PoSUina platana ▼ (ttortaL iSSHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Celi posameni Številki Mb 1*5& )- — prilog TRGOVSKI Časopis za trgovino^ Industrijo Irt obrt« I Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, j Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 25. julija 1933. štev. 83. v fe &■ obcestni fneri Hacodne (tanke »Slovenec« se je pričel čisto istovetiti z Uvajanji g. I. A.-a, zato bomo v bodoče tudi polemizirati le še s »Slovencem«, to Um raje, ker res ni nobena prijetnost debatirati z ljudmi, ki ne priznavajo tega, W so napisali. Zato tudi »Slovencu« svetujemo, da v bodoče lepo opusti trditev, da ni bil članek g. I. A. nastop proti onim, ki zahtevajo znižanje obrestne mere Narodne banke. Tu ne pomaga nobeno zavijanje stavkov, tu tudi ne pomaga noben pobeg na stranski tir, ker napisanih stavkov omalovaževanja o onih, kii »vpijejo« proti previsoki obrestni meri Narodne banke, ne zbriše nihče! Ce ne veruje »Slovenec« nam, pa naj vpraša druge gospodarske ljudi 'im visi mu bodo soglasno izjavili, da so se čudili, kako more sploh kdo zagovarjati sedanjo visoko obrestno mero Narodne banke. V svojem zadnjem odgovoru pravi »Slovenec«, da smo se mi spravili na postranske stvari, mesto da bi začeli stvarno debato o vprašanjih, ki jih je postavil g. 1. A. Moramo prav temeljito korigirati to »Slovenčevo« trditev, ker je tako iz trte izvita ko ona, da članek g. I. A.-a ni bil nastop proti onim, ki zahtevajo znižanje obrestne mere. Resnica je namreč čisto drugačna in da bo debata jasnejša, naj bo pribita še enkrat. Glavno in osnovno vprašanje je samo eno: Ali je obrestna mera Narodne banke previsoka ali ni? Mi smo na to vprašanje v skladu z vsemi slovenskimi gospodarnimi krogi povdarili, da je previsoka in da jo je treba znižati. G. I. A., oziroma >Slovenec« pa je to zahtevo smešil, ko je dejal, da je čisto odveč to veliko vpitje po *0ižanju obrestne mere, ker da je to brez Praktičnega pomena, če tudi prinaša avtorjem lavorike. Na to glavno vprašanje je torej odgovoril »Slovenec« le s smešenjem tistih, ki so za znižanje obrestne mere! Mislimo, da je to dovolj jasen dokaz, da je s tem smešenjem nastopil »Slovenec« kot zagovornik kreditne politike Narodne banke. Še bolj Pa Je nastopil kot zagovornik s tem, da je P^-čel teoritiične razprave o konitingentti-ra"JU kreditov, o dolgo in kratkoročnosti Kreditov in podobno. S takšnimi debatami Se ne doseže nič drugega, ko da se spravi v’Prašanje znižanja obrestne mere na slepi t*r> kjer lahko mirno počiva leta in leta. Na stranski tir je spravil vso debato le »Slovenec« in zato naj kar neha s svojim izmišljenim očitkom da bi se mi splavili nad postranske stvari. Ne, mi smo vedno ostali pri glavnem vprašanju in mi smo tisti, ki branimo, da bi vsa zadeva na stranskem tiru zaspala. Tudi »Slovenec« predobro ve, da niti en "pravni svetnik Narodne banke ne brani Sedanje visoke obrestne mere Narodne banke z argumenti, s katerimi se sedaj ^Slovenec« tako silno ponaša. Argumenti za sedanjo obrestno mero Narodne banke 80 le dvojni: 1. dobiček ddničarjev in 2. račun izgube in dobička. Proti tema dve-^a argumentoma pa je splošen interes ^Sega gospodarstva in zato smo mi iz 'Pašnih gospodarskih razlogov zahtevali 'žanje obrestne mere Narodne banke. In 5er že «Slovenec«, ne vemo sicer iz kak-®n% visokih učeniih razlogov, ne ,more /j narni stvarno govoriti, mu svetujemo, da vzame y roke avtoritativno delo dr. Ogrisa > Trgovinska politika« im si prečita po-glavje o diskontni politiki. Tam bo našel l*a strani 231. to-le: J »Diskontna in vsaktera obrestna mera J^nno po sebi, pa bodi da je visoka ali 'Hzka, ne pomenja ničesar, temveč šele z ®*iroin na konkretne gospodarske potrebe, i so ž njo v zvezi. Obrestna: mera motra 'ti vsekakor v nekem naravnem raz-***erju k cenam proizvajalnih stroškov in kovinskih režij... Zvišati diskont se pravi podražiti kredit, t. j. zvišati poslovne troške ter s tem utesnjevati tuzemsko pridobitno podjetnost... V normalnih časih je diskont glavno sredstvo valutne in kreditne politike. Razširitev kreditnega obroča pomenja ponavadi tudi vzpon ko-njunkturnih izgledov. Budno zasledujoč razvoj in gibanje gospodarskih moči (na pr. s statističnim opazovanjem uvoza ter izvoza blaga in dragocenih kovin, re--portne, tambairdme, efektne ter depozitne obrestne mere, cenovnih indeksov, meničnih protestov, konkurzov ter poravnav, proizvajalnih prilik, davčnih dohodkov, železniškega prometa itd.) zvišuje novčna banka diskont, čim se jamejo pojavljati znaki kreditne inflacije, in ga znižuje, čim njeno vodstvo zapazi, da postaja obroč kreditov gospodarstvu pretesen... Če pa naj rodi diskontna politika novčne banke zaželjene učinke, morajo njenemu diskontu slediti vse druge banke v državi, zlasti zasebni diskont...« Če se pa narobe diskont zniža, pomeni to toliko, da so se trgovini obratovalna sredstva pocenila, vnanja trgovina se poživi...« Mislimo, da je teh citatov dovolj in da bo sedaj tudi »Slovenec« razumel, zakaj bi znižana obrestna mera Narodne banke koristila tudi trgovini. Mislimo, da ima že v teh citatih »Slovenec« dovolj snovi tudi za stvarna razmišljanja o obrestni politiki. Prazno je tudi govoričenje, ki ga pa »Slovenec« še ni čisto opustil, da bi imelo od znižanja obrestne mere dobiček le nekaj ljudi in da bi uporaba dividende N. B. mogla znižati obrestno mero le za en odstotek. Slovenija ima okoli 200 milijonov meničnih kreditov od Narodne banke in ni vseeno, če plača Slovenija 2 ali 4 milijone več obresti ali ne. Ne pomaga nobeno teoretiziranje, nobeno omalovaževanje nasprotnika in tudi nobeno zavijanje trditev ne, temveč »Slovenec« naj pošteno in odkrito reče, da se tudi on pridružuje »vpijatom« za znižanje obrestne mere, pa bo vse v redu. Potem pa pričnemo tudi debato o komtingen tiranju kreditov in o drugih lepih problemih, ki so sicer silno učeni, v boj za znižanje obrestne mere Narodne banke pa le za lase privlečeni. šestdeset- J>AXvisoka pcevfcztoina >za moeslte cifre. Že preje je bila kupčija z morskimi ribami vsled previsoke prevoznine nad vse omejena. Sedaj pa, ko je bila s 1. julijem povišana tarifa za prevoz svežih morskih rib kar za 50 %, bo postala posebno v krajih, ki so bolj oddaljeni od morja, trgovina z morskimi ribami čisto nemogoča. Tako se je vsled nove tarife, ker se morajo morske ribe v severne kraje ko Maribor, prevažati od Zagreba naprej z br-/.