listati po dnevnikih in aradnih listih iz leta 1918/19 in ponoviti v duhu dneve prevrata, kadar so preko naših olav doneli vojni, nacijonalni in socijalni dogodki največje zgodovinske važnosti. Tamkaj najdemo točen onis Hudi in njihovih dejanj, ko so progla* šali državno ujedinjenje Srbov, Hrva* tov in S'ovencev. Pravzaprav bi morali na glavni državni praznik razglašati po* sanico narodu države SHS. ki ga je ob ti nriliki izdalo predsedništvo Narod* ^e^a vijeća v Zagrebu, kjer čitamo adreso zagrebškega vijeća in pa odgo* vor tedaj še prestolonaslednika Ale* ksandra, s katerima se izvršuje čin državnega ujedinjenja. Ta zgodovinski dogovor tvori magno charto našega dr* žavnega prava.
»Vaša kralje\>ska Visokost!
Čutimo se srečne, da moremo v imenu Narodnega Veća Slovencev, Hrvatov in Srbov pozdraviti Vašo kraljev* sko Visokost v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodne vojske, ki je v skupni borbi z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za izvršitev velikega dela našega narodnega ujedinjenja. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so na ozemlju bivše mustro * ogrske monarhije iz\*cdli preobrat in začasno konstituirali neza? visno narodno državo, prožeti z idejo narodnega jedinstva in oprti na veliko načelo demokracije, ki stremi za tem. da vsak narod sam odločuje o svo/i usodi, so izrekli že v izjavi Narodnega Veča z dne 19. oktobra, da žele in hočejo, naj se združijo s Srbijo in Črno goro v edinstveno narodno državo Sr* bov, Hrvatov in Slovencev, ki bi cb* obsegala vse sklopljeno ozemlje južnih Slovanov. Da se ta misel udejstvi. je sklenilo Narodno Veće v s\'cji seji z dne 24. novembra, da proglaša ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov in Črno goro v edinstveno drža* vo in je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa pred Vašo kraljevske Visokost, da Vam ta sklep Narodnega Veća sporoči uradno in v svečani obliki.«
»Gospodje odposlanci!
Sprejemajoč to sporočilo sem u\^en jen. da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, zakaj edino ž njim končno udejstvujem ono, kar so naj* boljši sinovi naše krvi, vse troje vere, vseh trojih imen, na obeh straneh Du= nava, Save in Drine začeli pripravljati že za vlade blagopokojne ga mojega deda kneza Aleksandra 1. in kneza MU hajla. ono. kar odgovarja željam in stremljenjem mojega naroda ter v ime? nu Nj. Vel. kralja Petra I. proglasom ujedinjenje Srbije z zemljami nezavisne države Slovencev. Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljest\>o Srbov. Hr\>atov in Slovencev.«
»V tem in vsem drugem delovanju se nadejam, da ostane naš narod do konca složen in močan, da stopi v novo življenje vedrega in ponosnega čela. vreden doslužene veličine in sreče, ki ga čaka.«
»Bodi nam vsekdar srečno in slev* no naše kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!«
S petletnico državnega ujedinjenja praznujemo poleg zgodovinskega čina še naše dosedanje delo in naše bodoče naloge. Naša država čuva prelestni venec jugoslovenskih pokrajin, po kate*
složnega, gospodarsko in kulturno v višino riremečega naroda! Živo verujemo v bližnjo dobo, ko bo*
rih stega kopica zunanjih sovražnikov
svoje grabežljive roke. Na splošno smo | O taki Jugoslaviji smo sanjali v mla*
svoj mednarodni položaj konsolidirali j dosti, tako Jugoslavijo narekuje zem*
in v notranjosti napredujejo vse strani j Ijepisna lega, na nas vseh je, da i z pol*
j javnega življenja z veliko naglico. Ob* j n?mo akt /. decembra z bogato vsebino
žalujemo pasivno politično vlogo goto* { nacijonalno vih prečanskih krajev in jo smatramo za poglavitno rano našega mladega dr;
žavnega življenja.Upamo pa, da ni daleč j mo  spadali  tako  gospodarsko kakor
Čas, ko bodo Slovenci in Hrvati krenili j kulturno med prve tropske narode in
na boljša pota in opustili malenkostno j se bo spoštovala Jugoslavija kot glavna
upravno nezadovoljnost. Tedaj se bodo i sila Balkana in Jadrana!Takšni so daljni
oklonili višje naloge: osvajanja zuna* i zgodovinski cilji đvšjvnc^a ujedinjenja
nje in gospodarske politike za Jadran* i L decembra 19181
Jagoslevenslm pravica do Primorja.
Jasen govor zgodovinskih in ljudskost e-yxih podatkov. — Avstrija je vzgojila italijansko iredenlstvo ob Adriji. — Klic po zakonu in naši večni pravici.
sko orijentacijo jugoslovenske države,   nem  in   kulturnem polju k!'« 'i pritisku
italijanske gospode.
Več ko pred trinajst sto leti so naši predniki zasedli nele obširne panonske ravnine in sive vrhove planinskih gora, še daleč od Triglava pro^i zapadu, marveč se je istočasno nr.s:!i! naš rod tudi ob x\driji in segel globoko v furlansko nižino.
Papeža Gregorja, ki je umi L (504.. so trle skrbi, ker so stali stari Slovenci na pragu Italije. Sloveči longobardski pisatelj Pavel Dijakon (umrl 709) opisuje vroče in krvave boje, ki so iih bili furlanske vojvode s slovenskimi sosedi Strašen je bil hoj za mesto Čedad okoli i. 660. Tam ob Nadiži šc danes teče jezikovna meja med Slovenci in FurlanL Ti takozvani beneški Slovenci so bili dolgo dobo pod beneško republiko, ki je ravnala z njimi zelo obzirno ter jih je spoštovala kot mejne čuvarje in jim ra-
Iz leta 1473. Imamo vest, da je bila slo-:nščina domač jezik nižjega ljudstva v Vidmu. Tako je bilo onostran Soče, to-stran pa se Je še toliko bolj držal naŠ slovenski jezik in ostal živ do današ-njega dne m ostane tudi za bodoče. Gorica se navaja prvikrat v zgodovini s čisto slovenskim imenom leta 1001, lesa 1377. se beleži glavni frg v Gorici s svojini pravim še danes vebavnim tn* nom: Travni*:. Primož Trubar je pridigava! slovensko v Gorici in v Trstu.
Tudi Istra :*e že zdavnaj naseljena s Slovani. Že leta S04. so se na zborovanju na Rižanskem polja pritoževali meščani obmorskih mest, kako ;?h nadlegujejo pagaitski Slovani Enej Sflvij piše sredi Jo. stoletja, da so Istro takrat ?.r .er-ovali kratkomalo Slavonijo, ker je
••'roga dala precejšnjo avtc^rmjo. Ž!- j bHa  pretežna večina  prebivalstva slo-
veli so po svojih zakonih in sam: so si j vansfca in se je tudi ob vseh obrežnih
voHJi županske sodnike, kateri so pisali mestih govorilo slovensko,
razsodbe v slovenskem jeziku. Po tur- j       Kar velja o Goriški, P»;rlani?i m
lanski ravnati so se naseljevali s loven- j Istri, velja tudi za Trst. Italijanski pisa-
ski poljedelci za kar imamo polno zgo- j toki Angelo Vivante je inaio pred sve-
lavajajo hfd? « tovno vosno stvarno razpravlfal o ita-
dovinskfii podatkov, ki navaja prstna staroslovenska imena kmetov, n. pr. Dragović, Stojan, Ivin, Beliša, Predisiav, Stane, Vltigoj, Lastigoj, Do-brogr>j in slična. Še danes jc polno slo-j venskih krajevnih imen po FinMamji, ki so seveda prilagođena furlanskemu narečju. Furlanski zgodovinar Nicoletti je pisal koncem 16. stoletja, da se je v srednjem veku po furlanskih vaseh govorilo več slovensko nego furlanska ker je bila rarlanšcina takrat še ne omikana in je neprijetne, donela. Do Tli me n-ta in še dalje je oral Slovenec svojo zemljo, strahoval je Longobarde in živel potem ž njimi v pniateijstvu. Na dvoru longobardskih vojvod so govorili slovenski jezik. Najstarejši spomeniki na-besede so imena ohranjena v Sveto-rvaniskem evangeliju. Prvi furlanski pesnik nosi slovensko ime Busiz (Božič). -_———T-zr^r._______~ ----—— -     . —---.^-.-^ ,
lijanskcm irredentizmu in priSel do za-kliučka, da tostras Adrije in Soče pravzaprav nimajo Italijani   ničesar iskat'.
Kajti pravih Italijanov na tej strani ni j rodna moja natančno določiti, ker žive
Po ljudskem Štetju iz leta 19101 je imela Goriška 251J000 prebivalcev. Slo vencev so našte?i 154.000, v resnici pa jih je bilo nad 160 000. Trst z okolico >v; štel 230.000 prebivalcev. KaBjanaki urai n"ki so bili rašteli Slovencev samo 56.0GO, v resnici na fSh ie bilo v Trsta in v okolici nad 80.000, Hrvatov in Srbov pa okoli 12 00O, torej lusoslovenov najmanj 92X100. Istra je imela 404400 prebivalcev. Italijanski uradniki so krčili naš. števflo. V resnic] k hfl > v Istri najmanj 56.000 Slovencev in 181400 Hrvatov' in Srbov, torej 237.000 Jugos! venov. V Primoriu ie bilo tako Wa 1010 okoli 4lJO.O0O Jugoslovcnov. Pogleim • še v Dalmacijo: Rimljani in Benečani so segali po dalmatinskem bregu in Avstrija ie uveljavljala italijanski jezik v dal matinskl zeml i. Prebivalstvo ie jUffO-slovensko in po liudskerr itetju leta 1010. ie bilo v Dalmaciji prebivalstva 634.855. Od teb 610.669 Jugoslovcnov, torej 96.10^5; Itellianov je bilo samo 18.008 (pa med njimi nniveč poitaliian-čencev!), torej le 2.84% vsega prebivalstva. In vendar jc v Oitmta-Musso-Hnijevi glavi Dalmacija »italianissima«! Italiia ni imela nikat razloga za pri-lastitev jugosloven-1 ozemlja. Ne
zgodovinsko, ne gospodarsko, ne etnografsko se v,\ dala opravičiti nikaka zahteva. Na zasedenem ozemlju vidimo še na nekdanti kranjski strani izključno Ju-grv;lovene. Po ljudskem StotjU je bilo v sodnem okraju Idrija 16.000 Jugoslovcnov. v logaškem 7200 in v postojnskem 13.000, v vioavskem ^..^OO. v ilirsko-bi-striSkem ll.c00, v senožeskem 5200. Na vsem tem ozei^lju je 1      15 Italijanov.
V Trst« z okolico i* ta;o ItaHjanj le v 10 okrajSi večino, katerih ozemlje ^naša 1255 ha, d^eim ima i o Jug« ><doveni v 20 okra m večino in zna<a njOiovo oz< -»nfje 8310 ha zaledje nad staro deželno rr.eio je Pa izključno iugoslovensko. V bivši avstrijski Goriški žive ♦raJijnrn samo v štirih sodnih okrajih in se da na-
to kar jih je, so le produkt nasilnega po-italijančevania v prvi vrsti v Trstu. Aspiracije prenapetih vročekrvne že v hranijo v sebi kali usodepolnih zapletlia-jev. Prvi ministrski predsednik združene Italije Alfredo Lamarmora je hotel imeti Benečijo in T^entin, našega slovanskega Primorja s Trstom pa nikakor ne. On je povdarjal: »ako M Trst s!n-čaino prioadal Italiji, bi bila ta posest za naše kraMostvo polna težkoc* in naitež-iih neva:-uosti.i: Naša zahteva po Trstu
ftaiijani tndi v teh okrajih kompaktno skupaj in Jttg^loveni zase. Ozemlja z italijansko večino je bHo v bivši avstrijski Goriški 56 T,/r.6 l,a med tem ko znaša jngoslovenskd 239.034 ha. T^tra ie v ogromni večini jUgoslovenska, po posestnem stanju ozemlja pa še celo, ker co Italijani po večin! kompaktno naseljeni samo v obmorskih me^r-h in znaša ozemlje z italijansko večino 70338 ha, med tem ko znaša z jngoslovensko večino 338.966 hektarjev. —   Po tem
je tako opravičena, kakor po istrski in j ozemlju se da presoditi, katero olc-goriSki zemlji. To je gruda, ki so jo za* j me je v dežefi aVtoht< no PrlklopHev
.ono •
sedli naši dedje pred 1400 leti in naš rod j neslovenskega zaledja k Trstu s 497.61 se je vzdržal na gospodarskem, poi^tič- I tam živečimi Jngosloveni zaradi 118JX
Kornel MaknszjTiski:
Žena s srcem.
Žive! je nekoč mlad slikar, ki je imel silen talent in hlače slabe kon-strukcije; ene same hlače, ki se pa o ne more nikdar rečL da so bile osamljene, ker je dvojina bistvena znaka hlač. Razen tega ni imel ne očeta, ne matere, ne ničesar drugega v tej smeri. Ni imel krstnega lista, ni plačeval davka; ni hodil v cerkev, ne v akademijo, prav tako tudi ni mogel trpeti vode, trgovcev, policajev, dušnih pastirjev in hišnikov.
Imel je svoj Čas psa, pa ga je koncem konca obesil za kljuko na vratih, ker se mu ie zdelo, da ga spoštovana žival spominja na nekoga, ki ga ni hnel rad. Imel je tudi lastni model, toda po štirinajstdnevneni pogajanju ga je odstopil prijatelju za dve kroni, tri ovratnike, eno belo in eno rumeno nogavico in za žličico čaja. Zato je bil osamljen kot poginula deva v puščavi ali kot velik pesrnk ali kot stražnik, ki stoji sredi ulice. Osamljenost! Čemu mu bodo ljudje, a čemu bo slikar Ljudem? Ni tr-
pel obiska, pa je zato. ko je prišel nekoč k njemu simpatičen Zid (kajpak — s popolnoma prijateljskim namenom), slikar razkuštral lase, potegnil iz žepa roke, pogledal mračno in zakričal kot barve na njegovih slikah: »Koder te je prineslo, naj te odnese, ker sicer te pre-kolnem v imenu Boga!«
Toda naenkrat se je zgodilo, da se je slikar naveličal samotarienja. Človek namreč ne more biti dolgo sam, kar je modra, božanska ustanova, ker bi sicer postale zemeliske kaznilnice odveč; m če bi ne bilo kaznilnic, bi ne bilo treba prava, ki je na vsak način potrebno v takih zadevah.
Slikar se je torej globoko zarmsRl in dejal duši svoji: slišiš, najti moraš ženo, ker je žena potrebna za zdravje; žena pozdravi dušo in želodec, ki si si ga pokvaril z »lastno« kuhinjo.
Slikar je imel prav. Žalost osamljenosti je ostuden izrodek, in je že zato, da ne bo človek sam, potrebna žena na svetu. Kajpak, vsak si pomaga kakor zna: eden ima kanarčka, da ni sam, drugi psa, tretji mačka, nekateri zopet papigo ali udomačeno opico «■ čeprav
je žena še najboljša v vsej tej menaže- I otežnost, ki je ne moti niti brnenje muh 1 drugo stran ulice, ker je bila na tej. konji. 2ena ima silno dobro razvito čuv- J in ki vse obvladuje ter je vedno sveža i der je sedaj hodil, neka prodajalna, ki stvo privrženosti,   tako se zna često-   in enaka. j bi imela lahko napram njemu pretenzije,
krat navezati na človeka, da jo je zelo Oj, ubogi slikar! j sicer ne velike, ampak le opravičene,
težko odvezati. Angleške sufraiete so * Nekega dne ga jc dnhovno obsen- i Trenotek nato *e bU zopet na tej strani, šle v tej smeri še dalje: privezujejo se j čilo.   To obsenčenje je navadno slično j ker je bila zopet na drugi strani proda-
j udarcu s krampom, ki se človek pod j jalna, mimo katero spoštovani sUkar n! njim zaleti pod naibližji zid in z odprti- , hotel iti iz gotovega razloga Toda ker mi usti dlje časa gleda kot tele v nova j jc b3o v tej niici ra eni in drogi stkani vrata. j mnogo prodajaln je šel slikar in sc od-
Bilo je na večer. SoJnce se je raz- j bijaJ sleherni čas od ene *a drugo stran tegnilo, kot da se je z zadnjim robom in preklinjal v duši svoje očeta, ki je ujelo za vršiček stolpa krvava svetloba Ustvaril njega, ni na ustvaril zanj rente, njegova pa se je razlivala po bližnjih i Ljubezenski vzdihi očetov, je misli sli-strehah. Oblaki so bili liki krava, na- J kar, vodijo vedno k temu, da očetje grajena v pariškem Salonu. Ljudska ma- j pozabljajo na to, kaj bo. ker se vesele sa je prišla na ulico in se prelivala od j samo nad tem. kar ie. Tako je torej konca do konca, ker udarec in ulica j veselo premišlial mladi sUkar, ker vsak imata po dva konca. Kočijaški konji so chkar misli če nima slučaino nič bolj-Šepali kot ritem pri slabem pesniku. Zlati  solnčni  prah   je   prekril jetično
drevje, ki se je vrstilo z ene in druge    bitje, rudi tedaj,   ko   zakrivi nevarno strani kot berači po potu na pokopali- ? Čevlje in hiti z raskuštrano grivo iskat Šče. j česa bi se napil. In če ga v tem času
Slikar se je prijetno nasmehnil ko-   slučajno srečate na ulici, bo začel z va-čijaškemu konju, ki je z enim očesom   rni sledeči razgovor:
na svetilnike in brzojavne droge.
Žena je zelo dobra zverinica. Ljubka je in simpatična, krasno joka. pre-lestno se smeje. Samo dražtti se je ne sme. ampak vedno se držati načela, da pametnejši popušča. Zdobra se lahko pri ženi doseže vse. kjer pač se ne da zdobra. tam je treba, hočeš-nočeš. naroČiti svileno obleko ali par lakastih čevljev.
Zato je imel prav — kakor smo že rekli in ponavljamo brez potrebe še drugič — mladi slikar, ko si je zaželel žene. Toda želja po ženi je podobna še drugemu, kroničnemu vnetju hrbtenice. Ubogi slikar je vstal zjutraj, se leno pre-tegnil in zamislil, in ko je zvečer legel v posteljo, je bil še boi j otožen in zamišljen. Vsakdo je po navadi otožen v takem slučaju, toda slikar je še posebno čuvstveno bitje, ki se mu vleče otož- škilil prav neumno na dva mlada Po- j »Ah, dragi prijatelj, s; videl kic mr> nost iz duše liki barva iz tube. To ni v Uaka ki sta sc zabavala z neko prav ne- ! jo teto?c vodi razkrojena otožnost, nego oljnata I dostojno igro.  Nato jc stopil slikar na I (Dalje prlhodnjičj
šega opravila. Slika- namreč ni tako strašen, kakor slika. To je zelo krotko
t
:>iran 2.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dnel decembra !«&
ste v 275
y Trstu se nahajajočih se Italijanvo pomeni nasilje in krivico.
Narodnostna meja proti Italiji poteka od morja pri Tirnavu v ravni črti proti severu do proge Južne železnice, potem ob tej progi do Zagrada, od tu do železniškega mestu Južne železnice pri goriškem mestu, nato proti zapadu do hudournika Idrije, od Brazzana po takratni državni italijanski meji proti severu in nato proti zapadu, da se pritegnejo k nam beneški Slovenci. Gori-Ska in Fiirlanija sta se delili gospodarsko in prometno tako, da se je morala Gorica prištevati k slovenskemu delu pokrajine in je bila njeno naravno središče, dočim so se Purlani Gorice naravnost izogibali, ker ni bilo zanje gospodarskega interesa v njej. Oni so dosledno proglašali Gradišče ob Soči za svoje glavno središče. (Gradišče jim je Mlo »la capitale del Friulic) Ko se je moško učiteljišče selilo iz Kopra, se je Italijanski del preselil v Gradišče po želji Furlanov, slovensko učiteljišče pa se je razvilo v Gorici kot naravnem središču Slovencev. Furlnni so zahtevali tudi drage učne zavode in urade v svoje središče, v Gradišče ob SočL
Po teh podatkih se vidi razločno,
kakor je imel prav Angelo Vlvante, ko j fe rekel, da Ttalijani tostran Adrije in Soče nimajo mčesar iskati. Iskali pa so vendar, ker so verjeli kriku primorskih poitr.hjančencev. Po niihovih poročilih so napačno informirali svoje zaveznike, da so ti mislili, da je vse avstrijsko Primorje z Dalmaciio vred čisto italijansko in da je na tem ozemlju le nekaj malega J'.Jgoslovenov. Peščica! V resnici pa je bila peščica italijanska, vse drugo je bilo jugoslovensko. Kako so se čudili angleški vojni poročevalci, ko so priš?! v goriška Brda. pa videli tam po vseb vaseh in selih izključno slovensko prebivalstvo. Širokih oči so izpraševali, kako, kdai in odkod in dobili so odgovor, rlšk
pa so Angležem lagali, da je vsa dežela čisto italijanska!
Itall?anstvo je vcepila!* Trsta, Pr!-raorru in DaTciac??! avstrijska politika.
Da je držala -trozveza in je v^tr*jala Tta-flia v njej, v to svrho b* bila avstrijska vlada pripravljena, poitalfjančevati primorske dežele po želji irredentovcev, ki so imeli svojo zasiombo v Rimu. To se premalo povdarja pri na, kadar se govori o italijanstvu Primorja, o irreden-fizmu in o zahtevah rimske vlade po »Julijski« pokrajini. Avstrija ie go?l!a ita-BJansrvo ob Adrij*, njena jadranska politika je porujčevala iugoslovenski rod v Trstu, Gorici, Istri in v Dalmaciji. U radovalo se je italijansko in šele nekoliko let pred svetovno vojno je prišlo nekaj "pravice v urade po neizmerno hudih bojih z Dunajem. Ali tik pred vojno je bil fe pričel lezti Nemec v Primorje in visoka državna gospoda je izdelovala ve-;Dk načrt za nemško ugnezdenje ob Adrijl.
Avstrijska vlada jo vzgojila »lrrc~ «Jeniovce«, v ogromni večini ljudi jugoslovanske krvi, ki so najbolj vp?li po po ul!cah primorskih mest proti Avstriji In se navduševal! za Italijo. Takrat pa v Italiji še niso bili nič kaj navdušeni za avstrijske neodrešence in pogostoma se je pripetilo, da so iih prav na kratko in nebratsko odslovili po bližnjih italijanskih mestih, kamor so hodili tožit svoje »gorje«! Včasih so se naravnost norčevali ž njimi in čestokrat so jim povedali ce!o v obraz, da oni niso pravzaprav nikaki Italijani, marveč potuj-čenci. Pa tudi zemlje onstran Soče niso smatrali za italijansko. Italijanske novinarje so malo pred vojno pogostoma vabili v Gorico in ko so ti potem pisali svoje vtiske, so izjavljali, da so videli v Oorvci sicer italijanske obraze, ali tam na Solkanski cesti so naleteli že na ju-sosiovenski rod.
Zgrešena italianska politika, ki se bo še bridko maščevala, je zamislila vsebino londonskega pakta in franco-Sko-angkški politiki, ki znajo gledati v bodoče čase. so se sprijaznili z italijanskimi vojnimi zahtevami, da so imeli toliko svobodnejše roke pri glavnem vojnem plenu. Italija je ugrabila jugoslovensko zemljo, ne da bi vprašala prebivalstvo, ali je zadovoljno, da pride pod njeno oblast? Oborožen ropar napade ileveka, ki je brez obrambe, in mu vza-»e, kar dobi pri njem; če se zopersta-Vi, ga ubije.
Sedaj kriče po Italni brezvestni ljudje, da je naša primorska zemlja Že od nekdaj italijanska in bedasta je tista laž, da je Avstrija poslevanovala Primorje. Nobenega čustva do poštenja in resnice nima v sebi človek, ki kriči to V svet! Ali taki postajajo danes vsi, ki fcnajo besedo in moč v italijanski državi, od pocestnega faŠistovskega predrz-neža do samega Mussolinua! Škandal je to in v večno sramoto Itali'e!
Veliki Wllson je leta 1918. klical v svet, da naj se narodi in dežele ne premikajo od države do države, kakor da so reči aH kamenčki v kaki Igri, da nihče ne sme obvladati aH vladati kak narod, če tega prizadeti narod sam ne dovoli In konVretno je doiočn, da naj se Izvede ureditev rne'a Italije z Jasno znanimi narodnimi Črtami. Olas vpijočega v pušča vi,, g
2e mnogo časa pred Wllsonom pa so mogočno donele po jugoslovenskem svetu veličastne besede goriškega narodnega buditelja dr. K. Lavriča. Znova se jih spominjam v trenotkih proslave nastanka Jugoslavije.
Na slovečem taboru v Sempasu je govoril: »Zbrali smo se pod milim nebom in pred vsem svetom, da Izrečemo tu na starodavni slovenski zemlji« da hočemo, naj se zgodi karkoli, ostati zvesti m biti vedno vrednejši sinovi matere Slave. Ako so se naši pradedje v taborih z mečem branili pred groznimi napadi divjih Torkov m drugih sovražnikov, hočemo in moramo mi tukaj terjati tn braniti svete pravice naroda našega In to z besedo in glasovanjem, kakor se spodobi svobodnim možem. V sprejeti resoluciji je zahtevala vsa ogromna liudska množica, da naj se zedinrjo vsi Slovenci »Živela Slovenija! S voli hočemo bJfl, svol jezik hočemo Imeti!«
In zaključil je dr. Lavrič svoj govor z večno veljavnim vsklikom: »Z zakonom v eni roki, v drugi pa z večno pravico, ki jo le Stvarnik podeH vsakemu narodu, koga se bomo bali?«
Dr. Konrad Vodušek:
Vsem naprednim Slovencem v premislek.
Naši kmeti ici niso na pravi poti. Kadar jih vprašaš, kam da so pravzaprav namenjeni, hite ti odgovarjat! z vljudno in prebrisano besedo, da imajo svoje strokovne cilje, ki so jim v prvi vrsti pred očmi. In če jim z napredno svtvo odkritosrčnostjo opomniš, da ta akcent strokovnosti v bistvu ne more pomeniti drugega nego separatizem, prijadrajo ti £ velikim zgodovinskim predavanjem o taktičnih potrebah, ki tako na lahko zvenijo o mestnih in drugih škricih, katerih kmetska prava politika
da biva tu in daleč naokoli po go- ?ač ne JJ^«*?' NBl<* >!m tc*a "spred; i deželi neslovenski rod. Italijani ( neffa «^an» ne bi zamen!, in najmanj naš list, ce bi odo opravičeno m sicer v besedah, osebah in dejanjih. In 5e manj bi se drznil eden kakor drugi, dotikati se sploh njihovega za napredno stvar, za politično in gospodarske probu jo in organizacijo gotovo zelo potrebnega in tudi zelo splošno koristnega delovanja. Nasprotno, naša ž°lja je bila, je in ostane, da bi kmetiska stranka na deželi vsepovsod orala svojo ledino, da med našim kmetskim ljudstvom prav v smislu dobro nam znanega svojega programa zasine luč samozavesti in samostojnosti napram vsem duševnim kura-torjem in kuratelam. ki se dandanes v naši agrarni državi ravno tako kakor poprej kakor klopi drže še naše kmetske mentalitete. Saj je še dandanes — to je jasno — farovž še vedno v vsakem oziru orakel za naše ljudstvo. In kar je v župnišču za črno spoznano in proglašeno, to v mislih In očeh našega orala rja pač nikakor in vkljub še tako resničnemu, odkritemu prizadevanju in pregovarjanju ne more postati — belo.
Prepričani srno, da nam naši kmetijski strankarji te nujno potrebne trditve ne bodo prerekli, še manj pa zamerili. Ml pa jim radevolje priznamo, da so začeli vse to svoje gospodsko in politično de!o s sfovensko-ldealno požrtvovalnostjo. In priznamo jim nadalje, da ta svoj boj za staro pravdo tudi vodijo z neokrnenim in pravim nacijonalnim idealizmom, ne meneč se za zahbrtne in očitne gonje, katere uganja in uprizarja črna fronta in vojska zoper vsako napredno delovanje.
Da se je slovenskemu kmetu po prevratu zablisnilo prav pošteno in jasno, da so mu že skoro odpadle vse mrene iz dotlej zaslepljenih oči, to stoji in o tem zgodovinskem dogodku nam ni treba razpravljati.
Ravno tako priznana in pa žalostna
je resnica, da je temu hipnemu razsvetljenju sledila v kaj kratkem Času še hujša noč in tema, ki je pri zadnjih skupščinskih volitvah, vsaj pri nas, razkrila zopet naravnost egiptovsko temo po deželi.
Klerikalni protipririsk in vrtanje z vsemi zelo znanimi svedri na kmetijske možgane in lahko jim dostopne pameti sta uspela in potisnila našo kmetijsko stranko v nepričakovano manjšino, pozicijo in opozicijo.
Pa tudi ta podeželni recidivu! pojav pri zadnjih volitvah ni nikakor defl-nitiven. še manj pa tragičen. In tudi zmagoslavni avtonomisti, klerikalni zagrizene! in odreŠeniki s stičnimi bojnimi kopji in klici naj si nikar ne obetajo večnih nebes in triumfov med našim ljudstvom, med našimi le preveč dostopnimi in v lastni, krepki in pravilni sodbi še ne utrjenimi, pa vendar zavednimi kmeti.
Reakcija zoper pojave In učmke zadnjih volitev nastopi gotovo m — že prihaja. In tudi »Slovencev©« petarde in nlčlarske tirade je ne bodo zadržale. Obljuba dela dolg. In vseh teh svojih dolgov, ki so jih širokoustni klerikalci s svojo va-ban-que-polHiko napravili In nakovali pri našem nič ve5 zazidanem ljudstvu, ki so je napitali s svojimi ae-botičnimi pa nemogočimi obljubami, ne bodo ti politični in še drugačni kramarji nikdar poplačali Beograd jih. hvala Bogu, pozna, kakor jih spoznava Judi
naš kmet ki se ne straši več vseh teh bivših svojih diktatorjev, in naj še tako po koncu nosijo svoje glave in pamet
Na pa vsak vihar se mora izdivjati. In vsaka stvar na tem svetu ima svoj konec. Saj rudi slovenski klerikalci niti v sanjah ne mislijo, da jim drevje njihove separatistične ad hoc-politike zraste do tega ali onega neba.
Tembolj pa je tedaj politična dolžnost pravu, recimo jugoslovenskih — in
nc rimskih — Slovencev, da se ob pra- .».ramo žrtvovati vse, prav vse, zlasti pa
vem času, ko Še traja po zadnjih volitvah sedanja ta klerikalna politična premoč, ta pojedina seve pri praznih loncih, združijo v nove vrste k novemu I skupnemu delu. Dovolj se je v zad-
njem času že pisalo o tem našem vprašanju vseh vprašanj, ki se mora sedaj v naši državi čimprej rešiti na katerikoli način v pozitivnem in pravilnem smislu. Žalostno je za nas napredne Slovence, da se sedaj v domači državi ne moremo strniti v eno krepko vrsto, v enotno falango, ko smo vendar poprej v sovražni
nam Avstriji stali skopaj in se borni kakor en mož na vse strani! Ali ta napredna razcepljenost ni najgrši anahro-nizem? Ali smo za tako napredno sedanjost sanjali svoj dolgi, dolgi, vseh najlepših upov polni jusoslovenski sen?
Proč z osebnostmi! Proč z malenkostmi! Proč z ostanki in posledicami dosedanjih zmot! Proč z novimi zmotami! Ali se naša srca ne morejo najti v lepši domovinski ljubezni, ki jej mo-
osebne, strankarske ozire in pomisleke v znamenju velikega .skupnega ali vsaj paralelnega, navdušenega, domoljubnega, naprednega, prav nič osebnega in sebičnega, pač pa vedno in povsod stvarnega in dobrega dela?
Vsak začetek je težak. Toda prepričani bodimo vsi vkup. da nas iz sedanje razmetanosti edino ta pot pripelje čez vse druge težave do politične moči, do gotovih uspehov v bodočih bojih in do — skupnega cilja.
Telefonska in brz
Oržavni proračun.
Proračun
prometnega ministrstva SDrsjet.
— Beograd, 30. nov. (Izv.) Finančni odbor je včeraj razpravljal proračun prometnega ministrstva. Na dopoldanski seji je govoril posl. Fran K r c m i a r (kler.) o razmerah pri železniški direkciji ▼ Zagrebu la kritiziral proračun. Navajal je nekatere nerednosti pri železniški upravi, tako da se postavljajo na progo neinpres-nirani pragi, ki ne morejo vzdržati vremenskih neprilik ?n kmalu strohne. Pos!. dr. šečerov (dem.) je naiprsie govoril
0 položaju železniškega urađnišrva ter je končno razprav'ja.1 problem novih železniških zvez z Jadranom. Izjavil je, da bo glasoval proti proračunu, ker ne zaupa vladi.
Posf. V e s e n j a k (kjer.) Je obsodil vladino prometno politiko v Sloveniji. Seja je b8a ob 12. zaključena. Na popoldanski seji ie prvi govoril posl. Voja L a z I Ć (zemljorad.), ki ie konstatira.1, da vlada rudi v prometnem minrstrsrvu vodi samo strankarsko politiko, protestiral je proti povijanju £e!ezrii5kih tarifov. ki cr?^moc:<>-Čajo potovanje seljakom. Posl. dr. S p G h o (musU ie očita! vladi, da ne vodi pravilne politike in noče skrbeti za pravilno zvezo
1 Jadranom. Posl. Popović (dem.) je priporočal gradnjo železnice Beogn»d-Pra-hovo, s katero progo bf dobila nnSn država važno zvezo med sovjetska Pusijo m Sredozems-fcun morjem. Razni poslanci, tako  Borisavljević,    G j o r g j e v !ć
zelo deo'acirano. ker noben pristaš ne bo več vedel, kaj ie pravzaprav prava obnova Raaičevih idej, federacija s Srbi aU ne, sporazum s Srbi ali ne, ali KoifcJ rac ja brez Srbov.
»Obzor« zakljiičuic svoi člnne't: »TJ.Io bi za Hrvatsko nujno, da RadTe* Jasno in nedvomno zavzame svnje stilne ter tzja-vi. kaj je prvazaprav njegov cili. ker se to sedal \-eč nz ve.«
Parlamentarna situacija.
— Beograd, 30. nov. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se sestane skupščina na plenarno sejo. Ta seja je zgolj formalnega znača:a. vendar ie v kuloarjih zelo živahno in klubi so imeli včeraj sestanke, na katerih so razpravljali o na-daljni parlamentarni taktiki. Vlada je odločena forsirati z vsemi sredstvi sprejetje proračuna in proračunsko debato voditi pozno v noč. Ker ie vlada rešila na:akt;ielnelša zunanjepolitična vprašanja, je sedaj posvetila vso pozornost notranji situaciji. Glavna njena skrb je proračun. Vlada skuša na vsak način doseči sporazum z opozicijo, da se proračunska debata skra:ša. Odloči se danes na konferenci klubovih načelnikov. Prisotni so vsi načelniki, razen dr. Korošca, ki se nahaja v Ljubljani bolan.
