PROSVETA
dally
glasilo slovenske
narodne podporne jednote
I
Suodays isd Holidays.
LETO-VEA«
IX.
chicago, ILL., sobota, ss« avgusta (august) isis.
STEV.—NUMBER 74.
Mne so si povedali demokratični in IZ DELAVSKEGA SVETA. Na Balkanu ie vedno traja bud, kr f republikanski senatorji drug
drugemu v obraz,
Sale v Pimii istiniii zaprte lo 18. sipt.

davkoplačevalcev priznan. — miuOabsei ka MTAlf ustreljen. — vplenjena dekle se je ve-inu domov. - farmarji se jeze nad avtomobili gn _ polovica moštva vsled oonja prooresnje jlSOA parnika se je vrnila. — vihar na porto ei. ou _ farmar je odkril zaklad na njivi. — ftTIRI DOLARJI ZA sedet v nebesih in druqe vesti
DVOBOJ S SAMOKRESI V SALONU.
Ihicsgo. 111., 36. avgusta. — So k Williams js odločil v prilog rkopUčsvalcsm, ki so protesti l proti davku sa ohranitev gos r is n materinsko penzijo.
lacon, Oa., 36. avgusta. — Mrs 0. Adami is Atlanta, Oa., ja u. ilila 1.1. Sprstlinga, kapitana taijeF., petega miličarskega ka is Oeorgije, ko Ja stal prod
gtMB.
dsmiovo io takoj aretirali, ki ■i botsla povedsti, sakaj ja is-Ds umor.
[jaa moi js izjavil, da ja bila isvs Isna sslo nsrvosna ia da jt idrsvil Spr&tling, Id je v ci
am življenju sdravnik.
foihlagton, 36. avgusta. —
raj ho republikanski in demotion aenatorji vdarili skupaj, je nenator Owen iz Oklahome leval, da pride takozvsna ko-cijtka predloga takoj na raz-ro po davčni predlogi. Owen ni drl u Nvojiin predlogom, ker pdje aenatorji vendar niao ta
McDonough je pred petimi leti uatrelil Belmonta, ko ata ae apr la, ker aalun ni toliko neael, kot ata pričakovala. Carney je bil pri jatelj Belmonta in je od tega ča-aa eovražil njegovega morilca.
McDonough je bil takrat obtožen umora, pa je bil oproščen, eeA, da je atreljal na Belmonta v ailo-branu.
Carney ja imajo pod ključem.
City, Kansas. 3d. svgu sta. — Hedemnajatletna Luzon Koppenhaver ae je vrnila donrov, ki ao jo pogrešali od pondeljka. Dekle pripoveduje zmedeno po-v eat, kje je bila in kaj je delala v tem čaau. V njo tišče vai, ki ae amatrajo za varuhe morale in jo nadlegujejo z raznimi vprašanji.
Oinoinati, » O., 35. avgnsU. —
Pet vdov, katerih možje ao dobili aolnčarico na delu, je vprašalo za odškodnino v zmialu odškod-ninakega zakona za ponearečbe.
Neka mlada dekle, ki js pri delu v tržnici dobila aolnfcarico, ae leomni, ds bi'tik pred volitvami« ravpotako pripevjle sa odškod-
iprejsli Uko postai itfrtig droi^fttftHt
»štor Owen je dejsl, da želi, predloga pout s ne zakon, da bo uogočeno kupovanje pri vo-ih. Rekel je, da zdaj miljonar-upijo predaedništvo in vlado, jud*tvo ne pride do pravic. »Ul je aenstor Penrose in de-lovorniku, če hoče Owen rs d i I odHtraniti korupcijo, ker je |e*ovi državi največ korupci-
rugi aenatorji »o navedli, da v državi Delaware izdalo en večer 50 tiaoč dolarjev, da ae »•lo na volilee. Senator O'-Mu je vprašal, če ni bilo iz-h pri izvolitvi McKinleyja v 18% dva in pol iniljona do-
Ko j«, v teku razprave neki okratični »enator dejal, da ao vili že lep volilni aklad akupaj Waona, daairavno ao doneaki "•jeni le na en dolar, je Peu-drjal;
zdaj ko iinate korupcij-Mad nkupaj, hi radi zaprli hi radi »prejeli protiko-ij»ko predlogo.'' — Sicl
«W>urg. Pa., 26. avgusU. -
Dixon, državni zdrsvatve-NniMr je odredil, <1« ostanc-
M', privatne, cerkvene in "l»rte do 1H aeptemhra. ra-ro*1"' paralize.
je izjavil, da skušnje d<l j' bolezen v avguatu in ®',ru najbolj nevarna. dr'«vi IVniiaylvanls je bilo njnuh i m I i. juliju 590 ain't IM bolnikov je pa umrlo.
No. ni, 28. avgusU. - 8i-
' M' I>"nough in Frank
*	Mluna Jame« 0'Learvja n« » » «amokre»i Nt.ro jezo
^ugl, je M-i v nalun, Car-
*	»»del in Mopil u njim. itl,i »očajni mizi, ne
gorila driig * (|rugim. Ko
"Ml, M. je obrnil, da
1 MeKonough je na-J""'0 "P«ko, ('arney jo je " za »asiokrsa. McDo-P 'udi pohabil revolver. *n J* nameril na Car
*	štirje »treli, in Mc-
Springfield, UL, SB
Farmarji v tukajšnji okolici so silno razburjeni radi neatrpnlh
avtomobiliatov, ki drve po cesUh kot blsžneži. Farmarji izjavljajo, ds uatrele vaakega, ki jih prisili, ds ae morajo umakniti s ceate.
Odbor farmarjev ae ja pri o-krsjnih komiaarjih pritožil radi avtomobiliatov, ki ne dajo nič na to, če povozijo par ljudi.
•iM
Žarela kapitalistov si padflčni obali
Ameriški klateži nsNreteJša ssdrfs ss mlu.
CcttMielenliki aapafe m deitt pad kkp.
Salk Laka, City., 35. avgusU. —
Loyal Perkina je bil vbit in njegov oče George je bil opasno ranjen, ko je oaobni vlak Salt Lake & Ogden Klectric železniška družbe vdaril ob njiju avtomobil, v katerem ata peljala dinamit.
Zubojčki z dinamitom ao leteli na vae at rani, a k sreči ni dinamit ekaplodiral.
Philadelphia, Pa., 35. avguste.
— Devet mož od moštvs norveškega parnika "Cossack" se je zgubilo aredi oceans, ko je ns psrniku naatal ogenj, ki je bil naložen z gazolinom. Moštvo je za-puatilo parnik dne 12. avguaU. Oatalih trinajat pomorščakov se je rešilo ns angleški parnik Ta-inaqua, ki je priplul v Philadel-phijo.
Nekatere pdaode, v katerih je bil gazolin, ao počile to nevarna tekočina ae je razlila po psrniku. Kmslu je v trebuhu parnika na-atala eksplozija in proti nebu je vdarilo ognjeno morje. Mornarji ao všli ognju in ae rešili v dva majhna čolna, ('oln, v katere« je bilo devet pomorščakov, ae je zgubil.
Tovor, naložen na "Cosascku", je bil vreden $1,100,000.
San J nan, Porto Bioo, 35. avg«.
rta — Prek meata je divjal hud vihar, ki je odkrival hiše, podiral brzojavne drogove. Veter je doee-gel hitrim 90 milj v uri. Ceatno-železniški promet je uaUvljen In v Inki ao mnogo trpele male ladje.
PHtaaan, N. J., 35. avgvsU. —
Mletni William Dilk je podel a droga - za napeljavo električnih žic Pri padru je zadel ob žieo in »u#ll	- vae mento je bilo hkratu zavito v
iDmIM m t. Mrmml. t. Mili
»k.
^ "nrtno zadet r.gru-
[•l^li ei|j
2«lssniški kralji sa morajo ia da. naa
Waahingtoo, 26. avguaU. Včeraj popoldne j« predsednik Wilson obveatil predaednike ielas-niških družb, ds morsjo do danes opoldne podsti definitiven odgovor.
Če bo odgovor ŽelesniŠkih druib zadovoljiv, ae vrne 640 predaedni-kov diatriktnih želesničsrskih organizacij a poročilom domov, dfc je zavladal mir, ako bo odgovor negativen, bo najbrž sUvks in vsa
krivda ssdene želesniške magna-_
KapiUlistižna aaroU.
8an Franciapo, Cal„ 24. avgusU. — Organizirani kapitalisti ao pričeli vojno, da uničijo delavsko organizacijo na paeifični obali. Čakali ao, da So varno naložili dobiček, ki ga jim je vrgla paciffična razaUva in pričeli ao protidelap-ako gonjo, kakeršne še ni bilo na zapaidu.
Na vzhodu so delavci vajeni \ir deti, da se moč delavstva širi, mejtem ko kapitalisti brsnijo svoje !>ostojsnke. Ns zspsdu je drugače. Tukaj ae je dVignila vigilanti-dna kapitaliatična drhal in zagnala svoj bojni krik, da uniči vse d* lavake strokovne organisacije. De-svstvo je aedflj v defensivi.