<) v lakom, podražil prevoz z vpoštevanjem režije in takse za najmanj 6 Din pri kg rib. Cena morskih rib, ki vsled tveganosti kupčije itak ne morejo biti poceni, se je vsled tega tako podražila, da je postala vsaka kupčija z morskimi ribami že nemogoča. Morske ribe so postale tako drag luksus, ki si ga morejo privoščiti tako redki posamezniki, da se trgovina z njimi ne izplača več. Pa ne samo trgovci z ribami, temveč tudi gostilničarji in hotelirji so zelo udarjeni vsled novega poviška tarife. Naša dežela je vendar obmorska pokrajina, vsak tujec, ki obišče naše kraje, gre tudi k morju, kjer se navadi na morske ribe. Kako vse bolj bo ustreženo razvajenemu turistu, če mu more tudi gostilničar v bolj oddaljenih krajih postreči vsaj tu pa tam z morskimi ribami! Z vsemi sredstvi skuša država dvigniti kupčijo z morskimi ribami, da se s tem pomaga siromašnemu prebivalstvu ob morju, kateremu je ribištvo dostikrat edini vir zaslužka. Kam pa naj prodajajo ribiči svoje ribe, če predraga prevoznina popolnoma onemogoča konzum rib v oddaljenih krajih. Kar se je doseglo za razvoj ribištva z raznimi podporami, to se je s previsoko prevoznino uničilo. Niti železniška uprava pa ne bo prišla na svoj račun. Ko je bila prevoznina še za 50 % nižja, so se morske ribe prevažale in železniška uprava je od prevoza rib nekaj dobila, sedaj pa, ko so previsoke tarife prevoz rib ustavile, pa železniška uprava sploh nič ne bo dobila. Tako ima tudi železniška uprava od previsokih prevoznin le škodo. Zato pa znižajte tarife na prejšnjo mero! Vlwa tcgai/iftsUa pogaMa % (fCŠUo. v vezavi Vlovi coumUz portai/lte za 2. Fige, drugače zaobaljeue 20.000 kg. 3. Preproge, žametasto zunanjosti iz čiste volne z vezanimi vozfld. do 300 vrst, od 301 do 500 vrst in od 501. lin več vrst 5000 kg. Z novo trgovinsko pogodbo je določeno, da ,se morajo znižane carinske postavke uporabljati v mejah določenih kontingentov na podlagi uverenja o poreklu blaga, ki so izdana cd trgovinskih in industrijskih zbornic v Grški. Ker is to odredbo niso ozvzeta uvereiija o poreklu blaga, fci jih izdaja naša trgovinska, zbornica v Solunu, jiih bo carinarnica sprejemata kot veljavna. Novi trgovimskonkompeinzacijski sporazum je že stopil v veljaivo in ga je ljubljanska carinarnica že začela uveljavljati. Carinskemu loddelku finančnega ministrstva bo carinarnica vsak teden poročala o stanju dodeljenih kontingentov. Združenje trgovcev v Ljubljani je prejelo od carinarnice to obvestilo: Po novem trgovinsko kompenzacijskem sporazumu z Grško so določene te carinske poistavike, ki se imajo uporabljati v mejah določenih kontingentov: ex 12, 2b: suho grozdje, drugače za-obailjeno, suillanina, rozaki in korintsko Din 5-—; ea 21, 2a: suhe fige v zavojih do vključno 10 kg skupne teže Din 10'—; ex 21, 2 b: suhe fige drugače zaobalje-ne Din 5'—; ex 22: sveže olive ali suhe, pa tudi v razsolu, če so v sodih ali podobnih posodah Din 6-—; ex 315, 2a: Preproge, po zunanjosti žametaste, iz čiste ali mešane volne z vezanimi vozli: do 300 vrst Din 350‘—, od 301 do 500 vrst D in 450'—, od 501 in več vrst Din 500’—. ex 552/1: plugi, ki niso težji od 40 kg Din 30-—. Za navedeno blago so dodeljeni carinarnici ti kontingenti: 1. Suho grozdje drugače zaobaljeno: vrst sultanina, rozaki in korintsko 20.000 kilogramov. DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI ima VIII. redno sejo skupščine dne 6. avgusta ob 9. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi določitev volilnega reda za volitve članov skupščine Delavske zbornice. Jakob Zadravec letnik Malo ima Slovenija mož, ki bi v tako polni meri izvršili svojo dolžnost do naroda, ko Jakob Zadravec. Takoj, ko je postal samostojen in prevzel 1. 1897. očetovo podjetje, pa do danes je neprestano v prvih vrstah borcev za pravice našega naroda in za njegov gospodarski napredek. Obenem pa tudi vedno nia delu za obrtniški stan in zlasti za malega obrtnika, ki je eden glavnih temeljev našega gospodarskega napredka, čegar pravice pa so veljale v javnosti le malo. Posebno velike zasluge, ki ostanejo za vedno zapisane, pa si je pridobil Jakob Zadravec za svojo ožjo domovino. Nacionalna mlačnost, da ne rečemo nezavednost, je vladala med obrtniki Sp. štajerske, ko je nastopil Jakob Zadravec, krepke nacionalne in stanovske zavesti pa je danes prežet štajerski obrtnik, ko praznuje Jakob Zadravec svoj lepi jubilej. In ta velikanska sprememba je delo Jakoba Zadravca in nekaterih drugih obrtnikov, zlasti celjskega Rebeka. To so bili naši narodni stebri, ki so bili vedno zanesljivi in vedno neomajni. Ves nacionalni preporod, ki se je začel v osemdesetih letih, bi bil brez teh mož nemogoč. V prvi vrsti teh mož pa je bil Jakob Zadravec. Preobširno bi bilo, če bi podrobno navajali na tem mestu vse delo, ki ga je izvršil Jakob Zadravec. Zadostuje če povda-rimo, da je bil- vedno priznani vodja štajerskih obrtnikov Jakob Zadravec, da slovenska mlinska industrija ne more pogrešati Jakoba Zadravca in da je tudi vse naše narodno življenje v štajerski zvezano z imenom Jakoba Zadravca. Vse te odlične zasluge Jakoba Zadravca za naše gospodarsko in nacionalno življenje je priznala tudi javnost in priznala je tem raje, ker je Jakob Zadravec tudi kot človek vsled svojega plemenitega značaja užival povsod iskrene simpatije. Predvsem so izrekli priznanje Jakobu Zadravcu obrtniki, za katere se je vedno s tako vzgledno vnemo zavzemal. Mariborski okrožni odbor ga je izvolil za svojega prvega častnega člana, Zveza obrtnih zadrug pa za svojega častnega predsednika. Kmalu po preobratu