Uto LHX. ŠL 258 LfaMJana, torefc It. aovemira l«)ft Cera IHb V- ^^^^^^^^^__ ^^^_-___ ^^^^^^^_^ ^^^^^^^■^^^■■^B ^^^^H^^^HH^^B ■^■^■^■V ^B^šVB^B .^■^■^■^■^■^■V ^■^■^■^■^■■IB^B^B^BV B^B^BiB^B^B ^B^B^B^Bi B^B^B^B^Bl a^H^^R * B^B^BVB^B^B^BVw .^^B^B^Bw flB^HB^B^B^B^BW. iznaga V-3&K uao popoione, tzvzema? aedelje m praznine. — insentti oo 00 petii irrst a Din 2, do 1OO vrst A Din 2JSO, od 100 do 300 vrst ft Dio a, većji mserati peUt rrsta Din «.*. Popust po dogovora tnaerstnJ dave* posebej. — »Slovenald Narod« »*»M» meseCno v Jugoslaviji Din 12- sa lnoxem»ivo Din 25- Rokoptet se ne cTačajo UR£DNlftTYO CS OPRAVN10TVO LJUBLJANA« RnaAJev« oHc» tte*. ft. Telefon; 81-22. Si-23, 31-24. 31-25 tn 31-2* Podratolee: MARIBOR StroeamAverjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska c telefon at. 26. — CELJTb: eeljako uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon At. 6fi; podružnica uprave: Kooeuova ulica 2. telefon St. 190 — JESENTCE: Ob kolodvoru 10L Poitzui tiranilnica v Ljubljani *t 19.351 Krvave borbe za spansko prestolnico: Madrid se se drži Uf?oraiki sa mesto popolnoma obkcltli in ga liuto obstrelfttlefo, toda vladste zete nudijo žilav cnikpor Madrid še ni zavzet London, 10. novem >ra o Po proti-lovnih ve*4eh, ki prihaia;o iz španije. ^ktepajo. da sp vojaka generala F ranca še vedrio nahaja 6 do 7 km đaiee od središta Madrida, r ranco v pravem smi^iu be^ele »ploh ni znsedel Madrida. Nacionalist imi general De Llano je isjavU. da je (>Ua radi'ieka f^o-taja v Jaci kaznovana z cIoIkj, ker je razglasila ne te^nicne veHi o zavzetju Madrida. General je poudaril. da je nacional ic-tič^a vojaka prodrla do de»ne obak- re.ke Manzanares na zapadni in iucrozapad-ii Mrnm mf^ta. Bombardiranje Madrida LUbona, 10. novembra. .VA. Reuter: l'or kovnik Castejon. ki p^vcljuje kaloti; na-cionalistov pri napidu rw Madrid, je hii T.inj^n. Rfnterjcv dopisnik porobi i/ Madrida, da jc topnišlvo nacionalistov nad i-Ijevalo i bombardiranjem Madridu Vcs» dan so padale po tr: granate na mmuto. Granate so pedale posebno n i- klavmco, ki so jo milieniiu spronenili v moćno trd-njavo. Ena granal« je rnidla 3U m od voj-nega ministrslva. I'ark okoli sUvnc palače Časa Real dcl Ompo je seopolune so reiiU ujetnike in talce iz začasnega zapora pii Aicari Deuaresu. Odkar so se začeli boji v Madridu sa-mem. so našteli 10 mrtvih in 21 ranjencev od 20 bomb in topniških strelov. škoda na poslopjih v centru je doslej neznatna, nekaj većja pa v delavskih okrajih. Več bomb je padlo tuđi na vrt kraljevskega dvora, ven-dar nišo napravile škode. Cna bomba je padla na policijski komisarijat in ranila dva policijska inspektorja ter dva policista. čeprav se vrše boji že v Madridu saraem, je snoči tukajšnji radio še funkcioniral. Pozornost je zbudil izrazito ekstremističen koncertni program. Pariz, 9. novembra. \v. Kakor javlja agencija »Radio« iz Madrida, so nacionalistične čete dopoldne zopet privele obstreljevati središče Madrida. Mnogo jjranar je padlo na Pucrto dcl Sol, Gran \'io, Calle de Se govia, Calle de Alcala in na trg C^allao ter eksplodiralo. Clranate so padle tuđi na ka-varno Oricnt, ki leži na Pucrti dol Sol. Kavama je pogorela. Prebivalstvo je mirno MadriL, 10. iica\ AA. Kljub bom-bam in t»J^nat..im. stokanju r.tnfencev, ki se čuj€ jz vseh previjulišč, in kljub temi, v katerj ie bil -Madrid ćelo noć se ]ahko reče, da je prebivalstvo ostalo mirno. Vtad-ni pooblaščenci izjavljajo. da je biio mo-j^oće ohraniti postoj;inke na ( arabancheJu. Tuđi pri ViHaverde se dr/e čete v'cde-Vladni cnilićniki So ponekod prodrli skezri prednje nacionalistične vrste in ra/bili šti-ri naciona!i>tične tanke Francova cenzura Avila, 10. nov. AA. Vojaška cenzura je prepovedala informacije o |x>drobnos-tih operacij nacionalne vojske pri Madridu. Priprave za letalsko ofenzivo proti Barceloni Gibraltar, 10. nov. gr. Brat generala Franca, znani španski prekooceanski letalec Ramoa Franoo, se je v lisboni vkrcal na parnik ter odpotovai v inozemstvo. Razžirje-ne so Ljovorice, da pripravlja širo-konotezno letalsko ofenzivo proti T>arcelo?ii. Pogajanja monarhistov s kraljem Alfonzom JLondon, 10. nav. g. >Newi» Cnroniciered bitko na Marni. Izgube vladinih čet Salamam-a. 10. novom ha A.\ i'o v^teh ^eviljske ra-dij^ke postaje *m> madridske če-le od zavzetja Talavere imele 38.000 nirtvih in okoli 10.000 ranjenih. V borbab za Ca- sa del Canipo so marokanski o^idelki ujeB ćelo četo na^protniko^'. Anglija še veđno posreduje London, 10. novembra, b. Angleška vlada se ?*e ve>dno tnnli. da bi kolikor le mogoče omilila- s svojim posredovanjem prelivanje krvi v španski državjjanski vojni. Zaradi tega je pred par dne vi ponovne stopila v stike s španskimi nacionalisti in zaprosila njih vlado, naj bi se Francove čete pri topniškem ob&treljevanju in zračnem bombardiranju omejile samo na vojaške objekte, dočim naj bi se izogibale obstreljevanju drugiih posio-pij. Kakor M.trjuje}o v uradnih krouih.. je to prošnjo v imenu anjrleske vlade na&lo\-il na vlado v Bunrocu a^ngleškl poslanik v Hendaje ob francosko-španskl meji. kjer je stopil v stike z znetopnikom bnrero^ke vlade Merv del VaJom. Anjrleški poslanik se je posebno zavzel za omiljenje zračnega bombardiranja. ki je ponekod zahtevnlo žri^re tuđi med otroki m ženanai. Tudi ruski poslanik zapustil Madrid Pariz, 10. novembra- AA. Po infarmacijaoeled je i talijanski zu-nanji [innister od^el na dunajsko vojasko po-kopaiisče. kjer to sja sprejeli z vojaŠkimi čast mi in kjer je položil venec na grobove ilatejans-kjh voiakov, umrlih v ujetništvu Fo razgovoru s kancelarjem dr. Schusch-nagoni in drž- tajnikom za zuinaaje zadeve >hniidlo:n gn je s;ireje! preds^Lnilk: avsdrij-ske republike Miklas Program razgovorov Pariz, 10. uoveaihra a. ^PeUi Parieieo^ je objavil daljše porocilo iz Rima o diana--t^ki kcKnferenri, v katerem pravi, da eo hite izvršene /a to konfereneo zeio na tanane priprave, tako da je izkiiuceno \>ako presenećen je. Program razgovorov zunanjin mi-nir^trov držav rimskega bloka \x> ob^egal v jjf!avneii) na^lednje tri to&ke: 1. L'potovitev, da iniaio riniski protokoli ?:lede na svoje doSfslanje »■eJnke velik po-men tudi v bodočnosti. 2. Avstrijsko nemski sporazum od 11. ju I i ja se ima koordinirati z rimskimi protokoli, ne da bi se vanje nepo-rodno vkjjucil. 3. Prizna &e v adekvatni oMik; italijanski imperij. Na JJunaju U>solinijevih milanskih izjavah glede Jugoslavije. Mnogo manj bo govora o Mu^aodLTiijevi aluziji na potre»bo izpolnittve nuidžarekih iredemttetianih za-htev. Verjetno je, da se bo budiaipeštajiaka vlada zadovoljila, z taiai^malmimi teritorial-ninii izpremembami, toda že te bi zadošča-le za razvelijavljenje trianomske pogodbe, za kalero »e zavzemajo madžarski in dra^i po-litiki, pa &e jlm českosiovaški, rumKinčiki m jug"€elovejiski odgovorni faktorji s prav to-likšno odločnoatjo upirajo, ker bi po njiho-veun mnecju pomemik) odk>čen preobrat ee-danjega statusa quo. Kaneno je verjetno. da bodo na Dtmaja razpravljali tudi o ponovna obonožitvi Madžarske, ki je koneno prav za pnnr ie izvršeno dejstvo, čeprav ga doelej ia^mo še nieo pri-zmali. Nemčija bo dobavljala Avtsriji m^žje Diinaj. 10. novembra AA. >Re^ofa8poflt€ poroda iz Berlma, da ho6e Nemčija o^krber VI Avstrijo z orožjem, v zamenjavo pa bi Nemčija kupila razno austrijsko bOftgo kakor !"