Boj je pričel na ta način, da te delavatvo prisili udeležiti kapitk-ističnega pripravljalnega humbu-ga. Noben organiziran delavee se ni hotel r u4elsžiti kapital
dilaveei prisiljenih od svojih go-apodarjev. Organizirano dslsvstvo je bilo zsdovoljno z uspehom, ki ga je doseglo, in zmsgovito je bilo do dneva, ko se je imels vršiti parada.
Delodajslci so pridigali silo in krvoprslitje. Vse mesto js bilo vznemirjeno vsled boja. Nekateri possmesniki, pod i gani vsled divje propagande za miliUrizem, so poalali grozilna piama in svarila časnikarjem in bogstinom, da bodo pognali parado v zrak. Delodajslci in čssnikarji ao hoteli samolčati te grožnje, ali organisirani delsvei so izvedeli ss atvsr in aeznanili ao t njo organizirane delavce v unijah.
Unije ao poročale svojim čls -nom, nsj ae vzdrže vaake provoka-cije in nsj parado obaodijo s molkom, če ae kaj zgodi, da bo nemogoče zvaliti krivdo na organizirane delavce. To ae je zgodilo. Neorganizirani delsvei so marširali po Market ulici zs svojimi dslods-jslci in babniesmi is višje družbe, ne da bl vedeli ss svarilo. Bomba je počila, ki je vbils šoat oaeb na licu meata, tri ao ps dobils amrtae poškodbe. Neki prominentia člen trgovake zbornice je Uko j pripom nil: "To je ugodns prilika za vojno za odprto delavniso."
Tskoj je trgovake zbornica a avojim golim orodjem v javni službi udarila po avojem naaprotni-ku, organiziranem delavstvu, ki ga črti kot vrag križ, obdohtila je vaakega umora, ki ae ji noče pridružiti v vojni za odprto delavnico. Uničiti ao hoteli aUvko ki|lt-nsrskih delaveev a tem, da ao vrgli najbolj delavne tovariše sa or-gsnisseijo v ječo in jih seveda obdolžili umora. Pobrali so todi voditelje ugrožajoče eeatnoželezniš ke aUvke. Thomas J. Mooney — je prezrl avoj alibi, pe ao ga obdolžili zarote. Kdwarda D. Nolana, ki je bil vodja štrajkovnlk straž v stsvki strojnikov, so vrgli brec najmanjšega dokaze v ječo in po nosno izjavili, "da ao mu djall že zenjko okoli vrata." Izraela Weinbergs. ki je znan n»ed šofer
direktno dinamltarstva, pričo, ki ja upovedsla, da ga je ob čaau
*k*Pfozije vidsla ns drugem me»-tu, sa pa pretepli v uradu držsv-nega^ prsvduiks. Mrs. Reno Mooney,ki bi lahko dokazsla alibi *a svojega moža, so pa saprli in ob-doli lli umora.
Vi) Časniki so v alušbi kspiUli-stov in ne natisnejo besedice o stvaeL če tega ne dovoli "odbor hi mi^'. Nekateri Čssniksr-i v pisarno International Defeuae League in rekli, da so obtožene osebe ne-ampak sa božjo voljo, naj ne ptvsdo nikomur, ds ao ksj rekli. v	^
Ntki detektiv, ^i dels zs držsv-no pt^vdništvo je rekel, da hočejo obtoisnee "obsoditi na podlagi tvijalih in bumbugarakih doka-aov."
Tako Ugleda stvsr na pseifični obalu In če se organizirano delav-Stvo^ejbo zavzelo ss nedolžne žrtve v Ita«, bodo triumfirali kapitaliatični zarotniki.
Maja* klateži prstopajo štrajkar-
ja. » York, 25. svgnsts. — joči delsvei, ki izdelujejo T, is kartona, so v Webster-je vi dvorani prašno vali smago s ra. Stsvkovne atreže so dveh popoldne v dvorano odšle ob štirih popoldne Side, da pregovore sUv-da opusts sramotne ds-■ i' ' <'*''
V *
in šest dekla t is bl-
"v^fiČo polieajev. Rdlno Ameriki is najdejo tsko nlske du le, da imajo pogum pretepati sls botne lti-ajksjoče žene. Tsksffs nizkega dejanje se aramuje najbolj neotesan ruski kosak in sv atrijski polieaj. .
Število Ura j kar je v ae množi vas ki dan kljub turški metodi najetih kleteiav^' / > ■■
OeeUhošalaaniški magnet j s aa ko-
m ples,
Nimiki in francosko poročila o uspehih pri Mnropoto v nasprotju.
oraki prostovoljci se postavuajo v bran boloaeom. - ne morejo zajeziti boloarskboa navala in se umikajo. - olbdb bumunxjb ni jasnosti. - rusi koncentrirajo armado ob prutu. - na ruski peontl vse spit-na kavkaski fronti zopet zma oujeio rusi. - nbmoua odklanja ameriško zah tbvo. - anolua v plen j a ambbiškb ladje. - rusi izrabljujbjo tujo zastavo.
ZEPPELIRI SOTOISKALI ANGLIJO.
ZADNJE VESTI.
Pada. SS. avgusU. — Uradno porottlo pravi, da jt iakreaajs iu lijansklh lat dokončano v Solunu in transportne ladjs ao n vrnila v Italijo.
Berlin, SC. avgeiU. — (Brsaiifino prsk Sayvllla, L. L). — Nam Ška trgovska potapljate Deutsehland' aa pripravlja sa pot v Ame riko. Tovora ja viri, kot so ga pri-šakovaši. Moštvo aa ja israklo. da rado podpiše pogodbo aa potovar
aio.
Berlin, SI. avrusU — V četrtek nonott an stwtllnl obiskali Angli-jo, bombardMi jugosapedni ok
pit RanHaku le FoUntonu. Pov. sod ia bil ims ilH dober uaneh.
, SPLOŠNI POLOfAJ
Položaj na# balkanskem bojišču jo začel nekoliko čistiti ls po-Utičbega in mlliUrističnsgs stališča. Trmoglave vssti, da se je Qr-ftka spustile v boj proti Bolgarom, nočejo odnehati. Iz zadnjih vseti je eelo rssyldno, da ao grške gar-
Na ruaki fronti je vae nekam zaapalo. Nemci aieer poročajo, da ao imeli uapeh v Volhitiiji in tudi Petrograd je omenil, da so bili vroči boji ob Stokhodu, kjer aku* Šajo Nemci zagnati ltuac is ss* psdnega brega reke nazaj, ali ena niti druga stranka še ni povedsls rezultata dutičnih bojev. Več are-če iuiujo zopet Kuai v Kavksziji, kjer ao reokupirali Muah v Armeniji, katerega so vaeli Turki H, avguata. Turki pa molče o tem ruakem vapehu.
Italijani ao preneali avojo ofenzivo iz Ooriškega v tirolake brlite.
Uradna poročila alede:
balkanska fronta.
Bolgarsko poročilo.
Sofija, 26. avg. — Dolga raka če-te so okupirale Kostor in Kasto-rijo južno od Plorine. Premagani Srhi se umičejo proti jugu. Naše čete, ki operirajo proti Leriiit, Ranici in Kornščevu, ao oavojile 31. t. m. selo močno pozicijo s gori Majto piliva, Naslednji dan ao
v Mačedouiji napovedala napadi* Mrke v Vsrdsrju na bri-
Nsw York, 25. avgusts. — Dru iba je sope( nasUvils 20 štrajksr jev, kl so <bili v teku štrsjks sre-tirani radi majhnih prestopkov. Nerada je kompenija vgriznile v kislo jebolko, ps ji nI preostalo kej drnfege, ker ao eeatnoželesni ški ualuibenei sklenili, ds sopst u sUvijo dslo. Ts odločni sklep je pomagal, da so eeatnoželesniški mogotci prišli k psmeti.
SUvkalo je 8000 uslužbencev, ki ao Isvojevali eno nsjlspših zmag, kar jih pomni delavatvo v New Torku.
V četrtek s večer so uslužbenci obdriaveli velik shod, na katerem jim je Williem B. Fitzgerald razložil pomen smsge. Poslušale! ao mu navdušno pritrjevali, ssveda joč ae kolikega pomena je ssnjs dobra in krepka delavske orgsni zeeije.
Washington, D. C., 26. avgusU — Včeraj js zevledelo nesoglssje msd predsedniki želssniških družb ho at raapravljsli, kje nsj vzeme-jo tmnbjm, ds pokrijejo povi. šene Stračke redi osemurnega delavnike.
