Leto XXVII.
[) Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir * (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt i leta 25 lir, mesečno 9 lir. I Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
w
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 65.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica ‘23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun prj poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.963.
Izhaja
Liubliana, petek 11. avgusta 1944
Preis - Cena L O'80
Ob rojstnem dnevu prezidentn Rupnika
Prezident pokrajinske uprave div. general Leon Itupnik je imel včeraj svoj 64. rojstni dan. Kol sin nadgozdarja in posestnika se je rodil v Lokvah v Trnovskem gozdu. V Trstu je dovršil avstrijsko pehotno kadetnico, na Dunaju generalštabno akademijo, vso prvo svetovno vojno je bil na frontah, |>o razpadu habsburške monarhije pa je stopil v jugoslovansko vojsko. L7 1934. je postal* brigadni,
1.	1937. pa divizijski general. Kol visok vojaški funkcionar je pripadal krogu onih odgovornosti se zavedajočih mož, ki so si na moč prizadevali, da bi ostala Jugoslavija izven vojne.
Po razsulu bivše jugoslovanske vojske se je general Rupnik vrnil v Ljubljano, kjer je bistro ocenil položaj ter spoznal, da je za Slovence glavna naloga, da računajo ■/. danimi razmerami in rešijo, ka>-se rešiti da. Požrtvovalno je prevzel mesto ljubljanskega župana ter storil mnogo dobrega s svojim pozitivnim delom in s svojo človekoljubnostjo. Pridobil si je zaupanje in hvaležnost in javnost je bila vzradoščena ter navdana z dobrimi nadami v bodočnost, ko so mu nemške oblasti lani 20. septembra zaupale vodstvo Ljubljanske pokrajine.
Poslanstvo prezidenta Rupnika je zgodovinsko in njegovo ime je prišlo v zgodovino slovenskega naroda, kateremu se je v usodnih dneh ves posvetil. Čestitke ob njegovem fojstnem dnevu so združene z željo, da bi požrtvovalno začeto delo tudi srečno dovršil v svoje osebno zadoščenje ter narodu v korist.
Proizvodnja sladkorja na Hrvatskem
Podjetje »Sladorane d. d.«, pri katerem je država udeležena s 50°/o, je zvišalo svoj delniški kapital od 100 na 250 milijonov kun, ker hoče zgraditi dve sladkorni tovarni, da bi bila vsa dežela preskrbljena s sladkorjem. Doslej to ni bilo mogoče, ker je od nekdanje sladkorne industrije ostala na Hrvatskem 'samo ena sladkorna tovarna, ki komaj predela letni pridelek sladkorne repe. Baje bo ena od novih sladkornih tovarn gotova že v jeseni, da bi prihodnje leto že lahko povečali nasade sladkorne repe, ki so doslej obsegali °krog 10.000 ha.
Lanska proizvodnja sladkorja fta Hrvatskem je bila komaj 14.000 ton in ker ga potrebujejo na leto okrog 40.000 ton, je potreben velik mrož.
Pomen nemške zunanie trgovine v gospodarstvu Evrope
Samo ena delavska organizacija na Madžarskem
Madžarski uradni list je objavil vladno naredbo o ustanovitvi enotne vodilne organizacije za madžarsko industrijsko delavstvo. Nova organizacija, ki se deli v deželne strokovne centrale in v delavska ^druženja, se imenuje Državna Xv©za madžarskih industrijskih delavcev (ali madžarsko na kratko' skrajšano MIMOSz). Naredba naglasa, da se mora nova organizacija vzdržati vsake strankarske politike, politične pravice članov organizacije pa ostanejo neokrnjena.
sak delavec in nameščenec mo-Ulla biti v bodoče včlanjena v tej °rganizaciji, vsak pa sme ostati še ^ nadalje član pri že obstoječih de-■^jl&vskih organizacijah in v teh or-
>Das Reich« opozarja, da ima 1 anglo-ameriška agitacija samo načrte in obljube, dočim Nemčija lahko pokaže, kaj je storila za K v rop o in posamezne evropske države. Tudi iz podatkov o nemški zunanji trgovini je razvidno, da je Nemčija .med vojno v veliki meri storila vse, da so evropske dežele preskrbljene in da imajo tudi jamstvo za svoj gospodarski obstoj in za zaposlitev svojega prebivalstva.