je bil izvaljen za zborničnega svetnika naše Zbornice za TOI, v kateri s kratkim presledkom deluje še danes. Pozvan je bil dalje v banovinski svet ter bil končno izvoljen kot namestnik senatorja dr. Ploja. Samo enega Zadravca imamo! S to zavestjo praznuje Štajerska jubilej Jakoba Zadravca in s tem prepričanjem se pridružuje Štajerski tudi vsa Slovenija ter kliče zaslužnemu jubilantu: Na mnoga leta, ker še upamo na delo Jakoba Zadravca, ker vemo, da bo še naprej eden prvih borcev za gospodarski napredek našega naroda! ŽIVAHNA TRGOVINSKA POGAJANJA MED RUSIJO IN AMERIKO Trgovinska pogajanja, ki jih vodijo Rusi g Francozi in Angleži, so napotila Američane, dai so tudi ti pričeli 'pogajati |z Rusi, da jim ne bo zaprt ruski trg. Zaenkrat je bil dosežen sporazum glede ameriške dobave bombaža v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Amerika pa je pripravljena dobaviti Rusiji še več blaga in imenujejo se že več sto milijonske vsote, kolikor naj bi znašale te dobave. NAŠA PREMOGOVNA PRODUKCIJA V MAJU V maju je znašala produkcija v slovenskih premogovnikih 89.321 ton, to je za 4628 ton ali 5°/o manj ko v maju 1932. Prodano pa je bilo premoga 75.083 ton, le za 3°/o manj ko v maju 1932. Dclavcev je bilo zaposlenih v maju 5707, za 392 manj ko v aprilu in 699 manj ali za 1 l°/o manj ko v lanskem maju. Izplačane mezde so znašale v maju 5,087.000 Din, lani pa 6,155.000, torej so padle mezde za celih 17.3°/o. Skuf^Suna ždm£u%ia tcywcev v V petek, dne 21. t. m. dopoldne je bila v mestni posvetovalnici v Konjicati redna letna skupščina združenja trgovcev. Ob dokajšnji udeležbi članstva je otvoril zborovanje predsednik združenja Martin Su-mer, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru pozdravil navzočega sreskega podna-četoiiika D. Dcreanija, (zborničnega konzu-leuta Franca Žagarja in zveznega tajnika Iga Kaiserja. Podal je nato poročilo o akcijah, ki jih je združenje v preteklem letu podvzelo in apeliral na članstvo, naj se zavzame za delo združenja in posebno njegovo delo za razvoj tujskega prometa. Sporočil je, da bo po sklepu letošnje zvezne skupščine prihodnja zvezna skupščina v Konjicah. Tajnik Mihael Fink je nato pregledno poročal o delovanju združenja in navedel statistične podatke. Iz poročila posnemamo, da se je združenje pridružilo zve-zini akciji glede osnovanja socialnega zavarovanja trgovstva in da je vedno stremelo za zaščito interesov svojega članstva. Konec pretekle poslovne dobe je štelo združenje 159 članov, 53 pomočnikov in pomočnic ter 27 učencev in učenk. — Blagajniško poročilo, ki ga je prečital tajnik M. Fink, je bilo soglasno odobreno; prav tako tudi poročilo nadzorstvenega odbora. Proračun za tekoče leto izkazuje 20.300 Din izdatkov; doklada se bo porazdelila na člane po številu obrtnih listov v višini od 40 do 10 Din. Pri volitvi delegatov za zvezno skupščino sta bila soglasno izvoljena A. Petek in Loop. Bruderman; za 'overovatelja skupščinskega zapisnika združenja pa gg. Bru-derman, Petek in Jurak. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil nato zborovanje zbornični konzulent Franc Žagar in oprostil zborničnega tajnika dr. Ivana Plcssa, ki se radi nujnega zadržka ni mogel skupščine udeležiti. Podal je za tem obširno in pregledno sliko o najvaž- nejših težkočah trgovstva in akcijah, ki jih je v zaščito trgovstva podvzela Zbornica. V svojem poročilu je očrtal zlasti akcije Zbornice v pogledu obrtne zakonodaje, dokaza usposobljenosti, učne dobe in nadomestila za učno in pomočniško dobo; akcijo Zbornice v pogledu odpiranja in zapiranja trgovin ob nedeljah na deželi, o kro-šnjarstvu in trgovskih potnikih, ki pose-čajo zasebnike, o akcijah, ki jih je podvzela Zbornica v pogledu tarif in njih znižanja ter trgovinskih pogodb. Obširno je orisal tudi akcije proti škodljivemu poslovanju konzumnega zadružništva, čezmerni davčni obremenitvi; o posledicah zakona o zaščiti kmeta in trošarinskih predpisih. Zaključil je svoj govor z zagotovilom, da bo Zbornica kakor dioslej, tudi v bodoče, vodno vztrajno ščitila upravičene težnje in zahteve slovenskega trgovstva. Po poročilu zborničnega konzulenta Frana Žagarja se je razvila debata zlasti glede zadružništva in zvišane prekladal-nine na postaji Poljčane. Zvezemi tajnik Igo Kaiser je pozdravil skupščino v imenu Zveze in v svojem govoru j>ovda ril zahte vo vsega slovenskega trgovstva, da se naša gospodarska politika usmeri v cilju pospeševanja narodnega gospodarstva. Vzrok težkega položaja, v katerem se naše gospodarstvo nahaja, je poleg zunanjih vzrokov, tudi notranja enostrano usmerjena gospodarska politika. Zato je potrebno, da se skliče čim-prej gospodarski svet. Poročal je nato o položaju v lesni trgovini, o vzrokih krize v lesnem gospodarstvu in apeliral na solidarnost stroke. Treba je, da se trgovstvo potom svoje solidarne in delovne stanovske organizacije tudi v javnem življenju uveljavi. Po kratki debati, ki se je nato vršila, je predsednik Martin Sumer zaključil zborovanje. JUsoiuti\a o- Usu sy Londonu Na londonski konferenci je bil ustanovljen poseben odbor za proučevanje lesnega vprašanja. Ta odbor je v sporazumu s strokovnjaki izdelal resolucijo o lesu, ki jo je sprejel tudi pododbor za izenačenje produkcije in razdelitev trgov. V tej resoluciji se pravi, da naj Mednarodni permanentni odbor za lesno industrijo na Dunaju zbere do oktobra vse statistične podatke o lesni industriji in trgovini v vseh državah. Ko bo dunajski permanentni odbor zbral vse potrebne statistične podatke, kar naj se zgodi do oktobra, se bo zopet sestal londonski odbor, da prouči možnosti za sklenitev mednarodnih sporazumov o lesu. Na londonski konferenci so podale vse delegacije svoje izjave o vprašanju lesne produkcije in trgovine in tako tudi jugoslovanska delegacija, ki je izjavila: Lesni izvoz je za Jugoslavijo vprašanja prvovrstne važnosti. Več ko 40 odstotkov vse površine je pokritih z gozdovi. Od letnega lesnega prirastka potroši Jugoslavija sama le 20 