železniškim naiužbeneem ne de. le prav nobenih »krt)i, kje bodo že-lesniftki kralji dobili potre bo i drobil. železniški imlnžl»enei prsvl-jo, de inejo semi mnogo skrbi in
(1MJ» S. **Mt. 4. IM«MM»
Ohieago ta okolica v soboto de-lome oblačno, v nedeljo lepo vre-jI svtoomnibusov. ki delajo škodo'me, prenosljive temperatura, eestnoželezniškim družbam, ker IlftaeŠa; deloma oblačno v aobo
prevažajo paaašlrje po pet eentov, m zaprti in obtožili umora. W K Billingas. bivšega predsednika le-eljsrsltib delaveev, so obdoMili
te ( v nedeljo lepo tempera tore.
in prenesljivs
šje 79. nsji.ltjs
v ChUafi:
66 stopinj.
nejvi-
kakega dovoljenja vlade v Ate
nah. Kralj in njegov generalni štab sU n s in reč ukszsls gsrnisi jam, da ae nsj povsod umsknejo prodirajočim Bolgarom, tode po veljnlki garnizij sa ne smsnijo ss poveljs vlade in ss povsod ustavljajo aovrešnlku enUnte. To je znamenje upora in jaano je, da je posegla med kraljevo vledo in armado močna roke Vsnissloaove stranke, ki sekUvs vojno ns strs* ni saveznikov. Kralj je beje še aporočil kajserju v Berlin, de grška armada v Mseedonlji ne upo-števs njegovih ukesov, vsled če-ser je bres moči. Od vaeh atraiii Urške hite prostovoljci Is grške armade v Holun, kjer ae pridružujejo zevesniškem četam. Včeraj je baje pričal osli kor Albancev, Neuradna vesti la Soluna se fla da so se morali grški prostovoljci umakniti pred vsliko silo Bolgarov, kl so okupirali Prose-nik in Djomajo. V Beresu as pa še držijo (Irki In odbljsjo bolgsrske napade. V splošnem prevlsduje nemško « bolgsraka ofenziva. Sofije poroča, da so ss Srbi in Rusi na desnem krilu zopet uinsknili in prepustili Kostor Bolgsrom. Centralni sevesniki pritisksjo ns obeh krilih.
Položej f Romunski je še vedno meglen. Berlin je zelo optimističen kljub poročilu iz Budimpešte, de so Rusi mobilizirali veliko sr-med o ne rumunaki meji pri Donavi in da Kumunei koncentrirajo avojo armado ne jugu ob Donevl in na aeveru ob raki Prut V Berlinu se usmrsč telsžijo, de bodo nemčko - bolgsrske operselje ns Grškem imele utis ns Humunsko, ds bo še nekej čsss čsksls, preden se odloči za vojno ns strani en tente.
Ms zs pad nem bojišču so Francos! okupirali selo utrjeno vss Meurepss, katero so napedsll že več tednov; osvojili so tudi večji del oaemlja dalje od vasi. Nemei pa v včerajšnjem poročilu pravijo, da ao odbili nepede na Meure-Dslje pravi Perls, ds m
Planini In nted ljutlm Hoj vjela 200 mol ln aedem čaatnlkOv
in vplenile več atrojnih puša In drugega materijala. Južnozapsd* no od Doiranakega Jezera js sovražnik napadel naše prednje pozicije ob desetih ponoči, sli nspsd je bil odbit. Nsdsljne informacije dokazujejo, da Je Izgubil 176tl francoaki polk, ki je bil v boju 21. t. m., polovico avoje apoaobno-ati i ns bojišču amo iismreč ns* štel I 260 mrliče v, Ns nsšem levem krilu ob Strumi amo počlatill sovražnika Iz levega brega in vče* raj amo pokopali 600 aovražniko* vih trupel. Železnica Južno od Drame, Oxllara, Sereaa, Anglate in Demirhiara Je v naših rokah.
Nemško poročilo.
Berlin, 26. avg. — Na višinah zapadno od Oatrovakega jezera ae le vedno branijo Srbi proti bolgarskim napadom, toda njihovi protinapadi so odhiti. Vas poročila iz zavezniških virov o angleško • fraiieoako • arbokih amsgsh v okolišu Ostrovs ao isuiišljetia,
Franoosko poročila. Solna, vU Paris, 35. avg. So-
vrsžniks smo prislilili, ds se je u* uisknil iz levegs bregs Strums ns več krajih nszaj proti Seresu. Anglelko-freiicoeke čete so odbile več sovražnih napadov med Mo-glenico in Strumo. V okolišu Doi-rana proti LJumniei in na vai gorati fronti zapadno od Mogleniee ae razvija ofenziva srbskih čet. Ns skrajnem levem krilu no Srbi reokupirali hrib, kl leži tri milje zapediui od Ostrovskegs Jezera in ksteregs so bili izgubili 2:1 t. m,
Angleško poročilo.
Solun vis Ixiodon, 26. svg — Ns doirsuski fronti se vrši topni* ško Imjevsnje in včorsj ni bilo infsiiterijtiklh napadov. Ob Strumi je saveznišks artilerija razpr-šila več Imlgarskih poaedk, ki so se nsmeravsle utrditi v aakopib.
FRANCOSKA FRONTA.
Praaooske poročilo, Praneosi sačeli s silnim bomba rdi- Psriz, 26 svg -- Včeraj |>opol. ran jem nemčklh zakopov trideset dne ob peti uri ao naše čste ns* milj južno od sedsnje somške boj- psdle nemške porieiJ# v okoliei ne fronto, ker snsči novo ofenzi- Maurepuas, sevenio <mI Somme. V vo na dotlčnem krajo. Angleži so enem naakoku »mo okupirali zopet vzeli tristo jardov v okoli j (Nadeljevenje ne 8. strani, ei TbiepvsU.	J	1. stopee.)
mu, je zastopnik zvezne Vlade '»a-dalj«*val s ta frazo:
** Nihče n#te, koliko ttaurerjev imamo v avoji aredi; nihče ne more povedati, koliko jih je, ki ao i tajno odobravali njegov izdajalski govor. Kakšen bo vspefc tekih govorov, pove lahko le čas; ali nI j treba da pod vzamemo odločne ko-rake, da vatavio^ »vohodo govora Maurerja m drugim njegove vrste?"
Socialisti »e gotovo ne strinjamo z omejitvijo govora. Ce res, da bi ameriškemu ljudstvu koristila omejitev svobodnega govora, potem je treba najprvo zamašiti u-*ta zveznim uradnikom, ki pogrevajo atare in veškrat o vržene laži o državljanih z namenom, da Škodijo njim in delavakemu gibanju, in poaaditi jih ja treba ua zatožno klop.
PROSVETA

iviJ-rr-.-.-n-^^.Tmra
._________ _________
NuU> m in, kar Im aUk g IUU»i
"PROSVETA" 901* f«. Cratrfarš At«., CkUaf«, Iti
THE ENLIGHTENMENT*
Ormmm ml tkm »UeeaU Natikal Benefit l«My
ffi&tiJVAVMMT
BEMiriT aocIMT__
BKITI
Britska
spremembah

vm sonedne rak«p«
lJUvi n,<,lrov ^ ^ HU* IIZm h, n. dv. k*ma*ra * *ki **i. Pri tej «pei»csji •«">
fcih Hrib. (ld ""S
aLlaljuje	*
trtgu H** < Verdun) KO vpriao rili Nrmci vrH,° protinapada* na »aš« novo ,ued Thi' auiiiontoin in Fleairjem. Naš top. ,„iki egenj j« ustavil vse te na IH4<|f in aavojlli amo nekaj naeta-L iztočna pel Flouryja. Obenem
E..... vjeli NemeeV, med ka-
kritni j* <>w>m častnikov.
Angleško poročilo.
London, 25. avg. — Južno od Thiepvala smo zopet napredovali n jardov z okupacijo nem-jiki'(fn zakopa/ ki je dolg 400 jar ,[m vj.li smo 62 Nemcev poleg j44ih, kakor smo včeraj poročali, in i«* zini raj prihajajo v nače ro-jp. Sovražnik je bombardiraj čr-|o naših novih zakopov aeverno iki Ba/entina • La - Petit, toda finalu smo ga ustavili. Artilerija j, bila zelo aktivna pozno v noČ.
Nemiko poročilo.
Berlin, 25. avg. Vai aovražni knpadi Neverno od Somme ao bili Le/, vapeha. Angleški napadi eo lili zopet naperjeni proti 'našemu rikotniku ined Tbicpvalom in ►uzieresom, kakor tudi proti na-im pozieijam v Guillemontu. Vain-oski napadi na Maurepaa ao lili odhiti. Oh Masi pri Verdunu narasel topniški ogenj na črti hiaumont - Fleury. Zadnjih par ni niiio izstrelili štiri sovražne ppoplune ns različnih krajih bo-iča.
•	. * <1 Yj if N '
RU8KA FRONTA.
Nemiko poročilo.
Berlin , 25. avg. — Izvzemši nujnih spopadov', ki no izpadli Dbro m nas, ni poročali ničeaer ažnegn.
Rusko poročilo.
Petrogrsd, 25. avg. — Iz naie ipjidne fronte nimamo poročati nikakorilnih izpremembah.
Avstrijsko poročilo. ...
Dunaj, 25 avg. (Berzžično via
prlin). — Zapadno od Morlake Neinei z naskokom Vzeli pozi-je ruske infanterije, vjeli 300 i»z in vplenili dve strojni puški. Karpatih hiiio odbili močne ru-<» napade pri Zabiji. V okolilu ikulu se nadaljuje bojevanje. I je proti severu so bili manjii upadi, ki pa niso izpremenill ložaja.
ITALIJANSKA FRONTA.
Avstrijiko poročilo."
