139. številka.
Ljubljana, v sredo 20. junija
XVI. leto, 1883
Izhaja vsak dan iv«^;er, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za VM leto Ifi gld., za pol leta 8 gld., za fetrt leta 4 gl« j il ion mesec 1 gld. 10 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa/
io kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor po&tnina zoasa. C*^P-*J Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in pn 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska.    '• V7<£^ Dopisi naj se 'zvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljabljaai 7 Fr&na Ko! mar a hifii ,Gledališka Htollm". v^v.^ D pravni fitva naj se blagovolijo pošiljati naroćuine, reklamacije, oznanila, t j. vuo ftdtn nittmtrVOt utvari. \^>-'J.-
Pismo o Avstriji.
Francoski senator Henri Martin izrazil je svoje mnenje o Avstriji v pismu, katerega objavlja pariški „SiecleM na odličnem mestu. To, veliko pozornost vzbujajoče pismo slove:
Ko sem v svojem prejšnjem pismu govoril o naših odnošajih nasproti Italiji, cikal sem še na drugo vprašanje, ki se tiče Italiji sosedne dežele. Tikalo se je Avstrije. V istini nastopajo v zapadnej polovici avstro-ogerske države, v Cislitvaniji, politične prikazni na dan, za katere javno mnenje pri nas doma še ni imelo dovolj pozornosti in katere nas morajo zanimati v velikej meri. Pri zaklju-čenji državnega zbora avstrijskega govoril je miui-Bterski predsednik grof Taaffe besede, s katerimi se je javno mnenje in Francoska jedva pečala, ki so pa bi'e mnogo važneje, nego govor Mancinijev, ki je našel toliko odmeva. Zastopniki nemške stranke v državnem zboru pozivali so ministerstvo, naj pre-drugači svojo politiko. Ministerski predsednik je odgovoril, da je ne bode predrugačil; vladi je namen, spoštovati pravice vsake narodnosti v državi iu postaviti narodnosti na jednaka stališča. To vsaj bil je smisel njegovih besed, če se tudi neso popolnem tako glasile. Jednakost mej državljani iste države! Nam se to vidi popolnem jednostavna, skoro banalna stvar. A v državi, katere vlada je bila do sedaj oprta .na prevago vlade jednega plemena nad drugim, ne pomeni to nič manj, nego revolucijo, legalno revolucijo. Bilo je to opustitev onega kolektivnega despotizma, ki je nastopil po absolutizmu.
Ta resnobni dogodek, ki je vsled potrebe moral nastati začetkom za mnogo druzih, dal je izraz čudnemu protislovju mej vnanjo in notranjo politiko avstrijske  vlade.   Na zvunaj ostane ta
vlada na potu, po katerem jo je vodil grof Andrassv; omu ju zaveznica Nemčije, ona je tripel-alijanca, ona je Rusiji nasproti naslonjena na Nemčijo. V notranjem pa ostavlja nemško stranko za slovansko. Kajti jednakost, pravica, pomenita zmago Slovanov, zakonito zmago večine.
In dogodki pričeli so potrjevati te besede. Deželni zbor češki je razpuščen; v nekoliko dneh bodo volitve domovino Jana Husa in Jana Žiške oprostile nemške večine jarma. Volitve v Cislitvaniji brez dvojbe ne bodo zamudile posnemati ta vzgled. Izid bode v vsej državi tak, kakor v Českej. Slovanska plima nastopa, narašča i u bode se razlila, in čem bolj se bliža njeni dan, tem pre-vidneji bodo Slovani, tem zmerneje njih mejsobne zahteve, tem složneji bodo. Čehi, Poljaki, Ilusini, Slovenci postopajo roko v roki, vsak prepir mej njimi bode se udušil, in ,i seboj potegnejo celo elemente, ki so jim tuji, pa primer v Tirolskoj italijanski živelj in celo v tej deželi in kje (lrugej del Nemcev. Pri volitvub v Kranjske j morala se je nemška centralistična stranka zdržati boja. Število nemških Avstrijcev, katerim je iz jako praktičnih razlogov sporazumljenje s Slovani ljubše, nego poprusenje, st« bai množi.
Kaj bode iz tega velikega gibanja V Toliko je gotovo, da je ozel evropske politike sedaj ob Dunavu. Gotovo se s tem pečajo v Nemčiji. Nemški Časopisi, ki tuko uljudnim načinom razprostirajo svoje bojne načrte tripcl-nlijanco proti Francoski in Rusiji, ne morejo kaj, da ne bi priznavali, k a bi bi! i pri tej hipotetičnoj v oj u i slovanski elementi v Avstriji prav malo z a u e šljivi; namerava o pa Slovanom avstrijskim postaviti protipezo v Polja C i h, Tri tem pa pozabijo, da, če je kje na svetu kaka mržnja neozdravljiva, je gotovo mržnja Poljaka proti Prusu. Mej vsemi rokami, ki bi se mu brez dvojbe ponujale, bi g itovo
Poljak Prusiji najnazadnje segel v roko. Toda, bode ta mnogOOSnanjOVi na vojna kdaj, v malo ali čez veliko let V Ti „tako malo zanesljivi elementi', sa katere se gre, bodo namreč v ne posebno dolgem času vlada Avstrije, brez p r e k u c i j s k e krize i n e e I o d i n a s t i j i v korist.
Ako vlada Slovan na D u n a j i, b o d e li tedaj Avstrija hotela vojevati l Rus i jo V Seveda mora vojevati z Rusijo, ko bi hotela uresničiti stari sen o usrkanji vseh slovanskih narodov. V orijentu pojavljajo pa se novi dogodki: mali narodi v Evrope jugovzhodu, ki ho do sedaj tekmovali iu si stali v prepiru nasproti, Slovani v Bolgariji, Grki, Rumunci, skušajo vzajemno približevati se in spojenje njih interesov zdi se jim jedino sredstvo v varstvu njih nezavisnosti.
Precej veliki ovinek, po katerem je sel knez bolgarski, potujoč v Moskvo, bil je vsacemu označujoč. Ako je Rusija, kakor se predpostavlja, suma prouzročila potovanj'* In tendence, ki se pri tem javljajo, moglo bi se zaključevati, da se jeol-rekla požreti male države, pod tem pogojem, da Avstrija isto tako stori. Uodočuost je bres dvojbe mračna ; ugoden pa je razgled, da se svet v Levanti naposled pogodi iu sporazumi, namestil da se Nemčiji na k o r i s t m e j s e b o j n o m PC vari. Sme se in mora se upati, da BO kaj jednaeega zgodi
v vshodnjej polovici avstro-ogerske države, v Trans** litvaniji, mej Slovani, Magjnri in Rumuni. Izredno lokava politika potisnila je Avstrijo proti vzhodu, da bi prllla z Ruaijo nnvskrii. A četn dalje prodira na tem |>otu, t<*tnholi se pošlo vani. Vso drugačen, nasproten duh stoj)a na mesto nemfitva. Kaj bode v slovanskej Avstriji iz temelja tripel alijance? Se-li ne bode premaknil?   Politika, ki je dosegla ta resultat, utegne
LISTEK.