odstotkov, dočim mora vseh preostalih 80 odstotkov izvoziti. Lesni izvoz tvori več ko eno tretjino vsega jugoslovanskega izvoza. V zadnjih letih je lesni izvoz iz Jugoslavije padel, tako po količini ko po vrednosti, na 60 odstotkov prejšnjega in s tem je dovolj jasno povedano, kako velikega pomena je za Jugoslavijo, da se vprašanje lesnega izvoza reši. Jugoslavija je vedno z največjim zanimanjem sledila vsem prizadevanjem Društva narodov, da se reši vprašanje lesne trgovine in je sodelovala na vseh med- narodnih konferencah in na vseh sestankih strokovnjakov, ki so dosedaj bili. Sodelovala je in sodeluje tudi z dunajskim odborom in prepričana je, da se more z mednarodnim sporazumom doseči, da bodo izvozni pogoji bolj stabilni in da se prepreči nadaljnje padanje cen. Jugoslavija je pripravljena — v okviru mednarodnega sporazuma, o katerem upa, da bo dosežen — storiti vse, da se zagotovi organizacija produkcije lesa in normalni lesni izvoz. Qd/UcLptaM,& TRG. POGAJANJA MED NEMČIJO IN RUMUNU0 BREZUSPEŠNA Pogajanja med rumunsko 'in nemško vlado, da bi se dosegla večja zamenjava blaga, so ise razbila. Predsednik romunske vlade je sporočil ruinunslkemiu poslaniku, da je nemogoč 'sporazum na podlagi naj-novejših gospodarskih odredb nemške vllade. Od/tla, piaSekji KOLIKO DENARJA SME KDO VZETI V TUJINO Po zadnji odredbi finančnega ministra se sme z vidiranim potnim listam vzeti s seboj v tujino: do 3000 dinarjev za potovanje v Albanijo, Avstrijo, Bolgarsko, Grško, Italijo, 'Madžarsko, Romunsko in Češkoslovaško, do 5000 dinarjev pa za vse druge države. Knpujte domače protewM Vanilin sladkor in Prašek za pecivo: Za nas ■« a«M 4f«B prtii«o4li prtltk m >«c*ra, nala ■ tliil rumenilo in padtnt pralkl aaaaakt »ADRIA* TROOVC1, forsirnite naše domaCe proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih. OUZD v juniju 1933 Povprečnina članov .moških 49.439 (— 4.211), ženskih 29.127 (+ 134), skupaj 78.566 (— 4.077); bolnikov: moških 1009 (+ 7), ženskih 738 (— 15), skupaj 1747 (— 8); odstotek bolnikov: moških 2-05 % (-f-0-18), ženskih 2-53 % (+ 0’07), skupaj 2-28% (+ 0-14); povprečna dnevna zavarovana mezda moških Din 26-38 (— 176), ženskih 18-34 (— 0'76), skupaj 23-39 (— 1-58); celokupna zavarovana mezda: moških: Din 1,303.956-— (— 205,929-60), ženskih 534.050-80 (— 19.582-80), skupaj 1 milijon 838.006-80 (— 225.512-40). Številke v oklepajih () pomenijo prirast »+« oziroma .padec >—« od lanskega leta t. j. od junija 1932. Zaposlenost delavstva je iz več vzrokov (zlasii radi .deževja) v juniju nekoliko popustila. Padec zavarovanih delavcev je znašali napram lanskemu (letu 4-077 ( v maju samo 2.434). Nazadovanje velja samo za moške delavce. Zenskih delavcev je bilo v juniju 134 več nego istega meseca lanskega leta (napredovanje tekstilne industrije). V tekočem .mesecu se je zaposlenost delavstva že nekoliko popravila. 'Padec zavarovanega delavstva bo iznašal v 'juliju aauno okoli 2000. Zdravstvene razmere delavstva so ostale v glavnem nespremenjene. Povečanje odstotka za -f- 0-14 % je posledica podaljšanja bolnopodpome dobe od 26 na 52 tednov. Povprečna zavarovana mezda, katera odgovarja približnemu faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla v juniju za Din 1-58 (v maju samo Din 1-48). Tudi 'ta razlika se bo v tekočem mesecu zboljšala. Nazadovanje zaposlenosti in mezd v juniju pomenii dnevno izgubo, zaslužka ca četrt milijona Din napram 'lanskemu letu. DOBAVE Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 28. julija t. 1. ponudbe o dobavi 800 dermatin obročkov in 7200 kavčuk zagostk. x OJ 1 b*rra, plesira ln ke- 20 V IA Urah snaii obleke, klobuke Itd. Bkrobl in svetlolik^ srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 8. Telefon št. 22-78. a \ mi od Poljedelski minister dr. Tomašič je izjavil, da bo ostalo za izvoz okoli 35.000 vagonov pšenice. Volitve v Delavsko zbornico bodo v za- sk četku oktobra. V ministrstvu za soc. poli-, jet tiko so te dni konference zaradi spremeuij onj be votivnega reda. Bolgarski zemljedelski poslanec Hu9ejl Hadži Golibov je bil |v .bližini Srednj Arde iz zasede ubil Morilcev še niso pri jdli. Bolgarski uradniki niso prejeli plač Še za mesec april. Sedaj je izdal finančni minister nalog, da se v Sofiji prion o uradnikom izplačevati plače za april. Tudi Francija bo podpisala vzhodni Ion donski pa.kt o nenapadanju in bodo .o tein koraku Francije ofioialno obveščene vse za-padne države.. Tajna pogodba med Foljsko in Rusijo je bila podpisana te dni v Moskvi, kakor poroča Papenova > Germani a«. Pogodba določa skupno borbo proti imperialistki n im nameram Nemčije. »Tribuna« demantira vest, da bi Italija podpisala pakt štirih zato, da bi dobila večje posojilo od Francije. Žitni sporazum na londonski konferenci je propadel, ker uvozne države niso ho-1 tele priznati agrarnimi državam nobeni! koncesij. Italijanski vojni minister je odstopil in je prevzel vojno ministrstvo Mussolini, v čegar rokah je sedaj šest ministrstev. Ministrski predsednik Gombos je v spremstvu Izumainjega mlLnisitra odpotoval v Rim, kjer bo prejel od Mussolinija navodila z ozirom na sklenitev pakta štiri! in franc. -1 tali jamskega zbližanja. Iz Rima bo baje Gombos odpotoval v Pariz. Henderson je obiskal Hitlerja, in se pogovarjal z njim o razorožitvi. Henderson je baje z uspehom svojega razgovora zadovoljen, še bolj zadovoljen pa je Hitler, ker je mogel čisto nemoteno spremeniti vso Nemčijo kljub razorožitveni konferenci v en sam vojaški tabor. Nemčija se na vse pretege oborožuje, je izjavil poljski general Siknrski. Ne izdeluje le tankov, temveč tudi najtežje kanone, vojna letala in sploh "vse orožje, $ je Nemčiji prepovedano po versajski pogodbi. Kljub paktu štirih dela Hitler z vso silo na to, da si osvoji Avstrijo. Ko pa bo to dosegel, bo začel ofenzivo proti Poljski in Češkoslovaški in ne bo nehal, kakor pravi Daladierova »Republique«, dokler se ne polasti Alzacije in Lorene. S smrtno kaznijo bo v Nemčiji kaznovan vsak, Mor bi le poizkušat umoriti kakega člana nar. ©oc. oddelka, ati kdor bi širil vznemirjujoče vesti ali uvažal v Nemčija prepovedane liste in knjige. Sodno posta-panje bo nad vse kratko, da bo smrtna kazen izvršena v enem dnevu. Ta neverjeten zakon utemeljuje GOrling s (komunistično nevarnostjo. Velike protinemško demonstracije s0 priredili Židje v Londonu. 