Promet nemške zunanje trgovine je bil v milijardah mark naslednji:
1938	1939	1940	1941	1942	1943
Uvoz 5.4	4.8	5.0	6.9	8.7	8.3
Izvoz 5.2	5.2	4.9	6.8	7.6	8.6
Pri prometu	1.	1938. ni	vštet
promet Ostmarke, če bi ga pa všteli, bi imeli za osnovo zadnjega predvojnega leta pri uvozu in izvozu najmanj 5 in pol milijarde mark. V prvih dveh vojnih letih do konca 1. 1940. je zunanja trgovina zaradi svoje preureditve seveda nekoliko popustila, potem pa vidimo v obeh smereh, pri uvozu in izvozu napredek, ki presega konec leta 1943. povprečje predvojnih let za približno 50%.
Gospodarska vrednost in pomembnost tega napredka je v tem, da se je zunanjei-trgovinski promet povečal res po pravi izmenjavi blaga in da ni prikazan z naglim naraščanjem cen. V državah, ki trgujejo z Nemčijo, se med vojno sicer precej dviga indeks cen, to pa v zunanji trgovini Nemčije ne more priti do izraza, ker ima Nemčija s svojimi trgovinskimi partnerji dolgoročne pogodbe o izmenjavi blaga po določenih cenah in ker je v Nemčiji tako poskrbljeno za stalnost cen, da o občutljivi podražitvi blaga, ki gl Nemčija izvaža, sploh ne more biti govora. V pregledu nemške zunanje trgovine vrednost orožja in vojnega materiala, ki ga daje Nemčija svojim zaveznikom na razpolago, sploh ni navedena, čeprav so te dobave tudi zelo važne kot posebna panoga nemškega izvoza.
Ohranitev nemške izvozne moči je bistven vojno-gospodarski uspeh. V mirni dobi se dosežejo izvozni uspehi s pravilno trgovsko ocenitvijo svobodnih tržišč ter na ta način, da izvozniki svojo industrijo prilagodijo potrebam jn željam trgovinskih partnerjev in poslovnih prijateljev. V vojnem gospodarstvu pa pride k temu še to, da se mora zunanja trgovina preudari o upoštevati pri gospodarskih načrtih. Najboljši primer takega upoštevanja nudi Nemčija, ko daje svojim trgovinskim partnerjem na razpolago tudi tako blago, ki ga sama nima več v izobilju. S tem Nemčija dokazuje, da je resno zavzeta za evropsko solidarnost, a pri svojem tveganju pri izvozu ima tudi vso prav’co na povračilo in odškodnino pri uvozu.
Nemški poudarek evropske solidarnosti v zunanji trgovini morajo predvsem upoštevati nevtralne države. Ce se komu zdi, da lahko svoje pošiljat ve blaga v Nemčijo omeji, mora pri tem računati tudi
z vsemi posledicami svoje odlo- j čitve in svojega ravnanja. Z dobavami potrebnih in dragocenih kon- j sumnih predmetov je Nemčija uspešno pomagala stabilizirali standard potrošnje pri svojih trgovinskih partnerjih, kot evropski dobavitelj premoga ter kot izvoznik važnih tehničnih izdelkov pa je prispevala bistven delež k delavnosti in zaposlitvi prebivalstva v deželah, ki so z njo v gospodarskih stikih.
Nemška zunanja trgovina, ki se razvija predvsem z zavezniškimi in prijateljskimi državami ter zasedenimi deželami, tudi z nevtralci ni brezpomembna. Pomembna je že zaradi tega, ker je pri evropskem tranzitnem prometu teh dežel Nemčija neobhodno potrebna. Blagovna izmenjava nevtralnih dr-žav evropskega kontinenta se med vojno vedno bolj razvija v Evropi sami. Tako je na primer od švedske zunanje trgovine prišlo zdaj že 85 °/o na Evropo. Takega raz-
voja brez močnega sodelovanja Nemčije ne bi bilo in zunanja trgovina mnogih evropskih dežel bi brez Nemčije sploh zamrla:
Nemška trgovinska bilanca v vojni dobi je s kratko prekinitvijo v 1. 1942. v glavnem izravnan-i. Lani je bil dosežen izvozni presežek v višini 300 milijonov mark in tudi letos je treba računati z izvoznim prebitkom.
