Iclc IUHI. Sfeonka 238. U Liuvijani. v foreft ZO. o&tohra 19Z5. ceno Din 1*50 LOfENSKI Uba}a vsak dan pojoldnot Uvi© mi i nedeljo to ?rainilce. — Iaseratb do 30 petit * 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati pctit vrsta 4 D; notice, posiano, irjave, leklame, preklic« beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnifttvo: KnauJova ulica £tev. S, pntliiie. — Telefon ste«. 304. Uredništvo finali ova oiica si. 5, I. nadstropje. — Teleton ilov. 34 ■aV* Poštnina platana n gotovini. Pogoji za trajen mir O Chamberlainu je znano, da ne spada med optimiste. V Locarnu pa je govoril z največjim zaupanjem o bo* dočnosti tako. da so bili vsi. ki so ga poslušali, prijetno presenečeni. On pravi, da sporazum ni dosežen s trium* fom ene teze nad drugo in ne s pod-leženjem ene delegacije pred drugo, marveč je naravni rezultat vzajemnih interesov in vzajemne dobre volje. Upati se sme, da se ne bo nobena drža* va vedla kot zmagovalka. Značaj kon* verzacij v Locarnu upravičuje nado, da to delo prinese Evropi v resnici mir. Z zapada bi se imelo razširjati mirovno utrjevanje po ostalem delu Ev* rope, pri čemer se kažejo posebne tež* koče na vzhodu. V aNeue Zurcher Zei* tung» smo čitali te dni članek, ki izva* ia, da bo Evropa mirna, kadar bo Bala kan miren. V Ženevi so se sešli bal* kanski ministri večkrat na razgovore, katerih posledice se že kažejo, tako pred vsem v zbližanju med Grčijo in Jugoslavijo. Švicarski člankar vidi do» bro znamenje za pot k mirnemu sta* »iju na Balkanu v tem, da je stopila na čelo gibanja Jugoslavija, ko se je v svoji notranjosti konsolidirala. Misli, da se je mirovno delo na Balkanu pri» čelo ugodno in se tudi dovrši uspešno, posebno ker je pričakovati z zapada v to svrho potrebne podpore. Šele po* tem, kadar bo pomirjen Balkan, upa Člankar na dobro ureditev razmer v Poljski in okoli nje. S poljsko državo se bavi ugledni italijanski državnik Sforza v svojem najnovejšem političnem članku v mi* lanskem «Corriere della Sera«, kjer pravi, da bo zaman doseči renski pakt, ako se hkratu ne izločijo ob Visli kali nemirov. Vstajenje Poljske tvori eno najsvetlejših strani v versaillski po* tfodbi. Ai Poljska trpi sedaj na tem, c*a je prehitro postala velika država. V zadnjem svetu Društva narodov je bilo okoli 30 pritožb, ki so se tikale Poljske. Tudi ako je imela v 20 sluča* jih prav, ji to ni uspelo na prepirljiv način. Mnogo se doseže za konsolida* cijo Poljske, ki je Evropi potrebna, kadar bo v Parizu splošno mnenje, da se ta plemenita dežela ojači toliko bolj in da bo tudi Francija bolj varna, ko* likor hitrejše se izločijo po dejanskih iskrenih dogovorih, brez potrebe for* malnih teritorijalnih odstopitev, vzro* ki za spopad in prelom z Nemčijo. Z vstopom Nemčije v Društvo narodov prične doba manj rezkih in zavidnih vprašanj, toda morda toliko bolj tež* kih. Ako pa pokaže Nemčija, kadar se utrdi v Ženevi, da ni več Nemčija iz leta 1914., ni dvoma, da dobi Francija kljub bolečinam v svojih nezaceljenih ranah, politično moč in moralno višino ra sodelovanje pri pravem miru, ki edini more biti jamstvo in posvetitev zmage. Clemenceau je v svojem zadnjem govoru v francoski zbornici proslavljal zmago, toda njegov govor je bil vzpod* budo k razmišljanju, da bo zmaga le začasna, ako ne nastopi pravi mir, ako se ne pride do zdravega in lojalnega sporazuma z Nemčijo. Sforza zaklju* čuje takole: «V Evropi, ki drvi v ne* varnost, ni več časa za «svete egoizme« marveč za en sam zdrav egoizem: pri* poznati, da veliki narodi, ki resno za* upajo sami v se in v svojo bodočnost, ne morejo prospevati drugače, nego z mirom, da so razdeljevanja končana in da škoda sosedov postane takoj lastna škoda...» Nahajamo se v trenotkih, ko se zo* pet govori z resnim obrazom povsodi o potrebi, da se vstvarijo trdni pogoji za trajen mir. Politiki in državniki iščejo v to rvrho onor, ki bi držale, toda povsodi ie bilo do Locarna še polno ovir in največ se jih te plet-o okoli Nemčije. Iz Locarna prihaja svit nade. da krene Evropa končno na ono pot, ki vodi v vzdržnemu stanju med državami, ali najbrže se ne motimo, če rečemo, da je še dolga ta pot, predno bo Evropa urejena tako, da bo mogla pričeti zadovoljno življenje. Kar se ti* če Jugoslavije, je gotovo to. da je do* cela iskreno miroljubna in redno pri* pravljena, sodelovati kjerkoli v svrhe miru in blagostanja med narodi. Polj* sko pa čakaio se težki časi. Ona je navezana na razmere velikega svojega ruskega soseda. Pri tem je sedaj še glavna zanreka za mirni razvoj na vzhodu. Toda z brezobzirnostjo in omalovaževanjem se pri Rusiji ne opra» vi nič. To že vemo, zajedno pa vemo, da jo potrebujemo in tu stopa v ospredje slovansko vprašanje. Slovan* ska bodočnost na vzhodu pa mora biti ••es slovanska, neodvisna. DriiatcLiska Obnouif eo narodnega bloka Senzacijonalen članek «Vremena* o obnovitvi Narodnega blo-ka»# — Dvejset Davidovičevcev prestopi k Svet, Pribičeviću ? — Beograd, 19. oktobra. (Izv.) V | preteklosti. Mnogi politiki se iznenađeni parlamentu je danes dopoldne izredno žhahno, ker so zbrani po večini vsi narodni poslanci. Za izredno zasedanje skupščine ne vlada posebno zanimale, ker je zgolj formalnega značaja. Parlamentarni krogi danes premotrivajo in komentirajo včerajšnji govor ministrskega predsednika g. Nikole Pašića o sporazumu. V ume vanje pravega po!o-žaia sta značilna komentarja, ki ju prinašata radikalno «Vreme» in demokratska ^Pravda* o Pašičevi izjavi «Vreme» skuša ugotoviti, da se je ministrski predsednik g. Nikola Pašić končno odkrito in javno izrekel za sporazum, odnosno ie povedal svo;e mnenje o njem. To izjavo sprejemajo noli-tični krogi kot dobro znamenje. «Prav-da» nasprotno veli, da g. Pašić ni posebno izčrpno govoril o sedanii situa~iii, ni bas naglašal najznačilnejših momentov, marveč se je zelo raz^redel glec'e in presenečeni, ker so pričakovali odločnejšo Paš^evo izjavo glede sporazuma. Današnje »Vreme* objavlja tudi sen-zacijona'ni članek svojega političnega sotrudnika o stališču samostojnih demo kratov. Ugleden član samostojne demokratske stranke je izjavil, da je mogoč Radićsv vstop v vlado, toda Radić se ne fco dolgo držal na vladi. SlejkopreJ pride zopet na po v roje rn do izraza Narodni blok. Član san?ostoine demokratske stranke veruie v možnost obnovitve Narodnega bloka in v možnost sodelovanj samostojnih demokratov z ra Ji-ka'i. in sicer čimprej, ker se .ie Sveto-zaru PreblćevFć.t posrečilo pridobfti 20 članov Davtdov*Ć3vega demokratskega kluba, ki v gotovem ugodnem meroentu pr*r*o*-7."o k Pribičeviću ter ga de?ansko podpro. nihola Pašić o sporazumu Časopisni komentarji o Pešice Važna seja radikalnega coslans laciji HSS in o r — Beograd. 19. oktobra. (Izv.) Kakor le bilo napovedano si je vršila včeraj v nedeljo od 10. dopoldne do opoldne seia poslaniškega radikalnega kluba pod predsedstvom predsednika Lube Zivknviča Obisk seie je bil mnogoštevilen. Predsednik Ljuba 2ivković je v svo.iem otvoritvenem govoru poudarjal da čakajo danes radikalno stranko v koaliciji s HSS važni zakonodajni posli, radikalni poslanci si morajo biti dobro svesti svojih funketi, ker nosijo polno odgovornost za ves nadaljn; razvoj političnih prilik Izdelan ie delovni program, ki ga ima uresničiti koalicija RR. Po predsednikovem govoru :e povzel takoj besedo ministrski predsednik g Nikola Pa« š i Ć, viharno in burno pozdravljen od navzočih polsanccv. ki so mu vsklikali: »Živel Nikola PaS'ć!« Ministrski predsednik je v svojem skoraj eno uro trajajočem govoru v glavnih in bistvenih potezah očrtal razvoj dogodkov, k! so vplivali na sklenitev sporazuma z Radićem. Med drugim je Pašić s posebnim poudarkom omenjal, da ie sporazum dovršen in podpisan Ker je bil bolan, mu n! bilo mogoče, da pride v klub in poda sam članom radikalnega kluba poiasnila o postanku in vsebini sporazuma. Radikalna stranka Je od dneva našega državnega In narodnega uiedtnlen'a želela, da za svoje stališče o državnem edinstvu, o potrebi enega edinega zakonodajnega zastopstva, o monarhi]!, dinastiji m samoupravi pridobi tako Hrvate, kakor tudi Slovence. Ministrski predsednik Pašić je nato pedal kratko zgodovino o poteku pogajanj, ki so jih vodili pooblaščenci radikalne stranke z vodstvom HSS. Ugotovil je, da je bil sklenjen sporazum v okviru onih načel, ki tvorijo podlago naše državne ustave. Nekdan:a hrvatska republikanska seljaška stranka ie sprejela državno edinstvo, monarhijo in dinastijo, sploh vse, za kar se je narodnoradikalna strana borila od začetka našega u^edinenia do danes. vi izjavi gleds srorpzuma, — kega kluba. — Pešić o kapitu-azBte~ju do SDS« Glede razmerja do SDS ie ministrski predsednik Pašić poudarjal, da je vprašanje korrbinacije med radikali, samostojnimi demokrati in radičevci delalo velike težkoče. Ministrski predsednik je nato omenil, da je napel vse si-le, da bi odstranil na ko rist samostojnih demokratov vse težkoo>. Uvide! je potreLo, da se pozove skupina g. Pribičev?ča v vlado, ker ima isti program kakor radikalna stranka. Poskusil je vse, toda ni mu uspelo, ker so radičevci izjavili, da oni ne morejo sodelovati s Svetozarom Pnbičevi^em. Pašić ,se je obrnil na Prib' čevića ter mu omenil potrebo, da SDS ostane še nadalje na svojem stališču glede splošne državne politike. Pašić Je končuj izjavil: Stal sem pred dilemo: ali opustit« sporazum ali pa sklenit! sporazum brez stranke g. Prihičpvića.« Postavil se Je na staM?če, da ne more radi manj važnih vprnšanj odlagati vprašanja, ki je važno in dalekosežnega pomena. Od strani g. Pri. bičevića mu je bilo rečeno, da radičevci ne bodo držali dane besede. Sam je sedaj mnenja, da so radičevci skreni In uspehi se v kratkem pokažejo. Za nJega so bili pri sklenitvi sporazuma merodajni državn* in narodni interesi. Trdno je prepričan, da bodo vs! oni. ki sedaj vodijo borbo proti sporazumu, uvidpli svo^e pogre&ke in napake ln se preorijentiran. Govor ministrskega predsednika gosp Nikole Pašiča je radikalni klub sprejel z viharnim odobravanjem. Po tem govoru se Je razvila kratka razprava o voltvl skup ščinpkega predsedstva za prihodnje redno zasedanje Klub je sklenil, da kandidira Se nadalje dosedanjega skupščinskega predsednika Marko Trlfkovlča o katerem tipajo, da kmalu ozdravi. Kot prvi podpredsednik Je na kandidatni listi radikal dr. Milan S u b o t i Ć . kot drugi podpredsednik pa pride v poštev član Radićevega kluba posl. Preka al! dr. Kežman. Radikali oba dva skupščinskega tajnika, ravnotako tudi radičevci. Po liončani Konferenci v Locarni Čestitke dr« Eeneša Masarvk — Praga, 18. oktobra. (C) Zunanji minister dr. Beneš je poslal po končani varnostni konferenci v Locarnu kratko obvestilo, v katerem omenja, da so z arbitražno pogodbo zasigurani interesi češkoslovaške republike. Po dr. Beneševem mnenju le bili v Locarnu podpisana prava