P i 11 o n e.
(Danski spisal Viljem BergBoe, poslovenil I, P.) 'Dalje.)
„Ko je bila gotova s tem Čudnim delom, zaprla je omaro, Šla nekaj potov nemirno po sobi gori in doli, potem se zopet usela v stari naslonjač in utopila se v premišljevanja."
»Kolikor časa je sedela, tako dolgo se ni ganila ; jaz sem že mislil, da je zaspala. Zdaj se je zopet vzdignila in globoko vzdihnila, nagnila se čez mizo, izvlekla iz nedrij majhen zlat medaljon, katerega je počasi odprla. Morala je biti v njem kaka slika, kajti gledala ga je dolgo iu pazljivo, in v njenih očeh žaril se je čuden ogenj. Potem ga je pa goreče poljubila in skrila ga zopet v nedrijah."
„Usela se je na stol in pokrila obraz z rokama ; zdelo se mi je, da se je jokala. To trenutje zasliSal sem zdolaj bobneč glas, kakor bi nekdo tolkel na vrata. Kmalu čuli so se koraki v nadstropji pod nama; zdaj planila je ona prestrašena po konci,
kakor bi pričakovala kako ponočno pošast; koraka nje bilo je vedno bližje; ko se je zaslišalo na stopnicah, skočila je ona proti alkovu, kjer sem bil jaz, kakor bi se hotela skriti; pa stopila je na jeden krat zopet proti vratom, z žepnim robcem obrisala si poslednje solze, in zopet se je pokazal oni ponosni, zapovedujoči obraz, kateri sem tako občudoval, ko sem jo prvikrat videl."
„Naslonila se je na pisalno mizo in gledala je proti vratom. Počasi so se vrata odprla in nek mož v čruem nagubančenein plašči prišel je notri. Hitro je ulekel plašč, in j>red menoj stal je človek, katerega sem tako dobro poznal, če tudi se je bil preoblekel — bil je Pillone."
„Na glavi imel je prekrasen častniš); klobuk z dolgim, zibljajočim se peteliuovim perjem; njegova temnovišnjeva suknja bila je obšita z zlatimi portami in za temnorudečo prepasnico svetila sta se bodalce in samokres. V tej lepej polu mornarskoj in polu vojaskej obleki zdel se mi je še jedenkrat tako lep: bila je kakor nalašč zanj narejena, združevala je v sebi razbojnika in tihotapca.u
„On je obstal jeden trenutek pred njo, in jo ves zamaknen opazoval, kakor bi ga bila premagala
njena lepota. Potem je pa stopi 1 k njej in hotel jo je objeti; a ona se mu je boječe urnaknda; on |)a je rekel z razdraženim glasom:
„„Filomela, zaknj me ne po/draviš V Pozabi ves prepir in kreg! Ti ne veš, v kakšno nevernost podal sem se jaz zaradi tebe I* ■
„nPilloi,e,w" rekla je s tihim glasom, „„kako si me mogel pustiti tako dolgo čakati v tem stiuš-nein kraji! Jaz sem ti pisala, da se sn'deva ob dveh po polu noči, in kdaj že čakam tukaj čez jedno uro v strahu in trepetu."u
„„Ali ino uesi čakala že druge noči?""" vprašal je in jo ostro pogledal. nnAli nesi bila pretečem teden večkrat tukaj, ne da bi bila naznanila meui? Moji oglednhi vedo vse.ud
„Bila je osupnenu, odgovorila je hitro:
n„Ali me hočeš grajati zato, da sem vse upala in vse pomisleke pustila na strani — samo iz ljubezni do tebe! — Da, marsikatero noč sem se splazila v razpadlo vilo, s katero si me ti seznanil, ki me je napolnjevala z grozo iu strahom. Mursikako noč sem te čakala do petelinovega petja, nadejaj e se, da te dobim, ker sem vedela, da večkrat sem prideš.   Oh, jaz nesem vedela, kod ti hodiS; uesem
v vBpebu samem znanost.
najti oviro.
Kam plovi? V ne-Henri Martin.
Oklopnica „lnflexible".
Nekako čudno se čita ta napis v političnem oddelku, a kdor premisli, kako upliva vojna moč, bodisi na morji, bodisi na kopnem, na osode narodov, da so baš vojne ladije mej drugimi sredstva, s katerimi piše in beleži zgodovina svetovne dogodke in preobrate v svojo knjigo, ne bode nam kot hibo očttal, da se na tem mestu pečamo z omenjeno oklopnico, v obče pa ob jednem z napredkom raornarstva, ki je v zadnjih treh desetletjih storilo velikanske korake.