I Dunaj, 25. avg. (Brezžično via Vi'"'- Po hudem bombardi-iju nažih pozicij v laških Alpah f8SHa 1 in na višinah na obeh P»iM'li doline Travlgnola so na-Italijani z velijo silo,' aH Hi no hili odbiti. O manjlib JP«<lih / Italijani poročajo Iz bnije. Boji so bili ob reki Vo-»I neverno od Avlone.
Italijansko poročilo.
pi'", 25. avg. — 8 pomočjo Miiih ofenzivnih operacij amo Ijjili pozicij« v goratem okoli-Alp. V dolini Fosserui-|w»« okupirali pozicijo južno
ri'""«...... Sovražnik jo je S
fva"" prodnapadom zopet vaei Jrwi^ Hi- S4, j,, kmalu okupira r\a čelu doline Cin eo r »dpn- k« t*tc osvojile avstrij-[i m »1 k n* j i ti gore Can-[' « "m di Čupola. \a osta-'iiolske fronte je bilo fK«o '»oitiliardirsnje. h soške r,1""" Izročajo o zračnih Na k nk-nportaki aeto * "u;,l a v«t rijakega leUlee L^ki J- padel v plame
b?fi <K>btyi no na Jih protina *ItUsl ko imeli velike iuu
.oflfthOpnnt,, s«) Wiihi i/gii
^JjW in na frnnti pred turtkn pozicijo \ Migtii smo na ♦tell 400 tu rt vih Hiiwtv.
Nemčija uzUvlja Bolgare?
.Atene, 25. avg. L fukaj kroži pO K " H 10, da je nemški eeaai^ ra povedal Bolgariji, ds n* sme več pro d|ratl w'wvojo armado v grško Ma ce« Ioni jO. Dejstvo, (U grško vojaštvo bra ni dotične kraje im avojo Pfst. je vplivalo ua Nemčijo, dn je poalala omenjeni ukaz Bolgarom z namenom, ds odvrne Grško od vojne.
Znamenit dogodek
Pariz. 25. avg. — Avijatik in lajtnant Fevre jc letel nad nem-fiko Alzaeijo in nad Saint Maric Aux Mines je spustil venec s jua-mom, proseč tiatega, ki ga ibo pobral, da ga naj nese na pokopališče iu položi ns grob njegovega o-Čets, polkovnika Fevreja od 221ga polka franeoake infanterije, kateri je padel ob času prve francoske ofenzive 1. 1914.
Nekaj dni pozneje je priletel nad franeoake zakope nemški svi-jetik in spustil na tla pisiho duhovnika ia gori omenjenega mesta, kateri je sporočil Fcvrejn, da je bila njegova želja izpolnjena.
Nemčija je odklonila ameriško m
•	.i ktevo. . , ;
: Waakington, 25. avg. — V vladnih krogih ao zelo poprajeni, ko ao dabili denea odgovor iz Berlina, da jc nemška vlada enostavno zavrgla zahtevo ameriške vlade glede nadaljnih pojasnil v zvezi s torpedlranjem Sussex« in žara* di napada na ameriški parnik O-urego. Naša vlada je namreč zahtevala, da more Nemčija pojaani-ti, da li je bil kaznovan poveljnik aubmarinke, ki je torpedirala parnik Sussex v angleškem kanalu in kaj misli nemška vlada o torped-nem napadu na parnik Owego. ki pa ui bil zadet.
Tukaj so mnenja, da bo predsednik opozoril Nemčijo na obljube, ki jih je dala na njegov "ultimatum" meseca maja t. 1„ ki jih zdaj krši, Če noče ugoditi njegovi zahtevi.

General^ Kiade][«branftUtj vržen ia časti!
Bern, »vmg, avg. — ty-ez-žična braojavka iz Avstrije se glasi, da je bil gcitemi Uiedei, kate* ri je sfapil GoHaa pred Italijani,
postavljen pred vojno sodišče \ < eiovou us Koroškem, ki gs jp olatodilo ua izključenje iz sriua« dn. lxgul>il je vee sv»»je časti in pravico do pokojpii^e.
Nemčija ia pripravlja na' rojno sopar RnmunSko.
liOudon, avg. _'lz Odese poročajo " Dai'v Mailu", da vozijo trije avstrijski vlaki vsak dan strelivo v Orsovo (rta ogrski infjl ob Donavi), katerega »puščajo ni splave na Donavi. Velika zaloga streliva je tudi pripravljena v T<>-pliču blizo Oraove in v okolici tega mesta delajo noč iu dau^žlčna omrežja in zakope. Dva nfcm&k'i generala sta prišlH n svojim čaaU niškim štabom v Orsovo irt'pregledata defenzivne postojanke ua ru» uiunski meji. Budimpeštanaka liat "Az Eat" poroča, da koneetrira-' jo Rusi veliko armado na cbrtfju ruske Donave, s katero uainfrihr|-jo udariti na Bolgarsko pofofn Dubrudje. Rumunci imajo tudi večjo šrmsdo na obrežju Pruta.
Anglija ugrabiU dve ameriški 1*
dji.
London. 25. evg. — Ameriški generalni konzul Robert P. Hkin-ner je vlottil protest pri vladi radi vplenitve dveh ameriških, ri-luških škunsrjev, ki ao jih ugrabile angleške pomorske patrulje v bližini ieelandakega obrežja. Angleška vlada še ni odgovorila na proteat.	{
To je menda program angleške vlade, da naatopa zelo sumljivo napram ribičem v nevtralnih državah s namenom, da jih priisU do razpečevanja rib na Angleškem, namesto da prodajejo svoj ribji plen v krajih, od koder lahko pride v Nemčijo.
Ruska aubmarinka pod švedsko
zastavo.
» •
Berlin, 25. avg. — (Brezžično v Sayville). Ruska suhmarinka je vjela nemški parnik Desterro, ki je liil .naložen z železno rudo, in ga je odpeljala v Raumo, Finska. Rubmarinka jc Imela Svedako za-
stavo In parnik nI sluti! nič hude-ga. dokler ni podvodna ladja pd pri« Ogenj. Iz Stoe*Wi»m tudi |M»ročajo, <ta je bil parnik zajet v ! švedskem vmlovju. vsled česar je ; zavladalo ua švedskem veliko o-gorčenje.
! Zaklad menihov v Ornigori.
Geneva, ftvlca, 25. avg. — Glasom vesti ii luepiosta so uaali av-atrijski vojaki bogat zaklad, ki je bil zakopan blizo t'ctiuja. Zaklad, obstoječ i* starega zlatega denarja, z!atih posod, dragocene obleke iu draguljev vsake vrste, jc liil lastnina menihov v samostanu De-čani pri (Vtinju. Ko se je bližal padec Cetinja zadnjo jescu, so me-nihi pohrali to bogastvo iu ga zakopali v zemljo. Zaklad se ceni ua več miljonov kron,
tako aa bodo tonili v Franciji po ' vojni.
J'aris. 25. avg. — Kugene Brie-UI. znani pisatelj dram, je oh« lo-danil evoj načrt za hitro <yb>jude nje Franoije po vojni. Francija je do zdaj izgubila najmanj miljon mož v najlepši moški dobi in mnogi faktorji se že zdaj ukvarjajo r. vprašanjem, kako z zakonskimi razmerami po vojni, ko bo preveč nevest ln premalo Ženinov. Nekateri predlagajo poligamijo (mno-goženatvo), to je, da bi mož smel imeti več žen. Brieux ima pa sledeči načrti •
Po vai Franeiji ae naj ustanovijo uradni ženitveni biroji, ki bodo pod vodatvom županov. Vaaka dekle, ki ae hoče možiti, se naj prijavi v takem biroju v svojem meatu ali vasi in imenik nevest bo potem ne razpolago moškim v dru-
5'h krajih, kjer bo prema'o žensk.
a ta način ne 'Im nobene težkoče za dobavo ženina ali neveste v kratkem čaau in vrhutega Im ustreženo tiatim nevestam, ki bodo voljne poročiti ae s pohabljenci, kateri »e bodo vrnili iz vojne, in tistim ženinom, ki so zadovoljni z revnimi dekleti. Poleg imena Im treba namreč vpisati v uradni se-zuaiii tudi staroat, poklic iu mata-rijalni položaj neveste iu telesno stanje — da li jc pohabljen —- ženina.
Brieuzov načrt seveda še ui našel odziva v vladnih krogih. Zdaj je pa nastala Ke druga sitnost.
PHHm Mota j
GLAVNI STAN: CBCAQO, ILLINOIS. UPRAVKI ODSRK:
Predaadnik: John Vogrič, boj 214, LaSalle, UI. I. Podpredsednik: J. Bratkovlč, R. F. D. 4, b. 86, Girard, Kana. II. Podpredsednik: Jožef Kuhelj, »469 Swing ava. S. Chicago, IU. Tajnik: Jehn Verderbar, 8708 8. Lawndale Ave., Chicago, lil
Telephone Lawmlal.' 1095 Blagajnik; Anton J. Terbovcc, P. 0. Box 1, Cicero. 1U. Zapianikar: Jokn Molek, 400« W. 81st 8t., Chicago, 1U.
NADZORNI ODSRK:
Jole AmbroSč, 3(1 box, Canonaburg. Pa.