mirisna pogodba med Nemčijo in Francijo Dosežen je cilj, ki si ga je stavil tudi pr**dsednik republike dr. Masarvk. Dr. Beneš se toplo zahvaljuje predsed vku za ni^ovo moralno podporo. Preds^J.ik replike dr. Masarvk ie med drugim glede konference seveda in mirotvorna. V tem pog'edu čaka velika naloga Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo. Rusije si ne smemo odtuievati v svojo škodo in v korist drugih narodnosti. Na severu je močna Nemčija, proti kateri mora stati močno Slovanstvo... Vse to tiče v bodočnost, sedanjost nam veleva preudarno delo v korist miru, da se dvigne gospodarstvo v Ev« ropi, na kar slede lahko zažeMene zve« ze s postavitvijo močnega Slovanstva na evropsko politično torišče. u« — Splošen vtis v Moskvi« omenil v brzojavnen Ugovoru na dr. Be-neša: »C est le ton, qui fait Ia musique.« V Locarna ni b!la samo muzika, marveč je bil koncert. Briand je izborno nastopal m vršil pravilno francosko politiko, prakr'Čno in plemenito. Tudi nemški idega'.: so mno-so prispevali k sporazumu. Mi pa er?mo Se nadalje po cesti, ki smo io saSeH od svoje-ga početka. Hočemo živeti v mira in prijateljstvu z vsemi sosedi. Ostanemo zvesti svojim zaveznikom in nan*n m vse sue, da bo republika kos svoji mišji. — Moskva. 1°. oktobra. Uvodni članek vodilnega organa sovjetske vlade *lzvestij« komentira rezultate varnostne konference v Locarnu. Sporazum v Locarna pomen ia zmago Anglije. Različno m* razpravljali vprašanje zapadnih Hi vzhodnih meja. — Glavni rezultat konference v Locarnu ie vstop Nemčije ▼ Društvo narodov, kljub tema, da ie nadalje ostaneta v veljavi čfena IS. ta 17. statutov Društva narodov. — Pariz, IS. oktobra. (Izv.) V Nlzz' le bil danes otvorjen kongres radikalne socialistične stranke, na katerem Je govoril tudi bi v bi ministrski predsednik Heniot. Doiuk- nfl se le sporazuma, sklenjenega med Francijo in Nemčijo v Locarnu ter poudariti', da je sedaj mir v Srednji Evropi nsiguran. — Kongres je sprejel končno resolucijo, ki hvalevredno omenja varnostno konferenco kot glavni mejnik gibanja za splošen m*r v Evropi. >BUD0HA< C TRADE MARK C . CS; *=3 -i- i Po razpustu čehoslottgn pnrlnmento Priprave političnih strank za volilno borbo. — Češkoslovaška republika konsolidirana in stabilizirana. — Volitve v skupščino in senat 15. novembra t. L — Praga, 18. oktobra. (C) V Češkoslovaški so danes volitve v narodno skupščino in senat največja aktualnost. Volitve v skupščino ln v senat se vrše isti dan dne 15. novembra na nedeljo. Za narodno skupščino se voli 300 poslancev in za senat 150. V petek 16. t. m. ste obe zakonodajni korporaciji imeli zadnjo sejo. Dopoldne je bila najpreje seja senata, ki je trajala do opoldne ob celokupni udeiežbi senatorjev, občinstva in diplomatičnega zbora. Seji senata so prisostvovali vsi ministri razun odsotnega dr. Beneša. Med splošno pozornostjo ie predsednik senata Donat prečital zakonodajno delovanje senata ter povdarjal, da le zaključena zgodovinsko važna doba, ki se ne povrne in se nikdar več ne obnovi. Češkoslovaške stranke so se združile, da vodijo previdno In dosledna državno politiko v korist naroda ln republike, čeprav so imele razne strankarske programe m celo različna svetovna naziranja. Kljub temu jih je družila skupna ljubezen ln zvestoba do države ter so zato prispevale k ohranitvi in zgraditvi mlade republike. Ni bilo ni enega parlamenta, ni bilo ni ene generacije, ki bi bila postavljena pred tako težka vprašanja in še težjo odgovornost. Zato le tem značflnejše dejstvo, da je parlament premagal vse ovire in prestal težke izkušnje. Želeti moramo, da prinesejo nove volitve nov napredek in boljše življenje celokupnega našega naroda. Predsednikov govor Je senat poslušal pazljivo in v največji svečani t"šini. Pol ure po končani seji senata je bila seja narodne skupščine. V kuloarjih je bilo zelo živahno, ker ie bilo znano, da se prečita dekret o razpustu skupščine. Predsednik skupščine Frant šek Toma š e k, ki je vedno znal voditi z avtoriteto in s taktom seje narodne skupščine, je objavil ukaz predsednika republike ter nato v svojem zaključnem govoru kratko omenjal veliko delo, ki ga je izvršila skupščina. Prvi izvoljeni narodni skupščini Je pripadla velika naloga notranje Izgraditve, konsolidacije, stabilizacije ln okrepitve mlade Češkoslovaške države. Češkoslovaška republika je prebrodila vse krize in ovire, sedaj napreduje korak za korakom h končni konsolidaciji. Sijajen dokaz tega so državne finance, ki so najboljše merilo za gospodarske sposobnosti naroda. Predsednik je na to našteval razne od skupščine sprejete zakone. Med njimi je najvažnejši zakon o socijalnem zavarovanju. Z notranjo politiko Je bila v tesni zvezi zunanja, ki se naslanja na soglasnost narodne skupščine in ki je rešila brez večjih konfliktov v celoti mnoga mednarodna vprašanja, češkoslovaška zunanja politika Je sklenila obrambna konvencijo z Jugoslavijo In Romunijo. V družbi s tema dvema Veličasten shod SDS v Damvarju — Zagreb, 19. oktobra. (Izv.) Iz Daruvarja javljajo: Včeraj v nedeljo 18. t. m. dopoldne je bil tu velik shod SDS. Shoda se je udeležilo prebivalstvo iz vse bližnje okolice, Na shodu je govoril vodja samostojnih demokratov Sve*o-zar Priblćevlć. Na kolodvoru so Pribi-ceviča pozdravili seljaki z godbo in zastavami. Radičevci in nekateri radikali so skušali shod razbiti, ali vsaj motiti potek zborovanja. Zborovanje ie najprej