€»?, mlečne izdelke itd. Po pisanju Usta bi v ta naanen prižia na D-unaj posebna nemSca delegacija, da se pogodi z a-vstr^timi delegati. Glede blaga, ki bd ga Awtrija mogta kapati v Nemčiji, misli Ifrt, da je v Nem&ji dcrvoSj vojnepa niateriala, ki se t Av*ti^ji oe izdelnje. ker &o se neraske tovarne zaiij Bpeaializirale. Saiikclfska polemika med Rimom in Parizom Italijani odrekajo Francozom zashtge za neospeh sankcii l*urix» 10. novemb. b. Na izvajanja diplo-niai^ke^a t^otrudniUa tu:kajšnjega oficio/me^a >Tenips:a< JacHue^a I>ardou\a o traneosJci zasluzi< za neiz^vajanje in polom sanikcijeke |K>liiske proti Italiji, je precej o-Hro rea^ra-la rimenka >Iribuuav, ki te '5za^iuge< Fraii-ciii nikaikor noč^ pri'/nati, čes da ^e je Francija po em ^trani dobrikala Italiji. \x> drugi pa Angiiji, da bi «i e tem zanju &ankcijc>ketra si roja, kar je li veelej pravočaano ^porazumeti proti fc-voji bivši zaveaikri. Na to reakcijo »e vrača &edaj oficiozni >Temps« in Jc svojim že znanim ugotovitvam o franeoskih »zaslugahr dodaja še naslednje: I>iplomal&ko je ug-otovLjeno, da se je Francija oprijela sankcij eele tedaj. ko je vede^a, da jib bo ltaJija z lahkoto prenesla. Lahko trdimo ćelo §e vec kn rečeroo, da bi ee bila Fran^ija odpovedala tudi ekonomskim sanV-cijam, kakor hitro bi bila Italija dala razu-meti. da tudi te sankcije smatra kot akt eovražnosti proti sebi, kar pa &e n\ zgodilo. Francija je upostevala itaiijanske interese pat do sfcrajne mere. Odločno je nastop^a proti vsemu, kar bi kakorJtoli škodovalo itaU.ji Postavila se je po robu an^loSki zahtevi po blokadi, po vojaških eankc^jah in zatvoritvi Sueza. Francija je potemtakem poviku odkrito pomagala Kaliji, (krt Beve-da pri tem ni pirezrla tudi svojdli posebnih irttercsov zaradi nemške nevarnoeti, Sesar pa ji n-hoe ne more zamerili, saj je obram-bo la^tnih inieresov ćelo sam Munsofmi označi 1 ra državno do'žn«^t Nova doba v odnošafih med obetna državama London, 10. novembra. AA. >Daily Mail« priobčuje naslednjo Mussolinijcvo izjavo /nanemu ameriskemu novinarju W«rdu Priceu: Rad bi podpisai lude gentlemanski pakt. Rešitev mora biti po svoji obifki kolikor mogoče priprosta in prav tako koti-kor mogoće jasna. Angleški In i talijanski interesi na Sredozemskem morju si ne na-sprotujejo, marveč «e medsebojno bpopol-njujejo. Nobena držav« si ne more dovoti-ti luksuza, da bi bila na tem morju kaki drugi državi sovražna. Dogovor mora zaradi tega jamčiti medsebojno za££Ho vseh interesov. Primernc oblike ne bo tefko naj-ti Novo ozračje dovoljuje upenje, dm bo nastala nova doba v zgodovini odnosajev med VeKko Brttemjo in ItaBjo. Posveti generalnih štabov v Buka?eš£i Bukarešta, 10. novembra, o. Tu so se priče La važna posvelovanja šeiov generalnih šfrabov držav Male antante in Balkanske 2veze. O njih bo ob zaključku objavljen poseben komunike- KoliJcor je bilo mog>6e zvedeti, ra opravlja jo o važnih aktu alfi ih vp rasan jih strateš^ega sodelovanja in o do-serrstfflvnec^a sknpne^a vrvdstve v primeru potrebe. UveljaVljenje ^IaH Pariz, 10. novembra. w. V franeoskem zu nasvjem manististv-u so papoidne zastopniki Velike Britanije. Fmncije, Turčije, Rusije, Boigarije, Grči je, Rumunije ra Jtigosia vije podptsali zaključni ptrotokol določen v -'vor v Dardftnelah defmitftrio stopil v ve-ljavo. Silni vibarp na Atlantiku NeTRTvor'k, 10. nov. AA Vihar, ki điv-ja že 24 ur na. morju m na kopnem Velike Britanije, je tako silen, da ga ljudje ne pom-nijo podobnega. Parnik »Queen Marj«, ki je priplul snoći v Southampton, je le s te-žavo končal vožnjo. Od včeraj zjutraj je moral omejiti svojo hrtrost ra 17 voztov. P«mik se je boril ponekod z 18 m visoki-mi valovi m je bilo devet potnikov ranjenih. Hitrost viharja je dosegla snoei 120 km, kakor so zabele*ili na letališčvi v Lvmpna Z letališča v Croydonu poročajo, da so -za-Čaono ukinjene vse letalske zveae s cclmo. Prav tako so odgođene vožnje čez Rokarski preliv med Londonom m Parizom qg7 Bou-lognc. Velika stavka v Angllji London, 10. novembra. AA. V tovarnah jute jc začelo stavkati 20.000 dela-vcev. ker jam plača ni bila (po\Tišana 7a 10%. Zračna blokada nova metoda bojevanja London, 10. novembra, b. AncrleS^i leSIoT©nec< je pretukli n*deii [*o-ej^H po svojih zJo^laSniii mei^lnii iz pred \ ojn«» dobe in oklevetal I satnike »Jutra*, n.-i najpodlojsi nafin. zatrjeval je v pozi, kukor »li motorici. b\o resnieo. da Je dohiTal« >Jutro v ^a'.u nacionalnih režuoov poUporu . tla »e je torej liranilu iz vladinih jasli. Da se da »Slovencuf, ki je — miiito^rHovonorc juna->ko zlezel p*)»l kl<»p, kakor je to £e nje^oT* navada. Shod JNS v Sarajevu V pelek m> je \r*;l » iid.raj^u M'lik shod .•NS. l'delezUa te 141a izre-l'io velika. Zasipani so bili vsi sloji iu >si pokli, . 1'ose.bn" nuioga je bi!« kTiietav iz okolirr. N;vzofi so bili med drn^imi s*ena«f>r Atanaz*j© i>«»l.i, l-iv^i ministar dr. Hamdtia Ha^nUe^oviĆ jn pred^dnik oi>run>ke zL»<»rnite liututn Marir, ki je huli [tredsc-đoval shodu. l*rvi je g<*v«rii nurotini p<»slaner Mtistafc'a Mulalić. Kazprav. Ija! je o programu JNs in dokazoval. da ni. ina sr ranka niv skupne.^a s fašisti. .tNS dela samo ju^osloveiigko u/ii-iunalno politiko in je pripravljena sodelovati z vsakomua-, ki •e 'itne boriti za idoe j^^kofnesra kralja i ediiiitelja iu s iem *a narodno iji driavuo edinštvo. Klo7urw o ni!islrniauih, je po^lauec poudarjal potrebo, da £a mcsliiua»8ki ii-telj orientira proti Beogradn, i*š da j# Beograd aktivno iu^osl^ven^ki in da bo kot taje pospesil proces ureSu.čenja ju^t>sloveti-skih idealor. Narodni po-Linet* Srpko Vnka-nović je v svojini go.orn na^ašal, dn v pa-liaki ni nič stalnega. Menjajo »e vUd-r, menjajo »e reiimi. Bile «o n«vi^nalistif»e vlade in že bodo. Kritiiiral Je, aato kktri. kalno prapa^ando v Bo&ni. ki leluja pod kril»ko Katoličke akcije. V nadaljnjih iv^aja. njih je Viikanović pohvalit narionajno d*4o r.rat^i.iTno duho-^Kie. ft^m putnjajrh V»r-nava dosledno rastopa Mejo narr>dnega mi driavnega c4in^fva in ni uir-^ar *t«n-il, kar bi ne bilo na korist ia v prospeh jugosloTen. stru in JngcMlnviji. Kot zadnji je govoril n«. rodni poslanec nilan Božić o poMtifnem položaja in odn"ša]ih v stranki ;imi. Foudju-jal je, da vlada v v«eh rodilnih krogih J3TK popolno sogrjasje. zh*ti pa rta miru ^trankin predsednik Petcr zivković ueoinajno zao pa nje glavnoga o«U»,.ra in r«e-h strankinih a*-mišljen>k(n-. Mla.;? Božić ie kontno pređla-ffal obzirno re>o?ucijo, ki •© tife v«efa ^. tanlnih vprašanj. Sprej^t^ je bila a rfharni*, odo braran jem. Hruatje v Ljubljani se gihljefo I^ablj.Tji^ki Hrvatje >o »p zanii v zaun)««u lasu pndno organizirali. I*tleti &o moora^ podružnico saraje^&kcga hrvar^k«^a dm štva »Napredak«, na eejrar eeJ« j© staprl zohni zdravnik dr. Kallar. Ta podmžniea nameraTa sedaj razširiti svoje d«4« aut rm Slovenijo. TretrJiIo sohoto pa je bi(n T L4«b ljani o>novana podružnica >rlrvatske^ra Ea-dfše<, ki &krbi predv&em za obrtniški n&r«. ščaj. t>tanomi oi>čni »bor ie- bil t hot^ii štrukeFj. Xa zborovanju je Rovoril o cilftfa in dosedanjem deJoTanj« >Hrvaiske^a Radišni dr. zT sklen}eno. da se osmi. je podrnžniea »Hr^atskega Radićec tadi v LijuU|ania ker so sanjo dani v>i pokoji. Pri Tolitvah odbora &o bili ishrani »* pred*ed~ nika trgovce Ljudevit Glnhak, ra podpređ-«e+~ steno izkori8Čajo: mniejo Skom«s Kjv me io trrome. (Seljažka kafol'fka, kalo^eka radnička i gra *<»!■ im« »JUadfh jnnakov« Hi >Mladih jnaoakbijc »Mladi j&nakk in >Mlade junakinje^ kal«. rih »me so povzeli po Bolgarih, bi naj bili pomladek za njihov rnladinska drvitra Skoni, Krom in Grom. po katerih hd ae na] pomlajevalft Katolička akcija. i»o pravil h tvori 10 do 15 mladih junakov ali junakinj trto, \*& eet drn?tTo., v»a drniitva pa Sko-fij«ko okrožje- Četo vodi f eto/odja, drnštr* pa načelnik. Voditeltf &o diihovnlki. Clani i majo posebne cnafke. Zastava > Mlad ih jn-nakorc j« rumena * b^'im kriiera na roo-drem polju. \i dvoma, da »o TSe te klerikalne organizacije naperjene proti dr. MaV-kovemB pokretu. fwar se sif^r mflfkovri za. vedajo, ni majo pa »»^»Idno po? u ma, da bi zafeH z odlofno protiakrijo. Zato se Jhn lahko ze^x*i. da ^>kano predavanje našega iol«uie£a pUuiinskeg-a pibu-balja, g. Ivana Bućorju. pod uaslovoui: >Obrazi naših gora«. Predavanje je spreuiljaio nad 70 lepLh diapozitivov. V* pehanju po boljšt'-ui išči*mo utehe tu in tam, sproti spoznavaino ui Uoživljauio razočaranja; spoznali ^lllo tuđi, dii je znanost v niarsičeun zavožeua, ker w ju gia-«iili brez ožjega &tika z jedrom re^uice, to je, 9 prirodo. Odtod klic; Nazaj k prirodi] Danes se že čuti preobrat, ki prihaja v ljudi sicer počasL toda sigurno in z neziouujivo močjo. Povso*i so ie. pozna in uveJjavija nova mibelnosU ki ni već sgolj metafizičiio besedičenje niarveč izvira iz prirodnih osnovnih zakonov. narekovanib od bivaf-itva. Zalibog je ree. da jih je mnogo, ki jim je planine tvo 1« slučajno modno tori&cV? razbrzdanega življenja, da planinuharijo le zato, ker je to moderno, ker vidijo stotine in stotine onih. ki v prostem Ča*u bite k svoji učiteljici prirodi po nove naukt> in nove moči. Pa tuđi teib je planina veaei. kajti je priroda tako moćna in silna, da pritegne sčasoma tuđi Človeka. ki je bil sprva brezČut-en, da bi pneluhnil tajittve-nemu šepetu stvaraice. Poča«i a z goto-vo»tjo se zbuja silno čustvo: Ijubezen. ki zboljža in poplemenituje »lebernika. Ljube-zen je najmočnej&a sila. ki vladn elovekovo dejanje in nehanje. Različni so vzroki lju-bezn; do prirode. Eno največjih vezi je 1-e-pota. Io največji odraz lepote je priroda zbrala in ga položila v čudovito svojo ob-liko: v goro Ree. da je gora sama na sebi gled« lepote indiferentna, lepota kot jo vidiš sele vzbudi tvoje čuvstvo, tvojo misel in dozi vijanje. Lepota gore je ena modnih kotmponent. ki nas vodi v gorska zatišja med prepade in ceri v temno gozdovp in ▼ preleetne opojnoati planine. Gora ima svoj obra?, a ga izpreminja. Zdaj se ji otenini. pa spet osvetit izpremi-nja gra. toda os ta ja, isti. To je mik. ki vabi eloveka. da se spet in spet vrača v gore. Tisoč obrazov ima, a venđar je ve/tno ista. Tajinatvena gfinga je. ki skriva za svojim čelom tisočere skrivnosti Vse to na« vabi in kliče z. neodoljivo silo. da se ji pribli-M.mo. Ali je kaj prijetnej^egn kakor spomla-danski izlet. Clovek se sprosti in žara ja pod toplo solnee. ki z nev?držno silo vabi te* kliče k življenju. V vrhovih gine sneg. pri^ojn*1 plati pa žehtijo od tople vlage, da so žo čuti podtalno klitje Senčne strani »krivnjo zadnje sledovp zime. bpjp mrzle krpe snepa so se akrilo v gontp in jrrape. Nišo nadležne in n^ boji? se jih. P svojo hflrno fe rolo irpnlnjujejo solnčno lepoto !n R.kL?