Blagovna izmenjava z zavezniškimi in prijateljskimi državami, predvsem pa z južnovzhodnimi deželami bo dosegla aktivni saldo. Kako pa je pri vsem tem prišlo do klirinške zadolžitve? Deloma je prišlo do nje zaradi dolgoročnih plačilnih terminov, ki jih Nemčija dopušča. Dalje poravnava Nemčija svojim zaveznikom znatne stroške za transport in prehrano svoje vojske, tretji činitelj te zadolžitve so pa nakazila mezd in prihrankov inozemskih delavcev. Tako je vsa- zadolžitev izven blagovnega'' prometa.
Pet let britanskega finančnega gospodarstva
ganizacijah pridobljene pravice mu ostanejo ohranjene. Državna zveza madžarskih industrijskih delavcev je popolnoma avtonomna, da bo vodila posle organizacije popolnoma neodvisna uprava.
Poročali smo že, kako je Anglija postala polagoma zaradi velikih vojnih izdatkov iz upniške dolžniška država. Zadolžitev Anglije pa se še neprestano veča in zaradi tega je še posebno zanimiva slika o angleškem finančnem gospodarstvu.
Angleški državni izdatki so se od leta 1939/40 več ko podvojili. Znašali so v proračunskih letih, ki se zaključujejo z 31. marcem: leta 1939/40 2.7, 1940/41 4.4, 1941/42 5.1, 1942/43 5.6 in 1943/44 5.8 milijarde funtov. V petih letih so znašali vsi državni izdatki 23.8 milijarde funtov. Od tega se je moglo kriti z davki in drugimi državnimi dohodki 10.9 milijarde funtov, ostanek pa se je moral kriti s posojili. V posameznih letih so se krili izdatki
1939/40
1940/41
1941/42
1942/43
1943/44
1
■V g o
N "O TJ
milijardah
1.1
1.6
2.4
2.8
3.0
a
funtov
1.6
2.8
2.7
2.8 2.8
Celotni neto-narodnl dohodek se ceni na 8.2 milijarde funtov, od katerega je zahtevala država 5.6 milijarde ali več ko dve tretjini. Za osebno potrošnjo je bilo potrebnih 5 milijard funtov, da je bil celotni narodni dohodek za '2.5 milijarde funtov manjši kakor pa potreba.
Finančno leto 1943/44 je dalo dobre rezultate. Dohodnina je z dopolnilnim davkom dala 1184 milijonov funtov ali 9 milijonov funtov več kakor pa je bilo proraču-nano. Davek na višje dobičke !Excess Profits Tax) je dala 500 milijonov, natančno toliko, kolikor je bilo proračunano. Direktni davki so dali skupno 1878 milijonov, za 5 milijonov funtov več kakor je bilo proračunano. Indirektni davki in carine so dali 975 milijonov funtov, za 67.5 milijona fuhtov več kakor je bilo proračunano.
Pravi vojni davki1 so: davek na višje dobičke, nekatere trošarine, splošni prometni davek ter že v predvojnem času uvedeni obrambni davek. Davek na višje dobičke zagrabi načeloma stoodstotno vse dohodke nad določenim predvojnim nivojem, vendar pa se davkoplačevalcem petina vplačanega davka vpiše v dobro za povojno dobo, Ta dobroimetja se smejo uporabiti za preureditve podjetij, za nakup zalog in za razne investicije, ne smejo pa se porabiti za izplačevanje dividend. Na podlagi prometnega davka so bili nekateri luksuzni predmeti obdačeni za polnih 100 odstotkov.