pozdravil predsednik sreske organizacije Milan Dubrovlć. nakar ie bil izvoljen za predsednika shoda debrovoljec seljak Miloš Tučan. Svetozar Pribićević je v svojem poldrugournem govoru noias. njeval stališče samostojnih demokratov do vlade RR. Njegova izvaianja so navzoči sprejeli mestoma z viharnim odobravanjem. Govorila sta še dalie narod, ni poslanec Jurai Demetrovlc* in t^:^Jk Zveze dobrovoljcev iz Zagreba Ante Jer-ković. Po končanem zborovaniu je bil banket, na katerem so se vrstile .razne napitnice. Med drugim je govoril tudi katoliški župnik Petreković. NeWeri računaio. da se ie shor*a uc^ežilo 6000 do 7000 ljudi. Shod je končal brez incidenta zvestlma zaveznikoma je odbila leta 1921. dva nevarna poskusa restavracije Habsbur-žanov. Mala antanta, kt je ravno ob tel priliki pokazrta svojo važnost za ohranitev miru. le kmalu postala važen faktor za pozitivno mirovno politiko Srednje Evroo* Predsednik skupščine se Je nato soo-minjal v toplih besedah delovanja predsednika republike dr. T. Masarvka. Danes večinoma vse stranke objavljajo proglase na svoje volilce. »Narodni Listv« objavljajo proglas narodnodemokra« tične stranke, v katerem protestirajo proti temu, da se je narodna skupščina bila predčasno razpustila brez vsakega utemeljenega razloga na veliko škodo koalične ideje. Borzna poročila Ljubljanska borza- LESNI TRO. Bukova drva suha 1 m d. fco. meja, a vaconov, denar 22.50, blago 22.50, zakljut 2250; bukvi plohi 25—100 mm neobrobljeni suhi monte od 2 m naprej, fco. nakl. postaja blago 460; javorjevi plohi 50—100 mm neobrobljeni suhi monte ico. nakladna postala blago 650; borovi remeljeni 7/7. 8/8, 10/10, 4 m, II., III. fco. me?a blago 550; hrastovi frizi 4—8 cm, 30—50 cm fco. meja blago 1300; hrastovi frizi 5—10 cm. 25—50 cl fco. meja blago 1300; hrastovi plohi 50 mm. 2.60 m. neobrobljeni fco. meja blago 1150; hrastovi plohi 50 mm, 2.60 m obrobljeni fco. me'a blago 1400; jelov} reirelini 29/58, 34/«, 6S'6S, 58/58, 48'48, 88/88, 98/98 mm, 4 m, vsake mere, po en vagon fco. mela denar 530; borovi plohi 50 mrr, 3, 4. 4.50 m, neobrobljeni suh! fco. nakladna postaja blago 450; češnja, oreh, Jesen, javor 30. 80, 100 mm, fco. nakladna postaja blago 725. Žitni trg. Pšenica domača frc. LJ., denar 260, Koruza stara frc. 6lav. post., blago 185, koru za nova promt. frc. slav. post., količina 1 vag., denar 122 50. blago 122.50, zaključki 122.50, koruza v storžih frc. slav. post, blago 75. oves sremski frc. nakl. post., blago 170, fižol rujavi sTemskj fre. n. p., blago 200, fi-žol mežani sremski frc. n. p., blago 170, fižol ribnlčan frc. LJ.. denar 300, man. dalon frc. Lj., denar 250, fižol prepeličar denar 310. krompir beli gladki frc. staj post., blago 75, proso medj'mursko par. U. blago 275. 7% fnvest. posojilo rz leta 1921 denar 80, 2H% drž. renta za vojno škodo denar 345, Celrska posojilnica denar 201. blago 202, zaključek 201; Ljubljanska kred:tni banka denar 230, Merkantilna banka denar 101, blago 102, zaklj. 101; Kreditni zavod denar 175. blago 185; Strojne tovarne denar 120, blago 125; Trbovel ska denar 338, blago 348; Združene papirnice denar 120; Nihaš dd blago 40; Stavbena dd. denar 130. blago 140; Šešir denar 138, blago 144; 4K* zast. 1. Kr. deželne banke denar 20. blago 23; 4^% kom. zad. dež. banke denar 30 blago 23. Zagrebška borza Devize: Curih 10.8325—10 9125, Pra* ga 166.23—16« 23, Pariz 250.70—25470, New* vork 56 04—56.64. London 272.14—274.14, Trst 224.74—227.14. Berlin 13.36—13.46, Du« naj 789.60—799.60 Valute; dolar 55.35—55.95. Efekti: 7 odstot. invest. posoj. 1921 81, 2 ln pol odstot. dr*, rente za ratnn Stetu 348—353, 352—353. Ljubjanska kreditna 225, Cern-rralna banka 11, Hnr. eskomptna banka 129_131 Kreditna banka. Zgb. 132.50—134, Hipotekama banka 72.50—73, Jugobanka 110—111, Praštediona 945—950, Slavenska banka 49—50, Eksploatacija 51.50—53, Drava d. d. Osijek 250. Sečerana. Osijek 500— 510, Nihag 40. Gutman 375—335. Slaveka 135—140. Slavonija 51—52. Trboveljska 340 __S55, Vevče 120. Inozemske borze — Curih, 19. okt. Predborza: Beograd 9.20—9 21, Pariz 23—23.10, London 25.125— 25135, Newyofk 519—519.50. Milan 20.85— 20.95, Praga 15.36—15.41, Dunaj 72—73.20, — Trst, 19. okt. Predborza: Beograd 44.10—44 2u. Pariz 110.50—111. Pari« 120.10 —120.70, Newyork 24.80—24 875, Praga 73.50—74, Curili 478—480. Dunaj 345—355. t stran 2. »SLOVENSKI N ARO P# dne 20. oktobra 1925. LEONHARDI-JBVA ČRNILA TU*. CEPtLA, BARVE ZA £lQE IT O. PROIZVAJA PO PR£iSKU$ENIMJ IZVIRNIMI RECEPTI TOVARNA „PENKALA" fOMUNO MO&TBR l DRUG Ol O Direktor Fran Veglar V soboto opoldne je v mariborski bol-nid umrl, zadet od kapi, direktor mariborskega ženskega učiteljišča g. Fran Vo-Slar. Dasi je že dlje časa bolehal, vendar 0e> došla vest o n jeo ovi smrti vsem docela nepričakovano, zlasti ker je še ta kore koč ik> zadnjega svojega trenotka opravljal svoja posle. Pokojnik, sin kmetskih roditeljev, le bfl rojen leta 1877. v Nadbišecu pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Gimnazijo z maturo je končal v Mariboru in nato odšel na Dunaj Študirat modroslovje. Tu je okusil vse grenkobe življenja siromašnega slovenskega dijaka. Preživljati se je moral z Jnstrukcljami. V težki borbi za skorjico kru-ha Je bila beda njeova najzvestejša tova-rišica. V teh težkih časih je dobil tudi kali bolezni, ki ga je v najlepši moški dobi spravila v prerani grob. Po končanih filozofskih Sudiiah