^7ifJv«t poboi^j.i. Čas niH polotjem in zimo v gora-h ne trftja dolgo. Kcuiiaj izgine fcneg. ie ta vri? kn, na pobočjih pomladno cvetje. avrikelj st* zlati po jedrnatetn petevju, kljućavnicc zadrhte po zelenih rebrih. V* rasti ter ijudeh polje hrepeuenje po toploti in svetlobi. Tedaj zaromajo nmožiee v pri«ojne bregove. poišČejo si toplih kotičkov in pesein vrisk;\ z zelenega brega v brejj;. K;»kor da bi na^el biser iz >TLsoč in ene noči* si mno^rokrat vese-1. ko se skloniš k fia^i drobiu- cv: tke. S pogledom jo božaš in zdi se ti. da ti ona Ijube7en vrača Zdi &e ti, da cvete Ie zate-da za te O'ipira nežni ven«1 Te^laj pa. ko zazeleni rast je med skalovjem. ko za žari sleč na pisanih gorskih tratah ko razvijejo svoje 'lrobne cvetove ^e druge ^vetk* ta-krat je obraz ^rora najlepši. Ciste drobna vejica planinske-ra jrrmiča ti vrbudi ? svojo sito. sončno barvo spomin nn vse solnene in svobodne dni. ki si jib prebi! v planinski opojnosti. Poletje sp greje v belib peč«h. vubovi kipe prosti sneg;i p^} sinje nel*). ?vetlo skalovje pa vnbi vabi . jla srloboki Ijubezen do na^ecra p!nnin«ke.dobavljaj« vsak teden po enkrat. Stanislavu je Tone rekel. da dobi blago pooeiii iz Zagreba d-nik krotiti hr.iniloe. je hil Tone ohsnjen nri 10 meseoev stroge^ra znpora in nt 3 let-i izirulv pm vic. Mnfi;a na 3 mepere in 10 dn! zaporn ter l?0 Din denarne k^zni. ?tani-Mav na -10 dni 7ap«ra pogojno zt 3 leta Franr nn m^set* dni 7 a pora p^cMno 7a ?» l^tn- Frrogiin in Lovro sta pa bila opro-Sčena. Dr. M. Viđmar pri Rooseveltu Ljubljana, 10. novembra V septembru je bil v Washingtonu sve- tovni kongres nacionalnih odborov iz poćL- ročja gospodarstva, tehnike in prava. TJde-i ležilo se gra je okoli 3000 zastopnikov vseh držav sveta, med njimi tuđi jugoslovenska I delegacija, v kateri sta b:la univ. prof. dr. I Milan Vidmar in inspektor v ministrstvu ) za gradnje inž. Joksić. Na kongresu se je ' največ razpravl-'alo o gospodarjenju z energijo, predložene so bile razne statistike, delegati so pa tuđi izmenjali dosedanje izkušnje na področju energ-ijskeg-a grospo- đarstva. Razni delegfatl ao predložili točno precizirane nacrte, s katerimi naj se gospodarstvo pozivi i** so bile pri tej priTki označene grlavne smernice Rooseveltove gospodarske politike v Zedinjenih državah. Zadnji ^?.n kongresa je predaval sam pred-sednik Roosevelt, kl je sploh kazal za zbo-rovanje veliko zanimanje. Po kongresu so sledila naučna potova-nja v skupirah po Zedinjenih državah ;n Kanadi. Dr. Vidmar je poln hvale o posto-panju našega diplomatskejra zastopstva v TTSA, ki je §lo nnšima deleg-atoma v vaa-kem pogledu na roko. Zlasti se ;e v tem pog-ledu odlikoval generalni konzul v New Dm. Škodu pa, ki jo je pov-troćil potar g. Vavpeliču znača po njegovi izjavi 16(MX)0 Dio. La&tnika &up *** b^a arvarovaaa »* okro« 40.000 Din, g. VavpaHe pa la 100 U«o« Ote Kako je poiar nmtaL &• ni uff°-tovljMio, najbri pa ja bil podtaknjao in — o ten vodi preiekava. Iz Trbovel] — tlfo—n> slanine: Olada na rasna pojave ▼ zadnjem času, ki ao ali bi utefnili škodovati zdravju prebivalatva, je uprava. tukajinje obfilne podvzela potrebne ukre-pe, ki bodo onemogočili aleherno icdovo-ljeno manipulacijo pri klanju svinj. Da bo omogroSena večja kontrola prebivalstva aa-megra. zlasti pa, da ie onemogoci izigravanje obatoječih predpiaov o klanju ivine v tukajfinji občini. je uprava obćine razglasila prebivalstvu sledeče: »Vsaka sveza slanina od svinje zaklane v tukajSnji klavni-ci. je žigosana s tremi zaporednimi okrogli-mi žigi: »Preprledano. datum, Trbovljec.— To Vam sporočam s prošnjo, đa vsako ne-žieoaano slanino zavrnete in to takoj prijavite v občinski klavnici oziroma naib'iž-jemu redarju ali orožn;ku. To se je odredilo v aplošnem higijenskem interesu prebivalstva. kakor tuđi v zašfiito interesov obćine. Preprfa.nl smo. da bo občina podvze-la v interesu zdravja prebivalstva. kakor tuđi v pn^pođarskem interosu oNHne še ra-dii^»lnejfle mere. Će bi ti ukrepi ne zadosto-valL Martinov večer CMĐ v Trbovljah Trbovlje, 9. novembra. Ciril Metodova družba je org-anizacija, katere namena naiii ni treba posebej rzz-lagati. Njen pogiavitn. namen je obramba naše mladine zlasti ob nieji, kjer so našemu narodu tuji in sovražni vplivi posebno občutni. Naša mladina ob meji je posebno izpoetavljena raznim zapeljivim vabam, ki jih nudijo tujerodne organizacije, zlasti nemška ^Sudmarka« in iSchulverein«, da bi jih odtujlle našemu narodu. Naae naj-boljše obrambno orožje so dobre knjige in številne narodne sole, ki kakor trdnjava na meji ođbijajo neprestane napade z obil-nimi sredstvi oboroženih naših narodnih naeprotnikov. Ciril Metodova družba je naša najstarejša narodno-obrambna Solska organizacija, preiskušena v narodno-obranibnlh borbah iz easov, ko je bilo treba poleg sredstev Se veliko pogum* in cđločriosti. čeravno smo danes v lastnl svo-bodni državi, pa je vendar še mnogo naSe mladine narodno ogrožene. Pogledati je treba samo proti naži sevemi meji, kjer na5 narodni odpor vidno popušča spričo vešče t2.kt'ke nasMh s«v ;x)đružnice razdelile med delavsko mladino precej zrfmskega perila. obleke in obutve, s cimer so pač najbolje dokazale, da delu-jejo z narodom za narod. Zato naj nihče, ki ceni delo naJih podružnic CMD, ne za-mudi MaT-tfncvvečra večera. k: ga priredita o*^» podružn'oi CMD v sobeto, 14. t. m. ob Štev. 2 8 Čar v gladabitl dvorani Narodoega doma. Na programu |a recitaciitjki večeir. Ponav-H8jxk> pa ie lani po po»lu5alcifa izraženo £e-l|o, naj*e po predavmn|ih otvori v«aJcokrat debata. KOLEDAR Daaes: Torek, 10. novembra kaUJ iWi! Andrej. DANAANJE PRIREDITVE Kino Maiiea: Foble^inj, a kor i. Ki'DO Ideal: Slasti mlado^1. Kino Siog*: Zlati človek Kino Union: Vesele iene wind*o *k«». Kino Moste: HarcaroUi. Kino Kmirljevo: ^ut«ter je zaljubljen (P-u £>ter Keatoii). Prirodoslovno »iruštvo: Prt iavaijL» Jr. KuScerja o uiitnih :n Aiiupe-n li Ljol»ah «>b 20.15 v Delavski zbornio'- DruStvo »Dom vHokožoIk«: c-b^iii z\k>t *>l> ?0. v domu. Grndi^V 14-*. DE2URNE LEKAKNE Dane^; Dr. l'u-cuh. i\.?evu . o-ta G. I!'v cevar, Cclovika cesta 62. Gartus, \icr*le. /.*• logika cfc^la. ^^^^ Naše ^leđaiišce DR\MA Torek 10.: Le;»a Vidu. Pnired tev dijakov Tr^'ov^jce aka.ieiuije. lzve:i Sreda 11.: Na lecini plošci. Premier^ki atioa ma. CetHek, 12.: Kvadratura kro^a Red B. Petek 13.- Zaprto. (Gostovanje v Celju) Premiera WeniArjc>e igre »Xa ledeni pio-šči< bo v ©reJo U. t. ni. za prniiiier^ki ahonma. Snov dejanja je /a;eta u najaktual-nejriih sodoUnih. soeiaiiuh in etilnih proble-mov ter *Lika razikol v nazorih med yenera-cijo idcalwticiio in materialiertiFno ixsni©rje-nih L'iTidi. V ipn botrt#lt 49-letna po«trežnlca UrSula Motnikarieva ia Celja, v nedeljo 44-letna zasebnica Marija Cafutova iz Celja, v ponedeliek pa dve-letna tesarjeva hćerka Vida Cizijeva 1» Male vaši pri Ponikvi V Gaberfu (Kovi-narska ulica 6) je umrla v neđelio 12-l^tna Soferjeva hčerka Hedvika 2eleznikova —c Strelske tekme celjske sokolske iu-p«. V nedeljo so bile na voiaSkem strelicu v Celju I. ftupne srtrelske tekme TJdeleiilo se jih je 30 članov in 19 naraSčajnikov \z Leharfeva melodljozna opereta: »WO DIE LKRCHE SINGT Naslovno in glavno vlogo po je Bm 3 IT13 £§§ClTtll | PRIĐE! S Premjera v E I i t n e m | KINU MATICI škiflanček pole — .