Poleg budgeta vlada intenzivno razpravlja o administrativni razdelitvi države. Razvrstitev uradnikov bo tudi v kratkem končana. Finančni odbor ima
j in dr Krizman so priporočal! gradnjo raz- I pospe§m proračunsko debato in se bodo n
n *\fr°L c Kd,nWh Ti rfVvf, ! Prihodnji teden vrstile seje dan in noč. ' V Orrnež-Murska Sobota bo  prrnodi;;e  .rto I * »
končana. Priznava s© vef'ko važnost d'rckt-ne zelezn. zveze s sovjetsko Rusijo preko I Prahova. Razvil je železniški progm*., V prvi vrsti bo vla<la skrbela za jjriJnjo ' drugega t:ra med Beogradom in Zace-, bom. Glede projektirane Jadranske iclez-j nlec Je Izjavrt. da se bodo dela tež« zače-
| la, ker le pac malo upanja, da bj na?* dr- j tonomnega carinskega tarifa, j žava dobila od Bleerove skupine v svrto mdji na čistemu zaščite dom: gradnje te železnice še kako paro. L igo-varja' je povišanje /e?eznišklh tarifov ter je navajal, da so znnšall dohodki ž^.tzric v mesecu avgustu 130 milijonov !fl da se bodo vsled povišanja tarifov v mesecu septembru povečali na 230 milijonov dinarjev. Po kratkem govoru finančnega minlsira.ki je zagovarjal postavke prj.it-čuna s finančnega vidika je odbor d'.r»nto zaključil In prešel k glasovanju.
Za proračun prometnega ministrstva |e gtaaovalo 18 poslancev, proti pa i 2 p«*, slancev. Danes ob 16. popoldne prične <<!-bor razpravo o proračunu ministrstva za socijalno politiko.
AVTONOMNI CARINSKI TARIFI.
— Beograd. 30. nov. (Izv.) Petčlanska kom:s';a. kateri pripadajo Milan To-dorovtč, Milan Savić. Vaso Dimitrije vid, šmid in Buljidić. je izgotovila načrt av-
Tarif te-
I rnciji na sisiemu zascne domače Industrije, obrti in poljedelstva. Po odobrenju ministrskega sveta bo minister trgovine predložil ta tarif narodni skupščini v razpravo.
[j??Wj??n«!|ris Dolieiisko ravna-
Oster afrorrt .Obzora proti Radiću.
— Zagreb, 30. nov. (Tzv.) Današnji »Obzor« prvikrat !■ na zelo presenetljiv način napada Radića In njegovo propagandno akcijo v Londonu. Po mnenju hr-vatskRi političnih krogov bo Imel ta afront »Obzora« proti Rnd'ća dalekosežne posledice v hrvatskem političnem življenio. K\\-kor znano, je Radič v svojem 34. pismu iz Londona, objavljenem v »Slobodnem domu« pod naslovom »Hrvatska na bodoči miroval konferenci«, priobčil informacije, da so Ameirka, Angliia m Rusija Izdelale načrt o preureditvi Balkana in Srednje Evrope sploh. Načrt te preureditve je Radič knd sam v rokah. Na Dalkanu se ima osnovati jugoslovenska konfederacija. To konfederacijo aaj bi sestavljale federativna Hrvatska, Crnagora in Makedonija. Bolgarska ne bi prišla v poštev. Radić ne šteje Srbije v to konfederacijo. Hrvatska bi sestoiala kot federativna država te Hrvatske, Slavonije, Skrvenije. Dalmaciio. Bosne In Hercegovine ter dela Vojvodi ie.
»Obzor« k temu pismu piše oster komentar, da se, kakor to dokazuje odkritje bolgarske vlade o komunistični zaroti, reski sovjeti živo zanimajo za Balkan in skušajo vreči sedanj mlHtarlzea ▼ Beograd«. Radić vse gorenje objavlja, ne pomasti pa, kafro globok vtis morejo na#rn-vtti taka prerokovanja. Njegovi pristaši laMro veruj«jo razlogom. Toda revj'uci-jonamo Radttevo pismo je naprsMlo zelo slabo nslugo hrvatski stvari In Radlče-vhn pristalem. »Obzor« pripominja, da so take osnove ovira Radičcvermi načrtu o sporaaumu s Srbi glede ureditve nai; dr-~ zavs. Radlčtva osnova juflros! jvciuke konfederacije ie laras utopij, ki se m on? i* uresničiti le petoss nove vojne al] reroln-o'fe. Po »Obsoru« Je smatrati Radtčevo pismo tudi srn groinjo proti Beograda, a*: pa |n bo tel gjnsnlniTtt svoje pmtaie.   :ar K
tefistvo ostane.
— Beofrrad, 30. nov. (Izv.) Beogradski »Preporod« je pred dnevi priobčil vest, da se ljubljanska policija namesti s 1. januarjem 1924 z orožništvom in da bodo nekateri policijski stražniki sprejeti v orožniski kader. Ta vest beogradskoga lista je netočna. Po Vašem nalogu se je Vaš sotrudnik danes dopoldne informiral v ministrstvu notranjih del o tem ter je dobil zagotovilo, da j"e ta vest netočna in da v notranjem mlnlstrstvn sploh nikdar ni bilo govorjeno o kaki spremembi pri policf'skem ravnateljstvu r Ljubljani. Ljubljanski mestni policiji ostane še nadalje njen delokrog, orožnlštvu pa njegova dosedanja ftmk-ciia. Pesnica pa je, da se je na podlagi sklepov zagrebške policijske konference v ministrstvu razmotrivalo vprašanje, kako organizirati mestno policijo za prestolico Beograd. V Beogradu nameravajo uvesti policijsko službo po zagrebškem oz. amerikanskem vzore«.
Vesti iz Italije.
Odhod španskega kralja. — Vatikm o •rimskem vprašanja«. — Narfalnfe čakanje ta rešitev reškega problema. — Gonja proti Storži in Barrerja. — Železniška konferenca.
— Rim, 29. novembra. (Tzv.) Spanci VraTJ se Je včeraj odpeljal Iz neapolj^kega pristanišča domov. Poslal je pred odhodom toplo zahvalo za lep sprejem v Italiji. Poveličeval le v svojih govorih ftslifo In zlasti fašizem tako, da si Je prislužil častno saržo faŠistovskega korporala Sedaj poslušajo rimski politiki, kaj pravijo angleSki m francoski listi o posetu Španskega kralja. Pripisujejo mu soglssno važen pomen za Sredozemsko mor Je m za bodočnost Južne Amerike, Francija si 3e pomnoži «vojo mornarico In potem bo lahko z AnjrilJo strahovala Špansko - italijansko zvezo aH p-i se lahko rasrvije francosko - Iralliansko - Španska rve»a. k*Vor pač bo kosalo
— Rim, ». novembra, (Izv.) Oglasil se fe k posetti losn«ket^i krslls Vatikan tn na razna tzvajania piše »Osservatore Rome-
hqx, da nI treba misliti, da se je tem povo- i kovale Kruppove tovarne v Nemčiji
dom kaj izpremenilo v »rimskem vprašanju« in Vatikan se ni odpovedal »neomajnim pravicam apostolske stolice« »Rana. ki s: je otvorila 20. septembra 1S70.. <;e ne zdravi z corkimi obkladki: r^na |e in ostane vedno, dokler se ne poskrbi za način, da bo sveta stolica ne samo uživala svobodo in neodvisnost, do katere ima pravico, marveč da bo prepričan ves svet o tem. d i j • tuji v resnici uživa.c List izreka IstoCasn i Mns-sotiniju priznanje za velike d brotc, ki jh je storil za stvar cerkve, ker je vrrv! dolžno čast moralnim in duhovnim vrednostim vere,
— Rim. 20. novembra. (TzvJ K reškemu vprašanju p'*e »Olornale d' ItaHa«, da ni treba verjeti tudi sedanjim por >č I m glede reševanja re-kega problema ki pri« hajaio z one stran. Meri da so le strankarska izra. Zaključuje, dr. ni Se nlkake gotovosti zlede Reke. •čakal ^mo že : časa. Čakajmo mirno še dalje.'*
— Rim, 20 novembra.    (Izv.)    On t? Sforza. bivSi zunanji minister   in pozn^j*i poslanik v Parizu, le padej v veliko nemilost Pri fašistih. Tisto pismo njegovo c' ' Baroka Hh $e vedno bode In zame- ! s
je s svoiim od^top^m pri nastoo:- f ske vlade. »Sn-okoril« se od takrat ni. S 1 je pa francoski roriamk Parrere ? >i  ril ! nJim, Rad? 'era se je Izlili straSna faSistov« ska Jeza tudi na Barrerja. — Sf »rzo psnjej Javno p~av surovo. Barrerlii pa groze
— Rofoma. 29. novembra. (Tzv.) P- d vSerafsnJftn se }e prieVli mednarodna leznfcarska konferenca   k; se |e bavila z VT»rn5nrf«m   tnrif  H   Zetezn**kn brzovofnj med Trstom in CefcoslovaSkn, Navzočih le bilo I? delegatov Pocvotovrin^ *e vrse p d predsedstvom   zastopnika     č-ćko<:' • železnic    Zastopano le tudi Ingosli ven ' železniško ravnateljstvo.
Sestanek Male »nfanfe.
— Peojrrrid. 30. nov (Jrv ) 7 manjl ministri dr?av Male nntante se po
nem paročfln sovnnelo v pi>r?^     ^- -Januarja prlh. leta. Sestanek bo tra a! tri dni 7., 8. in 9. jnnuarja.
— Beograd. 30 nov. (Tzv.) fPede r^z-pravnesro. projrrnma konference držav Male arKante je dosežen med Riteresrranfml vladami sporazum. Konferenca bo razpravljala o spMšni zttnanjeoo! ti:r; sitna
h", o stališču Male »mante napram ostalim državam. razpravHnfn »n f rfl niče politike napram Madfarskl m ravela stališče o dovolitvi mndčnrsker* n^cv-jila. Razpravljalo se bo tudi o repar skem problemu.
Vladna kriza v Nemčiji pred rešitvijo.
Kabinet Marx na vidiku.
— Berlin. 30. nov. (Izv.) Dcs'.gn'ra-nt državni kancelar Sfeg:erwald le vrnil poverjeni mandat za sestavo vlade. Državni kancelar Je poveril sestavo vlade voditelju katoliškega centmma dr. Mantu. Dr. Marx ie takoj včeraj pričel pogajania s političnimi strankami. Njegova pogajanja so imela ta uspeh, da }e danes dopoldne računati z def:n't sestavo novo nemške vlade. Dr. M^rr postane državni kancelar.
VELIKA BREZPOSELNOST V NEMČIJI.
— Berlin. 29. nov. (Tzv.) Število brezposelnih v nezasedeni Nemčiji znaša sedaj 1,250.000, število pomožnih delavcev, ki dobivajo državno podporo pa 1.772.uiX>. V zasedenem ozemlju je nad 2 milijona hrez-poselnih.
EKSPLOZIJA MUNICIJSKEGA SiCLADIŠČA V RUSIJI.
— Pariz, 29. nov. (Irv.) »Le Journal« poroča iz Helsinpforsa: V Ziiomini je eksplodirajo municljsko skladišče rdeče armade, židovski okraj se je po eksploziji \ Olerot: 20 oseb je našlo pod razvalin iml sosednih htš smrt. Število ranlenih je ogromno.
NEMIRI NA DUNAJSKI UNIVERZI.
— DnnaJ, 29. nov. (Izv.) Pnnes ;e za sedlo okrog 100 nemško-neacijnnalnih akademikov univerzitetno klančino in zabranilo židovskim in socialističnim študentom dostop v univerzo. Na zahtevo svojik vaditeljev so se akademiki končno u m v 1 Pri spopadu v brzini univerze je bilo 0 akademikov aretiranih. Prcdavani-i s.j s* nadaljevala brez zapreke.
Položaj na Bolgarskem.
— Sofija, 29. novembra, (izv.) Včeraj so na svečan način proslavljali 9 Ivini] kot dan, ko Je bil strmoglavljen rež'm Suk HJskeza. Vse mesto Je bilo v za«tavah. V veliki zborovalni dvorani je bila slavnostna skupščina. Dvorana Je bila okrašena z vsemi embleni bolgarskih prkrnjin, Makedonije in Južne Srbje. Zadnja dva emb'ena sta bila v črnem floru. Slavnostnemu zborovanju so prisostvovali car Boris, člani vlade, oficirski zbor. člani makedonskih organizacij, dija^tvo in mnogoštevilno meščanstvo. Car Boris je Imel na vojaštvo govor, v katerem Je proslavljal Junaštvo bolgarske vojske, ki mora biti pripravljena vednr> braniti domovino. Po ulicah so se vršile velike manifestacije za osvobojenje Makedonije in Južne Srbije Izpod srb^keca >robstva«.
— Sofija. 29. novembra. (Izv ) Organizacija rezervnih oficirjev je izvolila za predsednika generala Ikonomova. Organizacija Je sklenila stopiti v najtemnejše zveze z makedonskimi onranlracljaml.
— Soflla. 79. novembra. (Izv.) Mfnisier fmanc Je z odobrenjem vlade odredi' kovanje novega bolgarskega novca. Kova! sr bo
lev iz niklja in aluminija    Novec bodo
■HBBi
10] T
iji in na
Izstop vseh rek. — Več krajev pod vodo* — Zalog preplavljen. — Ljubljansko barje — veliko jezero. —Kopališče na Ljubljanici
izginilo. — Kranj v temi. —■ Odneseni in porušeni mostovi. _
Uničene železniške proge. — Človeške žrtve. — Ljudje in živina ▼ smrtni nevarnosti. — Ravnina med Brežicami in Zagrebom tudi pod vodo. — Škoda znaša več milijonov. — Vojaštvo in
orožništvo v r e silni akciji.
Ljubljana, 30. nov.
Vsled ogromne množine zapadlega snega, Id se je začel radi sledečih mu nalivov dežja tajati, so Izstopile v Sloveniji vse reke in nastala je povodenj. kakršne na5I krali že dolgo ne pomnijo. Izredno topla temperatura Je povzročila, da Je začel tudi v planinah sneg kopneti Mali potočki so narasli v mogočne hudournike, rušeč vse pod seboj, reke Sava, Savinja In Drava so izstopile in preplavile vso bližnjo okolico. Pa ne samo Slovenija, temveč tudi velik del Hrvatske in sicer med Brežicami in Zagrebom ie pod vodo. Železniški promet je na mnogih progah prekinjen, deloma popolnoma ustavljen. Zlasti na Gorenjskem Je pri Podnartu uničen velik del proge, proga proti Zidanem mostu Je v skrajni opasnosti, mesto Celje z vso bližnjo okolico ie poplavljeno. Predvsem Je najhujše prizadeta naša divna Gorenjska, kjer je Sava z njenimi pritoki povzročila ogromno škodo. 2e zadnjič od orkana In povodnjl prizadeti Bohinj Je sopet poplavljen, voda Je odnesla velike množine lesa. uničila mlade gozdne nasade la Je vsak promet nemogoč.
Pri Podnartu je izruvano okoli dva kilometra proge In Je tu promet skoraj na celi progi nemogoč. Opasna pa Je situacija pri Hrušicl, kjer dero siloviti hudourniki v dolino In sta bila zruSena že dva mosto.
Tudi K r a n I Je težko prizadet. Elektrarna ob Kokri Je pod vodo In Sava Je že skoraj dosegla železniško progo. Povodenj Je napravila velikansko škodo, kajti voda Je uničila na stavblšču Gaštaj velike količine cementa fn odnesla velike množine lesa.
Sploh so resno ogroženi vsi kraji ob Savi Medvode gledajo iz vođe skoraj kot otok iz morja. K sreči so danes nalivi ponehali in so vode začele upadatL Navzlic tema pa preti še vedno nevarnost, ker radi Južnega vremena kopni planinski sneg. Prebivalstva se Je polastila panika, ker je ogroženo že več hiš Jn je tudi živina v veliki nevarnosti. Uničen je bil tudi mnogim posestnikom ves letošnji pridelek, ker Je voda mestoma odplavila kar cele kozolce. Ljubljansko Barje pod vodo.
Ljubljansko barje nalikuje že nekaj dni velikanskemu Jezeru. Kamor sega oko. Je vse pod vodo. Sicer je barje ob vsakem dežju pod vodo, vendar se slične poplave ljudje že skoraj ne spominjajo. Nekatere rodbine so celo svoje Imetje spravile na varno. Vsa pota so pod vodo in prebivalstvo Je odrezano od ostalih krajev.
Kopališče na Ljubljanici Je te dni izginilo. Ne ve se, Je-li ga Je odnesla voda ali le morda še pritrjeno. Verjetno Je, da ga Je mogočno narasla Ljubljanica razrušila in odplavila.
Tudi v Dev. Mar. v Polln je velik del polja pod vodo. — V Moitab Je več hiš fe resno ogroženih.
Iz Kostanjevice na Dolenjskem smo prejeli obvestilo, da Je mesto popolnoma rod vodo. Povodenj Je napravila ogromno Škodo. Mesto te brez vsake zveze z ostalim svetom. V splošnem Je tudi Dolenjska precej trmela radi silnih nalivov.
★   ★ ★
Razen gorenjega dela Je vsa vas pod vodo, Sava In Ljubljanica sta daleč naokoli preplavili okoliška polja. Več hiš stoji že visoko v vodi. Promet se vrši samo s čolni. Kmetje so obupani. Uničeni so vsi pridelki m živina Je vsa v vodi. Zalog nudi najobup-nejšo sliko.
Orožniki iz Vevč so takoj započeli z rešilno akcijo. S pontonskim čolnom je bil nekoliko vzpostavljen promet. Ogroženemu Zalogu le odšel oddelek vojaštva na pomoč. Danes je voda nekoliko upadla.
Iz Litije smo dobili obvestilo, da Je Sava tako narasla, da je litijski most pod voda V ostalem tam ni voda povzročila velike škode. Proga do Zidanega mostu je nepoškodovana,
★    ★ ★
Naš dopisnik nam poroča iz Celja: Savinja in Voglajna sta radj silnih pritokov tako narasli, da sta izstopili iz bregov In preplavili vso okolico. Oba mostova preko Savinje In most preko Vogla j ne sta v nevarnosti. Voda je prerlavlla tudi velik dc! mesta. Vsa okolica Celja, Gabcrje, Ložnica, Sovodna In drugi kraji so istotako pod vodo. Skoda je neprecenljiva. Prebivalstvo je odrezano od ostalega sveta. Savinja, ki je tako narasla, da že tega desetletja ne pomnijo. Je izruvala velikanska drevesa in jih vali s seboj. Glavna prometna cesta Cel jemalec je pod vodo. V Celju Je stopila v akcijo požarna bramba, policija pa je zavarovala ogrožene mostove. Tudi iz ostalih krajev Štajerske poročajo o velikih poplavah.
★ * ★
O prometnem stanju na progah Južne železnice smo prejeli od prometne uprave obvestilo, da Je železniški promet na prozi Ljubljana - Zidani most normalen, promet Zidani most - Zagreb Je prekinjen, lokalen promet se vr§' Zidani most - Brezice.
Proga Savski Marof - Zaprefiič je 40 cm pod vodo. Današnji jutranji Slmplon - ori-entexpres ,ki vozi Iz Ljubljane okoli 7. zjutraj, se Je moral pri Brežicah vrniti nazaj v Ljubljano ter nadaljevati vožnjo preko Novega mesta In Karlovca v Zagreb.
Dunajski vlak Zagreb - Zidan! most je danes moral voziti Zagreb - Varaždin - Čakovec - Prage»r«:ko.
— Zagreb, 30. novembra. (Izv.) Vsle3 štirinajstdnevnega neprestanega deževja je Sava zadnja dva dneva strahovito narasla in prestopila bregove Vsa savska ravnina od Krškega, Brežic, tja doli do Siska je popolnoma pod vodo. Prebivalstvo je zbežalo v višje stoječa mesta in si je otelo le živino in nekaj premičnin. Med prebivalstvom vlada velika panika. V splošnem begu je utonilo več oseb. V zagrebških predmestjih trije otroci Sava Se vedno narašča kl?u'> temu. da Je danes nastopilo vedro vrem*. Policija, orožništvo in vojaštvo J3 uvedlo pomožno akcijo.
* ★ *
KATASTROFALNA POVODENJ NA GORIŠKEM.
Gorenja Italija r>od vodo.
— Trst, 30. nov. (Izv.) Rad! ne% sa-noga dva tedna trajajočega deževia so vse reke gorenje Italije Izstopile ter poplavile lombardsko in beneško rav?in. ^k da je velikanska.
Tudi Soča s svojimi hudourniki Je strahovito narasla ln je v dolnjem toku poplavila vso furlansko ravnino. Pri Gradiški-Zdravščlni je odnesla velik most. Po ne\-od je dosegla 3 m višine. Vasi ob Soč! so v veliki nevarnosti. Ljudje so zbežali na obronke kraške planote. Vojaštvo ln gasilci so uvedli pomožno akcijo. Več rodbin je bilo v smrtni nevarnosti, a so jih gasilci še v skrajnosti rešili.
P#ične vesti.
^ Naša država in nemške reparacije. Nemčija je, kakor zano, ustavila vse dobave v naravi na račun naših reparacij. Z ozirom na to je naša vlada vročila nemškemu poslaniku v Beogradu dr. Kellerju energično noto. v kateri naglasa: Ustavitev dobave v naravi smatramo kot navaden čin konfiskacije privatne imovine. Zato bo lugosloven-ska vlada napravila enake korake proti nemškim podanikom v naši državi, ako nemška vlada pravočasno ne prekliče svoje odredbe glede ustavitve dobav. Jugoslovenska vlada izjavlja, da bo odredila brez odlašanja konfiskacijo vseh posestev, ki jih Imajo nemški podaniki v naši državi In da bo z izkupHom teh prodanih posestev krila škodo, ki jo je nemška vlada povzročila s sistiranjem dobav v naravi.
= Novi nemški poslanec v parlamentu. Peter Heinrich, nemški poslanec lz 2ombolJskega okraja je odložil svoj mandat, ker je z odstopom 2ombolje Romuniji postal romunski podanik. Na njegovo mesto pride v parlament dr. Štefan Ecker. odvetnik iz Velikega Bcč-kereka.
t=z »Durchhalten!« S to nemško besedo zaključuje današnji »Slovenecc članek, v katerem se zopet zaganja v enotno in močno Jugoslavijo. »Slovenec« ne more pozabiti svoje avstrofilske preteklosti. Nezavestno se pridušuje na način avstrijskih hofratov Jn dunajskih petoliznikov. V svobodni Jugoslaviji vsklika z »Durchhalten!«. Tako skomina ta nesrečni list po bivši Avstriji in se postavlja proti enetni in močni Jugoslaviji, dasi v istem uvodniku piše na
drugem mestu: »Saj ie vsakemu narodu, ki se noče že sam po sebi a priori obsodit! na smrt, naravnost prirolcna težnja po veličini. Ta težnja je nekaj tako na-turnega, impozantnega, da jo je treba spoštovati In da je vsak pošten človek tudi v resnici spoštuje.« — Lepa samo-obsodba!
ss Kongres demokratske stranke.
Po poročilu iz Beograda je za 16. januar 1924 določen kongres demokratske stranke. V demokratskih krogih vlada zanj veliko zanimanje. Na tem kongresu se ima določiti nadaljna politična taktika stranke in se imajo odobriti temeljne smernice parlamentarnemu delu v demokratskem klubu.
= Zakon o sodnikih. Sekcija zakonodajnega odbora je včeraj nadaljevala razpravo o zakonu glede sodnikov in reorganizacije sodišč. Sprejeti so bili členi od par. 24. do par. 45. z malimi iz-premembami. Zanimivo je, da vlada v tej sekciji med vladno večino in opozicijo popolno soglasje. Sekcija dokonča razpravo prihodnji teden.
== Konfiskacija »Glasnika«. Zemljo-radniški poslanec MoskovljeviČ je v narodni skupščini vložil interpelacijo radi zaplembe »Glasnika«. Interpelant Je odločno protestiraj proti postopanju beogradske mestne uprave, ki dnevno pleni »Glasnik« zaradi njegove odločne pisave proti režimu. Interpelant vprašuje notranjega ministra, če mu je znana ta fconfiskacijska praksa beogradske mestne uprave.
— »Mlkum« - pogodba. Tako se Ime-, nuje pogodha, ki se je sklenila med ruhrski-mi industrijci in francosko »MIssion de con-trole des uslnes et des mines«. S pogodbo
se zaključuje velika ruhrski akcija francoskega ministrskega predsednika Poincarćja. Nemčija, ki Je mislila, da bo z moralnim odporom onemogočila ruhrsko zasedbo ln njen gospodarski pritisk. Je po enem letu omagala in se uklonila pred francosko voljo. Enoletni ruhrski odpor Je Nemčijo stal neizmerne socijalne in finančne žrtve, njena valuta Je propadla. Vse te žrtve so bile šaman ln so se zaključile z >Mikum«-poeodbo, ki ukinja ruhrski odpor in odreja redno delo. 18% premogovne produkcije bodo ruhrski Industrijci oddajali na račun nemških reparacij. Premogovni davek v znesku 15 milijonov dolarjev se bo uporabil za stroške francoske zasedbe, Razven tega si le Francija pridržala kontrolo celokupne industrije in nadzor nad vso premogovno prodajo. Tako izgleda kapitulacija, ki Jo Je zakrivila nemška nečimernost in pa napačna politika, ki je odrekla obvezne vojne odškodnine iz versajske mirovne pogodbe. »Infcum«-po-godba se bo izvrševala dotlej, dokler Nemčija Franciji ne poravna celokupne vojne odškodnine .
JuSHska krajina.
— Z Goriškega. Tirolskim Nemcem je rimska vlada prepovedala veronauk v materinskem Jeziku. Podprefektura v Bočnu je Izdala tozadeven dekret. Zavladalo Je med nemškim prebivalstvom ob Adrž! nepopisno ogorčenje. Pričakuje se enak dekret za Julijsko kolonijo. — Komisarji, katere je postavila vlada nad skupine slovenskih občin, bodo stali Slovence težke denarje. Po uradni Izjavi je sedaj dognano da je komisarjem določena plača do 1500 lir na mesec K celokupnim stroškom je vlada prispevala z zneskom stotlsoč lir, ostalo morajo plačati občine, to pa znaša 200—400 Kr na mesec. — V Oorici je umrl Črkostavec Ivan Povodnlk, socijalist. Tovariši so mu položili na krsto venec Tdečih naseljčkov z rdečo zvezdo. Pri pogrebu pa. je surovo nastopMa policija in venec z zvezdo je moral Izginiti s krste. Kar nI faši-stovskega, ogroža javno varnost In mir! — V Gorici je iz mestne šole za Slovence izključena slovenščina v prvem razredu ln od četrtega dalje. Minister Gentfle pa bo še nadalje trdil, da se poleg rtaMianščine vsepovsodi med Slovenci poučuje tudi njihov matern? jezik. — V Mirnu pri Gorici prirede v nedeljo 2. decembra ljudsko Igro »Mtklovo Zaloc. — Skrajno surovo postopajo Italijanski flnancarji s slovenskimi kmeti. Tako so v Grapah prisflii kmete, da 40 morali podpisati izjavo, da je žganje "katero so dobili pri njih kuhano letos proti predpisom, dasl je staro. Grozili so jfcm, da jih pretepeto. na kar so podpisali in sledila bo krivična kazen. Italijanska barbarska uprava!
— Uradno po'tanjančcv:>nie z azili. Okolica sroriškega mesta je čisto slovenska. Sedaj se bodo lotili Italijani odločnega dela za potnjčevanje Slovencev v mestnem okrožiu. Na vrsti sta bližnja kraja štan-drez" in Šempeter. »Lega« postav! tam azile in sicer s pomočjo vladnega prispevka 20.000 Hr, ki tih je debli predsednik aLearfne« podružnice v Gorici dr. Plnavčig. Tako mo-ra!o Slovenci plačevati tefke davke, iz katerih potem vlada porablja znatne zneske za raznarodovanje slovenskega ljudstva.
— Italijanski azM v Krnlol. Istro pridno poltalijančujejo. V občini Vodn'a« io »Lega« tekom enega leta postavila dva nzila >n sicer v Marčani in v Krnfci. V slednjem kraju se je zgod-ilo to pred kratkim z veliko skrvensnostjo. Vzeli so hrvatske otroke in jih uvrstili za veliko italijansko trobojnico. maša je bila in potem slovesna otvoritev azila. Učiteljica ima hrvatski priimek.
— Cerkve bodo nopravlJaJT. Odbor za popravo vojne škode :e imel v Trstu sejo, v kateri se je odredila poprava cerkva v Bovcu, v Voičah, v Čezsoči, v Gorici (dodatna dela pri Sv. Ignaciju), v Kalu na Kanadskem. Izvrše se rudi obnovna de!a v stolnici v Gorici In Tr71ču. — Pri Selišču na poti Tolmin-Kobarid se zgradi kamenit mos:. v Komnu ljudska šola in tudi v Knlu na Kanalskem se popravi ta motnja šola.
— TuJeev je ***** v Trstu tekom letošnjega drugega četrtletja 26.010, v primeri z odgovRriajočo dobo lanskega leta za 2"53 več. Iz starih H^lrjsnskm provinc je bflo po-trtfkov 11.570. S posebn'm zadovoljstvom beležijo T'filflani tujski pritok lz Češkoslovaške. Lnn? je došlo v drugem četrtletju v Trst 444 Čehnslovakov, letos pa Je naraslo število v odgovarjajoči dobi na 3020.
—- »San Pletro e Paolo«. V Kašteifm v Istr? žnpnikuje neki izrod don Marko Zelco (Željko) Ta človek je fanatičen nasprotnik hrvatskega ljudstva. Kakor hitro je prišel, Je vrgel iz cerkve hrvatski jezik. Hrvatsko ljudstvo pozna dobro samo takrat, kadar pobira Pšenico, vino ln drugo. Da je ta človek tudi nekoliko prismojen, o tem priča dejstvo, da je dal nap's na kipih slovanskih bratov Cirila in Metoda tepremenitl v »San Pietro e Paolo«!
— Na Žagi pri Bovca je umrl g. Alojzij Žagar,   tamkajšnji trgovec in gostilničar.
— Ali Je prišla za Trst res doba novega procvlta? Italijani raznašajo širom evropske javnosti vesti o ogromnem prometu v tržaški luki. Le malo Je onih, ki bi sedanji nenavadni dotok v Trst pravilno presojali. Gre namreč .kakor smo že ugotovili, tržaški promet kvišku v glavnem radi sedanjih neurejenih razmer po nemških pristaniščih, zlasti v Hamburgu. K tej stvari piše »Edinost« pod goreniim naslovom med drugim tole: »V prelšnjlh časih ni bil Trst samo prevozno tržišče. Blago, ki je prihajalo semkaj, se nI samo razkladalo iz vagonov in nakladalo na parnike, temveč so se tu sklepale tudi kupčije, blago se je spravljalo v skladišča ln obdelovalo. Od tega dela ni danes skoraj sledu več. Vse obsodbe je torej vredno, da se vzbujajo nade. ki se ne bodo mogle taki hitro uresničiti. Veliko boljše bi bilo, če bi govorili resnico in če ne bi tisti pomnožitvf prometa iz zadnjih par tednov pripisovali več vrednostt nego lo Ima v resnici.«
•— Zakaj jo bil razpuščeo občinski svet v Hrenovicah? Rimska vlada je izdala dekret za razpust občinskega sveta v Hreno-vlcah, ki pravi, kakor drugi dosedanji taki dekreti, da Jo občinska uprava zanemarjala redno poslovanje in organizacijo občinskih zadev ter se ni ravnala po veljavnem občinskem ln deželnem zakonu. Dekret navaja »živahno« nezadovoljnost med domačim prebivalstvom«, katero želi iskreno in praktično prilagodenie novemu režimu, Všled tega pride občinska uprava v roke vh ga komisarja. Očiiki so tu, kakor po drugih slovenskih občinah, kjer se razpuščajo občinski sveti, gole izmišljotine. Vladi gre za to, da ojačl med Slovenci Italijanski vpliv, kar je mogočo posebno uspešno storiti v občinski upravi
— Občni zbor političnega društva »Edinosti« v Trstu se bo vršil dns 16. decembra L L Pričetek ob 10. url.
— V Trstn pojedo vsak dan 19.000 kg mesa in 6500 kg rib. V II. četrtletju tekočega leta se je prodalo mesa 1,865.821 kg. Ako se odbije 131.000 kg določenih za druge občine, ostane za tržaški konsum še 1,734.820 kg ,torej na dan okoli 19.000 kg. Prvih sedem mesecev tekočega leta se je pojedlo v Trstu rib 1,281.196 k^, torej povprečno na dan 6000 do 7000 kg. Srednja cena 5.60 lir za kilogram.
— Italijanstvo Gorice. Kako je bih pred vojno Italijanstvo v Gorici, nam spričujejo najbollše priimki, ki so jih nos;li »it? ski« prebivalci goriškega mesta. Navada je bila, da so se med seboj klicali le p > Ime-nih: Mario, Toni. Žovanin Itd., izogibajoč se priimkov. Ako je bila kje v knkem javnem lokalu navzoča družoa Italijanskih mladih ljudi ln si Jih opazoval, si se prepričal, da sede okrog miz: Muslč, Simčič, Povod ni k, Bravnlčar. Plesnlčar. ClčIgoJ, Oorian. Pla-nlščlč, Sušič, Batič. Batfstič. PodbrSlć, Ma-rušlč, Pavlettč. Marinč'č, Stanič, Kumar, Kocjančlč, UsaJ, Bftečnik ln ako je b:H navzoča še kaka gospodična, se le zvala Kar-mela Cvetrežnik ali Pepina Cej končno šele si opazil človeka, ki se piše Culot ali Grusovin. Vsi s slovenskimi priimki so bUl pristojni v slovensko občine. Predvojna Gorica Je štela prebivalstva okoli 30.000. Izmed teh Je bilo pristnih Italijanov komal 2000 r. Židi ln regnicoli sk'.rprto.
Gozdarstvo.
Dr. Gustav Grcg^rin. KAKO IN IZ KATERIH VIROV NAJ  ODPLAČUJE DRŽAVA SVOJ DOLG PRI »NARODNI BANKI«.
V zadnjem članku o dolgovih naše države pri Narodni banki (št. 271. »Slov. Nar.«) sem izvajal, da se je država z zakonom o Narodni banki zavezala odplačati dolg v znesku od 2000 milijonov Din iz naslova izrednih kreditov v desetih letih. V prejšnjem članku sem pa poudaril, da je dotično odredbo razumeti samo ob sebi tako, da bi se imelo odplačevati razmeren del tega dolga vsako leto do izplačila, ne pa vsega dolgra na enkrat ob koncu 10 let; to da bi bilo naravnost katastrofalno za nase gospodarstvo.