je prišel za suplenta na gimnazijo v Celje, kjer se je takoj jel udejsrvovati na prosvetnem polju. Bil je dolga leta tajnik »Dramatičnega društva«. Iz Celja je odšel na Koroško, pred vojno pa je dobil profe-ieoTsko mesto na gimnaziji v Mariboru. Tu se je z vso vnemo in navdušenjem posveti! narodnemu in kulturnemu delu. Udej-stvoval se je v raznih narodnih društvih. Marljiv in inicijativen »kakor je bil, si je povsod priboril ugled in uvaževanje. Bil je skalnato trdnega naprednega prepričanja, ki ga je kazal brez strahu v najtežjih časih. Med vojno je bilo Voglar duša narodnega pokreta v Mariboru. Kot tajnik »Dramatičnega društva« je osnoval pevski zbor, ki je v dneh, ko so bile vse druge narodne organizacije v Mariboru nemogoče, zbiral okrog sebe vse, kar je mislilo in čutilo slovensko. S tem je ustvaril v Mariboru krepko narodno organizacijo, ki je prišla zlasti do veljave ob prevratu. Ob prevratu je bil Vo- glar eden najfinejših naših narodnih delavcev. Kot takemu so poverili velevažno in odgovorno mesto tajnika mariborskega Narodnega sveta. Neprecenljive so njegove zasluge, ki si jih je pridobil na tem svojem mestu. Ko se je organizirala demokratska stranka v Mariboru, je stopil na čelo njene mariborske organizacije. Takrat je bil tudi izvoljen za predsednika »Dramatičnega društva«. Kot šolnik je bil poklican tudi v takratni višji šolski svet. Zaupanje njegove stranke, kateri je ostal neomahljivo zvest, ga je pozvalo v začasno Narodno predstavništvo. Tudi tu se je s svojim požrtvovalnim delom takoj uveljavil ter postal tajnik demokratskega parlamentarnega kluba. Leta 1921. je bil imenovan za direktorja mariborskega ženskega učiteljišča. Temu zavodu je odslej posvečal vse svoje delo, kar ga ni zaviralo, da bi se ne udejstvoval tudi v javnem političnem življenju, povsod kot neomahljiv pristaš demokratske stranke. Bil je dlje časa občinski odbornik Ln nekaj časa tudi predsednik »Mestne hranilnice«. S posebno ljubeznijo je deloval za »Družbo sv. Cirila in Metoda*. Mariborski njeni podružnici je bil dolga leta predsednik, njena duša. Bil je tudi v upravnem svetu »Mariborske tiskarne« in vneto sodeloval pri delu za razvoj in napredek tega zavoda. Z njegovo smrtjo je zadela Maribor, zlasti pa mariborske demokrate težka, skoraj nenadomestljiva izguba. Izgubili so enega svojih najboljših delavcev, naj zveste j ših pristašev, moža-značaja, kakršni so med nami vedno bolj redki. Pogreb je tiaie^ popoldne. Ni dvoma, da pokaže Maribor pri njegovem pogrebu, da zna ceniti delo in zasluge svojega someščana, ki je bil med delavnimi najdelavnejši. Ravnatelju Voglar j u bodi ohranjen časten spomini V. pokrafinsfti zfeer J ske matice n Ffniu Prav posrečena je bila misel odbora J. da je sklical letošnji pokrajinski zbor za pretečeno nedeljo v Ptuj. Pred leti jc imela v tem nekdaj posili ponemčenem na-dem mestu naša šolska Družba bv Cirila in Metoda svojo glavno skupščino kot zado* Ičenje za nezaslišana nemčurska nasilja v leto 1906. Zadnja nedelja je pokazala, da se jc od takrat narodna in državna zavest v Ptuju še bolj posplošila in poglobila. Sprejem de* legatov nase vrhovne obrambne organizaci= j© J. ML je bil v nedeljo v Ptuju zelo sve* č*n, istočasno pa tudi bratsko prisrčen. Moška mladina gimnazije in meščanske šo* le ja tvorila vzdolž vse železniške proge častni špalir; navzoči so bili načelniki vseh državnih, in dvilnih uradov s srezkim po* glavarjem dr. Vončino, istotako seve skoraj polnostevilno učiteljstvo vseh ptuj* akih Sol, V imenu ptujske podružnice J. M. ■JC pozdravil delegate g. dr. Bratina, v imenu mesta in njegovega jugo slovenske ga prebivalstva pa župan g. dr. S e n č a r. Obe* ma se je zahvalil predsednik J. M. g. dr. Pretnar, nakar je godba intonirala «Le* PO našo domovino*. Srčkana mala Danica, hčerka g, dr. Fermevca je nagovorila predsednika ▼ verzih ter mu poklonila krasen Šopek. Zborovanje. V Društvenem domu, nekdaj Ornigova trdnjava «Deutsches Haus», je predsednik J. M. g. dr. Pretnar o tvoril točno ob določeni uri V. pokrajinski zbor z iskrenim na* govorom na delegate iz vse Slovenije, pred* atavnike oblasti in zastopnike raznih na» rodnih in kulturnih organizacij. Posebno pohvalno je omenjal vneto sodelovanje na« šega učiteljstva ter naglašal, da je J. M. po* trebna istotako pomoči naše duhovgčine, da se zanese smisel za našo važno organi* zacijo med ljudstvo. Saj je J. M. popolno« ma nepristranska in nepolitična organizaci« ja. Z obžalovanjem je govornik konstatiral, da je naša akademska omladina, ki je ne= koč nosila prapor pri vsem prosvetnem in nacijonalnem delu, danes skoraj popolno* ma odrekla, dasi bi bila baš J. M. zelo po* trebna. — Drugi važni faktor, ki se tudi premalo briga za delo naše J. M., pa je država. Bodoči odbor bo skušal v tem po* gledu zamujeno popraviti. Govornik jc raz* vil ▼ glavnih potezah delovni načrt za pri* hodnje leto. Profesorju g. dr. Ribaricu ▼ Mariboru, ustanovitelju in dosedanjemu predsedniku ondotne podružnice, se je iz* rekla ob prostovoljnem odstopu iskrena za* hvala. Z velikim navdušenjem je zbor spre* jel sklep, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ministru zunanjih poslov dr. NinČiču pa posebna resolucija, ki ga opozarja na veliko važnost dela J. M. Tajnikovo poročilo. Največje zanimanje na vsakoletnem zboru se osredotočuje na poročilo glavnega tajnika gosp. M a h k o t e, saj pa so a*'5* gova poročila jasno ogledalo o našem kul* turnem in političnem stanju. Vse točke obširnega poročila seve niso za Širšo javnost, zato navajamo le nekatere postavite Koroški dan. Zvon Gospe Svete ni še nikdar tako mogočno in učinkovito zapel v našem jav* nem življenju, ka.