« žvrgoli Za smeh in zabavo skrbe: Tibor Halmay, Fritz Imhof, Lneif En- glisch, Karl Anton Dve leti in |e kradel Trgovec Petelinc je oškodovan za okoli 1OO#OOO Din Ljubljana- 10. novembra. Na zato-žiii klopi jih je seilelu šest. Dane** tetiiri trg'ovski lu^ra Anton je vae skesano priznal in pre kot prida izjavil. da je bil Anton že ćelo vprnn^t pH njem v služb' in >i1 dvojno pla^o. blnjro je <1obil v trtrovini r.:i evoje potrebe po polovični ceni. za svojne pa po ! ceni. ^lucrn Anton je bfl hren dvoma najbolje platani slnsra v Ljubljani. Tn kljub tem ti je kr»de1 . . V svojem prvotnem zagovoru je Anton izjavil. da je nekako »lutil. da ga bo gro-spod odpustil. pa si je hotel »laprotoviti eksistenco«. Mužakar je hote-1 »mal pri^pa-rat«. nekakšno železno re7.ervo si je po-časi zbirni za hude ča*e. Na glavni razpravi je to izjavo preklical. Gospodar je tako lepo govori! njemu v prid. Vbo krivdo je zvalil na kupce. Ako bi ne bilo kupčev, bi Anton ne kradel. ali v^j ne tako dolgo in v tak em oi>seg7i. Ja»no je. da Tonetovo srce sprifo tegra n: mo-rlo ostati trdo. 1*e kako je mopre! v *vr>it prvi frjavi opk-mHi ffO«pn*T;iij.-«. da ^a u»oaerav« odoiMititi. loiie Hi bli samu iiajboljt: ptočaoii siu^a v LjubljaJii. bil je tuđi iuijvc-i'jć* zaupuiije uZivajoči sluga v Ljui-ijani. Tone je a;ove-buo lijuvil. da je bii ^ot>i>oUiir z ujini clo-ber. pitxiober. . . Bntnilee dr. Pegan je Tonotu poiuagai, da najji je povtxliU. kaj £a je na^DaJo k iit-lK>šteuim iltjaiijenj. Tonctova žeua j^ 1. 11)3-1. uen;idi>iiia izdubila, svojo službo. To-netuv hišni budžei je neiiauouia. pa[n>fevet6ki c^eti svojemu glavnemu oiljemalcu K- Mariji, katerfejja je že dolgo pozuai. Marija je bii brez po«!a in je rad kaj zasluži!. Izjavil je, da jo pro-dajn-1 bla#o naprej iieke»TQii potiiLku iz Hrvatske. Poleg glavnega o^ljenialc^ Mati je so ukradeno blago kupLh tuđi U. Stanislav. K. Franc in K. PeregTin. Peti. neki Lovro. je shranil pakete, ki mu jih je Tone nekoč printsel. Naredil mu je ushiisro in res ni v^-del, da so v njih ukradene stvari. Tone je prodaja! Pe-teliačevo blago s pri-111 eru im popustom, za okoli 40*/o cenejše kakor njegov šef. 30*'» je dobil kupee. 30% pa Tofi« za stisko, oziroma 7,. železno re-zprvo. H. Petelinc je ocenil svojo škodo na 100.000 Din. računajoe vse po prodajni «eni. po dobavni ceni ima pa okoii 85.000 Din škode Seveda, nabralo se je od 1. 193-1. do konca juli ja 1 l!>3*i. Tone je trd il. da Je dobil v vswn tem čiieu «-»imo *>kr>Ti 12.OOO DJn. PriWiJno toliko j© prizna! tadi Matija. Yorku Radoje Janković, ki je b;l pre<2 kratkim imenovan za našega poslanika v Tirani. Dr. Vidmarja je sprejel v avdijenci pred-seUnik Rcoseveit in se živo zanimal za gospodarske prilike v Evropi in posebej v Jugoslaviji. Seveda na.5 učenjak ni zamu-dil prilike, cia ne bi obiskal naših znamenitih rojaKov. Vse popoldne se je mudii pri Nikoli Tesli, v spremstvu g-enera'neg^. kon-snila Jankovlća je pa obiskal tuđi hčerko Mihajla Pupina. Pri nauCncm potovanju je bil dr. Vidmar v skupini, ki je obiskala New Vork. V/aahing^ton, Montreal, Otta^vo in Pittsburg1. Svoj prosti Caa je nekoliko posvetil tuđi __ saj ne bi bil Šahovski ve-lemojster — šahu. Imel je velik uspeh, o čemer smo pa že včeiaj poročali. Dr. Vidmar bo v kratkem priredil o s\'ojem ameri-škem potovanju veliko javno predavanje v Ljubljani, na katereni bo povedal vse. kar je v^idel omembe \rređneg"a. 8. uri zvečer v dvorani sokolskega doma v Trbovljah. Ta prireditev je že tradicijo- | nalna in TrboveljČani jo radi poaećajo, ker j se prijetno zabavajo in jih ves peetri spo-ree «e je »trahama i o^:rak> v razzarjeno nebo. I Požar je na=*tal v velikih šupah tovarne 1 Uonja g. Ivana Pollaka in iiijegovega brata ! Josipa. 8upi sta eta-li ob cesti, ki vodu pre-l ko raocštu Nevljice proU Mekinja-ni. V nepo j sredni blizini etoii vila Neptuii, la5! Ko-! pallške družbe, kžkkor tuda go»podar«ko ^ elanovanjsko poolopje kovaoije bratov Ho-čevar. Ogeuj je divjal že z veo silo ia ga*il-ci «0 imel- polne rake dela, da *o požar ome-liiii. V e»ni šupi je bila itakopičena veliika . množina raznih suhih, zdravi'knih planinskih j zelilč, la*t «. Vavpot ca iz Kamnika. Ta šupa je kanalu pogorela do tal in ni bil© mo goce ni*a?ar resiti. V zraveu stojoči, delo ma zidani sup.i, pa je btio mnogo Čre«la, ki ga potrebu.ejo v uSnjarni. Ogenj je unicil tu vse> 'efene dele 5n seveda tuđi or©slo Gasvlci so ^e elednjič oraejili samo na laka li zaci jo poznra -ln s tem prepre^i-ti hujšo ka-La^tro^o. saj eso plamen i urorili zajedi Če £o»edna pos^opja. Skoda ki jo je i>ovzročil no&na požar, zna 5a pa iz-javl g. Pollaka na barakah blizu 40.000 Din. čreslo »a ie Wlo vredmo 30,000 Ljudska univerza v K?aniu Kaaiij, 9. ijoveinbra Ljudsko univer«io v Kra»xju .je prad enim letom u^tariovl^ JugH^loveriiftko aJcadeun^rko dru^tvo<, v o-gar iokah je tuđi letos, prikii-ca>ja pa jo je v ž.ivijenje iK>treba, nuditi pousk in preuavarijai nai^ir^iin slojeni ^U(k?tva vz na,jra2ličnej3ib pano^t 'n vpraSanj eodob.ne-ga. življenja. Akademiki eo z veulko vuiemo in požrtvovakio«tjo aprejeli idejo Ljuid^ke univerze, ki je Wla kot novost tvegaai po-ixku^ v začetku, lepo izvedena kulturna mi-ija pa ob kemcu. Mnogo je bilo truda z organizacijo te nove institucije, ninogo poiov-in pročenj uo ^g. predavateljev, delavcev pa maio. Vendar pa je bil trud kronaia z u*.pahom. Zadovoljni &o biJi prired^te\ji. zadovoljni pa tuđi predavatelji, ki eo *i tekonn zimske sezone pri predavanjih v ginuiaz1]-eki telovađn':ri uetvaril en^lca, nad eto po**et-nikov ou&ejjajoc krog posluAaiccv, katerih ni**o od predavn; ob sobotnih veierih odvr-nile ne veselice, ne plesi. Iz najraaHčmej-ši'h disdplin goepodamtva, kuKure, eociain^h in pravnih vpraša-nj, iz tehnUce *o ee vršila predavanja, predavali «o pri znani «tro«ov njaki in znane kapacitete v »vojih področ i^h. V'sak po»luSalec je priSerf na svoj račun, za vKakega se je naMo nekaj, kar gra je zanimalo. Ciklus preda van j pa je zaklju-čiila M. Male»eva propagandna raa&tava na >Stari poštic. S pridobljenima izkustvi in z e-nako vnemo pripravljajo akademuki tuđi leto« predavanja v Ljudski univerzi. Program bo približno enak, kot lani, pač pa še bolj izbran in pe-eter. zopet borno inieli priiiio sliSati ćelo vreto lepih pred a van j. ki bodo obravnavala najaktualnejSa vprasanja iloveske družbe, fehn&e. medicine, gospoda;^tva in aoc^alnih fiokretov. V'praSanj. ki zahtevajo nujne re-.*?tve. se nam nudi v*ak dan več, na katerih smo zainteresirani v«i in upamo, da bo* mo v tehtnih referatih predavarteljev naAK • lovolj pojat«ril 'n odgovorov. S temi mslimi epremljaino otvorite^ druge sazone Ljudske univerze v K ran ju, ki bo juiri, v »reda 10 druStev: Celje, Dol, Gomilsko, Griie, HrastniJc, Rimske toplice, šoštanj, Trbovlje, Zagorj« ob Savi in Zidani most. Od članov ao dosegli I. mesto brata Dcčman Ru-dolf iz Celja in Gregl Liado iz Zagorja, vsak po 43 to£k U. Jurhar Ludvik, Griie, m. Karba Drago, Šofttanj. Izmed naraA^ajni-kov, ki 80 se izkAiali kot izvretni strelci, je ćomegel I. meato LAkner EJdo, II. MiloSe-vič Romi, III. Berk Ivan, vsi ix Celja. Drufitva gojijo Sele malo ftasa atreljanje. kar oe je pri tekmi tuđi poznalo. Prvo strelake tekme ao ee navzlic temu dobro obnesle, udeležba je bila. zadovoljiva. Prepričani amo. da bodo iz skromnih poćetkor nastale moćne čete sokolskih atrelcev. Tekme je vodil poroćnik brat Jakob Tkalčec s v»o skrbnoetjo in toćnostjo Pomapal mu je brat župni predniak. Brat Tkalčec je zaradi vxpodbude tuđi «am tekmoval in done-g-el najve* to£k Toda kot vodnika j?a pri končnem iziđu tekem nišo unostevali. Iz Zagorja — Letalski napad na zugors'.vi revir amo imeli v gredo popokin>e. Na Gorici postavljena »baterija* je s streli javila prihoil tr©h Ulal, ki se priJetela od Lit i je sejn pr* ko ć'olnišč. vrgla, pet »boinb« in ir^inila proti Trbovljam. NTa dane gtrele gta odgovorila r'jdniška sirena in pht zvona, ceite pa »o bile v na&lednjein lipu r«i vtorno »očittt'-ne^ da službujoče orožništvo in za To postavljeni niša imeli skoraj nobenegr.j opriv-ka, Ljudje so to pol prav Uno rayuri>eli va-jo. Med tein so samaritani odnt-pli nekoliko »težko po^ko^Iovanih« in gasilci «0 r vnemo pog.eili »poiar« ki je zajel Ahča-novo hišo. Ker napad ni povrročil v&Sje Škode in ker je bila v kratkem ortetranjenn n^vajno^t po zaatrupitvi % pUni je vo-l&tvo odredilo, da sta sireni in rvonenv jariln. da je nevarnn«? oistranjerm. Polint pa *• je vrnila k nrekinjer^mu delu. Omenitf vmv ramo ^krnjn' vPs-noRt in natnnčnost Tieri. ki jim }e biln poverjenn ol^rnmbi, Ta-nimi-vo je. da so letab malo proj nana/H.i Li-t^o. odkodeT iTno dobil: t^lefm^ko f>K ve«tilo. Niti pet minut n^to «n motorji le brn*»li na^i n?.5:m rf»virj^m. NEDEUSKT f.OVEC — Kjj, noben^e« 7iica n1«j u^trsHlV vpra£* žena mo?a. ki se je vrrtil 1 lov«. — Ne, toda dc bi veih je arfpiolTTzilo ob tej priiiki o Preiemu. Znači Ino pa je, da naša kulturna javnost ni opazila teb člankov in da niao bili nikjer