V podkrepljenje te trditve naj slutijo sledeča razmotrivanja. Vsled nacn-kratnega od vzet ja 2000 milijonov Din iz prometa bi se tečaj Istih brez prehoda znatno dvignil. V istem razmerju bi pa vrednost realnih, stvarnih dobrin: blaga, zidališč v stanovanjske in obrtne in industrijske svrhe, investicij sploh istotako brez prehoda padla ter bi bili posestniki teh reainili dobrin znatno oškodovani, dočim bi posestniki denarja v razmerju še bolj obogateli na škodo prvih. 2e samo predvidevanje, da bo država v doslednem času odplačala tako ogromno vsoto svojega dolga pri Narodni banki, bi vplivalo v naprej na nagel porast dinarja. Nihče ne bi investiral svojega denarja v zgradbe, industrije in pod;etja sploh. Vsakdo bi po možnosti zadržtval in kupičil denar v pričakovanju, da bo njegova vrednost znatno poskočila, vrednost stvarnih dobrin pa istotako padla. Vse gospodarstvo bi prišlo v nered in zastoj. In posledice takega stanja bi bile še hujše nego so bile tedaj, ko je naša valuta padala. F>2Či bi utegnil marsikdo, da do take katastrofe mora priti prej ali slej. ker ie to naravni tok v razvoju gospodarstva. Enake krize so namreč izkusile tudi druge državo, na kar so ozdravile. V tem prispo-dabljanju našega gospodarskega razvoja z razvojem v drugih državah tiči pa temeljna pogreška. Ta pogreška obstoja v tem, da se ne razločuje med državami s prerazvito industrijo in z dosledno nadprodukcijo ter med d;\v vami, kakor je naša, v katerih je industrija še v povojih in ki ne zadostuje niti za kritje domačih potreb. V prvoome-nienih državah je industrijska kriza liki razčiščajoča nevihta, ki podira trhlo drevje. V drugoimenovanih državah je nasprotno treba mlado drevje industrije obvarovati pred nevihto. Uničenje naše mlade industrije bi pomenjalo tudi usah-nenje virov, iz katerih zajema naša država svoje dohodke, in kakor sem ponovno naglašal v prejšnjih člankih, poslabšanje naše trgovinske bilance, končno poslabšanja naše valute, katero se hoče zboljŠati s po mojem mnenju neprikladnim!, zgolj tehničnimi in mehaničnimi sredstvi, iz vseh teh razlogov se mora vršiti boljšan.e naše valute le postopno, kar se doseže s postopnim odplačevanjem državnega dolga. Istočasno pa se ne sme odrekati in odtezati našemu gospodarstvu denarnih sredstev^
potrebnih za njegov razvoj. Tako vspo* redno postopanje v izvajanju naše valu-tarna politike bo odgovarjalo zdravim defiacijskim In gospodarskim načelom. Z eno besedo, postopna deflacija dol-nale države, ne pa deflacija naša še ne razvite industrije.
Na ugovor — ki sem se ga dotaknil že v z:      tn članku — odkod   da naj vzame država na leto 200 milijonov Din' in še več za odplačevanje  dolgov pri Naredni ba se dalo odgovoriti s
protivprašanjem: Kje pa naj vzame država po preteku 6 let od danes dalje kar* naenkrat 2000 milijonov Din?   Tudi jo upoštevati Se dejstvo, da bo državi tem težje odplačati tako vsoto, čim više so-povspne tceaj dinarja. Ni pa dvoma, da' budžet 10.030 milijonov Din lahko podnese letno žrtev 200 milijonov Din (2 odstotka!), ko se določi in najde za vo>-sko okoli 2000 milijonov Din in po po-, trebi Še inozemska posojila. Uvesti bl^ se moglo posebne valutne doklade na Že obstoječe davke, v prvi vrsti na neposredne davke in na carine, posebno na uvozno carino. Pri tem naj bi se imelo v vidu v prvi vrsti luksusne predmete^ za katerih uvoz je naš narod izdal v preteklem letu nad 1000 milijonov Din! Tako obdavčenje bi ne bilo tako nepopularno kakor druga, ker bi njegovo koristnost in produktivnost uvidel in ob-' čutil slcheren državljan v zboliŠanih valutnih in gospodarskih razmerah.
V skrajnem slučaju bi morala na5a državna uprava v svrho postopnega odplačevanja dolga pri Narodni banki na-iemali vsako leto zunanja posojila-Dvomim namreč, da bi naše gospodarstvo z ozirom na svoje potrebe zmoglo notranja posojila. Ce se je posrečilo državi najeti za oboroževanje kar 300 milijonov frankov (okoli 15<X) milijonov D) naenkrat, sem prepričan, da bi za valutne svrhe dobila še lažje po 200 milijonov na leto.
V prihodnjem Članku se hočem pečati z vprašanjem: v kakšni vzročni zvezi bi stalo odplačevanje dolgov pri Narodni banki z zboljšanjem položaja glede privatnih kreditov odnosno se bi li sploh in v koliko bi se v tem slučaju* zboijšale šanse za privatne kredite.
*   * ★
1—g Hmelj. XXXTX. poročilo Hmeljarskega društva o hmeljski kupčiji v obče. Ž a t e c, ČSR., 24. novembra. Po nekateru* mirnih dnevih Je zopet oživelo povpraševanje po hmellu tu na trgu, kakor tudi na' kmetih. Nckai sto bal hmelja srednje in dobrosrednje kakovosti se Je prodalo po 3300 — 3400 ČK za 50 kg. Pozneje se Je cena dvignila do 3550 čk. Za najlepše prima blago so je zahtevalo do 3600 £K. vendaT nI prišlo do kupčije. Cene so se torel za obilo 50 ČK Izbollsala. — Nekaj zanimanja jo bU lo tudi za lanski hmelj, katerega so plačevali po 2700 — 2S00 čK za 50 kc. — Končno razpoloženje ln cene zelo čvrste: upati Je« da se bodo cene Se dvignile. — Savez h. a\
—g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca decembra sledeča pre*-davanja: V nedeljo, dno 2. XIL 1923. 1. Selo Pri £umberku, o Živinoreji, Jereb. 2. Voglje, o gnojenju. Hladnik. b\ Božakovo. o kmetijstvu, Konda, 4. Planina, okr. Logatec, o sadjarstvu, Zdol-šek. 5. HruStea pri Lfublj., o čebelarstvu, Okorn. 6. Bratonci v Prekmurju, o kmetijstvu. Vojsk. 7. Prodanovcl v Prek-murm, o živinoreji, Pavlica, V soboto* dne 8. XII. 1923. 1. Trebnje, o kletarstvu, Kaiol. 2. Lesce, o kmetijstvu, Su-stic. 3. Primskovo, o živinoreji, Hladnik. 4. Krka, o kmetijstvu, Pevc. 5. Črna pri Prevaljah, predpoldne, o čebo-Jarstvu, Okorn. 6. Podpeca, popoldne, o čebelarstvu, Okorn. V nedeljo, dno 9. XII. 1923. 1. Na SoH pri Žaljnl, o sadjarstvu in poljedelstvu, Jereb. 2. Treb-nje, o sadjarstvu, Kaiol. 3. Šenčur, o kmetijstvu, Hladnik. 4. Obrežje. ob5* Vel. Dolina, o vinarstvu, Ambrož. 5* Zeljna, o gnojenju. Golmajer. 6. Dragft^ tu 5. o gnojenju, Konda. 7. Krka, o & vinoreii Pevc. 8. Logatec Sp., o gnoje-* nju, Zdolšek. 9. Poiana v Prekmurju* o kmetijstvu, Pavlica. V nedeljo, draj !6. XII, 1923. 1. Radohova vas, o živi* norejl, Jereb, 2. Rateče pri Kranjski go-. ri, o planšarstvu, Sustič. 3. Črni potok*-o trnvTiištvu, Golmajer. 4. Zabrežnlea. pri /irovnici, o mlekarstvu. Pave. & L^gstec Gor., o sadjarstvUjZ'.i v5ek. 6*. škofja Loka, o ČebelarstvuT^Okorn. 7* Mala Poiana, o kmetijstvu. Vojsk. &. Murski Petrovd, o kmetijstvu, Pavlica.
—g Prijave za tn. sajam czortksš o Zagrebu. Uprava »Z. Z.« upozorava ints-reronte, koji žele na III. sajmu izložiti svoJ*T produkte, da bf dobro bilo, kada bi isti čira prije sudjelovanje prifnviJl, Jer Je tirne ! n;'<mn. samima o'r*k$ana reklama, budući, b! rm se već sada mogao odrediti broj Izložbenog prostora, gdje će Izlagati. Na tat naela će nnčin kućd već* prije otvorenja III. sa:m?i točno znati, gdje stj faložbenl oni artikli, za koJe Imadu interes a ikne\ *6 predusreće i gubitku vremena.
—g Površina CesTcos*ova5kd repfe-
bflfie znaša po najnovelšem merjenju 14.037.410 hektarjev. Na Češko odpade 5.206.468. na Moravo 2,231.556. na Sle-ško 442.32& Slovaško 4.801.767 in Pod-karpatsko Rusijo 1,265.301 ha. Polja jer 42. travnikov 10, vrtov 1, vinogradov 0.12 odstotkov, pašnikov 8.6, gozdov 33, ribnikov, jezer, močvirja 036, golo, pustinje pa 4.6 odstotkov,
4A
M-
5tran. 4.
•SLOVENSKI   NAROD,   dne 1 decembra Ittgji.
siev 275
Prosveta.
Rcpertoir Narodnega gledališča v Ljubljani«
OPERA.
Petek, 30. nov.: Psogiavd. Red B Sobota, 1. dec: GosposvetskI sen, premijera. Izven Nedelja, 2. dec: Alda. Izven Ponedeljek, 3. dec: Zaprto.
DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer. Petek. 30. nov.: Mogočni prstan, premijera Izven.
Sobota, l. dec: ob 3. pop. Gospa z morja, dijaška predstava. Izven
Nedelja, 2. dec: ob 3. pop. 2 X 2=5. ljudska predstava. Izven ob 8. zvečer Osma žena. Izven
Ponedeljek, 3. dec: Mogočni prstan F
★    ★ ★
Šentjakobski gledališki oder.
V sobto, 1. decembra: »Igrača viharja. — V nedeljo 2. decembra: »Zenitev«.
★ ★ ★
SLOVENSKO MARTJONETNO GLEDA* z LIŠČE. Sobota, 1. decembra: Zaprto. Nedelja, 2. decembra: Ob 15. in 18.: »Prolog« in »Skrivnostno zrcalo«.
★ ★ ★
— Gledališke predstave na narodni praznik. V proslavo narodnega praznika vprizorl se danes v opernem gledališču kot slavnostna predstava premijera Risto Savi-nove opere »Gosposvetski sen«. Skladatelj sam naziva svojo opero kot narodno opero v dveh dejanjih s predigro. V operi nastopijo sledeče osebe: Dušan — g. Be-tetto, Bernard, knez Korotana In kranjske Marke — g. Sowihkl, Bernardova mati — ia. Smolenska. češki kralj Otokar 1. g. PugeU, njegova hči Juta — ga. Lewandov-ska. grofica Andeška — ga. Borova, nJega hči Margareta — ga. Rewiczeva. Mojmir — dr. Rigo, kmeta Pastovčan — Dcbevec In Gradekar — Banovec Predigra, katero poje Dušan — Betetto se vrši v sedanjem ča-tn, prvo In drugo dejanje pa na Krnskem gradu In Gosposvetskem polju. Opero dirigira g. Balatka, režira g. Sest. Začetek Je točno ob pol 8. Krmec malo pred 10. — V dramskem gledališču se vprizori popoldne ob 3. kakor dijaška predstava Ib^nova drama »Gospa z morja« z go. Marijo Vero v glavni vlogi. Predstava Je namenjena v prvi vrsti dljaštvu, pa tudi drugim posetnl-kom se vrši pri znižanih ljudskih cenah. — V nedeljo dne 2. decembra vrše se v Narodnem gledališču v Ljubljani sledeče predstave. V operi ob pol 8. zvečer »Alda« v sledeči zasedbi: Zikova, Sfiligojeva. Šimenc Zathev, Cvejič. Zupan in Mohorič. Plese Je nanovo naštudiral in zrežiral baletni mojster g. Trobiš. Opero dirigira in režira operni ravnatelj g. Rukavina. — Drama vprizori popoldne ob 3. kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah veseloigro »2X2=5«, ob 8. zvečer pa kot Izven predstavo komedijo »Osma žena«. V ponedeljek se ponovi »Mogočni prstan« za red F.
— Šentjakobski gledališki oder. V soboto na narodni praznik 1. decembra se ▼Prizori pretresljiva Druadinijeva drama »Igrača viharja«, v nedeljo 2. decembra pa klasična Gogoljeva komedija »Zenitev«. Prodaja vstopnic v kavarni Zalaznik in pred predstavo pri blagajni.
— Slovensko marljonetno gledališče v Mestnem domu. Ker preteklo nedeljo radi skrajno slabega vremena nI bilo možno 5e mnogim ogledati si otvoritvene predstave »Skrivnostno zrcalo« s »Prologom«, se bo Ista v nedeljo dne 2. decembra ponavljala in sicer zadnjič.
— Vstopnice za mladinsko prireditev ▼ Unionu dne 1. in 2. dec. se dobe v knjig. Glas. Marice oba dneva od 9.—12. ter pred predstavo pri blagajni v Unionu. Prl-četek: v nedeljo ob 15. znižane cene. Vse vabi Trnjulčlca, Janko In Metka, Sobarica Metka, burka In Jesenske cvetice. Vse bodo Izva'ale pridne gojenke edine naše ženske srednje Šole,
— Naša Igralka Gust! Danilova v Ameriki prireja nastope na slovenskih odrih. Vabijo Jo v razne kraje. Povsodi nastopa z lepim uspehom. Odšla je v Pittsburgh In Cleveland. Dramo »EkvInokcM«- delo Ive VoJnoviĆa, prevala pisatelj Tučič na angleški Jezik. Prevod bo v dveh mesecih gotov, na kar se vprizori ta drama in Danilova bo tako v kratkem na ameriškem odru v angleškem Jeziku igrala glavno vlogo. Želimo U največjega uspeha.
— Dramska predstavao po znižanih cenah bo v soboto dne 1. decembra ob 3. popoldne v dramskem gledališču. Vprizori se Ibsnova Igra »Gospa z morja« z go. Marijo Vero v naslovni vlogi. Predstava Je namenjena zlasti učeči se mladini, udeleže se Je pa lahko tudi ostali, ki se za gledališče zanimajo.
— Slavnostna operna predstava v proslavo Ujedinjenja bo na narodni praznik v soboto 1. decembra ob pol 8. zvečer. Vprizori se prvikrat Izvirna slovenska opera Rl-sta Savina »Co*posvctski sen«, katerega besedilo Je vzeto iz zgodovine našega bednega Korotana.
— Premijera izvirne slovenske Igre »Mo«očn! prstan*, katero Je spisal priljubljeni plsntelj In humorist g. Fran Milčinski, Je v pefek 30. novembra na predvečer praznika Ujedinjenja ob 8. zvečer v dramskem gledališču. Igra Je duhovita, polna IJubeznJi-vega humorja ter skriva v svojem Jedra močno narodno ozadje.
— Janez Jalen, Dom. Drama v Srlrfli dejanjih. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjignrna. Cena Din 22. Naša dramatika je z Jalenovim »Domom« pridobila prav čeden prinos v razvojni Črti nase ljudske in narodne Igre. Jalen se bliža v krepkem risanju značajev Anzengrubnrju v klenih In jezgrovitih kmečkih Izrazih m napetih dialogih se je učil pri Pinžgarju In idejno temelji v Schftnherrovf »Grudi«. Ko sem prebral »Dom« sem bil resnično presenečen; tako napeto dejanje, taka ekono-
mija v sredstvih in vendar ta tehnično rafiniran in obenem Itteraturen konec prvega ha družica dejanja. Vse osebe ki nastopajo, govore samo neobhodno optrebno; besedičenja Jalen ne pozna. Vsak udar v dialogu sodi. kot udarec z mečem. Izraz se-nosek mesto kosec mi posebno ne ugaja. Tudi karakterizacija suplenta škerjanca Je vendar preveč lapidarna, tako, da nam postane naravnost oduren. Tu se je pisatelju lapidarnost ponesrečila. A poglejte si Tfneta, Toneja, Ano, Angelo! To so Izrezljani značaji, ki bo rniel vsak Igralec veselje ž njhnl. Kaj se da na odru napraviti Iz teh grč! Ideja Igre, da je »Dom« In »Orunt« pač nadvse drugo, je lepa In mladi Tine je njen nositelj. To svojo idejo pripravi koncem igre do zmage, ki je tako velika, da absorbira vso protiigro In stoji ob koncu četrtega dejanja kot ponosna zmagovalka. Oderuh Miha Krčunar je tlrp onega bahaškega požrešnega kmeta, ki mu je lastni Jaz vse In altruizma ne pozna. Domači prepiri med otroki so prav dobro risani in lallran študent Mirko j« povsem dobro motiviran. »Trata« Je simbolj slovenske zemlje in pfeatelj je Iz ljubezni do rodne grude napisal svoje delo »Dom«, ki Je sicer njegov dramatičen prvenec a se mu ne pozna začetniška roka. Delo Je zrelo In bo našlo pot preko vseh naših odrov, posebno zato, ker nI preteško in ne zahteva od re-žišer'a preveč truda. Tudi oderske slike so prirejene tako, da bo te kulise zmoecl vsak. tudi nalmnnišl podeželski oder. Štiri ženske In sedem moških vlog se hitro zasede. Zato sem prepričan, da bodo »Dom« Igrali radi In mnogo. In prav je to. ker Jalen je talent.
Književnost.
— Tsforijska biblioteka. Poziv na pret* platut Na području istorijske nauke zanaža se već od vremena ujedinjenja potreba živ« ijega i intenzivnijega mediusobnoga rada naših univerziteta za jači i spontaniji raz* vitak nauke; osjeća se želja, da se naučnom životu i naših univerziteta kao što i pod* mlatku dade jaci podstrek na razvijanle I napredak. Pokušaji, da se nad iti matcriinlne mogućnosti za izdavanje naučnoga istorij* akoga časopisa razbili su sc o grubi materi* jalni duh poratnih prilika. Grupa istorika na univerzitetama u Beogradu i Zagrebu do* šla je najposlije do odluke, da se prekine sa dosadašnjom bezuspješnom borbom protiv tih prilika i da se stavi u službu pridiznnia naše nauke s izgledima u mogućnost uspje* ha i da tim zajedničkim radom afirmira za* jcdnlčke intencije na tom području. Nanose radi toga. jer su zapažene velike potrebe i želje naših studenata za udžbenicima i po* magalima. riiešlše se potpisani nrofcsorl. da na tom području razvi ju što življu aktiv* nost. Ta bi akcija za sada bila u tome. da se udovolji toj specijalnoj potrebi, koja mo* že da postane i od širega interesa, a treba da je podupru svi intelektualni krugovi, ko* jima je do toga stalo, da sc upoznadu s prošlošću Slavena i svoga naroda. I univer* ziteti i vlada pozvani su u prvom redu, a njihova je već davna dužnost, da se po* staraju, kako da se doskoći nestašici pomagala i udžbenika za visokoškolsku nastavu. Ali poznavajući dobro prilike, u kojima se nalaze naši univerziteti, nema nade. da hi u dogledno vrijeme i univerziteti sami. pa i uz pomoć vlade, mogli da poduzmu a':ciju u tom pravcu, kad se zna. da je u tome po* treba općenita za sve struke naše nauke. Zato su se riješili potpisani profesori, da barem za istorijsku nauku učme. što se može i dade učiniti, a što im nalaže i njihova naučna savjest i njihova ljubav prema nauci i studentima. Da se barem djelomično toj potrebi pomogne, odlučili su no^nisani pro* fesori izdavati »Tstoriisku Riblioteku«, u kojoj će se štampati djela iz slavenske 1 južnoslavenske političke, kulturne, literarne i pravne istorijc, te pomoćnih znanosti. Dje* la će biti takova karaktera, da će zadovo* ljavati i sve naučne zahtjeve — sa svim potrebnim naučnim aparatom opremljena — da budu pomagala studentima kod njihovih specijalnih studija, a osim toda bit će od interesa i za sve inteligentne krugove. Kao prva knjiga »Tstorijske Rihlioteke« feael će u roku od 3 mjeseca dielo dra. Milana Pre* loga: Slavenska renesansa krajem XVTII. 1 u prvoj polovini XIX. vijeka 8 predgovorom profesora slavenske istoriio na univerzitetu u Pragu dra. Jaroslava Bid'a. Ovo će d'Mo obuhvatiti do 40 štampanih tabaka na do* hrorn paniru a cijena mu je u pretplati 100 Din (stotinu dinara) do konca d-cembra ove godine. Pretplata se šalie unanrijed na odre« su: »Jugoslavenska štamna d. d.« Zagreb; Oundvlićeva ulica broj 26 Pretplatnici do* bivaju kniig'i franko. Knjižarska će cijena djelu biti veća.
— Simon Jenko: Izbrani spisi za mla* dino. Priredila Fran Erjavec in Pavel F 1 e r e. Z risbami okrasil Franjo S t i p 1 o v* š e k. V Ljubljani 1923. Izdala in zalo/ila Učiteljska tiskarna. Strani L T I. + 104. Ce* na elegantno vezani knjigi 2$ Din — Kot sedmi zvezek znane Erjavec*Fleretove zbir* ke »Slovenski pesniki in pisatelji« je izšel sedaj znameniti pevec Sorskega polja človek bi na prvi pogled mislil, da bo iz spisov tega našega najnežnejšega lirika težko se* staviti primerno antologijo za mladino, a sestavlialca sta pokazala ravno naspmtno. V spise uvaja Čitatelja obširni in doslej naj* popolnejši Jenkov življenjepis, ki prinaša mnogo, doslej še neznanega gradiva, spisi so pa potem razde! ienl v »Pesmi«. »Pripo* vedne pesnitve« in »Povesti«, zaključuje pa knjigo zanimiv »Tolmač«. Izbrala s^a prire* ditelia vse najboljše Jenkove stvari, ki so primerne za mladino, tako da je pesnikova slika popolna, če izvzamemo seveda erotič* no snov, ki ne sodi v mladinsko knjigo. Ne* dvomno bo no knjigi mladina segla z naj« večjim veseliem, zlasti ker io ie okrasil mlad' akad^mični slikar Fr StiploJek tudi z lepim? ilustracijami. Založništvo opozarja že »eda i tudi na A. M. Slomškove Iz* brane st^se. ki so že v tisku in 9 čimur bo omogočila čitajoči publiki zopet dostop do tega velikega preroditelia štajerskih Slo* vencev, saj so njegova dela že davno izgl* nila z našega knjižnega trga. Pripravljata pa Erjavec in Flere tud! že Izbrane spise Janka Kersnika, ki slede Slomškovim.
Sokolstvo.
VREMENSKO POKOCILO. — Dunftl. 29. nov. Uradna vremenska napoved: Spremenljivo, večinoma rblao-no, brž!; ne tudi deževno. Prognoza nI ia-neslHva, ker so Izostala me*ereolo5ka poročila b tapadnt Evropa.
—Bratje! Sestre! Vsled sklepa odbo-rove seje Jugoslov. Sok. Saveza prirediti mora vsako Sokolsko društvo v Jugoslaviji v mesecu decembru po eno prireditev v korist Savezu. Kakor is objavljeno prirede ljubljanska Sokolska društva, skupno z narodnim ženstvom ter gospo Franjo dr. Tavčarjevo na čelu, v ta namen danes 1. decembra, na praznik ujedinjenja: »Savezni dan«. Sokoliće v spremstvu bratov Sokolov prodajale bodo po ulicah raznovrstne sokolske razglednice po Dlnl In po 50 para. »Jugoslovenskl Sokolski Savez« ima predvidevane ogromne izdatke, katere zahteva veliki razmah Sokol-stva v poslednem času v Jugoslaviji; ne zahtevamo od r^sameznlka večjih denarnih žrtev, vsakdo naj prispeva po svojih močeh k mogočni Sokolski zgradbi: segajte marljivo po sokolskih razglednfcah. katere vam bodo v teku današnjega dne nudile po ljubljanskih ulicah sestre Sokoliće!
— »Savezni dan«. Na včernjšnem sestanku narodnega fenstva in zastopnikov ljubljanskih sokolskih društev, sklenilo se je apelh-atl na gg. resfavraterje. oziroma gg. plačilne natakarje, da unornbljajo dne 1. decembra samo Savezne plačilne listke v obliki razglednic; cena Din 1. Razglednice se dobe danes v Narodnem domu (I. nastr.) v Savezni pisarni, ki bo odprta neprenehoma od 8. do 18. ure. Z isto prošnjo sklenilo se je obrnit! tudi do p. t. trgovcev, da uvedejo v svojih trgovinah od po-nedelika 3. do inklusrve sredo 5. dec. kot plačflnc, oziroma računske listke edlnole razglednice, katere Je dobiti vsak dan v Savezni pisarni med ur°^nfmi urami.
— Kulturno pro*' ^dclenje Sokr.la na Viču vprizori v sr Ine 1 decembra v proslavo Saveznega dneva F. S. Finžgarjev igrokaz »DIVJI LOVEC« v štirih dejanjih. Ta dan proslavi obenem tudi svojo pet* deseto predstavo. — Vstopnice, kot običaj* no, pri br. I "ranu na Glincah in br. Jcloč* niku v Rožni dolini. — Predstave se v ne* del jo dne 2. decembra ponovi.
— M'k In v zev večer priredi Sokolsko društvo v Ljubljani, kakor ob^čamo vsako ieto, tudi letos v telovadnici v Narodnem domu na predvečer Sv. Nikolaja, t. j. v sredo, dne 5. decembra, in sicer popoldne ob 17. (5. nri) za otroke, zvečer ob 20. url (8.) za odrasle. Vstopnina: popoldne, sedeži po Din 3, stopica po Din 1, zvečer Din 5 za osebo. Vstopmce so bodo dobivale v predprodail v društveni NsarnI v Narodnem domu. In sicer v ponedeljek dne 3. decembra In v torek, dne 4. decembra vsakokrat od 17. do 20. (5.—8. ure) pop. ter v sredo dne 5. decembra od 13. do 16. (1.—4. ure) Pop., na dan prireditve pa pri blagajni eno uro pred pričetkom vsake prireditve. Ob teh dnevih In urah se bodo sprejemala, tud« darila, kakor za popoldansko, tako za večerno prireditev. Da ne bo neljubih znmeniav. priporočamo in prosimo, da so naslovi točnf ter razločno pisani, če le mogoče s tinto ali kopirnim svinčnikom, vsekako pa s podobmm neizbrisnim pisalnim sredstvom. Poleg naslova mora biti na darilih tudi označeno, za ka*ero prh*editev so namenjena (ali za popoldansko, ali za večerno).
— Natečaj. Sokolska župa v Sirajevu rnzpistrle natečaj za Izdelavo zl^kcga znaka in nlnkata za III. P ^krajlnsk' zlet Jugoslov. Sok Saveza v Sarajevu 1924. na Vidovdan (1914—1924V 7nnk sme Imeti velikost 5X3.5 cm v poljubni obliki p'akat pa IJ0Xl m. Oba načrta morata odgovarjati svrhi in se nanašati nn proslavo lOletntce odkar so dali neumrli Princip In drugovi pobudo, da se otresemo robMcega Jarma. Bilo le to na Vidov dan leta 1914. N^nda za znak znaša 2000 Din. za pbkat 3000 Din. Načrti se naj pošljejo najdalje do 1. Januirja 1°24 sokolski zlet^ki pisarni v posebnem ovoiu. Razsodišče bo tvori! p-seben odbor.
Prawi vpsfirk.
Hišni lastnik v boju za stanovanje pod lastno streho. Upravno sodišče za Slove« n i J o jc izreklo prve svoje sodbe menda v stanovanjskih zadevah. Te sodbe so pač ze'o važna, potrebna in odločilna razlaga stanovanjskih predpisov, ki imajo slej ali prej na tej podlagi itak priti v rekodifika* cijo.
Ena Izmed prvih sodb je odlogi« dolgi boj hipnega lastnika N. za stanovanje v lastni hiši. Naiprej je po večkratnih pri* tožbah zoper odloke stanovanjske oblasti na. stan. sodišče dosegel označbo enega iz* med stanovanj v lastni hiši za nujno po* trebno osebno stanovanje. Sednnii naiem* nik N N. je seveda zoner to odločbo stan. oblastva vložil nrirožbo na stanova nisko sod'šče, ki Je oMirno pritož* o zavml'o z razlogom, da imalo unravna oblastva odlo* čati edino o vprašanju ustreznosti stano* vanj in da ie dotično stanovanje lastniku hiše ustrezno, dočim snada razsoja o od^ povedi stanovanj v kompetenco rednih sodišč.
Naiemnfk N. N. je no vsem tem nape* ril tožbo na unravno sodile radi poman ik« Ijivcga nostonVg in nenravilo'* voorabe za* kona. češ da upravno oblastvo ni vpo* števalo o-l*-o*h?r»ih ra^l^gov toŽItelja, da se dve va"M deistvl v nt»imvi!**in t>oston«nin nis*a zadostno ugotovil? in da s-ga predms čl. 10 odst 2 stan. m-av g^de označbe ustreznosti preko odr^d^ cT 5 stan zak.
1'pravno aod;«"e za S^veniio ie fo^ba zavrnilo in obsodilo tožit"!ia na plačilo stroškov na-aslih hišnemu lastniku kot so« udeleženi stranki
Iz zelo obširnih razlogov, ki se uvodo* ma pečajo z razlago čl. 5. odst. 3 in 4 stan. zak. in Čl. 10 stan prav. naj navedemo lz» rek, da stanov, oblastvo ni pristojno odlo* čati o tem, ali gre lastniku stanovanja pra* vica do odnovedt. Ima le na lastnikovo prošnjo predhodno označiti stanovanje, ki ustreza njegovi dejanski potrebi. Odpoved vrši redno sodišče, ki ▼ slučaju ugovori odloči o pravici odpovedi. Stanovanlska oblast s svojim odlokom ne sme prejndici* rati odločbi pristojnega rednega sodišč« glede odpovedi. Trna le ugotoviti, odgovarja* ti stanovanje dejanski potrebi hišnega last« niVa za osebno, lastno stanovanje ah* ne. Njemu ni treba prijaviti določenega stano* vanja. katero naj stan. oblastvo orna*! za ustrezno,   temveč os to njegovo prošnjo
označi stao. oblastvo vsa ustrezajoča sta* novanja v njegovi hiši ali hišah. Le če prost, te omeji isjavs itan. oblastva na s dotično proinjo osnačeno atanovanje.
Stan. oblastvo Ima v vsakem slučaju preiskati vsa v najem oddana stanovanja, če ne stanujejo v njih aktivni državni ali samoupravni uradniki ali uslužbenci in v koliko stanovanja ustrezajo potrebam Ustnika.
V danem slučaju prijavljeno stanova* nje ni oddano državnemu ali samoupravne* mu uradniku oz. ualužbencu Pravno mero* danje činjenice a© bile zadostno ugotov* jene. Pri podvajanju ugotovljenih dejstev pod abstraktno normo ima upravno obla« stvo te Činjenice oceniti po svojem lastnem prepričanju na podlagi svoiih izkustev, te* daj po svobodnem preudarku. I'pravno so* dišče pa po svoji pristojnosti nima preso* jati, jc»!i lastno prepričanje toženega uprav* nega oblastva kadar gre za svobodni pre* udarek, povsem primerno ali ne Ker je lastnik prosil za označbo točno določenega
stanovanja, stan. oblastvo ni imelo povoda preiskati. jc»li kako drugo stanovanje pri* merno ali bolj primerno.
V vprašanju, imadi po čl. 5. stan. rak.
le oni lastnik, k! Je najemnik, ne pa tudi oni. ki je podnajemnik, pravico odpovedi, kakor t r * d i v vprašanje. Če more lastnik po prvi odpovedi še enkrat odpovedati stano* vanje. >r upravpo sodišče ni mo^lo ozirati, ker ima o teh vprašanjih od'očati redno sodišče povodom odpovedi stanovanj, nikakor pa stanovanjsko oblastvo. Ako bi že stan. oblastvo o teh vprašan iih odločalo, bi v mnogih slučajih redno sodišče sploh ne moglo rc«i*i zahteve po odrvovedi. ker bi stanovanjsko oM.i^tvo odklonilo predhodno označbo ustr^rnega stanovanja in bi bila rednemu sod:Jču s tem odvzeta nrflflca ba» viti se z rdnovedjo stanovanja. Sicer so na vse te činienice in vprašanja pri označbi ustreznosti povsem brezpomembne.
O prošnji za odl^g izvršitve odloka sta* novaniskega sodi" "a ima sVVpatl upravno oblastvo, ne pa upravno sodišče.   Dr  V K.
Boris Miran v domači zeiirijL
STRITARJEV POGREB V LJUBLJANI.
Pred Narodnim domom.
Kljub slabemu vremenu se je pred določeno uro zbrala pred Narodnim domom mnogoštevilna množica ljubljanskega prebivalstva, da prisostvuje pogrebnim svečanostim. Ves prostor do Trubarjevega parka je bfl gosto zaseden. Ob 14.45 so Prenesli pokojnikovo krsto pred Narodni dom. Na poseben voz so položili števHne vence, ki iih je poklonil hvn!ežen slovenski narod svojemu velikemu sinu na poti Iz Rogaške Slatine do Ljubljane. Tudi Lfub-ljana nI zaostala za drugimi mesti. Na Sfritarievo krsto so položili vence: društvo Slovenskih književnikov, konzulat češkoslovaške republike. Tiskovna zadruga, sorodniki, rojstna občina Lu-žarie, občina Vel. LašJe in mariborski gimnazijci. Stolni dekan in kanonik Ignacij Nadrah je ob asistenci duhovščine opravi! pogrebne molitve, nakar so sledil! govori.
V hnenu vlade Je govoril vlšil Šolski nadzornik vlad. svet. dr. Bezjak, ki je v lepem govoru Izvajal:
»Črne zastave plapolajo, črni flori vejejo, sliši se zamolklo zvonenie. To je znak najglobje žalosti, da slovenski narod žaluje. Tu stojimo pred krsto eneera naših naj-večjfli sinov, tu smo se zbrali, da spremljamo na zadnji pot? moža, kakršn:h rode matere le poredkoma vsako stoletje, moža. ki je bil pesnfk. Ta beseda nam odkriva njegovo dušo in njegovo usodo: nosil le s Prešernom pekel In nebo v svojih prsih, nosFl je pezo človeškega živHcnia. nosil sveta gorje, a nosil tudi neodoljivo silo za ustvarjanje večne vzorne lepote.