Paul Berger, 741-lst St, U Salle, IlL
V. S. Tauehar, <74 Ahsay Ava., Roek Springs, Wyo.
porotvi odsrk:
Anton Hraat, 811 95th Ava., New Duluth. Minn. Anton Peterlin, 6307 St Clair Ave., Cleveland. 0. Jole Rsdilak, <79 box, Smithon. Pa Rudolf Pleteršek, 486 box, Bridgeville, Pa.
Albina Hočevar, 18 Beard ave., Detroit Mich.
UR1DKIX "PR0SVBT1"
Jole Zavertnik, 8019 So. Crawford Ava^ Ckieago, IU.
vr10vhi zdravnik:
F. J. Kern, M. D„ <202 St Clair ava., Cleveland. Okie. Vaa denarna aadeva in stvari, ki aa tUaje glavnega urada, se Imajo poiiljati na gL tajnika.
Pritolbe glede nerednega poelovanja na predsednika nadzornega odaeka Jole Ambrolilo.
Zadeve prepirljive vsebina prodaednlkn porotnega odaeka, A Hrastu.
Vm drugs stvari, ki Imajo stik a "Prosveto", Isvsemftl spremembe naslovov uradnikov krajevnih drultev pa "Prosveti", .'1010 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Mnoge francoske žene. ki so dobile Vest iz bojišča, da so njihovi možje mrtvi, ao se poročile v drugič, toda čez nekaj mesecev ali Čez eno .leto, se jo* povrnil "mrtvi" soprog iz bolnišnice, kjer je ležal težko ranjen, ali je pa pisal Iz vjet ništva v Nemčiji. Da sc tc neprijetne pomote preprečijo, namerava francoska vlada določiti postavno dobo. v kateri sc ne smejo možiti vdove, ki so izgubile soproge v vojni. Tu duha Im menda dolga eno ali dve leti, kajti v tem času se hudo vsekakor javili vsi
"mrliči
MRHIlKl VRSTI.
— Douglas, Ari«., 25, avg. — Iz Hahuarlpe, ki se nahaja milj proti jugu v Mehiki, je prišla vest, da so .lakvizi (indijansko pleme) v Honori poklali dvaindvajseti bataljon souorske infanterije do zadnjega moža. Ilalaljon je štev 200 mož. Pokulj se jc Uvr ši' 15, avgusta v okolici Alanines, ko so .lakvizi uapndli CarranaJne vojake v neki soteski t veliko premočjo iu jih obkolili, da m* niao mogli ganiti.
<n

± AAAJbJhAA A A A A. A. JŠL. JŠL. A A .■JŠtt J*
^itfiftvtViVvVtfiii nn 0101010111010191^
i
4.000 milj v podmorskem čoIru
za dovoz barvil v Z. D.
KAVKA2KA FRONTA
&u»ko poročilo.
-'.V ,Vg. _ v Arme-
Ali RAZUMRTR TO v CELOTI? Zreti smrti naravnoat v oči vsako minuto v ropotnih natlačenih proetorih, dolbsti in vr tati nUno morja, poUpljaU ee v globino ter bežati pred sovraž nikom, opravljati najtežje orjaško delo, ki ja bilo kdaj storjeno. Zakaj vae to? Samo aato, da sa nam prinese eno stvar na svet* katero najbolj potrebujemo — BARVILA.
J Ne zlato, ne gotovine, ne bonde ali državna listins — AMPAK SAMO BARVILA. Začuditi svat uiti najvefijema brodovju, vlivati občudovanje vseh narodov, pljuti na in pod morjem ter prinesti u dragoceni tovor — ŠARVILA — ničesar drugega 780 toil crsdnih več kot miljon doUrJav. vsa skupaj ja M proator enega akru premoga v naži domovini, da bi sjednačil tetino. Premisli 4 temi
Prod meeecem dni bi se reklo po oeletn svatu "To ni mogočo. Ti M zasmehoval Idejo teh zgodovinskih mol, ki so to povsročtti aa en par žkatelj barvil. Toda sgodllo sa Ja ln tako ja nača velika takltllna industrija prihranila va« miljonov. To delovanja bo la enkrat v pokneas tiru Z osirom nn vse to, aamoremo adaj a večjo gotovnoatjo trdtti. dn imamo v CLAIRTON, KI JS ODDA UM PlTlAJSf MXU OD pmtBVBOMA, TVARDfO ZA IZDRtOVATI VSA RAKVtLA, KATKftE SMO KDAJ POTRRSOVALL Zdaj smo le le an«aH s^os na vati kakšne vrednosti jo FR1KOO aa nas. SpUteo je vladalo mne nje, da so stvari od premoga, ki smo Jlk aavrgU ničvredni pridelki in brat vsake ertie.
V Monongahela hribih so vsi ti elementi, toda ml niamo ianačU procesa, le pred enim letom nismo vedeli, ^ sdsj pa varno tal mi a naglUo dovriajeno zgradbo aa prirejanje katrana, tako, da se nik dar na bo čudil avet, 760 tonam barvil.
Dela se dan in noč, kolikor mora človek deteti in kolikor morajo vzdržati stroji, da ss zgradi v Olalrtonu kokeovs po«Iv vrtdgoetl $18 000060. To ogromno podjetje bo obvarovalo ničvredno elfmenU, is katerftse protevajajo barvila tO smo lota ta ^f^t^J* elemente oziromi požigaU Zdaj Jih xWramoln VI IKATR vWPpO PRILIKO KUPTTT POSESTVO V CLAtRTOlTO TfRS PRIHRANKI PRIPOMOČI SPLOSWI PKOfPIRITlTI
DAJI ZCMLJIAO V 0LAIRT0NU. Skoro vaak v*w<len proator sa Is delovanje v dolini Monongahela, od Plttsburgha do Broownsvllls Js prsiskan od velikih intereeentov, kajti oni so pronsšll, ns katerem prostoru ja potreben materijal m njihove induatrije. Ta agodnoat zagotovi popolno varnost vlagateljem ln največji dobiček, ki m gu more doseči.
Kraj 0LAIRT0N ima zdaj nad pettiaoč prebivalcev in sa mors že sdaj sa delavoe, ki gradijo to podjetje, preskrbeti hiše Mnogo hiž se le sdaj dela, KSR CLAIRTON JE PRAVI DEL PITTSBORGBA Oddaljen je 16 milj od mesta ln svssan potom najboljših tlakovanih oast v državi. ZADNJE DVA MESECA SE JE PRODALO TUKAJ NAD TISOČI LOTOV V Um velikem premogarskom okrožju bo srs dilče" premogarskih lastnikov. Male peči bodo prenehale. Naravni plin se ne mors rabiti sa tovarne In domačo uooraho. OLAIRTOf bo veliki faktor v nadomestitvi onsga, česar manjka do sedaj. ALI MORKTE KJE DUUOJt BOfJftE IN SOU OOTOVO NALOŽITI DENAR KAKOR V OLAIRTONU?
»J rT	''-.T • •: r ■ T ..	t
Na bo dolgo, ko bo dolina Monongshek zaklad sla s tem plinom rslsodUa mosta. NtČ nI bolj naravnega. Kot vsa kale, sa bo mesto Pfttteburgti kmalu rasšlrilo petnajst milj po Monongabsla dolini ln OLAIRTOII bo postal nsjvatnejžo industrijsko središče Za pridne ii premišljene bo velika ireča. Nobeden ne more preiskati ta priliks v enem tedna ali enem mesecu in ovreči le eno izmed zgoraj proro kovanih točk.
Vredni trgovski prostori ss vsakdan kupujejo in trgajo se ss prostore pripravne sa itanovanjs. Nn stotina Jih Ja napravilo lep do bttek pri aopetni prodaji avojih lotov. NALOŽITI DENAR V ZEM UIŠdA V CLAIRTONU JE VARNO IN PAMETNO ZA VAS -ZATO IMATE ZDAJ NAJLEPŠO PRILIKO NALOtlTl DENAR KA BOLJŠE KOT NAVADNE K'h obresti
Obiščite Clairton kadarkoli hočete lo ml vam bomo t veseljem rsslotili vse podrobnosti. Z vsakim dnem, ki gs odložite, zgubite pri liko Izbi rs ti poceni
mi
• "ktipiralf mesto Mnsh. It.ieHtj so naše fHe , '"'"»Juika. 50 As^tnikov ln| -najsteg* turškogm ' " »mli ostsnke de •'"»^Seg, r jrimenta, pri ke-1 M	SIOŽ in nekaj;
' v pl« nilj smo tri topeviel B Mfnj»«* piJUm.
Turtkc »oroeflo
ti!;' " "h - Učeui w ; as našent desnem kri-1
WorthingtonwDetchon Company
general agents 323 Fourth Avenue Vandergrift Building Pittsburgh, Pa.
* mm mmtmmiitšišlš li ItMMltlt Vltltf If T ^ UllVVIrVf WW * W W W ^ ^ » X

EMILE ZOLA:
DENAR.
Pd.u.l M-k.
Kakor blisk j« skočil Hakard pokonci lo odprl vrata, da vidi čc kdo nc posluša. Nikogar ni bilo lo tedaj j« prijel poalaoca ce obe kooee njegovega frake.