registriraai, čeprav se pogosto pritožujemo, da srbski listi ne posvečajo našemu Icul-turnerau življenju dovolj pozornosti. Pisec članica o Prešernu in GregorčiČu očituje v svojih olankih temeljito poznavanje naših pesnikov in njihove kulturne dobe. N-agla* ša tud: usoden spor za pesnika med njim m Mahničed, po&ebej pa opozarja. da j« Gregoreič prvi naš pesnik, ki je uvcdel ▼ nai>o pesetn nacionalno noto, stremljenje naroda iz stižnesti in v prereški viziji c gleda! njegovo osvobojenje. Pisec sklepa. da je Gregorčič eden najboljšib in naj-srLaćilnejših slovenskih pesnikov po Pt«-šernu — Turifttićna konferenca v Splitu. Turi-stična Zveza v Splitu je sklicala za nedeljo 15. t. m. ob 9.30 v prostonh Trgovske zbornice sejo delovnega odbora primorskih tu-rifitićnih zvez. Is'a ee;i se bo obravnavaio financiranje turizma glede na obćinske in banovinske proračune ter na proračun tr-govinskeg^a min^strstva. kakor tud- vpra-šanje uredbe o poapeševanju v prakei. Na. sejo so povnbljeni tucli zastopniki ban6kih uprav iz Zagreba, Ljubljane. Splita in Ce-tinja ter preistavniki tuisko prometnih zvez iz Ljubljane in Zagreba. _JH_ ^-^^,. jVttp^ bm KsBb^ ^^alraa^apaa^a^a^aM Premiera' Hr»rry Baur Preniiera! ZLATI CLOVEK Danos poslo-injič Bcethovnova IX. simfonija POSLEDNJI AKORD Lil Da^over — \Villy Birgel Marija Tasnađv H^^^^*nP(|R • J3 ^ .ij 5[ W K—HM Nepreklicno poslednjič! Veseloigra VESELE ?ENE VVINDSORSKE Mačeta ^rhnpidrr, Leo Slozak, Ida \Viist — izvoz lesa \ Itahjo. VČeraj je bila na Sušaku važna konferenca lesnih trgovcev. Jui ji je pr-^ostvoval tuđi višji 6vetnik mini-®*r«>tva za nozdove in rudnike Mihajlo Bra' Ui«nac. v kratkem bo prišla na eestanek les-neya centramega odbora pri ministretvu za gozdove m rudnike, na katerem se bo sklepalo o izvozu na>ega le»a v Italijo, zlasti o kontintjLMtu *n izvoznih dovolj enjih Naš kontingent izvoza v Italijo znaša skupno za cas od 1 oktobra 1036 do 31. marca 1937. za mehki les 10.150.000 tvr. za bukov los 3,6*25.fiOO lir, za v&e druge vr&te trdega le-aa 7,725.000 lir. za drva 725.000 lir. za'oglje 363.000 lir. za druge :eSne proizvode 365 tLsoč L-:r. za itali-araske kolonije pa v^eh vrst lesa ?a 6. 623.00-i l^r. — Rok za likvidacijo kmečkih dolgov naj *e podiiljša. Na temelju 51. 32 pravilnika k ureJhj o likvidaciji kmeekih dolgov mora jo denanii zavodi in Zadružne zveze do 19. t. m pozvati ?;voje dolžnike, da pod grožnjo predv-denifa sankcij pošljejo takoj in neposredno Privilegirani agrarni banki svojo prvo anuiteto v smislu 51. 28 in 30 uredbe. Na anak aa^ui morajo biti pozA'ani na pla&ilo prve a-nuitete ludi oni dolžn-ki. ki &e na nje zakon in uredba o zaštiti kmetov še ni raz-terrnil. Ker je rok do 19. t. m. prekratek zz v£e to delo, so pakrenili zaintere3irani ak-oi>3©. da bi se rok podaljŠal. Neika ZadruŽ na zveza je izračunala. da io bo stala eamo poštnina ;-n papir 3';S,000 Din. — Slovenci v Ameriki. V Clevelandu je postal žrtcv dela France šlosar, star 44 let, doma iz vaši Lipa na Primorskem. V rudniku Morris v Hibingn sta bila ubita 43-letni Jože Kern in 42-letni Peter Sajovič. V kraju St. Joseph Valley v državi Wa-shington je zadela kap Karla Udermana. Pokojni je bil rojen v Ameriki, njegovi starši so bili pa doma iz Kranjske gore. V Moon Runu je umrla Frančiška Troha, stara 54 let. doma iz Rovt po domaće Ber-tova Fracca. Podlegla je poškodbi. ki jo je zadobila pri avtomobilaki nesreći. V Clevelandu je zadeia srčna kap Janeza 2a-letla. Pokojni je bil star 62 let doma iz Bti-ške fare. V Cleveiandu je umri Ignac Ter-bič, star 59 let doma iz vaši Gr:če v mo-ravšk. fari. V Chicagu je umri Jože Sebo-har. star 69 let, doma iz SemiČa. V Flatvil-lovu je umrla Alajzija garko, rojena Bajt, stara 62 let, doma iz Kamna. — Seja plenuma Jadrau»ke straje. V eo* bolo se je pričela v bpiitu 5eja plenuana iz vranega odbora JS. kj je trajala ve& dan in tuđi v nedeljo v©s dan, pa 68 ni bila kon-£ajia. Seji $o prksostvoali delegati iz Zagreba, Beograda. Ljublane. Maribora, Valje-va. Osijeka in Skoplia. Ražen tekočih po-&lov &o se obravnavali tuđi spori, ki ao na" stala v vretah Jadraii&lce straže. _ Največje orgie v naši državi. \ nedeljo «o bile blagoslovljene v Strođemaj'erjevi ka' tedraL v Djaiiovu v St. Vidu aad L[ubljano izdelane najv^cje orgle v naši državi ki ene naiveC-j-h na svetu sploh. Stare orgle, ki «) zgorele leta 1933, &o itne^e okrog 3000 pr ščalk in okroji 40 registrov, nove pa jih imajo 5.0^ in 74 registrov. Blagoslovite? orja*kih orgei je bila zvezana z veitko sve-?anoet.jo. _ Xri milijone D^n vredna knjiga. Sarajevski muzej ima v ^voji knjižnici canogo dragocenih dokunientov in kjii-g. med aji-mi tud^ nekai edinstvenib na vsem »vetu. Posebno znamenja je med njimi ^dovska venska knjiga, anana med znans^eniki pod imenom Sarajevska Hagada. To knjigo Je ocenil židov^k. prvak Nabuni Sokolov nm tri milijo-ne Din — Dopu>t državnim u Iužbencena sa občni zi>or SKavts^e zveze. V nedeljo 15. t. m. bo v Ljubljani obfcni zbor Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije. Zveza se je obrnila na mini trske ga predsednika ■ prošnjo, da bi dovolil državnim usluSben-cem, njenim članom in delegatom dopust. Name0tĐk mlnistnk^^ prttd^«đnflca Je određti, naj se o»yve»te vša mlnljttrtva, da labko onmit« naaegra dela niti a darili ali s zbirkami ob veselili in telostnlh urah, niti v opotrok&h? Ali nUt ne cenite tjmda, ki je poavefien ljudflr";amu ađravjuT — Vreme. Vrameojka napoved pravi, da bo apreancnljivo, lepo vruoe, dei v pre ledkih. Voeraj je nekoliko detevalo v Ljubljani. NajviAja teraperaturm je zna-dala v Beogradu 22, v Sarajevu In Kkop-lju 19, v Splitu 18. v Zagrebu 17, v Ljubljani 15, v Mariboru 12. Davi ye kazal barometar v Ljubljani 761, termperatura je znaSala 8.8. — t'Nreljen v trebuh. 25-letni posest-nikov sin iz Vise je, v okolici Novega mesta sm je včeraj preprral s soaedom zaradi travnika. Prepir je postaja.] 6edalje bolj vroć in slednjiC je »oeed pogrrabil puško. NameriJ jo je na naaprotsika, spro-žU in zadel Turka v trebuh. Tetko po-S odovane^a mladenka » ponori prepe-ljali v ljubljan ico bolnico, dočlm »o vro-čeirvnegra toaeda aretirali orc^alki. — Nesreća. Posestnikova ten«, Ana. 6ve-gelj iz Zaloga pri Kanoniku je padla z vo-voza in se hudo poikodovala na glavi ter dobila tuđi tetje notranje poikodbe. Z Je-senic so prepeljali v bolnioo 29-letnega elektrotehnika Avgruata Nofta, ki je v nedeljo popravljat električne droge. Pri tem mu je eden padel na glavo in gapolkodo-val po glavi ter po *ivotu. Na Sv. Petra cesti 64, je ponoći padel po stopnicah fi-nanfini kontrolor Hinko H. si rvil levo nogo, ter dobil ae druge poikodbe. Tuđi njega so prepeljali v bolnioo. — Zaradi šestih dinarjev zabodel tova-riša. VČeraj zjutraj je 17-letni mizarski vajenec Ivan Kovafi v Zagrebu z dletcm zabodel v srce svojega tovarlaa 16-letne-ga kajuCavniCarakega vajenca Fraoja Breganta. Bregant je bil kovaču dolzan šest dinarjev tn zaradi teh j« Bregant izgubQ življenje. Fanta sta ae sprla in med ruvanjean je Bregant ud&ril Kovafta s pe?tjo po obrazu, za kar »e mu je leta krvavo oavetil. — Straftni k ubU txvo*čka. Ob6izwki straJnik v Splitu Brttako Dude je v nedeljo uitrelD 37-letnega koči jaza Paško Fradeliča, vnetega pristaša bivae HSS, potezn pa se je sam prijavi] orožnikoim. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotov« kako je prifilo do uboja, ki je silno raz-buril prebival-oviĆ blizu Banjaluke sta -dnčka Ratf^:a Koprenoviča Ostoje in Pero pasla ovce. Ker je bilo hladna© sta zakuarila ▼ pastirski koči. Pihal je moftan veter in naenlerat ze je kcča vnela. Starejši de-ček Oatoje je v strahu zbezal, mlajsega je pa zajel plamen, da je na&el v gore-či koii strašno amrt. — Nev&rna postopa£a. Pred dnevi sta postopala okrog tovame »Jugoprazarne« na Dcrlenj ki cesti dva sumljiva mlada neznanca, ki sta zvečer stopila v plsarno, kjer «ta prosila podpore, pri tem ta pa pridmo cprezovala. Iste noći je bilo v pi-f&rno vlcmljeno. Vkunllci ao odpvrli blagajno, iz katere ;o odEDeall 3246 Din gotovine, srebno žensko uro, slat prstan, par zlatih uhanov ter ne aj kolekov, tako da znasa skupna šfeoda 1>li(zu 4.000 Din. Vloona sta oeumljena neznana mla-deniča, ki ata pa izgrLnila iz Ljubljane. Iz Ljubljane —lj Antoaa 2erja>a ni ▼•«. VČeraj je umri v Ljubljani inspektor Pokojnii-delovanjem Vincencijeve koclerence tuđi letos skupno solako boftifinioo sa obdaro-vanje revne iolske mladine. Ker poiape-vek banake uprave in me-taie obćine ljutb-ljansne ne bo aadoAčal za obdaritev v«eh v poatev prihajajoćib otrok, kl so oujno potrebni oblete, parila in obutve, je priredit veni odbor sklenil obrniti se na javnost z nabiralno akcijo. V pribodnjih dneh se bodo nataralci klasju % aabiral- nini polarni po hiaab viikega okraja ta •e obftinstvo vijudno naproia, da po svojih moeeb pritpeva sa to dobrodelno ak-djo. —1 j K poro&lo o peftani v Gregoftttevl oliel. V Cetrte. 