^or minulo soboto in nc* deljo. Šc danes stoji vsa naša javnost in z nami naši bratje onstran Karavank pod mogočnim vtiskom manifestacij za Koro* ško Slovenijo. Manifestacije za Koroško so se vršile od Štipa do Maribora. Časopisi iz cele kraljevine so se pečali z našim Koso* vim poljem. Mnogoštevilne občine cele kra-ljevine so poslale resolucije zunanjemu mi* nistru. Manifestacije za Koroško so bile enako prisrčne v Sloveniji kakor v Mace* doniji in Dalmaciji. Izkazalo se je, da Ju* goslovcnstvo ni prazna fraza, temveč živ pojem, ki vedno bolj jasno in odločno sto* pa na dan v boju za našo narodnost in dr* žavo. Posebno razveseljivo pri tem pa je dejstvo, da so pri manifestacijah za Koro* ško nastopale brez razlike vse politične stranke enotno in složno. To je brezdvom* no največji uspeh, kar jih je do sedaj do* segla naša Matica. Jugoslovenska Matica bodi naša najširša narodnoobrambna orga* nizacija, lastnina celokupnega našega nas roda. Boj za naš narodni obstoj. Jugoslovensko Matico vodijo pri vsem njenem delu besede pesnika: «Brat, ki k bratom v robstvu molči, vreden ni, da živi.» Teža zgodovinskih dogodkov, ki so se vršili na naših tleh, in stalno, večstoletno razna* rodovanje nam je silno skrčilo našo posest in nas pritisnilo na poldrugomilijonski na* rod. Končana svetovna vojna pa je izvršila na našem narodnem telesu najhujšo opera* cijo s tem. da nam je izrezala pljuča in srce. Pljuča, ko smo izgubili izhod na mor* je, naše Primorje, srce pa, ko nam je bila ugrabljena dežela jezer in pesmi, dežela, kjer je tekla zibelka našega rodu in jezika. To dvoje je tudi vzrok, da se moramo pravzaprav še danes boriti za svoj narodni obstanek, boriti pa se moramo tudi za našo državo, katere najbolj izpostavljena straža smo in to na najsevernejših in najnevarnej* ših mestih. Ako smo mi tu straža, so naši ljudje na Koroškem in Primorskem naša nacijonalna in državna predstraža. Ti Ijud* je tvorijo takorekoČ skrajne živce našega narodnega organizma in če kateri teh živ* cev umrje, čutimo, čutimo po vsem ustroju, čutiti pa mora tudi naša država. Vslcd tega je naša dvojna in tembolj važna dolžnost, da skrbimo v najizdatnejši meri za te naše predstraže in to v prvi vrsti s tem, da smo v stalnem stiku ž njimi in da tvorimo ž njimi skupno kulturno in tudi gospodarsko življenje. Kako je na Koroškem? Koroškim Slovencem so v mirovnih po* godbah zajamčene vse pravice narodnih manjšin. Toda v resnici jim teh nikdo ne prizna, najmanj pa deželna vlada v Celov* cu. Koroški «Hcimatdienst» kot koroška deželna vlada vihtita nad avtohtonim slo* venskim prebivalstvom neusmiljeno avoj germanski bič. Ovirata ga v izvrševanju skoraj vseh, tudi najprimitivnejsih držav* lianskih pravic. Občevalni jezik v uradih je izključno le nemščina, a vloge v jeziku, ki ga brez dvoma govori več kot ena tret« jina kompaktno naselejnega prebivalstva, so popolnoma izključene. Koroški državni in deželni uradi priznavajo našega človeka le takrat; kadar plačuje s težko prisluže* nimi novci davek. Največja krivica pa se godi koroškim Slovencem na šolskem polju. V celi deželi nimajo niti ene slovenske šole, nastavljen nega niti enega slovenskega učitelja. Slo* venci so z vso vnemo bojevali boj za slo* venske šole. Slovensko šolsko društvo v Ce* lovcu je odposlalo na merodajna mesta več peticij in spomenic, med temi tudi na Zve* zo narodov, a brez vsakega pozitivnega uspeha. Učitelji, ki so sami narodni izda* jalci in najstrastnejši nemškutarji, slo ven« ske otroke v šolah zaničujejo in zapostav« Ijajo. Lahko si predstavljamo, s kako 1 ju* beznijo in občutki obiskujejo naši malčki te šole. Malo ugodnejši je naš položaj v cerkvi. Po plebiscitu je začela Koroška deželna vlada v prvi vrsti preganjati slovensko du* hovščino. Posluževala se je pri tem pač re* ka: »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo njegove ovce.» Del slovenskih duhov* nikov, kakih 30 %, ki jc bil prava opora našemu ljudstvu, je moral vsled Šikan za* pustiti svojo rodno zemljo ter oditi v Ju* goslavijo. Preostale duhovnike — danes je še 70 slovenskih duhovnikov na Koroškem — so prestavljali iz kraja v kraj in na pri* tisk vlade v nemške kraje. V nekatere slo* venske župnije so prišli duhovniki, ki niti za silo niso znali slovenskega. V teh žup* nijah je začela izginjati iz cerkve naša go* vorica, slovenske pridige so postale red* kejše, v ostalih slovenskih župnijah pa so poskušali nemškutarji zahtevati nemške pridige, ki so se morale vpeljati na zahtevo par, četrdi brezverskih nemškutarjev. Navzlic tem neprilikam pa jc ostal naš živelj na Koroškem izredno trden in na* rodno zaveden. To dokazuje v prvi vrsti naša občinska posest, saj smo imeli letos še enkrat toliko občin v slovensih rokah, kakor pa 1. 