Umrl je mož, ki je nam ustvnril najlepšo slovensko prozo, ki Je bi! učitelj lepega mišljenja, lepega izraževanja, lepega ustvarjenja, ki )c b.I največji oblikovalec slovenskega jezika.
Umrl je mož, ki je dajal pravce pesniški in pisateljski umetnosti, »arbiter ele-gantiae«   ter  pravi kritik.
Umrl je mož, ki je kazal potomcem Pot v deželo duha, ki je ustvaril novo generacijo pesnikov in pisateljev, čigar »Zvon« je zvonil po vsej Sloveniji ter budil duhove k novemu vzornemu delovanju: Jurčič. Kersnik, Gregorčič, Tavčar vsi so šli za njim. Padel je torej steber slovenske knj.ževnostl, ustvarite!! književnega razvoja v zadnji pretekli dobi.
Umrl je mož, ki je bil skozi In skozi Idealist v pravem pomenu besede, ki je !}u-bH s plamtečim srcem svoj zatirani slovenski narod. Dolgo vrsto let je živel na tujem, a duSa mu je koprnela po slovenski domovini, bil je orel v zaporu, ki hrepeni po jasnih višavnh planinskih. In usoda mu je bila mila. Ni dolgo tega, kar se je mogel vrniti v svojo Slovenko, ki jo je ljubil tako globoko- tako vroče. Tudi njemu se je spo'nila želja, da bo počival v zemlji "domači, v zemlji slovenski, a še več počiva! bo v zemlji jugoslovenskl. v sveti zemlji, zemlji naši. Tukaj boš počival ob strani svojih učencev, tukaj bodo ležali tvoji telesni ostanki, dragi Boris Miran, ali duh Tvoj bode bival večno med nami. Ne, nisi umrl! Postavil si sebi v srcih žalujo^eca slovenskega naroda nem.znišen mogočen spomenik. Olei nepregledno množico, ki je prišla te zadnjikrat počastit, te spremit na poti k večnemu počitku. 2e to ti kaže. kako si osvojil naša srca $ plodovi svoiejra velikega duha. ki so las vsega slovenskega naroda, k? so pa že dolgo tudi prestopila meje naše domovine. Zato se tako težko poslavljamo od Tebe. A pri vsej žalosti me prcšlnja upravičen ponos, da si bil sin slovenske zemlje.
Z veličino svoje bogate duše In osebnosti si budil, navduševal, in ogreval svoje učence, ki so zopet bodrili in učinkovali na tiste, kateri so šli za njimi in ki zdaj delujejo. Tako se vleče nerretrgnna rdeča nit tvojih velikih zaslug do današn'ega dne, ko Te predamo materi zemlji, v kateri mirno počvaj in še pozni rodov- se te bodo spominjali s svetim Čustvom ljubezni in ČešČena ....
Ave, anlna candlda!«
Slovo stanovskih tovari v.
Gimnazijski ravnatelj dr. Valentin Ko run se je nato v Imenu stanovskih tovarišev profesorjev pos'nvfl v toplih in prisrčnih besednh od velikega pokornika, nnglnšnjoč med drugim, da je »^ovensko profesorsko društvo« ponosno, da šteje v svoje vrste moža. ki je dal slovenski književnosti novo, moderno smer ter jc bi! začetnik in prehodnik novega pravca v slovenskem slovstvu.
Žalni snrevod po mestu.
Po končanih govorih je Pevska zveza Pod vodstvom zvczlnern pevovodia Zorka Prelovca zapela globokoturobno Pav-člčevo falosHnko »Narodno naerr.bnioo«. Za tem se Je takoj razvil ve'!xn«»en žalni sprevod, ki Je trajal nad eno uro. Na čelu
godba dravske divizl e s kapelnikom d'. C e r I n o m. za nio deputacije sokolskih društev z dvema zastavama. Sokola Ljubljana in Kranj, pod vodstvom br. Prenika. močan oddelek skavtov, So'ska mladina osnovnih ir srednjih šol. Vse šole so bile zastopane polnoštevilno, razun najm!a;ših šolarjev, ki so ostali radi dt/evnega vremena doma. Večina male šolske mladine Pa je tvorila od pošte po Dunajski cest! gost špnllr. Za godbo Jugoslovanskih železničarjev so sledila vsa nkndemična društva ljubljanske univerze fn srednje šole. deške In dekliške s profesorji. Z dvema zastavama so korakala pevska društva ljubljanska. Kolo jugos^ovenskih sester In deputacija iujroslovenskih dobrovoljcev. Sledili so venci, med drugimi krasen venec ob3;ne Rogaška Slatina m ljubljanske občine z napisom: »Velikemu pesniku in častnemu občanu — mestna obw?ra Ijubjan-ska« Za vozom vencev so nos'le gojenke dekliškega liceja Iz cipres Izdelane vence z napisi pesnikovih del: 1S.V> »Mladika«, »Pesmi«, Dunajski soneti. »Zvon«, »Zorln«, Gospod Mlrodolski«, »Pod Tpo«, »Zimski večeri«, »Sodnikovi«. »Jagode« In »Lešniki«. Za venci so nosili uslužbenci pogrebnega zavoda pesnikovo odlikovanje red Sv. Save III. reda. Za krsto so stopali pesnikovi sorodnfkl Iz Podsmreke pri Velikih Laščah In iz LJubljane, zastopniki civilnih In volnških oblasti, tako nnmestnrk velikega župana vladni svetnik Janko Kremen-šck, komandant Dravske divizije general StajanovIĆ In general Zlvkovtč, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar B e n e š, ljub'janskl župan dr. P e r I C. kran:ski župan Ciril Pire. celjski župan dr. Juro Hrašovec mnHbnr«kI župan dr. Viktor 0 r č a r, tr??ški župan Lončar, kamniški župan dr. K a r b a, predsednik vlš. dež. sodišča dvorni svetnik dr. Janko B a b n I k, delegat ministrstva financ dr. Savnlk, šef oddelka za pravosodje dvorni svetnik dr. Milan Skerlh podpredsednik viš. dež. sod. dr. Rozina, predsedn;k upravn. sodiščn v Celja dr. V r-t a čn I k. narodni poslanec prof. R e i s-ner. »rektor untv. dr. J. Kidrič z dekani, predsednfk odvetniške zbornice dr. Danilo M a j a r o n, predsednik notarske zborn'c* notar Aleksander H u đ o v r n I k. predsednik Trgovsko . In obrtne zbornice Ivan Knez In drugI zastopniki raznih kulturnih m prosvetnih organizacij, unlv. profesorji, oficirski zbor in narodno žen-stvo.
Na pokopališču.
Okoli 16. je žalni sprevod prispel po Dunajski cesti na pokopališče pri Sv. Krištofu. Po končan Iti cerkvenih obredih v kapelici so krsto prenesli v grobnico »Slovenskega pisateljskega društva«, kjer počivajo Pran O e s t r l n, Božidar R a j 1 č. Anton R a J1 č, Fran Levstik Ivan 2 e-1 e z n t k a r, Josip Podmlljšak, Andrej č k o v Jože. Simon R u t a r, Ivan Res man  In Anton Aškerc.
V Imenu slovenskih književnikov se Je poslovil v krasnem govoru višji šolski enadzornlk Cnge!bert Gangl rekoč:
»Društvo književnikov« ml je poverHo težko nalogo, da se v njegovem Imenu poslovim od Tebe. naš veliki mojster In učitelj! Z močjo svoje duševnosti si potegnil v sebi in za seboj vso generacijo, v našo kulturno zgodovino In si zasadil mejnik lx granita in kažipot naprej in navzgor!
Po rseh Tvojih delih se pretaka pra-vlr vsega donrega |n lepega — ljuhezen do rodnih tal! Podsmreka ti je užgnla iskro življenja, želja po spoznaniu sveta te ie gnala z doma, videl si in proživel t lastno dušo ves kulturni svet, šotor si razpel v tu;cm mestu med tujim ljudstvom, a ko si dal svojemu narodu vse ogromno bogastvo, ki Je bfIo nakop'čeno v Tvojem notranjem svetu, si se vrnil med nas. In tvol tnidrd korak Je omr*hnTl v ohjetje matere zemlje! Zopet si v bližini Podsmreke, odkoder so tekle vse niti Tvoiega duševnega življenja fn so kulturo In življenje zunaj Tebe in zunaj nas spri ?n le z nami In ju presajala med nas na naša tla!
Ti. oče našo lepe knUge! Iz neboglje-nosM in zaptišč?nost! si d v gnil našo maie-rinšč'no, dase ie razvila v lepoti !n gibko-stl do nn.i.lnčjega sredstva IzrRžaja najsme-?e??:h misl. In nalskrivnostnclšlh čustev. Ko si nam prvi odkril In pokazal Prešerna v vse' mogočnosti in veličini, si že oblikoval forme in slog, da dokažeš rodnemu In tu:emu svetu, kako dragocen* in čudotvorna nam je domača beseda, ki se v ve-letoku enako Izliva lz čustvenega srca 'r vse kar se grb!je v duši, kar Jo pretresn vznaša. potap!:a v obup, kar jo proš!";i z radostjo In navdaia z bolestjo, Inhko izraža v umetniški obPk! vsakemu sorodnemu srcu lasno In um!i?vo. Iz nevidne materlie si z liuhečlm srcem In plemenito dušo IzonITCtl vsem. k so prišli, za teboj, nrerrfiittte «4"*'io f*ve. vekom^f lepe. vse Izr^z^Jočr? r»orrn',*<» govorice, k! le pesem vseh pesmi in ki se danes razlega po vsej
naši zemlji, kot glasnica in tolmačic*
nase duševnostl!
Ti naš starosta, si bil. ki Si prvi med
Slovenci s to besedo odkril In pretresujo-če nasl kal trpljenje in gorje jngoslovenske raje; TI si bil, ki si hrvatske in srbske
pesnike pozival:
»Dvignite, pevci, se vi, zapojte nam
pesmi ognjene,
kakor jih slavni Tirtej v vojski Spar-tanom je pel!
Pesmi nam pojte, Id svet strmeči bode poslušal,
v vseh jezikih sveta na. se za vami
pojolc
In ti, naš klasik si bil, ki si s smelo, ognjevito pesmijo razdiral ozke meje domačega obzorja, kazoč s ponosno gesto na veliki slovanski svet, kamor na] se razlete naše t spone odvisnost) stisnjene misli, da se dvigne naš slovanksl rod do neslutene moči In veljave.
»Na dan, Slovani! Slovanska H mladina,
najlepše delo čaka te, na dan!
Gospoda več ne bodi, ne trpina,
človeštvo ena bode naj družina!
Rešitelj  svetu   bodi  naj Slovan!
In šli smo ln hodimo za Teboj vsi. ki nam je srce gorelo za združenje z brati, za zmagovto naše slovstvo, za srečo in čast domovine! Izza Tvoje dobe se je po Ttvoji zaslugi naša kultura mogočno razmahnila v vseh smereh in y vsakem pravcu. Ti si nam postavil temelj fn priprava orožje, da si upamo danes uspešno tekmovati z vsakim prosvltljenim narodom na vsakem poprišču kulturnega udeistvova-nja.
Iznad tvoies:a groba se dviga svetišče, kf si ga sezidal sam iz silnega bogastva svoje umetnosti. Plameni sijejo v tem svetišču, ki se popenjajo iz večnosti v večnost, UjočA iz neiztrohnjenega srca In nelztroh-Hlvcjra pevčevejra srca! Bodi pokoj Tvoji veliki duši! Bodi Ti poč'tek sladak v družbi naših slavnih mož. ki si jim bil mentor, eotnidnlk In sobolevnik v borb] za zmago lepote in resnice!
Slava Tvojemu Imena in spomina!
Slovo akademske omladine.
Za pisateljem Engelbertom Ganglom se je poslovil v imenu akademske mladine akademik Branko Jokanovlč, predsednik akademskega društva »Jadrana«, ki je naslednik in idejni dedič nekdanje dunajske »Slovenije«, katere častni član je bil pokojnik. Kratko in z globokim soču-srvomse je poslovil Izvajajoč:
Veliki prosvetitelju! Zapade me dužnost, da Ti u ime J. A. D. »Jadrana« kojem si bio častni član rečem »poslednje s Bogom!«
Ne prodje niti godina dana, a na našem nebu nestade još jedne zvezde. Nestade zvezde, aii osta svjetlost njena koja če medju nama sjati još dugo I dugo. I ako smrt uništi djelo Tvoje, ne' uništi djela Tvojih kojima se T| oduži in narodu, jer prirodnu nadarenost i kulturu velikog Ti duha dao si pokoljenijima, da se njima koriste i ponose. Velike so zasluge Tvoje za razvoj duha i knjige slovenske. 2iveo si I redio baš u ono doba, kad si bio najpo-trebnjf.
Sakupivšl 60tih godina n Beču oko sebe mlade studente učio si ih šta i kako treba da rade, pokazao im pravi put i tako udario temelje novom kulturno-Iiterar-nom pokretu. Tom pokretu bijaše centar a. d. »Slovenija« koja Te već godine 1872. imenovaše svojim častnim članom. 2ari-š:e toga pokreta je danas jugosloveska Ljubljana, a jedan diferencijalni dio smo mi, u ime kojih se evo danas s Tobom opraštam.
Učitelju naš! Vječno ćeš živeti medju nama, a kao kaže veliki pjesnik crnogorskih brda Njegoš: >Blago onom, ko dov-jeka živi, imao se rasta i roditi.«
Posije drugog života izvan domovine sam Te usod donese k nama, da medju svojim zaklopiš svoje umorene oči. a mi da Te dostojno i onako kao zaslužuješ Ispratimo u život vječni.
Počivaj u h'adu cioresima I vrba; nz tužnu pjesmu vjetra i oluje uz vječni spomen budučih pokoljenja mirno počivaj, veliki prosvetltelju naš!
Po končanih govorih so učenke dekliškega liceja položile na krsto vence In pevska Zveza je zapela »Blagor mu. ki se spočije«. Pisateljska grobnica, kjer počivajo že mnogi odlični sinovi našega naroda, je sprejela zemske ostanke Borisa Mirana. Tam, »kjer mnog? spe nevzdramno spanje«, med hvaležnimi učenci je našel veliki moister In učitelj svoj večni mir ln pokoj. Sladko bo njegovo večno spanje, saj počiva v zemlji, ki jI je posvetil vse svoje duševne sile, ki jo je ljubil kakor Ijnbl plemenito sinovo srce svojo rodno mater.
★  ★ ★
SPOMINI NA STRITARJA.
Pred menoj ležita dve pismi Stritarja iz leta 1920, naslovljeni na me. kot predsednici takratnega odbora Primork. Pisavi se ne vidi da bi jo bila spravila na papir negotova tresoča se rr.ka starčka take visoke starosti, Ie konec pisem priča o utrujenosti njegove roke.
Bilo je junija meseca 1920, ko smo Izvedeli, da živi naš pesnik v skrajni bedi. S pomočjo takratnega ravnatelja prehranjevalnega odseka g. dr. Senekoviča smo nabrale živil, pridjale večjo svoto denarja ln vse skupaj odposlale po dveh odbomlcah Stritarju v Aspang. Na Dunaju so mu kupile še dobrega Gumpoldsklrcbnerja ter ga pri-dejale darilu. V Aspangu jih je sprejela ga. Stritarjeva prav Ijubeznjivo In poklicala svojega moža- Živo mi stopi pred očmi njegova podoba, kakor sta mi Jo naslikali odposlanki. Prišel je iz sobe počasi, nad očmi je imel zelen papirnat ostrešek. Tako! Je pripomnil: »Slabo vidim in slišim. Slišim samo glas svoje žene in hudo bi bilo za mene ko bi nje ne ime!.« Ko mu je gospa povedala, da so dame prinesle rudi vino, se je nasmehnil, rekoč proti ženi: »No, zdaj si ga boš pa le lahko privoščila, saj si gA zelo
potrebna.« — »»Ne, ne ta je tebi poklonjen in bolj si ga potreben nego jaz«« mu je ona odvrnila. Najbolj vesela sta bila svežega masla in jajc. Ko sta ga dami povabili, naj se vrne v domovino, naglašajoč, da je to želja vsega naroda, in da mu njegovi prijatelji že pripravljajo lepo stanovanje v bližnji ljubljanski okolici (mislili so na neko vilo v Medvodah), Je ginjen odgovoril: »Dolgo časa se že pripravljam na to, saj je to moja edina in zadnja želja, da bi se vrnil v naročje svoje domovine. Srce mi vedno veleva: »pojdi!« pa oglasi se pamet, ki mi svetuje: »»ostani!«« Bal se je, ker Je bil star in bolehen, dolgega potovanja, a skrbela ga je tudi usoda njegove žene, ako bi umrl. Govoreč z odposlankama o svoji ženi, je iz vsake njegove besede zvenela velika ljubezen do nje. ki mu je bila zvesta družica do zadnjega diha ...
Marica Debelakova.
Slovenci/
Ni vreden svobode narod,  ki za
svobodo ne žrtvuje.
Zato kličemo vsemu narodu na dan našega najpomembnejšega praznika, na dan narodnega ujedinjenja: Ne poza* bite neuj edin jenih, zlasti ne onih. ki so v največji bedi, ki se bore za golo živ: ljenje.
Naše brate v Westjaliji je kruta usoda vrgla v tak položaj.
Sredi zime, daleč proč od domo* vine je že itak bedne zajela brezposeU nos/, da tisoči in tisoči očetov ne vedo, kaj bodo dali družini, na tisoče in tisoče mater obupuje, ker ne vedo kako bodo prehranili svoje otroke.
80.000 naših bratov se bori danes skoraj brezupno za obstoj. Samo up, da jih ne bo pozabila domovina, kateri so ostali kljub dolgemu bivanju v tujini in kljub najsilnejšim potujčevalnim poiz* kusom, zvesti, samo ta up jim daje Še nadčloveško silo, da se vzdrže.
Ali bomo varali njih zaupanje, ali bomo pozabili brate v sili, ali bomo brezobzirni do gladnih otrok naše krvi?
Slovenci!
Mihočemoinmor am oW e sU f al c e m pomagati!
Zato se je osnoval iz zastopnikov vseh političnih strank, vseh dobrotvor* nih in vseh narodno-obrambnih društev akcijski odbor, da z velikopotezno pod* porno akcijo reši westfalske rudarje pred poginom.
Slovenski narod!
Neštetokrat sf ie dokazal svojo plemenitost in vselej, kadar je kdo ape* Ural na Tvojo dobrosrčnost, je bila Tvoja roka odprta!
Naj bo tudi sedaj in 80.000 bratov in sester bo rešenih, slovensko ime pa bo zopet zaslovelo kot ime zvestih.
Na dan narodnega ujedinjenja le* ta 1923.
Anton Brandner za NSS, Dr, Anton Korošec, minister n. r. za SLS, Ivan Pu* celj, minister n. r. za SKS, Dr. Karel Triller, za NNS, Dr. Niko tupanič, mi* nister ru r. za NRS, Dr. Gregor Žerjav, minister n. r^ za JDS. — Za stolno me* sto Ljubljana: župan dr. Ljudevit Peric, Za Ciril Metodovo družbo: Andrej Se* nekovič, t. č. prvomestnik, za »Dobro* delnost«: dr. Rožič, duh. svet. Janez Kalan, za Društvo za siročad: Fernanda dr. Majaronova, Marija VTesnerjeva, za Elizabetno družbo: Terezija Koširjeva, za Gosposvetski Zvon: dr. J. C. Oblak, za Jugoslovensko Matico: dr. Vladimir Ravnihar, za Kolo Jugo slovenski h se* ster: Franja dr. Tavčarjeva, Marija Enge!manova, zr. Krščansko žensko društvo: Mara dr. Brejčeva, za Sloven* sko Stražo: dr. Marko Natlačen, mons. Steska, za Splošno žensko društvo: Ms* rica Bartolova, Modičeva, za Vincenci* jevo družbo: Kozlerjeva.
Protest slušateljev kemije.
V zadnjem času so prispele iz Beograda vesti o okmjenju kreditov za ljubljansko tehniško fakulteto. Ker so tj krediti za tehniške institute in zlasti za kemični neobhodno potrebni, so kemiki dne 25. novembra sklicali protestni zbor, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija:
Dovoljeni krediti kemičnemu institutu niti z daleka ne zadostujejo sa obstoj in še manj za izpopolnjevanje laboratorijev kemičnega instituta v Ljubljani. — Dokazi: a) Manjka prostora in inventaraja za 20 slušateljev; b) manjkalo vsi specijalni aparati za anorgansko tehnološki laboratorij; c) manjka cel organski tehnološki laboratorij in aparati; d) manjka laborant; c) manjka stekiopihač. — Gg. profesorji, docenti in asistenti morajo izvrševati dela, ki spadajo v delokrog laboranta in služlnčadl. Cas In sile, ki jih omenjeni žrtvujejo za taka dela bi se na znanstvenem polju plodonosno uporabile, ako se sistemizira mesto laborante. Vsi pokvarjeni aparati se morajo pošiljati na reparature v Inozemstvo, kar jemlje čas in visoke svote. Vsi doslej dovoljeni redni krediti preteklih proračunskih let niso nikakor zadostovali, tako da Je bilo dljaštvo pisjljeno Iz lastnega žepa kriti stroške za kemikalije. To jim je bilo do tedaj mogoče le z največjo požrtvovalnostjo in idealizmom. Ker pa cene kemikalijam še vedno silno rastejo, bo slušateljem v bodoče studil onemogočen. Razen teh razlogov sta še dva za državo najvažnejša faktorja: a) na-djonalno - ekonomsko ojačenje države potom kemijske industrije; b) vloga, ki jo zavzema, te&aišk* komisUa v slučaju voiae.
Na osnovi zgoraj navedenih razlogov prosimo, da se dovoli, kakor v proračunu predlagano: 1. redni krediti v znesku 250.000 Din, 2. Izredni kredit v znesku 770.000 Din; 3 mesto laboranta; 4. mesto steklopihača. V nadi, da bodo naše zahteve našle popolno razumevanje merodajnih faktorjev, se v naprej zahvaljujemo vsem. ki se bodo za našo stvar zavzeli. — Slušatelji kemične za instituta tehnične fakultete.
Triglavski observatorij.
Začetkoma leta 1923 sem otvoril tu na Vrščeh (600 m) nad Vintgarjem, stalni geofizikaličen observatori; v svoji vili. ki je bila že svoj čas pri zidanju za tak prosvetni institut v svojih temel'ib in cementiranih podstavkih za to urejena; tu sem za časa svojega btvania na odmoru vselej svoje aparate vzdrževal v teku. 2 niimi sem nadzoroval svoje pomočnike pri liubl'anski stanici. Ako so ti potresemeni kak bolj močan potres belježili. sem se napotil v Ljubljano, da sem potem lahko tam p^s'al točna in brza poročila svetovnim pstom. Prehodno je bila torci. običajno meseca juRta ?n avgusta, tu nastanjena že 2Q let potresna opazovalnica.
Tudi sedanji potresemeni so moje konstrukci'e. lastnega izuma in prav vseskozi domači izdelki; največ tipov takih aparatov se jc ustvarilo med voino in s temi sem jaz na laški fronti na Krn-5u razisknval tresl a je okrog; strelnih jarkov. Te male takorekoč žepne tre-semerje sem nazval po vzgledu termometer, barometer, »t r e m o m e t e r«. Ti aparati so bili naiprej naznanjeni v beogradskem »Vremenu« dne 25. Vili. I°22. broi 336. Točen popis teh aparatov ni mogoč zaradi patentiranja teh novih aparatov.
Vsak! močnejši potres, ki se pojavi na našem kontinentu, beležijo ti aparati. Stlrl taki potresomerji so točno zaznamovali domača potresa na spomlr.d 13. 3. iz Mostara in B"»ke Kotorske, sedaj na jesen. 26. 9. iz Šibenika in okolice in danes 28. XI.
5e v tej zimi se postavi tu tudi veliki seismograf za beleženje vsega vznemirjenja zemlje in oddal'enih svetovnih potresov, nai bodo njih ogniišča na kopnem ali v morju. O teb velikih potresih bom, Vakor nekdai obveščaj svetovne liste, da se istodobno opozore tudi parobrodi na morju brezžičnim potom na pretečo nevarnost, če se približujejo kakemu oživljenemu potresnemu ognjišču, ležečemu na morski obali. Kakor nas iz-kušnia uči, je tako nadzorovanje velikih potresov eminentne važnosti za narode, ki imaio cvetoče plovbe na morju in to tembolj, ker so potresne stanice. Če so oddaljene od potresnih ognjišč v stanu nemoteno obveščati svetovne liste, do-čim so telegrafične zveze, kablji, v okolišu aktivnih notresnih ortimšč navadno prekinjeni. Opetovano ie bil v prejšnjih letih London o kaki potresni katastrofi, ki se je dogodila recimo na Anti-lih. od mene iz Ljubljane za en dan preje obveščen, kakor pa je došlo poročilo iz centra porušenega kraja. Očividno so torej taka seizmična opazovanja tudi praktičnega pomena.
V poletnem času pa postavim prav na vrhu Triglava en del teh aparatov, od katerega opazovanja pričakujem jako zanimivih novih upogledov v mehanizem potresnih pojavov, ker v tej višavi (2863 m) se dosedaj v Evropi sploh še n;so napravila opazovanja s tresomerjl. Leta 1907 sem skozi 10 dni vzdržaval opazovanja z mojim seismo-metrom, katerega sem imenoval »Z 1 a-t o r o g«, pri Rajhenburgu nad Jesenicami v višavi 1200 m in takrat dokazal, da gorovje povekšuje gibanje zemlie, povzročeno po oddaljenih potresih. 2e leta 1908 naj bi nadaljeval opazovan;a na Triglavu v Staničevi koči (nekdanji Vosshutte). a ustvarjanje planinskega observatorija se je odložilo na poznejši čas, do časa. ko se Aleksandrova koča (nekdanja Marije Terezije koča) na novo dozida. Ta koča je bila zgrajena nalašč za moja opazovania. ker ima prav vzorne in prostrane kleti Zaradi mojega preobilega dela ni prišlo do izvršitve teh projektov ne pred vojno in ne med vojno. Tudi letos me ie ovirala obolelost mojega asistenta, ki je imel nalog, da ob času mojega opazovanja na vrhu Triglava oskrbuje primerjalne stanice na Vrščeh, da se 15 let stari projekt ni izvršil.
Upam pa. da prihodnje leto sigurno izrvedem še to delo, o katerem je sodil nekdaj poznani šef geolog Jur. G e y e r, kakor posnamem iz privatnega pisma tako le: »B e I a r j e v projekt ustvaritev seizmičkega observatorija na Triglava, je vreden, da se mu posveti največja pozornost. Danes beleži majnl-ka 1908 njegov, z modernimi aparati opremljeni inštitut v Ljubljani potrese z vseh koncev sveta, pa tudi z Julijskih alp in iz kraških tal. Bilo bi torej zelo instruktivno za primerjalni študij, ako se ustvari v višavi kakih 2000 m imenovani observatorij.
Istodobno pa je Triglav tisti del planinskega gorovja, kjer se plasti Krasa naslanjajo uprav na planinski apnenik in kjer bi se tudi naibolje in najplodovit-neje zasledoval vpliv kraških potresov na Triglavsko pogorje!«
Ni «^oma, da obetajo obe nalogi naših observatorijev na Triglavu študij bližnjih in daljnih potresov, sploh opazovanje vseh zdihljajev naše zemlje, za našo prosveto kaj lepe perspektive.
Moja observatorija sem krstil z imenom slavnega angleškega učenjaka Davy-ja, ki je zahajal pred sto leti v naš planinski raj in bU izredno navdušen za lepoto zgornje Savske doline, saj je imenoval to pokrajino na.bpšo v vsi Evropi Z imenom »Sir Humphrv Davv-ja« poživimo tudi v inozemstvu spomi:i t;a lepoto na^ih planinskih pokrajin, katere so prvi naši domači pesniki tako vzneseno in neumrljivo opevali
Povsod se naša moderna veda o potresih lepo razvija: na Francoskem, kjer se je ta veda le pozno oživela, so ustvarili zadnja leta obilo novih seismološkth
institutov ravnokar se delajo tamkaj priprave za ureditev observatorija na Mont Blancu; kakor poročajo listi, bo to najpopolnejši observatorij v Evropi. Nemci so izgubili vrlo urejeni mednarodni seismološki observatorij v Stras-burgu. a že so jim velcindustrijci ustvarili lep, bogato opremljeni institut v Jeni, na katerem šele nekaj tedno opazujejo, kakor mi poročaio, z novim po-tresomerjem. ki prav po vzorcu njihove valute povekšuje 2 in polmilijonkrat vsak stresi aj zemlje. Ni dvoma torej, da ve* nemška veleindustrija dobro ceniti, kaj pomenja za vse panoge tehnike kakor tudi za vsakdanje življenje dobro opremljen in pod dobrim vodstvom se nahajajoč prosvetni institut.
Vršče, 28. novembra 1923.
Prof. A. Belar.
Dnevne vesti.
P Lmhtiani. dne 30 nov.mira 1923.
Radić e v nensneh so zakrivili — klerikalci • . .
Spomladi so se naši klerikalci zvezali z Radićem, ker so mislili, da bodo z njegovo pomočjo najložje preuredili državo tako. da bi zopet postali neomejeni gospodarji Slovenije, kakor pred vojno. Toda v teh računih so se ierne-ljito zmotili. Dogodki so se razvijali v docela drugi smeri, kakor so prvotno klerikalci pričakovali. Brezglava Radi-ćeva politika, s katero so vezali svojo usodo, jih je spravila š* ob tisto betvico ugleda in vpliva, k. so jo prej uživali v Beogradu in v politični 'avnosti. Bili so razočarani. Radi bi se izmotali iz mučne situacije, v katero so zabredli, pa ni šlo. Zato so kolebali semtertja med Beogradom in Zagrebom. V Beogradu so se pogajali z radikali, v Zagrebu pa so zatrjevali svojo ljubezen in zvestobo Radiću. Mislili so si. da je znnie najbolje, ako imajo vedno v ognju dve železi, in ako delajo dvorezno politiko. Toda zdi sc, da so sedaj spregledali njihovo igro tako v Beogradu kakor v Zagrebu. Pred dnevi smo zabeležili levite, ki jih jim je brala beogradska »Samouprava« radi njihove dvoumne politike, ki je umerjena v Beogradu, ekstremna v Zagrebu, v Ljubljani pa revolucionarna in protidržavna. Pa tudi v Zagrebu so se hrvatskim politikom odprle oči o dvomljivi vlogi, ki jo igrajo klerikalci zadnje mesece v politiki.
Zagrebški »Pravaš« popolnoma pravilno ocenjuje klerikalno taktiko, izvajajoč: »Slovenci (to je klerikalci) in muslimanski klub kolebajo med Zagrebom in Beogradom ter si ne upajo, da bi se odločno nedvoumno postavili ob bok niti enega niti drugega. Ne upajo si nastopiti niti proti temu niti proti onemu, dokler ne vidijo, kam bo sc nagnila sreča med dvema protivnikoma. Zato bi človek lahko stavil tudi svojo glavo, da bodo klerikalni Slovenci tako dolgo kolebali sem in tja. dokler nc bo jasno, kdo bo zmagal. Čim pa se nagne sreča na to ali ono stran, pa stopijo na stran tistega, ki bo zmagal...« — »Pravaš« razpravlja na to o Radfćevem neuspehu v Londonu in ugotavlja, da je ta neuspeh Radičeve akcije v Angliji izključno zakrivila kolehajoča politika slovenskih klerikalcev, ker se ni niso nikdar s potrebno odločnostjo postavili ob bok Stjepana Radića ...
Ubogi klerikalci! V Beogradu so prišli ob vsako veljavo in izkl'učera je vsaka nada. da bi se zboljšalo porušeno razmerje z radikalci, sedaj jih pa še v Zagrebu obdolžujejo. da so (»ni in nihče drug zakrivili, da Stipica Radič ni mogel izvesti s pomočio Anglije tako sijajno zasnovanih načrtov o »jugoslo-venski konfederaciji«.
*    ★ ★
— Povra'ek krafjice Marije v Beograd. S posebnim dvornim vlakom je ob 19. prispela iz Sinaje preko Čombolje Nj. Vel. kral'ica Marija s prestolonaslednikom Petrom. Na kolodvoru je kraljico sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander 1. ob navzočnosti ministrov, dvora in generalitete.
— Proslava naše osvoboditve in u]ed;njenja ▼ Parizu. Obletnica naše osvoboditve in našega ujedinjenja proslave letos v Parizu še bolj svečano kakor prednje leta. V veliki dvorani slovanskega instituta ki sta jo nedavno tega otvorila predsednik francoske republike M i 11 e r a n d in predsednik čc-sednik češkoslovaške dr. M a s a r y k , prirede jutri, 1. decembra veliko svečanost v proslavo našega narodnega praznika. Slavnostj bo predsedoval rektor pariškega vseučilišča in član parlamenta g. Louis Farge. O naši ujedinjeni domovini bo predaval g. Emil M a u -mont, podpredsednik slovanskega instituta in profesor na Sorboni, ki se je šele te dni vrnil iz Jugoslavije. Sodelujejo člani francoske komedije in pariške opere, ki bodo izvajali samo komade iz naše dramske in glasbene umetnosti. Zbor naših akademikov bo pel izbrane pesmi iz srbske, hrvatske in slovenske glasbene literature.
— Nov zakon o osnovnih iolah. Mini* strsrvo prosvete je izdelalo načrt zakona o osnovnih šolah. Načrt bo predložen, jugo* slovenskemu učiteljskemn "druženju, da poda svoje načelno mnenje.
— AKADEMIKI/ V proslavo pei*
letnice našega ujedinjenja še vrši gla* som sklepa meddruštvenega odbora mnnifcstacijska skupščina v soboto dne 1. decembra v veliki dvorani univerze ob 11. dopoldne. Akademiki, spomnita se velikega dne v naši zgodovini, pri* dite vsi! Zastopniki neakademskih kor* poracij so vljudno vabljeni!
— Statistika analfabetom*. Ministrstvo prosvete namerava irvršiti ititistiko snal» fiihctov r vseh pokrajinah naše države. O številu analfabetov se bo izdelala geograf« skostatiitiena tabela Ministritvo prosvete bo posvečalo največjo pežnjo našim južnim krajem, di se bo tekom decenijov zmanjšalo veliko število analfabetov.
— LEPA MISEL SKLADATEIJA »GOSPOSVETSKEGA SNA*. Sklada* tclj »Gospos\'etskega sna* g. Risto Sa* vin. je v ljubeznivem pismu naznanil društvu »Gospos\'etski Zvon«, da mu pokloni tantijemo premijere svoje opo* re »Gosposvetski sen«, ki sc vprizori v soboto, na praznik ujedinjenja. Obenem jc izrazil zeljo, da naj tudi društvo sa* mo sodeluje s tem, da se v gledališču isti večer prodajajo cvetlice v korist Koroški. Uprava narodnega gledališča je blagohotno upoštevala skladateljevo željo in dala društvu tozade\>no dovo* ljenje. Opozarjamo si. občinstvo, da s«? bodo cvetke prodajale med odmorU popolnoma neobvezno, komad po 1 dt* nar. — Skladatelj, kateremu izrekjmo najsrčnejšo zahvalo za njegov lep, ro* dot j ub en čin, se udeJeži osebno svoja premijere v družbi večjega šte\>ila svo* jih znancev ln prijateljev iz Žalca. —. Tako bo na skromen način proslavil tudi »Gosposvetski Zvon* praznik uje* dinjenja z bridko mislijo v srcu na bra* te v robstvu. — Odbor »Gosposvetskem ga Zvona*.
