-A Kr:
PHIMOHSKI DHEYHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
DR. A. BEBLER: ((JUGOSLAVIJA SE Z ITALIJO SREČUJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU KOT DOBRA PRIJATELJICA, SREČUJEMO SE KOT POSLOVNI LJUDJE. UPAMO, DA SE BOMO V BODOČNOSTI SREČALI PRAV TAKO KOT DOBRI PRIJATELJI NA DRUGIH PODROČJIH MEDNARODNEGA DELOVANJA))
Leto IX. - Štev. 156 (2466)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST. četrtek 2. julija 1953
Cena 20 lir
Dr. n Bebler pri sen. Innu in na min Sprejem delesacii OF, sinu. solnikov in kmemv
.Tržaški velesejem dokazuje mednarodno gospodarsko funkcijo Trsta ter predstavlja stično	točko	številnih dežel. Prepričan sem, da bo velesejem važnost tega dejstva še povečal,' je Izjavit dr.	Aleš	Bebler
Drugi dan obiska visokih jugoslovanskih funkcionarjev z dr. Alešem Beblerjem na čelu v Trstu ob priliki Dneva Jugoslavije na tržaškem velesejmu je potekel od prvih dopoldanskih ur pa vse do pozne nočne ure v znamenju izredno velikega zanimanja Tržačanov ne glede na narodnost in socialno pripadnost. Saj je že sama osebnost dr. Beblerja s svojo, v svetovnem merilu veliko diplomatsko vlogo, predvsem pa glede na njegov o-gromni delež pri reševanju tržaškega vprašanja od prvih povojnih let pa vse do danes, prav za Trst nad vse pomembna. Te pomembnosti so se zavedali predvsem tržaški Slovenci, ki jim je Bebler v ve; liki meri včerajšnji dan tudi posvetil. Lahko pa brez pretiravanja rečemo, da je osvojil simpatije 'Slehernega Tržačana, ki je z visokim in dragim nam gostom prišel v stik. To mu pač ni bilo težko doseči, saj pozna naše prebivalstvo in njegove potrebe do najmanjših podrobnosti smatrajoč se nam v določeni meri za Tržačana — kot je v razgovoru s skupino novinarjev na sinočnjem velikem sprejemu v prostorih Delegacije FLRJ sam povedal poudarjajoč, da ima v našem mestu celo vrsto najožjih sorodnikov in da je bila njegova stara mati Tržačanka.
Pa pojdimo po vrsti. 2e pred deseto uro je državni podtajnik za zunanje zadeve FLRJ obiskal poveljnika cone gen. Wintertona v spremstvu dr. S. Kopčoka in prof. J. Zemlja-ka. O poteku razgovorov nismo mogli doslej še ničesar izvedeti, kajti uradno poročilo ZVU o tem ne govori, sam dr. Bebler pa riam je obljubil, da bo kaj več povedal morda na današnji tiskovni konferenci, ki bo dopoldne ob 11. uri v prostorih trgovinskega oddelka Delegacije FLRJ.
Obisk velesejma
Točno ob 11.15 so visoki jugoslovanski predstavniki uradno obiskali tržaški mednarodni velesejem. Z Beblerjem in njegovo soprogo so bili še: podpredsednika izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj in Vida Tomšič, tajnik za gospodarstvo Slovenije ing. Marijan Tepina, državni svetnik in veleposlanik v. državnem tajništvu za zunanje zade. ve dr. Stanislav Kopčok, Marijan Cetinič, tajnik za gospodarstvo Hrvatske, in Branko Zlatarič, svetnik istega tajništva, Rudolf Kurelič, predsednik trgovske zbornice Hrvaške, direktor devizne Borze Hrvaške Hofman in dr. Hugo Hav-liček, član predsedstva trgovinske komore Hrvaške. Viso-ke' jugoslovanske predstavnike je spremljal šef jugoslovanske gospodarske delegacije prof. Zemljak skupno z namestnikom B. Gorjanom, gospodarskim svetnikom ing. Vrbancem in ostalimi člani delegacije
Pri vhodu so goste sprejeli predstavniki tržaškega velesejma ing. Sospisio, predsednik velesejma, oba podpredsednika rag. Ulessi in dr. Puschi in generalni tajnik dr. Chiaruttini. Gostje so si najprej ogledali jugoslovansko kolektivno razstavo v Palači narodov, nakar so prešli pakistansko in indij, sko razstavo. V. avstrijskem paviljonu pa je goste sprejel avstrijski konzul v Trstu grof Pac.e, ki je v slovenščini in deloma v nemščini obrazložil najžanimivejše razstavljene predmete. Gostje so si nato o-gledali drugo mednarodno raz. stavo kave, kjer so se dalj časa ustavili pri indonezijskem paviljonu.
Po ogledu razstave, ki prika. zuje obnovo Trsta, so se gostje še ustavili v paviljonu, kjer so razstavljeni stroji, in se u-staviii dalj časa na drugi mednarodni razstavi lesa, kjer je dr. Bebler čestital arh. Pla-niču za izredno lepo urejeno jugoslovansko razstavo lesa; v 'paviljonu CRDA pa je goste sprejel predstavnik uprave, ki je izrazil željo po nadaljnjem čim tesnejšem sodelovanju med tržaško industrijo in Jugoslavijo. P° ogledu velesejma, ki je bil zelo podroben, saj so se gostj? ustavili "ha njem preko 2 uri, so na upravi velesejma poflduiu gostom osvežilnih pijač.	_ , ,
Ob tej priliki je °r- Bebler dal naslednjo izjavo za.pr°pa' gandni oddelek velesejma, v kateri je najprej dejal. « je prepričan, da ga bodo ir* ni razumeli, čeprav podaja javo v francoščini. Nato je n daljeval:
«Z velikim zadovoljstvom
sem obiskal tržaški velesejem in seru prepričan, da je ta manifestacija zelo lepa, ker kaze važnost mednarodne gospodarske funkcije Trsta, ki je stična točka med tolikimi državami. Prepričan sem, da bo velesejem samo povečal ta pomen.
Glede odnosov med Jugoslavijo in Italijo se na tem mestu srečujemo kot dobri prijatelji, kot poslovni ljudje in upamo, da se bomo pozneje prav tako srečali tudi kot dobri prijatelji na ostalih področjih mednarodnega delovanja)),
Predsednik velesejma se je nato zahvalil visokim jugoslovanskim gostom za obisk in v svojem krajšem nagovoru poudaril gospodarsko vlogo Trsta kot izvozne luke za zaledje in potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju z zaledjem. Svojo izjavo pa je zaključil z važno ugotovitvijo, da so gospodarski zakoni vedno močnejši kot politični. Na to je dr. Bebler pripomnil, da je prav zato treba gospodarske zakone tudi v Trstu sprostiti in jih uveljavljati. Predsednik velesejma se je nato ponovno zahvalil za obisk in izrazil svoje prepričanje, da bodo odnosi Jugoslavije s tržaškim velesejmom vedno boljši.
Sprejem delegacije Kmečke zveze
Popoldan ob 16. uri je dr. Bebler s svojimi tovariši spre. jel zastopnike tržaške Kmečke zveze, s katerimi se je zadržal v daljšem, več kot uro in pol trajajočem razgovoru.
Predstavniki Kmečke zveze so obrazložili težak položaj slovenskih kmetov, in posebej po. udarili celo vrsto diskriminacijskih postopkov tukajšnjih oblasti do slovenskega kmečkega prebivalstva, ki predstav lja najmanj 95 odst. vseh kmetovalcev cone A.
Zastopniki Kmečke zveze so nadalje obrazložili, da ni niti enega slovenskega zastopnika v Trgovsko-industrijsko - kmetijski zbornici ia da tam zastopajo tržaško kmetijstvo veleposestniki imenovani od ZVU, ne da bi se ta ozirala na želje prebivalstva, še manj pa, da bi razpisala demokratične volitve. Vse intervencije Kmečke zveze so bile do sedaj zaman in ZVU nanje sploh ni odgovorila.
Tudi v organih oblasti — pri Kmetijskem nadzorništvu — ni Slovencev razen ene izjeme in je zaradi tega kmečko vprašanje stalno zoperstavljeno, kljub temu, da živi od kmetijstva v coni A nad 30.000 ljudi Oblasti tako ne podpirajo kmetijstva, saj je ERP dal za grad. njo ladij za Italijo desetine milijard, za kmetijstvo pa vsega skupaj 50 milijonov. 2e tako borni fondi za pomoč kmetijstvu se stalno manjšajo. Se tista pomoč, ki jo nudijo, prihaja v taki obliki, da je kmetovalci praktično le težko izkoristijo, jn ima v resnici sa-mo raznarodovalni značaj. To je primer strokovnih tečajev, ki so izključno v italijanščini
kljub številnim protestom Kmečke zveze in ostalih slovenskih organizacij.
Kljub temu, da oblasti ne «najdejo» niti najosnovnejših sredstev za pomoč kmetijstvu, pa razmetavajo milijone za raznarodovanje. Tako nasilno razlaščajo slovensko zemljo za najrazličnejše italijanske institucije. Predstavniki Kmečke zveze so našteli številne ta. ke primere, kot na pr. v Pa-dričah, kjer gradijo poboljševalni«), na Opčinah «Villaggio del fanciullo«, na Proseku, v Stivanu, 2avljah itd. Posebej pa so se ustavili še ob raznarodovalni politiki Italije, ki je izredno močna v nabrežinski občini. Jugoslovanski predstav, niki so z velikim zanimanjem in z upravičenim ogorčenjem spremljali izjave predstavni, kov Kmečke zveze.
Nato ie dr. Bebler sprejel tu. di zastopnike slovenskih šolnikov na Tržaškem. V več kot enournem razgovoru so slo-venski šolniki dr. Beblerju podrobno obrazložili položaj slovenskega šolstva na anglo-ameriškem področju STO. Predvsem so ga seznanili s številnimi diskriminacijami v škodo slovenske šole, ki so posebno v zadnjem času. po pri. hodu rimskih funkcionarjev v sestav Vojaške uprave, vse bolj pogoste.
Razgovor z zastopniki slovenskih šolnikov
Med drugim so predstavniki slovenskih šolnikov opozorili dr. Beblerja na nestalnost slo. venskih šol in šolnikov, na dejstvo, da večina slovenskih šolnikov ne uživa pravice do pokojnine, čeprav morajo po drugi strani plačevati za po. ltojninski sklad, da morajo vsako leto znova vlagati proš. nje za nastavitev ki je odvisna od odobritve angleške policije itd. Slovenski šolniki so seznanili dr. .Beblerja tudi z u-pravičeno zahtevo, da se usta-novi pri prosvetnem uradu ZVU poseben oddelek za slo. venske šole, ki bo enakopra. ven italijanskemu oddelku in da sestavljajo komisijo za slo. venske učne knjige izključno slovenski strokovnjaki oziroma profesorji. Te zahteve o-pravičuje dejstvo, da je bil nedavno ukinjen položaj nad. zornika slovenskih šol, da se enostavno ignorira vloga slo. venskega šolskega svetovalca in da sta bila za člana komi. sije za slovenske šolske knji. ge imenovana dva Italijana, ki ne obvladata slovenskega jezika. Predstavniki slovenskih
šolnikov so končno prikazali tovarišem iz Jugoslavije tudi zapostavljanje slovenske šole glede šolskih prostorov in otvarjanja novih šol in otroških vrtcev.
Nad vsemi temi. in še drugi, mi drastičnimi primeri zapo-stavljanja in diskriminacij na škodo slovenskega šolstva, se je dr Bebler zgražal in zago. tovil, da bo ukrenil vse, kar je vnjegovi moči, da se tako nevzdržno stanje preneha^ in da se priznajo in zajamčijo slovenskemu šolstvu vse tiste pravice, ki jih uživa na Trža. škem italijanska šola in da se tako priznajo Slovencem v Trstu vse osnovne pravice, ki jih vsebuje listina ZN in deklaracija o človečanskih pravicah ter končno tudi mirov, na pogodba z Italijo.