Ko so 30. novembra 1853 1. Rusi pod poveljstvom admirala Nabimova pri Sinopu v besede popolnem pomenu uničili turško brodovje, začelo se je misliti, da so lesene stene pač preslabo varstvo pred pogubonosnimi granati, in Napoleon III. je takoj bodoče loto doielal pet „plavajočih bateriju, ki so imele žele/ne oklepe in pri bombardovanji Kinburna v 17. dan oktobra 1855 izvrstno se obnesle. To bil je začetek sedanjih oklopi.h;, ob jednem pa tudi velikansk preobrat v mornarstvu in v ladijedelnicab. Začelo se je tekmovanje, kdo bode nudvladal: top -ničarstvo ali pa izdelovatelji ladij. Stare vojne ladije začeli so preustrojati, naloživši jim težki železni oklep. Toda prvotna okostnica starih ladij pokazala se je deloma prešibko novemu bremenu, nasproti pa je topničarstvo proizvajalo vedno silneje kanone, s katerimi je bilo moči prebiti novo železno steno. V očigled tacemu strelivu pomnožila se je debelost oklepa, a pri tem prišli so naposled vender do skrajne meje, katera se prekoračiti ni mogla, ker bi b.dija veče teže sploh ne zmagovala. Vsled tega prišlo se je do ukrepa, da 86 sploh vsa ladija ne obda /. oklepom, vsaj ne z jeduako močnim, temveč, da se posebno ojači sredina ladije, kjer so kauoni, in ker so po tem takem drugi deli
oklopnice precej iznad vode, ao angleške in mej temi „Inflexiblea popolnem, najviši krov več nego za meter pod vodo. Na tem podvodnem krovu pa stoji citadela, to je 40 korakov dolg in 30 korakov širok štirioglat zaboj, ki moli samo za tri metre iznad vode. V tem zaboji stojita presukljiva stolpa, v vsakem pa po dva kanona po 80 ton težka. Sto'pa presučeta se v 1 minuti 70 sekundah in sta v dijagonali tako postavljena, da drug druzemu nesta na potu, temveč, da se z vsacim kanonom more stre Ijati na vse strani. Ta citadela je neprodirna, 50.000 centov težka trdnjava v vodi, oskrbljena z vsemi možnimi sredstvi in stroji. Razen glavnega stroja, ki ima 8010 konjskih močij, je na ladiji še 39 pomožnih strojev, kajti vsako težko delo dogotovi se s parnimi in hidrauličnimi stroji. Stroji vleko kotve z globiue, spuščajo čolne v morje, prirejajo svitlobo (električno), dovažajo svežega vzduha v spodnje dele, gase požar, trombajo vodo, bašejo kanone, tako da zadostuje za vsaki 80 ton (1600 centov) težki kanon samo pet mož, ki s pomočjo strojev bašejo te velikane s projektili po 775 kilo težkimi in so pri tem po orjaškem neprodirnem oklepu popolnem varni pred sovražnim ognjem.
V tej oklopnici dosežena je skrajna meja glede debelosti oklepa, kakor tudi glede velikosti kanonov. Italija, ki boče na morji prekositi vse druge države, nastavila je sicer na „Duilio" in nDandolou kanone po 100 ton težke, a praktičnost tega koraka ni še dokazana, kajti notranja stena v stolpih morala se je ob'ožiti z blazinami, ker je pri streljanji pritisk vzduha tolik, da vrže topničarje v steno nazaj in da je le omenjene blazine varujejo poškodovanja.
V oklopn ci „InhVxibleu skczala se je sicer človeška ostroumnost, a konečna določba, so li ti morski kolosi zares praktične vrednosti, videla ae bode Se le pri pravej morskej bitvi. kjer si bodo sttile jednake moči nasproti. Za zdaj pa je vsekako mikavno ogledovati priprave,  katere  je izumil člo-
ladije skoro nezavarovani, skrbelo se je, da se la dija ne potopi, a tem, da se je vsa ladija razdelila | vt'*ki um- <lu uniH krnli* ^varjenja. na več nepremočuih oddelkov. Tacih oddelkov (wa-ter tu h t compartments) ima angleška oklopnica „InnVx'ble", ki je ravno zdaj v Tržaškej luki, 126. Ta oklopnica, dodelana 1. 1876, je v obče naj veča in najdovršenejša na vsem svetu. Največa, ker drži 11.880 ton, mej tem, ko sta italijanski ladiji nDuilio" in „Dandolo" za 1310 ton manjši „Italia" in „Le-panto" bosta sicer imela po 13.708 ton, a popolnem zgotovljena bosta stoprav v dveh letih.
„Iurlexible" ima 61 centimetrov debel oklep, potrebno, ln ker so plošča jeklene, ni moči  prebiti   je niti največjimi kanoni,  s kanoni po 100 ton, kakeršne ima na morji sedaj jedino Italija.
Najdovršenejša pa ju ta ladija, ker so se pri njenem izdelovanji uporabljale vse skušnje, iztiajdbe in vsakeršni najnoveji stroji, da se zgotovi, kolikor človeškemu  umu   možno, kaj popolnega. Nasproti
Politični razgled.
V Ljubljani 20 junija.
Deželni zbor Dolenje <l vatri Je je glede onih članov deželnega šolskega sveta, ki so ob pri liki ministerskega dovoljenja za ustanovitev češke •šole na D u n a j i izstopili iz t^ korporacije, sklenil, da so ravnali popolnem pravdno,  da  pa je vender
da se posebno vsled nove šolske postave j varujejo interesi dežele in da za to ni nobeden bolj 'sposoben, kakor prejšnji udje deželnega šolskega sveta, katerim se daje na prosto voljo, kedaj da hote zopet ustupiti. — Ta sklep je jako karakterističen za navadni način fakcijozne politike, ki je proračuni ena le na prvi efekt. Svoje čase vršil se je bil ta izstop z velikim hrupom in se je bil raz trobil kot važen političen čin; sedaj pa čutijo, da bi se jako zanemarjala dolžnost zastopnikov, uko se
francoskemu in avstrijskemu sistemu, po katerem mole še dalje odmikajo šolskemu svetu. Šolski odsek de
želnega zbora je imel le to težavno nalogo, da je dotičnikom ustop zopet omogočil, pri tem pa kolikor možno prikril njihovo prenagljenje. To se mu je pa tako slabo posrečilo, da celo levičarski listi, kakor da b se sramovali, ne prineso popolne vsebine onega sklepa. —
Poročilo ustavnega odseka nižeavstrijskega deželnega zbora, katerega je izdelal vsled nasveta poslanca Koppa glede decentralizacije Železnic, ima v sebi naslednjo resolucijo: „Deželni zbor vidi v nameravauej decentralizaciji železnic, dasi tudi se ima v prvej vrati tikati le državnih in pridržati še nekako podredjenje pod jeden ali več centralnih o-gauov, resno oškodovanje opravičenih interesov Dunajskega mesta. On vidi pa tudi v tem rastoč*) ojačenje centrifugalnih U ndenc in se vsled pospeševanja teh tendeuc boji zaradi množečih se težav jednotne uprave, mejsebojnega odljudenja narodov in oslabljenja avstrijske državne misli. Želi samo in upa, da ae bode s pravočasnim povratom izoguilo nevarnostim, ki bi se znale ob težavnih časih pokazati jako osodepolne ter bi ae prepozno iz-poznale." — Motivacija te čudne resolucije je polna napadov na vlado in poljake po.-.lunce.
Župan VvIr«*Kyli;»/.«■, Krasznav, nagovarja občinstvo, da naj bode mirno in naj se povodom predstojeće konec ne obravnave v Tisza-Eazlaraki aferi ne obnaša sovražno proti Židom ter ne napravlja nobenih izgredov. — Na uličnih vogalih prilepljena so vabila na naročbo protižidov-akih listov. Ta vabila imajo na čelu velik črn križ, govore o prelitej nedolžnej krvi ter poudarjajo, da se ima zmagati v znamenji križa. Ljudstvo se zbira okolu teh plakatov, katere nekateri glasno predči-tajo. — Predsednik sodišča bode posebej obravnaval obe zatožbi, in sicer kot prvo umor Esthre So ly m os s y, kot drugo pa u ti h o ta pij en j e mrtveca. Predsednik Kornia je baje dejal, da je prepričan, da ao židje umor zvršili v tem redu, kakor to opisuje priča mladi Scharf; kot sodeč pa da hoče razsojevati po zakonih, ne po osobnih čutih.