-— Vpckofenci tn vlada. Prejeli smo ta
priobčujemo: Vpokojcnci vseh kategorij m obračajo tem potnm na centralno vlado v Beogradu s prošnjo, naj o^odi spomenicam« ki so bile poslane rosamilm ministrom že 16. septembra t I. Vseoina teh «pomenL naj pride do veljave v popolnem obseru tako, da bodo dobivali pokojnino In rente za Slučaj nezzode po istem sUtemu tudi oni, Id stopijo v pokoj sedaj. Cl. 239, ki !e bil Črtan, naj se znova uvede, da pridejo tucfl stari vp»«kojencI do svojih pravic. Upamo, da bo centralna vlada usliSala prošnjo starih vpokojencev in uredila njihove pokojnina, — Narodne poslance vseh strank prosimo, naj store vse, kra je v njihovih močeh, da rešijo stare vpokojence iz tefkepa položaja. Vlada in posland naj se zavedajo, da prir-pk.ijemo od njih nujne pomoči. — Predsedstvo koaliranih duštev vpokojencev.
— Nova hranilnica. V Ljubljani se >e ustanovil Hranilni in posojilni zavod. reg. zadr. z o. z., ki začne poslovati dne 1. da*> cemhra t. L na Dunajski cesti it. 23, pri* tlično. Zavod izvršuje vse posle kreditnih zadrug: sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun, daje posojila, UvrŠuje inkaso itd. Pogoji so najugodnejši v vsakem oni* ru. Prvo načelstvo je takode sestavljeno: Predsednik je g. Fran Peterca, sirom rnani veleposestnik in trgovec na Dunajski cesti v Ljublinni. Podoredsednik jc g. Josip Sl» ška, stolni kanonik v Ljubliani in zemljiški posestnik na Pšati. Odbornika p« sta v celi Sloveniji znana lesna trgovca in posestnika Cg. Franjo Skrbeč in Fran Bartol. Ta imena so nam jamstvo za najlepši razvoj miadcg« in trdno zasnovanega zavoda.
— Zn Viktorja Merlaka bo nam poslali g. Ivan Hribar, bivši pokrajinski namest* nik in pomočnik generalnega ravnatelja dr« žavne uprave Južne železnice, 100 Din in neimenovan 20 Din. — Iskrena hvala!
— Celjske vesti. Proslava narodnega praznika. Oficijelna proslava se vrši dipol-dne ob 11. v veliki dvorani Narodneja doma v navzočnosti zastopnikov cblastl In narodnih društev z nagovori ln petjem. Poja Celjsko pevsko društvo. Zvečer bo velika ljudska sJavnost v Narodnem domu z raznovrstnim sporedom. — Knjižnica Narodne Čitalnice je odprta ob sredah od pol 6. do 7. zvečer. Do Božiča tudi dopcldne od pol 11. do pol 12. — Mestno gledališče. Za torek 4. decembra se pripravlja noviteta »PrlnČek«. Komedija v treh dejanjih. Dne 17. decembra gostuje celokupna ljubljanska oOera z orkestrom. Vprizori se »Seviljskl brivec«. — Radi lovskih tatvin je bil na tri mesece ječe obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem 341etni Ivan Dolar, delavec v Straži pri Dramijah. — Rdeči kri v Celju, V Celeu se Je sestal odbor z namenom, prosvetiti za območle celjskesra vojnega okruga organizacijo Rdeče« križa SHS. župan dr. Mra-Šovec ie bil poverjen da započne predvsem v mestu Celju a akcijo aa nabiranje članov.
man 6
»SLOVENSKI   NA"ROu<,   dne I- aecetnbra 1^3
štev. 27Z.
— Mariborske vesti.   Na praznik Ujedin;enja bodo trgovine med službo božjo zaprte. — Protestni shod SKS. Samostojni kmetje m obrtniki sklicujejo na prarntk ujedinjenja ob  10. dopoi dne v Garnbrinovo dvorano protestni sbod z dnevnim redom: Protest proti krivičnim davkom, taksam in kuiuku. Na lepakih se označujejo   povzročitelji   teh   bremen kot grobokopi   države. — Ca rinske konference. Zadnje dni so se pričele v Mariboru carinske konference, na katerih je bila carina dobro zastopana, trgovina m industrija,    ter obrt  pa  Je  po posamnili predstavnikih. Trgovskij gremij je zastopa* predsednik Weixl, Zvezo industrijcev dr. Pip«6 rs ravnatelj Križnic, obrt Dia-moaja. Od prid obrtnih sirani se je izražala ostra kritika proti taksi na giavni carinami. Na zadnji konferenci dne 21. tm. se je določil deiovni program za nadaljne konference, katerih prva se vrši 12. dec — Porotno   zasedanje.   Za porotno zasedanje* s početkom dne 10. decembra, so dosedaj razpisani samo še trije slučaji in sicer:   10. dec. Marija Jeremič, požig; 11. dec. Marko Mohanec, uboj; 12. dec. Rozalija Prop,   požig. — Srečno uspeia  težka  operacija. V sanatoriju Petrovo selo (bratje Tavčar) je centralni nn<izoTnfit j. ž. g. Kocijančič prestal težko operacijo in sicer na slepiču  m na k?H. Operacijo je izvršil primaru dr. Cer-n*č. — Novi   slučaji nalezljivih bolezni. Slabo vreme preteklega tedna je prineslo dva  nova  slučaja škrlatinke, dva nova slučaja difterije in en nov slučaj trahoma. — Visokonarastla Dra-v a. Radi naglega tajenja snega m deževnega vremena pri 10 stopinj temperature je Drava nenavadno narastla in ima tendenco nadalincga naraščanja. — Premiera B o h e m e. V četrtek se vrši premijera Puccinijeve opere   »La Bohcmec. V petek se ■ponovi opera obakrat z gostovanjem g. Skrivaniča iz Zagreba. — H o t el-ska   delniška   družba. Pripravlja se ustanovitev delniške družbe, ki bi prevzela   gradnjo v Mariboru prepotrebnega modernega hotela. Projekt je zamišljen ali na mestu bivšega hotela »Stadt Wien« ali nasproti glavnemu kolodvoru. Inicijatorji poskušajo za ta načrt pridobiti najpreje domače interesente v družbi s hrvatskimi in srbskimi.    V nepovoljnem slučaju pa s pomočjo inozemskega   kapitala. Osnovni načrt se razlikuje od prejšnega švicarskega v toliko,   da se izloči ves nepotrebni luksus m zfis'cduje zgolj  praktično, vendar moderno izvedeno stran.
— Smrtna kosa. V Beogradu je umrl g. Alfred K r s t e 1 j. ravnatelj beogradske podružnice »Jadranske banke«. Pokojnik je bil iz znane narodne rodbine iz Šibenika, brat bivšega ministra dr. Iva Krstelja. Med vojno je bil sef podružnice Jadranske banke na Dunaju. Tu je sodeloval pri vseh pripravah za osvobojenje in je skrbel predvsem za gmotna sredstva, ki so omogočala zveze naših pohtičnfl* krogov z Jugoslavenskim odborom v Londonu. V tem oziru so njegove zasluge neprecenljive. Bil je prvovrsten strokovnjak na bančnem polja in ena na/odličnejših moči, s katerim je razpolagal zavod. Odličnemu rodoljubu bodi ohranjen traje« spomin! — Včeraj popoldne je umrl g. Ivan R a n z i n g e r, poduradnik Trboveljske premogokopne družbe v Zagorju. Pogreb bo v soboto 1. decembra ob pol 16. na on d o trt o pokopališče. — Danes je umrla v Št. Jernejn na Dolenjskem po dolgoletni mučni bolezni gospa Josipina H u d o k 11 n, rojena K e s s 1 e r, žena podobarja in po-sestnica, v starosti 58 let Skrbna mati je vzorno odgojila vseh pet svojih otrok v naprednem duhu. Bila je izredno blagega in usmiljenega srca. Zavedni ženi trajen spomin, preostalim pa naše iskeno sožaije!
— Zimske uradne nre na poštah Ljubila na 4 in 5. Poštno ministrstvo je z odtokom štev. 65846 od 25. oktobra 1923 dovolilo, da se uvedejo zimske uradne nre na pošti Ljubljana 4 v Kopitarjevi urici na pošti Ljubljana 5 na Zaloški cesti. Obe pošti bosta uradovah* v času od 19. nov. do 31. marca, ob delavnikih od S.—14., ob nedeljah m praznikih pa od 9.—11.
— Stritar na mrtvaškem odru. Kakor imo že poročali, jc napravil g. akad. slikar Fran Ste r le sliko pesnika Stritarja na mrtvaškem odru. Slika je lepo uspela in bo te dni razstavljena v izložbenem oknu tvrd* ke Grič\ir & Mejač v Šelenburgovi ulici. Tu bo tudi izložena mrtvaška maska pesnikova, ki jo je posnel g. akad. kipar Kos.
— V Kamnika ie umrl po dolgi mučni bolezni dne 28. novembra g. Jo«. G e r č a r, krojaški mojster. Radi svojega prikupljivega značaja je bil splošno priljubljen ter užival velik ugled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Bil je zaveden narodnjak, vesel In zabaven družabnik, nad 25 let zvest pevec pri pevskem društvu »Ura« ter dolgoleten podpornik vseh narodnih društev v Kamniku. Svoje otroke je vzgojil v strogo narodnem duhu Vstrajnemu društverriku in značajnemu možu bodi ohranjen prijazen spomin!
— Potre«!. Poročali smo že o potresu, Irt ga je zabeležila naša opazovalnica -pod Triglavom. Istočasno so čutili potresne sunke rudi v mnogih drugih krajih. Tako na pr. v Inomostu, Gastemn ?n Linzu. Sunki so M!t ponekod zelo močni. Smer potresa je bila od vzhoda proti zapadu. Ni še znano, da-W gre za večjo katastrofo, ali samo za lokalne vulkanične pojave.
— Nlril slovenski tečaj na tehničnem zavodu v Vidmu se otvori dne 3. decembra tega leta.
— Zakaj   plačujejo   Slovenci davke?
»Goriška Straža« vprašuje, zakaj plačujejo Slovenci davke? »Kako spoštuie vlada naše želje in našo voljo, ko trosi denar za šole? Ali se kaj ozira na potrebe in zahteve slovenskega nrcbivalsrva? Ne! Ona vporab-Ija denar proti naši volji in proti našim potrebam. Ali so slovenski davkoplačevalci dal' aržavi svoj težko prisluženi denar zato, da vzdržnje ž njim šole. ki jih slovenski starši ne marajo? Ali zato, da se ž* njim poitaliiančujp. slovenska deca? Ne m stokrat ne!« Pri upiranju proti italijanskim ljudskim šolam se sklicujejo Slovenci utemeljeno tudi na načele socijalne pravič-
— Češka obec. Oslavy — Narodnega ujedi njem a — se sučastnime, prijdte všich-ni v čas v soootu o 7% bod. večer do na-
šteh mistnosti Narod, domu, tam bližši.
— Vranglovo zlato. »Novi list« poroča, da bo Vranglov zaklad, ki je sedaj shranjen v Kotoru, v kratkem prepeljan v Beograd v tresore »Jugoslovenske banke.«
— Italijanski oficirji v Beogradu. Italijanski oficirji, ki pridejo v Jugoslavijo, da se nauče našega jezika, so te dni že dospeli v Beograd. Tako poročajo beogradski listi.
— Preuredba Presblrola »Balkan« poroča, da se te dni izvede temeljita preureditev službenega Presbiroja. V zvezi s to preureditvijo se ima vsestransko reorganizirati tudi poročevalska služba tako v državi sami, kakor tudi v inozemstvu.
— Obratovanje kinematografov v Ljub* tjani. Vsled zahteve mestnega magistrata in odobrenja vlade, da sme mestna občina ljubljanska pobirati 25 % izkupila od vstop* nic za vse kino*predstave v Ljubljani in da morajo kinematografi vzdrževati še nadzor* nega organa pri vsakem kinu, so sklenila vsa ljubljanska kino * podjetja obratovanje tako dolgo prekiniti, dokler sc ta za nje nevzdržna situacija ne popravi. Kino*podjct* ja morajo plačevati že itak visoke državne davke in občutno režijo posebno, ker je iz« posoja filmov danes zelo dra^a. Poleg vse* ga tega pa morajo po invalidskem zakonu oddajati gotove odstotke v prid vojnim žrtvam. Pri izračunavanju teh dajatev voj* nim žrtvam pa se odštejejo poprej občinski in drugi davki, potem se šele procentualno odmeri pripadek vojnim žrtvam. Ako toraj magistrat vstraja pri svojih 25% ne bo pri* padlo vojnim žrtvam skoro nič. — Kino* podjetja so se proti vsem tem obreme* nitvam, ki jih je največ zadala mestna ob* čina uprla in sklenila zaenkrat pioti njim podvzeti primerne korake ter obrat v znak protesta začasno ustaviti.
Ako pa nič ne dosežejo, bodo p rim o* rana podjetja poginoma opustiti ker so na ta način nerentabilna. Vsem. ki so pri tem prizadeti, pa ni vseeno, ali obratujejo ali ne. Pri tem so močno oškodovane vojne žrtve, pa h'di država in občina. Zato so na prošnjo Udruženja voinih invalidov v Ljubljani sklenili kinopodietniki dne 29. t. m. pričeti zopet z obratovanjem, vendar pa se bodo morali od strani magistra+a in potom inter* venci je vlade zahtevki ob Tine vsaj za polo* vico zmanjšati. AVo se to ne zg^i tekom tega leta so pris^iena podjetja Hnoobrat v Liublfnni po novem letn nor,olnorna opri* štiti. Ako s^ pomirit, da vojnim žrtvp.m, ki »o v najslabšem položahi ne pripada niti tretjina +oriko, kakor zahtevi me«^na oh* Čina, bi bil to zanje zelo ncsocijalen oda* rec. Postavljenih bi bilo tudi precej revnih uslužbencev na cesto. Želimo torrri. da pri* stojne oblasti ves položaj malo bolj resno presodijo in popravijo.
Udruženje vojnih invat?do>\>.
— Oglasi za skupni telefonski imenik. Početkom prihodnjega leta izda telefonski odsek Ministarstva Pošt in Telegrafov skupni imenik vseh telefonskih naročnikov v naši državi.- Imeniku bodo dodan? tudi oglasi in reklame trgovskih industrijskih in drugih pridobitnih podjetij na barvastem papirju, za vsako pokraiino v posebni bar* vi. — Oglas na celi strani (20X12 cm) stane 700 na polovici strani 400 m na četr* trnki strani 250 dinarjev. — Oglasi (z even* tuelnhni klišeji) obenem z odgovarjajočimi zneski naj se oddrtio ali pošljejo najkasneje do £. decembra t. I. telefonskemu račun* skemu oddelku pogrne direkcije v Ljub* Ijani. Sv. Jakoba trg II.
— Prošnja, Tovariš K. mora prihodnji teden zapustiti dosedanje stanovanje. Ker mu drugo še ni nakazano, se obračamo tem potom do p. n. tovarišev m tovarišič kakor tudi do ostalega učiteNstvu naklonjenega občinstva, ako bi kdo mogel in hotel vzeti k sebi začasno proti plačilu tovariša K. in njegovo ženo oziroma po-samne njegove otroke. Oprava na razpolago. S hčerko da tudi planino. Prosimo takojšnjega obvestila. — »Ljubljansko učiteljsko društvo.«
— Razglednice za savezni da« oddajale se bodo prodajalkam danes v petek od 17. do 19. ure, ter jutri dne 1. decembra v Savezni pisarni v »Narodnem domu« I. nadstr. od 8. ure naprej.
— Kmo Tivoli predvaja do nedelje prvi del napeto zammivegoa filma »Kralj gora«, s priljubljenim filmskim igralcem Har-ry Prelom v glavni vlogi. Vabimo ljubljansko občinstvo, zlasti prijatelje narave, da si ogledajo to delo, polno krasnih alpskih scenerij.
OTVORITEV KISA »MATICA*. Jutri, v soboto 1. decembra se otvori zopet kino »Matica«, in sicer se predvaja dva dni nad vse zanimive naravne posnet* ke: 1. Potovanje presednika republike Fran* cije g. Milleranda v severno Afriko. 2. Mar* seille, eno najlepših in drugo največje mesto Francije s 650.000 prebivalci. 3. Pot preko francoskih al p. Filmi nudijo ljubiteljem na* rave krasen estetičen užitek, ker so izvan* redno dobro posrečeni in so tudi skrajno poučtjivL Občinstvu se priporoča njih obisk, da se na ta način vpozna z običaji franco* skega naroda in vidi krasote Francije. — Predstave oba dni ob 3., pol 5., 6^ pol in 9. Cene prostorom: parketni sedež Din 5, rez. sedež Din 4, prvi prostor Din 3, drugi prostor Din 2.
— Koncert v hotelu Tivoli V nedeljo dne 2. decembra od 15. do 20. ure. Godba dravske divizije. Domače jetrne, krvave in mesene klobase. Vstopnina prosta. — Se priporoča Vckoslav D o 1 n i č a r.
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobijo s a m o v Šelenburgovi ulica št 3 pri Gričar & Mejač.
— Pozor!    V nedeljo dne 2. decembra 1. ob 10. dopoldne bo tvrdka »Irrter-Agen-
cia« d. z o. z. v Ljubljani na splošno željo ponovno razkazal a varstvene aparate proti vlomu in tavinam v dvorani restavracije Narodnega doma. Vse interesente opozarjamo, da naj se raz kaza udeleže.
— Sv. Miklavž pride v soboto, L decembra, med 5. in 7. uro zvečer v trgovino M. Tičar v Šelenburgovi ulici izbirat daril za deco ia odrasle.
— Restavracija in kavarna »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v restavraciji in od 22. dalje zopet v kavarni. Kapelnik Kada Sandor. Prvovrstna ka-gela, gošJa to Qsi«£* Atrakciia PCTfi «sfc»
— Oblastno dovoljena razprodaja izpod lastne cene v konfekcijski trgovini Fran Lukič, Pred Škofijo št. 19. Glej rnse-rat!
— Gostilno pri Maj2r©nčfen zraven Leonišča je prevzela s samostojnim obratom ga, Alojzija Gorjuo. Točijo se pristna dolenjska vina. Abonenti na hrano se sprejemajo. Več pove današnji inserat.
— Opozarjamo na oglas trgovine A. Žibert v Prešernovi ulici v današnjem listu.
— Opozarjamo na inserat oblačilne in? dustrije A. Kune. Ljubljana, Gosposka ulica štev. 7.
— Koncert dravske godbe se vrši v so* boto 1. decembra t. 1. v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
— Trda zima in drego kurivo je d >nes veHk udarec za vsakega. Brez gorkega sta* novanja ni zadovoljstva v hiš: in rodbini, to velja pa tudi za trgovce, pisarne, javne lokale, gostilne in restavracije, ki računajo na goste, ki so v trdem mrazu razveseljeni, da se v toplem lokalu ogrejejo. Zato jc ve* likanske in neprecenljive važnosti iznajdba g. Nipiča v Mariboru, patentirani ogreje* valni aparat »Toplodar«, ker ta omogoča, da s2 napelje od štedilnika v sobo ali iz ene sobe v drugo, ali iz sobe v čakalnico in obratno, ne da se zato posebej ali kaj več kuri. Nftsnrotno, 50% sc porabi manje kur* jave in pri tem se popolno razgreje oba !o* kala. Ogromni denarni prihranki iTolača jo aparat v aaikraišem času. Mnogoštevilna naročila in pa zahvale notrjujcio veliko J spodarsko vrednost Toplodar j a, zato ga vsakomur, komur je ležeče na velikem pri* hrnnku in toplem stanovao iti. prav toplo priporočamo. Osobite važnosti je. da vsaka gospodinja kuri skoro cel dan štediln;1:, ker pripravila na niem zajtrk, kosilo in •''c'erio. Vsa toplota gre pri dimniku v zrak, ako pa se k štedilniku priključi v s^edoi sr-b; i->i rat Toplodar. kuha gospodinja rem^1 mo in opravlja svnie delo. so^dnji
lepo razgreie. ~e da norr»biš za to le en vi* nar. Velikanska prednost in uooraM;;v-oit tega dovršenega aparata je garancija za po* polni usrv^h!
— Tovarna Josip Relch previema v pranje, Jikame in sušenje vsakovrstno žensko in moSko. kakor prrs*eT;uo in namizno perilo, za kar se ceni. občinstvu uljudne priporoča. G1r' de.rašnii oglas!
— Pri želodčnem kPt^rbi. b^'oč'mri feter In pri fcarr^mi v mchtT.?« pogosto izredno dobro slufo grenčica »Franz-Jose?«
Turistika in sport. j
— 30 letnica praške »Slavije«. V nedeljo 25. tm. je glasovita praška »Slavija« praznovrla svoj 30 letni jubilej. Pri slav-nesti, ki ie bila pravi triurni za Slavijo, so govorili zastopniki državnih, vojaških in raznih civilnih oblasti, zastopniki sportskih organizacij in v imenu Sokoistva brat Va-mček, i...C_ln;k ČOS. ki ie povdarjal zasluge lahke- a:'e:ike za obrambno moč države. K obletnici so Slaviji čestitali tudi zasr pnjki drugih držav in razne inozemske spor me organizam i: i.
— Taristovski klub »Skala« poziva svoje članstvo na smučarski sestanek, ki se vrši v torek dne 4. decembra 1923 ob 20. zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Sestanek je z ozi-om na predstojeće zfanskp-šj rine pr!r iitve posebno za člane smučarje obvezen. — Smučarski odsek.
—■ SK. S-ovan poziva v e svoje člane in prijatelje kluba, ki žele gojiti težko atletiko, da se pismeno ali i:strne no zglase pri kJa-bovem tajniki:. Sv. Petra cesta 3-II.
•v
mm ^
Društvena vesti,
On»M
— Iz Slo v eni gradca nam poročijo, 'da se VT.šl ne narodni praznik, dne 1. d"* crr-bra t. (L ob pol 20. zvečer v prostorih hotela »GoB« v Slovcnjgradcu prireditev v prid božičnic za revno šolsko mladino na obmejnih šolah marenberskega sodnega okraja. Spored: 1. Koncert posamne točke izvajata pevsko društvo in saHnski ork,-ster v Slovenigrndcn. 2. Srečnlcv. 3. Presta zabava in ples. Zanimanje za to prireditev je veliko ter utegne tudi njen gmotni uspeh postati sijajen.
— Iz Škofljice nam pišejo: Ker vse osebne in tudi pismene pritožbe niso do sedai nič zalejrle. smo prhnorani. da opozorimo elektrarno v Zagradu pod predsedstvom jr. Omahna tz Višnje gore na sJedeče: Smo že 10 dn; brrz luči. vendar pa nima elektrarna nfkakega resneera namena. kaJkor vse kaže, da bi ta nedosta-tek čimprej odstranili. Električne žice leže ves ta čas po tleh. kar ze'o ogroža življenje mimoidočih. V ponedeljek, 26. tm. se je nek dečko iz Škoflice dotaknil z roko na tleh ležeče žice. ki je pa rad; električnega toka ni mogel izpustiti in ga je šele na njegov obupni klic oprostila neka ženska rz neprijetnega položaia. Kaj, ko bi se to dogodilo kje na samem izven vasi. k^er bi ne bilo nikogar blizu, da bi nesrečnežu pomagal? PopHnoma uvidevamo. da se proga lahko pokvari, vendar je pa dolžnost elektrarne, da jo čim prej popravi. Sicer sedanje vodstvo ne gre svojim odjemalcem nič kaj posebno na roke, vendar pa zahtevamo, da se žice v tzo^uS kake nesreče takoj s tal odstranijo, če že ni mogoče proge popraviti. Opozarjamo na ta slučaj pristojno politično oblast, da stori svojo dolžnost in poskrbi za varnost občinstva. Nfkakor ne moremo trpeti, da bi bili mi ;n naša deca izpostavljeni kaki nevarnosti in če sedanje vodstvo elektrarne ni zmožno, da take nedostatke odstrani, naj izroči svoje posle drugim. Marsikaj smo že pregledali toda sedaj je mera polna. Zahtevamo, da se nas nekoliko bolj upošteva. Toliko za danes; ako to ne bo pomagajo, bomo primora.ni posredovat' pri pristojni politični oblastf. da ona poskrbi za red in normalne razmere v elektrarni.
Glasbeni vs^llc.
— Operni libreti. »Gosposvetski sen«. Pravkar je izšel 14. zvezek Zbirke opernih m operetnih tekstov in sicer »Gosposvetski sen« prva narodna opera v dveh dejanjih s predigro, besedilo spisala skladatelj in Franjo Roš, ugJasbil Risto Savin, 46 strani. Cena Dra 4. Libreti se dob;vajo pri založnici v Zvezni tiskam? v Ljubljani (WoIfova ulica 1.) Razprodaialeem običajen popust V razprodaji so tudi v tukajšnjih knjigarnah, kakor tudi pri blagajni v operi in pri blljiterjih- Premijera te naše izvirne opere bo kakor znano 1. decembra v opernem gledališču.
— //. Muzikalno predavanje nam en i eno v prvi vrsti mladini ljubljanskih sredniih in strokvnih šol, se vrši v nedeljo dne 2. de* cembra ob 11. uri dopoldne v dvorani Fil* harmonične družbe. Drugo predavanje nosi naslov »Klavirska sonata« in kojega soored izvaja pianist Ivan Noč, ki je na zadnjem samostojnem koncertu, kateri se je vršil meseca oktobra v Unionski dvorani, žel vse* obče priznanje. Spored obsega Beethovnov Rondo op. 51. št 1, Beethovnovo sonato op. 2, Št. 1 v štirih stavkih ter Chopinovo sona* to v h*molu. Pred prvo spo redno točko raz* jasni goso. prof. dr. Pavel Kozina v poljub* nih besedah zgodovino in formo sonate. — Podrobni spoTedi za to predavanje se dobi* ▼ajo v Matični knjigarni na Kongresnem
— DraŠHro najemnikov za Slovenijo opozarja, da sc vrši prihodnja javna odbo* rova soju dr, i 5. decembra 1023 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daie članom drevno od 18. do 20.
i ure informacije Sv. Petra cesta It. 12, pri* i tllčno, desno.
j; — Šentjakobski Miklavž nastopi z veli* . : im spremstvom v Ka/inski dvorani dne 5 .decembra. Napravil bo pa tudi obisk po ; hišah. Kdor b! Se želel tak obisk, naj javi 1 to v šentjakobski knjižnici do dne 3. de* j cembra do pol osmih zvečer.
— Cer*ra!no akademsko podporno društvo v Ljubljani. Gospod Leopold K o-v a č, kr. opern: tenorist, je kot vnet prija *e!j n^šib visokošolcev nabral za »Centralno akademsko podporno društvo v Ljubljani« znesek Din 400. HvaJa vrlemu trmetrriku. — Istotako je daroval g. Ivan B o n a č, ve'etrgovec znesek Din 100 za kar mu iskrena hvala. — Gr. dr. Kari Triller je daroval obleko, da pomaga od p omoči bed; med tuk. dijaištvom. Prisrčna rrm hvala.
— Prastovai i. decembra v drtištvu »>Soča«. Namesto običajnega sobotnega nre d ivama priredi »Soča« dne 1. decem-
družaben večer, na katerem govori g. Majcen o Ženevskem paktu, g. dr. M a-rušič pa o našem osvobojenhi. Potem nastopi prvič kvartet -»Soča« Vabljen! vsi
elani in nrifatelfl društva. Vstop prost. Za-čotefe eb 8, zvečer v salona »pri Levu«.
— Proslavo Ujedinjenja priredi Narodna Čitalnica v Spodnji Šiški v soboto 1. decembra v dvorani Veljavca. Spored: Pro-
j log. Deklamacija. Petje Čitalni^kega Pev-; skega zbora in solistov. Godba. Vstopnina prosta. Pridite, napredniaki, da dostojno ! proslavimo ta velepomembni praznik sio-i venske zgodovine. — Odbor.
— Sv. Miklavž! V obupu kličemo vsem dobrim in plemenitim ljudem: spomnite se nas naibednejših in najbolj nesrečnih vsaj
i sedaj v času, ko sv. Miklavž nosi darila ne 1 c^mo otrokom, ampak tudi odraslim. Darila ; v blagu in denarju sorejema za nas naša pisarna: -Podonrno društvo slepih*, Ljub-| Ijana, \Volfova ulica 12.
— Čitajte slepim! V^em rednim članom I našega društva, ki še niso vložili prošnje za
bo'ično podporo, naznanjamo, da je zadnji • rok do 15. decembra t. 1. Na poznejše pro-■ silce se ne bo mogoče več ozirati. Kdor ne 1 navede zadnjega bivališča, se mu ne bo mo-i gla poslati podpora. Toliko v vednost. — I Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani. WoIfova ulica 12.
—Ganciov večer priredi dramatični odsek »Pra^stva« v Ljubljani v nedeljo. 2. cembra ob 20. zvečer v «oodnjih društvenih
s sledečim spo-a E. G a n g 1 a ! (predavanje). 2. deklamacije, 3. »Dva sve-; tova^>, drama v enem dejanju. Večer je na-j meni en članom društva in vabliencem ter j se priredi prilikom pisateljeve 50letnice. : Odsek bo večkrat prireial podobne literar-« ne večere, da potom njih seznani mladino, j predvsem z našo, pa tudi s tujo književ-| nostjo.
— »Mladost« izobraževalno društvo de-j lavske mladine v Ljubljani naznanja, da se
vrši občni zbor dne 8. decembra 192.1. ob 10. doooldne v društvenih prostorih pri Zupanu, Krakovski nasip št. 18. — Predsednik.
; cembra ob 20. zvečer v ^noo I prostorih Nr> rodnega doma s I redom:  1. Životopis pisatelj;
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 30. novembra. Sprejeto ob 13.
Današnji tečaji so malenkostno popustili navzlic temu, da je bil zadnji borzni dan ter je običajno v petkih tendenca na borzi čvrsteiša. Na efektnem trgu so ostali tečaji neizpremenjenL Ob zaključku notira-jo:
Efekti: Ljublj. kred. banka. 250—260, P.va hrv. Šted. Zagreb 985—990, Slavenska banka, Zagreb 107—110, tirv.-slav. zem. hrp. banka, Zagreb 97—98, Hrvat, esk. banka, Zagreb 164—166 Jugoslav. banka, Zagreb 143, Trboveljsko premog, dr. 850, Slavonija 209, Guttman 1680—1750 Exp4oatacija 220, Šečerana 2440, Nar. šum. ind. 145.25—147.50.
Devize: Curih 15.525—15.575. Pariz 4.70—4.775, London 386—387, Dunaj 0.12475—0.1225 Praga 2.5775—2.5675, Trst 3.83—3.84, Newyork 8S.25—89, Budimpešta 0.46—0.4^
Valute: dolar 87—S7.50. INOZEMSKE BORZE.
— Curih 30. nov. (IzvJ Današnja predborza: Beograd 6-52, Amsterdam 217.55 Newyork 572.50. London 24.92, Pariz 30.67, Milan 24.67. Praga 16.65, Budimpešta 0.0302. Dunaj O-OOSOo, avstr. žig. krone 0.008075.
— Trsi 30. nov. Predborza. Beograd 26—26.05 Dunaj 0.0327—0.0329, Praga 67.20—67.40, Pariz 124.30—124.60, London 100.85—101. Newyork 23—23.15, Curin 403
Reško vprašanje m mrtvi težki
Zna č iln o pr e m: k a n j; italijans vojske.
— Pe^grad, 30. nov. (Izv.) Pred-seđnik naše defega^te v p:r'- ko-inisiii dr. O. Rs bar je včeraj   dorv»Mics zelo dolgo k.anleriral z • sirom dr. Nine!Jem o revera vp ki siopa v zaključno fazo.
— Trst, 30. novembra. (!z\0 Zadnje dneve je opažati v Trstu in v Julijski Benečiji živahno premikanje ital'j a-sklh čet. Pesnil!: š.. 101 }e '/. Verooe odkorakaj na mejo orali Jugoslavi : v tor Kastav—Reka.   V smeri proti Postojni sc vozijo številne baterije. 80 i m-kcv jfe odšlo iz Vidma na mejo. Iz j e-netk je odplulo italOansko vojno   b o-dovje v Kvarner. Grupiranje Kal ja vojske ob jugoslavenski mej spravljajo v zvezo, da bo sto
dirano re^ko vprašanje, da se Reka anektira ter izpraznita '     * :n Deli
— Beograd. 30. novembra. (' Te dni so v na^i javnosti krožile vesti, da se je med našo državo in Italijo do* segel sporazum gled? Reke, Bari Delte in Bankina. Med ostalimi tc-r.i vestmi se je govorilo tudi o tem, da je naša država privolila v aneksijo
ke po Italiji, medtem ko bi mi pn Baroš in Delto v tru:no in suvereno ; sest, Bankino po gotovem a v 99letno uporabo. Te vesti s< > n vzbudile v našem narodu veliko v mirjenje in ra*burjcoje. Radi ti je naš sotrudnik   obrnil   na pri mesto, kjer so vse tc vesti ka zanikali   ter   jih   imenovali pr kombinacije.   Sploh   se trenntno našo državo in Italijo ne vodijo nol razgovori,   dssi   oni  niso popolnoma prekinjeni.   Vprašanje Reke. Delte in Bankina se zategadelj n. H na mrtvi točki.
Po dru^i strani se sporoča vašemu sotrudniku, da je predsednik  1 d i j ari ske vlade, g. Mussolini res posla1 vladi pismo, v katerem predlaga:
V svrho rešitve reškega probi ma prizna naša kratjevina pravico / na Reko, odnosno prizna nje anck zato Italija   takoj   izpra ros in
Delto ter bi privolila v 99letni arai: glede Bankina.
Kar se tiče korekture meja v > v veni ji, se te na gotovih mestih res b iz\*ršile od Triglava do Reke. Te korekture ne bodo večjega značaja, \z* vršile se bodo na krajih, kjer so meje slabo začrtane. Korekture sc iz* vrše v našo korist.
Naša vlada zastopa vedno načelno stališče, da se ima vprašanje Reke in Baroša rešiti striktno v smislu določil rapallske pogodbe. Osohito zahteva naša vlada izpolnitev IV. točke be, ki garantira neodvisnost resice Jr* zave.
Med našo državo in Italijo do da* nes še ni nobenega sporazuma. Vse sti v našem tisku in v inozemskem so v tej zadevi popolnoma netočne.
POMOŽNA AKCIJA PRI POVODNJIH V SLOVENIJI.