V. okviru jugoslovanskega dneva na tržaškem mednarodnem velesejmu in ob priliki obiska visokih jugoslovanskih predstavnikov je prof. Jože Zemljak priredil na prekras. nem vrtu Delegacije FLRJ včeraj zvečer ob 18.30 svečan sprejem. Sprejema so se udeležili poleg jugoslovanskih go_ stov tudi visoki predstavniki tržaških oblasti, kulturnega, in političnega življenja in zlasti številni predstavniki tržaškega gospodarstva, tako, da je bilo na sprejemu Dri?otn>h okrog 400 oseb. Med gosti smo opazili poveljnika jugoslovanske cone STO polk. Stamatc-viča s soprogo, poveljnika cone A gen. Wintertona s sopro. go, poveljnika TRUST gen, Faydena, ameriškega političnega svetovalca P. Broada, številne zavezniške oficirje, predsednika cone Micellija. vse tu. je predstavnike v Trstu. župa. ne slovenskih občin itd. Gostom je bila prirejena mala zakuska.
Sprejem je trajal nad dve uri in so skoro vsi v tem času lahko stopili v stik z jugoslovanskimi visokimi predstavniki; že prav posebej pa z dr. Beblerjem.
Sprejem delegacije Ol
Po 21. uri so dr. Bebler, Vida Tomšič, dr. M. Brecelj, dr. S. Kopčok,'ing. M. Tepina v prostorih delegacije sprejeli številno delegacijo Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja. Tovariši Stoka. Furlan, Kukanja, Dekleva, Bole Kozmina, Colja in drugi so jim obrazložili najbolj pereča politična, zlasti pa gospodarska vprašanja. Se prej pa je dr. Bebler na kratko obrazložil politični odnos, dr. Kopčok pa gospodarske odnose Jugoslavije s Trstom. Pri tem
sta oba poudarila, da bo Jugoslavija v bodgče še bolj krepila vsakovrstne gospodarske stike s Trstom, ki so izmed vseh držav Evrope pač najpri-rodnejši, in da bo vlada FLRJ storila vse, da se dosedanje ovire povsem'odstranijo, kar bo v obojestransko korist. Nad vse zanimiv tovariši razgovor je potekel kasno v noč. Ob zaključku je tov. Bebler zaželel Osvobodilni fronti in vsemu naprednemu gibanju v Trstu mnogo uspehov, na kar se je vsem tovarišem zahvalil tov. Stoka.
Za jutri je predviden še sprejem slovenskih županov. Nato bodo gostje odpotovali.
Dr. A. Bebler, Vida Tomšič, dr. M. Brecelj, dr. S. Kopčok in drugi jugoslovanski gostje so se ob vstopu na Tržaško ozemlje najprej pokloniti spominu bazoviških junakov ob spomeniku pri Bazovici.
PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE BO DANES ZAKLJUČIL POSVETOVANJA
Vodstvo PSDI obsoja politiko
demokristjanskega in Nennijevega vodstva
PSDI proti sodelovanju v vladi in proti podpiranju njene dosedanje politike - Predstavnika desnice izstopila iz izvršilnega odbora - PSI poudarja svoje dosedanje stališče
Inl Marijan Tepina
o tržaškem velesejmu
■flfltil
.0,:. *§... :'i’1
Dr. Bebler in dr. S Kopčok s prof. Zemljakom v družbi predsednika tržaškega velesejma ing. Sospisia na ogledu jugoslovanske razstave na velesejmu.
(Od našega dopisnika)
RIM, 1, —- Predsednik republike Einaudi je danes nadaljeval protokolarna posvetovanja v zvezi s sestavo nove vla. de. Prvi se je pri predsedniku ogiasil predsednik senatne skupine neodvisnih Mole. ki je po razgovoru izjavil novinarjem, da so volivci obsodili no. vi volilni zakon in s tem tudi politiko in obliko vlade. «Kako se more potem nadalje, vati s to formulo vlade in z isto politiko, kakor da se ni nič zgodilo)), j pripomnil Mole. »Kdo pa naj odloča o spre. membi oblike vlade, če ne zadostuje glasovanje ljudstva za določitev neke politike?«
Pozneje se je pri predsedniku republike oglasil senator Zanotti Bianco kot predstavnik iiberalno-socialno-republi. kanske skupine v senatu, za njim pa predsednik monarhistične skupine v poslanski zbornici Covelli in predsednik skupine iste stranke v senatu Lauro Sledili so že predstavniki drugih skupin, med katerimi Nenni. Novinarjem, kiso ga vprašali, feakšno bo stališče njegove skupine do nove vlade, je Nenni odgovoril, da je stališče socialistične parlamentarne skupine že znano, ker ie stranka že sprejela zadevne uradne sklepe.
Zadnji se je pri predsedniku republike oglasil predsednik senatne skupine PSI Morandi. Jutri bo Einaudi zaključil posvetovanja in verjetno bo takoj nato poveril De Gasperiju nalogo za sestavo nove vlade, ki bo njegova osma vlada.
Danes je začel zasedati državni svet liberame stranke. Tajnik Villabruna je podal obširno politično poročilo. Med drugim je izjavil, da mora svet postaviti jasne zahteve oziroma jasno povedati, katere konkretne rešitve v zvezi z določenimi jpolitičnimi, gospodarskimi in socialnimi vprašanji zahteva, naj vlada sprejme kot pogoj za podporo v parlamentu. Obrazložitev teh zahtev mora veljati tako za primer, da stranka ostane izven vlade, kakor za primer morebitnih po-gajamj za sodelovanje v vladi. Pripomnil pa je, da je drugi primer malo verjeten spričo stališča socialnih demokratov in sklepov republikanske stranke.
Za tem je Villabruna dejal,
mokristjanske vlade in da bo pride do nagle rešitve seda-
ta rešitev gotovo začasna kot uvod v možnost poznejšega o-brata demokristjanske stranke na desno ali na levo.
Za neposredno udeležbo v vladi so se izrekli predstavni, ki desne struje. Predstavniki levice pa so se izrekli proti u-deležbi v vladi in samo za po. gojno parlamentarno sodelovanje.
V vodstvu PSDI "Se' je nadaljevalo razpravljanje o političnem položaju.
Ob zaključku je vodstvo s 17 glasovi proti 4 sprejelo izjavo, v kateri z zadovoljstvom jemlje na znanje ugoden odmev, na ka*erega je naletela pobuda stranke, in ugotavlja, da na žalost ni bila deležna
njih sporov v Aziji in odprtih vprašanj v Evropi, do združitve Nemčije. Pomeni tudi. da mora Italija odločno nadaljevati reševanje svojih nacionalnih vprašanj — kakor na primer tržaškega vprašanja — ter razvoj trgovine«.
Glede notranje politike pravi resolucija, da je treba ukiniti zadnji volilni zakon in spoštovati pravice državljanov ter v celoti izvajati določbe ustave. Izid glasovanja je tudi potrdil nujnost izboljšanja življenjskih pogojev delavcev, nujnost zaposlitve brezposelnih in razširitve socialnega skrbstva in pomoči ter pravične razdelitve davčnih bremen, izvedbe zemljiške reforme, omejitve oblasti monopolov
takega sprejema prav v vod-, ter nujnost gospodarskega raz-stvu obeh strank, katerima je voja.
bila namenjena. Tako državni | j^a koncu pravi resolucija, svet Krščanske demokracije da bo naloga socialistov «za-kakor centralni komite PSI po- j staviti vse sile v državi in par-stavljata pogoje, ki zapirajo j lamentu, da se omogoči ustva-pot k ustvaritvi nove parla- ! ritev nove večine . ki naj da
mentarne večine, ki naj omogoči tako vladno akcijo, ki bi odgovarjala zahtevam, ki jih je izrazila večina volivcev.
Izjava pravi dalje, da je PSI pokazala, da je sleherna njena socialna in gospodarska obveznost odvisna od tesne podrejenosti taktičnim zahtevam sovjetske politike. V bistvu je pokazala, da ne zna, ali noče opustiti politike sovjetske skrajnosti, ki je do sedaj onemogočila demokratični zagon italijanskih delovnih množic.
Krščanska demokracije pa vztraja na politični, gospodarski in socialni orientaciji, ki je jasno pokazala, da ne more zadovoljiti zahtev delavskega razreda in tudi ne preprečiti postopne ošibitve italijanske demokracije.
Spričo tega položaja poudarja PSDI svojo «zvestobo politiki solidarnosti vseh demo-pratičnih sil«, in poudarja, da bo zato, da bo ta solidarnost res delujoča, potrebno ((razširiti temelje, na katerih temeljijo demokracija in republikanske ustanove«.
Iz teh vzrokov je izven govora možnost sodelovanja v bodoči vladi in vodstvo poziva parlamentarce, naj odklonijo zaupnico vladi, ki se noče ločiti od starih formul, ki jih je stvarnost prehitela.
Desnica v vodstvu (Simoni-j ni, DTppolito, Longhitano in
pobudo, zagon in enotnost v državi. Za uresničenje te politike je potrebna enotnost v PSI ter enotnost strank delavskega razreda«.
Jutri zjutraj bo začel z delom tudi centralni komite kominformistične stranke. Diskusija se bo začela popoldne in bo trajala do sobote.
A. P.
Bela knjiga bonnske vlade o dogodkih v Vzhodni Nemčiji
Vzhodnonemški notranji minister začel demobilizirati okoli 75.000 mož policije - Resolucije bonnskega parlamenta v zvezi z vprašanjem nemške enotnosti
da je skoraj gotova sestava de- j Spalla) pa je predložila svojo
     | resolucijo, v kateri pravi med
j drugim, da položaj, ki je na-
(dzjavil je tudi, da so zahod-j stal po volitvah, nedvomno na-ni visoki komisarji imeli svoj j rekuje iskanje novih taktičnih
zadnji sestanek v Berlinu, za-i perspektiv, da pa se ne sme to da dajo sovjetskemu viso-1 pozabiti, da «se smotri stran-kemu komisarju priliko._ da ne smejo spremeniti in da
BONN, 1. — Zvezno ministrstvo za nemška vprašanja je danes objavilo belo knjigo posvečeno zadnjim demonstracijam v Berlinu in Vzhodni Nemčiji. Dokument hoče dokazati, da je bil značaj dogodkov od 17. junija enak v Berlinu kakor v ostalih mestih Vzhodne Nemčije.
Bela knjiga pripoveduje med drugim, da je v velikih tovarnah «Leuna» pri Magdeburgu stavkalo 18.000 delavcev, 200 policijskih agentov pa je odvrglo orožje in ge pridružilo
demonstrantom.
Bela knjiga opisuje nato številne dogodke upora in govori zlasti o osvoboditvi kaznjencev iz zaporov v Brandenburgu, Wolffenu in Nevseburgu ter o naskoku na žensko jet-nišnico v Halle, kjer so kaznjenke izpustili. Bela knjiga pravi dalje, da je v Leipzigu sodelovalo pri uporu nad 30.000 ljudi, Id 10 napadli radijsko
postajo in prostore kominformistične mladine ter so zažgali prostore društva za nemško-sovjetsko prijateljstvo. Množica je prevrnila dva kamiona polna policijskih agentov, ki jih je nato razorožila in jim
odvzela uniforme.
Kakor piše zahodnoberlinski list «Telegraf» je notranji minister v Vzhodni Nemčiji začel danes demobilizacijo okoli 75.000 mož policije. List zatrjuje, da bodo demobilizirali tudi’ vse specializirane delavce, rudarje in vajence, ki so končali svojo vajeniško dobo. Demobilizacija bi se morala zaključiti 15. julija.
V Zveznem parlamentu _ pa se je danes popoldne začela debata o zunanji politiki. Kancler Adenauer je izjavil, da bodo tri zahodne države začele tivajati normalne diplomatske odnose z bonnsko republiko še pred ratifikacijo nemško-zavezniških dogovorov,
Pri tem je omenil odgovore treh zahodnih vlad na noto bonnske vlade, ki vsebuje znani program petih točk za združitev Nemčije.
Glede zadnjih dogodkov v Vzhodni Nemčiji je kancler izjavil, da po vesteh, ki so jih dobili v Bonnu, je bilo obsojenih na smrt najmanj 62 ljudi, aretiranih pa 25.000. Pripomnil je, da bo njegova vlada napravila vse, da pripomore k osvoboditvi aretiranih.
Nato je Adenauer naštel zahteve svoje vlade do ruskih oblasti v Nemčiji. Postavil je kot pogoj za sporazum o nemškem vprašanju osvoboditev vojnih ujetnikov, civilistov in Nemcev, ki so bili obsojeni in ki so še zaprti v Sovjetski zvezi (okoli 400.000). Dalje je Adenauer dejal; «Sem za to, da se konferenca štirih skliče kolikor mogoče kmalu, tudi če ima zelo šibke možnosti uspeha,
stopi v stik z njimi. Toda Sem-jcnov ni pokazal nobenega zanimanja.