Kiimunska vlada stopila je pred nekaterimi meseci v dogovor z belgijskim generalom Brialmont-om, da bi ga pridobila za to, da bi prišel v Rumunijo ter izdelal plan za najprimernejše utr j en j e deželnih meja. Belgijska vlada se je začetkom obotavljala dati generalu odpust, da jo je slednjič pregovoril rumunski poslanik. Sedaj biva general Brialmont že dva t dna v Bukureštu ter je dobil nalog prehoditi mejne kraje dežele ter i/najti prostore, ki bi bili posebno ugodni za zidanje trdnjav in izdelati doti iue obrise. Prvo potovanje generalovo veljalo bo, kakor se trdi, za pa d ne j meji. Ob jednem dobil je belgijski general razen utrjenja mej nalog, da razmotruje vprašanje, kako bi se dalo mesto Bukureško preustrojiti v ograjen ostrog z nasipi. Izredni kredit 15 milijonov frankov, ki jih je volila rumunska kamora v zadnjem zasedanji vojnemu ministerstvu v ta namen, smatrati se ima le za začetek in uvod drugim kreditom, ki bodo potrebni za to obširno podjetje.
Odstopivši vodja iiemšltlli nacijonal-liberal-cev, pl. Bennigsen, odgovoril je deputaciji svoje stranke iz Hanovra, katera mu je prinesla hdreso, da ga je k položitvi mandatov napotilo prepričanje, da njegova politika s p r a v I j i v o s t. i zdaj nema uikakeršnega upanja do uspeha, da
ti vedela kam poslati pisma, sicer bi to bila že davno storila.""
„„Od koga si izvedela za moj tabor V"" vprašal je on zamišljen.
nnOd starega Rafaela doli na bregu,uu odgovorila mu je hitro. „„Saj ti je on poprej oskrboval pisma in naročila, on mi je obljubil oddati ti moje pismo.""
„„Potem je pa on prejel slabo plačilo,"" rekel je on mračno. „„Njemu ui bilo upati, ker je izdal Mateja. Jeden mojih stražnikov ga je ustrelil, ker se je bil preveč približal našim četam. Našli so tvoje pismo pri njem, a bilo je že prepozno, nesem ga mogel brati, kajti bilo je vse krvavo.14"
„„Kri! kri! . . ."" zaklicala je ona; „„smiraj pride kri radi mene mej naju. Ali se več ne spominjaš ubozega Leona na Sanelmskem jetnišuičnem dvorišči? On je bil prvi — in ti si takrat bil še otrok! . . . Rafael je umorjen, ubogi stari mož! . O moj Bog, da bi bil vender sadnji l"1
„„On ni   umorjen,   temveč  nadel je!"" rekel je Pillone z ostrim glasom. „„Kaj pa je stikal starec pri naših prednjih stražah,  če ni vedel našega gla Bila V Ali ui poznal postav,  ki od najstarših časov
velja mej nainiV Ali ni vedel, da je za denar iz Jal ednega najboljših naših mož . . .""
„„On je upal, da mu boš odpustil zaradi mene, če prinese moje pismo,"u odgovorila je Filomela z mehkim glasom. „„To bi mu bil saj storil.""
„Pillone je molčal precej dolgo, potem je rekel:
„„Ne! Jaz bi mu ne bil prizanesel, ko bi tudi ti bila prosila zanj! Držati moram disciplino mej svojimi ljudmi, če hočem ostati njih gospodar, za izdajalca poznam samo jedno kazeu — smrt!""
„„Ti me več ne ljubiš Pillone, ti me nesi nikdar ljubil,"" rekla je mlada deklica in srpo ga pogledala. „ BSicer bi bil prizanesel staremu, slabemu možu, katerega je morda samo potreba k temu prisilila.""
„„Dobil je plačilo za svoja dela, a jaz nesem dal tega povelja,"" rekel je Pillone z milejšim glasom. „„Ti ne veš, Filomela, kako težko je ohraniti veljavo mej temi divjimi in predrznimi ljudmi, kateri sma trajo svoje življenje samo kot stavo pri kakej ha-zardnej igri. Ti praviš, da te ne ljubim! Ali nemaš najboljšega dokaza, kako zaupanje imam jaz v tebe? Ali ne veš, da je V86 pripravljeno, da bi ujeli mene
in pobili moje ljudi?   Ujial aem se v levovo žrelo; ko sem se sem plazil, šel sem mimo stražinih ognjev, ki gore na trgu v Sorrentu. Vojaki so mi salutirali; ko bi me bil spoznal kak policijsk agent v tej obleki — ustrelili bi me bili ua meatu, kakor steklega psa! . . . Jaz te ne ljubim, praviš; ali ti ne?em dal vsega, kar si poželela? Ali nesem spolnil vsake tvoje želje, in postavil zaradi tebe mnogokrat v nevarnost celo Bvoje življenje? . . . Jaz te nesem ljubil .. . ali si že pozabila, kaj se je zgodilo na svatbi na Posillipskem bregu? Kdo je bil, ki je dal migi jej onemu sleparju, beraču, policijskemu vohunu? Ti si me izdala, Filomela,  in tebe imela bi bila zadeti jednaka osoda, kakor je Rafaela. Ti si zasejala neslogo   mej moje ljudi, ker nesem ničesar storil proti tebi. Ti si se dala ujeti in peljati pred policijo v Neapolj,  in  ko sem prišel s popolnim zaupanjem v te semkaj, kjer  bi me jeden sam tvoj migi jej mogel pogubiti — zdaj mi očitaš, da te ne ljubim!""
„„Ne grajaj me, Pillone, dokler si prav za prav vsega sam kriv!" odgovorila je Filomela in ponosno privzdignila glavo. „„Ali si pozabil, kaj se je oni večer malo poprej prigodilo mej nama?  Ali 86 ne
pa upa,  da se bode občno stališče kmalu spremenilo.   S to njegovo izjavo se potrjuje,  da je v no-tranjej politiki Nemčije zdaj  nastopil  odločen pre vrat,  ki  podi od sebe posredujoče elemente.