Najbolj pa so se povečali davčni dohodki zaradi poostritve obstoječih davkov. Normalne stopnje dohodnine so bile močno povečane in davka prosti dohodek znižan od 160 na 110 funtov, da so danes tudi skoraj vsi dekivci zavezani davku. Od dohodkov pod 500 funtov'se plača 15°/o davka, od dohodkov od 500 do 2000 funtov 28 °/o. Od vseh dohodkov nad 2000 funtov se plačuje dodatni davek. Odmera in pobiranje dohodnine od tekočih dohodkov sta se uvedla s 1. aprilom 1944. Do tedaj se je dohodnina pobirala na podlagi dohodkov v prejšnjem finančnem letu. Nova metoda zadene 12 milijonov davkoplačevalcev ter je povzročila zelo številne težave.
Državni dolg Anglije je znašal
2.	septembra 1939 8.4 milijarde funtov ter je v petih letih na-rastel na 20.9 milijarde funtov. Struktura državnega dolga se ja močno izpremenila, kajti leta 1939. so znašali leteči dolgovi samo 14 odstotkov vsega državnega dolga, ob koncu 1. 1943. pa še 25 odstotkov. Leteči dolgovi so se skoraj potrojili, drugi državni dolgovi pa podvojili. Veliko obremenitev za državo pomenijo inozemski dolgovi, katerih vsota pa ni natančno znana. Lord Keynes je za konec leta 1943. ocenil te dolgove na 12 milijard funtov. Ni še nobenega trdnega načrta, kako »e bodo ti dolgovi odplačevali, ven-
dar pa bo njih odplačevanje postalo kmalu aktualno. Da bi se odplačali v gotovini, je malo verjetno, najbrže se bodo odplačali večinoma z blagom.
(Po »Donauzeitungc)
Oskrba Nemčije s sadjem
Z nemškega sadnega trga poročajo o oživljenju, zlasti po trgatvi češenj. Glavni pridelki kosmulje, rdečega grozdičja in malin so se izročili predelovalni industriji. Borovnice 'So le malo prišle na trg, ker so jih gospodinje večinoma same nabrale v gozdu in jih vkuhale. Zgodnje sadje in breskve iz Italije so dosegle le južno-nemške trge. Iz Španije uvožene limone so se po določenih smernicah razdelile med potrošnike in industrijo.
Madžarska zunanja trgovina
Nedavno so bilii objavljeni podatki o madžarski zunanji trgovini v prvem četrtletju 1944. V februarju se je izvoz v primerjavi z lansldm februarjem jx>večal za 20%, meseca marca pa se. je njegova vrednost znižala od 124 na 104 milijone pengo, dočim se je uvoz [»večat za 6%.
V 1. četrtletju 9e je izvoz povečal za i%, vrednost uvoza ipa se je zvišala, za 20.5%. Madžarekj izvozni presežek se je v primerjavi jj prvini četrtletjem 1043 po vrednosti znižal od 96 na 5& milijonov pengd.
Na konferenci niadžareke rim slovaške trgovinsko delegacije bodo te dni določene količine ileiicSnjega madžarskega uvoza cednlme iz Slovaške po ceni, ki je veljala itudri lamd.
Stroji v madžarskem kmetijstvu
Z napredkom madžarskega (kmetijstva :in tudi zaradi tega, ker so se cene kmetijske proizvodnje zvišale in imajo kmetje več denarja, se je močno povečalo povpraševanje po kmetijskih strojih in po raznem orodju. V zadnjih mesecih je bilo ustanovljenih 164 zadlrug, ki hočejo svojim članom nabaviti potrebne kmeti jake stroje in orodje. Od zadrug dn posameznih kmetovalcev je dobila kmetijska zbornica v zadnjem času 11.000 prošenj za posredovanje pri nabavi strojev. Pni tem ne gre za gmotno pomoč, temveč samo za pridobitev nabavnega in uvoznega dovoljenja, oziroma za iskanje dobaviteljev. Kmeitijslki zlhomici je bito mogoče ugoditi le maflemu številu teh prošenj.