"Ne govori tako glaano! Ali več, da earn goepodar ji borec, aamo če tege Če ne ve Gundermann in njegova bandef Poslulaj! Ne povej beaediee o Um živi duži na aveta — ne avojim največjim prijatelje m in ac avoji ženi! Kaka ereča, da ni Jea-tre tukaj! Edino midva moreve sneti ln če je čaa, da greva na delo. O, ne miali, da ac hočem jaa aem okoriatiti! Tu gre se vea vaeh, gre za UAi-verealno banko; ali čc ve več ljudi, elabče je. Vae je iaguhijeno, ako eemo dahne* komu to novico pred otvoritvijo bone jntri popoldne. Pesi torej, kaj delal, Huret 1"
Poalanec je bil tako razburjen voled važaoeti avoje velike noviee, da je takoj priaegel, de ne pove nikomur. Tieto minuto ata ai rasdelile delo v trdnem aklepu, da ne smeta zamuditi niti eckun-de. Sakard je že mielil oditi, ko mu pride nekaj ae miael.
"Ali ti je Rogon aem zaupel to novico, de jo priaeoel menit"
"Beveda, eeveda!"
Huret je fte bolj sardel, ko se je zavedel, de ee laže. Depeša je ležala na ministrovi miši in on je bil toliko predrzen, da jo je prečiul, ko ga je bil Kogon postil neksj kipov samega v avoji privatni piaarni. Tods njegovi intereei ao bili, da živi v sporazumu s obema brstoms in zato mu ni bilo aič ial.da ae je zlagal,poeebno le ne zato, ker je u-pel, da ee brata le aprijaznete prejalialej.
' "Dobro", reče Sakard zelo zadovoljen. "To-pot mi je bret zares storil veliko uelugo. Tode Sdaj nadelo I"
V predsobi ni bHo nikogar, edino Deži je po evoji atari navadi nastavljal uleea, ali elilai ni nič. Kljub temu ga je prijemala vročina. Slutil je, ds ee nekaj kuha v modri Sakerdovi gbvi ni da d Ili po denarju, in valed toga jc s največjim ko-prnenjem zrl ca Sgkardom in Ic eelo k oknu je stopil in gledsl ca njim, ko jc odhsjsl po dvo-rilču.
Stvar, ki sts jo hotela izvrliti, jc esktevala naglice in previdnoeti. Sakard in Huret sta se rezila na uliei in res nista gubila čaaa. Huret je Iel oe malo borzo, kjer je prebil večer in Sakerd
t medtem iskal borzijsne in kullsirje, keterim jc I naročila, da morajo kupovati delnice. Želel je, de evoje naročila kolikor mogoče rasprli, ker v drugače bi bil aum; dalje je želel, da ereča te ljudi na nllci, kar bi Ugledalo bolj varno, kakor pe 4e jih lovi po hišah* In je imel arečo. Na bulevar-du je dohitel borsijana Jakobije, e katerim ae je malo pošalil ia natč mu je ukaaal, ds naj kupi sanj večje število delnic, bres de bi ga bil preeenetH. Sto korakov dalje je erečal dolgo blondino, katero je tgkoj spoznal kot priležnlco Dclaroka, drugega bnrsijsns in Jakobijevege svaka. Delplioa je bila dobra volje in je eelo omenila, da ga pričakuje uaaiednjo noč. Sekard ji je Uročil visitko, ns katero je sapissl dve beaedi c naročilom, de Jo Uro-čl Delaroku, čim ee snlde s njim. Nsto ac apomne Sakard, da Ima Masod banket tlatl večer s svojimi ata rimi saftolel, in vedel je, v kateri rcvatareeiji ae bo zamudil pred avujim odhodom na banket In ni se motiL Najbolj arečnega ae je pe Itel, ko je ne-letel na Maealaae ravno o polnoči, kateri je pribe-jll Is Vsrietsas. Ala ato skupaj proti ulici Saint-Lazare iu Sakard je rekel, da ima preoej upenja ns dviganje borznih cen — sevede, ne le teko hiti o, vendar pe v krotkem, in neročil mu je, da nej kupi ogromno Itevllo delnio ne aamo canj, marveč tudi ca Nathanaonna in druge kuliairje, ki ao a njim v sveči. Ko ae je končno vlegol v poateljo, jc Hakard icrečunel, da jc naročil delnio ca pet miljonov frankov v trdni veri na aijajno zmago drugega dne.
Drugo jutro ob eedmi pri je bil Huret le pri Sakard« in mu povedal kako je operiral prošnjo u«*č na pločniku pred opernim gledališčem. Kupil Je delnic ca mlljon frankov, a obenem je rev-nnl celo previdno, de ni nihče alutil kake Upre-inembe na borci. Sakard je bil aicer ssdovolj^n, ali vac to mu je bilo le premalo i nje aklenil, da morata le ne delo. Imele ate pred eeboj pol dneva in U čaa je treba Icrabitl. Najprvo ata plenila na Jutranje čaaoplae in brakala treeočlh rok, de II ni morde ie kaj v javnoeti, kakina krdtka veet ali aamo ena vrstica, katera bi Jim smeta-la račun. Zaatonj je bile njuna bo jasen. Časopis je nI ie vedelo ničeear. pač pa je pieeto ne dolgu in iiroko o vojni in le posebej ac je bavilo s podrobnostmi o bitki pri Hadowi. Sakard je bil Stečenl Samo do dveh popoldne naj molči čaao-p*je, da boata imela eno uro čaaa ali aaj pol ure os borci In potem je borsa njihova in pocnali ga bodo otroci Izraela? — Zopet ata si raadellU delo v m k v avoji okolici, da mobilicirata le oatale ml-tj ue aa veliko bitko.
Sakard je hodil po ulicah in vohal srak, aa vee svet ne bi bil danea aedel v kočiji. Stopil je k Kolbu in njegovo uho jc a slaatjo uilvalo milja nje cekinov v kleti; sdelo se mu je, ds donijo avonovi k njegovi smagi Premagal ae je in niti i beecdico ni omenil ničeaar bankirju, kateri ni arvjda tudi nič vedel. Neto je Iel k Maaodu. ne po aaročila, temveč ia redovednoati, kako sodijo o njegovih naročilih, kl jih je dal prelnji večer Tudi tam ni bilo niti najmanjšega suma Rdini Mori je nekoliko vsnemirii Hakarda, ker je ne-prenekome streljal s očmi ca njim; alt Flori je to drlal ia urnega spoštovanja do finančnega taUn-ta, s katerim ae je dičU gUvni upravitelj Unl versalne banke. Gospodične Čuču ma je prisa-djala vedno več ladatkov in cato je hotel rieklratl aa svojo peat nekaj borznih operacij Ko je torej
videl, da Sakard daje naročila, je kotel iti po nje-velikem vzgledu. Ob pola ene je sajtrkoval v restavraciji kjer ee je ailno cabaval, ko js poslala! peeimietičnega Moaerja, kateri je prerokoval Pileraltu, da bodo eene na borzi le bolj padle. Končno je stal Sakard na trg« prod bono. Stal jc, da vidi kako se bo pred njegovimi očmi rodil nov avet I Bil je vroč dan in eolnoe je pripekale in pobelile etopniee pred borzo, od katerih ee odakakovali žarki in periatol, da je oijal kakor razbeljena peč. Prasni stoli so pokali v plamenih solnea in špekulantje, kolikor jih je bilo, so iskali aenoe, ki je padala od atobrov. Pod drevesom na vrtu je pa opazil Sakard Buecka in gospo Meehainovo, ki sU tudi njega zagledala in ea takoj opustila v Živahen pogovor. Zdelo se mu je, kakor da mu hočeta priti naproti, a v trenot-ku Sla se premislila. V hipu ga je spreietel aru Ali je mogoče, da ei kaj Uvohala tiata dva eunjar-ja, ki pobirata delnice po eeetah in nepfcestaao vohata kakor lovaka pea T Tedaj ga jo nekdo klical po imenu in ko ee Sakard ozre, zagleda kapitana Chaveja in Magendreja, ki eta aedcla na klopi v ecnei in ee prepirala. Zadnji ae je norčeval i« prvega, češ, da igra sa bori frank ali dva, kakor da je kje v vaški krčmi Zakaj ne igra na veliko in poeebno danee, ko ne bo treba doetl riaki-ratif Padec cen je jaeen kakor je jasno opoldansko eolnoe. Nato je Msgendre opazil Sakarda in ga klical sa pričo svoje trditve, da bodo padla gena. On js bil tako prepričan, da bodo danss letele borzne eene navsdol, da bi bil stavil na to karta vse svoje premoženje. Sakard je bil v zadregi in odgovoril je U s smehom in negotovim street njem glave; čutil je, da mu je žal moža, katerega je posnel tako delavnega in poštenega. Zakaj ga na poevarif Ali Sakard ee je v hipu stremdL On je prisegel, da ne Uda tajnosti nikomur in kot prevdaren igralec noše kaliti svoje prihajajoče sreče. V tistem trenotku jo pa nekaj drugega vzbudilo njegovo posornost. Mimo je št* ekvipaša baronice Sendorfove in on je videl, da ae je usta-vila na voglu ulice de le Banque. Kaj, če bi ona snalaf Baron flandorf, njen aoprog, je v evetrij-akem poeUništvu, kjer gotovo le vedo — in še ena ve, ka najbrž vee pokvarila e evojo žensko aeumnstjo. Zopet ga je strssel mraz in naglo jo prskoraŠO trg in se približal kočiji, ki je stala na voglu. Zdela ee am ja kakor mrtvaški vos ln ko-čijaž je sedel vzravnan kakor Hpov bog na svojem sedežu. Tedaj ae je odprlo okno kočije in S* kar je stopil bližje s galantnim poklonom.