Iz < «ri«ra«l<& se poroča „Pol. Corr.", da je minister vnanjib Btvarij v okrožnici, ki jo je po slal poslanikom velevlastij, naglašal težave, ki se ustavljajo uredbi meji pri Skadarskem jezeru; ob jednim pa izraža upanje, da se bode stvar kmalu uredila ter zvršila izročitev zemlje, ki 80 ima odstopiti Črnej Gori. — Nasproti temu optimističnemu pismu pa se izveda iz Kotora, da se je zopet v petek bil hud boj mej turškimi nizam i in Albanci v deželi Hottov. Boj vršil se je do polu dne ugodno za Albance, ko dobe pa Turki podporo z dvema topoma, začno se Albanci umikati; izguba poslednjih  oznpčuje se  velika    Turki   imajo 250
se je poročalo, da je bil
pobeljeni, Storžec le malo, Stol pa že močno, v Kranjskoj gori pa sega belin, kakor se nam poroča, globoko v dolino. Koroški hribi, kolikor se jih vidi od nas, so prav močno beli; vidi se, da je sneg na debelo zapadel. Za junija tretjo tretjino pač kaj nenavadnega.
— (Iz Tolmina) piše se nam v 19. dan t. m., da sta tamošnji društvi „Narodna Čitalnica" in „Rokodelsko bralno društvo" res izključili „Sočo" zaradi napadov v zadnjih številkah, zlasti pa zaradi napadov „proti vsem Tolmincem brez izjeme". Preverjeni smo, da mora i v Tolminu biti vse časti vrednih izjem, katerih se ne tikajo in ne morejo tikati omenjeni napadi; žal pa nam je, da se nihče ni oglasil proti izključenju „Soče", ki je go-
biskupa", sedaj pa nekega V. Kuarda itd. D., d teh napak, odpustili bi piscu celo .planinske Hrvate", katere je zopet naložil na naša pleča. — V ostalem pa se „Hrvatska Vda" zaradi mnozib neprilik krči in bode izhajala v bodoče le mesečno. 12 zvezkov stane 5 gld.
— (V Toplice na Dolenjskem) prišlo je od 1. do 15. junija t. 1. 162 staluih, 109 pa prehodnih gostov. V letošnjej saisoni je do sedi i prišlo 468 gostov v Toplice. Vidno je, da obisko-vaoje te kopeli in zanimanje za njo narašča, zato bodemo vsacih 14 doij priobčevali Število došlih gostov.
mrtvih in ranjenih. Tudi
v isti dan boj v gori Dibra. — PoroMla iz Albanije tovo pisala v najboljšem namenu in menda le v trdijo, da »e je Ali paša ^nekaterimi veljaki iz|obliki  bila preostra.   Pri volilnem gibanji in mej
Guzinje čez Plevlje, Fočo in Sarajevo podal na Dunaj, da zaprosi avstrijskega posredovanja v tem albansko-turškem konfliktu.
Domače stvari.
— (Pre s vitli cesar) naklonil je pogorelcem v Rožeku na Koroškem 1500 gld. podpore.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) je v včerajšnji seji na mesto odstopivšega g. predsednika Kuharja izvolila g. g r of a T h ur na deželnim poslancem. Prišlo je 14 narodnih odbornikov, ki so g. grofa jednoglasno volili, od nasprotnih odbornikov ni bilo nobenega blizu. Ker je ted.ij g. grof Thurn izvoljen od narodne stianko, ni dvomiti, da bode vselej glasoval v smislu svojih narodnih volilcev. G. grof Thurn je bil sicer dozdaj pristaš nemško« liberalcev kranjskih, pa jeden mirnejših in treznejših ter se nikdar ni sovražno proti Slovencem obnašal. V svoji mladosti je celo, kakor učenec ranjcega Pintarja, skladal slovenske pesni. Pri poslednji vo-litvi se je jasno prepričal, kakšni prijatelji so mu bili Apialtrem in tovarši. V gorenjskih mestih so ga izigrali proti narodnemu kandidatu; ko pa je tam propali BO ,llu v zahvalo v veleposestvu postavili stol pred vrata. Narodnim volilcem obitne in trgo vinske zbornice se je g «rof Thurn zavezal, da se, ko bi mu izrekli svoje nezaupanje, precej odpove mandatu,
— (Gg. d e ž e 1 n i m poslancem.) Prihodnjo nedeljo 24. t. m. je klubova seja narodnih deželnih poslancev v prostorih Slovenske Matice ob šestih zvečer.
• — (Dvorni svetovalec gos p. Heinri cher) opomnil je že dvakrat vse svoje uradnike naj natančno spolnujejo jezikovno naredbo ter pr slovenskih strankah delajo le slovenske zapisnike A kljubu temu opominu ravnatelj Schub v Celji še ni naročil slovenskih tiskovin.
— (Vreme.) Včeraj in danes je v Ljubijau precej hladno.   Vrhunci gorenjskih gora so na novo
volilnim bojem se ne sme vsaka besedica polagati na tehtnico.
— (Iz Metlike) se nam piše: Kmetijsko predavanje imel je g. Kramar pri nas  17. t. m.
oslušalcev iz obližja Metliškega bilo je vender Čez 10O, da si čas ni bil ugoden. G. Kramar govoril je o živinoreji. Občinstvo — mej katerim naši najbolji gospodarji — je g. Kramarja pazljivo poslušalo in mu prav živo pritrjevalo.
— (I z V ač) se nam piše 18. junija: Brali smo v nSlov. Narodu" št. 133 mej domačimi stvarmi pod napisom „ Izpred porotnega sodišča", da je bil 11 t. m zatožen Gregor Hribar iz Vač zaradi hudodelstva uboja. To pa   je   pomota.    Oni   ubijalec doma   je iz Kolovrata, tri ure od tukaj proč, okr. Litijskega iu ubil je kmetskega fanta iz Hotiške občine,   in tudi ne s kolom, ampak s kamenom ga je ubil,  ko so šli od vojaškega nabora domov.   Ker se v naši ob čini, oziroma v trgu ni še ugodilo kaj tacega, odkar bi najstarejši občan   pomnil,   torej   sem  naprošen od mnozib, da naj pišem in prosim, da se pomota po pravi, ker marsikateri čuti se žaljen  in zdi se mu v sramoto,  da bi se kaj tacega o nas pisalo, ker ravno pri nas ni tako hudobnega ljudstva, da bi se| »godilo kaj takega.
— (Občinske  doklade)  na Štajerskem'
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Nyiregyh.aza 20. junija. Po raznovrstnih formalnostih zaslišaval se je Josef Scharf, oČa obtežujoče priče Moriza Scharfa. Obtoženec pravi, da se je deček vedno dobro obnašal, obtožbo pa smatra nesmiselno izmišljotino.