1914. S čuječim očesom sprem* Ijajo naše življenje tu v Jugoslaviji in vsak najmanjši razveseljiv dogodek jih potrjuje v njihovi nezmagljivi volji, da bodo čim* preje združeni z nami v svobodni kralje* vini. O tem so tako prepričani, da smatra* jo vsakogar za svojega najhujšega sovraž* nika, ki bi le količkaj dvomil o tem. ■ tu * VtMtr pMBBBMiiajsajiMjsji pili Si rac!ane in površnike,ker so nedosežno elegantnega in modernega dunajskega kroja« iz res lepega in trpežnega blaga, je dobiti pri F. Lukić, Pred škofijo 19 Kako pa je v deželi fašizma? Odkar se je fašizem s svojo nepopust* ljivostjo ojačil po vsej državi, je tudi naše Primorje zajel takozvani tretji val fašizma z vso svojo močjo To naši ljudje silno tež* ko občutijo. Stalni sistem raznarodovanja in asimilacije se nadaljuje, sicer ne več s tako brutalnimi sredstvi, kakor prva leta, pač pa z znano latinsko zahrbtnostjo na lep, premeten, a tembolj strupen način. To se kaže v vseh delih našega Primorja, v prvi vrsti pa v Istri in tržaški okolici. Italijan* ska oblastva so izdala na vse podrejene urade tozadevna obvezna navodila, in sicer velja glavno načelo: popolnoma odtujiti ljudstvo svojim voditeljem. To so hoteli doseči z najrazličnejšimi sredstvi, v prvi vrsti pa s slovenskim fašizmom. Res se jim je v prvem hipu pridružilo precej prodanih duš, a posebnega števila niso mogli doseči in pametni politiki fašistovske stranke so sami obsojali slovenski fašizem. Bistva in mase slovenskega ljudstva pa niso mogii odtujiti svojim voditeljem, in to jc prvi in poglavitni naš uspeh- Slovenščina izgineva tudi z šol. Že v drugem razredu je italijanščina izključni učni jezik. Slovenske učitelje so, kolikor so pač mogli, poslali čez mejo, tam pa. kjer še službujejo, so jim dali nadzornika ali policaja v obliki italijanskega tovariša. Slo* venska šolska mladina mora defilirati vsak teden pred italijansko zastavo ter prepe* vati razne italijanske popevke. Srednje so* le nimajo nobene, učiteljišče v Tolminu pa je pravi nestvor pedagoške institucije. Ras di vednih šikan in neznosnega nadzorstva je postal del slovenskega učiteljišča nekako apatičen. Italijanstvo pa sega s svojo razdiralno roko tudi že v cerkev. Duhovniki, ki so bili vedno na razpolago našemu ljudstvu, so izpostavljeni preganjanju, preiskavam, odtegovanju drž. prispevkov itd. Italijanski orožniki imajo nalog, da kontrolirajo pri* dige in nevarno je že, če kdo pridiga proti plesu, ki ga smatrajo Italijani za najboljše raznarodovalno sredstvo. Navzlic vsem težkočam pa se društveno življenju izredno krepko razvija. NaŠa od* porna sila se jaca od dne do dne. Naši rojaki pod Madžarsko. Naša podružnica v Murski Soboti je prevzela vso skrb za naše ljudi, ki prebi* vajo pod vlado Madžarov. Naša najvišja organizacija je država. Naše naloge pa niso samo tam preko, temveč tudi med nami. V današnji dobi je nemogoč vsak uspeh, če se ne bori zanj močna in trdna organizacija. Naša prva in najvišja organizacija pa jc država in zato je delo za državo ena najodličnejših nalog J. M., a tudi najbolj pozitivna. Delo za državo vidimo v tem, da vzgojimo vsakega našega človeka v dobrega državljana, ki se zaveda vseh svojih dolžnosti do države in ki zna tudi braniti svoje pravice. Cel člo* vek bodi vsak državljan, vzoren pa svoji poštenosti, vzoren po svoji patrijotični po* žrtvovalnosti in neprckosljiv v svojem de* lu. Ce to dosežemo, potem bo naša država trdna in močna, a od te moči bodo imeli direktni dobiček naši bratje tam preko. Jugoslovenska Matice je nepolitična Delo J. M. je povsem nepolitično, ona je samo kulturna organizacija. V njej ima mesto vsak. ki misli m hoče delati v resnici narodno -) Razne zbirke in prireditve. Druga književna tombola, ki Je razširila med ljudstvom okrog 8000 knjig, Je prinesla, okrog 60.000 Din čistega prebitka. Pir hi naših malčkov so danosti letos nad 50.000 Din. Priznanje tičiteljstvu. Pri obeh prireditvah pa gre glavna zasluga našemu idealnemu in požrtvovalnemu učiteljstvu. Slovenski učitelj je res idealen propagator dela za zasužnjene brate in njemu se imamo v prvi vrst! zahva liti, da se tudi mladina vzgojuje v tem smislu. (Veliko odobravanje). Pregled o petletnem delu. Tekom prvTi pet let je imela J. M. 3,362.843 Di-n dohodkov in 3,239 S27 Din izdatkov, tako da razpolaga danes s prebitkom 123.016 Din poleg velike vrednosti v svoji knjižni zalogi. V tem času se Je reMs 1138 prošenj, razposlalo so Je nad 80.000 raznih knjig, pisarna pa je rešila 11.751 dopisov. Z apelom na predvojno delo je glavni tajnik zaključil svoje zanimivo poročilo ob dolgotrajnem ploskanju. Blagajniško poročilo je vsled bolezni blagajnika tudi podal glavni tajnik. Računski preglednik g. rač. svetnik Srebrnič je našel vse v najlepšem redu. Pozdravi. V imena D. C. M. pozdravil šolski upravitelj g. Fr. J a m š e k z izjavo, da je družba vedno pripravljena svoja pravila iz premeniti v svrho skupnega dela. — Odposlanec Prosvetne zveze iz Maribora je obljubil vztrajno skupno delo, istotam tudi zastopnik ptujske Orjune. Razne predloge se poslale podružnice Maribor, Vrhnika, škofija Loka. Moravče, Domžale in M. Sobota. Vsi predlogi se bodo po možnosti upoštevali. Volitve so se izvršile z vzklikom ter ostane z malimi izjemami dosedanji odbor, le M. Sobota je dobila novega zastopnika (g. prof. Sever), Maribor pa še enega. Več nego 1000 žena na -!v:-k'V'.--'', V« dan VFČ NEGO |t60 ŽENA NA DAN kupi kremo »Taki«, da sj ž njo odstrani nepotrebne dlake. Začudeno se vprašujejo, kako sc more še Doslaževatl nepripravne britve, ki zapušča mozole in po katerih dlaka še bolj rase, in se posluževati raznih slabo dišečih depilatorjev. Evo vam nasvet znane umetnice Spi-nellv. ki slovi po svoji lepi koži. Za nekoliko let »Takv« bode ravno tako neobhodno potreben ženi, ki se neguje, kakor istoimeni puder ali krema. Ta izborna parfimirana pomada odstrani v petih minutah vse dlake in zapusti mehko kožo. Dlake rodi pogaianjo čedalje slabeje, dokler ne prestane'o. »Tak?