— Beograd, 30. nov. (Ir-v.) Notranji minister je sporazumno z niInrstroni vojne ln mornarice brzojavno odredil, da orož-nlštvo In vojaštvo prične pomožno
pri katastrofalni povodnj; v Slo ver
Narodna skupščina.
Razvrstitev uradnikov. — Kratka seja.
— Beograd, 30. nov. (Izv.) R sirih sej je bila današnja sela skupščine orvorjena še le ob 10.30 poldne. Po končanih formalnostih je pt
nik skupščine Ljuha JovanovIĆ na da je narodni skupščlnj predložena vi. naredba o razvrstitvi uradnikov v k rije in skupine po novem nradnlškem sakou in da ima parlament dva načli nje rešitev:   a) izvolitev posetv ščinskejra odbora za proti naredbe, ali b) nje predložitev zakonoda le-mu odboru. Narodna skupščina je rfdei da se za razvrstitveno naredbo Izvoli seben odbor. Finančna minister je med drugimi predlogami predložil skupščini    r a~ čunski načrt za leto  1921 '25 z  ?; ' finančnim zakonom.  Prometni minister je predložil nov zakon ob; kraljevine SHS. Njega nujnost je bfla čino glasov sprejeta.
Zbornici je bilo pr..: pelacij, med dru strni Enterpt Kumanudiia o Šajnovičevi aieri iz ( e. Minister notranjih  zadev je ratko varjal na štiri interpelacije. Med njeg m govorom je prišlo do os prerel med njim in posl. Prftvčevićem. Predsednik je moral sejo prekiniti. Nato je predsednik odredil  glasovanje  o določ'tv'    dnevi ta reda prihodnje seje. Dnevni red je: 1.) izvolitev odbora za proučavanje zako*- a o brodarskem društvu. 2.) izvolitev za proučavanje razvrstitve uradnikom v kategorije in skupine in 3.) odgovor r -stra pravde na Interpelacijo p^sl. šeče*
rova o posestvu grofa Czekonirs^. ?c;-i je bfla ob 12. zaJciv.ičena. Prihodnja v p ne-deljek ob 9. dopoldne.
Rešimo sekoiski Tabor!
Ivan Albreht:
Kino „Ljubljana".
(Mladini vstop ni dovoljen. Vojaki, dijaki in šolarji plačajo polovico, deteta
v naročju so vstopnine prosta.)
Oni dan me je obiskal sorodnik, mlad in sila učen fant tistih let, ko človek sreblje začetek in konec svoje učenosti iz zaprašenih knjig in išče idej —. Ideja, to je namreč v gotovi dobi človeškega življenja nekaj strašnega, Z idejo vstaneš, z idejami hodiš, koder hodiš, z idejami ležeš spat in same ideje te mučijo v sanjah. Kakor odpreš usta, pade ideja iz njih in sploh: ideja!
Tak je torej tisti moj sorodnik, ki me je obiskal oni dan.
»Kaj bo dobrega?« mu pravim.
»Tako sem prišel, malo na razgovor. V razgovorih rade vstajajo ideje.«
Imel sem malo vročine tisti dan, pa sem tičal v postelji »Križ božji!« sem se skrčil pod odejo, »zdaj gredo ideje nadme!«
*£koda, da nisi pokonci, bi Šla malo po polju,« je dejal. »Med hojo ideje bolj ožive.«
»Hvala bogu!« sem pomislil. »Človek res nikoli ne ve, kaj je njegova sreča... Moja je danes — vročina-«
»Obžalujem,« sem dejal.
Mladenič je sedel k postelji, pa me je vprašal:
»Ti. kakšno je pravzaprav tvoje politično naziranie?«
Pogledal sem ga. debelo:
*Ne vem.«
»Tega ne veš?« se je začudil.
»Oprosti, prav res ne morem reči nič gotovega! Nimam takorekoČ volje do takega naziranja,
»Čuden človek,« je zmajeval moj učeni sorodnik. »Kakšen je potem tvoj svetovni nazor? Tega menda vendar imaš?«
Zdaj je bila Šele zadrega popolna. Svetovni nazor... Kaj naj povem?"
»Hm?« sem dejal, »menda tudi svetovnega nazora nimam.«
»Joj.« se je zavzel učeni mladenič.
»Vidiš, je križ,« sme skušal zlesti iz zanike, »jaz živim namreč med svetovi Ako pogledaš iz moje sobe proti šmarni gori, imaš na levi belo Ljubljano, na desni pa tisti kraj, kamor Ljubljana pošilja vse, ki po kratki mučni bolezni, previđeni itd. Ljubljana rabi politično prepričanje in svetovni nazor, tisti, ki po kratki in mučni bolezni, previđeni itd. — mogoče tudi, jaz pa res ne vem, kaj naj bi ž njim.«
»Cinik,« je zmagovalno kriknil mladenič in je šel.
Res. hudo mi je bilo, prav pri srcu hudo spričo te besede. Vedno sem mi-slil. da sem — no, vse, samo cinik ne, zdaj pa slišim tako! Ne pomaga drugače! Vročina sem. vročina tja. pot pod noge. pa hajdi v belo Ljubljano! Za vsako ceno moram dobiti politično prepričanje in svetovni nazor, moram, naj stane, kar hoče!
Grem in pridem na Martinovo cesto. Tam srečam delavca.
»Ne zamerite mi, prosim, kakšno je vaše politično prepričanje?«
Delavec me pogleda m molči
»Ali pa vsaj svetovni nazor, prosim?«
»Preklet škric zgulen,« se oglasi delavec, »kua me pa hecaš, frdaman kapitalist!«
»No. že vem,« sem pomislil, pa sem jo odkuril. »Ta že ima politično prepričanje in svetovni nazor, samo meni ga ne pove.«
Obupati ne smem. torej dalje!
Grem in pridem k prijatelju, ki je umetnik po volii božji. Ne pozvonim, ne potrkam, ampak kar planem k njemu.
»O, gospod Albreht, kaj je pa vas spet enkrat zaneslo k nam?« se zavzame njegova žena.
»Oprostite, gospa.« drvim mimo nje. »politično prepričanje iščem in svetovni nazor. Kje imate gospoda?«
»Slika!« pravi gospa m me hoče pridržati, da ne bi motil umetnika. Toda jaz sem energičen!
»Oprostite,« pravim še enkrat in planem naravnost k njemu, ki se zamišljen in izgubljen zvija pred platnom.
»Ti.« pravim, »kakšno je tvoje politično prepričanje?«
Umetnik me pogleda in zamahne z roko.
»No pa vsaj svetovni nazor? «
»Kaj si znorel?« se začudi in nameri s paleto proti meni
»Ne zameri! Poslušaj!« In mu po-i em. kako se mi godi.
Umetnik se zasmeje:
»Pusti, pusti, prijatelj! Politično prepričanje te sreča za vsakim vogalom. Poberj ga in ga vtakni v gumbnico! Svetovni nazor se valja po beznicah. Kjer ti drago, ga lahko deneš za klobuk. Vse drugo pa je: svetloba in senca! To je tisto, kamor je treba prodreti; kajti med tema dvema tečaiema se giblje življenje, umetnost, svet!«
Slišim in grem. Na ulici srečam politika, ki ie bil nekdaj moj tovariš v dijaških dneh.
»O, pozdravljen,« se ga razveselim, »dobro, da sem te dobil. Veliko prošnjo imam namreč —«
Znanec se nasmehne s tistim krasnim, tako pomembnim in tako strašno
l
»Sobe ne morem dobiti« pravi nazadnje in se stisne čisto k meni, da mi vonj njenih las obudi — spoznanje. Iz zdravstvenih ozirov je deviška Ljubljana izročila ulici vso nedeviško nadlogo.
»To je križ,« pravim, »Kannst mir ja helfen.« se oglasi ženska zaupno in me gleda. »Dressig Dinar nur —«
»Pa to ni politično prepričanje?« se začudim.
»Hang dich auf. Esel, wcnn du keinc dreissig Dinar hast!« se zakrchoče ženska in mi obrne hrbet, prav tako, kakor mi ga obračata svetovni nazor in politično prepričan je.
brezpomembnim smehom veščih politikov, da me zazebe v dno srca.
»Kaj želiš, prijatelj?« me ljubeznji-vo prime pod pazduho.
»No, vsaj eden,« pomislim in se ojunačim:
*Ti, ne zameri! Kakšno je tvoje, hm. politično prepričanje?«
Grom in strela — znanec odleti
»Taka ignoranca! Kaj ne vidiš mojega imena pod vsakim oglasom, pod vsako važnejšo proklamacijo naše stranke?!«
Imam že dovolj, ni treba več, nič
več!
»Srečno!« zastokam in odmotovi-lim s svojo sramoto dalje. Sa? imam še drugih znancev in prijateljev cel roj, eden se me že usmili! Res jo za vijem k literatu, ki ga imam rad zavoljo njegove odkrite poštenosti.
»Ti, kakšno politično prepričanje imaš pravzaprav ti?«
Prijatelj se zasmeje tako iskreno, da mi radosti zaigra srce.
»Ali bi rad tako, no, kakšne pomoči?«
»Ne, ne, samo —
»Ej, kaj se boš vedel, kakor kmečka nevesta! Potiplji tu, potiplji tam, boš videl, k:"e ti kaže!«
S tem ni torej nič.
»Kaj pa svetovni nazor?« pravim plaho.
»Pridi drugič, ko boš ime? normalno temperaturo,« se zasmeje prijatelj. »Danes ti kar gore lica m se ti gotovo blede.«
Spet je bila torej pot zaman!  Kaj 1 tem  kasneje in  počasneje dozoreva
sem neki delal vsa ta dolga leta, da ni- ' doseže zrelost svoje pameti in d
Scfaopenharcr o im
Že pogled na žensko postavo uči, da »k a ni namen j-jna ne za veli! a duševna, j ne za telesna dola. Nc poravnava dolga živ* I 'jen i a z dejanjem, temveč s trpljenjem, s , porodnimi bolečinami, s skrbjo za otroka, I novati Ženski spol neestetičen. \*e za glasbo, s pokornost jo možu. ki ca i mu ho po trne?* I ne za poezijo, ne za upodabljajoče umet* Ijiva   in   razveseljujoča   dru/ica.   Najhujše j nosti mmajo resničnega in pravega smisla bolečine,   največje  radosti  in  sile   ji   niso j m  občutljivosti.   Zbo?  tega   niso /m^ne.
le eno obrt. Zc pri srečanju na usti se pogledajo druga drago kot Gvelfi in Gibe* lini. Dve ženski sta tudi, ki sc pryič Spe* znata, drv. ga napram drugi bolj prisiljeni in neodkriti, kot dva moška v istem položaju Zato so videti pokloni med dvema ženska* raa veliko smešnejši kot med moškimi- — Medtem ko govori mož celo z globoko pod njim stoječim navadno še vedno z neko ob* zi most j o in humanostjo, je neznosno g1"* dati. kako se odlična Sena večinoma pO« nosno in zaničljivo vede napram nižii 'ki ni v njeni službi), kadar govori z njo. T"1 utegne izvirati od tega. du je pri ženskah vsaka razlika Sina mnogo bolj dvomi j i a kot pri nas in sc lahko veliko hitreje spremen; ali odstrani; kajti ko pade pri nas sto stvari na tehtnico, odločuje pri njfb le eno. namreč | kateremu možu so ugajale; pa tudi od tega, da so si radi enostranosti njihovega poklica veliko bliže kot moški, vsled česar skušajo poudariti stanovske razlike.
Nizkorasb'. ozkopleči širokokflUri iti kratkonogi spol je mogel imenovali lep le po spolnem nagonu omračen moški intelekt: v tem nagonu tiči namreč vsa njegova Iv po* ta. Z večjo pravioo kot lep bi mogli ime*
moremo kai drugega pričakovati, če pomu slimo, da niso mogle najimenitnejše **'
enepa res
sem našel ne političnega prepričanja, ne svetovnega nazora!?
Še dalje hodim in slišim, kako se menita dva:
»Ti si torej sedaj socijalist?« pravi
prvi
»AHa,« se razveselim, »tu gre za politično prepričanje. To bo zame!«
»Socijalen demokrat sem,« pravi
usojene; temveč njeno življenje naj poteka j biti česa čisto objektivno deležne, in vzrok
mirnejše, nepomembne i še  in rahlejše,  kot ! temu je. mislim, sledeči. Mož stremi v vsem
življenje moža. ne da bi bilo bistveno bolj \ P° neposrednem gospodarstvu nad Stvarmi,
srečno ali nesrečno. j ab s tem, da iih razume ali obvlada. Ženska
Za goiiteljice in vzgojiteljice so ženske i P3 ie navezana vedno in povsod le na nos
sposobne vprav po tem, da so same otročje, sredno gospodstvo, namreč s pomočjo mo*
nbo^ne in kratkovidne, z eno besedo, svoj **» katerega edinega ji je direktno vladati,
živ dan veliki otroci: neka srcdn;a stopnja, Zato leži v ženski naravi, da vidi v vsem
med otrokom m možem, ki je pravi človek. le sredstvo. Kadar pridobi moža, in njeno
Le Opaauj  deklico, kako se ->o cele dneve f zanimanie za karkoli drugega,  je vedno le
z otrokom »<?ra. pleše fn poje, in pomisli, J simulirano, samo ovinek, to je pravzaprav
kaj  bi mogel  naoraviti na njenem mestu l le koketeriia in vponašanje. Zato je rekel
mož pri najboljši VOi}i j že Roussenu: les femmes. en general, n* ai*
Čim plemenitejša in nopolnc jša je stvar.  ! ment ancao art, nc se cannflisscnt a ancun,
i.   Mož ( ot n ost aucur genie (lettre h d* AJembert)
uševnih i To je že vsakdo, ki je prekorači] videk. sam
moči komaj pred osemindvajsetim letom; ženska z osemnajstim. Pa ie tudi pamet po tem: nrav kratko odmerjena. Zato os+aneio
zapazil. Treba ie opazovati le smer m način njihove pozornosti na koncertu, pri operi in igri. n. r>r. videti otroško neaavzetnost,
ženske svoi živ dan otroci, vidijo vedno le s katero najprej čebljajo pri najlepSih me* najbližje, vise na sedanjosti. <?matraio videz I stih največjih mojstrov   Če Grki res niso
reči za stvar in predpostavi i a to malenkosti najvažnejšim za de vam. Pamet je namreč, ra* di katere ne živi človek, kakor žival, le v
pripustili Žensk k igri, co potemtakem prav ravnali: so mogli v svojih gfedaHSčili vsaj nekaj slišati. Za našo dobo bi bilo orv-nerno.
stva, ker jim je tehnika vsaj prav toliko prikladna kot nam. radi cesar se ž njimi tudi prav pridno bavi jo, a ne morejo pokarati niti ene velike- slikarije, ker jim nedcv»taja
b*J vsake objektivnost] duha, ki je vpra\ slikarstvo najneposrednejSe zahteva: 00-v sod tiče v subjektivni'-'. Temu odgovarja baš to. da navadna ženske niaoajo niti prave občutljive-:, i za to: kajti natura non facit saltus. Posamcsno in delne izjeme n« ?*prc* mene nič na st\j-i, »enake so ie ostanejo v celoti naj »meljitejŠi in o .:.!.• u»iji\ei*
ši rilistri: zato so pri si išno -:v.:rdni med* bi, da imajo stan in Dasi • mo a, stalne podžigovalkc ejeg »vej . pi< 1 1 n ti . .1 l.i* stihlepja; in daljo je radi tate ipake niih nadvlada in vodstvo pogul i medern« d t :-be. G!rde prvega ki s; mogle vzeti za pravilo i Napoleonov izrek: les femmes e'ont pas ! de rang. Ko je razkrojila narava človeški I rod v dve polovici, ni napravila prereza baš skozi sredo. Pri vse i n iortteti ni rai ika med pozitivnim :r. negativnim samo kvah> tatrvna, temveč obenem kvanti itivua. — Tako so tudi stari in ori n talni oa dl srna* fcraii ženske in p »temt ' o 1 'i o pravilneje spoznali njim ' ioče      si \ kot ml s
svojo starofranoosko galanterijo in neol -■ nim obožavanjem žensk, * naj' išjo ev 1 irristJjansko«germam&e neumnosti, k* je slu* /ila le v to. da jih je  »pravila arogantne
in brc:" h.*i-r .*.  >   •   :n ' " v;-»«'h človeka
na svete opice v Benat . ' : -   -: zave«
dajoč se svoje svetosti in ned •asti, prav vse dovolile.
• Vzrok raku odkrit. Švicarski »PreB-te'ec;rapru poroča, da ie po sv [fa ustanovah za odkritje raka sn mi sh vVflHam H, Veno. javil, da se ie razi kovale m posre-čflo odkriti vzrok raku in |c bil stor n s tem prvi korak k n^cc^i ozdravljenja. Vest pa Še ni potrjena.
ZrMcv~it/» novsod n * «• ^ đonisco
kot i?T   n. :T::or<i5
izvrstni ondatel kavo«
sedanjosti, temveč premeri in pretehta pre* ! k izreku tarcat mulier m ecclesia pridciati teklost m r>r;hodnost: iz tega izvira potem j *7rek taceat mulier it, theatro ali ž niimi
njegova pretidnost. njegova skrb in pogosta j bojaaen. Prednosti kakor Škode, ki iz tega
meni prvi, drug;i pa:
»Človek išče, predrto rmidc!«
»Imenitno, kakor nalašč zame.« mi pravi vzradoščeno srce.
»Zdaj si izstopil iz vere.« pravi prvi
»Da,« meni drugi.
»A dan pred izstopom si moledoval v škofovi bfižini.« se zag;rohoče prvi.
Dragi je v zadregi-
»Jaz sem svoboden,* se orrlr»<:i v tovarišev smeh. »Zdaj imam eksistenco j m spJnh —«
»Prepričanje,   kajne?«   se smeje pavi, nliune in gre.
Mogoče   je   bil   razgovor važen, j vendar mene nj mogel potegniti iz blata. [ Da bi se le rešil, io zavitem v gostilno. Tam ie beseda bolj lahka,
V veseli družbi so zbrani znanci. : Eden pridiguje:
»Naj se zbira io sile zoper nas, mi ostanemo, kar smo! Naše ideje so naša moč!«
drugi.
»A preje si bil v katoliški stranki.«    T^rf:; /; "r:t r;Jl      ' f™e^
. j____.___ j mT:i deležna: ona i<» duševni k račkovidnež \
v tem, da njen intuitivni razum v bližini l
ostro vidi. a ima ozko obzorje, v katerem '
ni ve2 oddaljenosti Stvari; vp^av zato učin^ '
kuje vse odsotno, preteklo, nrHr>dnje veliko ;
j manj na ženske, kot na nas, iz česar izvira '
tudi nagnjenje k zapravi j i vosti, ki je ori j njih veliko boli pogosto in meji včasih na
prvega nadomestiti in ga z velikimi črkami napisati na zagrinjalo. — Od žensk tudi ne
Glavni urednik' KASTO PUSTOŠI FMŠEK,
Odgovorni urednik ■ VALENTIN KOPITAR.
norost. '? --n-ke m:.s!:":> v s\ojem srcu. da je namen moža, slnžrti denar n.'ibov namen pa, da £ja zapravijo: če mogoče že za može* ve*?a žrvijenja, če ne, pa v^aj pT n:"£ovi smrti. 2e fo. da jim izroča mož pridobljeno za gospodinjstvo, iih potrjuje v tej veri, — Dasi je to marsičemu v kvar, »ma vendar to dobro stran, da "ivi ženska bol; v sedanjosti kot mt in jo, ee je le znosna, bolje uživa, iz časar ezvzra ženski lastna veselost, ki jo j usposjklia za ra •• •' ■! >, če treba, za tolažb bo s skrbmi obloženega moža.
T'oz'vati v težavnih zadevah po običaju starin Germanov tvd: žen*; v posvet, ni zas i meto vati: kajti način, kako ona ^romatra j stvari, ie popolnoma različen od našega; in j sicer osobito radi tega, ker rada opre oči j v najkrajšo pot do cilja in sploh v najbližje ; stvari, ki  uk rv   ker n-^ ležijo pred r
som. vecmoma prezremo: ta nam je potem j potrebno, da nam jih kdo zopet nokaže, da i zopet od b!i:;u in enostavno vidimo stvan t, -;•».-      pridr-:7J re t«\ da so Ž nske v ■ vsak
Hale?
Plačam b Ijše kakor vsakdo dragi za s^are obleke, neri'o, cevrje, no-tvo Itd,  Popisnica zadostuje, ifdem todl na dom.
A Jnredfč.
Ljubljana, Sv. Ja'<oha nabrežje 31.
Pozor!
Kupujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Na željo stranke pridem na dom. Zadostaje dopisnica.
Drame Martin
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29
»No, zdaj  sem  spet V pasti.« me J način rreznejše kot mi; rad! tega no vidijo
oblije zona. »Komaj sem pobegnil iz { 7 stv'?r<t nič Vf"; ne-° ie. v ^rdtrm
, .        .j • 1 •    , ~«  . , . «. :vO mi  ce so nase strasti razburjene, lan-o
objema idej. ki mi jih je sroal v posteljo j pričujoče ali tmagmarno pride,
moj sorodnik, sem že spet v krempbm 1 nemo
j
i s
idej — pri vinu
Ko me tovarišija zagleda, me sprejme s hrupom v svojo sred^.
»Mi stojimo neomajno, Ivan. kaj?« pravi tisti, ki je preje pridigoval.
»Če se ne motim, zdaj sedimo,« si dovolim ponižno popravo.
Družba se sme':e. jaz pa zašene-čem naibliziemu na uho:
»Veš kaj?«
»No. ali si zopet suh?« se prestraši prijatelj, naroden človek in slovenski pesnik, debel in čokat, pa dobrega srca, »Kaj malega bi ti lahko odstopil, a mnogo nimam.«
»Tudi jaz ne.« mu zaupam, »a zdai ne gre za to. Veš. politično prepričanje iščem in svetovni nazor!«
Prijatelj, naroden človek in pesnik se zasmeje, da nru utonejo v gubah prijazne oči.
»Pij!« pravi in mi nalije.
Trčimo, ppemo, pridigar ze zopet pridignje, a pesnik oznani slovesno:
»Albreht išče politično prepričanje m svetovni nazor! Vzemimo ga za mecena!«
Pridigar že nič ne vidi smeje se pa
Tz istega vira moramo izvajati, da imajo ženske več sočutja in radi terja vež ljubezni
do ljudi in več sočustvovanja z Desrečnim] ^
kot možje; da pa jih nc dosezajo slede pra* \
vidnosti, poštenosti in vestnosti   Kajti radi ]
n;ih slabe pameti vpliva nanje sedanje, nas j
zorno, neposredno realno s s;lo, proti kateri I redkokdaj rrmr.no zmorejo abstraktne mislit : i stalne maksime, s t o ^-i ^ ni skler?«. sploh ozir j
Ina preteklost in prtnoaaost; na odsotno in s oddaljeno   Potemtakem fanaio za čednost pač prvo in najslavnejše, a jim manjka s(-. kundarnega, sredstva, ki je za čednost več*
Ikrat potrebno. V tem osdru bi iib lahko pri-> mer i ali orcianiTrmu. ki ima sicer  ietra, n ne žolčnika.  Potemtakem bomo videli,  da je i glavna napaki ženskega značaja krivičnost J Ta o>stane v prvi vrsti iz orisancea pom mj* I kanja  pameti in  preudarka,  jo na podpira I  vrhu tepa šc deJ5tvo, da kot slabotnejša ni i navezana no naravi na moč, temveč na zvis I jačo: od^od njena nagonska zvitost in ni^no neugonoblpvo nagnjenje k laži. Kajti kot leva s kremplji in zobovjem, slona s čekami, neresca 7 rivači. bika z robovi in sino z vodo kale čim črnilom, tako  je oborožila narava žensko s potuhnjenostio v njeno varstvo in bran in izročila ženski vso moč, ki jo ie 5 podarila možu kot telesno silo Ln pamet, v 1 podobi tega dam. Potuhnjenost ji je torej prirojena, radi tega je last skoraj prav tako neumne kot pametne ženske. Uporabljati to j pri vsaki pril'ki ji je radi tega prav tako naravno, kakor onim živalim pri napadu ta* :oj rabiti svoje orožje, in se pri tem nekako '
/ž/
^^ttfnjett^i potplatu polpetiiih in p&tptat
Cele opreme
za r.etre$te, eaUanjje
Izdeloje točno in solidno novo-olvorjrna izdelovalnica
P. Jančigaj,
Ljubljana, Resl,cva ceita 29/1 levo
m<E^m Fii
9«
#5
• •1
le. 2 niim se smeje vsa družba, še jaz, ! občuti, da je v pravici. Zato je popolnoma ki nimam ne političnega prepričanja, ne j rcsnicr.Uub^a% neT^t^.h.nj!n,a_?^ka morda svetovnega nazora.
»Kujon gotovo voha korito.« zategne pridigar, jaz pa planem in hitim na nlico, kar me nesejo noge.
Zunaj molči noč. vlažna, meglena jesenska noč. Tu. tam tava po ulici človek, omahne tja in izgine. V predmestju srečam žensko, ki gre naravnost proti meni. Kakor se ie ogibljem, se me le zadene s komolcem.
»Oprostite,« pravim in se spoštljivo odkriiem. Ženska se zasmeje in obstane. Hm. to me spravi v zadrego. Rad bi de^al besedo, pa ne morem prav. Nazadnje mi uide kar samo od sebe:
»Oprostite gospodična, ali imate vi politično prepričanje in svetovni nazor?«
Ženska se zasmeje, kar vije se v smehu.
nemoefoča. BaS radi te£a tako lahko spozna« jo tujo potLihnjenost. da ni svetovati, da bi jo uporabih napram niim. Iz navedene glav* ne napake  in  njenih   pridatkov pa izvira hinavstvo, nezvestoba, izdaja, nehvalcžr.ost itd. S krivo prisego nred sodni io greše žen* ske pogosteje kot moSki. Sploh bi se dalo dvomiti, ali naj jih pripustimo k prisegi. — I Tupatam se ponavlja povsod slučaj, da da* j me. ki jim ničesar ne manjka, v prodajal- ; nah naskrivaj kaj izmaknejo in ukradejo.
Med moškimi je po naravi samo indi* 1
ferentnost: med ženskami pa že po naravi {
sovraštvo. To izvira pač iz tega. da obsega j
odium figulinum. ki se omejuje pri moških [
na njihovo vsakokratno stanovsko tovari« I
štvo, pri ženskah ves spol, ker imajo vse I
fSfaro gnezdo]
Ta film je bil na sporedu na Dunaju v 93. Idnopodjetjih in ai ostalo niti eno oko suho! — Scene, ki presunejo v srce t:idi najokrutnejšega človeka! — Materinska liubezen v tem
jilmu v vseli oblikah! — Jednostavne s!?ke polne top otc ln ljubezni. Sedem mairii otmk i«ra
prirodno in Živahno.
Soboto f. prsđsfaiie r^di driai^eifis praznika popoldne os 4.9 \ 6.« \ s» m 9. ori.
POZO!!! POZORl
Sobote 1. in «Qt!ef|o 2- dsf wlKa ?ab 11, «rž do* ps^ne in ob poi 3. uri popo dia
• Prinašamo te zgodovinske izpade filo* zofa Schopenhauerja proti žcnstjvu radi njih interesantnosti. V svori mladosti in praksi se je ta modrijan držal nekoliko drugačnih nazorov.
oredsfave za mladino
FepelRa - Mm Kopita - Obuti ir,;icK - Žive IntKe
Win!er:ev tednik: Kofio nastane moda — Na !ovm v tropskih kralih
Zimski Sport
Vse sMke so talco kr?sn« in ranlmlvep da si iUi lahko pogledajo tudi odrasli
*O
5fran 8.
»SrOVCNSKI  NAPOTV. dne 1. decembra 1923
štev. 175.
Kupujemo vsako količino
tesenega lesa
dimenzije 6/7" 8, 9, 10 m; dimenzije 5/6" 7, 8, 9 m; dlmentijc i/S" 5 do 8 m; 1 paralelne deske 13, 20. 25 m/m, 4 In 5 m. Ostalih dimenzij potrebujemo manj. Ponudbe z izvodi poslati na: Braća IVKOV, Stapar (Bačka). 12875
Lastna Izdelcvalnica
klubskih in salonskih garnitur, pisarniških fote-Icv, iinnlc tn afrtk modrece v v zalogi In po naročilu. Stalna raloga zime in airika na drobno, dabeiopo konkurenčnih cenah
R. SEVER
LJubljana, Oosposvetska6 Zahtevajte prospekte.
Trgovina
In
1*14?
delavnica Čevljev
najprometnejla v Zagrebu, proda s tovarn ffkiml stroji, Inventarjem in lokali. Prvovrstno podvzetje. — Informacije daje
Ivan Chnafner,
Zagreb   Gunduličeva o lica 13
ju fsmm
se daje ve no. T^ajl od 6 tednov do 8 mesć ev. Za stanovanje in brano pre*k> Ijeno. Ponudbe pod: fcErstklassige Labcratorlum 752* ra Annoncen Exp. RASTEIOER, Graz I, Stube i»erg?sse 4.
Vlila dr. Pečnik
Zdravniška penzlta, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznih, za oslabele In odnočltka potrebne, za katarje pljučnih valčkov. Vaa modema zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega.
Prospekti. 4438
mm
in
12704
priznano najboljše barve za lase priporoča
PstlKla Jtrnioli'1
I,!nblfazin,   Pod Trančo 11
Plačam najsolidneje!!
Priporočam se za nakup vsakovrstnih starih obisk, perila, čevljev, pohištva itd. — Pismena ali osebna obvestile mi zadoščajo priti na dom.
Marija Golob
sv. Jakoba nabrežje 29 Ljubljana 12669
med
od akacije in Upe imam naprodaj lz čebelnjaka mojega očeta
prof. Jovana Živa novica. Razpošiljam v postnih paketih od 5 kg banko (plačano) do naročilnega kraja za ceno Din 160. žar*o Žfvaiiovio, čebelar
Karlovd (Srem)
«3?
formai-vata
najbolje sredstvo protiv HffVVa nahoda se dobi n sva
drogeriji. Glavno Jngoslavfffa:
— A _ —■
otsc1,
13449
Najboljši premog, drva in ogije
kupita aajoanajja pri
Drntbl DUBI JA
LJUBLJANA, Kralja Patra trg 8 Telefon 220. 2243
Za jKliklavža!
Vallka Issblrai bonbonov, cokalada, kokoov« looto od najpreprostejših vrst do najfinejših apael'alltat
M DEBELO    Bili DEBELO
Josip Vitek,
Ljubljano, Krekov trg S
(zraven Mestnega doma)
12201
Jetika!
Zdravnik dis Foonlk zdravi bolna na plinčlh v CELJU. Vpra-latl v Celju v lekarni Marija Pomagaj. 7927
Babilona
Trgovska hiša
v lepem prometnem kraja Slovenije, z lokalom, Štirimi skladiSfi, petimi sobami za stanovanje, kopalna soba, povsod električna razsvetljava, kakor gospodarsko pogorje s kon skhn in kravjim hlevom, svinjskimi hlevi vse v zelo dobrem stanju, deloma novo zidano, porabno tudi za veliko eksportno trgovino, oo preda pod zelo ugodnimi pogoji Vpra Sati je na upravo Slov. Naroda.
as					
IV	D				Q
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da Je nai nad vse ljubljeni, nepozabni brat in itric, gospod
lizinger
poduradnik trboveij. preraogokopne dražbe
v četrtek, dne 29. novembra ob pol 2. popoldne po kratki, mukepolni bolezni, mimo v Gospoda zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrli v soboto, dne 1. decembra ob pol 4. popoldne iz hl5e žalosti na tukajšnje farno pokopališče.
Priporočamo ga v molitev ta blag spomin.
ZAGORJE, dne 29. novembra 1923.
Joalp, Bobert, Adolf, Ignacij
bratje.
za moko
SS kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez« luknjaste kupi Vinko Majdi«,
valjlčni mlin, Kranj. 60qO
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
IzvrSuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Peter Semho
I. tugoslovenska a ar v arija, krznara!to ta strojarstvo
LJubljana, Krlžetrnilka ulica 7.
Barva lisičje koze, katere izdela :e v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderni tiran je.
Pri ntj/ri cent! Pri n&lck ceni/
FOZOR! -«h
CEfnEnT
prima Portiaod
domačih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri
L Pcstotnik in drug
Ljubljana, Dunajska cesta 33 .BALKAN*. — Int. telelon 366. 11455
Ifgodna urPifra ja na^uo JffiJtfaujfeviA  m tajfun ih daril po tjdatno jnijanih cene h
k, pr. trikotaže vseh vrst. — Velika zaloga mirnega perila. — Krasna izbira volnenih /opic, fuMperjev o:.-jačk, rokavic, nogavic, raznih kravat posebno samc-jcznic
lqn. Žargi, Ljubljana,
Sv. Pe*ra ce~ta 3.
IfflffllfflBTlBlPg
Ifcrodna  Drilifca ta na^u"?  Jifi/tctavfmvih in božičnih daril/
in
12683
A. ZEBER T,
modna trgovina v Prelcrncvi  u Let
toaletno milo
v okusnih škatljicah kot pripravno Miklavževo in božično darilo, priporoča
Partarila „strmoii"
Ljnbltana, Pod Trančo 1
najnania canrenemu občinstvu, da prodana dcJr cr trata stara jalocra rajno yimsko modno biago po gtobc/ro jntianih ceneh. Posebno priporoča mošico m Žensko triJcoperi/o. p e?ena tec^ce, nogavice, cepce, rokavice faune robce f(raiate, moj^re m genske srčnem, rajne švicarske vejenme itd,
/ta drobno/
/ta debelo!
m
i
1
Oblastven
razor
dnje očem in ne dela ostre sence«
ovoliena
i a.
Ker nameravamo oddelek za pletealse, trikotažo in perilo popolnoma opustiti, prodajamo vse v to stroko spadajoče blago po globoko znižanih cenah V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jumperj?, sviterji, čepice, dokoienice, gamaše, floraste, svilene in patentne nogavice, nogavice za gospode, volneno in bombažasto normalno Jaegrovo perilo, različno perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najboljšega batista, sifona in cefirja, predpasniki iz krefona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko in glace  rokavice,  ovratniki,  kravate  kakor tudi  razna kosmetika in
galanterijsko blago.
Razprodaja se vrši samo toliko časa, dokler traja zaloga.
& i. 5KA
LJUBLJANA.
1
I
Upravni svet Jadranske banke a. d. v Beogradu naznanja tužno vest, da je njega zaslužni in dolgoletni ravnatelj in član upravnega sveta,
"lit
{■i
gospod
ALFRED
danes v Beogradu preminul
BEOGRAD, dne 30. novembra 1923.
043142
28
F-X
60
2
Ahilova peta.