Dunaj 19. junija. Kneza črnogorskega obiskal je danes popoludne grof Kalnokv.
Nyigeryhaza 19. junija. Konečna razprava v Tisza-Kszlarskej aferi. Obtoženi so: Salomon Schvvarz, Abraham Buxbaum, Leopold Braun in Herman \Vollner, da so Esther Soly-mossy-evo umorili z namenom; .los. Scharf, Adolf Junger, Abraham Branil, Samuel Lustig, Lazarus Weisenstein in Kmanuel Taub zaradi soudeležbe umora; Amsel Vogel, Janke Sini-lovics, David Hersko, Martin Gross in Ignatz Klein zaradi tihotapstva z mrliči.
London 19. junija. Standard poroča: Car in carica prideta julija meseca semkaj. Carica ostane tu, car pa obišče cesarja Viljema v Etnsti. Potem se podasta oba cesarja v Oa-stein, kjer bode sestanek z avstrijskim cesarjem.
Narodno-gospodarske stvari.
Ržena in pšenična slama.
.                            Na trgu je navadno  za  pšenično  slamo bolj so res ogromne, posebno mej Neme. Letos dovolile ^ ^ ^ ^    po.....^ ^
so bo više občinske doklade zgolj neruMcim obči- . včasih za neprimerno visoko ceno prodava. Tudi nam: Blumegg 65,  St. Štefan bei Leoben 71, Tro- , navadni kmetovalec daje rženl   slami prednost pred
Stadl   100,   Radmer   118, j pšenico, zlasti za rezanico konjem in za nastelj. Go-
faiach 72, Hafing 72, Etbisvvdld 1 2 5 °/01 A tudi na Slovenskem so doklade neznosne. Okrajni zastop v Kozjem potrebuje 49°/0 okrajnih pnklad v znesku 26.669 gld. 44 kr.! To je že več uego liberalno.
— („Hrvatske Vile") došel nam je 7. zvezek, v katerem je mej drugim' prav ličnimi ilustracijami tudi Blika Bleškega jezera. Žal, da ima jedva 13 vrstic obsežni popis več čudnih napak, ker trdi, da je Bled 5 ur od Ljubljane oddaljen, da je Blejski  grad   bil   nekdaj   lastnina „birkinskih
veji živini in pa oveam pa raji! pšenico poklada. Ako pralamo po uzroku tega ravnanja, tako bodo nam pred vsem kemična analiza t*»h slamnih vrst povedala  zakaj se tako ravna.
Pšenična slama ima za 25°/0 več red Inih stiovij v sebi od ržeue slame, ali |»a z drugimi besed t« mi povedano: če inia 1000 kilogramov pšeničnice za 16 uld. redilne vrednosti v sebi, tako je redi Ina vrednost od ravno tolike množine ržene slame le 12 gld. Iz tega se vidi, da se bode reza ni ca iz pšenične slame z večim pridom   rabila   in   vender   tudi   prouzročila, da
spominaš, da si me prisilil nadeti svoj kiuč in iti na svatbo, ki mi je bila čez vse zoprna? Sovražila sem te, Pillone, ko sva se peljala ta večer po zalivu; zaničevala sem samo sebe in skočila bi bila v morje, ko bi me ne bila zadržala želja po maščevanji! A ko si plesal tarantelo z Giovannino, ko si vzemši gitaro z gorečim petjem slavil njeno že nitbo, ranil si me najobčutljiveje. Ta večer jaz nesem bila več tvoja izvoljena, nego tvoja vlačuga, s ka-
ti oni večer, omamljen od veselja, storil krivico. A se ujeti in pehati pred policijo v Neapolj. Bila ko bi me bila ljubila, bi se ne bila tako mašče-1 sem prisiljena ukloniti se sili. Pa ravno ta policija, vala, kakor si se. Koliko vrlih mož zgubil sem oni j ki jo ti tako zaničuješ, dala mi je dokaze. Ko so večer!"" preiskali tihotapske luknje, našli  so v (iiovanninej
„„Mož!"" zaklicala je Filomela porogljivo in1 svatbeni sobi kinč, katerega si ti nosil, Pillone, da stisnila roke.   „„Ti vedno govoriš o možeh,  kakor1 katerega si celo obljubil meni.   Osramotena morala
bi ženske ne bile nič! Omamljen od veselja, praviš, si mučil ono, katero imenuješ sam svojo nevesto. Ti praviš, Pillone, tvoji ogleduhi vedo vse. Verjemi
je Giovannma pričati, da je ta kmč bil tvoj, da sem ga jaz les videla |>ri tebi!""
„_In  te dni,"" zaklical je Pillone z glasom,
tero si ravnal, kakor se ti je zljubilo! Ti si videl, mi, tudi jaz imela sem svoje ogleduhe, kadar je Slo ki se je tresel od razburjenosti, „„te dni storila Bi
da sem jaz obledela in so me oblile solze, videl si, da sem se jaz, Pillonova nevesta, skrila v kot — a vse to ni ganilo tvojega srca! Morala sem do dna izprazniti kupo zaničevanja, in ono vrvico ko-rald, ki je bila prvo tvoje darilo, ta rudeči truk mej nama, — ti si ga raztrgal in ovil ga njej okrog vratu! Ta trenutek bi te bila mogla umoriti. A ženska ne sme nositi orožja, kakor tvoji ljudje. Izbrala sem si sredstvo, ki mi je bilo najbližje, ker sem ravno tako dobro vedela, kakor ti, kaj je oni berač, ovadila sem te v jezi in obupanji. Bila sera nora od jeze in sovraštva, kajti vedela sem takrat več kakor si ti mislil.uu
„„Kaj si pa vedela tedaj?"" vprašal je Pillone z mehkim nemirnim glasom.   „„Prav imaš, da Bem
za mojo veljavo in za mojo čast. Povedali so mi vse; jaz pozuam vse tvoje obnašanje. Ona Giovan-uina, na katere svatbo si me prisilil, bila je prej tvoja ljubica, ko je še kot mlada deklica pasla ovce,
še več! Udala si policiji stvari, ki so bile tajnosti mej nama. Mnogo mojih najboljših skrivališč so zasledili, mnogo mojih ljudi) bilo je nenadoma napadenih in postreljenih.  Hudo me je tlačila tvoja ne-
Na Capri si jo dobil, tam si jo marsikako noč skrivaj vidljiva roka, - a vender odpustim ti vse, ako poiskal v koči njene matere; ko si se je naveličal,! hočeš!a"
pustil si jo in podaril jo jednemu svojih tovarišev. Ali zdaj umeš, kaj sem trpela oni večer, ko si pel njej na čast?""