Parlament je zavrnil resolucijo opozicije, s katero se pozivajo zahodne države, naj napravijo korake za sklicanje konference štirih, takoj po pripravljalni konferenci v Wa-shingtonu. Prav tako je parlament zavrnil resolucijo opozicije, ki poziva Adenauerja, naj poroča o programu, ki ga nemška vlada pripravlja za morebitno štiristransko konferenco o Nemčiji.
Nato je parlament sprejel soglasno, razen glasov komin-formistov, resolucijo, v kateri poudarja, da je odprava zati-ralnega režima v Vzhodni Nemčiji in osvoboditev vseh Nemcev, ki jim je bila odvzeta svoboda zaradi vojne, nujen pogoj za vzpostavitev nemške enotnosti.
Neka druga resolucija, ki so jo sprejele stranke vladne koalicije, poziva vlado; 1. naj pod-vzame vse mogoče ukrepe za izboljšanje položaja na področju pod sovjetskim nadzorstvom; 2. naj napravi vse mogoče za začetek razgovorov za normalizacijo osebnega in blagovnega prometa med Vzhodno in Zahodno Nemčijo,
je treba ohraniti politiko demokratične solidarnosti«. Zaradi tega nameravajo podpisniki ločiti svojo odgovornost zlasti v zvezi z bodočim razvojem položaja, in zahtevajo, naj se skliče državni svet, da odloča o novi politični smeri. Resolucija je bila zavrnjena :n sprejet je bil le predlog za sklicanje državnega sveta za 11. in 12. julija. Ta svet pa ima samo posvetovalni glas. Desnica je umaknila svoja dva predstavnika iz izvršilnega odbora (Simonini in DTppolito). Saragat je bil potrjen za političnega tajnika stranke, Matteotti pa je bil imenovan za političnega podtajnika. Jutri zjutraj se bo sestal novi izvršilni odbor.
Centralni komite PSI pa je ob zaključku svojega dela sprejel resolucijo, ki pravi med drugim, da je izid volitev postavil zahtevo in konkretno možnost ffnove politike in nove večine, ki naj tolmači težnje ljudstva po miru, demokratičnem razvoju in socialnem napredku«. «To pomeni zahtevo, da se Italija pridruži pobudam za omilitev napetosti na mednarodnem področju, v prvi vrsti pa za sestanek med velikimi, zato da
Singman Ri
postavlja nove ovire
SEUL, 1. — Uradno javljajo, ne da bi navedli vzrokov, da so bili odloženi na jutri razgovori med predsednikom Sing-manom Rijem in ameriškim posebnim odposlancem Robertsonom.
Danes zjutraj pa je bila v Tokiu konferenca, ki ji je predsedoval general Clark in katere so se udeležili načelnik ameriške vojske general Collins in drugi vojaški povelj-! niki.
Glede Robertsonovih razgovorov s Singmanom Rijem do. mnevajo, da bo ameriška vlada počakala na pojasnila Sing. mana Rija, preden objavi rezultat teh razgovorov.
Predsednik Singman Ri je v zvezi z zadnjim predlogom ZDA za sklenitev premirja sklical za jutri nujno sejo vlade in voditeljev oboroženih sil. Verjetno bodo razpravljali o odgovoru na pogoje, ki jih je stavil Robertson.
Izvedelo se je tudi, da je dobil Robertson od svoje vlade polno oblast in zato ne bo potreben noben poseben ameriški odposlanec pred podpisom premirja. Singman Ri je bil o. pozorjen, da je ameriška vlada odločena skleniti premirje, bodisi da Južna Koreja nanj pri. stane, kakor tudi da podpis odkloni.
Neki južnokorejski uradni predstavnik je s svoje strani izjavil, da razgovori med Robertsonom in Singmanom Rijem počasi napredujejo, ter je zanikal govorice, da so zašli v slepo ulico zaradi nepopustljivosti Singmana Rija. Na splošno se domneva, da bodo pogajanja v Seulu trajala *e ves ta teden.
Pekinški radio pa je danes zjutraj izjavil, da pet dni naporov ameriškega odposlanca Robertsona ni povečalo upanja na premirje, pač pa so «vrgli še gostejšo senco« na ta položaj.
Pozneje je isti radio trdil, da Robertson in Singman Ri razpravljata o obrambnem paktu med ZDA in Korejo ki je uvod v ameriški načrt za zavojeva-nje Severne Koreje. Radio je dodal: «Gre za nov poizkus u-resničenja ameriških ambicij,
Američani sodelujejo s Singmanom Rijem prj pripravljanju invazije Severa. Singman Ri zahteva dva ali tri mesece za politična pogajanja. To so dejansko svetovali Američani. Obrambni pakt bi dovolil ZDA, da po treh mesecih skupno s Singmanom Rijem sodelujejo pri napredovanju proti Severni Koreji«.
Indijska delegacija se razgo-varja z drugimi delegacijami v OZN, da vidi, ali bi bila za-’ dostna večina, da se zahteva sklicanje glavnč skupščine OZN. Do sedaj se zdi. da take večine ie ni. Zahodne delegacije izjavljajo, da je bolje čakati na izid Robertsonovih razgovorov na Koreji in bermudske konference ali pa konference zunanjih ministrov. Indijci pa vztrajajo na tem, da bi bilo treba skupščino prej sklicati, in dajejo razumeti, da bi utegnil Nehru dati kako drugo pobudo.
Med včerajšnjim sprejemom je gospodarski sotrudnilc našega lista obrnil do ing• Marijana Tepino, ki je bil prav v teh dneh imenovan za tajnika za gospodarstvo izvršnega sveta LRS, in ga ie povprašal o njegovih vtisih s tržaškega velesejma. Ing. Tepina je poudarjal napredek ki ga zaznamuje letošnji velesejem, kar je lahko opazil v primerjavi z lanskim in dejal, da so na velesejmu razstavljeni številni zanimivi proizvodi. Po njegovem mneju bi moral biti jugoslovanski paviljon popol. nejši in manjkajo nekateri ar. tikli, ki so za Trst posebno zanimivi.
V nadaljevanju razgovora j« objasnil tudi svoje poglede do gospodarskega sodelovanja Trsta in Slovenije. V Sloveniji namreč sedaj sproščajo delovanje gospodarskih zakonov. Seveda, če se hoče, da pridejo ti gospodarska zakoni do polnega izraza jih je treba sprostiti tudi preko državnih meja. Tov. Tepina je tukaj ponovno poudaril važnost izjave predsednika tržaškega velesejma ing. Sospisia, da so gospodarski zakoni močnejši kot politični. Vsaka umetna pregrada med Trstom in Slovenijo je zaradi tega nasilje nad gospodarstvom in mora biti odstranjena. To je v interesu Slovenije, še bolj pa v interesu Trsta samega. Z normalizacijo gospodarskih odnosov bi se lahko uredila neposredna zamenjava med Trstom in obširnim slovenskim zaledjem v obojestransko korist, saj ni prazna beseda, da se obe področji spopolnjujeta.
Mosadekova zmaga
nad Kašanijem
TEHERAN, 1. — Ministrski predsednik Mosadek je danes dosegel veliko zmago nad svojim najmočnejšim nasprotnikom verskim voditeljem Kašanijem. Ta, ki je bil do sedaj predsednik parlamenta, je bil danes poražen z 41 glasovi proti 31 in za novega predsednika parlamenta je bil imenovan njegov nasprotnik Moazami, ki je bil lansko leto poražen s 47 glasovi proti 10.
Na današnji seji parlamenta je Moazami kandidiral s podporo Mosadeka, Kašani pa je bil kandidat opozicije.
Eisenhowerjeva tiskovna konferenca
WASHINGTON, 1. — Na svoji tedenski tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower izjavil, da bodo na prihodnji konferenci treh zunanjih ministrov razpravljali o sledečih vprašanjih; Koreja, zadeve NATO, indokina, Malezija, Srednji vzhod in svetovna trgovina. To bo prijateljski sestanek in do neke mere neuraden brez strogega dnevnega reda. Na isti liniji bi sicer morala biti bermudska konferenca, ki je bila odložena. Od sestanka treh ministrov si ZDA ne pričakujejo drugega nego boljše razumevanje med tremi državami.
Glede Koreje je Eisenhower izjavil, da so se pokazale težave, dodal pa je, da je po njegovem mogoče v kratkem doseči zadovoljivo rešitev.
Glede dogodkov v Nemčiji in v sovjetskih podložniških državah je predsednik izj avil da ti dogodki potrjujejo zahodno tezo, da so narodi, ki se jim odvzame svoboda, pripravljeni na velike žrtve, zato da si svobodo znova pridobijo. Pripomnil je, da ni govora o pobudah, ki bi jih drugi lahko imeli kot ameriško vmešavanje. Ameriška vlada pa želi, da bi v teh državah razpisali svobodne volitve.
»Mednarodna politika* o mirovni ofenzivi SZ
Pomen in važnost konference treh ministrov v Atenoh Zahteve Italije glede Trsta pomenijo za vsakega pametnega človeka, zlasti pa za socialiste, čist imperializem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — ((Predlog Sovjetske zveze za izmenjavo veleposlanikov, ugotavlja najnovejša številka ((Mednarodne politike«, pomeni zmago Jugoslavije nad SZ. S to gesto je sovjetska vlada priznala neuspeh svoje petletne politike. Toda to ne pomeni, da se je spremenila politika sovjetske vlade, ker se še nadaljuje pritisk držav sovjetskega bloka na Jugoslavijo«.
Pomirljive poteze sovjetske vlade so po mnenju »Mednarodne politike« v skladu z novo taktiko prilagoditve položaju, ki je nastal, ker je Sovjetska zveza zgubila prvo fazo hladne vojne. Sedanja politika sovjetske vlade ima za smoter — tako poudarja ((Mednarodna politika« — razorožitev in razedinjemje miroljubnih narodov, ustvarjanje simpatij do SZ in nevtralizma do sovjetske ekspanzije.
Izmenjava veleposlanikov še ne bo privedla do normalizacije odnosov. Jugoslavija bo morala biti še vedno previdna, čeprav bi SZ prenehala s hladno vojno in začela s stvarno normalizacijo odnosov, glede na sedanje grenke izkušnje s SZ, ako se ne bi spremenil hkrati značaj oblasti v SZ in njena splošna notranja in zunanja politika.
V zvezi s konferenco treh ministrov, ki bo 7. julija v Atenah, ugotavlja ((Mednarodna politika«, da bo največja pozornost posvečena sovjetski mirovni ofenzivi na Balkanu.
((Mednarodna politika« ni mnenja, da ne bo na dnevnem re-
du konference razpravljanje o negativnem stališču Italije do balkanskega sporazuma toda v kolikor bi politika Italija predstavljala nadaljnje vmešavanje in rušitev sodelovanja na Balkanu, se bo težko izogniti potrebi, da se tudi o tem spregovori beseda in izreče prava ocena.
Ni dvoma, zaključuje ((Mednarodna politika«, da bo atenska konferenca konstruktivna in pomembna in da bo razbila iluzije tistih, ki govorijo da trojni sporazum nima nobene vrednosti in da bo dačakal u-sodo predvojnega balkanskega sporazuma.
V zvezi z nedavnim obiskom predstavnikov Socialistične in. ternacionalfe v Trstu ugotavlja »Mednarodna politika«, da ni čuda. da Italija noče sprejeti jugoslovanskega predloga za rešitev tržaškega vprašanja. Toda od Socialistične internacionale bi smeli pričakovati objektivnost in resnico. Zahteve Italije pomenijo za vsakega pametnega človeka, zlasti pa za socialiste, čist imperializem.
Predlogi Jugoslavije gredo za tem, da se vsaj kolikor toliko popravijo krivice preteklosti. Razen tega pa so ti predlogi v interesu slovenskega in italijanskega prebivalstva Trsta.
((Postavlja se vprašanje, zaključuje ((Mednarodna politika«, ali bo Socialistična internacionala postala v bodoče orodje diplomatske strategije, ali pa bo postala to, kar bi po svojem namenu in statutu mo. •rala biti,	•B.JBk
Osvobodilna fronta
Ljudska prosveta
Razna obvestila
PRIMORSKI DNEVNIK
Danes, četrtek 2. julija
Obisk D. M,, Dragomana Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 22.55 in zatone ob 10.39. Jutri, petek 3. Julija Heliodor, Nada
MPO.IIINMKI DNEVI
Na današnji dan je bil leta 1941 osnovan prvi partizanski odred Srbije.
Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
PO UPOKOJITVI PRISTANIŠKIH DELAVCEV
Pri sprejemanju med stalne delavce se ne smejo dogajati diskriminacije!
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
Davek na odnašanje smeti
se mora zaračunavati progresivno
VELIKA UPRIZORITEV NA PROSTEM
NA STADIONU «PRVI MAJ» - UL. GUARD1ELLA št. 7 DANES 2. in JUTRI 3. JULIJA
ZNIŽANE CENE
ZAČETEK OB 21. URI	KONEC OB 23.45 URI
Priložnostni delavci zahtevajo enakopravnost pri določanju turnusov, ker večina ne bo mogla zaradi starostnih omejitev biti sprejeta v družbe
Po ukazu ZVU bo v komisiji za dodeljevanje ljudskih stanovanj zastopana tudi manjšina. Danes nadaljevanje seje
S prvim julijem je bilo upokojeno večje število pristaniških delavcev, in sicer stalnih članov treh pristaniških družb in priložnostnih delavcev. To so po dolgih letih prve mno. žične upokojitve, in sicer na podlagi sporazuma o dopolnilni pokojnini iz posebnega sklada. Doslej so skušali vsi delavci delati čim dalje, ker so bile pokojnine Zavoda za socialno zavarovahje zelo nizke .n niso zadouova.c ndi za skromno preži -.janje. Tako so končno odšli v zasluženi pokoj pristaniški delavci, stari nad 60 let.
Z upokojitvijo starih delavcev pa je povezano vprašanje vključitve priložnostnih delav. cev v pristaniške družbe. Po novem italijanskem zakonu pa večina teh delavcev, ki delajo v pristanišču že od 15 do 2C pa tčfdi celo do 30 let, nima več pravice za sprejem v družbo, ker so prekoračili določeno število let starosti. Po zakonu namreč lahko pridejo v družbo delavci do 35 let, sporazumno pa so podaljšali starostno mejo na 4? let Kljub
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so poleg navadnih upravnih razpravljali tudi o dveh važnih vprašanjih: 1. imenovanje dveh članov s posvetovalnim glasom v komisijo za nakazovanje ljudskih stanovanj in sicer dva državljana, kot to določa ukaz ZVU št. 76, ki ju določi občinski svet tako, da izbere enega večina in drugega manjšina; 2. povišanje davka na pobiranje smeti v mestu.
Prvo vprašanje je izzvalo obširno diskusijo in vidno zadovoljstvo svetovalcev opozicije, ki so tolmačili ukaz Zavezniške vojaške uprave, kot dokaz, da se je celo vrhovna oblast zavedala, da demokristjani in njihova žlahta, ki imajo na podlagi italijanskega sleparskega volilnega zakona v občinskem svetu večino, vključujejo v razne komisije izključno svoje predstavnike in načrtno zapostavljajo opozicijo, ki pa v resnici zastopa v tržaškem občinskem svetu večino volivcev.
Toda razprava se je vrtela predvsem okrog tolmačenja tega ukaza in okrog načina glasovanja dveh določenih zastopnikov. Ker se niso mogli zediniti o postopku glasovanja, so sklenili predložiti razpravo na eno od prihodnjih sej. Toda kominformistična skupina je že sinoči sporočila, da se ne bo razgovarjala z nobenim drugim predstavnikom manjšine in da ima že pripravljeno ime, ki ga bo predložila kot predstavnika manjšine. Po drugi strani pa je zastopanih med manjšino še drugih pet skupin, ki imajo gotovo tudi svoje predloge. Pričakuje se, da bodo opozicijske skupine predložile najmanj tri kandidate o katerih naj potem odloči tajno glasovanje, kdo bo izvoljen.
Odbornik Forti, kj odgovarja za finance pa je predložil sklep občinskega odbora za povišanje davka na pobiranje smeti v mestu. Odv. Forti je dejal, da občina sedaj letno pobere 86 milijonov lir omenjenega davka. Stroškov za pobiranje smeti pa ima okrog 183 milijonov letno, kar predstavlja skoraj 100 milijonWlir primanjkljaja. Novi zakonski predpisi pa zahtevajo, da morajo občinske uprave povišati davek na pobiranje smeti, da lahko zadostijo stroškom. Za sedaj je občinski odbor predlo, žil predlog za povišanje tega davka za 50 odst. kar naj bi dalo občinski upravi 43 milijone lir letno več dohodkov. To povišanje naj bi stopilo v veljavo 1. januarja 1954. Tudi razprava o tem predlogu je bila odložena na eno od prihodnjih sej.
Predlog za povišanje davka za pobiranje smeti, kakršnega predlaga občinski odbor, je krivičen. Res je, da je sedanji davek zelo nizek in da je nuj. no, da občinska uprava doseže kritje stroškov, ki jih ima pri pobiranju smeti. Toda po načrtu, ki ga je predložil odv. Forti, bo na primer revna dru. žina, ki živi v malem kletnem ali podstrešnem prostoru, ki obsega 12 kvadratnih metrov, plačala dnevno 24 lir za pobiranje smeti, družina^ pa, ki ima stanovanja s površino naj. manj 120 kvadratnih metrov pa samo 36 lir dnevno, poslovni prostori raznih trgovskih in bančnih ustanov pa 45 lir na dan. Kot vidimo je ta načrt
MIKLOVA ZALA
LJUDSKA	IGRA V DEVETIH SLIKAH
Spisal: FRAN ZIZEK	Scena in kostumi; VLADIMIR RIJAVEC
Scenska glasba: RADO SIMONITI	Dirigent: OSKAR KJUDER
Plesi: JURE STAVAR	Gradnja: JOŽE CESAR
Režiser: JOŽE BABIC
( GLEDALIŠČE VERDI)
OPERNA SEZONA NA GRADU SV. JUSTA
Prihodnjo soboto se prične z Verdijevo «Aido» operna sezona na gradu sv. Justa. Dirigiral bo Francesco Molinari Pradelli, v glavni vlogi nastopi Constantina Araujo, v drugih vlogah pa tenor Mario del Monaco (Radames), Myriam Pirazzini (Amneris), An-drea Mongelli (Ramies), Gian-piero Malaspina (Amonastro), Antonio Massaria (kralj). Prva plesalka Sonia Marmoglia. Zbor in balet gledališča Verdi, Tržaški filharmonični orkester, rešiser Carlo Piccinato.
Nadaljuje se pri blagajni gledališča Verdi in pri blagajni v Galeriji Protti prodaja vstopnic za to predstavo.
ODLAŠANJE RAZTEGNITVE SPORAZUMA 0 NOTRANJIH KOMISIJAH
Z dejanji naj ES in Delavska zbornica pokažejo spoštovanje enakopravnosti manjšin
Delavska zbornica nasprotuje enotnim notranjim komisijam, ES pa neiskreno zagovarjajo enotnost
Trije prizori iz ljudske igre «Miklova Zala«
Dogaja se v letih 1478—1485 v Rožu na Koroškem, 8. slika pa v Skopju Poleg pomnoženega ansambla sodeluje folklorna skupina tržaške mladine in člani pevskega zbora «Ivan Cankar« ter mladinski orkester Glasbene akademije
Odmor po 3. in 6. sliki
Prodaja vstopnic za vse predstave v Ul. Roma 15-11. tel. 31-119 vsak dan od 11 do 13. ure in od 17. do 19. ure. Od 19- ure dc. pričetka predstave pri blagajni na stadionu, tel. 96-548.
I. OKRAJ
V petek 3. julija bo ob 20. uri sestanek članov OF I. okraja v R. Manna 29. Obravnaval se bo sedanji položaj v svetu in pri nas, posebno vprašanje STO.
šel. Zadevo je takoj prijavil policiji ter izjavil, da je bil aparat vrste «Retina» in vreden 80.000 lir. Policija je uvedla preiskavo.
Prijave za avtobuse za okoliške vasi sprejemajo: V Sv. KRIŽU pri Darku Švabu — V BAZOVICI (za Gropado, Padnče in Trebče) v trgovini Mahnič. —
V SALEZU pri Kraljevih (tudi za Zgonik in Mali Repen). — V BORŠTU pri Petarosu št. 16. — V PLAVJAH v trgovini Ciril. — \r DOLINI pri Dori Samec. — V DOM JU Pri Slavku Sturmanu. — V BOLJUNCU pri Marjanu Sancinu. —
V BARDIHI pri Mili Hrovatin. — V NABREŽINI (tudi za SEMPOLAJ) v kul-turnem	domu	«Igo Gruden» od	11. do!20	ure. Na PROSEKU	v	gostilni	«Na
lokandi«. —	Na KONTOVELU v tobakarni.
Danes ob 20. uri pelje avtobus «La Stradale« iz Doline skozi Bol junec jn Boršt k predstavi	»Mikiove	Zale« na stadion «Prvi	maj«.
Po	vsaki	predstavi bodo	vozili z	Rotonde tramvaji št. 2,	3,	6 in	9.
Policist z motorjem v ameriški avto
39-letni agent civilne policije Giuseppe Borsi iz Ul. della Guardia 50 je včeraj popoldne vozil s svojim lažjim motorjem po Ul. Rossini v smeri Ponterossa. Med potjo in sicer v višini Ul. F. Filzi je agent trčil iz do sedaj še neznanih razlogov v ameriški zasebni avto, ki ga je vozil neki ameriški vojak.
Prosvetno društvo VOJKA SMUC
prireja
11. in 12. julija 1953
IZLET
FESTIVAL V PULI
Predstava v areni: Gounod: FAUST Gostovanje zagrebške Opere
GLASBENA MATICA V TRSTU Danes 2. julija ob 20.30 redna seja v običajnih prostorih.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
RossettI 15.30: «Notre Dame«, Ch. Laughton, Maureen 0’Hara.
Exoelsior. 16.30:	«Zadnji	rop«,
W Pidgeon, Margaret Lelghton, Robert Beatty.
Nazionale. 16.30: «Ni mesta za zaročenca«, Tony Curtys, Piper Laurie.
Filodrammatico. 16.30:	((Dekleta
razkošja«, Anna Maria Ferrero, Brunella Bovo, Rossana Podesta, Jacques Sernas, S. Barclay.
Arcobaleno. 15.30: «Vojaška policija«, Mickey Rooney, B. Hope.
Astra Rojan. 16.30: «Rdeča glava«, June Allyson, Dick Povveli.
Grattacielo. 16.30: ((Narednik Sam« Dean Martin, Jerry Lewis
Alabarda. 16.30:	«V prepadih
Rdečega morja« in «Krilati ribiči«, barvni film W. Dlsneya.
Arlston. 16.00: «Steza apašev«, Forrest Tucker, Adele Mara.
Aurora. 16.30: «Zavod se zabava«, Virginia Mayo, Ronald Reagan, Gene Nelson. Glasbeni barvni film.
Garibaldi. 15.00: «Sakall v „enci», Van Heflin, Evelyn Keyes.
Im pero. 16.30: ((Zapravljivec«, Ja-net Leigh, Peter Lavvford.
Ideale. 16.30: «Kastilski upornik«. Amedeo Nazzari,
Italia. 16.30: «Nezveste», Gina Lol-lobrlgida, Anna Maria Ferrero, Pierre Cressoy. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Vlale. 16.00: «Chikaške hijene«, Charles Mc Gray, M. VVindsor.
Kino ob morju. 16.30: »Mesto Je rešeno«, Humphrey Bogart, E-Sloan. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Massimo. 16.00: «Don CamUlo«. Femandel, Qino Cervi.
Moderno. 17.00: «Ena.ist mušketirjev«, petdeset let italijanskega
nogometa.
Savona. 15.30: «Angeli brez nebes««, Ann Sheridan, R. Reagan.
Secolo. 17.00: «Srca na morju«, D. Dovvling, J. Sernas, M Vitali.
Vittorio Veneto. 16.00: »Pepelka«, Walt Disneyev, barvni film.
Azzurro. 16.00: ((Pogubljeni«, R. Basehart, G. Merril, O vVarner,
Belvedere. 16.00: «Tot6 šejk« To-tb, Tamara Lees. Komičen *'Um.
Marconi. 16.00: «Sinovi mušketirjev«, C. VVilde, M. 0’Hara Barvni film.
Novo cine. 16.00: «Brighton;ki do-vllec«, J. Loder, June Duprez.
Odeon. 16.00:	«Margie», Henry
King, J. Crain. Barvni film.