FGerikallzem Ima sicer čudovito trdo kožo in kosmato vest vendar pa ni tako neobčutljiv, da bi se ne zganil, kadar se naslovi nanj beseda, ki ga zadene v živo. Nobena stvar ne spravi klerikalcev tako hitro z ravnotežja, kakor takozvano svobodomiselstvo, in čim se pojavi kdo, ki si drzne dvomiti o nezmotljivosti klerikalnega evangelija, je takoj ogenj v strehi in vsi pismouki skočijo na noge. To je samo dokaz, da je mogoče tega staroveškega junaka raniti, dasi je oborožen od pete do glave z najrazličnejšo idejno navlako in je vedno pripravljen parirati na udarec % svojo jezuitsko zgovornostjo.
Ko smo v dveh člankih posvetili klerikalni gospodi nekoliko v obraz, je napisal »Slovenec< uvodnik, ki mu je dal značilen naslov »Bevskanje«. Bolj primerno ni mogel krstiti tega plitkega in plehkega elaborata. Čudimo se, da ni potegnil iz arhiva zaprašenih citatov o zgodovinski misiji krščanstva, da ni poklical na pomoč bolj Izvežbanih in podkovanih modrijanov. To namreč, kar je zapisal kot odgovor na naše konstatacije, diSi nekam čudno po miselnem diletantizmu in popolni idejni zmedenosti. Vendar pa je v tem srakinem gnezdu zveriženih idej in abstraktnih pojmov nekaj zrn, ki bi jih bilo Skoda prezreti. Članek je pisan brez dvoma za preprosto ljudstvo na deželi, kajti sicer bi bilo docela nerazumljivo, da so v njem trditve, ki očitno nasprotujejo logiki in resnici. Sploh je postalo klerikalno glasilo v zadnjem času izredno zgovorno in se spušča v debato o stvareh, ki bi mu nepojasnjene lahko veliko več koristile.
Toda povejmo, kaj in kako odgovarja klerikalizem! Pravi, da očitamo samostanom in župnikom njihove poštene in dosti skromne dohodke. Ne, niti na misel nam ne prihaja, da bi komu kaj očitali. Očitanje prepuščamo vam, ki ste strokovnjaki v tem poslu. Mi pa se zadovoljujemo z golo konstatacijo, ki se glasi nekako tako-le: Kdor se kot politična pllpogačica zveze s komunisti in naperi svojo govorniško in tiskovno sulico proti obstoječemu družabnemu redu, kdor hujska nevedno ljudstvo proti gotovim krogom, kdor neprestano kriči o socijalni pravičnosti, enakopravnosti, človekoljubju in svobodi, kdor očita drugim izžemanje in izkoriščanje tujih Žuljev, sam ga gradi svoje blagostanje na ljudski naivnosti, uživa v brezdelju denar, ki so mu ga zaslužili drugi ln usmerja vse svoje mišljenje in nehanje tako, da s) na račun siromašnih slojev osigura brezskrbno eksistenco, ta je hinavec in nima nobene pravice do poštenega imena, še manj pa do odgovornega mesta v javnem življenju. V to ka-regorijo spada pretežna veČina vodilnih faktorjev klerikalizma.
O sebi pravijo klerikalci: »Obstoja politična stranka katoličanov, ki hoče potom resnične demokracije urediti državno Življenje po socijalnih etičnih smernicah krščanstva« in »ideja državljanske in verske svobode ter socijalne enakopravnosti Je bistvena podlaga vsakemu modernemu krščanskemu političnemu programu. Krščanske stranke aa celem svetu nimajo nič opraviti z reakcijo, ampak so nasprotno njeni naj-hujši nasprotniki.« Oglejmo si to čudovito ropotijo, to vzorno zasmehovanje resnice, lepo po vrsti. Potom resnične demokracijo hočete urediti državno življenje? Kje pa je ta demokracija, ko je vendar notorično znano, da je bil spočetka katolizicem, pozneje pa tudi klerikalizem tisti steber, ki je podpiral in podpira še dandanes oligarhijo in drži ljudske mase s pomočjo grožnje o peklenskih mukah v največjem duševnem robstvu? Kje je demokracija, če pa vladajo med vami neomejeno nad duhom in materijo razne eminence, prevzvišeni, visokosti in druge cerkvene kapacitete? Menda si niste čisto na jasnem, kaj pomeni beseda »demos«. Ce vidite v tem neščico maziljencev, ki v škrlatu ln zlatih oruamentih oznanjajo vernemu ljudstvu, da mora na tem svetu samo trpeti, delati, ubogati m misliti s tujimi možgani, zato, da si zasluži večno zveliča-nje onstran groba, potem je to res — demokracija. Drugače pa je profanacija pojma samega. O socijalnih in etičnih smernicah krščanstva je mogoče govoriti samo tedaj, če imamo v mislih orvotno nepokvarjeno, nepopačeno krščanstvo, ne pa današnje obrti, ki je zavzela mesto Kristove idejne tvorbe. Verska svoboda in socijalna enakopravnost sta sicer dva jako lepa pojma, toda v vaših ustih, gospodje klerikalni pismouki, se nam zde kakor glas počene struge. Ne samo napram takozvanim krivo-ercem ali brezvercem ste do skrajnosti estrpni, nego sovražite tudi pravoslavne kristjane, ker vidite v njih nevarnost a rimsko gospodstvo. Cc si kdo drzne pregovoriti pametno besedo o današ-
njem moderniziranem verstvu, ki je ohranilo samo Se zunanji blesk, svoje notranje etično in moralne vrednote pa je že davno izgubilo, skočite pokoncu in ga napadete z vsemimi mogočimi sredstvi. Vsak poskus, da se vera kot čisto notranja duševna zadeva očisti vsega zunanjega, posvetnega in za njo kot tako nepotrebnega, vas vznemirja in vzbuja najsilnejši vaš odpor, ker se bojite, da bi nepoklicano oko ne pogledalo v vaše karte.
Tudi socijalna enakopravnost je na jeziku bistvena podlaga klerikalnemu političnemu programu. Ce bi ta program res slonel na ti podlagi, bi bil že davno propadel in bi ne ostalo o klerikalizmu niti sledu. Kjer je socijalna enakopravnost, tam ni niti bednih, niti bogatih, tam ni brezposelnih in takih, ki opravljajo hkratu štiri funkcije, tam ni lačnih In raztrganih, tam ni nobenih »poštenih ln dosti skromnih« milijonskih dohodkov, tam tudi ni emlnenc, temveč so samo enakopravni člani človeške družbe, ki delajo brez izjeme vsi ln ne glede na svoje dostojanstvo. Tam je izključeno, da bi potrkal prosjak na vrata in dobil oglodano kost ali pa osorno besedo. Ker pa je vseh teh pojavov nešteto celo tam, kjer so klerikalci v ožji družbi ali organizaciji absolutni gospodarji in lahko v celoti uveljavljajo svoja načela, je smešno in predrzno govoriti o socijalni enakopravnosti. Temelj, na katerem sloni klerikalni politični program, je le reakcionaren pokret, s katerim skuša spraviti sodobno svobodno misleče človeštvo nazaj v srednieveSki idejni tir.
O tem. kdo je delal za jugoslovcnsko državo, bi se dalo marsikaj povedati. Resnici na ljubo bodi omenjeno, da jo je ustvaril iunaškl srbski narod s pomočjo naših dobrovolicev in pa tistih neustrašenih narodnih delavcev, ki so v vojnem Času sedeli kot srbofili po avstrijskih taboriščih kot očlvlden dokaz, da naš narod noče več prenašati nemškega jarma. Krščanska slovenska ljudska stranka pa je bila do zadnjega lojalna ln zanesljiva opora dunajske vlade in zato je infamna trditev, da je ona delala za osvobojenje in ujedlnjcn;e. Med tistimi, ki so res delali za to ideio, gotovo ni bilo nobenega klerikalca. Saj niti danes, ko je ta država že ustanovljenja, ne morejo klerikalci zataiiti svojega sovraštva do dobrega sožitja s Srbi in neprestano izpodkopavaio osnovo edinstva in sloge. Ako bi bili res navdušeni za jugoslovensko državo in hoteli delati zanjo, bi morala biti sedanja klerikalna politika bistveno drugačna.
Dunajsko pismo.
Nov srebrn denar — šiling = 10.000 a . K. — Avstrijci vlečejo la nos ves svet. — Dunaj center ruske emigracij e, — Barvni in govoreči film. — Stavka v elektroteh. industriji.
Na Dunaju, 25. novembra.
Že pred Časom sem pisal v svojih pismih z Dunaja, da nekega dne dobimo mesto bankovca za — deset tisoč kron novo krono, pa bo valutno vprašanje v Avstriji rešeno. To se bodo Avstrijci še postavljali s svojo valuto!
Ta moja napoved se je deloma uresničila še pre^e nego sem jo v duhu pričakoval. V National ratu je predložen načrt zakona, po katerem izginejo bankovci do deset tisoč in ostanejo za enkrat le še bankovci po 50, 100 in 500 tisoč. Na mesto desettisočaka stopi srebrn — šiling, dalje dobimo Haib-šiling za pet tisoč in DcppeJšiling za dvajset tisoč. Kovani bodo iz osmih delov srebra in dveh bakra. Za enkrat jih izdajo v vrednost! 390 milijard ali po 60.000 K na osebo. Dalje izdajo bronast drobiž za sedanjih sto in dvesto K. niklast pa po 1000 in 5000 K. — Šiling bo enak staremu srebrnemu goldinarju. DoppelŠillng pa bo tri milimetre manjši od petkronskega srebrnjaka. DoppelŠillng bo imel notranje vrednosti 1.4 zlate krone.
Kaj pomeni ta prevrat v avstrijski valuti? — Finančni minister je sicer včeraj hitel v Nationalratu zatrjevati, da to ne pomeni ne nove valute ne srebrne podlage, v resnici pa je to oboje. Ako izdajo za zdaj za 390 milijard srebrnega denarja, ki ima približno toliko srebrne vrednosti, kaj je to drugega, kakor lep pričetek srebrne podlage in kaj bo šiling drugega, kakor nova — je-dinica. — To se kmalu pokaže v praksi V boljši kavarni plačaš za belo kavo pol šilinga, obedoval boš menu za en šiling, po jedilnem listu plačaš za obed dva šilinga, za klobuk plačaš osem do dvajset šilingov, za obleko 60—150 šilingov, vedno ln povsod šiling, ki je najstarejše ime za kovan denar, po sta-rogermanskem Skellan, kar je toliko kakor T6nnen. — Kaj bo naravna posledica, kakor da bodo v bodoče tiskali bankovce po pet, deset, petdeset in sto
šilingov? Tisočakov niti ne bo treba, ker bo že petdesetak nadomeščal sedanji največji bankovec za pol milijona. — Umeje se, da bodo ljudje ETovorili tudi pri dohodkih v Šilingih: imam plače Sto, dvesto, tristo šilingov. In s tem bo vprašanje rešeno. Ako se motim, plačam sto šilingov za Jugomatico.
Socijalistiška opozicija v Nationalratu se mi zdi podobna svoječasni ko-šutovski opoziciji na Ogrskem. V razmerju do Avstrije so bili enakega mišljenja vladinovci in opozicija, ali vla-dinovci so se vselej potuhnili, kadar so vedeli, da bi to aH ono razdražilo dunajske ali dinastiške kroge, zato so tako nalogo prevzemali košutovci in kričali, da se je slišalo daleč po svetu. Pa so prišli »zmerni« vladinovci in rekli: Za božjo voro, pop^tite v tem in onem, sicer bo naše stališče v kraljevini sv. Štefana nevzdržno itd., — in vselej so dosegli svoj namen, v roke so si meli vlada in opozicija. — Tako je zdaj z opozicijo v Nationalratu. Ako generalni komisar Društva narodov dr. Zlmmer-mann naredi kai nerodnega ali neprijetnega za Avstrijo in njeno neodvisnost, teda* se Seiplova vlada ne upa nastopiti bolj odločno, ali stnri to opozicija, ki bolj zaropota in takoj je dobro. Tako si tolmačite tudi zadn;o interpelacijo proti Zimmermanu v Nationalratu. Na vse strani je dobro poskrbljeno. Jaz pravim: to so tiči. ves svet bodo imeli
za norca, in prav imajo.
'e '      v' '
Ruska kolonija na Dunalu se hitro množi in postaja čedalje vplivnejša za vso rusko emigracijo. Iz Berolina se tresel kije semkaj vse. kar le more. Tudi Kjerjenskij je bil nekaj časa tu in organizova! kolonijo, ali prenesel je svoj generalni štab v Pariz, odkoder vodi svoje čete in zdaj niše svoje spomine. Levo krilo ruk. kolonije je ž njim v stalni dotiki, kakor je drugi del v dotiki s prof. M i 1 j u k o v i m. — Mil ju-kovcl Imajo svoj glavni stan v Badnu pri Dunaju ki stoje pod neposrednim vodstvom kneza G a 1 i c i n a , ki je re-š:l velik del svojega bogastva in podpira z denarjem monarhlstiŠko propagando v inostranstvu. V Badnu stanuje tudi hči čudodelnika Rasputina-Matriona, ki je poročena z generalom Kolčakove armade Borisom Solovjevem. — Najhujša usoda emigrantskega živlienja je doletela duševne delavce in inteligenco sploh. Ali na čast jim bodi, da se ne strašijo najtršega dela. samo da se pošteno preživijo. Lansko zimo so kidali sneg po ulicah: dva odvetnika, en zdravnik in inženjer. Admiral Pokrovski. ki je bil  nel^aj časa Vranclov zastopnik v Sofiji in je bil določen za diplomata zmagonosne protirevolucije na Dunaju, ;c doživel po razpustu bele vojske najhujše čase. Niegova žena je prišla na misel, peči doma raznovrstno malo pecivo, ki ga je admiral prodajal po ulicah in se tako preživljal. 2c precej časa pa je take vrste zaslužek nemogoč In gospa admiralka je šla za gospodinjo v neko penziio na Gornjem Avstrijskem, — Iz vse Nemčije se je nagnetlo čez 300 študentov na Dunaj, med katerimi je le kakih 25 monarMstov, ki simpatizireio z Hackenkreutzlerji. — Sploh je cela ruska kolonija v Berlinu na poti proti Dunaju, tudi umetniški udruženji »Der blaue Vogel« in »Der goldene Malin« sta poslali naprej svoje zastopnike in vrše se pogajanja za stalno rusko gledališče v notranjem mestu pod imenom *Der neue blaue Vogel«. V jednem malih gledališč bo »ruskaja čajnaja«. pristno  rusko  življenje  na  dunaskih tleh. Ruski pisatelj Boris A 1 m a s o v je na Dunaju spisal knjigo »Rasputin i Ros-siia«,   ki jo v nemščini   prinaša »Wr. Allg. Ztg.« Vrhunec ruske koncentracije na Dunaju pa bo prenos iz Berlina ruskega založništva knjig in časopisov. S tem pride sem duševno vodstvo vsega ruskega kulturnega in literarnega življenja. To je dobro vedeti, kajti treba bo najbrže marsikomu računati s tem dejstvom.
Neznosne razmere v Nemčiji so pregnale tudi svetovno znani Hagen-beekov zverinjak. in kam naj sicer gre, ako ne na Dunaj? Kdo pa naj redi vso to golazen, dvo-, štiri- in večnožno? Poleg velikega cirkusa v Pratru bomo imeli torej Hagenbeckov svetovni zverinjak v starem cirkusu Renz. ki je bil vsled svoje ogromnosti že trideset let neporaben. 2e dohod tega zverinjaka na Dunaj je bil dogodek izredne zanimivosti, zakaj kar ta nudi očem Evropejca, je nepozabno.
Rimska industria je na Dunaju zelo razvita. Veliko je število družb, ki bodisi sami izdelujejo filme, ali zastopajo ostale svetovne družbe. Tu izhaja več strokovnih časopisov te vrste. VeČina družb ima svoj sedež v Neubau-gasse ali tej bližini. — Jugoslovensko zastopstvo je v fiimmelpfortgasse v
centru blizu sv. Štefana. — Na tem polju se nam obeta kolosalen napredek — barvnega ln govorečega filma. Film v naravnih barvah je dunajska iznajdba, ki je tukaj že preiz-kušana in je uspeh popoln. Kakor kaže, Izgine sedanji bledi film popolnoma in gledali bomo vse prizore v naravnih barvah. — Govoreči film pa je berlinska iznajdba. Doslej so že bili poskusi govorečega filma s pomočjo gramofona. Nova iznajdba pa je popolnoma svetloben učinek na filmu samem in reprodukcija glasov se vrši na isti način, kakor slike same. Pravijo, da je stvar povsem enostavna in perfektna. Torej: popolno gledališče! Kaj pomeni taka iznajdba, si more vsakdo sam predočiti.
Za spremembo imamo štrajk v elektrotehniški industriji. Zaceli so uradniki, in ker brez teh ni mogoče tovarnam delati, so podjetja izrrla še delavstvo. Tako je štrajk popoln.
A. O.
v« v •
irsnorciG in nase osvobi
Zgodaj še je pel na5 po vstajenju slovenskega naroda hrepeneč pesnik:
Pridi, zvezda naša, vridl
jasne v nas upri oči,
na} moj dom te zopet vidi
zlata zvezda srečnih dni!
Na Sveti večer je prisluškoval pri potoku, kaj bo val šumljal, in s strahom je vprašal:
Kdaj srečno moje bo domov j a.
rešitve njemu le še ni?
Kaj mi razkrilo boš valov je?
Nadjd se srce in — boji!
Prezirano, zatirano domovino, vdo# vo zapuščeno, vpraša:
Kdaj to gorje pač min? ti?
Kdaj se oko ti zjasni kalno?
Kdaj slečeš to blcko žalno,
Kdaj  solnce  zlato  sine ti?
O, da z močjo in srečo, slavo.
ne s krono trnjevo nebo
o\i!o bi ti s\'cto gfavo —
Kako bi jaz ti r>e1 plašno!
V pesmi »V pepelnični noči« je klica! svojemu rodu*rnučcncu:
Le vsfani, ubornl narod moj. do dzne* v prah teptan, pepclni dan ni dan več tvoj, tvoj fe vsfafenja dan! Mesec pred svojo smrtjo je vzklik* nil ir. globine svojega srca:
Slovenski rod na dan, na dan. tepfpni narod^'elikan, na dan. na dan!
V »Domorodnih iskricah« moli kiečč:
To prošnjo te usliš!. Večni, oh. nc molim fe za se, molim jo za dom nesrečni: ziasrti zvezde mu temne"!
Kako težko je čakal ujedinjene Slovenije, je razvidno iz nastopne kitice:
Učakal rad bi srečni dan
dan našega združenja,
bi zrl. kako en krov prostran
čez dom se ves rarpcr.js.
T\si prnoor bi na krov r>ripel,
dom bi poslovil bi vesel:
»Bog živi vse Sfavene
pr*d s'reho hiše ene!
V »Velikonočni« oznanja vstajenje svo.leoa rodu:
Kah'arijo svojo naš rod je Imel in dreve prehridke trp!jen in, s zda i mu rešitve je zor zeiarcit napoči! mu dan ie vstajenja.
Kot z Oljske se gore je vzdienil Gospod v nadzemske jasne vilsve.
povzdigniti mora se krepki naš rod
v višmve moči in pa WmW Pred polstoletjem se je potnik obrv
nil proti Dunaju, rekoč:
Jugotfp.vija prihaja
zduj pred te. nai svarTJ «tr . . Jugoslavija je res prišla, aH oni »svetli car« je ni videl, ker je pod udar« ci svetovne vojne, ki je razrušila ogrons* no njegovo državno stavbo, preminul nekoliko pred splošnim polomom in pred po^-snim nastopom Jugoslavije, Jugoslavija je vzklila, dasi je ta »car« poklica! pod zasteve vso svojo vojsko« da prepreči vstajenje Jugoslovenov.
Ko je \ets 1896. Luka Svetec pra* znoval svojo 70 letnico, mu je poklonil pesnik lopo pesem in mu želel tele:
A Večni tudi tu na svett
daj dnino srečno Ti živeti,
On daj. Ti oni čas znzrett,
ko srečen bo naš dom in rod.
čas. ko Sloveniji zasveti
Vstajenji in zd-uženja god. Luka Svetec je doživel dan našega vstajenja in udruženja, pesnik Gregor« čtč pa je že lege! mno^o prej v prob tam gori na gričku tik ob Soči, pri Sv. Lov# renci. Krocj njegovega groba pa se v skrivnostnih urah vije njegova »Pcv» mlad*:
To spolni fe.  dragi mi, povelje, ko mi pesem smrtna zadeni: na goro me položite sred slovenskega sveta, lipo h crobu zasndite, da mi senčico pihlja! Tu bo duh poslušal glase* ki mi fcror? in krog davne, opevaje tužne čase, opevaje radostne. In ko bodo pesmi žale se glasiti nehale, ko bo v senci line zate pel pastirček radostne: bo pod zeleno comilo srce biti jelo spet, ker takrat bo pomlad mfto ugledal moj slovenski svet...
Irnrprf «nrfišna.
— Star znanec državnega pTuvdnnra, ki i? Imel Ž n'!m že dosti posla, Je bil zopet obtožen, da je ukrade' 22. okt. Karlu Rre-žlra kolo vredno 1700 Din, dva lorstana u klobuk. Jožetu Velkavrhu pa 200 Din ro-tovine. Dimnikarski pomočnik Ivan DodW pa je fmel to pot dvojno smolo. Ustavili so jra oro7n:ki že pri Medvodah ln m ti pobrali, kar ie ulcr.ndel !n ucotovili, da je fzcnAB kot nevaren človek Iz na?e države. Fant je priznal tatvino razen denarja ln jo bi obsojen na 1 In pol leta ječe.
Darila.
— Uprava našeca Usta. >e predela: ZM Sokola na Taboru. Din 200, darovala Oomin^ in Iva Lušin iz Marfbora, v poča--ščenje srv>mma g. Ivana Zupančiča Za ženo državnega uslužbenca.- daruje Pln 10 g. Ivan Bamč, podinšpektor fin. kontrole, r>n ;::c in Din 100 e. Andrija MiskovlČ, Za« zreb. Skrpol 110 Din. SrČna-hvala!
— Za Jujrosfov. Matico. AkademsH
agrarni klub »Njiva« ie ob prilJki koneresa agrarnih akademskih oreanizacfj aa družabnem večeru nabral za Akademsko pa* družnico Juiroslovenske Matice v L nabijani svoto Din 136: Studentski ituMntkd k'»ub »Jutroslovensk! Jue« je ob prll&.: mtdn> vltve Akademske podružnice JuTot.'oven-ske Matice daroval svoto 145 Din. Vt«n darovalcem Iskrena hvala!
Brzo-brzo
tis v?ak v Cdf« v veletrgovino Stermeokl,   kier kupite !e4os
jkne
*J^'J* za moškr In volneno za ženske obleke, pnrbenf, belo, ntssno in rjavo pbtno. ka' or tudi vso drugo mano fakturno robo no čudovito nš'kih c?nah. V 'astnem interesu se vsakemu priporoča, da enkmt poskusi kurifi v veletrg. R. STERKSECSCI, CeEJe0 Trgovci enjros-cene.
PRODAM zaradi nakopa drugega posestva
frgovs&c
z več lokali, edea * krati* kem prost, na nailr.olj prometnem kra tu v L juh« ljani. — Prodam kiie* z osmimi stanovanji ob TržnSki ceati na G!Jncsh, z obzirnim dvoriičem, pripravno za rralo :ndu* strijo. V hiši elaktrična luč — Naslov pove 'jpra* va »Slov. Naroda«. 12.679
■k
Dobr*a kTitoa razsvetljava podpips
oko in poke
i *  1111
V UNION
francoska zavaroval, družba v Par
Bjgl		
	1D i	
■
1328
Skupna glavnica znaša 400 milijonov frankov« — Prevzema vse vrste požarna §n Zlvtjenska zavarovanja. —
Pojasnila dajejo brezplačno vsi krefevni zastopniki in
generalno zastopstvo za Slovenijo Liu&Sšarta, Sv. Petra cesta št. 33.
Agilne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi oogoji.
____\
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD* dne 1. decr  ->r« 1923.
5tcv. Q75.
Za odgovor« upravo naj to prlloil 1 dinar.
MRLIOGLHSI
nada para
m do SO Din S-—t vsaka I Ina basada 80 • a davlllno vrad
I    Službe l
Slovenec,
tcšč štirih jezikov, išče službe v hotelu ali lekar* 'ni. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 12.834
Slammkarice
(šivarice slamnikov) — se iščejo za Gradec — Do* pisi na F. Lieleg, Strohhut* crzeugung, Graz, Scho* naugasse 28. 12.502
Agilr 3ga pc'mka
6prejme takoj večja za* varovalnica v Ljubljani. — Ponudbe pod »Potnik« na. Aloma Companv, Ljubljana. 12.667
Družabnika,
agflnega, z zmernim ka*> pitalom išče dobro obsto* ječe podjetje (kosmetič* na stroka). — Ponudbe 'pod »Kosmetika in par* fumerija/12.577« na upra* ▼o »Slov. Naroda«.
Štiri ključavni-carske vajence
Sprejme takoj tovarna kovinskih in mehaničnih Izdelkov »Jakor«, Karol Kotnikova ulica, Ledina.
12.676
Prodafeiec
Spreten, se išče za 15. ja* cuar za Beljak na Ko« roškem. Zmožen naj bo taemsčine, slovenščine in .event. italijanščine. Več V slaščičarni Novotny, .Ljubljana, Dunajska ce* •ta. 12.835
Službo prodajalke
(samostojne voditeljice) Sšče starejša, v vseh stro* Jcah izvežbana poštena kjespodična. Gre tudi iz* J£en Liubljanc. — Ponud* te pod »Pomoč 36/12.848« ^ia  upravo »Slov. Nar.«.
Stro!ni inženjer,
fcnlad, diplomiran, repre* pentativen Slovenec, vešč
rudi nemščine, Italijan* čine, francoščine, šofer fn avtomonter, mehanik. Išče službe tudi izven ^troke. — Ponudbe pod l»Zelo marljiv/12.671« na jupravo  »Slov. Naroda«.
Odvetnik
▼ LJubljani
t razsežno prakso spre j* rne kandidata s suhst. pravico, event. d r u ž a b* ji i k a. Reflektira se le jna verzirano, samostojno fn prvovrstno moč. Pogoji jrelo ugodni; nastop po dogovoru. — Dopisi pod ^Diskretno 12.8S4« na troravo   »Slov. Naroda«.
»Wanderer«-avto,
trisedežni. v prvovrstnem stanju, moderno opremljen, se ugodno proda. — Naslov pove uprava »SL Nar«. 12.370
Moško kolo,
prvovrstno, novo, na« prodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na« roda«. 12381
Čevljarski strof
»Singer* (cilinderca), ma* lo rabljen, naprodaj. — Karol Cvelbar, Hrenova ulica 4. 12.567
Zidna opeka,
nova, vsled praznenja prostora poceni napro* daj. — J.Cerne, Dunajska cesta 28. 12.498
Stara obleka in otroški voziček
naprodaj. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 12.845
POZOR1 POZOR!
__ i
--,
Kino-aparat,
ročni pogon z dinamo, s . enim   programom filma
»Pathe Freres«, pripraven !
za   društva,   se   ugodno |
proda. —   Fran   Kristan, !
Dunajska cesta 47. 12.841 i
Naprodaj:
sedlo z naglavjem, orna* ra  s predali (Schublad* kasten) 139 X 150, otro* ška   prestavljiva pisalna miza,   telovadna   kroga, j otroški kinematograf, po* j stelja z opasnicami (Gurt* s bett). — Valvazorjev trg I 6/n. 12.866 j
Naorodaj vino!
Radi selitve kleti oddam I 100 hI dobrega štajerske* J ga vina pod lastno ceno, ! liter po K 22 in 23, iz j kleti v Spodnji Šiški Vi* no se proda od 100 litrov naprej. — Josip Schrev, I Ljubljana,    Sodna ulica
it 2/II. 12.851 !
___t
—       — f
8 HP lokomobila j
Hofherr & Schrantz. 11 HP  tvornosti,  prevozna, j Izborno ohranjena ter do* cela obrata zmožna, zgra« ; jena  1917,  doslej vsega Bkapaj v obratu samo tri } leta, se proda. — Hatz & Schutzenauer, Portscbach j (Poreče) am See, K3rn* i ten. Osterreich.      12.431 i ———————————— i
Naprodaj:
stari kostumi, bluze, klo* bukf, čevlji za dame. gar* nitura (namizni prt in posteljno pregrinjalo) mo* Ška zimska suknja ter razne druge stvari: vse — predvojno blago — dobro ohranjeno. Za po* gledati vsak dan od 3. do 5. ure. popoldne: Tabor št. 2, T. nadstropje. 12.809
Čresloterilnica
(Lohbrechmaschine) ter •troj za ličilo kož (Glanz* strossmachine) se kupi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.847
Kupim 1 ali 2 bencin-motorja
5—8 HP v dobrem stanju za drezine. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod  Bencin*motor/12.891.
Kupim kostanjeve brzojavne droge,
dolge 10, 11 in 12 m ter
vsako množino čistih, zdravih javorjevih hlo* dov. dolgih od 2 m, de* belih od 30 cm naprej. Ponudbe z navedbo cen naj se pošljejo na naslov Josip ICrabica, Ljubljana VII, Novt ul. 206 12.693
Kurjim
trajno mesečno 20 vago* nov lesa: brzojavne dro* ge 8—15 m dolge, na koncu 8—12 cm; droge 4 do 8 m dolge, na koncu od 6 cm: deske III. vse vrste debelosti — Po* nudbe z najnižjo ceno, zacarinjeno franko itall* janska meja. ie poslati pod »A krediti vno izpla* Čilo '12.885« na upravo »Slov. Naroda«.
I S+anovatra
Na stanovanje
z zajtrkom se sprejmeta dva gospoda Več po do* govoru. — Naslov rtove uprava »SI. Nar.« 12.695
Iščem ?obo
za pisarno. —Plačam do« bro. Beethovnova Hfca 15/15. 12.808
Na stanovpnfe
se sprejme solidna go* spodicna kot sostanoval* ka takoj ali pozneje. — Karolina Škerianec, Coj* zova cesta MU. 12.896
Šivilja išče sobo,
gre event. tudi kot sosta* novaV'a. — Ponudbe pod »Šivilja B. H.M2.S58« na upravo   »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
se sprejme boljša gospo* di^na. — Poi?ve se: trg Tabor 6, pritličje, levo.
12.702
Na stanovanje
ln hrano — ▼ novi vfH na Prulah — se sprejme
soliden  gospod. _ Na«
slov pove uprava »Slov. Naroda«. 1ZS30
Prazno ali meblovano sobo
s   souporabo   kuhinje v bližini  Sv   Krištofa išče . zakonski par brez otrok, j — Naslov pove uprava \ »Slov. Naroda« 12.842
!   Meblovano sobo
(lepo) išče mlajši gospod (samec) s postrežbo, po možnosti v sredini mesta, i — Ponudbe pod. »Med ; dnevnimi urami odsoten 12.883« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se stanovanje
i 3—4 sob in prjtiklin v { sredini mesta. Plačam me* i sečno 9 do 1C 000 kron. Event. zamenjam za sta* novanje proti dobri na* gradi. — Ponudbe pod »Stanovanje A Z./12.871« na upravo »Slov. Nar.«.
Str-"war?-
obstoječe iz sobe in ku* hinje, išče za takoj ali pozneje mirna stranke brez otrok. ev. tudi kot podnajemnik s souporabo kublnje. — Najemnina p^s*ranska stvrrr. — Po* nudbe pod »7 B.'12 651« na  upravo  »Slov. Nar.«.
Baraka
zelo ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.894
Lena h»ša,
dobro ohranjena, v lepem in prometnem kraju ljub* i ljanske okolice, se proda. | — Ponudbe pod »Prosto stanovao i<»     12.^^9« na upravo »5^ov. Naroda«.
Kovpčpica in b»šft
s tremi sobami in pritikli* nnmi ter 4 orate vrta in njiv ▼ mestu Staicrske nanrodal za 135 000 di. nnriev v R^alit^ri pisar« ni. Li-Mjana, Po!tan«*-a cesta 12. 12.879
Trgovska hiša
(eoonadstropna) z vrtom ▼ predmestju Ljubljane, s takoj prostim stanova* njem, lokalom in skladi* ščem, naprodaj za 375.000 Din v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska ce* sta 12. 12.877
Gostilno
s posestvom
55 oralov, s dvema eno* nadstropnima hišama, ob*
širnimi gospodarskimi poslopji v trgu ob železnici proda za 800.000 Din — Realitetna pisarna. Ljub* Ijana, Poljanska cesta 12.
12.878
Veliko stavbišče
na najlepši legi, direktno ob Vrbskem jezeru na Koroškem, O0O0 m* veliko z lepim igličastim drev* jem. zraven 65 m jezerske obale, se jako ceno proda. — Dopisi pod »Gele* } genheitskauf Z 314« na Annonc. E.vped. Rastri« ger, G raz I. 12.838
Posestvo
10 H orala z novo zidano hišo in gospodarskimi po« slopji, z lepim sadonos* nikom in vinogradom, oddaljeno pol ure od mesta Soodnie S*aier«ke, se nroda za 15^000 Din — Realitena pisarna. Ljubljana, Poljanska cesta 12.
12.880
Proda se trin^d-stronna n?ša
z vrtom sredi Ljubljane, na jako prometnem prostoru, pripravna za v«ako trgovino za 375.000 Din. — Pojasnila dg'e: Reali* tetna pisarna, Ljubljana. Poljanska cesta 12. 12.881
I J)onNv3!!?' jI
Možitev!
Bogate inozemke in premožne nemške dame se žele srečno »"»možiti. Co* snodom. t"di brez premoženja, daje proti trikrat* ni pisemski poštnini po* iasnfla: A"«k. Stabi-ev, fWlin 113, Stolpischf Str. Nr. 48. 12.889
Pisalna miza
(zatvorna) se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.869
Proda se omara
* zrcalom (Spiegelkasten) ^ter nekaj drugega pohi* JŠtva. — Vprašati je od 2. do 4. ure v Soteski 6, L nadstropje (v bližini re« alke). 12.872
POZOR! POZOR!
Šivilje, gospodinje!
Vsakovrstni ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. — Ne zamudite ugodne prilike! — Resile* va cesta 30, L nadstropje, j desno. 12.868
I    !fipfm I
— "TiT ,,"W,..... i
Kopirna preša,
dobro uporabna, se kupi.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.856
Trame
4/4, 4/5, 5/6, 57. 6/7, 6'8 od 5 m  naprej, kupim.
— Ponudbe pod »Tor* mentini/12.815« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Pisalni stroj,
dobro ohranjen, samo pr* vorstne znamke in b 1 a* g a j n o št. 1 ali 2 kupim za primerno ceno — Ponudbe z navedbo cene pod »St. 100/12.843« na upravo »Slov. Naaroda«.
Dve orikladni sobi
v centrunu mesta, v pritličju ali prvem nadstrop« ju se iš«*ete. — Ponudbe na: Hinko Privšek. Mi* klošičeva c. 18 T    12 6°6
M^Movpno sobo
z električno razsvetljavo i*če višji uradnik. — Po* nudbe nod: »Od novega WaM2.826« na upravo »Slov. Naroda«.