„Pillone je bil, kakor bi ga bila zadela strela. Povesil je oči, ustna so se mu tresla; a sregovoril ni nobene besede."
„„Pa ne misli, da so me preslepile prazne čenčarije in blebetanja na trgu pri vodnjaku,"" nadaljevala je Filomela s tihim glasom.   nwDala sem
nnLahko bi te bila popolnem izdala, ko bi bila botela,"" odgovorila je ponosno Filomela, r„iu bili so trenutki, ko me je obhajala skušnjava, da bi to storila. A za plačilo ponujali so mi deuar, s tem bil je smrtno ranjen moj jiouos. To t« je rešilo, Pillone! Nesem ti mogla odjmstiti, kar si storil meni, — meni, ki si me še v otročjih letih izbral za svojo nevesto in videl me v sanjah kot kraljico na svojej strani!"" (Unijo prih.)
bode živioa oves popolnoma drobno požvekala. Temu nasproti pa tisti, ki le rezanico iz ržene slame rabi, pravi, da temu ni tako. Kdor pa kaj takega trdi, ta mora tudi odgovor na to vprašanje imeti Kako pa ravnajo po deželah, v katerih le malo ali celo nič iži ne pridelujejo, kjer ržene slu me za rezanje nemajo, kakor je to na Angleškem? Tu lahko po dnevih daleč potuješ in ne bodeš zagledal rži na polji. Tu so torej ljudje, ko bi tudi ne hoteli, primorani pšenično slamo za rezanico porabiti. Po velikih mestih se tukaj le pšenič-nica prodava. Iz vsega povedanega pa sledi, da se pri naših kmetovalcih nahaja še škodljiv presodek v ti zadevi kateri ravno tako dolgo obstoji, dokler se ga ljudje držijo, iu brž premine, ko hitro se ga l)udje iznebiti hočejo.
Kar se pa tiče porabe te slame za nusteljišče, prideta tukaj dva pomisleka v poštev; prvi je, da se pravi, ržena slama more več vlage v se vzeti in torej se more z njo delj časa izhajati, drugi pa je vsebina redilcih snovij v teh dveh slamnih vrstah.
Ali je prvi pomislek pa tudi resničen, to morajo primerjajoče skušnje po teži na vagi pokazati. Ker pa ima ržena slama več lesnega vlakna v sebi, tako se vidi, da bi zarad tega ržena slama za na-steljo bolje služila od pšenične. Ta stran bi pa le v takih gospodarstvih mogla se v poštev jemati, v katerih imajo pičlo slame na razpolaganje, kar bi pa ne smelo v uobenem gospodarstvu biti. Take razmere bi se morale odstraniti, ker je treba število živine tako uravuati, da gospodarstvenim potrebam nikdar slame ne primanjkuje. Kar se slednjič razmer redilnih snovij tiče, so te pri obeh slamnih razmerah menda precej jednake.
Iz vsega tega pa sledi nauk, da naj gospodar kolikor mogoče pšenične slame doma za rezanje porabi in tam, kjer se ržena slama more dobro v denar spraviti, naj to na trg postavi.
„Slov. Gosp."
Vabilo ua naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ua novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta........6   „ 50
„  četrt leta .......3   „   30 „
„  jeden mesec ......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8   „   — „
„  četrt leta .......4   „   — „
n jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo ,,Slov. Naroda«.
Tržne cene v LJubljani
dne 20. junija t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . i Rei, n ...
: Ječmen „ I Oves, „ ...
; Ajda, n ...
: Proso, m ...
Koruza, „ ...
I Leča „ . .
Grah „ ...
Fižol - ...
; Kiompir, 100 kilogramov .
Maslo, kilogram .
Mast, „       . .
Speta frišen n      . .
n povojen, „ . . : Surovo maslo,      r      . .
Jajca, jedno......
! Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram i Telečje „ „
! Svinjsko , „
Koštiunovo     „ „
i Kokoš........
I Golob........
I Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ „ . ,
J Drva trda, 4 kv. metre . I    ,    mehka, „   „      „ «
gld.	kr.
7	64
5	20
4	23
2	92
4	87
	20
5	60
8	—
8	—
10	—
3	57
—	96
—	88
—	70
—	78
—	85
_	2
__	8
—	60
—	52
—	62
—	36
—	45
—	18
2	62
1	78
6	40
4	20
ZDuLjCisjelcet "bo
»ine 20. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.;
Papirna renta.......... 78 gld.
Srebrna rent* .... ..... 79 „
Ziata renta........                                     .   . 99 ,
50/o marčna renta......... 93 ,
Akcijo narodne banke....... 838 ,
Kreditne akcije......                               .   . 305 „
London   . ..... 119 ,
Srebro            .   .        ....... — ,
Napol. ........... S „
C. kr. cekini . ......                                    .   . 5 „
Nemške marke ..... 58 „
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 121 ,
Državne srečke iz L 1864.        100   „ 167 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 99 „
Ogrska zlata renta 6°/tt...... 120 „
n     4°/t...... 89 r
„     papirna renta 5°/0..... 87 „
5°/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „
Dunava reg. Brečke 5°/0    .   .   100 gld. 114 „
Zenilj. obč. avatr. 4*/t°/e zlati zast. Usti . 118 „
Prior, oblig. Kli/.abctine zapad, železnice 103 „
Pri'»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „
Kreditne srečke......100 gld. 170 „
Kndoltbve srečke.....10   „ 19 „
Akcije anglo avstr. banke .   .   120   „ lil „
Tnunmvvav-drufit. velj. 170 gld. a. v.    . 225 „
45 05 10 35
95
50 67 45
75 15 50 70 20
50 20
25
50
tU.
J. Bonač,
bukvovez
v
Xjj-a."foljetni, I
Poljanska cesta št. 10.
P. n.
Slavnemu tukajšnjemu in vnanjemu občinstvu naznanjam da som odprl lastno bukvoveznico.Veliko-letna skušnja daje mi pogum, da bom kolikor moč Čast. občinstvu v vsakem oziru kar se tiče trdnosti in elegantnosti mogel postreči.
Sprejemam navadna in najelegant-nejša dela po nizki ceni.
Priporočam se za mnoga naročila.
Vila v najem.
Popolnem prenovljena in okusno ozaljšana, nekdaj Pauor jeva vila v Podutiku nad Zgornjo Sinko, s 7 sobami, lepim vrtom in parkom odda se v najem za poletje pod ugodnimi pogoji.