5000 novih oficirjev, samih svojih pristašev, hoče imenovati Hitler, da okrepi svoj vpliv v nemški vojski. 141 ujetnikov v koncentracijskem taboru v Dachau je bilo ubitih, (ker da so skušali pobegniti. Med ubitimi je tudi ve^ znanih intelektualcev. Ameriški letalec Post je končal svoj polet okoli sveta in potolkel svoj rekord za 22 ur. Okoli sveta je poletel v 186 urah in 50 minutah. Italijanskega ministra za letalstvo gen-Halba je pozvali (bivši amer. mornariški oficir na dvoboj na pištole, ker ga je Bal-bo razžalil, ko mu je zabranil vstop u® banket v čalst (italijanskih letalcev. D o dvoboja pa nii prišlo, ker je Balbo prej* odpotoval. K Skl Pn čili m že IS] ip ta- vk iji rceva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Pa&icanfe sUupnc^u prometnega davka tufcdei/ v zakonu ni uUutdifim- V izvajanju poostrene davčne prakise je Ministrstvo m finance med drugim tudi I <%diio, da se mera koncem leta plačati *jl skupki davek ne samo od odškodnin, pre-•it Mih v koledarskem letu, marveč tudi od n‘ °Mh, ki še niso plačane. Gospodarski krofi so taki praksi ugovarjali, češ da ni v ^ladu z zakonom o davku na poslovni Phnnet, ki veže davčno dolžnost na pla-®*lo odškodnine, fkii v sedanjih prilikah ^ itako isiignma, da bi se moglo od nje v naprej zahtevati davek. 'Prizadevanja ^ izpremembo te prakse so ostala brez ^pelia. Radi tega je proti izahtevli davčne ^rave da plača skupni davek od nepo-^ vnanjih terjatev, neka firma v Mariboru tožila tožbo na upravno sodišče v Celju, ^ je s sodbo z dne 3. julija 1933 pod štev. ^ 133/33—5 tožbi ugodilo in izpodbijani pravni akt razveljavilo. Upravno sodišče je svojo sodbo uteme-‘jilio sledeče: »Davčna uprava v Mariboru je z odločni z dne 15. apnila 1933 štev. 109 tožečo Branko tvrdko N. W. pozvala, da ined ^ugirn prijavi tudd promet, opravljen v Mu 1932. na kredit iin sicer: stanje neporavnanih terjatev koncem leta 1932. V felogih navaja, da je glasom razpisa ministrstva za finance, oddelek za davke z dne 21. marca 1933 šteiv. 30947/1II davčna Osnova skupnega davka na poslovni promet, opravljen za gotovino in na kredit po ^inem .cdbiltfcu storniranih poslov. Zato mi()r% davčni zavezanci skupnega davka Poslovni promet v svojih letnih prijavah izkazovati ne samo promet, oprav-leu ^ gotiovino, nego celokupni promet {>rez ozira> ^ se je /j& opravljeni proimet prejela odškodnina ali ne. Proizvodndki, jfdnosrio v tarifi označene osebe, morajo plačati skupni davek ne samo za svoji promet, nego tudi za promet naslednjih oseb, to blago razpečavajo, ker bi sioer bila država prikrajšana m davek na blago, katero so prodati njegovi nasledniki za gotovino. Ravno tako ne more biti davčni ' Zavezanec upravičen, da od davčne osmo-odtegne neplačane terjatve, ker osita-^ blago še dalje v prometu in ker z ^iiin ostali posredniki poslujejo eventu-Mno le za gotovino. Zoper ta poziv se je pritožila tožeča franka na Dravsko finančno direkcijo v jsjubljani. V pritožbi navaja, da izvira iz “Močila čl. 18 uredbe o skupnem davku “a poslovni; promet, glasom katerega lah-“0 davčni zavezanec izbere med odp remija« jem skupnega davka na poslovni promet od prometa v gotovini trn menicah, Mi od prometa po izdaniili fakturah, da davčni zavezanec, ki plačuje davek ipo pr-Vem načinu, ni zavezan prijaviti tudi pro-nieta, ki obsega koncem leta 1032 Še ne-či|rai]'nane terjatve. Nadalje izvira iz dolo- 18 in navedene uredbe, da je pri- 1' ‘h le dejansko doseženi promet in da Za Plačilo davka ne pridejo v poštev neporavnane (neizterljive) terjatve ter dru-8R odjemalcem priznani popusti. Zahteva, da se prijavijo koncem teta 1982 neporavnane terjatve, bi tudi imela za posledico (implikacije glede evidence teh terjatev Pri plačilu, kar pa ne motre biti niti v in-eresu drža1 ve niti davčnih zavezancev. Si-j lsle pa koncem leta neporavnane ter-totve ttak postopoma vplačajo ter se “Strezni davek odpremi italke, da fiskus “6 uitrpi nobene škode. Poziv davčne vrave je torej neosnovan. Glasom poročila davčne uprave v Mariju iz dine 2. V. 1933 štev. 1117 polaga ^foča stranka' odplačila mesečno po pro-^iu v gotovini iin menicah. Jtaančna direkcija v Ljubljani je z od-j^Ottn z dne 8. maja 1933 štev. 117/342/ „ Iz 1. 1933 pritožbo proti naknadna od-• *t skupnega prometnega davka od ter-‘ Mi. ki so ,0,giale koncern leta 1932 ne- ! bor; 'zavrnila radi naslednjih raz- i" L Glasom § 6 zakona in ČL 18. uredbe ®''Upnem prometnem davku tvori vsa-okratno davčno podlago celoletni pro-^ *tar je smatrati mesečna plačila iz- rečno za a kanto plačila. Da se smatra za davčno podlago letni promet, izhaja tudi iz določila, da mora davčni zavezanec pred začetkom vsakega leta izbrati si način plačevanje, ki ga med letom1 ne sme več menjati. 2. V davčno osnovo je pa vzeti tudi neplačane terjatve in sicer na podlagi razpisa ministrstva financ z dne 21. III 1933 št. 30947/32, ker plačuje proizvodnih skupni prometni davek ne samo zase, ampak tudi za trgovce, ki prodajajo robo v njenem daljnem prometu, ki se vrši eventualno v gotovini. Končno se še povdarja, da čl. 18 uredbe o skupnem prometnem davku našteva taksativno one primere, od katerih stranki ni treba odpremifi prometnega davka pri davčni upravi. Med take ,premete spadajo sicer razveljavljene prodaje (atomi), ne pa tudi kreditirane, oziroma neizterljive terjatve. Zoper ta odlok, ki je bil tožeči stranki dostavljen dne 16. maja., je leda dne 20. maja 1933 — tedaj pravočasno — vložila tožbo na upravno Sodišče. V tožbi ugotavlja nezakonitost iin predlaga, da se izpodbijani odlok razveljavi radi naslednjih razlogov: Iz določil § 6. zakona in 28. uredbe o skupnem prometnem