Romunija si napravlja zaloge konserv
Romunsko državno tajništvo za oskrbo je naročilo konservnim tovarnam, da morajo izdelati za vojaška skladišča, uradniške zadruge in delavske prodajalne 949.100 kg mesnih in ribjih konserv ter kon-serv s stročnicami jn za juho. Poleg tega morajo tovarne kriti tudi vso civilno potrebo dežele. Drž. tajništvo bo dalo tovarnam potrebne surovine. Tovarne morajo najmanj 10 odstotkov vse letne proizvodnje vskladiščiti v zapadnih delih države. Ta skladišča se smejo načeti samo s posebnim dovoljenjem državnega tajništva za oskrbo. Na podoben način je bilo predpisano tovarnam za marmelado, da izdelajo 6 milijonov kg marmelade. Potrebno količino sladkorja dobe tovarne od drž. tajništva. Za vojsko potrebno marmelado bodo izdelale tovarne romunske vojska. Samo če njih proizvodnja ne bi zadostovala, bi morale dobaviti manjkajočo marmelado civilne tovarne. 600 vagonov za civilno potrošnjo potrebne marmelade pa se mora zagotoviti za prebivalstvo.
Vinogradništvo Srbije
>Sudost-Echo« opisuje, kako je nemška vojaška uprava v Srbiji skrbela tudi za to, da se dvigne srbsko vinogradništvo, ki ima dobre pogoje za svoj razvoj. Najvažnejši vinorodni okoliši so v Banatu Vršeč, v Srbiji pa Kruševac, Vla-sotinci, Niš, Prokuplje, Jagodi na, Šabac, Smederevo in Topola. Najboljši pridelek ima Smederevo, po kakovosti na drugem mestu pa je pridelek iz Topole. Vinogradi so po večini v mali posesti in v splošnem je vinogradništvo precej zaostalo, ker vinogradniki nimajo sredstev za ureditev dobrega kletarstva. Izjeme »o vinogradniške zadruge, med katerimi so najnaprednejše smederevske in one iz okolice Topole. Pridelek je precej bogat in ker domača potrošnja — 35 litrov na leto in prebivalca -razmeroma ni velika, so v Srbiji in Banatu vsako leto precejšnji presežki vina za izvoz.
Pridelek pa se lahko še precej poveča. Zdaj je hektarski pridelek vina 25 do 00 hi, lahko bi so pa v vsej deželi doseglo povprečje 50 hi. Ce bo to doseženo in če se zboljša tudi kakovost pridelka, bo Srbija upoštevanja vreden izvoznik vina.
Vino iz Srbije je /e dolgo znano na evropskih vinskih tržiščih. Najprej so iz Srbije izvažali vino v Francijo in to že v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je trtna uš pustošila francoske vinograde. Pozneje je ta nesreča doletela tudi srbske vinograde in pri obnovi vinogradov se je precej udomačila iz Francije prenesena samorodnica, ki še zdaj zavzema kakih 10 do 15 °/o od približno 60.009 ha srbskih in banaških vinogradov. Zdaj po 30 do 40 letih je za srbske vinograde spet potrebna regeneracija in ko bo morala biti takoj po vojni izvedena, bo treba tudi skrbeti za povečanje in zboljšanje vinskega pridelka.
ttLUoialza
ft htetoiM
F. KOS
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5
Les enako ko premog in železo
na-
Nemški osrednji uradi za črtno gospodarstvo so pred kratkim sklenili, da je surovina les z ozirom na nujnosti vojnega gospodarstva enako važna ko premog in železo. Ta sklep kaže, kako zelo se je med vojno dvignil pomen lesa. Za približno 5000 raznih namenov se danes uporablja les. Zato je tudi razumljivo, če je sečnja lesa vsako leto Večja, zlasti ker je uvoz lesa iz raznih držav odpadel, les pa moral nadomestiti druge tvarine, katerih primanjkuje. L. 1934. se je posekalo 47.8 milijonov ku-bikov lesa, za 1. 1945. pa je predvidena sečnja 90 milijonov kubi-kov, torej skoraj še enkrat večja. Ta sečnja znaša 160 odstotkov letnega naravnega prirastka. Kljub temu pa se ne more govoriti o divjem izsekavanju, ker so se zaradi dobre organizacije porabile predvsem rezerve iz prejšnjih let in ker se je tudi skrbelo za pogozdovanje.'
Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu pa spada danes fudi les med surovine, ki jih primanjkuje. Tako se je potreba po jamskem lesu v zadnjih desetih letih dvignila za desetkratno, pqtreba po vlaknastem lesu pa za petkratno. Zato treba storiti vse potrebno, da se poseka potrebni les,
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
da se spravi iz gozdov in da se z lesom čim bolj varčuje. Delovnih moči za sečnjo je malo. Zato se morajo storitve razpoložljivih delovnih sil povečati. Gozdne uprave so zato izučile za gozdne delavce tudi inozemske delavce in vojne ujeinike. Poleg tega se uporabljajo novi stroji, kakor motorne žage, plačujejo se nadalje posebne nagrade za večje storitve. Poleg tega se skuša pritegniti k gozdnemu delu manjše kmetovalce, ki v zimi niso mnogo zaposleni, a tudi žene in mladeniče. Pa tudi pri popolni izvedbi določene sečnje je treba z lesom zelo varčevati. Na tem se dela že več let sistematično. Zlasti je to naloga okoli 100 zavodov za proučevanje lesa, ki so bili sedaj združeni k sodelovanju. Glavne možnosti so n. pr. v tem, da se zmanjšajo premeri stavbenega lesa, da se bolj zaščiti jamski les, da se bolje izkoristijo lesni bd-padki in da se les nadomesti z drugimi surovinami in tvarinami. V tem oziru so se, tudi že dosegli uspehi. Strumna organizacija bo poskrbela, da bo v bodoče za vojno važne namene lesa zadosti na razpolago.
Ivan Brunčič
Ljubljana, Celovška c. 42
Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Cena zmernal Delo solidno)
1 Špedicija
in prevozništvo
GORNIK
Ljubljana, Kolodvorska 43
Francoska filmska industrija
Iz dohodkov francoskih kinematografov, ki so dosegli 1. 1941./42. samo 2019 milijonov, lani pa 3758 milijonov frankov, se vidi, da si je francoska filmska industrija precej opomogla. V samem Parizu so se v prej navedenih letih dohodki kinomatografov zvišali od 416 na 920 milijonov frankov. Predvajajo se po veliki večini domači filmi, od tujih pa le italijanski in nemški. Ameriških filmov že ves čas vojne ni na sporedu. V štirih letih je izdelala francoska filmska industrija 220 velikih filmov. Od teh jih pride C na leto 1940., 60 na leto 1941., 78 na leto 1942. in 59 na lansko leto. Te številke so daleč za predvojno dobo, ko so na leto izdelali po 140 velikih filmov. Močno so se zvišali produkcijski stroški. Pred vojno so znašali za film 3 do 4, zdaj pa znašajo 7 do 15 milijonov.
:
:
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. l v Ljubljani, Ulica 3. maja 5
izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekočih računih. — Telefon št. 38-84
Priporoča se tvrdka
Robert Goli
T
Ljubljana
Šelenburgova ulica
I
-I
l
Z O. J.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 12
Denarništvo in zavarovalstvo
.Švicarske zavarovalnice vseh vrst so plačale Lani 20.3 mliijona sv. frankov davka, dočiin so predlani plačale 18.7 milijona šv. frankov.
Angleška banka je zvišala vsoto, do katere se smejo izdati bankovci brez rednega zlatega kritja za nadaljn jih 50 milijonov funtov, da je ta vsota že narasla na 1200 milijonov funtov. Zvišanje je bilo potrebno, ker je obtok bankovcev že narasel na 1146 milijonov funtov.
Čisti dobički ameriških delniških družb bodo po odpisu davkov letos prvič po 1. 1938. manjši, in sicer bodo padli na 3.5 milijarde dolarjev proti 4.6 milijarde v 1. 1943.
Zaradi inflacije je zelo padla vrednost čunkinškega dolarja, ki je danes vredčn le 0,4 penija.
Gospodarske vesti
Centrala za kemične proizvode v Srbiji je določila najvišje dopustne cene za sveče, in sicer sme veljati 2.5 g težka sveča	50	par, 5 g	težka	4	din,
12.5 g težka	pa	10 din.