H'Š"! S TV>«?£«tvO,"r* !
ProeVt se hi?a. ob^oi^ča i iT več sob fn pritiklin. j ka*-r>r tTid' (ti-.«infljir<Vo noslopie. Djilte tri ni*ve in štiri pa rele gordn po čt^dovfto nl^kl reni — Vfitar;r«j| poia^ni^a dale: ''rane Rcpapšek, D^m-Ta; le, Gor.-ni«ko 11.P20
Prazna soba
z verando, posebnim vhodom in elek^-ri'no raz* sveti javo se odda s 1. decembrom. — Naslov po* ve unrava »Slove r«1-'w*n Naroda«. 12 653
Nova vila
blizu centra, fino izdela* na. s takoj prostim sta* novanjem. se ugodno proda ali zamepja za mnnišo vilo aH hišo v Lj'Miani. — Več se »'ve na Ašl-rr* cevi cesti 15 fnaspro*' le« karne Bohinc).       12 564
Stav*ovr***fe
z ze
mn !o n
ob*toieče iz dvn sob, Ichinie ln p*-o^<:^bf. v TT. nadstropju bliz'i M~st* nega trga. ae zamenja s stanovanjem iz tr^h sob. kuhinje in pr~d«r>be v •testu ali v b'f^nfl ^rž* f eri ji. VseTffev no dorto? voru. — Ponudbe pod »3 sobe/l2.660« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Svet in h*ša
v Moravi pri Knč«-vlu, na državr? cesti Kočevje* Reka: hl?a moderno novo ženjena s Štirimi sobami, kt'binio. kletjo, z velikim ; podstrešjem, vse krito z utorno fzarezno^ op^ko ter z novim z opeko kri* tim hlevskih poslopjem, okoli 16 hektarjev nliv, travnr-r»v. g^zda in pa^ni* ka. velik sadni vrt. mnogo lesa za oosekanie. bu* kev in h~a«t. se p^oda ra* di p^s^bpih razmer. — Poja«ru*la da;e iz priiaz« nosti gosp. Alojzij Kr*»s* se, Kočevje, Jugoslavija.
12.864
i     UW 1
Trgovski lokal
v Ljubljani se odda proti nagradi. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«  12 862
M?l trgovski !ok«!
na prometni cesti Ljub* liane se odstopi proti od* kupnini. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 12.882
Lokal za trgovino
meŠaoega blaga ▼ promet« nem kraju v mestu ali na deželi se iSče. — Ponudbe pod »Promet/12 850« na upravo »Slov. Nar.«.
Traoistovski sir Ia
(polnomasten) nudi po 29_50  Din   franko poita
tli železnica. — Trgov* •ko podjetje K. Mahor*
čič.   Zagreb,  Petrov« uli-
ca 35._12.430
Dežne plašče
»\Vaterproof« fnepremoč« ljive), grani * pelerine za dame. prevlečene a svilo in usnjene suknjiče prt* poroča Drago Schwab. Ljubljana, Dvorni trg 3. _11 983
Spec:jj?lna za!o«?a zimskega blpga
double. palmerston. flauS. tT (zgotovljenih zimskih rsglanov, ulstrov ln vsa* kovrstnih oblek. — Dra* go Schwab. Ljublnna, Dvorni trg 3 11.982
Okraske in svečke za božično drevo,
letos krasna izbira, n a debelo in drobno naj« ceneje priporoča L. Pe* v&lek, Ljubljana, Židov* ska vltca. 12.2S0
Jaslice,
BOŽIČNE IN NOVO« LETNE RAZGLEDNI* CE, velika krasna izbira, na debelo in drobno najceneje priporoča — L. Peveiek. Ljubiipnn. Židovska ulica.       12 281
»J^ran«,
nepremočl jiva mast za čevlje v pločevinastih škatljah po "i*. */«. r« in 14 kg priporoča — »Ta* dran«. kemična tovarna. Ljub! iana*M<~>«te 12.675
Sv. Miklavž
kupi najceneje noteze. bloke, mane, škatlie itd. v knjigoveznici Zupan, Oaieva ulica 2 (xa palačo Ljubljanske kreditne ban* ke). 12.594
Naznanjam
si. občinstvu, da fe do* spel dober pristen moSt v večji množini. Cena 8 dinariev liter — Se priporoma M. Plevp.ilc. po* stilni^ark«. Breg 2. 12.813
Ribje ol?e,
zaiamčeno pristno, nai* bo!i?e norveške znamke, dospelo. — Lekarna Ba« kar^tr. Ka-lovska cesta J5t 2 — Direktni Imnort iz Kristijaniie!       11 834
Samosfofna ^o?na
s par stotisoč premoženja, trgovka, vstopi v ka« ko velIVo restavracl'O ali večjo trgovino kot kom* nanjonka. — Vatlov nove unrava »Slovenskega Namda«. 12 703
Čreva
▼seli vrst. najboljše leva* litete. se dobe — kakor vsako leto — po najnižji
dnevni ceni pri Jos. Ber^- I manu,  Ljubljana, Polian*
ska cesta 85. 128S6 Pletenine
vsake vrste in predtiska* rija ročnih del, na novej* Si vzorci, po zelo nizkih cenah nudi L. Turk, Pred Škofijo 1 /I. (po.sl prejšnje Kreditne banke)
12 «05
Hišni Dosestniki!
Od snega pokvarjene « bove in dr ig:i popravHa izvršuje najhitreje in naj» sof:dnej?ie *Jut?ometn!i fa« splošna kovinska ind -stri* ja. Ljubljana, Kolodvor* ska ulica 18. 12.844
Zamenja se
osebni avto
anamkr »Puch VIII«. iest-
sedcini, z električno raz«
svetljavo in starterjem, v dobrem itinju — rs av*
to tri« ali Stirisedcžni, dobre mamice, moderno opremlien. — Ponudbe pod »2^> I270U na upr. »Slov. Naroda«.
Bukova drva,
suha. začina, postavim na dom. 100 ke 4625 Din. NajmsniSe naro'Mo mora biti 500 kg. — Naro'uic se lahko nismeno. — A Stor, Vodmit 16, M pri Ljubljani 12.840
Iva ŠfJer, Kon^re^ni tr£ 6,
prosi cen j damr di pri« delo po svoje klobuke — radi takojšnje primorane irselitve. — SMnovante: Trnovo, Kopališka < 'lica st. 12 12.857
Pohištvo
vsake vrste iz trdega in mehkega lesa imam vedno v za!*>gl po nrimemo niz* klh cenah. Matija Ardlo« vic. mizarstvo in zaVg^ pohištva. Ljubljana. Vi« dovdanska c**sta 6. I2J836
Za Miklavževo in božično darilo
so najbolj primerni In poceni igračni športni vozički, tricikli. najnovejša zmanjšana dvoko* lesa že za otroke pet let stare ter najnovejSe sa* mokolnice (holenderji). — Tovarna »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlov* ska cesta 4 12 854
Naznanilo.
Cenjenemu p n. ob* činstvu najvljudneje sporočam, da pričnem dne 1. decembra, t j. v soboto, vinotoč čez ulico v Ljub« liani ns Ahacljevi cesti št. 5. Točil bom domaTa vina po znižanih cennh. — Za mnofjobroini obisk se naitorlcje priporočam. Anf^n Maver, gostilničar, Ljubljana, Ahccljeva ce* sta 5. 12 859
N^Henše darilo
za Miklsv?a je lepa satu* la finih bonbonov, katere Tpoleg velike izbire vsa« kovrstnih bonbonov"! se dobi i o od 10 Din naprej v veliki izbiri v slaščičar« n! Kalas. Li-bljana. ?.\* dovska ulica 3.        12 S21
blast. avt clir. i
az,
A. STEBI
tefin* pisarna, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a (v palači
Ljubljanske Kreditne banke). Projektira električne centrale, posvetuje občine in privatnike ter daie strokovna mnenia.
Manufakturo
1219!
in usn
vseh vrst najboljše kakovosti po najnižjih cenah dobite v trgovini
,,Danic«*a
Hlajzelj & Rajseljf,
LJUBLJANA. Turjaški trg St. 1
tovarniškega p^lopja velikega, novega, že pokritega
skoraj dograjenega, uporabnega za vsako industrijo v Mengšu pri Kamniku, ob državni cesti. — Elektrika blizu. Vrši se na sodni!« ▼ Hamnlhu v sredo, dne 5. dCGomfora ©b po! 10. — Najmanji ponudek Din 118.763-—, kavcija Din 22.503*—. .
d f.
jrasek
LJubljana 5ro!fon n). 12 Uglaiujem ter  po ravnam
glasovirje in harmonije, Spedjelno strokovno in ceno!
e£9HB
1|. DllI 8 tU
Bohoričeva ulica 20
Ribje olje,
medicinsko sveže, vedno v zalogi — drogeriie A. Kane. Ljubljana, Židov* ska ulica 1. 12.658
Snrelema v popravilo otročke pt*pčke vsak d«n od 3. do 7. ure popoldne. — NT-nska ulica St. 10. TT. nad^rppie. V2*?2
Tr3r»i«5fov<?Vi sir.
polnomasten Orover. Til* Bfter. M F'nentaler. Tm« perici, a la Ltnt'a'?cr, čaino ma^lo. p«'di nafceneie — *>BsTVaniA«r, ac"•n^»mo fn Vomisf^Vo p^dlrti**, ^a« greb. Pa'*notičeva
12.503
Sfrvchnm,
svež. dospel. — Drojfcriia A. Kane. Ljubljana, 7A* dovska ulica 1. — Ob* lastveno koncesijonf'-ana prodala strupov. 12.657
KtobtiVe
fbarzvpa«*'*. klobučevina* "te in svilene) ter vsa v tr» stroko sradaio^a dela «^nr"irrnn v popratio — T. StemberCer, modt^tinia. D-naiska cesta 9 12.^27
Snreiemaid se vsa slikar* ska in plesVavaka drla ^a* mo rs kratek Čas rvi nai« nizi? ceni fn. nr sob« nai* fineie s!'l'«na 25o Din, Irofifnia 100 Din V Za tr* peznost in 9r«l;dno^t se j?aranM-a. — Pon"dbe na upravo »Slov. Vnroda« nod ^S?i1ar WV1«W97«
Obrt***** ZSL
boii^ne svečlce. la^licr, razdlednrce ra Po^ič In novo leto, kupite na dr« belo nsiceneje nri tvrdki Tvan Pnbovec, Lfubllana, Sv. Jakoba trg 7.   12 439
Tščem r!mžabnfka-na irfi ie usniarske ali čev. liarske stroke: tudi drutji nJ«o fzkliučrni Pr>soii!o od 10« do (5.000 Din za ?rst mesecev proti 20 % obresHm. — Pon^dbr na upravo »Slov Varoda« pod »Takoi'12^3«.
Telovadci -
soorfnUn I
Pri*v>ro^^ se tvornira telovadnega fn sporfn^f« orodia J. ORAfcEM, Rib*
nlca. Dolenjsko Onrema komnl^^nih telo* vadnlc   ln   Irtnfh teliva* di5č. — Stnb'lno !n P^e* no«lifvo orod»e       10 36?
Dalmatinskog Tina
(novofa. crnoga) 1 s 1 a t* kog f i 1 i t r a n o g mo* Hi — franko štacija Bakar il! Gospić — u transportnim baCvnma od 700 1 po 475 dinara za 100 Utara netto. Polovica ka* se unaprijed po pouzeču. O^tnlo po dogovoru Jo* sip Budak I^THČev K*rlo* baij, Primorje, Hrvatsko.
12 220
Naznanilo*
V gostilni pri »FaJ« moštru se zopet točt črni »Otelo«; posebno pri*
poroča slanoKrvnim in rekonvalescentnim, nsda* lje se točijo izborna le* toSnia portucalka in ata* ra ljutomerska ln piker* čanska vini letnika 1921. — Vsako tobotP in no* deljo se dobivajo doma* če krvave in  jetrne klo*
;lab
Po^'št^o v?^^ vrst
ka*"or: spalne, feditne in kuhiniske oprave, ter ni* sarnl*1'^ ln trr»ov5Vr onre« me. ^nrfiemnm P-dl vsa poh^rvena naročila let jib izvrSujem no nainl?iib dno^nib cenah. — Josip Andlov^c. strojno mizar, atvo, Karlovska esta 22. Zaloga   PobtStva K^rnrn«
skega nlfea 2«. 12*88
Zima je trt,
in Vdor si boče prihraniti 40^? kurlave ter Imeti fp^-oucno tempertran lokal, nai se poaltiftijc t e d i 1 c a«, kateri nn* di poleg imenovane nriod« no^ti 5e to. da zadržuje saie. nri Čcm"r je v*sk dimnikar odvr-'*. — Do« bavt §e pri V«1o J'irman. botel »štrukelj«. L;"M;^c na 12 57S
Kupovalci
neorcmičnfn!
V vaSem interesu Je, da •e pred nakupom nepre* mičnin — trgovskih hia. kmetskih posr-stev, peka* rij. stanovanjskih htS. vit. rozdnih in vinogradnlh posestev — obmete tja, kjer imate tozadevno naj* večjo izbiro, to je na Re* alitetno pisarno v Ljub* liani, Poljanska cesta 12.
12*76
Tovarni N'd'2
v Mariboru*
Na VaSo Jeljo Vam prav radi potrj"Jemn. da ste no naVm naročilu iz* vrnili in montirali v na* iem podjetju dva »To* plodaria«. in sicer enega v stavnici na lončeno peč. drugega pa v strojni dvo* rani na zVerno peč. Oba funkcionirata zelo do* bro. ter se tudi na kti»-fvu znatno nožna. Pripravlje* nI smo kakemu eventualnemu Vašemu fntrr^aentiT če zeb'te, t'^di pokazat!, kako da fupkrijoplr«. — Marlbortkfl tiskarna d. d^ Maribor. — Naroča se: ^Tngometai?ia«. LjttbffaiM KtA "dvor«ka ulic« 1* alf R Nipič in drug. Mark bor. 12.S37
Harcdnathkarna
oo^oooia
lini in
i imm f
re«a. z m dr. z o. z.
začae poslovati dae 1. decembra tekočega leta. v LJubljani, na Danafski cesti h. St. 23.
Sprejema hranilne vloge pod nangodneišisn pogoil,
ap«i<ev«jo6 od Ilnsn. ministra ie naiasoleno dsvfino prostost hranilnih vlog.
Vloge na tekočI račnn, najugodneje, po dogovoru. Dare posolila proti polni varnosti, nalkulantae]se.
V LJUBLJANI, dne 26. novembra 1923-
I
FRANC PET6&CA. veleposestnik ln trgovec v LJubljani, kot predsednik. JOSIP SfSKA, stolni kanonik v Ljubljani ln posestnik, kot podpredsednik. FRANJO SKRBEČ In FRAN BARTOL lesna trgovca v Ljubi ^ni, kot odbornika.
stev 275
»SLOVENSKI   NAROD« dne 1 decembra 1^23
Stran 11
Mm goterista
popolnoma veščega vseh popravil pri vodni žagi z venecijanskim in polnim jarmom. Ponudbe na:
Mas Haller, Sarajevo. Kolodvorska pritožna trtica 2
Ceno češko posteljno perje!
1 k* sivega skubljenetra perja Din 65*—; polbelega Din 80—; belega Din SO*—; bol(Ie*a Din 100"— in Din 120-—; mehke*« kot puh Din 15fr— In Din 180-—; najboljša vrsta Din 225—. Po&lja prosto p-otl povzetju od Din 200*— višje prosto poštnine, »mena In vrnitev dovoljena. Vrord brezplačno Dopisi le na Benadife* Sachstl, Lobez št 33 pri Platnu Caška.  PoStni  paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dn
u Brata Potalln i. dr.
tvornica
vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, 99 1 W1IIB kovinastih gumbov i. t d.
Ljubljana I, poštni predal 126 ZSGZuZ
takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce ln cenik. Pri večjih naročilih popuit 6865
i_ mini in 111 ii n um iiMi PMBBMMMPwanaaraaaaaMM
Miklavži Božiči
Priporoča po najnižji ceni vsakovrstne kandite kakor tudi sladkorne obeske za božična drevesca
„Mana"
tovarna kanditov, Ljubljana, Rimska cesta 6 ■■■■■
Denar za Božič prihranite
če kupite za obleke ostanke moškega in ženskega blaga pod lastno ceno pri
Lenasl A Oerkman
L|nbl|i
Novo! AMOR Novo!
Modrilo (plavilo) v platnenih mošnjičkih.
Porabljajo ga vse gospodinje. Dobiva se povsod!
Prvo Juaoslovon. Industrija plavil« n platnenim kašicama Sabotica. Tolstojasa  ul. 11.
Telefon S SO.
b«sV»i
Crepp  da Chlne, Taffet, ■olre Velour Chlfffon Itd. čipke, modni nakit a
A. Sinkovic nas!. K. Soss
Ljubljana, Mastni trg 19.
LJUBLJANA
Dtraajsfca cesta 46
IVAH ZAROTNIK
TeuiM 379    nastal tesarski mojster   Td*,o° w»
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesena stavbe, oatrtlja za pa lače, hlle, vfla, tovarne, cerkve ia zvonike; stopnice, ledenice, paviljoni, verande, les
Gradba lesezath mostov, jezov In mlinov
razna itd.
tu
Pai
Tavas-ssa fsamlrji
Agent
ki je v Vojvodini, Sretnu in Srbiji dobro uveden
ište zastopstvo
v predmetih, katere potrebujejo lekarnarji in drogerije Dopisi se pošljejo pod šifro .VREDAN" na oglasni zavod Sctamolka, Rovi Sad, Futoiki put 2.
Pozor!
Diamalt
Pekarji!
tvornice Hauser in Sobotka, Dunaj, Stadlan, pekarski sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nadomestke. — Čuvajte se sličnih potvorb, nai ba prašek ali tekočina! Zahtevajte samo originalni »Diamalt4''! — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Edvard D a tan ac, Strosmajerjeva ul. br. 10
Zagreb.
! um mM
m j« opozarjamo, da so zopet dospeli liljC najbolje! šivalni »troj!
IVertheim - blagajne
sli vz.danle, vloma in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja aVvblfanafca ko^or-ctJaJaa druiba, Lfobijana, Bleiweisova cesta št. 18.
Proviziiski zastopniki nai se javijo!
za žage, ga tarife (Vollgatter) enostavni In univerzalni stro}!, za mizarske stroje, knmb. s krof no in trakovno žago fBand- u. Krei«*s~e . stroj za struženje in uravnavanfe lesa 'Abrlcht und DlcktenhohM-maschlne), stroj za vrtanje (Bohrmaschlne), za skoblanje (Frisen) krožne žape (Krelsalgen). Raz ožilja v prvovrstni Izvršbi, po najnižjih cenah In najpovollnejlfh plačilnih pogojih
Ufelker- VVerke, Wien X, Laxenburgestr. 12.
liaznanitev preselitve!
RazpoSiijalnio« „GARANCIJA«
J. GAGEL,
trgovina a čevlji In usnjenimi Izdelki, kl ja poalovala na Sv. Petra cesti stev. 7
se preseSi 1. decembra
tr paia&o .Vzajemne posojilnice1
Dalmatinova  ulica žiev. 4.
Poljedelski
stroji
prvovrstne izvršitve naravnost od izdelovalnioe
WSl!ersdoi*fep-Werke A. G.
WIENy Sehwat~zenbergplatz Ho. 3. Velika zaloga!   Velika zaloga!
HALO I
Lepo Miklavževo, božično in novoletno darilo so najlepše
iolske in pisarniške potrebščine, božiftnl prtički za jaslice, pastiro!(Krippenbilder), k rep in svileni papir vseh barv, božična in novoletne ter umetne razglednice« Na veliko in na drobno razpošilja
Jos. Omerza, trgovina papirja,
LJUBLJANA, Dunajaka 0,6,1. nadeta*.
hiša lekarne Piocofl.
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
reglstrovsna zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška eeata attv. S.
Tehniško  vodstvo   po   oblastvene avtorizl-rtnis gradbenem Inženjerju,
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurentne.
tt
Šentjanški premog"
vseh vrat, popolnoma Čisto opran, nudi po origi nalnih  cenah  premogovnika v celih vagonskih pošiljkah PRODAJNI URAD šentjanSkegra pre mogokopa AND. JAKIL,   LJUBLJANA, Krekov tro; Btev. 10.
ELEKTRARNE 1      pozo»» !     IN STALATERJI1
Izolirane in gole bakrene arios. Serajaaaeeva oevl (Serg;-mannsrohren) kakor ves instalacijski materijal ter tlaktra« motorji po najnižjih tovarniških cenah. — Največje zaloge v Sloveniji.
Mazupan A Comp., Ljubljana
Dnnajokd eeete 00. Telefon 000 In 200.
Zahvala.
■arija »I. Tarbaak te v lastnem fmesm ln v Imena obeh tvojih otročičkov Mire in Zvonka najprtarčneje zahvaljuje vtem, ki to izkazovali sočutje In tolažbo njenemu nepozabnem« soprogu pcsblagemu očetu, gospodu
pl. Ml
žand. podpolkovnika ▼ p.
za časa dolgotrajne, hode bolezni, kakor kufi vtem, kt so blagega pokojnika spremili na zadnji poti, da-o - ii vence in šopka ter nam izrazili aočntie.
Nejiskrenejšo zahvalo g. generalu Zivkoviča ter e i gg. častnikom In moštvu ljubljanska gamizija, kateri tO truplo mojega mola spremljali k zadnjemu počitku.
Zlasti ta zahvaljujem gg. podpolkovniku dr. Kobara in dr. Hansu ter vtem dragim tovarišem ta sploh vtem pokojnikovim prijateljem aa maneem ter zaad. rnoitvu.
V posebno dolžnost ti pa štejem laJrvaHti te g. zaed. pukovnika Dragutinu Hurkijeviča In g. poručniku Tomo TonkoTiču ter njihovima cen J. rg. soprogama, kateri sta ml stali vet čas mojih ftajtef ju ar na strani ter mi izkazali največje aočutje aa naklonjenost, zakar jka
Bog plati I
V Ljubljani,
Giifzner
v vseh opremah
Pouk v vezenju ter krpanju parila in nogavic (Itoianje) brezplačno EDINO le pri:
Josip Peteline
LfnblJ
Si. Petri anis.
0
Pozor trgovci 1
□
Z novim letom oddam trgovino z mešanim blagom vsled bolezni i vsem fortentarfem in nalogo za dobo tO let v najem Stanooanje m razpolago 7rgorina se nahaja v bogatem industrijskem kraju na Kranjskem.
Detajlni t letni promet znaša Din 2 miti tona. Potrebni kapital samo Din 250.000 — . Ostanek po dogovoru.
Ponudbe je noslati na upravo Slov. Naroda pod .Resnt reflehtđnt-11819'
L1JLIJU1XX I-IJIJ^LJJULJUL^ J i s rm nnnu»M ihhtt-
Zajamčeno popravljeni
L0K0M0BILI
WOLF-LANZ
10—20, 15-25, 20—32, 26-42. 30-49. '0—65, 55—82, 70-100. 85-120, 00—150. 135-175, 14^— 195, 200—300. 301—400,
400—600 HP dogra'enl leta 1913—1921. Enoleten tovarnilko jamstvo. Prvorazredno, generalno popravljeni Strokovno rreizkuieni. Kurjava z vsakim gorivom.
Oglejte si naSe stalno skladišče 20 lokomobfl
Braća Fischer
d. d.
Zagreb, Pantovčak 5.
= SRPSKA  TOVARNA  PREPROG =
LAZAR 0UNJEBSKI A. D  VELIKI BECKEREK,
prlporoČs tvoje nairrorternei- ure:eno domače podjetje ra izde'ovan'e vsake vrste Turne, Velvet, Glorie, Tapeatrl, Bukla Kldarmlnoter, Holender, Juta, Manila I« ntekfrt preprog,  kskor  tud   svoje splošno  znane  specijalitete x roko izdelanih
Stnlrns' ih preprog   knipferov v v*eh ^arvah in vrorcih po danih velikostih. Zastopstvo in zaloga za Slovenijo A. DULAR, LJUBLJANA, MlktolIČcva cesta It. 36.
4: -.: 'jjC
SJ
Jugosl. importno in eksportno podjetje
ma. RUDOLF PECLIN.
Stroji za vsr'ko industrijo, iesno in kovinsko; poljede'i*k' stroji in orodje; lokomobile In motorji; vseh v st stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene ta konsfrukcijikc svrha. — Tovarna poljedelskih strojev, tivarnn za Železo in kovine F. FARIC izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini ln velikosti to<*no po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
Tsl. Intsr. 82.
KIA^IBO^, Trubarjeva ul. 4.
Tal. latsr. 82
J. le UliRICH D. D.
OiJ^ESAI:«a POSIOVaiCA in 0KLAOIŠĆI ZAGREB, jblacičsv TOG 23. TEL, 10—40
Svinčeni proizvodi: svinčene cevi, svinčene pToiče,
(orig. Winiwarter), plombe, svinec v skladih, šipkab i. t d.
Pločevine i črne In pocinkane (orig. G. Winiwarter) in
angleške pločevine.
v raznovrstnih barvah in nafrtih.
Cevi: plinove, Črne in pocinkane, parne cevi, želeme flan-žene cevi. Deli za spajanje, cevi (iitingi) iz litega kovanega železa.
Kopalnice i,. ± "*"
Prvovrstna trgovska hiša,
tik glavnega kolodvora v Ljubljani (Resljeva cesta štev. 22) obstoječa iz velike enonadstropne stanovanjske hiše s kletmi, 3 samostojnih stavb na dvorišča, ki služijo za skladišča in pisarne, obširnega dvorišča in rrta (celokupna površina realitete ca 3000 m1) te proda najboljšemu ponudnika potom pismene ofertalne licitacije v smislu pofojev, ki so f pisarni podpisane družbe na vpogled in, ki se na zahtevo vpošljefo.
Vse ponudbe morajo biti vložene do 15. decembra 1923 ii obvezne do 15. )annar|a 1924 ter mora vsak ponudnik tudi sočasno podpisati prodajne pogoje.
Vsi trgovski, tako skladiščni, kakor tudi pisarniški lokali so kupca takoj na razpolago.
Ponndbe )e nasloviti zapečatene z označbo »Ponudba za hfšo* na ■oftasto U^ialia tfalattko slraibo v nMdmrtp,
19
621
»SLOVCHSrt   rVA*rcm«   dne i. aecetnora rrar.
! Za Miklavža m Božič
z
e cene!
y!ika9ont
zobna pasta, ustna vesta, zobni prašek.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. KAM C, Ljubljana.
Krznar in izdetovatef j čepic
Ellgij Eber
Ljubljana, Kongresni trg št. 7.
Tza!str imam rsakorome kszt: skosgs, alassVa !d, tsf. noft, imhEkt. BNtfuiuissi lanski staftt. PrtrifttSfi iirtsmlM psentua
^Prodaja ceni/en
po
nizki ceni
pri
Pogačarr'ev trg &±ev. 3.
II a;s t ar efs a slovenska
ttnla ifl llčanka
dolaTnlea
Ivan Briceli, Dnoažaka c. 29,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne, 2530
Izgotovljene obleke za gospode, j dame in otroke
4 -J. ■
Jugoslovanski kreditni zavod
v CjcbHmi — Jfcuflta !r§ šter. 8 rafstrsrm zsSrtja z omejeno zarezo sa.tum, vioge na knfžiee m ylača čistih
r\
ofcttsti brez odbitka rtntnega hi invalidskega davka. Za vet}« in stalne vloge kak** ta&i vloge v tekočem rafmro cb; cstovtn'e po dogovora. - podeljuje kntko ročne trgovske in personalne kredite naiknlaftne e.
bnz Breznik
bhfSi offteij &*$b. Matice in z »prh. taredenec đefefctega sotRSea
[fubRana, Mestni trg 3 '^S:
Zalega fn fcmosotevalriica najboi^ni fclavinev, piariinov in harmonijev: Farster, B5«enderfer, Hclzt, Hofsaau, Original StHsajl, Crdcfea ete. — Prodaja tudi na obroke — Ugodna zamena. — VO-Utno lamsVo. — Popravila m nglaševanja najceneje. — Hajbegatejša Izbira wf?afinf vsega glazbenega orodji, muzikalij m strta« esgros detail.
Klaiirje
agjaSuie in saprsviis
ssaass in talno
ter gre tudi na deželo.
Feiiks PovSe fSSSSs
mil moi sK
TEODOR KUMC
Ljubljana, Beethovnova ulica 9
Izdeluj,   kostume,   pla££e tn toalete. 9931
Strešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini najceneje
Jos. R« PUH, Ljubljana
Grsdaška nI. 22.     Tei. 513
''.7
ta? S€ £ a & i «
JUG
DIIKAiS" ^ CESTU 36.
3UT0 y
□
2
cKoatntf
Teod. Kom. Ljubljans
Fol|aaakn cesta tt. S.
Kravat, stavbni, galanterijski hi okrasni
klepar, •nstaiadje fesossaev, Napravi drauvstai. Rtsafllfa in k%j8ts« "ip^ave Izdelovanje posod iz pločevine za fimež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
I Švicarska ftVnaa v Avatrl;! I
F. OberhSnsH & Comp., PSSE
Sregenz am Bodensee
(Vorarlberg).
Hoderni stroji za žage — Pcrinojanaeniki na valje —
Jarmeoiki za tavoiete (Spaltgatter) — HoricontaJni rarroeniki — Poteza* stroji za debla — Robilolki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za žagne zobe i. t. d.
Speljsal« tomlttifo mi itraBsaijilMi.
Točna dDbava.
Velika zaloga
porcelana.
EmaHIrans   In luKSuena
posoda.
Priporoča se 98C6
Ana Kus,
LJUBLJANA, Resljeva cesta 4 (prej trg. barv g. Hauptmana)
specijalna irgovina j orodjem* siroj: in tehničnimi potrebščinami
naznanja vljudno, da      je preselila na
eHlehsandroao cesio 7 g
D
•    * » L3
ter ^rosi SPOje cenjene odjemalce $a na- M daljno naklonjenost*
Oblastno do^oliso 2 rszprcc
Vsled popolne opustitve damske zadnje novosti kakor: plašče, jope, obleke, ko-stume, kožuhovino in pletenino
razprodajam izpod l
Fi*aF9 Lukič; L^^1
Pred škcfi'o t**4
OBOiOiOioioBOfloao aoaos
0
Ogir.fte   si  pri  iarb'ran ju oh!elta
%Toia^^l salon
iT-7 ; ^ "~
a>
o
■
D
o
I
a
o
o
m
G
s
0
oioooBOioioioiOioaoBoaoaoao
<:oso
o o
■
o
■
o
■
o
o
S«. Petra cesin Stan. 14.
Izdslujs obleke po najncvejui modi. Ko.^ko blago, izgotovljene obleke in suknje vedno « zalegi.   Istotako   klobuil, iperire čepice itd.
Cene solidne« Postrežb? točna.
0
0
□
M □
gjLHJULXJui uujHHGgnnML jer inpnnnnnnnnnronnDn^
iNe^HBBis^aias^saaasiBTBBiBaiaitia i
I
a
^v^T^rrT" **9SLv
Keksi prepečenes čajno pecivo obBati
vsi Izdelki  iz Rogaške Slatine Direktna defaj'tia podaja v
parni rekami
Viljem Bizfak, LiubB^ana^
Gosposvetska cesta.
'al
napravite
■
■ I Bas
tat I J 4*
is a a a
svojim dragim z nakuoom prvovrstnega pisalnega stroja
ki ga dobite
na obroke pri
ijiitit|aiiM
Orodtife YO
¥ ■ Sef on 2GS
Tvrdka
LIK
r
^% i
LiflfiPaiH,
a - Hetoo fllici ie Pr?d Skotilo
priporoča svojo bogato zalogo
v moškem blagu
kakor suknu, še v jotu za površnike in raglanc, kamgarau za obleke in   modne hlače, dooble
^ za zimske stik-
*z njiče in površ
aassssssssasM j g fo| ?
nike.
Rabim
8239
pecivni prašek m van?!in-s adkor
ker je najboljši
fn domač izdelek
etnl o
1<A
Slvalol stroji
dobrini nathoij«! 0-taln garancija.
se te pri taTsUt!
i
m s
a
9 3 ?S
■
■ -1!
mer :
Podpisana tvrdka vljudno naznanja si. občinstvu da sprejema odslej
a aakovrstno žensko in moško perilo, dalje postni?
anje in 1^
Istotako se sprejema = perilo samo v pranje in sušenje =
Sprejema se vsaki dan in sicer v podružnici v ialouburgovi nt. 3.    in tovarni Poljanski nasla 4.
Za mnogobrojna naročila se priporoča z velespoštovanjem
tovarna Ji?s. Heich, Ljubljana.
3l
II
NIT
I * ■
ćPrirriGrno Jrfiki&vjeuc m božično da?r.'o
M.
V NEW YOPK
lat Soathamptona — Cherbourga
Levlatlii^it
30- oktobra, 20. novembra, IS. decembra
čez Soathampton in Cherboorg v NEW TORK
George Ufashinston
29. decembra
12. decembra 16. januarja
7. novembra 14. novembra
21. novembra
1. decembra      9. Januarja
22. decembra
Preste en t Roosevelt .... PresMent Hardtmj •■*«•• Presldent Fnlmore ...» Assestca
Prestdent ArtSmr.....
Oštfd It Sonttamptoaa te Cherbcarga e.i daa poza*je Već iz BpodojRi naslovov
UNITEO STATES UNSS
Generalno zastopstvo: Beograd, Pala ta Beogradske Zadrage preko pata Hotel Rriatola*. — Za«reb. SredlSnji Savez Hrvatskih Seljačkih
1 InMfffnial Cfiflflfl U|A 7-1 ŽadragaT Mihano'vićeva olica"2, rreko puta colodvora. - Ljuoijana aia"*"**^^*"""«?     asVaassmaaaa     assaa Brodarstvo Zjedinjenih Ameriških Držav. Danoraka cestr. 29. —
—     -       ^ ___nas ---—    rsfevo, Savez Hrvatski Seitačklh Zadruga za Bosna i Hercegovinu,
PP^aTMs j|BBCH  liODD DIsaaHllai        Aleksandrova ulica 52. — Sošak, Banka za Pomorstva
Sanke
v normalni velikosti s trakovi in ftmmhi n
pobarvane  po   cen:   bu^ive   D-n   270—,
jmsenove 2>in 500*— Tn
otroške garniture
l
3a otroke od 4—10 hi obs*cic:? 13 mrj c
2 stolov,  kt°P*> f&ietea   :n   c*tcg-a^ncga fotelja,   vse ya   J>m 3?Q'— 5c   dobi pri iovarm „Vinigar" p. Gone pri Jfrhdtl.
nrtiiMvitiaiiotiiiaflinBaBiiaaMMlJi
***«avw««»i
84