davku, izhaja, da je v letni prijavi prijaviti po izberi davčnega zavezanca tiste premete, ki so bili doseženi v gotovini in menicah ali pa prom e! e, ki so bili doseženi po izdanih fakturah, nikakor pa ne, da je prijaviti v primerih, kjer se med letom plačuje skupni davek na pod staivi prometa v gotovini in menicah, tudi promet, ki zadeva fconoem leta neplačane fakture. Ker plačuje tožeča stranka skupni prometni davek po prometu v gotovini in menicah, ni dolžna prijaviti tudi prometa, ki zadeva koncem leta neplačane fakture, še manj pa, da plača davek tudi od neporavnanih terjatev. Iz določil § 6. odst. 3. zakona o skupnem davku ne izvira, da se mora koncem leta prijavita tudi promet na kredit, nego izhaja namen, ki ga imajo letne pri jave, namreč, da se ugotovijo nepravilnosti in netočnosti ali nezadostna mesečna vplačila. Razpis finančnega ministrstva z dne 21. marca 1933 štev. 30937/III torej ni v skladu z določilom zakona in uredbe o skupnem prometnem davku. Čl. 18 uredbe ne našteva taksativno onih predmetov, od katerih stranki ni treba odpremiti prometnega davka, temveč določa le, da mora odločba davčne uprave obsegati v točkah 1—4 tega člena naštete podatke. Da neizterljive terjatve ne spadajo v osnovo za odmero skupnega davka, pa jasno izvira iz čl. 4 uredbe o skupnem prometnem davku, ki določa, da se smatra za davčno osnovo orna prodajna cena, ki jo je proizvodnih dejansko dosegel’ ob nabavah drugim osebam. Upravno sodišče je o tožbi naslednje razmotrivalo; Po čl. 1 odstavek 1. zakona o splošnem davku na poslovni promet iz leta 1922 je davku na poslovni promet zavezan ves promet stvari in osebnih storitev proti odškodnini. Po čl. 5 navedenega zakona nastane davčna obveznost v trenutku, ko se izvrši plačilo za kupljene stvari ali izvršena storitve. Po čl. 6 navedenega zakona se jemlje za osnovo plačevanju tega davka vse, kar je zakoniti plačevalec davka na osnovi prometa stvari ali storitev od druge pogodbene stranke prejel kot odškodnino. Po točki 1. odstavek 4. pravilnika k čl. 10. navedenega zakona se morajo v prijavah vpisati vsote prometa, opravljenega »v gotovini« in na »kredit« v minulem trimesečju in vsota opravljenega prometa »iv gotovini« služi za davčno osnovo. Iz navedenih določil izvira, da velja po zakonu o splošnem davku na poslovni promet iz leta 1922 načelo, da je pod- stava davčne osnove faktično prejeta odškodnina. To načelo je pa prevzel tudi zakon o skupnem clavku na postavni promet iz leta 1930 -im sioer izrečno, čeprav mu kot zakonu, s katerim se le dopolnjujejo in menjajo predpisi zakona o davku na poslovni promet iz leta 1922, tega izrečnega določita ne bi bilo treba. To .izrečno določilo se nahaja v § 8, ki se glasi: »Kot davčnat osnova iza skupni davek davčnih zavezancev, omenjenih v §§ 6 in 7 (to so zavezanci, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa brez ocene davčnega odbora, in zavezanci, lei plačujejo davek na podstavi ocene davčnega odbora) se smatra vse, kar se v teku enega koledarskega leta prejme kot odškodnina za izvršene dobave in usluge.« V soglasju s tem določilom zakona pravi uredba o skupnem davku na poslovni promet v čl. lil odst. 1., da je davčna osno va za plačilo skupnega davka za blago domačega porekla odškodnina, prejeta v denarju ali v predmetih z denarno vred nostjo za blago, stavljeno v promet v teku enega leta. Določilu § 8, zakona o skupnem prometnem davku pa ne nasprotujejo določbe § 6, ki urejajo način plačevanja skupnega davka za zavezance, ki plačujejo ■skupni prometni davek po knjigi opravljenega prometa, .odnosno po svojih poslovnih knjigah. § 6. ise namreč v svojem prvem odstavku glasi: »Ostali .zavezanci skupnega davka na blago, izdelano predelano v državi, iz-vzemlši .one, katerimi se določa osnova po § 7, so dolžni na račun skupnega davka vplačati tekam leta pri pristojni davčni upravi toliko, kolikor odgovarja davku podvrženim premetom, izvršenim v času minulega meseca. Višina vplačil se lahko ravna po vplačilih v gotovini in menicah aili po napravljenih računih.« To določilo hoče torej davčnim zavezancem le olajšati plačevanje skupnega davka s tem, da jim daje na prosto izbiro, ali hočejo namesto po rednem načinu plačevanja (t. j. na podstavi faktičnih vplačil) odpremljati skupni davek na podstavi izdanih računov, dko jim ta način plačevanja radi knjigovodstveno-tehndčnih ureditev njihovega poslovanja bolje ugaja. Da je to določilo izdano zgolj v korist davčnih zavezancev, Izvira posebno jlaisi-no iz določila 61. 8. odst. 4 uredbe O’ -kupnem davku na poslovni promet, ki se glasi: »Davek se plačuje praviloma med letam na podstavi prejetih vplačil v denarju ali menicah. Zavezanci, ki vodijo redne trgovske knjige, smejo plačati davek po zneskih zaračunanih v fakturah, ne-glede na dan, ko so prejeli odškodnino. Ako si je torej davčni zavezanec ''zbral plačevanje na podstavi prejetih vplačil v denarju in medicah, se pač ni poslužil možnosti, ki mu jo daje § 6. zakona o skupnem .^prometnem davku, da .bil plačeval davek po izjemnem načinu t. j. po napravljenih računih, nego se je odločil, da plačuje davek po rednem načinu, predvidenem v § 8 navedenega zakona. Ker pa je po tem določilu davčna osnova vse, kar se prejme kot odškodnina, se takemu davčnemu zavezancu razen .od prometa na podstavi prejetih vplačil v denarju ali menicah ne sme odmeriti davek tudi od kreditiranih terjatev. Določilo § 6 odst. 1 in odst. 2 zakona o skupnem prometnem davku, da so mesečna vplačila le 'vplačila na račun in da morajo davčni zavezanci po preteku vsakega leta predložiti pristojni davčni upravi prijavo o celokupnem prometu v preteklem letu, pa ni dokaz zoper gornje stališče, ka-koir meni toženo oblaistvo. Iz tega določila namreč izvira, da so mesečna vplačila začasna plačila, ki podlegajo glede svoje pravilnosti še preskušnji davčnega, ob-laistva in da se mora baš radi to kontrole prijaviti koncem, leta celokupni premet tako, da se mora prijaviti i premet v go- tovini .in menicah i promet po napravljenih računih piri davčnih zavezancih, ki plačujejo davek na podstavi prejetih plačil, uporabiti le kot sredstvo pri kontroli. Nikakor pa ise ne bi mogel pri navedenih davčnih zavezancih odmeriti od tega prometa davek. Kajti pri .njihovem načinu plačevanja nastopi glede vsakega, prometa davčna zavezanost v trenutku plačila, vsled česar glede kreditiranih, a še ne plačanih terjatev do konca lela sploh ni nastopila davčna zavezanost. Država pa tudi ne utrpi nobene škode, oko se pri davčnih zavezancih, ki plačujejo davek na podstavi prejetih vplačil, ne .pobere davek od kreditiranih terjatev v onem letu, v katerem so nastale. Kajti te kreditirane terjatve se praviloma pozneje poravnajo in se ob priliki njihovega plačila odmeri: skupni davek na poslovni promet. Ako pa postane kaka kreditirana terjatev neizterljiva, potem pač ni »prejete odškodnine za izvršeno dobavo« in zato tudi ne davčne osnove v smislu § 8 zakona o skupnem prometnem davku. V talcem primeru se torej radi izrečnega, določila zakona v § 8 davek ne sme odmerjati kljub temu, da ostanejo s tem neobdavčeni; tudi nadaljnji premeti do konzu-rneuta. S tem pa nimajo davčni zavezanci, ki plačujejo davek na podstavi prometa v gotovini in menicah, nobene prednosti pred onimi davčnimi zavezanci, 'ki plačujejo davek po napravljenih računih. Kajti določilo § 8 zakona o skupnem prometnem davku, da je davčna osnova odškodnina, prejeta za izvršeno dobavo, velja tudii za Slednje davčne zavezance. Zato ise jim. mora priznati pravica do zahtevka, da se kreditirane terjatve, čijih neizterljivost je ugotovljena s konkurznim, poravnalnim^ Izvršilnim postopanjem ali sioer z uradno listino, izločijo iz davčne osnove iin to eventualno tudi naknadno po ■izvršeni odmeri. Pač pja so v omenjenem pogledu na slabšem eni davčni zavezanci, ki plačujejo skupni davek na poslovni promet ob uvozu pri carinarnici, in to vsled pozitivnih določil zakona o .skupnem prometnem davku. Za te zavezance namreč ne velja določilo § 8, da je davčna osnova odškodnina, ki se prejme za izvršene dobave, nego določilo § 4 odst. 1, da ise plača davek ob uvozu pri carinarnici: za vsak uvoz posebej na isti način, kadar in kakor se plačujejo tudi vse ostale davščine v carinarnicah. Carinske davščine pa se praviloma plačujejo ob prenosu blaga čez državno mejo neglede na to, ali uvoznik blago naprej proda ali ne in neglede na to, ali dobi za prodano blago odškodnino ali ne. Z ozirom na oavedibe v 'izpodbijani odločbi se še pripominja, da čl. 18 uredbe o skupnem davku na poslovni promet me našteva .taksativno onih predmetov, od katerih stranki mi treba odpremiti prometnega davka pri davčni upravi. Navedeno določilo namreč navaja v štirih točkah le podatke, ki j,ih morajo obsegati odločbe davčne uprave, ki jih ta izda po pretresu in ooeni letnih prijav. Sicer bi pa ureditev tega vprašanja z uredbo na način, ki nasprotuje določilom zakona, ne imela obvezne moči za davčne zavezance. V predmetnem primeru je nesporno, da odpremlja tožeča 'stranka mesečna vplačila na račun skupnega prometnega davka na podstavi prometa v gotovini in menicah. Zato se ji v smislu gornjih izvajanj ne more predpisati skupni prometni davek tudi od kreditiranih terjatev, ki so ostale koncem leta 1932 neporavnane. Tožba je torej osnovana.« Radi zanimivosti priobčujemo te razloge v polnem obsegu, 41 MILIJARDE LIR DEFICITA .Deficit italijanskega1 drž. gospodarstva za proračunsko leto 1932/33 znaša 4-1 milijarde lir. Notranji dolg Italije znaša 96.985 milijonov lir. Obtok bankovcev pa 13.028 milijonov. »oivoi Grosuplje doma* slovemki Izdelek -> Svoji k svojimi Tovarna motvoza in vrvarna d. Btema< K ral Famči, (izdelovanje pogrebnih potrebščin, Ljubljana. Činotti Angjeo, Mairiboir — Jugoslov. 'tov. za izdel. dr. Oetketrjevega pedi praška d. z o. z., izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega prašita, Maribor. Malavašič Ciril, Vrhnika — Povh Joško, tvomica perila, 'Novo mesto. Panezič Juraj, Uskoči — L. Slanovec >Ju-goapeedak d. z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana'. Skrober Feliks, Kranj — L. Slanov ec >Ju-gospeeial« d. z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. žekiž Djuro, Beograd — L. Slanovec >Ju-gospecial« d. z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. Bast&r Ludvik, Kočevje — Schauer Friderik, krojia&tvo, Kočevje. 160. Prohaska Franc, Maribor — >Umio< družba z o. z., tvomica kem. tehničnih izdelkov, Maribor. 161. Petrič Martin, Sv. Jurij ob j. ž. — Smola Ferdo, tovarniška zaloga podjedelslkih strojev, plugov in motorjev, Sv. Jurij ob juž. žel. 162. Kunc Reinhold, Grosuplje — Josip Kunc & Komip., tovarna, 'pletenin in tkanin, Ljubljana'. 163. SpreiUer Valter, Ljubljana — »Alko« dr. z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih 'pijač, Ljubljana, 164. Ritošek Viktor, Lava — Cotič Rudolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana. 165. Lindtner Ciril, Rožna dolina — Vlada Teokarovič & Ko., Paračin, industrija volnenih tkanin, prodajalna v Ljubljani. 166. Rožič Franjo, Zagreb — L. Slanovec »Ju- gospeciak d. z o. z., trgovska agentura in komisija^ Ljubljana. 167. Dic Anton, Novi Pazar — L. Slamovec >Jn,- gospeciak d. z o. z., trgovska agentura im komisija, Ljubljana. 168. Dolničar Joško, Ljubljana — »Pekaitete« družbai z o. z., tovarna testenin, Ljubljana. 169. Čuka V. Una, Skoplje — Joeiip Kunc & iKomp., tovarna tkaniin iin pletenin, Ljubljana. 170. Molan Ivan, Mostar — Teodor Rabič, iz- delovanje štampiljk in graličnih izdelkov, Ljubljana. 171. Nedelko Maks, Ljubljana VII — Jugoslo- vanska Siemens d. d., trgovina z elektrotehničnimi potrebščinami, Ljubi jama. 172. Čepelja Stjepan, Zagreto — F. V. Ahlin in drug, mehanična pletama, Ljubljana. 173. Košir Franc, Maribor — Karol Florjančič, trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi potrebščinami, 'Maribor. 174. Zamuda Marko, Celje — Dolinšek Vito- mir, trgovska agenttura z mešanim blagom, Celje. 