Direkcija madžarskih državnih železnic je napovedala velike omejitve v potniškem in blagovnem prometu. Te omejitve pa bodo le začasne. Kljub temu pa se	prebivalstvo	poziva,	da
svoja potovanja	omeji na	čim	manjšo
mero.
.Sezona sečnjo je bila na Madžarskem že podaljšana za en mesec, sedaj pa je bila znova podaljšana do preklica. Najbrže se bo sečnja nadaljevala do nove sečnje 1944/45, da se oskrba dežele z lesom zboljša.
V 13 romunskih podjetjih se izdela 80 odstotkov romunske potrebe na vati in obvezitnein materialu ter 98 odstotkov na vati za konfekcijo in za čiščenje strojev. Kot surovino uporabljajo tovarne poleg manjših količin naravne vate siutentična vlakna in tekstilne odpadke. Letno potroši Romunija 200—350 ton vate za zdravilne namene, 500—600 ton konfekcijske vate in 600—700 ton vate za čiščenje strojev.
Zaradi evakuacije dela prebivalstva so padli dnevni dohodki tramvajske družbe v Bukarešti od 14 na 6 milijonov lejev. Tramvaj je zato zvišal tramvajsko tarifo za 25 do 50 odstotkov.
Bolgarska vlada je v soglasju z dogovorom med nemškim din bolgarskim vladnim odborom, ki je stopil lani v veljavo, določila, da smejo hiti cene nemškega blaga, ki se uvozi na Bolgarsko, za največ 50 odstotkov višje, kakor pa so bile v februarju 1. 1941. Direkcija za zunanjo trgovino bo dovoljevala samo uvoz onega blaga, če-gar cena bo v skladu s to določbo.
Turški trgovinski minister je potrdil, da letos ne bo mednarodnega velesejma v Izmiru. Priredi se samo razstava turških izdelkov.
Občinska uprava v Cadixu je po obljubi državnega kredita v višini 45 milijonov pezet sklenila, da zgradi v Cadixu svobodno pristanišče. Občinska uprava računa, da bo v i>ovojni dobi v čezmorskem trgovinskem prometu veliko zanimanje za ugodno ležeče svobodno pristanišče v Cadixu.
Na Norveškem se za civilno |K>tro-šnjo me bodo oddajala več tekoča kuriva. Uvede se tudi stroga racionalizacija lesa za generatorje. Samo najvažnejši transporti bodo še dovoljeni.
Angleška vlada je znova znižala izvozne kvote bombažnih izdelkov za 10 odstotkov, čeprav so bile že dosedanje kvote jx> mnenju strokovnjakov mnpgo prenizke, da bj mogle ohraniti angleško |>ozicijo na inozemskih trgih. Vlada utemeljuje svoj ukrep s potrebami vojske.
Zaradi napadov »V 1« je bil« v Angliji pobitih toliko šip, da jih angleške steklarne ne morejo nadomestiti.
News Chronicle« poroča, da bodo sedaj šipe dobavile USA.
Cena angleškega premoga se ie s 1. avgustom zvišala za 4 šilinge pri toni. S tem se je premog od začetka vojne podražil za 19 šilingov za tono.
V Angliji nočejo delaven, ki imajo skromen zaslužek, v sobotah delati, ker se boje, da bi potem mir bolj ^ diačeni. Angleški list »Times« se čudi, kako je kaj takšnega v vojni mogoče.
Ali ste že poravnali naročnino?
K. PEČENKO
TOVARNIŠKA ZALOGA USNJA
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41
»■■■■■■••■■■■•■■■■■■■■■M*-1
LEOPOLD PAULIH
zastopstvo ŠKODOVIH zavodov
Ves elektrotehnični material
v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi
••••••••••••••••
F. & I. Goričar
Liubliana, Sv. Petra testa 29
£ priporoča razno manufakturno blago £
to M. »Trgflvski II* * V.*, - Z.
• Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar - Ali« — vsa v Ljubljani.
F*r die Druokerei »Merkur« A. G. —