: "Goepod Sakard, ali Se vedno lesemo navsdol f"
On je mielil, da mu naotavlja past.
"Ds, madamat"
Ko je pa vide), de ga gleda s t lato staro sv* davostjo in nsstslnostjo v očeh, ki je prirojena Igralcem, je takoj uganil, da ona ne ve ničeaar. Oorka kri mu jc rušila v glavo in jo preplavila I veliko radostjo.
"Imate U kij dobrih novie same, goepod»"
1 • Obžal Ju jem madama! Novem nič več kot ve lta VI."
Nate ae je odstranil s veliko sadovoljnostjo v srcu. Baronica ni hotela biti prijateljska s njim in sato gs bo veeelilo, ds tudi ona požre grenko kapljo .. . Drugikrat bo pa že drugačna. V njemu je gorela stara at rast in rsdoval se je ob misli, kako lahko da bi jo sdsj dobil, če bi ji ssupal svojo vsllko skrivnost.
VmU ae je nassj na trg, toda sopet je caču-tU, kakor da je polit s mrzlo vodo. Zagledal je agnureč Gundermanna, ki je počaai prikajal U ulice Vivieune. Prihajal je e počaanim korakom in s glavo pokonci, ne osiraje ac na nikogar e svojim bledim obrazom, aam — kakor vladar aredi neizmerne množice. Z grozo v srcu je Sakard sledil njegovim Stopinjam in si tolmačil vsako njegovo kretnjo. Od druge strani je prišel Nathanaonn in ■stavil Qnndermanna. V tUtem hipu je mislil Sa-kprd, da je vse Ugubljeno. Toda kulisir ae je odstranil > makom nevolje in Sakard je sopet dobil sapo. Veliki bankir ss torej obnaša kakor vssk dan. Naenkrat ttu je poekočUo area veeelja: Gun-dtrmaun je Isflnil v slsdščičarni, kjer je navadno kupoval bombone sa svoje vnukinje. To je bilo dobro snemanje, kajti miljarder ni šel nikdar tja, kadar je alutil kritičhc čaoe.
UdarUa je ena ura; svon je oznanil, ds je borsa odprta. V čudovitem bleaku solnea je odae vela borsa tbtega dne — v blesku, katerega ei je bilo lahko zapomniti, kakor nieo mogli is apndna veliki dnevi kataetrofe, kl ee je pojavila nenadoma valed nepričakovanega ekoka ecn, tako ailne-ga in redkega ekoka, da ee je sdsl človeku, kakor da je Vae skupaj bajka. Vročina je pritiakela, bor-cljaoi eo ae gnjetili in cene ao pedale in padale. Tedaj ao ee pojavili oeamljeni kupci, kl eo pre ecnetili borzo kakor ogenj poeamecnih strelcev pred aašetkom bitke. Kljub temu je še vladala splošna potrtoet In trg je bil mrtev. Toda kupci so ee množili in vstajali is vaeh kotov osrednje dvorane In kuliee. Drugega ni bilo alušati kakor mogočne glaeove Nathanaonna, Masoda, Jakobija in Delaroke, ki eo vpili, da kupijo vae aa vaako ceno. V sraku je dilalo po viharju, horzijenov ee je polotlU razburjenoat, eli v aplolni cmeinjavi js le kraljevala neodločnoat t nihče ni vedel kej vee to pomeni in kaj ima priti. Zmelnjava je pe le povsročila, ds so cene začele raati. Sakard je imel le čaea, de je dal nova naročila Maeeiaau in Nethaneonnu. Poklical je tudi Florija. kl je tekel mimo, In mu ukaaal, da naj Uroči Maaodu naročila! listek, aa katerem je bilo capieano, da aaj kupuje In kupuje bres preetanka. flori je gredoč preči tal lietek in preveela ga je velika na-da Hotel je riediti vegledu velikega finančnika In je kupoval na evojo peet.
Tri Četrt na dve je pe udariU strela s jasnega v odprto bono. Avatrija je dala Benečijo im vajna je bila končana! ~ Odkod je priHe ta vest t Nihče ni vedel tege. PrilU je naeaksgl iz mi ia oelo kamniti etebri eo jo (Dalje sledi).
TJHOTAPKA.
v piaarni aobi ci miao, ravno pod cesarjevo podobo, je eedel e. n kr. komieer finančne strele, strah vaem njemu podrejenim pašnikom. Debel, čokat, srepega pogleda, s nsprej striečimi erlena-stimi brki, bil je vee prej kakor
prijazen,
Pregledoval je poročila, podpisoval avoje ime in tu in tam za-mnnral kakor daljni grom, utak nil ugaalo amotko pod aršenaete »rke in aopet nadaljeval.
Prijel je šop poročil, lepo zganjenih in s lično pissvo. Lepo ao bile sapiaane številke o velikosti kmetovega kotla; račun koliko jc Skuhal v določenem čaau, je bil lopo zabeležen na deeni atrani, po leg pa beeede "elive," kar je pomenilo, de je kmet kukal elivov ko. v.
"Lepa poročila," isdeluje ca-mrmral je komieer, "eli ovedbe nima nikoli, zato ne bode nikdar avansiral v alužbLffi
Zopet je roka preobmiU list posegla pod brke po oetanek cigare in mehanična prijela drugp poročilo. Tedaj ae je telo komiaar jevo nenadoma aklonilo naprej, o-brvi so ae naježile, na papirju v ro ki je ataU lepo apiaana pesem mesto proračune
Veporedno, lično ao ležale vrate kitieah, črke v njik pa kakor da bi jih naeejal. Komiaar je pod pri glavo in atrmel v lUt. V se Četku opeva mlado jutro v gozdu, po tem pa njo, ki pride k njemu S prvimi prsmeni aolnca. On possbi na avet in gre žnjo tja^ker ni mej, tja, ker ac vžlva naomejc no ljubezen.	»
Udaril je komiear po lutu z roko in sakričal: " Je li to alužbeno poročilo t Temu poevetim!" Z nim korakom je bil od piealne muc pri vratih, ki eo držale v sosedno aobo. V Paznik Tratnik J'* je zagraelo po hodniku.
Par trenotkov pozneje je veto pil v komiaar jevo aobo paznik Tratnik, mlad fant, lepih črnih brkic, velikih aenjavih oči in slok Ako ei gs primerjsl s komisarjem bila sts nssprotje v obrazu in postavi.
"Sta vi to pisali?" carežal je komiear. Pašnik se je ustrašil samo zs trenotek, nsto mu je pa zaigral komaj viden emeh krog aten in U njegovih aenjavih oči je pogledala loksvoat. "Pokorno jsvljsm, Jez!"
cu- Od nekod eo ee čuli udar«! mlatičev, in tam daleč aa vasjo p avals sta dva pdpolnoma bela oblaka po modrem nebu. "Kako ne bi človek čutil poetično pri tem pogledu f" vcdiknil je Tratnik, potegnil knjižico in žepa in caata-vU svinčnik.
* ' see
Visoko v hribu poleg vinogradov je imel kmet Becele evojo hi-o. Vrt zasajen gosto s alivavami ui drugim sadnjem, je dajal lastniku vsako leto par sodov žgan nja. Kuhal žganja pa ni samo seji, ampak tudi kmetom v okoli ei. Ako ee kmet v dolini ni upel cukati žganja brez obieetnega dovoljenja, naložil je code, v kate rib je imel namočene elive, na voz ponoči in jih odpeljal k Beceletu.
a je akuhal, princecl žganje na zaj in dobil zato primerno odškodnino.
Semintje je naznanil finančne ma uradu, da bode kuhal, predno pa je prišel pesnik k njemu t ribi, imel ga je že polovieo pod streho. Bakren kotel je bil lepo hladen in sapečaten, kakor ga je paznik zadnjič pustil.
Opoldan je bilo pri jedi, ko je vjlraftel Becele svojo hčer, ako je naznanila v mestu, da začne kuhati sveče r.
"Sem,"' je odgovorila dekle, in vprašal j« ob kateri uri, rekU eem ob ieetih.
Dobrot" dejal je oče in zajemal ngprej, "danee ga ne bode, do štirih čakam, potem zakurim. Ako ga ni do štirih, potem ne pride. Tieto atekleniee, ki ao v kleti, deni v jerbas, nasuj pa jabolka ali hruške vrhu njih za vaak elu-čaj, ter jih odneei Martinu k fari. Pa počakaj, da vročina poneha, neei jih proti večeru, eaj ni daleč/'
S tem je bil najvažnejši del pogo vora končan, ln ko je odložil žlico, se je goepodar prekrižal in z molil dva oče naša: enega ca ca-četek, drugega na čaet av. duhu ca razsvetljenje, kar je v tihem t>ftju s finančnimi pesniki nsjbolj potreboval.