Radio. 16.00: «Kri!ati vragi«, John Wayne, R. Ryan. Barvni film.
KINO NA PROSTEM
Arena dei fiori. 20.30, 22.00: ((Sama s svojim kesanjem«, Joan Cravvford, VVendell Čorey
Ginnastica. 21.00: »Navijajmo skupaj«, E. VVilliams, F. Sinatra. Barvni film.
Drsališče (Drevored Miramar 51). 20.45:	»Kraljestvo terorja«, R.
Cumming, A Dahi.
Ponziana. 20.30: «PotuJoči oblaki«, F. Sinatra, J. Garland, K. Gray-son, V. Johnson, j. Allyson Barvni glasbeni film.
Rojan. 20.45: «Saga o Forsytih» E. Flynn. Barvni film.	’
ParadJso. 20.30: »Zaročenkin oče« S. Tracy, Elizaheth Taylor
Obvestilo KZ
Tajništvo Kmečke zveze v Trstu obvešča vse svoje člane, da je pričelo izdajati nove izkaznice za prodajo kmečkih pridelkov na zelenjavnem trgu.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo v uradih K Z Ulica F. Filzi 10. I.
Nevaren padec starke
Z vozilom INAM se je včeraj nekaj minut pred 13. uro zatekla v bolnico 72-letna Amelija Tomičič por. Panfili iz Ul. Colonna, kateri so zdravniki ortopedskega oddelka u-gotovili zlom kolčnega sklepa desne noge. Starko, ki je izjavila. da je nerodno padla v lastnem stanovanju, so pridržali, ker je njeno stanje zaradi nevarnega zloma, zelo resno.
Še ena nezgoda v nabrežinskem kamnolomu
Tudi 58-letni Rodolfo Fabbro iz Nabrežine se je moral včeraj zateči v bolnico, kjer so ga zaradi rane na nogi pridržali s prognozo okrevanje v 15 dneh na ortopedskem oddelku.
Ob prihodu v bolnico je Fabbro izjavil, da mu je med delom v nabrežinskem kamnolomu padla na nogo kamnita plošča, ki jo je tedaj obdeloval.
Vpisovanje samo še danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ulici Roma štev. 15-11.
PRVE POSLEDICE POMANJKLJIVEGA UKAZA
•Tljudi vedri
pod oboKi občinske palače
PLANINSKO
LETOVANJE
Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. Julija do 6. septembra.
Zupan Bartoli jih noče sprejeti, županja Bartolijeva pa jih hruli in kliče policijo
Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 - tel. 6491, vsak delavnik od 18, do 19. ure.
Vsem meščanom, ki so sno-či šli mimo občinske palače ali ki so se hladili pred kavarnami in bari na Trgu Uni-tč. se je nudil kaj čuden in žaiosten prizor. Pod oboki županstva namreč vedri 7 ljudi, ki so jih včeraj zjutraj sodno izgnali in ki so polegli po ležalnih stolih ter drugih zasilnih ležiščih.
Gre za družini Passaggio, ki šteje pet članov, in Illardo z dvema članoma. Izgnali so ju iz vile št. 70 iz Ul. dei Porta kamor jih je začasno poslal še leta 1949 stanovanjski urad ob zagotovilu takratnega conskega predsednika, da jim najdejo dokončno stanovanje. Sodni uradnik v spremstvu odvetnika Lovisata je dal pohištvo naložiti na voz prevoznega podjetja Cimadori in ga prepeljati v njihovo skladišče, ljudi pa so pognali na cesto. Prizadeti so šli najprej k županu, ki pa ga ni bilo v uradu. Nato so se obrnili na njegov dom, kjer jih je gospa Bartoli po dveurnem čakanju nahrulila ir. dala po hišnici poklicati policijo, prišel je policaj upravne policije in jim ukazal, naj se odstranijo, nato pa jih je dohitel policijski agent na motociklu z županovim listkom, naj se zglase na ekonomatu. Tu pa so jim samo povedali, da jim ne morejo nič pomagati. Sli so k sodniku Lo Cucco, ta jih je poslal zopet k Bartoliju, torej od Poncija do Pilata. Zvečer ob 22.45 so se zopet zglasili na županovem stanovanju, tu pa
TEŽAK KAMNITI BLOK STRL DELAVCU PRSNI KOS
ADEX IZLETI
DVODNEVNI IZLETI D- In 12. julija 1953 v
NOVO GORICO KANAL
MOST OB SOČI
TOLMIN
KOBARID
BOVEC
0BR0V0
PODGRAD
Do nezgodo je prišlo v 50 m globoki jami v trenutku ko so delavci dvigali na površje 250 stotov težki blok
žu takoj priskočili na pomoč ter ga rešili težkega bremena. Takoj nato so ga položili v lesen zaboj in ga s pomočjo žerjava potegnili na površje, kjer so ga položili na tla v pričako. vanju rešilnega avta in zdravnika. katerega so medtem že telefonsko obvestili o nesreči. Cim je zdravnik prišel na me. sto, je ugotovil, da možu ni mogoče veg pomagati, ker je že izdihnil, kajti ogromen blok mu je dobesedno strl prsni koš.
Takoj nato so prišli na mesto tudi policijski agenti, ki so uvedli preiskavo. Mrtvega Rocca so po preiskavi odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišni. ce, kjer ostane na razpolago sodnim oblastem. Pokojnik zapušča ženo, ki je stanovala z njim v baraki ezulskega naselja y Gorici.
Delo je ponovno zahtevalo svojo smrtno žrtev; tokrat je podlegel hudim poškodbam takoj po nesreči 40-letni ((ezule# Francesco Rocco, stanujoč v Gorici v Svetogorski ulici 99/5 C, ki je bil zaposlen v pamnolomu v Nabrežini Rocco se je skupno s tremi tovariši nahajal v 50 ali 60 metrov globoki jami, kjer so zavezovali 250 stotov težak ka-meniti blok z namenom, da ga potegnejo na površje. Med. tem ko so delavci vezali blok, so z grozo opazili, da so se od celote odtrgali trije manjši deli. Edea od teh, težak mor. da 100 kg, se je zavalil proti delavcem, vendar so se trije še pravočasno umaknili, medtem ko se Rocco ni utegnil. Blok je Rocca silovito podrl na tla in se zavalil nanj. Prestrašeni delavci so nesrečne:
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 5: Alla Mad-dalena. Ul. dellTstrla 43; Plzzul-Cignola, Contrada del Corso 14; Zanetti, Ul. Commerciale 26: Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
ČETRTEK, 2. julij* J»53
C,oS'»0J4)i »H K O M E TRhtA
254.6 m ali 178 kc
7.00 Poročila. 7.100 Jutranja glasba. 13.30 Poročila. 14-30 Po svetu okrog. 14.40 Melodije iz znanih operet. 17.30 V narodni pesmi in plesu ^ Jugoslaviji. 18.15 L. v. Beethoven: Sonata op. 27 v cis-molu «V mesečni« izvaja pianist Viljem Bachaus. 18.30 Južnoameriške ritme izvajajo tipični
12. julija 1953 IZLET v
, KOMEN
Vpisovanje še danes pri »Adria - Express« Ul. F-
Severo 5-b tel. 29243
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na ePRIMORSKI DNEVNIK*. Polijemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 60 Gasilci:	2-22
Policija	2 - 23
(Nadaljevanje in konec)
Ne smemo pozabljati, da je oblast birokracije v bistvu vendarle slaba oblast in da redko dlje preživi svojega ustanovitelja. Enotnost birokracije je tudi na zelo šibkih nogah. Začela se bo hitro podirati, brž ko se bo zamajala avtoriteta sistema in brž ko bodo ljudje začeli izgubljati vero v njeno stabilnost irs moč. V takšnih razmerah lahko tudi malo pogojev in majhne spremembe sprožijo procese, ki bodo imeli daljnosežne posledice. Tu je torej vir presnavljanja, ki prihaja po Stalinovi smrti do izraza v družbenem in političnem življenju sovjetskega bloka.
Ponos jugoslovanskih komunistov
Ce mi. jugoslovanski komunisti in vsi delovni ljudje naše dežele, pogledamo nazaj na minulih pet let našega boja proti sovjetskemu pritisku, smo lahko zadovoljni in na uspehe ponosni. Majhna socialistična dežela je leta 1948 imperialističnim zahtevam tujih imperialistov zaklicala svoj: «Ne!» Kakor v deželah sovjetskega bloka, tako je tudi zunaj njega bilo takrat mnogo ljudi, ki so verjeli, da sta socialistična resnica in bodočnost na naši strani. Bilo pa je malo takšnih. ki so verjeli, da bomo v teni boju vzdržali in zmagali. Mi pa nismo samo vzdržali in zmagali, marveč smo delavskemu razredu sovjetskega bloka odprli tudi nove socialistične perspektive. Se več, v tem ko so nas oni napadali in razglašali za «bankrotni režim«, so zabredli v hudo notranjo krizo, in v tem ko so morali posejati svojo deželo z vešali in zločini nad poštenimi borci za socializem, da bi ob-
Pomen atomske energije
za medicino
Specialist znanstvene šoje v Utahu dr. John Borvers, je izjavil, da je atomska energija že rešila stotisoče življenj in bo v bodočnosti nudila zdra. vilo za bolezni ki jih imajo sedaj za neozdravljive. Z radioaktivnimi zdravili je postalo človeško 'telo prosojno, kar je omogočilo velik napredek v medicini
držali sistem birokratskega despotizma, smo mi pod najhujšim pritiskom ostali enotni in sredi najtežavnejšega boja u-postavili nove demokratične socialistične odnose. Pred petimi leti smo bili sami, zdaj pa imamo po vsej zemeljski obli prijatelje. Imamo jih tudi v deželah sovjetskega bloka. Nobenega dvoma ni. da bo demokratična socialistična misel, ki je zmagala v naši deželi, nekega dne zmagala tudi v teh deželah.
Konec sovjetske hegemonije
S tem pa ni rečeno, da je sistem birokratskega despotizma v Sovjetski zvezi že začel razpadati, oziroma da ni možno, da se bo začasno utrdil, To bi bila nadvse nevarna utvara.
Teoretično vzeto sta dve možnosti neposrednega nadaljnjega razvoja v pogojih sovjetskega sistema stalinskega tipa. Prva smer je proces postopnega razpadanja birokratske kaste pod pritiskom od spodaj, z bojem delavskega razreda in naprednih socialističnih sil sploh, ob postopnem uveljavljanju demokratičnih socialističnih teženj v celotnem državnem sistemu. Druga možnost — so novi krvavi obračuni s socialističnimi silami in nova začasna utrditev birokratskega despotizma, slonečega na nasilju in prisiljevanju. Takšen sistem se seveda ne bo utegnil nikdar več okrepiti tako kot prej in vsako povečanje terorja bo le pospešilo pro. ces osamitve tega sistema pred lastnimi delavskimi množicami in pred mednarodnimi delavskimi gibanji in socializmom. Takšen razvoj bi neizogibno zaostril notranje spopade ter povečal nevarnost napada od zunaj.
Zavestni borci za socializem torej nimajo nikakršnega povoda, da bi se predali kakršnim koli utvaram glede sedanjega sovjetskega sistema in sedanje sovjetske politike. Ta politika je tvorba notranjih nesoglasij in nasprotij v tej deželi. Dokler bo obstajal dosedanji sistem, se ne bodo spremenili njegovi temeljni politični smotri, čeprav se spreminja njegova taktika glede na spremembo razmerja sil na mednarodni politični pozor-nici. Toda prav tako ne smejo izhajati iz stališča, da se ni nič spremenilo. Kakor smo videli, se je mnogo spremenilo. Notranja kriza sovjetskega sistema se je začela, razdobje sovjetske hegemonije v mednarodnem socialističnem gibanju pa je v glavnem končano. Kakšni bodo nadaljnji dogodki deželah sovjetskega bloka,
Število avtomobilov na svetu
Bo podatkih, jih je zbrala po vsem svetu mednarodna družba McGraw-H je zdaj na svetu izven držav za železno zaveso v prometu 83 milijonov civilnih avtomobilov. Številka se nanaša na konec preteklega leta. V Združenih državah so našteli 52.300.000 osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov, v Kanadi 3,100.000 in v Groenlandiji, ki je zadnja na predvsem važno, morajd" nafoJ
se moramo vselej zavedati zlasti dveh dejstev, namreč pr. vič — da nam mir ne more biti zagotovljen, če ni zago. tovljen tudi vsem narodom, in drugič — da je trajnejša spre-memba sovjetske zunanje politike možna samo s spremem. bami v notranjih družbenih in političnih odnosih.