Natančneje iz\6 se pri lastniku Lorcncu Voriiiik-u, kamnoseku v Ljubljani, Kolod\orske ulice. (410-2)
Dekoracije! Transparenti!
Mnogovrstna zaloga dekoracijskih in transparent-Tv nili podob, lampijonov, ognjemetov in burvenotiskanih podob Njiju Veličanstev in cesarje vira z visoku so-prugo,
Cesarske državne orle, kranjske deželne grbe in Ljubljanske mestne grbe dal sem navlašč izgotoviti ter se  dobivajo lepo upravljeni v obliki 81/69 ctm.
!po 1 gld. na prodaj. Nadalje so grbi razne ve ikosti po 25 kr. do , 1 gld. in 2 gld. % Austria (2'/a metra visoka), pristojna za dekora-^ cijo, SO kr. Državni orel z vsemi deželnimi grki 50 kr. r* Transparentne podobe Njiju Veličanstev in cesar-al jevičovega para po 45 kr. do 1 gld. 20 kr.
Lainpijoni po gld. 1.—, 1.20, 1,60, 1.60, 1.90, 2.20, 2.40, 2.50, 2 80, 3.40 in 3.80 za dvanajstorico. Proseč prijaznih naročil znamenovam
z vsem spoštovanjem
I (408-2)       Iv. Giontini v Ljubljani.
i
ii. I
MeteorologlČiio poročilo.
(l^ro^locl čez pretočeni teden.)
Barometer: Stanje barometrovo Je bilo v pretece-nem tednu srednje in splob lo za 025 nun. višje, kot srednje stanje celega leta; znašalo ju namreč 735-55 min., ter je bilo v ponedeljek, soboto iu nedeljo pod-, drugo dni pa nadnormalno. Najvišje, za 512 mm. nad iiormulom, je bilo srednje stanje v četrtek; najnižje, za 8'65 min. pod uormulom, v soboto; razloček nuj maksimom in minimum srednjega stanja je tedaj znašal 8-(»7 mm. Stanje sploh jo bilo lOkrat nad-, 11 krat pa podnormalno; iu sicer najvišji«,
za 5*96 mm. nad normalom, v četrtek zjutraj; najnižje, sa
4'31 mm. pod normalom, v soboto opoluduc; razloček mej maksimom iu minimom splob je tedaj znašal 10 27 nun. Največji razloček v stanji jednoga dne, za 3-16 mm,, je imel petek: najmanjši, aa 0"60 mm., torek.
Tbei niometer: Srednja temperatura pretočenega tedna znašala je -f- 18 5° 0« to jo za 0-1" C. nad normalom, ter je bila v ponedeljek, sredo, petek in nedeljo naduormalna, \ četrtek normalna, v torek iu soboto pa pod normalna. Najvišja, za 08w C. nad normalom, je bila srednja temperatura v petek; najnižja za 10° (J. pod normalom, v torek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 1-8U C. Stanje splob jo bilo 7krat nad-, 1-lkrut pa podnormalno; najvišje, za 6-l° (!. nad normalom, V sredo opoluduc; najnižje, za 60° C pod normalom, v torek zjutraj; razloček mej maksimom in minimum splob je tedaj znašal L84c (!. Največji razloček v stanji jeduega dne. za 102U (J., je imela sreda; najmanjši, za 5"7U C. nedelja.
Vetrovi, sicer precej moćni, nese bili posebno spremenljivi. Po tikrat, sta bila „ vzhod"* in pjugozahod-, po 3krat pa „zahod", „borja" in „brezvetrijo".
Nebo je bilo največkrat, 11 krut „po polnem oblačno", 7krat ,Jasno", .'ikrat »deloma jasnoJ.
Vreme je bilo precej nestanovitno in mokrotno; teden je imel štiri deževne dneve z 2610 nun. mokrine.
Učenec ali praktikant
z dobrimi spričevali, ki jo 14. loto že dovršil, vzprejme se takoj v prodajalnico  Josipu Erratlt-a v Mokronogu
na Dolenjskem. (412 — 31
Velika zaloga
posebno dobrega, belega ali rudečega
dolenjskega vina
od leta 1882 prve vrsto po 5 gld., druge po 4 >/, gld, — Klaro vino po 7 do H gld. avst. veder proti pošiljatvi posode pri
Ovoiikelji,
(:578—3) v Sevnici (Licbtenvvald") Štajersko.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapročl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust.   I steklenica 60 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
!*MT Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje! Mnogo   et vporablja u Vašo tmli«-ilno uutuo >u«l4>  in  MUlcilnf   #.olmi   pruNvk   z izvrstnim VSpotaom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 8 steklenice.
Spoštovanjem (30—13) _A.rj.toxi SlEoriist, župnik.
Vua navedena sredstva ima vedno frlšna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „pri samorogu",
v Ljubljani, ItleNtui trg si. 4.
♦ ♦
♦ Umestno (234—19) ♦
|xobe in zobovja f
T ustavlj a bo  najnovejšem  a m e r i k a n s k o m načinu J
+ brez vsaki b bolečin ter opravlja plombo vanju in #.
«■ VSe /.«lmc oot-raei i«" *
♦ ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, J
% poleg HrHdeckTJevega mostu, 1. nadstropje. $
Vzpomladno čiščenje krvi
s avetovno slavnim pristnim
V steklenicah po  1 gld. 20 kr. dobiva se pristno samo pri (291—3)
t m. Piccoli-Ji,
lekarji ,,pri angelji", v Izubijani, na Dunajski cesti.
pravega okusa s plačano carino.
Kilo po
.lava............gld.
i 'ailipillHN..........I«*« n
I»»iuiiigo   . .....1.30 in 1.85 „
l>urtoric«»..... 1.25,  1.48 „   t.58 ,
Cejlon...... lf>8, 1.75 „ 1.86 „
SrtutoH...... 1.25, 1.85 n 1.46 „
Itio, močna in dobra    . .   .    1.15 „ 1.20 „
M(»o-», pristna arabska..... 1«°:> »
Žgana kava,
Molauge...... 1.35, 1.78 in 1.95 gld.
Sledilna Kava......po 80 k r. kilo.
Sladkor <4<xs-2)
(konkurenčne cene); poštni paketi franco po 5 kil po poštnem povzetji.
Močno in toaletno milo,
jako v ceno (razpošilja se po 6 kil.)
LEVI & Co. v REKI.
Ceniki pošiljajo ae biezplačuo. Agenti ne Iščejo.
lzdatelj in odgovorni urednik Makao Armič.