5. t. m. ste na strani S. med dnevnima vestm* priobćili poroćilo o po*aru v GregorCičevi ulici v Janealoevi knjigovežnici. V tem pofOcUu je v*4 dopisnik ugotovil. da je po&ar sakrivii dim-nikar. ki je pu> tu Uete £&,<» v leaeaem saboju. Ker to ne oigovarja r»* nici, Vaa prosim kot prizadeti diinnikar da priob-Cite v Vaiein cenjem listu naslednje pojasnilo; mDne 5. t. m. ste poročali o po-žaru v Janezičevi knjigovežnici v Gregor-ćičevi ulici, ki je nastal tako. da je dimni-'ar, ki je £istil dimnik. pustu v wi>v>-ju tleće aje. T« ug-otovite- v^roka požara ni resaićn^. ker r* v om^t^i dimnik, ko v pe£: ni gore!>-» i~ &-< ^i^ s?ie mrzle in ne gore^«» ter «mo tuoi ni Dilo inogoće, da bi se v sa boj; same 04 »&be vnele. Vneti čo .-« mog-le &aja le tai^. da. je nekdo vrgel v zaooj na sa je tleic opro-i*ek »li vroć p*rwM Dimrckarja pa ne za-dene na n.^stankii po*a.ri nob^na krivnia. Z odličnim spo&t^vJinj^m Xf<]nrr.f Anđrpj, dimni-'lar-r. Danes ob 20. uri BARCABOLA Gustav TrohlJch — Ltda Barova Cene Din 2.50 — 4 50 —lj f stanovi te \ omladinske organizacije JXS xa Ljubljana. Akcijski bano\iu- •Ki odeor p^ladlns-ie organizacije jugosio-venake nacionalne stranke \-abi ćlane J2SS in oi-taie aaie nacionalne prijatelje in znance, stare od 1S do 35 let, da s« udeležijo se&tajiica. k -« bo vršil v A«tr-tek ob 20. un v Zvezrl: U. nadstropje. Na njeni borno razpravlja.ii o ustano\itvi mladiikit € arg^triizacij^ JNS zn m<=!Sto Ljubljano. —lj Globo ko segajo teniclji prizid^a Delav&kega doma. Pred tedni so začeli kop>ati tecxielj€ za prizide- Delavakega doma o»b Bleiweusovi ce?ti. Stavbna parcela je visoko nasuta, ker je bila prejšnje Čaše tuđi ob tej strani kolizeja velika jama, ki so jo :£asoma zasuli već metrov globoko. Ko so zidali prvi trakt Delav-skega doma, so morali kapati temelje izredao g-loboko ped vlšLno ceste, da ao prišli tlo trdnih tal. TudS v tem idelu, kjer zidajo zdaj. je teren slab ter ao morali pra%* W;o betonirati temelje okrog 5 m iapod ce le. Zdaj s^ temelji v glav-nem te zbetonirani. —!j Kar nas j«= zavednib pevcev in pevk, ki smo leta in leta prepevali pcnl vodstvn«n mojstra H u b a d a, se snidemo vsi brez izjeme v ponedel:ek. 16 t. m. ob 20 v veliki dvorani iilharmoni-čne dvorane na njegovem počast i tvenem koncertu »b pr.iliki 70-lern.ice njesjovega rojsrv«. Ljubljanski zbon nam bodo nu: —lj Uce4ae vreme «iuii zdaj mnognm po-sestnikom u cpravljaikie *»lelje. xato fer^čat po vs^h ce*\xn /Uoko naložene v<»ove «s tte-Ijo, ki je je z-*a&ti i>o Mižniib gozdovih ol i'o. ^-lj DruitAo JSoča« v Ljubljani javlja svojina •'•Ja.riom tužno v««t, da. j^ nelzpros-na smrt zope* pcsegla v nate vrate t&r olne la v vs^aos-L našega dolgrAlet^ftgH •vtbrega ic .iAr».ega -ila^a. gr Ajilona Ž^r-¥%Aa, referenta Pokopunsk^n savodA Pogreb ^b 3 ^ p-opoldne upred bile fca.k>sti. Kark- .*-:Soeaaic, potMStuno pokojmiia n* njegovi g&dnji poti s ma «obxc]Dn udfri*&bo Preostalim tlsć-p navs' r^n^j.-^? oi^jp <*vi bor. —lj Selitv^ t Qt»Tf h:*«. Ko^r npa?u»e r-ia» s^Utve *tra:ik. tako z^&^ih ^r^diij^h rtauo«'. v novodograjeae h*£ r^»ii: V novo iiiio ^pr^-mi prvo le^o r-vojpga »m-r.iiinika, dni^o 'eto fvoje-ga pr-iato.ij.i i^i 'r«=-*jr» !<*t«) poj.t» &f>\* tatu v nvo. V novo hiAo aarur*1*! Tfokl^r ni ftUnovanift ra.*u^no in rszkun^uo, r. j \*r «*vni iin pozimi u^ fco.ii vani, te nooeš ^ukni-U r«vmat.r.ra. obroci {»a ?kniruior^. Pa kaj đeLa;o Ijudip dan^*? \ hi^. ki **» je za?e!a spomladi graditi ti<:e žp ok»oi>!a novembra, in v b^o, ki e* jp prV-^.i graditi j***-ni, gredo ž«1 v maju. To e nespr^miSlj^ncv-*«1. ki ?e kmalu ma^ui> na ... zdravju! —lj V«lihoduAen dax. V po£a*t:**v sr^-mjina pokojnega Pranr.*»ta 5>turic*> j«1 darovala rodbina Stupica 2O) Din z.a me?t. ne uboge. Za velikod-užen dar najlepsa hvala! -^lj Znani gođaJni kvartet i* I>re«*đf«A, ki konre.rtira v Ljubljani v pet-ek, dne 13. t. m. cb pol 8. uri v veliki FiU--armo-nični dvorani, nam bo zajgTal iz izredao bogate zakladnice komorne grlasb«, ki po-menj izza Haydnovih č-asov pa do dane* naj intimne jSo panego g-lasi^ene produkcije in reprodu)zadevne literaUtr^, je bilo že ne&tetokrat iTrv-ajano in prinosio nesmrtaemu čeSkemu mojstru veliranske thumfe Sirom celega sveta. Opczar-jamo vb. p v Matični knji- gami v predfprcdaji tuđi v*rto?mice za koncert pevske župe, ki bo v paneđeljok, dne 16. t. m. v veliki Filliarmoiii-e^i dvorani. Na tem koncertu npptapijo Koro vs ljubljanski pevski zbori. —lj Ciril Metodoa^ družba podružnica Sv. Jakob-Trnevo p življa svoje članstvo, da fie u>nr. __Ij Tečaj ta t*&Hnn v ši&M. Obvešč^- mo tečajni'e. ^i potajo *eSki tečaj v Sokoiskein domu v šiški, da jp nastala aprememba urnika in bo odađej <^edčina v petkih. in edcer za mladtao ob 18 uri. za odnađe pe o*> !•• uri. Pro^vetni od-«ek. —lj Republika, Polj*va praznuje 11. t, m. »voj narodni paraznik. Sprejema na "kosnzulatu, ki je ta dan za stranke zaprt, ne bo. — Spomfa na poljski narodni praznik v radijski poataJL V sredo 11- t. m bo ob 21. urf preda^'al g. Rudolf Mdle o poljakem narođnein prazniku. —lj Ukradena kolcAa. Izpired trgovine Verbajs na GcaposvetAki cesti je bilo v nedeljo ukradeno kolo zaain'ke »La Cigo-gne«, vredno 1000 Din( last Ivana Matu-lja. Izptred Dergan^eve gotilne na Tyr-ševi cesti je nekdo od§>eljal 800 Din vredno kolo, znairike >SmI-i*at«r last Viktor-ja Markonje. Z dvori šča na Poljanski cesti 52, pa je nekdo ukrađel 500 Din vredno kolo, znamke »Graciosa«, last Antona JanSarja. Zadnje dni je bilo ukradeno v Ljubljani in okolici okrog 10 koles. —lj Iz Ljubljane ii.gTia.n. Jjc ljLkbljaa-•■••-ga policijsin k >r. Krttu* Tako >e e ob l#to«n.jiJi V**»h svetih vč^kdo vpr*-Mi ki je opazovai vf>Lni promet aa palopA*1' *-:* n obratao n ;•=• I'.i^rova. t^f;h \fi ]jl(i>j' UanR>wLh in .aaaniih a\ ;o^u*<1>\. kj »o tn, .-tiri dm nepretrgLv.n.^ n e p-o'-no pir*-. v/v,»U - io radnoga kot*>ka /aj^deni **\Mj — '■•a i a nar«) In i»* g^eda človtsk dnig<» da«* v« ii*«bai prOiii^t <^. po?r»nin in olv>koval-cih pokopabtJ'a. *e mora is*u-ie.no vji.-^^ti.11 ZiVaj nn^mara Ijublianska Ma.Ioželetn!Uii drijib.* tr» rAn*%b 'ao projn. ki bi pa v o*U suj ne ti i j jr^Sa ir. ki i- NH.i :-p pr>- j \** ;mi let; cbljuM ena"* r:of'm '"ii'ira a. jv iia krolni projfi mar^ik-ik elektrani vez *em vn t.in pr;;7<>n. b" imp.li jv^vv^il^ki v^j/vri vwjivi •Irs^^i oN" n.ctva. Iz LSJijs u* k^r»Se. V £obo»o *o ihs^^^ali v hmh.>i d učite], iz Uti>čkest« srez-a. v.xlan;,Ani v Jt'H. Ob 10 yr: dop^irir^ eto «^. oel^Vi rnrA***n ler-^o^Vivažt*1 krii-.CP Po r^^i^vi Jih 1^ \0-dil od'rvorn'k Jf '^i^ pu^^-%..»t £ F<«--i-«r L-Vjrko. — ClauAin \inliiiW©»<* druib*". Kn.ig^ \ od-s-l Ubjs'ci Hsai na, jih dv*g:i*>;o pri h-luii«ii*m p^-eriaiiV'i S. Cve'k'j K<"*li"-eiu. portn^nvi ^'ar^Sir.i, ^-ni i>: c^aiarfna pa pr; jv>vcrj«iiiku a- Adauvn-i'u Tinčku. Za zamudn«^ ie pripravi.i^rv'Jl ^«1 n«ka] ir\xvlov. NapTT-irrno <1 rUToar'-«^, ki znn*a. zi 4 kniige 'jo Din. __ skrlatinka e*» pr*iavll:a pri n-;i» o»i ia^ 10 č^>a. Opoz.vr>mo *-tar«i.v ,ia takoj prijavio vsak FuiTi'Jijv prime-r oholeaja na obsr n.i Od redi »a; n z*i;avM ..»-iih oblaci pa *e nir>ra o pokor-b v*i. __ Raspisane voMtve. Te dni *o razgln^^i fK> oiLih obclnah, ki d«->j s? n\.so ;mftl<» vt pndejO ir.p-d driuf..m: na vn*to obline ^marino pri I^tiii. Pol^nik, Sv. Križ in L>o!c. Dol^ t okolico po v ^. Laaibertu. Ba.e r»otlo ^enUamb^-^ko občijno razveli li na tn okoLSke oh?- ne. Sv. Gora s planinsko kn?o naj bi pni'a p<>"? litijiko oblino. v*e dru^ h* r« p^tldopiii k Zakonu fHino'Pno Va^am. _ Zelenjadaejr* trga nimamo V Lit>, k: i*» prorpj obijuaen ifviu^lrij^ki kraj, bi bil 7e>:o potreban 7C»lenjad.jii tre- Mno-^e dru zine ei ne nioreio nabaci.-i potrebnih živil. Pr: naiši na kmet-h je težje dobit* z«»lenj«\^ k.ikor v LjubljanJ- Te -lm kupuje o na.M go^podinie zel-nate glave, ki t*o jih pripelja- 11 k" nam trgovci z 7el^ni?rvo ver vago nov. Umev-tno bi *bi!n d;i bi rlo»o?.i1i ^ni ra 'a-?otek dnevp ^rodaie žrvil. ŠAH __ Dr. Viđnur povablien v HastingF-, N'aii veleraoister je vi-erai prcjd vabil", da .