« je neškodljiv in se ne suši. Osob'to v sedanji modi treba vsakej elegantni ženi, da se ?taki-zira«. /2 »TaKy« pariška pomada (patentirana v Franciji), predaja se v vseh drogerijah in pariurnerij:. Včeraj sta se vršili na igrišču Ilirije dve zanimivi tekmi: hazena prvenstvo Ilirija— Atena in prijateljska Ilirija—Rapid, Maribor. O prvi spregovorimo na drugem mestu, o drugi, ki nas je presenetila, sledeče: Stara prislovica, da ne velja podcenjevati nasprotnika — tudi potem ne, ko imaš zmago že v rokah — se je uveljavila tudi včeraj. Potem, ko je Ilirija vodila že s 7:0 i in je Rapi-du pretil neizogibni katastrofalni j poraz, je nenadoma popustila in si dala za- j biti Štiri zaporedne goale. Res občudovati j je disciplino Rapida, ki ni klonil niti, ko je | imel že seore* 7:0 na grbi in videč, da ga \ Ilfrlja podcenjuje, Je proti koncu napel vse ; sile ter se častno izvlekel iz debacla. Mo- j štvo Ilirije včeraj ni malo ni izpolnilo one- | ga, česar se je pričakovalo od njega. Temu je bila precej kriva nova grupacija moštva, predvsem fonvardtria, ki se nikakor ni razumel med seboj. To se je videlo že v začetku. Pevalek rma preslab start, Poduju je menda ležala tekma prešnjega dne v no-, g ah (Zagreb), Oman pa je polomil najlepše šanse. — Nekateri drugi napadi so sicer bili kombinaterno krasno izpeljani. — Krili Dcberlet in Zupančič sta bili zelo debri. Ostalo moštvo nas ni zadovoljilo. To velja zlasti za obrambo, kjer je . METALLUM baterije za svetilke imel Dolinar zelo nesrečen derbut. Večinaj goalov gre na njegov račun. Slabo Igro Je dal tudi Gabe, odgovarjali so edino Lado, Tavčar in vratar Miklavčič. Matko Je krasno pariral več razantnib strelov. O Rapidu se ne da mnogo reči. Moštvo igra sicer požrtvovalno in z ambicijo, ni pa v komblna-tornem oziru pokazalo ene lepe poteze. Napadi so b:ii zgolj sporadični, goali za Rapid pa gredo samo na račun lahkomiselne igre Ilirije. Omeniti bi b lo pri Mariborčanih levega in srednjega krilca. Pri for-\vardu jc bila opažati neka primitivnost, obramba pa se je dala precej voditi za nos. Vratar ima tudi nekaj zasluge na visokem številu goalov. Tekma je bila skoraj do konca v premoči Ilirije. Goale so zabili Oman 3, Poduje 3, Pevalek 1. Zadnji je bil plod krasne kombinacije Janez—Poduje— Oman Pevalek. Za Rapid desna spojka 1, leva spojka 1 in center 2. Drugi goal Je rezultiral iz popolnega ofsida. G. Strnad ni sodil najboljše in je grešil zlasti glede ofi-sidov. — Ostale tekme: Prvenstvena Slovan-Hermes 2:1, rezervi 2:2, Ilirija—Svoboda 11:0. Atena—Ilirija 5:4. Ostra In nefair borba, Pred tekmo Ilirija—Rapid se Je vTšfla prvenstvena hazena tekma med družinama Ilirije in Atene. Za tekmo je vladalo v javnosti ogromno zanimanje. Zakaj znana je rivaliteta obeh družin. Z estetičnega vidika tekma ni bila na višku. Igralo se je obojestransko ostro in nefair in je bila to tipična borba za točke. Lahko rečemo, da tekma ni bila baš propaganda za šport in J« gledrJce ozlovoljila. Družini sta se bili približno enako močni v polju, pred goalom in kombinatorično pa Je Ilirija znatno boljša. Levji delež na zmagi Atene pa ima vrata-rica Cimpermanova, ki je ubranila več teJU kih bomb. Obrnmba Atene je bila šibka, krilska vrsta boljša. NLipad je imel najboljšo moč v Zupančičevi, Erbežnikova je bila dobra v II. halftimu. Pri Iliriji je ugajala sijajno disponirana Bernikova ter mala krfl-ka Petanova. Odlično sta branili tudi Jer-' molova v goalu in Vidrova. Nekoliko Izven forme je Omanova. Tekma je bila pni pol« čas in del drugega v premoči Ilirije, ki jc le tudi vodila s 3:1, teda kasneje izgubila s 5:4. Goale so zabili: Bernikova za II., izenačila Erbežnikova. Bernikova je nato postavila na 2:1 in nato na 3:1. Petričeva Je nato postavila na 3:2 in Erbežnikova na 3:3. Bernikova na 4:3, Erbežnikova na 4:4 in Zupančičeva na 5:4. Sodil je g. Schnel-Ier iz Zagreba. — V štafetnem teku Kranj . Ljubl'ana ie zmagala štafeta ASK. Primorje v rekordnem času 1 : 26 (pet minut boljši od dosedanjega rekorda) ter si priborila prehodno darilo Jadrana. Druga je bila štafeta SK. Jadran. Podrobnejše poročamo prihodnjič. — Zagreb. Državni team—WAC 3:3, \VAC—Gradjanski 5:1 (4:0). Concordija— Železničarji 2:2. (Prvenstvena.) — Stanje prvenstva na Dunaja: Slovan 4 3 1 0 11 8 7 Amateure 3 2 1 0 U 5 5 Sportklub 4 2 11 9 10 5 W. A. C. 5 2 1 2 9 10 5 Vienna 3 2 0 1 9 4 4 Admira 4 2 0 2 7 6 4 Rapid 4 2 0 2 13 12 4 F. A. C. 4 1 1 2 4 7 3 Simmerbg 2 10 1 5 5 2 Hakoah 3 1 0 2 8 8 2 VVacker 3 1 0 2 9 12 2 Rudolfshugei 3 0 2 1 4 7 3 Hertha 4 0 1 3 4 9 1 — Odhod beogradskega športnega kluba v Sofijo. V Sofijo je odpotoval beogradski športni klub, da se udeleži v nedeljo nogometne tekme z bolgarskim prvakom športnim društvom »Levskim«. Po izavi bolgarskega poslanika v Beogradu Vaka-revskega je bolgarska vlada v Sofiji pripravila svečan sprejem beogradskim športnikom. Da se prepričate, da ste dobili pravo [jevo zabelo morate dobro paziti na ime MAG G I in na varstveno znamko zvezda s križcem Pri napolnjevanju naj se zahteva izrecno MACGI Jeva zabela iz velike HflGGU«™ originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MAGGI zabela Stran 4. SLOVTNSKl N A R OD« dne 'ZO OKlOPr* l!TZ>,