Potemtakem obstajajo in bodo ostala sedanja mednarodna nasprotja, četudi se bo. do spremenile oblike in moč njihovega odražanja. Torej nimamo nikakršnega povoda, da bi smeli oslabiti naše o. brambne napore in tudi ne na. šega sodelovanja z drugimi državami, ki si složno z nami prizadevajo ohraniti mir v tem delu Evrope, dokler ne bodo vsi narodi zaupali v mir.
Prav tako pa smo prepričani, da se ne sme nič opustiti, kar bi olajšalo, da bi s seda. njimi sovjetskimi voditelji preverili možnosti, da bi se našel miroljubni izhod iz se. danje mednarodne krize in hladne vojne, v kolikor takšne možnosti obstajajo. To ni po-trebno samo zato, da bi se be. sede vskladile s pripravlje.
to, da bi izmerili globino in pomen sprememb v sovjet, skem bloku, pač pa tudi zato, ker ljudje v svetu, ki si žele miru, ne bi dojeli, zakaj ni bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče, da bi se položaj razčistil. Nekaj pa je vsekakor točno, namreč ne oziraje se na spremembe v sovjetski politiki in ne oziraje se na to, kakšne so subjektivne pobu. de za te spremembe in kako se bodo te razvijale v prihod, nosti, vendarle smo na začetku nove stopnje v razvoju mednarodnih odnosov, ki terja tudi novo proučevanje političnih metod in oblik.
Toda tudi v novih razmerah je treba predvsem poudariti tole načelo: narodi naj store vse za utrditev miru. ne sme. jo pa se pomiriti z agresijo. Zatorej tudi sedanji napori za ohranitev miru nikakor ne smejo sloneti na politiki raz. delitve vplivnostnih področij, pač pa zgolj na politiki zago-tovitve neodvisnosti in enakopravnosti svobodnih narodov. Samo ob teh pogojih je mdgo. če zares doseči trajnejše rezultate v prid varnosti vseh
nostjo za delo, in ne samo za-[narodov pred agresijo.
Jugoslovanski predstavniki na predstavi sMiklove Zale* na Stadionu. Od leve vidimo dr; Aleša Beblerja s soprogo, dr. Novaka s soprogo, Vido Tomšičevo in dr. Marjana Breclja
MEDTEM	KO	V	OSTALIH	DRŽAVAH,	RAZE ŠPANIJI,
Porast klerikalizma v ZDA
Križi in težave demokristjanov v Italiji - Tudi Adenauerjev položaj v Nemčiji ni več tako trden - Neprikrite sim• patije za fašizem ameriške visoke katoliške duhovščine Ameriški kardinali prejeli od Mussolinija visoka od-likovanja za svojo podporo fašizmu - Vedno drznejši poseg katoliškega klera v ameriško javno življenje
V zadnjih desetletjih in pred. | radno cerkvijo, kot pa je bi- | skoro nič. Danes pa se je ta
vsem po zadnji vojni je klerikalizem izgubil marsikatero svoje staro in trdno oporišče, kjer je prej posredno ali celo neposredno tako rekoč gospo, daril. Izgubil je na primer Poljsko, Slovaško, Madžarsko in del Jugoslavije (Slovenijo in Hrvaško). Zaradi teh izgub pa se je klerikalizem pognal v ofenzivo drugje, da bi nadoknadil izgubljene pozicije. V Evropi se to najbolj izrazi, to kaže v Italiji in Zahodni Nemčiji, kjer je s svojo novo
.	, .	,	_	t.	, . zunanjo obliko krščanske de-
eodvsno od mnogih *aktor-.mokraJcije zasedel spet mesta>
jev. Sile mednarodnega socia-L •	•	_.r~j	fačizmnm	držal
seznamu, 22. Ostalih 21 milijonov je razdeljenih med 154 držav
Zdravstveno raziskovanje na Rabu
V klimatskem zdravilišču so ugotovili, da rabsko podnebje ugodno vpliva na zdravljenje srčnih bolezni in bolezni di. halnih organov. Rezultat teh raziskav bodo objavili na IX. mednarodnem zdravniškem kongresu, ki bo prihodnje leto v Opatiji, na Rabu in v Du. brovniku.
lizma se v nobenem primeru ne smejo odreči naporom, da s svojo politiko vplivajo na prebuditev in krepitev naprednih socialističnih teženj v teh deželah. Vrhu tega, to pa je
di v polni meri izrabiti vse možnosti sedanjega položaja za trajnejšo zagotovitev miru.
Storiti vse, da se ohrani
in utrdi mir
Ro tem se ravna tudi naša zunanja politika v sedanjih razmerah. Njo je pred krat. kim jasno formuliral tovariš THo. Nikakršna trenutna politična taktika Sovjetske zveze nas ne more pahniti s pozicij neodvisne miroljubne toda “dl realistične obrambne po-htike. Mi vsi se zavedamo, in
ki jih je pred fašizmom držal s svojo «ljudsko stranko« (Par. tito Popolare in Volkspartei).
Zadnje politične volitve v Italiji pa so pokazale; da' so bili prvi povojni uspehi klerikalizma v Italiji na dokaj šib. kih nogah. Kljub izgubam pa je krščanska demokracija številčno še vedno najmočnejše italijansko politično gibanje. Za nemške krščanske demokrate ne moremo reči še nič, kajti šele septemberske voli. tve bodo pokazale trdnost te stranke.
Zadnje politične volitve v Italiji pa so bile zelo poučne še v nečem drugem. Tu se je pokazalo, da je italijanska klerikalna stranka, pa četudi je demokratično pobarvana, še mnogo bolj povezana z u-
la povezana nekdanja aljudska stranka« ali tako imenovani Partito Popolare.
To pa ni nič čudnega. Ker se v svetu čedalje bolj krepi, jo napredne sile in ker dobiva socialistično gibanje čedalje vec moči, se je v borbo proti napredku pognala tudi uradna cerkev. Italijansko ško. fovstvo, in sam Vatikan po svojem organu «Osservatore Romano«, je dalo pri zadnjih volitvah " takih dokazov na pretek.
Toda tudi s tem se cerkev ne zadovoljuje. Ona se namreč zaveda, da bodo njeni položaji v Evropi iz dneva v dan šibkejši in zato si skuša pridobiti in hkrati utrditi svo. je položaje drugje. In to dela z njej znano načrtnostjo. Najlepši zgled za njeno načrtno delo v tem smislu nam nudijo Združene države Severne A-merike.
To bo na prvi pogled izzve. nelo dokaj čudno, vendar pa je res, da postaja ta velika liberalna država iz dneva v dan močnejše oporišče svetovnega klerikalizma in vsega onega, kar je s klerikalizmom v zvezi.
Leta 1790 se o klerikalizmu v našem smislu še ni govorilo in tedaj so šteli katoličani v ZDA le 0.79 odstotka prebivalcev, ali z drugimi besedami
odstotek dvignil že na eno tretjino prebivalstva, Ce si o. gledamo poreklo ameriških katoličanov, bomo videli, da so ti prišli povečini iz Italije, Irske in Poljske ter drugih manjših ((katoliških« držav. Ker pa so ti ameriški naseljenci prišli povečini iz siromašnih dežel, niso prinesli s seboj nikakega kapitala, ampak so prišli dobesedno praznih rok. V času, ko so se osta. li Američani, ki so bili po veliki večini protestantje ali pa Židje, dvigali in gospodarsko razvijali, so morali katoliki zbirati svoje sile le počasi, po starem pregovu, zrno do zrna. Zato pa so bile tudi ustanove protestantskih in židovskih Američanov, v primerjavi s ka. toliškimi zelo velike in zares na ameriški višini, dočim so bile katoliške skromne.
Toda stalno večanje gospo, darske moči katolikov in nji-hova poznana načrtnost jim je pomagala, in danes se razne ustanove, srednje šole, zavodi in univerze, ki so v rokah a-meriških katoliških krogov, lahko merijo tudi z vsemi o. stalimi. Po ameriških računih se danes šolajo v vseh ameriških katoliških šolah že milijoni mladih Američanov. Kakšen vpliv ima to na ame. riško vzgojo, si lahko vsakdo misli
IZ LJUDSTVA. Z AL J U D S T V O
Jubilejna razstava Maksima
I •
Malokaterega umetnika bi I doslej naslikal okrog 5.000 del, lahko dejansko s tolikšno u- ki so raztresena pri raznih vravičenostjo imenovali ljud• lastnikih doma in v tujini; v
^   -----------------------------
skega umetnika, kot prav našega slikarja Maksima Gasparija ki je Pred kratkim slavil 70-letnico svojega življenja in čigar jubilejna retrospektivna razstava v ljubljanski Narodni galeriji je bila zaključena pre. teklo nedeljo.
Gaspari, ki spada skupno s Smrekarjem, Birolo m Šantlom v krog «Vesne», se je rodil letu 1883 v Selščku pri Cerkni. ci na Notranjskem. Ze od mla. dih nog je vzljubil ljudsko folkloro in pozneje kot ves-nan tudi sledil geslu elz ljudstva za ljudstvo». Čeprav so ga v začetku poslali na pot trgov, skega vajenca, se je vendar zaradi svojega umetniškega nagnjenja in ob spodbudi svojega poznejšega mentorja v Kamniku I• N. Sadnikarja kmalu odločil za pot slovenskega umet. nika. Študiral je na umetnoobrtni šoli v Ljubljani, nekaj časa na grafični šoli v Umetnostni akademiji na Dunaju ter pozneje v Muenchenu, a vendar zaradi gmotnih težav ni mogel dolgo biuati t> tujini. Ko se'ie vrnil v domovino, je v teku let do upokojitve opravljal različne službe od profesorske do konservatorske v Etnografskem muzeju.
Kljub temu, da ima Gaspari popolnoma svoj osebni slog, kakršen bo ostajal z njegovim imenom in delom z imenom šole, ki ji je Pripadal, zapisan s svojstvenimi čfkami tudi še poznim rodovom, se vendar človeku skoro zdi, da diha skozi Gasparijeve slike pravzaprav samo ljudsko življenje našega slovenskega podeželja. Zato je tembolj prav, da je re. trospektivna razstava zbrala vsaj majhen del njegove obširne umetniške tvornosti v zaključenem krogu. Gaspari je
šestih prostorih Narodne galerije pa je bilo zbranih na jubi. lejni razstavi ISO raznih olj, akvarelov, gvašev ter raznih risb, v katerih se odkriva u-metnik tak > kot folklorist, kakor ilustrator in karikaturist.