-e udelei; velike^ja v^k^etncgi bo-žićneQfl turnija v Hestmgsu. Dr \'idinar je vabilo sprejel. Rnzcn njega bodi igrsli trije inozemski ve'cniojstri: bivfc «\*eovni prv-ak dr. Aljebin, Ameri^n Fine ir. Av^'ri-jec Elidcases. Prircdit^lj sam b^ ivvabil 6 aagieskh moistrov. iOKOL — Uprava Sokola Ljubljana IV p^ziv* woje ftlanittvn in naredaj, da *e tidftle-ži pogrr^ha br. A.ntr>na ?:erjala, ki ho jutri ob 15.30 ispred hi^e Žalosti na Kar-lov^ki cesti 22. Pogreba 5^e udeleftimo v Icroju, ontaJi v ci\-ibi z znakom Zbi^iLčA« v-i dolenjskem mođtii. SPORT — Wilfaoov uspeh na Duaaju. V ft^b"*-to in nedeljo se ^e % kopjl.&ču »D ao*bad« na Dun#ju vr».y medmes'.ni plavalm dvA-boj Bcrlin-Duaaj Berlin jp dosege: vi»nkA zmago 57:33 in zmaga! z eno ir.iemo v v&ch točkah. Ed:n<> zmago je Dunjju pribori' nAi \Vilfan na .100 m hrbtno v izvrM-nem č*&u 1:11.7. Na 100 m prostu \Vilfao n: n^jtopil. pać pn v dvtn. s'af^*ah, tjer je od vsch plavače-. do$eg«i n^jb^lii« 6a&e. Pred sod.š'rm — Sodnik: Abto/etiec. pove.tc num. kako 9-4e prišli iin 'e^đ. . novembra. Razstava čađ- knjige je končana. Preden napravimo kratko bila/nco o nji, ie lahko ugotovimo, da je dosegla ćelo veSji uspeh kakor so pričakovali največji optimisti; ra^stav knjig, v&aj v taksnem obsegu in načinu doslej pri rtas še ni bilo in tnarsi-lodo je dvonrrl, da bi bile v Ljubljani sploh mogoce. Pomisliti moraino, da kulturne razstave nimajo nikdar mnogo obi" rfcovelcev, zAast\ še one, kjer je razstav-Ijeno le »vzoreno blago«. Ozrimo se n. j*r. na unietnostne razstave, ki imajo na-vadno le po nekaj sto obiskovalcev, 6e-prav so odprte po nekaj teđnov. Zato je uapoh. ki £a lahko izrazimo v številkah, xe]o razveseljiv. Toda pri takšnth Tazsta-wh ne smemo gledati na številke, čeprav se tiidi moralni uspeh ]>ahko najbolje pokaže v njih. Reci smemo, da ljudi ni privablj&ia na rezstavo sama ra-dove-dnost, odnosno da je bila ta rndove>dnost plemenita. V Ljub-i>ani je mnogo prijateljev knjig, čeprav smo prešnja leta pogosto tožili o kriz-i knjige, ko je bilo pač vse v krizi In ti prijatelji so pr.ihajali na razstavo čeiko-sJovaške knjige iz prave vneme do lepe knj-ige. i/ Ijubezni do duhovnih slvaritev. Toda prihajali so tud: številni čitatelji ©trokovnih knji^, ki se peč.ijo s posamez-nimi veda^i bodisi v šuP bodisi v pokliču. Knjige so bile r«izi>favijene tako. da so vplivale neposredno na obiskovalce po svoji opremi in nekoliko tuđi po vsebini, saj so se mnogi po^labljali vanje, zl'asti včeraj kakor v čitalnicah. To je nedvomno znak. da so se obiskovalci v Te&nici zanimali za knjige ter da n.iso prihajali na razsLavo le zaTadi lepih platnic. Mnog:i so se tuđi zanimali za cene knjig in kupovali, kar je bilo naLe pay# reel« je začel rahajati leto« v maju in đoseg-el je že naklado 217.000. Vlamski list »De nieuwe staat« izhaja ▼ 50.000 izvodih. NajzanimivejM je pa razvoj tednika >Rex«. ki i^haja v frrineoščini, vlamščini in nemščini. Na ta list je naro-čen najmanj vsak drujri ^lnn stranke, tako da izhaja najmanj v 400.000 izvodih. Ra*en tega ima belgijski fašizem še več tednikov, revij in strokovnšh listov. Teđeneka naklada vsesra tiska De^relloveg-a pokreta se je moČJK> približala 4.000.000 izvodom. To je že tnočna sedma velesila, ki je np smemo pndeenjevati Vodja belgijskih fašistov je še zelo mlad in lep mož, podoben bodj uraetniku, nego Ijudskemu tribunu. V Brusi ju in po vsej Belgiji ima na tisoče navduš^nih oboževalk. Nedavno je nekdo vpj-ašaj belgijskegra kralja L«oy>ol 7amislii in od^ovoril: To je vpliv Rex appt'aia. London ima milijon telelonov V Londonu je bil te dni na ^edežuž župana an^le.^ke pre^tolnice sira VincemLa montiran miUjonti te^ofon. .Inbilejni aparat, ki je pozlaćen in opremljen s sporainsko pk>-šedeo. je i/rocil županu oserno generalni ravnatelj ajigleSkih post Tryon. Prvi popro-vor na tem znamen i tem telefonu je imel londonski župan z županom mesta On ta rio v Kanadi, kjer ie bil sir Vi-ncent neslavno v prosteh. Anjjleški ll«?ti so «eveda pjorab^i to priliko, da so obudHi epomiine na prve korake telefona v Londonu. 1 Prve telefone so dobili Mudje v Anjjliji * pred 57 leti in sicer v Londonu. V začetku ' je bilo samo 7 narofnikov in letna naroč-nina je anašala 20 funtov šterlingov. Leta 1881 je imela londonska ceoitrala že 1000 iiaročnikov. Takrai «o ustanovili narodno te-lefoneko družbo, >ki jo je prevzela država v postao upravo leta 1912. ko je dotril London prve avtamateke telefone. Zdaj j© na vseni »vetu 34 milijonov t*4efonakin naro*-n^kov in naročniki v An^liji lahko pjOMOiro • Kako se podeljujejo Nobelove nagrade Razgovor s tajnikom Nobelovega odbora švedske akademije Karlom Augustom Grbnbladom Kakor vsako leto, je tuđi letos v začetku novembra Nobelov odbor objavil. kdo dobi Nobelove nagrade. Tajnik Nobeiovega odbora švedske akademije je knjižničar Karei Avgust Gronblad in on pripoveduje o podeljevanju Nobelovih nag rad takole: Delo Nobelove ustanove je zasnovano na oporoki inženjer ja Bernharda Nobela, napisani 27. oktobra 1895 in glaseči se: Z vsem ostankom mojeg-a realiziranega premože- nja naj se postopa takole: Kap'Lil. ki ga nalože izvrševalci oporoke v dobrih vred-nostnin papir jih, bodi fond. čigar obresti se bodo vsako leto razdelile v obliki nagfrad med one, ki so v preteklem letu najbolje poslužili človeštvn. Obresti se razđele na pet enakih delov. Alfred Nobel Oporoka doloda, naj se razdeli tehle pet nagrad: prva za najvažnejše odkritje ali izum na polju fizike, druga za najvažnejži kemični izum ali izpopolnitev, tretja za najvažnejše odkritje na polju fiziologije ali medicine, četrta za najznamenitejše delo v literaturi, peto nagrado pa dobi tišti, ki si pridobi največ zaslug za zbliževanje narodov, za odstranitev ali skrčenje ar-mad in za sklicanje mirovniih konierenc. Oporoka se zaključuje z besedami: To je moja izrecna želja, da se pri razdelitvi na-grad ne srne ozirati na narodnost, tako da dobi nagrado samo tišti, ki jo je najbolj vreden. pa naj bo Skandinavec ali ne. Nobel je zapustil v te človekoljubne na-mene o^romen kapital. Zdaj ziiaša ta kapital 32 461.026 švedskih kron in 10 oerov. To je menda največja ustanova, kar jih pozna zgodovina. Pet Nobelovih nagrad, ki se izplacujejo samo. iz obresti, znaša letos 159.849 švedskih kron in 90 oerov. Nobel je v svoji oporoki določil, naj podeljuje nagrade za fiziko in akademijo švedska akademija znanosti, nagrado za medicino Karolinški zavod v Stockholmu, (medicinska univerza) nagrado za literaturo pa stock-holmska akademiia. Mirovno nagrado po-deli odbor petih, ki ga izvoli norveški državni zbor. Na čelu vse ustanova stoji švedski kralj, ki je sestavil končna pravila in ki imenuje upravitelje te ustanove. Zdaj sta upravitelja bivši ministrski predsednik Hammar-skjold in slavni radiolog Karei Oustav Forssell. Zavodi, ki razdelujejo nagrade, so sestavili posebne odbore. Na čelu odbora za fiziko je prof. Pleijel, za kemijo prof. Palmaer, za medicino prof. Jacobaus, za literaturo prof. Hallstrom in za mirovno nagrado prof. Stang. Nobel je umri leta 1896. toda Sele Čez pet let so bile prvič podeljene nagrade iz njegove ustanove. Toliko Časa je bilo treba za organizacijo. Vsak clovek nima pravice predlagati kandidata za Nobelovo nagrado , in za vsako nagrado veljajo stroga pravila. \ Za literarno nagrado je določeno: Kandidate smejo predlagati člani švedske akademije ter člani franeoske in španske akademije z enako organizacijo in nalogami, člani humanističnih razredov drugih aka-demij, elani na istem nivoju z akademija-mi stoječah humanističnih zavodov in dru-štev ter konCno profesorji estetike, literature in zgodovine na akademsk'h visokih šolah, število predlogov pa močno skače. Le- , tos jih je bilo za literarno nagrado nad 30. j Predloge je treba poslati najpozneje do 31. januarja, ko jih začno pregledovati. Kinalu po 1. februarju so prvič scatanejo komisije, ki ugrotove. kakšni predlogi so prišli in ali so vsi predlagatelji upravičeni poslati jih. Potem se sestavi letni seznam in predlogi so dodele Članom komisije v prvo prosojo. Tuđi za presojanje so določene smerni-ce. Tako mora biti za Literarno nagrado predloženo posamezno delo ali vsa ptsatc-lje\Ta dela. Presoja se pa ne more omejitl na čisto literarno stran, tem več mora tuđi upoštevati. kakšen položaj zavzema a\-tor v literaturi svoje domovine in kakšno posebnosti ima njegovo delo, da je mogel biti predlagran za nagrado. To določijo vedno najboljši literarni zgodovinarji in njihova presoja je navadno podobna Hterarnemu eseju, ki se pa ne objavi, temveč rapošlje zaupno članom akademije. Sredi leta skliče komisija sejo, na kateri pade končni predlog. Ce se komisija ne more odločiti za enega pisatelja. jih pred!aga vec hkrati. Komisija ima seje vsak Četr-tek in končna odločitev pade v zametku novembra. 