175. Klein Jovan, Sombor — Gozdna uprava grofov Thu rn-Valsassina, lesna industrija, Ravne-Guštanj. 176. Fetzer Gustav, 'Srem. Mitroviča — Gozdna uprava grofov Thurn-Valšassina, lesna industrija, Ravne-Guištanj. 177. Vrenk Franc, Ljubljana — Ant. Krisper, Coloniale, trgovina e špecerijskim in ko-lonijalnim blagom in deželnimi pridelki, Ljubljana. 178. Plorian Rudolf, Maribor — Jugoslav. P. Beiersdorf & Co., d. z o. z., proizvajanje kemično - tehničnih in kozmetičnih izdelkov, Maribor. 179. Varga Josip, Ljubljana — Miljutin Niko- lja, trgovina s preprogami, Ljubljana. 180. Travner Ivan, Griže pri Celju — Dolin- šek Vitomir, 'trgovska agentura z mešanim blagom, Celje. 181. Širola Josip, Sušak — L. Slanovec »Ju- gospeciat« d. z o. z., trgovska agentura 'in komisija, Ljubljana. 182. Kuhn Peter, Maribor — »Clio« družba z o. z., izdelovanje ikemiijako-tehnimih proizvodov, Maribor. 183. Poiniorišao* Oedlomiir, 'Mostar — >Un6o«. družba z o. z., tovarna keaniičmo-tehnič-niih izdelkov, iMaribor. 184. Cene Marija, šiška pri Ljubljani — Zu- pančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 185. Kinkel Friderik, Moste pri Ljubljani — »Jugoslavija« splošna zavarovalna dražba, zavarovalnica, Ljubljana. 186. Michover Bernhard, Zagreb — Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z., tekstilna tvomica, Maribor. 187. Šemrl Rajko, Kranj — Grašič Franc, iz- delovanje čevljev, Kranj. 188. Vavpotič Boštjan, Ljutomer — Vzajemna zavarovalnica, zavarovalnica, Ljubljana. 189. Lečnik Adolf, Celje — Lečnik Anton, urarstvo, Celje. 190. Petkovič Vasa, B., Beograd — Tvomice klobukov in slamnikov Ladstfitter, Kurz-tliader, Qberwalder, Stemberger d. z o. z., Domžale. 191. Čander Anton, Ziaječar — Maček Jožef, iz- delovanje čevljev, Žiri. 192. Mlakar Martin, Ptuj — Leban Fran »Mi- na«, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor. 193. Lenard Josip, Velika Kikinda — Čeme Anton, graverstvo, Ljubljana. 194. Veber Franjo, Zavodna pri Celju — Vza- jemna zavarovalnica, zavarovalnica, Ljubljana. 195. Pečovnik Stanko, Maribor — Peter Majdič »Merkur« d. z o. z., veletrgovina z železnino, Celje. 196. Ordagič Kasim, Ljubljana — Mutevelič Su- Ijo, trgovina s preprogami in ročnimi deli po narodnih motivih, Ljubljana. 197. Burazarovič Mehmed, Ljubljana — Ana Gajšek, trgovina' s preprogami, Ljub- 198. Popovič Filip, Šibenik — »Feniks« zava- rovalna družba za življenje, zavarovalnica za življenje, Ljubljana. 199. Požar Marija, Maribor — Edmund Lozej, strojna pletama, Maribor. 200. Lansegger Simon, Sv. Ana — L. Slanovec »Jugoapecial« d. z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 201. Kržišnik Anton, Kranj — Vok Ign., vele- trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 202. GoImayer Anton, Sp. Otok — Vok Ign., veletrgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 203. Lowy Šandor, Koprivnica — Zdravilišče Slatina — Radenci, pridobivanje in prodaja mineralne vode, Slatina Radenci. 204. Kurth Eleniar,, Ljubljana VII — Manu- faktura »Rakoid« Viljem Schlesinger, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 205. Stolzer Gustav, Kranj — »Jugočeška«, ju- goslovamsko-češkia tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj. 206. Gomzi Frida, Ljubljana — Hocbban Tere- zija, trgovska agentura s kemično-teih-ničnimi produkti, Ljubljana. 207. Brandt Stevan, Sombor — »šešor« d. d., tvomica klobukov, Škofja' Loka. 208. Učak Ivan, Ljubljana — »šešnr« d. d., tvomica klobukov, Škofja Loka. 209. Dular Ivan, Rožna dolina — Jos. Černe- lič, trgovina z mešanim blagom, Kranj' 2)10. Nikolič Radomir, Beograd — Franj« Wosohnagg in sinovi d. d., tvomica u** mja, Šoštanj. 211. Dražii Dragu ti n G., Beograd — Kranj* Wi06chnagg dn sinovi d. d., tvomica u* njja, Šoštanj. 212. Stein Stjepan, Celje — Maks Sto&sl, trgo- vina z usn jem in sirovimi kožami. 213. Lesjak Adolf, Ljubljana — Adolf Loranl veletrgovina špirita, kolooijalnega špecerijskega blaga, Ljubljana. 214. Škerl Stanko, Maribor — Panter & L trgovina z železnino, Maribor. 215. Svete Martin, Ljubljana — Gospoda zveza ir. z. z o. z., trgovina s špece skim in kolonij alnim blagom ter d nirni pridelki in žitom, Ljubljana. 216. Vitas Ljudevit, Zagreb — Tvomice. ZlaW rog, tvomica miiila, sveč, sode, pralni praškov fin tolščemih izdelkov, Maribor 217. Smole Albert, Dubrovnik — Brata Naglič izdelovalnica in eksport čevljev, Žiri. 218. Pongrac Janko, Gaberje pni Celju — Westen d. d., tvomica emajlirane, po-oinkane, brušene in pokoeitrane poisodft Celje. Ljubljana, dine 30. junija 1933 Predsednik: Ivan Jelačin 1. r. Tajnik: Dr. Ivan Plcss 1. f MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem dne 21. julija 1933 jf| i bilo pripeljanih 166 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 10 do 180 Din, 7—9 tednov stari 200 do 2$> 3—4 mesece stari 280 do 350, 5—7 mesC" cev stari 460 do 550, 8—10 mesecev star' 650 do 680, 1 leto stari 690 do 750, 1 kg žive teže 7 do 8 Din, 1 kg mrtve teže 9-5C do 10 Din. Prodanih je bilo 126. Vsaka skodelica... KaHtrezner Kneippove sladne kave s a v i m „Fra n c k © m** je sfecclclic«z zdravja/ Vpvasajfe enferaf Vašega zdravnika, merda bi to tudi Vašemu zdvavju dobro služilo 1 m HS KLIŠEJE vseh vrsL -pot foloa rafij ah* ali risba It i n vri uj+ n aj$ Orl id n ej£e kHiama ST-DIU HUBL1ANA 0AIM ATI NOVA 13 ‘Grgovci in industrifciJ Ifgcvsfei Ust se priporoča za inaievir anj e/ Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin jGjubljana Zaloga sveže pražena kave, mletih dišav in rudninske code. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! !! Higienske instalacije kleparstvo, krovstvo, strelovodi Jakob Fligl dediči Ljubljana Telefon 33-53 Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5 IIIIUUIUIIIIIIIIIIII iiiiiiniiiiiiiiiniiii .... Tvqc>vcil 5Vai?očajf e blago tvvdkah, feafere oglašajo ^ ^Trgovskem listu“ ? Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajate lja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana. !