V prvih prostorih se je še o. čitneje poznal vpliv secesijske
dobe. Gasparijeve zgodnje slike so bolj liričnega, temačnega značaja, a vendar že takrat se tu pa tam svetlika tudi sonce sicer tako značilne Gasparijeve vedrine in šegavosti. Med prvimi slikami je njegova podoba t-Tri dekleta» iz leta 1906 s še nenaravno modrim nebom, grafičnimi obrisi kamenja na tleh in nekoliko oblastimi krili deklet, tu je Ga-
sparijev portret pesnika Prešerna s poduhovljeno sanjavostjo okrog oči, tu je tudi lasten «Avtoportret en facet> iz leta 1906 v duhu prave cankar_ jonske predstave slovenskega umetnika. Čudovita je njegova kolorirana risba z ogljem «Po gorah je iv je«, kjer se belina dekliških lic dopolnjuje z belino majhnih slovenskih hišic v podnožju hriba, medtem ko «Berači pri znamenju» kažejo še izrazite ekspresivne črte, kakršne zasledujemo pri njegovem vrstniku Biroli tudi v poznejših letih. Gaspari se nasprotno, v svojih poznejših zrelih letih, kot vidimo iz sledečih dvoran, s prostodušnim zanosom vrže v vrtinec upodabljanja pisane folklore našega polpreteklega življenja na kmetih od Gorenjske'do Bele krajine, od Koroške do Primorske, sledeč vsem pomembnejšim dogodkom v življenju od rojstva do smrti in ustavljajoč se s posebnim veselejm pri trenutkih, ki so: najbolj veseli tudi v resničnem življenju — kmečkih ohcetih in starih šegah. Koliko optimistične pomladi vonja iz njegome sSemi-ške pomladiš, koliko prešernega razpoloženja je v njegovih ilustriranih zdravicah in slikah kolednikov! Težko bi rekel, ali je več humorja v sliki «Dedka za pečjo«, ki guga svojega vnučka v zibelki, s tem da vleče na zibel privezano vrv, ali drugi sliki, ki prikazuje, kako malo večji vnučki kriče vlečejo dedka na saneh, Mala sličica «Na paši« iz leta 1941 s sliko dveh otrok, ki se stiskata ob jagenjčku na paši, medtem, ko se na nebu že zbira nevihta, globoko človečansko napoveduje približujoči se svetovni pokol. «Rej pod lipo« dokumentarno govori o Slovenstvu ob Zili. Da umetnikova
umetniško vitalna sila tudi v zadnjem času kljub letom nikakor ne peša, kažejo njegova dela iz najnovejše dobe, kot n. pr. njegov ePles pred hišo)), pri katerem kar občutiš temperamentni ritem, ki veje iz gibov obeh plesalcev. Večjim oljnim slikam in gvašem se pridružujejo v dveh dvoranah zbrane risbe, ilustracije, karikature in razglednice. Zraven študij raznih kmečkih oblačil in človeških pregibov, se vrstijo jedke osti na razne politične in druge osebnosti. Med ilustracijami se odlikuj e jo njegove opreme pravljic. Toda kot so otroške ilustracije polne humorja, tako so nekatere skice, kot n. pr. posmrtne risbe Riharda Jakopiča, polne s pokojne resnosti. Posebno poglavje so končno tudi Gaspari, jeve razglednice, polne barvitosti in ljudskega občutja, s katerimi je Gaspari upodabljal slovenske običaje skozi celo leto z voščili in koledo dobrim ljudem, spremljal pa tu. di ves politični razvoj slovenskega naroda od prve svetovne vojne ter plebiscitarne borbe za Koroško in obrambe pravic na Primorskem naprej.
Gasparija lahko razumemo brez pojasnjevanja umetnostnega zgodovinarja in ne da bi ga dvignila na katedro ta ali ona moda. Gasparija obču. tirno s srcem, ker je del slovenskega srca. Ali podobno, kot je nekoč sam napisal v zvezi z umetnostjo: «Kar je bilo hitro, brez srca in duše u. podobljeno, je tudi hitro pregledano in pozabljeno». Gaspari ustvarja dolgo in vztraj. no in s srcem in dušo in zato se njegovo delo ne pozablja. Ostaja čvrsto in kleno, kot o-staja, kljub vsem preizkušnjam, slovenski narod na svoji zemlji.
bt>
Pred leti so bili ameriški katoličani še razdeljeni med seboj. V glavnem so bili pristaši demokratske stranke^ torej stranke siromašnejšega sloja Američanov, zadnja leta pa so se prelevili povečini v republikance. Ce računamo na njihov socialni in politični razvoj, nas to ne bo začudilo.
Poleg teh sprememb se_ je med katoličani ZDA izvršila še druga sprememba, ki je pač v zvezi z njihovim postopnim razvojem. V času zadnje vojne so se ameriški katoličani de. lili med seboj v tri glavne skupine. Katoličani irskega in italijanskega porekla so bili v veliki večini na strani fašističnih sil, in Roosewglt' je imel težko delo, predno mu je u-spelo stopiti na stran demo. kratičnih sil v vojni proti fašizmu, katoličani pojskega porekla pa so se opredelili proti osnim silam. Med tema dve. ma skupinama pa je bila tako imenovana struja liberalnih katoličanov To je trajalo skoraj vse do 'konca vojne, ko so se fašistično usmerjeni katoličani prelevili v republikance ter tako skupno z ostalimi ka. toličani ZDA ustvarili enotno «antikomunistično» fronto.
Vendar pa moramo takoj pripomniti, da se je ta razvoj nanašal na katoliške kroge navadnih vernikov, preprostih državljanov, dočim so bili vsi višji katoliški cerkveni krogi vedno na strani fašističnih sil. To našo trditev bomo podkrepili z nekaterimi dokazi.
Ze leta 1924 je bostonski kardinal 0’Connell izjavil: «Odkar je Mussolini prevzel vajeti vlade v svoje roke, se v Italiji očitujejo krasne spremembe... V svojem življenju nisem doživel sprememb, ki bi mi napravile tako globok vtis. Opažam popoln red, čistočo, delo, industrijski razvoj...« Za to pohvalo mu je Mussolini dal odlikovanje in kardinal je tudi ob tej priložnosti zapel hvalo ((človeku, ki ga je poslala sama božja previdnost« in rekel: ((Mussolini je genij na državniškem polju, genij, ki ga je Bog dal Italiji, da bi pomagal državi v njenem hitrem vzponu v krasno bodočnost«.
Leto dni pozneje je obiskal Rim chikaški škof Mundelein. Ob tej priložnosti je visoki ameriški katoliški prelat zapel Mussoliniju sledeči slavospev: «Muskolini je velik človek — človek svoje dobe!« Naslednje leto pa je nekaj podobnega rekel tudi v Filadelfiji kardinal Dougherty. Mussolini sam pa je verjetno najbolj cenil tedanjega newyorškega škofa Ha-yesa, ki mu je podelil kar štiri najvišja odlikovanja^ za katera se je odlikovani škof zahvalil v povsem enakem slavospevu Mussoliniju in fašizmu sploh,
Ce bi hoteli nadaljevati s takimi in podobnimi citati, bi ne imeli dovolj prostora, zato naj nam zadostujejo le navedeni. Da vsi ti slavospevi niso bili le osebna gledanja posameznih katoliških dostojanstvenikov, nam pričajo mnoge publikacije in nad tri sto škofovskih listov, ki izhajajo v ZDA in ki so v tem vsi enotni. To pa ni nič čudnega, ker je bila to ((politična linija« Vatikana, saj je bil Vatikan krepka opora Mussoliniju in je celo sam papež pij XI. 20. decembra leta 1926 rekel za Mussolinija, da ga je poslala božja previdnost. Poleg tega je za katoliško cerkev vsak nazadnjaški pokret vedno dobrodošel, ker posredno opravlja njegovo delo in hkrati nosi tudi odgovornost za «morebitne neuspehe«. Ce je bil na primer Hitler sočasno nekoliko tudi protikatoliško usmerjen, to še ni zadosten razlog, da bi ga papež in z njim Vatikan ne podprla, ko pa je bilo njegovo delo povsem ustrezno vatikanskim in sploh klerikalnim namenom. Da je to res, nam potrjuje tudi stališče poznanega ameriškega pridigarja patra Couglina, ki je v svojih pridigah pogosto rotil nebo, naj pošlje tudi Ameriki njenega Mussolinija.
Nič čudnega torej, če se tudi
Predsednik tržaškega velesejma ing. Sospisio izreka dobro, do&lico dr. Alešu Beblerju
Dr. Aleš Bebler na obide u v avstrijskem paviljonu
v značilno liberalni državi, kakršne so ZDA, pojavlja klerikalizem kot močna sila. Ze v samem začetku smo navedli nekaj dokazov, kako se klerikalizem tudi materialno krepi, sedaj pa bomo navedli tudi nekaj dokazov o njihovi politični moči. V ZDA je cerkev ločena od države in tega se državne oblasti strogo držijo. Kljub temu pa so se katoliški krogi v zvezni državi Massachusetts tako spozabili, da so zahtevali, naj bi država vzdrževala vse tiste šole, ki so v rokah katoliške cerkve. In v tej svoji zahtevi so bili tako predrzni, da se je s tem vprašanjem moralo pečati celo zvezno vrhovno sodišče. Dalje, danes že ni več nobena tajnost, da si ameriški klerikalni krogi prilaščajo strogo cenzuro nad vsemi publikacijami in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dr. Aleš Bebler s soprogo in šefom jugoslovanske ekonomske delegacije dr. Jožetom Zemljakom v paviljonu El Salvador
GEORG DERTINGER
sovjetske hegemonije
oro
di
Dertinger je bil delj časa «ugledni» in «upo£tevani» zunanji minister Nemške demokratične republike. Nekega dne, menda 15. januarja t. 1., so organi vzhodnonemške tajne policije nenadoma vdrli v njegov urad ter ga odvlekli s seboj. Z njegovo kariero je bilo končano: čakal ga je proces, na katerem bi mu imeli soditi kot agentu Zahoda. Vse je že kazalo tako, da ga bo doletela znana usoda neštetih pred njim, ko je naenkrat na sovjetski strani zapihal drugačen veter, s tem, kot izgle-da, pa se bo spremenila tudi Dertingerjeva usoda. Govori se, da bo rehabilitiran.
Kdo je Dertinger? Kakšna je bila njegova življenjska pot? Kje in kako se je uve-ljavljal? Skušali bomo z nekaj besedami opisati njegov lik, predvsem zato, ker je nadvse zanimivo kakšnih ljudi se SZ najraje poslužuje, kot koristnih in uporabnih lutk. pri izvajanju svojih sebičnih osvajalnih načrtov.
Ko so mu, v drugem letu prve svetovne vojne, ubili očeta, se je mladi Georg ravnokar pripravljal na obetajočo vojaško kariero, kot kadet v nekem znanem pruskem elitnem korpusu. Nemški vojaški poraz mu je onemogočil to kariero in Dertinger je odšel v Berlin, kjer se je vpisal na pravno fakulteto. Pa tudi tu ni ostal dolgo. Posvetil se je novinarstvu ter postal glavni urednik vojaškega tednika «Stahlhelm». Zatem je sodeloval pri konservativnih časopisih ((Hamburger Nachrich-ten« in Schlesische Zeitung«. Pripadal ni nobeni stranki, imel pa je mnogo poznanstev, celo kancler Von Papen mu je ponudil mesto v svoji vladi. Sicer je gojil simpatije do «junkerske vlade«, ker je bil sam nekoliko junkerja, študira! je katoliške dogme, kasneje je spremljal Von Papena v Rim, kjer je imel biti podpisan konkordat z Vatikanom. Ponujenega mesta pa ni hotel sprejeti. Morda iz strahu.
Govori se, da Hitlerja ni imel posebno rad, kljub temu je ves čas njegove strahovlade aktivno delal. Udejstvoval se je kot novinar. Baje si moral njegove članke čitati med vrsticami, če si hotel zvedeti njegove resnične misli, res pa je tudi, da se je tačas najbolj proslavil s svojimi članki proti SZ, objavljenimi v «Neues VViener Tagblatt«. Te članke so gotovo citali tudi Rusi, pa so ga vendar kasneje potisnili na položaj zunanjega ministra.
Po okupaciji Berlina je še z nekaterimi ustanovil berlinsko Krščansko demokratično unijo. Bil je njen prvi generalni sekretar do leta 1947. ko je podal ostavko, zapustil zahodno ter odšel na vzhodno
področje. Trdi se, da se je na to odločil, ker je medtem prišel do sklepa, da se je ((Prusiji in Nemčiji vselej dobro godilo, ko sta živeli v miru in prijateljstvu z Rusijo«. To je nekoliko nerazumljivo, če vzamemo v poštev njegove članke iz «Neues Wiener Tagblatt«, ko je imel o Rusih popolnoma drugačno mišljenje. Vsekakor je nanj, po zagotovilih njego-prijateljev.
tem pa mora pokazati vsaj nekatere znake dobre volje. Eden med temi bi bil lahko tudi izpustitev neštetih pripornikov, med njimi prejkon« tudi Dertingerja. Celo njegova rehabilitacija bi v novih pogojih ne bila noDeno presenečenje, toda nemški narod bi brez Dertingerja ničesar ne izgubil, z njim pa bi si tudi ne pomagal dosti. Kajti nem-ski narod danes prav zares n€ potrebuje lutk, marveč odločnih, celih mož, poštenih bon-
vih znancev m vplivalo prepričanje, da moč
Zahoda upada. Za nagrado so	 ,
mu Rusi rezervirali mesto zu- ‘ cev za svobodno NemčiVo nanjega ministra. Na tem po-'	‘	'
ložaju je ostal cela štiri leta.