10. decembra, na dan smrti A!* freda Nobela, se nagrade svečano podeTc. Istega dne so podeli v Oslu tuđi Nobelova mirovna nagrada. Iz Maribora — Gledališče. \' torek, drevi ob ao. ion. bo preiniera ShaJiCsiK-arjevt; kombije >LJ-kroikiia trnio^lavka«. To z vedrim liumor-jt-ni, z nevsiljivo duhovitoetjo ter odrsko izrtxino učmkovito delo veebuje mmigu ai~ tuacijske komike. Ila.zigTani igralo i 7^,1^^*^-jo na kn^7x>vo tahtevo in da »e ponordu-jejo iz pijane^a kotličkorja Soka zajnotaao komedijo. Ileiijo vodi g. Jo4e Kovifc, ki jo delo tuđi na poseben naćin in^'enimL N;tstopijo Storč-eva. Rasbergarjeva, Gorm-škova, Xakra;škova, Barbičeva, Nakr^t, Jo-že Kovič. Gorin&e*:, Vcsrdonik, Ornobofi, Košuta, Pavle Kovi^., Košića Raj^berg«, Grom. Blaž. M&lec. Stondeker in drugi, — Nov občinski svetnik. V markbofvki mestni svet >e bil knenovan na rae«io nmr-lega mestnega svetnika g. PuAwijaka ho-telir g Franjo Zemlji^. Tako »o dobiti todS marilK>rski gost.ilni«ki kiogi »vojega 2»-stopnika pri mariborski obćtni. — Lep jubilej podtnih godbenikov. Preteklo poboto je pro«bkvila prodha poAtar^or »Postni rog* petletnioo uspetoe^ra deiov*-Lja. Ob tej prVliki eo priredili v »Unioooc juUilejni koivcert, pri kateretn je> wx!WoTaiA tuđi ljubljanska poštna godba. Prireditev )p zelo lepo uspela in n»fila »dovoljiv od»v pri na.šem ot^in^tvii. — Obsodba Fertinca: 18 let robije, Vderaj snio obširno port>6rvli o razpravi proti Frsw-nu Fori inču, ki je 17. joftjai Mtretfl ▼ «ta-novanju na Alekaandrovi oesti 5i &vojo ženo Elizabeto. Rasprava, je tra^aia. do flt are popoldw, nakar je pred#?dnik Ntnfo ra7Ula*il sodbo: 18 let robije, »guba *-žavne službo m trajna raguba drtaviJan^kSh pravio. Ot>tot«iec je v«b čas raa?wav« od-ločno T^nikol krtvdo in tnđSt, da )© *enr> iLstrelil po nesreći- Sknfcvl j© Jlnfrtr&đ bL+-l>oum.no«t. kar mn pa ni uspelo. Ko jft Ferlinc fcHSa-I ftorfbo, » je stnwed in p«v div jal. Ni &e pt»til nkleoiti in na pomoč nr> morali priti strainfku da »o kotWSno wtaxv tili morikn, — Pod vlak se )e vrj^eL V pooed^ljr* zjutraj se je v bhržrni prr-mifcateei** kolodvora na Taznem vrprel pod vla^ 32~tefcir! žPlpzničLtr Mihaei Krajne, ki £* je pre^aaJ jutranji potniSki vlak. Kolesa »o neiire&»-ttiti marnomorilcu popornotna raTzm^afliH srlavo. (»bležal j^ na m*"«tTi mrtev. Krajw je VI bajp v tako sferaSno «nct, k«r )b bđ odpuščen iz tlirfbe. KDAJ BO KONEC OBOROŽEVANJAf Kdaj 8-e bosno koo6no ndLnli otootrjfce-vati? Ko bo imel vssuk narod dv*kr*t tolV ko orožja. kakor soeedni narod. EMILE GABORUU 56 ZHKONSKI IH C| U HEZHKOHSKI 3 I II ROMAN. Sodnik je triumfifral, ni pa ime! kdaj uda jati se svojim mislim, kajti čas je hitel. Mnogo mu je bilo ležeč-e na tem, da bi čim p*rej zaslišal Alberta, toda ta čas je moral zasliša/ti še nekaj služabnikov iz Commairinove palače in spirejeti poročilo po-licij-ake^a komisarja, ki mu je bila poverjena aretacija. Pofelicani služabniki, ki so že dk>lgo čak ali, kdaj pa-idejo na vrsto, so stopili po vrsti p«rod preisko-vaHnega sodnika. V splošnem niBo vedeli povedata nič podirobnejšega, toda vse njihove izpovedbe so bile obtežilne. Videlo se je takoj, da vsi verujejo ▼ krivdo svojega goopodarja. Albertovo vedenje od začetka usodnega tedna, vsaka najmanjsa be-fleda, vsaka še tako brezpomembna kretnja se je obravnavala tu. Sodnik je slisal mnogo podrobnosti, ki se ade na prvi pogled brezpomembne, ki pa lahko postanejo med obravnavo naenkrat vjprašanje življenja ali •mrtL Ko je vse te izpovedbe lepo razporedil in oredil, je mogel Daburon slediti obtožeocu ves •Tas od nedelJBkega jutra. Torej v nedeijo takoj tx> Noelovem odhodu je vikorrut pozvonil m naročil, naj eporoče vsem po-setnikom, ki bi priSli, da je pravkar odpotoval na lonats. Od tistega trenutka je ves dom opazad, da je slabe volje, zelo razjarjen in potrt. Ves dan ni prisel iz knjižnice, kamor sd je dal prinesti tuđi večerjo. Pojedel je samo juho in zelo tanek zre-zek v \-inaki omaki. Po večerji je dejaft upravitelju doma Courtoieiu: Priporočrte glavnemu kuharju, naj prihodnjič omako boij začini. Potem je pa dejal sam piri sebi: Eh, čemu to? Zvečer je dal ptrosto svem sebi dodeijenim služabmikom, rekoč: Pojđite in zabavajte se! Izrecno je zabičil, de ne smejo nikogar pustiti knjemu, ražen če bi pozvonil. Naailednjega d?ne, v ponedeljefc, je vstal §ele opofldne, čeprav je dru^ače veta jal zolo zgoda j. Tožil je, da ga bodi glava in da se tuđi sicer počm+i slabo. Vendar je pa popil »kodelico čaja. Naročil je, naj mu pripiravijo kočijo, pa jo je ta-koj zopet odpovedal. Njegov komornik Lubin ga je slišal, kako je dejal: Ne smem več okflevati! Cez nekaj časa pa: Temu moram napraviti konec! Kmalu je začel nekaj pisati. Lubinu je naročil, naj odnese pismo gospodični Airlangeevi in ga izroči nji oseb-no ali pa. njeni učiteljici SchimidtovL Drugo pismo in dva bantkovca po tisoč frankov je izročti Josefu, da bi jih odnese! v klub. Josef ae ni več spominjal, komu. Vedel je pa, da ni Sk> za nobenega visokega gospoda. ZveČer je pojedel Albert samo juho in se zakle-nil v svoje sobe. V torek je vsrtal zelo zgodaj. Tavai je po palači fflri biodna duža ali človek, ki nekaj pričaknje, kar pa ne priđe, Ko je prišel na vrt, ga je vrtnar vpraSal, kaj meni o nacrtu trav-nižke preproge. Odgovoril mu je: Posvetujte se z gospođom grofom, ko se vrne. Obedoval je kakor prejSnji dan. Ob eni je odšel v stajo, kjer je otožno božal svojo priljubljeno kobilo Normo. Božajoč 30 je govori'l: Uboga žival! Ti moja dobra stara! Ob treh mu je prinese! sđuga pismo. Vikomt ga je vzel in hitro odprl. Stal je baš pred gredicami. Dva laka ja sta dobro slišala, kako je dejail: Ne more se protiviti! Vrail se je v svoje sobe in sež^al pismo v veđikem kaminu v predsobL Ko je sedel ob šestih za mizo, sta si dva njegova prijatelja, markiz Ghouse in Courtivois, izposlo-vala dostop do njega. To ga, je silno razkači!o. Večerjal je nefeoliko več, nego prejšnje dni. Naro-Čil je ćelo kletarju, naj mu prinese- steklenico chaAeai^aflta in vso je popil. Po kavi je pokadil cigareto v jedilnici, kar se je uptralo hišnemu redu. Po zatrjevanju Josefa in dveh lakajev je odšel vikomt ob pol osmih, po zatrjevanju vratar-ja in Lubina pa sele ob osmih peš z dežnikom v roki z doma. Vrnil se je ob dveh zjutraj in odslo-vil svojega komornika, ki ga je ča&al. kakor je bila njegova dolžnosL Ko je prifiel v sredo komom ik k vikomtu, je ostrmel nad njegovo obleko. Bila je mokra in blatna, hlače so bile raztrgane. Do vol i 1 si je opaz-ko, toda Alibert je odgovori 1 s^rdito: Vrzite te cape kam v kot in ne dajte yh nikormM-? Zdelo se je, da se počuti tistega dne bolje. Obed mu je teknil dokaj dobro in upravitelj doma je opazil, da je vesel. Popoldne je prebil v knjižnici k/er je sežgal mnogo papir Jev. V cetntek se je pa zdel zopet bolan. Ni mnogo manjkalo, da bi ne bil mogel ttl grofu naproti. Zvečer po sporu s svojim očetom je odfiel vem potrt v svoje sobe. Lubin je hotel hrteti po zdrava nika. Prepovedal mu je in mu obenem zabičil, da ne srne nikomur praviti o njegovi boiehuosfci. To je točna in kratka vsebina dvajsetih velikih strani, ki jih je popisal dolgonogi p^rotokoirnt, ne da bi se bil kdaj ozrl na priče v livreja, stopajoce po vrsti pred preiskovainega sodnika. Prišla je vrsta na polici jskega kamisarja. Kratko je opisal aretacijo, ki jo je bil opisal že Taba-ret. Tuđi on je pov?daJ, da je Albert zaklical: Is^ubljen sem! Po njeg>vern mnenjj je bilo to priznanje. Potern je pa izročkl preiskovalnemu sod-niku vse, kar so bili vikomt u Commarin 1 zapleciHi. Preiskovalni sodnik je paz jivo pnv-gledal vse zaplenje-ne predmete in jih Fkrbno primerjal 1 onimi iz La Janchere. Videii je bil za Hvo!jnejii, nego čez i>in. Sam ie poJožU na svojo mizo >9C te gTno-.ne dokaze in da bi jib ik.-il, je položi na n**J tri ali štiri velike 'i*»v- papir ja. shižeče za zanjan je sodnih aktov. Dan se je že na^-OjU k «ečeni in DabarOii je tan*l še toliko časa, da bi zaaH&ai »obdolžetuta« pmerfeo se je zmračilo. Kakltio okle'/an;e b. ga &♦- mo^lo zadržati? Imel je v rokah voč doknaaov, oe^u JR1 je pertreboval, da posije deset l>idi pnod poroto in od tod pod giljotino. Pripravljaj ae je im bofl s tako izbornim oroijem, čm. hk n*md b#ti kVtvv* blažen, da bi misdil na ofarambo. In v^tadu. v tom zanj teko svečanem tronutim, j* ftutJl, da f« ob-haja slabost. Mar popusća ujneovs vor>T Var mo bo odpovedala odlodnostT DrJ^H Jos^ fhnrtn>*tft — ?fe *&amćmm tMftaaoc Ft«n Joortafc. — Sa uprmvo ta mrrarni del Bata Oton Oui*to«. — VtA ▼ Ufabijaoi.