Becele je šel pripraviti vse po-trebnp za kuho žganja, atarejža hči Anica je poUkala jerbas,, od šla c njim v klet in tu previdno nglolila vanj selene steklenice
44 Je li to službeno poročilo t'.! "To je poročilo mojega.. ."• "To ni poročilo!" je veraete komisar vnovič. V predal, Ita kmet kuha, ate capisali "ljube sen". Kedsj as je nesnanila, stoji v mladem jutru bres datuma. Na to se icrsžate, da ne bi bilo mej, kje bi bili pe mi . . . finan čna etreža, če bi jih ne bilo t A ate obnorelif"
"To je peecm, ker niaem ime drugega papirja, v cel eem čno poročilo," opravičeval ee ;s Tratnik, videč kako atari o atvari mUtt.
"Kakžna peeem je to, ko pišete dekletu, naj pride k vam s prvim Žarki solncs! Nekaj vsm svetujem. Vzemite jo! Bolje bode za vas," dodsl je mirneje.
" Kako naj jo vssmcm, če je ne poenamf"
"Čemu ji potem piaaritef" rekel je eteri in ae vaedel za miao, pretrgal pesem čres pol in jo vr» gel v koš poleg mice. Pesnik Tratnik ee jc pe vrnil v aobo, k svojemu delu.
Komieer je mrmral kakor pridušen grom do sadnjega Tratni-
kovege poročila.
• • *
Kmalu po tem dogodku jc etal Tratnik pred pisarno na eeati. odpravljen, da gre v službo. Skomignil je c rameni, kakor bi hotel rešil 'Stari je neumen, mUli še vedno, da jc profo* v ječi" Odšel jo po eeeti ic meata v vaai, posejane po hribih, obiakovati kmete, kl ae neanenili. da bodo kuhsli žganja
Bilo je počno popol ud ne, obi-
žganis. N^aula je vrh njih jabolk
Ja hua takp pripravljena oditi, ko
vročina od jenja.
e o* e
Ob robu pota je aedel finančni stražnik Tratnik in koval peemi. Ni jih piaal, da bi jih dal v ti-aek, ampak veaelilo ga je, če jih je videl na papirju v avoji knjižici, Zaključeval je že pesem, šc ena mlael in cadnje rime bi bile končane, ko je cašlišal korake po gozdnem potu. Osrl ae je in rime, ki jih je imel ubrane, ao ac menda vrnile k Pegacu v oblake.
Njegov pogled je obviael na de kletu, ki je prihajala po potu i težkim jerbaeom na glavi. Njene od ookica zagorela lica bila ao rac greta od hoje in lasje so ji mal-ce clesli ns čelo. Zagledavii straž nika, prebledel ji jc obrac in jerbas ns glsvi se jc samajal, da pade.
Tratnik je videl, da ae je de kU vetralila, ali' bil je daleč od mieli, da is kakega drugega vzroka, kakor da ga je nenadoma sa-gledala. Njegove miali ao bile še na pol pri peemi, oatanek njih e« je oeredotočil v dekletovem raz gretem obrazu. Skočil je na noge, se ji približal in ji dejel nežno: "Čemu ee me etrašiž, mala T"
"K nam gre in oče kuha pred čaeom ... jaz imam poln jerbaa žganje." Vae to ji je bliakovo ši nilo ekosi možgane. Naamehnila ae je prieiljivoj41 Tako nenadoma aem »aa aeglodaU."
Tratnik ae je naamejal in rekel šaljivo: 4*Vetrašila ai me kakor kakina tihotapka." Zečutil je potreba, de v tej gosdni samoti malo pdljubkuje s dekletom in pri-atavil je eočutno: Vcemi jerbaa ras glavo in odpoči sel"
Anica js premišljevala par .trenotkov. "Zadržati ga mora, ' da pride šele po Šestih ne njen dem in oče je rešen." ji je cešumelo v
Tratnik je vprl vanjo ^
njave oči in ae ji--ifcJl_
mu je vleč, ko jc gledal pred T bo mledo krepko bitje iZ* imi lici, na katerih je zdrava rdečica. Boke so objemi rokavi do komolca uko teso«. k« bi imeli počiti vaak trenouT Njeno telo jc izražalo moč iT«, jenost, kar je aam občutil, ko š je vcel jerboa c gUve.
4Takajekotčrešnja,kojsnr
gaš raa drevo v jutranji rosi," u premišljeval Tratnik in kas<2 je hipno avoje miali, kakor <U ki jih preeekal: "Veedi se tukajlt da ee malo pogovoriva," b ^ je na prejšnji prostor.
VbogaU je in sedla. Prostor ji med njima meril par konioW* Tratnik je govoril o vseia, kir mu je prihajalo na um. prosta med njima ae jc krčil, ne da bi ksi opazila.	^ ]
Tratnik ji je pripovedoval, fc eklada peemi, da ga je ko^jy, radi tega oštel in pri tem jek vlekel knjižico iz žepa in ji priM čitati pesmi. Anici so se doptdb in pritianiU ae je k njemu, dali jih ališaU boljše, prostor,a med njima ni bilo več.
44 No, saj imajo finančni strai-niki tudi aobro arce", je raziaiilji vsU Anica in ga poslušala.
Občutil je toploto njenega lies in prenehal jc čitati. Pogledal je jc in hotel jo je pritisniti k aebi, da ji ukrade poljub.
OdakočiU jc kakor srna, kri ji je huškni|a v obraz in ic njenih uat ji je prišlo odločno: "Takoa pa nUva zmenila, treba j« da grem . » ." 4'Ne hodi," ji jc segel stražnik besedo.
Anica ee je spomnila očeta, Id kuha žganje. Vaceno lahko opati kaj aumljivega, četudi pride pe šestih. Za to ga mora pridržati in odločila ac je, da iz bližnje vaši pošlje aU k očetu, ki ga opoiori na nevarnoet.
1 Poael ml kliče, da moram na* prej. Pomagajte mi jerbaa na glavo in čakajte me tukaj, da a« n-nem," je dejala Anica a vabljivim glaaom.	.
4 4 Čakam te do aodnegi dna," je odgovoril Tratnik io ji poaa gal jerbaa na glavo.	r
V jerbaau jc nekaj zažveok«^ lo, Anica je pa karajoče pristati-la. "8e krožnike mi pobijate, ^ jik neeem teti, Uko narodi ste . . >
"Nič ee ni vbilo, nič," je tolažeče eegel v besedo stražnik in je pogladil po licu
"Ali me počakaUt" jc rpri-šala Anica in Stopila na pot.
"Seveda, eeveds," jc pritrjeval Tratnik. 1
Odšla je. Trdno in varno j« de pela po potu, atražnik je pa sri a njo, ki ae je zgubljaU v svitu Ur hajajočega solnea, dokler jo ovinek ni odtegnil njegovim očea. Pritianil je roko na arce ia čutil da oe mu je nekaj kljub finančni obleki vtihoUpilo v srce.
Vcdihnil je, aedel na atari pre-ator in cložil pcamico o tiho tipki
Ea njena prijatelja.
Tiskar i" Ali želiu na volilmk kartah racen "kandidatinja «a jr ttničarja" še kaj druzega iravenf Sufragetka: Uhko ie natianer te craven: "Doma ob torkih » petkih".
akal Je Še per vasi, cmeril kotle, |gUvi, na glaa je pa prietavila: iaračunil. koliko U ali oni Ukke akuke v eni ari. Korakal je po gaednem potu v drugo vae In mi-alU Um prenočiti Premišljevel je današnji spoped s komisarjem.
'Mudi ee ml I
"Kaj mudit jI je smehljaje gsgel Tratnik v besedo, pristopil je k nji, prijel ca jerboa in ga po-aUvil na tie kraj pou. . . "Vi-
"Le etroj moraš biti v službi, d il, Uko, človek ni samo za delo drago zavrzi vee," je rojilo v nje-j vetverjen." travi glavi in vaedel ae je ne mejo; Anici je srce zatrepetalo etra-
potu. da ae malo odpočije košatega krasu njim v dolini je ležal vrteči kaleči aaSna* ki je etal poleg vaai, lesketali sla ee v »obi
v ha, ke je prijel ca jerbaa in ee je apomnila na stekleniee s žganjem Tode strah je je minil, ko je vide je jerbaa položil na tla bi iaael v rokah asajkno dala
SLUiBO DOBL
Išče ee dobrega in ickušcoegs človeka, da vodi trgovino, v W drugi s grocerijskim bla«ia J ara če vine $3000.00.	'
Ponudbe je treba poaUti\m keanejo do 29. svgaaU » aledeči naalov:
1BAA0 KAEPELA* Aurora, Mina Box 618. (ti-™
i. i. U^ .
Gospa^Margareths K ^
balcomovalka sa ženak« Granito City, Tel. ^^^ g,
Bell, Tri - City. TeL » (73 - 78).	__
OBLO DOBL
Petindvajset vllvarjc* J< acre in ae beač); le, eUlno in dolgo tra^J nobenih eitnoeti; dehH caalažljo #4-00 de $6*0 Pridite takoj pripre^ *
la«. '_
TBBBB EAUTI
Terrs H-otta, & (Iwaekl-H-^^