V začetku je še nekako šlo, bil je do neke mere minister, i
Nov
način
hitreg;
a
on;,merJenia vitaminov
ki je podpisal, v imenu Demo- Na znanstvenem sestanku ier-kratične republike, s Poljsko seyske podružnice Ameriške«« dogovor o nemško - poljski, kemičnega društva so opisali meji na Odri in Nisi, zakar je kemiki dveh farmacevtskih tn-bil odlikovan z ordenom «Po-[varn iz New Jer,seya dva nov« lenia restituita«, toda to je bil načina hitrega merjenja vita-vec ah manj posel robota, rainov v živilih in v mnogovl-Pravtako niso bili podobni res-: taminskih preparatih Po nrl nemu, z lastno glavo misleče-j vem načinu lahko meriio koli mu politiku, njegovi propa- čino C vitamina v sadnih so-gandni govori o ((ameriških! kih, konzerviranih živilih in imperialističnih napadalcih« m> vitaminskih preparatih- po dru-.miroljubm politiki SZ«. V | gj metodi pa kalcijev pantotht resnici je bila SZ, ki je vodi- nat ;z skupine B-vitamhmv la zunanjo politiko Nemške ak.
demokratične republike, ne 1	a”3'12! temeljita na
Dertinger. On pa ni bil tako | j™embi barve, do katere neumen, da bi tega ne vedel, j ® . zaradi reagiranja vita-
-i •’	____y 1 lllina na matPnal rmrlnh«« P--------------
Začel je ponočevati, zapravljati noči ob črnih kavah in alkoholu, da bi to prebolel. Zjutraj je prihajal na zunanje ministrstvo bled in. neprespan.
mina na material podobne barve. Pr. obeh analizah oznščuje intenziteta spremembe barve v primerjavi s standardno barvno raztopino količino vsebova-
Takrat so ga že nadzorovali, nih vitaminov. Merjenje izvr-
Zadnje njegovo dejanje je bi lo, da je izročil vzhodnonem-
ško z ((električnim očesom«.
Z novo metodo lahko ugotovi-
ški policiji nekega člana za- jo tako male količine Č vita-hodnoberlinskega sodnega sve- i mina kot je ena milijoninka
ta, ki ga je bil prav s tem namenom poklical k sebi. Kmalu zatem je bil aretiran, in s tem se je končala njegova kariera ubogljivega sluge. Tudi epilog «primera Dertinger# bi bil po znanem sovjetskem receptu, če bi medtem ne bilo prišlo do znanih sprememb v sovjetski zunanji politiki, ki naj bi se z njo nekako ublažili njeni odnosi do njej podrejenih dežel. Vse ka. že tako, kot da bi se Dertinger mogel še izmazati in — vrag vedi — morda celo znova zaigrati kako vidnejšo vlogo.
Ko je bil Dertinger aretiran, se je v splošnem govorilo, da je z njim končano, ker je odigral svojo vlogo in ni Sovjetom več potreben. Rusom je bij samo v napoto, radi bi se ga bili odkrižali, zato so ga proglasili za vohuna.
Tako je bilo takrat in zato je Dertinger tudi plačal. Medtem se je, kot rečeno, situacija spremenila. Zaradi njenih posebnih interesov je danes SZ več do enosti Nemčije, kot ji je bilo to takrat. Danes si SZ želi pomiritve z Zahodom, pri
unče v eni unči (28,55 g) raztopine.
Za določanje količine askor-butne kisline (vitamina C) u-porabljajo svetlo modro barvo, katere kemična označba je «diazotna 3-dušikova - 4-amin-ska sol«, ki se veže s C vitaminom v kislo raztopino. Po alkaliziranju raztopine se pojavi modra barva, ki jo merijo s fotoelektričnim barvnim merilcem. Ta metoda je zelo natančna za določanje količine askor-butne kisline in vseh drugih vitaminov, ki se običajno nahajajo v farmacevtskih preparatih, pa naj bodo to tablete, kroglice ali tekočine.
Za merjenje kalcijevega pan-tothenata pa uporabljajo za pripravo barvila 2,7 - naftale-nedij. Za določanje barvne intenzitete uporabljajo tudi tu fotoelektrični barvni merilec.
Nova metoda z merjenjem barve je mnogo bolj natančna In točna kakor mikrobiološka metoda, ki so jo do zdaj uporabljali. Je tudi mnogo hitrejša, saj se lahko analizo meznih vzorcev napravi treh urah.
£
-osa-X
PRIMORSKI DNEVNIK
2. julija 1953
EDVARD
KARDELJ
PO PETIH LETIH
Jugoslovanski predstavniki na obisku v Trstu
\
'TTT—
1953
mm
PARIŠ
T#)«##*, »■ntASKHmc !
U MAJ«,
MONTIUCON
»MANCON
BO*D£AUX
mohac<
tm /js»Y bamfr?
J *” J.UCHOH
MAftSttt«
CAUTERfTS
18	Vremenska napoved za danes:
•	pretežno jasno v dopoldanskih
ul'ah, popoldne pa delne pooblačitve in možnost padavin. Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja pa 22 stopinj.
NEKAJ O VAŽNEM PROBLEMU GORIŠKE POKRAJINE
Komu koristi prosta cona ?
Dobičke od tega ima le nekaj bogatinov. V mestu vlada brezposelnost. Potrebni so nujni ukrepi
Goriško gospodarstvo od prihoda italijanske uprave stalno propada. To nazadovanje je v teh letih že tolikšno, da ga morajo priznati celo vladi naklonjeni listi, ki od časa do časa objavljajo članke, v katerih načenjajo to največje in najbolj pekoče vprašanje v naši pokrajini.
Po nepopolnih in neuradnih podatkih naj bi bilo v celi pokrajini okoli 11 tisoč brezposelnih, kar predstavlja 8,5 odstotkov prebivalstva. Odstotek predstavlja povprečje za celotno pokrajino. Ce pa bi ugotavljali brezposelnost v posameznih občinah, tedaj bi se odstotek brezposelnosti večal bolj kot bi se bližali goriški občini, ki ima s svojimi čez 4 tisoč brezposelnimi med vsemi italijanskimi mesti žalostno prvenstvo.
Čeprav protiljudsko časopisje in sami predstavniki oblasti priznavajo gospodarski kaos, niso doslej še ničesar ukrenili, da bi našli izhod iz sedanjega položaja. Zlasti se pred vsakimi volitvami veliko govori o načrtih za bodočnost: čim pa so volitve mimo, nanje takoj pozabijo.
Goriško prebivalstvo je v za-
Porast Klerikalizma v ZDA
(Nadaljevanje s 3. strani)
filmi. Tudi pomoč, ki jo dobiva od Amerike general Franco in cela skupina klerikalnih vlad po vsem svetu, temelji na pomoči, ki jo ta fašist uživa v ameriških katoliških krogih.
Kot zadnje še nekaj. O Mc Carthyju smo že zečkrat pisali in menda vsakokrat smo tudi navedli, da je on katolik. Znano je, da se je ta novi Torque-mada v sadnjem času pognal tudi proti naj višjim ameriškim državnikom Eisenhovverju, Dul-lesu in drugim. Posebno Dul-les mu je «odvraten» Zakaj?
McCarthy je za Dullesa rekel, da nima vanj zaupanja in bi ga rad spravil pred sodišče za ugotavljanje protiameriške dejavnosti. Naj bo kakorkoli, vendar se nam v tčm primeru vsiljuje misel, namreč, dali
ni tudi s tem v zvezi McCar-  . .	,, .
thyjeva izjava, ki jo je pred “P«“^ tervlnaJ. o^ocno zahte nekaj meseci dal skupini biv- ‘	1"“
četku upalo, da bo prosta cona postala organ, ki bo po vzgledu Zadra in Reke v fašistični Italiji nudil obmejnim krajem neke carinske olajšave pri nakupu najnujnejših potrebščin. Prosta cona pa je postala sredstvo v rokah nekaterih družin, da so že itak velikim kapitalom lahko dodali še nove. Tako se koristi proste cone stekajo v žepe petih oseb, namesto da bi se ta denar zbiral v posebnem fondu, ki bi lahko služil za finansiranje gradbene dejavnosti itd.
Samo na tak način bi najbolje vložili denar, s katerim se sedaj bogatijo goriški veletrgovci in nekateri industrijci tovarn likerjev.
Ker se tako stanje vleče že vsa leta, odkar so na podlagi zakona št. 1438 od 1. decembra 1948 ustanovili prosto cono med državno mejo, Sočo in Vipavo, in ker so se s takim stanjem prav gotovo že zdavnaj seznanili vrhovi v Rimu, smo mnenja, da bi se morale osrednje vladne oblasti resno zamisliti nad nadaljnjo usodo našega mesta in njegovega prebivalstva in enkrat za vedno presekati vse tiste žile, ki v tako izdatni in naravnost izkoriščevalski meri redijo zasebne kapitaliste.
Ta dejstva so resnična in ne more mimo njih niti krajevna oblast niti krajevno časopisje. Rimska oblast naj se ravna v skladu s svojimi volilnimi obljubami in naj nudi delovnemu goriškemu človeku zaposlitev in kruh. Italijansko časopisje pa, ki je v volilni kampanji stalno pisalo o vsakovrstnih obljubah, ki so prihajale iz Rima in katerih je imel polna usta prejšnji podtajnik za obrambo in sedanji poslanec Baresi, obljubah, da bodo pričeli z melioracijo krminsko-gradiščanskega polja, naj pokaže svojo samostojnost in tisto svobodo pisanja, katero imajo po izjavah policijskega ministra Scelbe italijanski ča-
H, I, K, L; sobota 4. julija M, N, O; ponedeljek 6. julija P, Q, R; torefc 7. julija S, T; sreda 8. julija U, V, Z.
Kakor vedno se morajo prizadeti javiti na pristojnem u-radu dan pred določenim dnevom ter prinesti s seboj potrdilo o brezposelnosti. Zainteresirani naj se ravnajo po navodilih.
.. da se je dalo dihati
Vremenoslovci, ki so že v začetku junija napovedovali, da bo konec junija zopet deževalo, se niso zmotili, kajti včeraj smo imeli v Gorici po večdnevni soparici zopet dež. K sreči ni bilo toče, čeprav je bil marsikdo mnenja, da je za točo velika nevarnost. Tudi ozračje se je popoldan po dež. ju precej ohladilo, tako da se je dalo dihati...
26. julija
t/ Doberdobu
ših borcev, in v kateri jim je rekel, da bo on «prvi katoliški predsednik ZDA».
Ce torej napravimo nekak zaključek, nam sedanje razmere klerikalizma v ZDA ne obetajo nič kaj dobrega. Ne mislimo sicer trditi, da bodo klerikalci kar čez noč prevzeli oblast v svoje roke, kajti tudi druge sile so močne; vendar pa je tudi res, da se po navadi klerikalizem poveže z vsakomer, samo da pride do svojega cilja. In ker vemo, da je republikanska stranka zelo posejana z raznimi elementi, ki ne obetajo nič dobrega, bi ne bilo nič nenavadnega če bi se tem nazadnjakom pridružil še klerikalizem in tako skušal tudi v tej liberalni državi privesti na oblast talar in s svojim dogmatizmom zavreti pot znanosti in napredku.
va od oblasti izpolnitev obljub, to je pričetek namakalnih del, gradbeno dejavnost v Gorici, večjo izmenjavo na podlagi malega obmejnega prometa, ki so jo z ukazom iz Rima prepovedali, itd.
To je zahteva vsega goriške-ga delovnega ljudstva
Podpore ECA
v mesecu juliju
Občinsko podporno društvo v Gorici javlja, da bo pode-ljevalo navadne podpore potrebnim po sledečem abecednem redu, ki si ga prizadeti lahko ogledajo na sedežu društva v Ul. Baiamonti 22: Sreda 1. julija A, B, C; četrtek 2. julija D, E, F, G; petek 3. julija
Mali obmejni promet
Avtonomni kompenzacijski i točke dnevnega reda. Med
račun 21. maja letos v okviru jugoslovansko - italijanskega sporazuma za mali obmejni promet je bil sledeč: plačanih 826.346.017 lir, izplačanih 734.689.673 lir. Saldo 82.505.182 lir.
Izdali so 25 uvoznih dovo-ljenj za 56.802.000 lir blaga. Uvozili so gradbeni les, kuri. vo, žaganje, lesene ročne iz. delke, konje za vprego, živino za zakol in drugo blago.
V mesecu maju pa so izdali 15 izvoznih dovoljenj za 11.662.185 lir blaga. Izvozili so poljedelske stroje, nadomestne dele za prevozna sredstva, za poljedelske traktorje, poljske črpalke, električni in hi. draulični material, različne stroje, predmete široke po. trošnje, semensko olje in dru. go blago.
drugim je na dnevnem redu popravilo raznih cest v goriški občini, nabava greznic za nabiranje smeti in odpadkov ter proučitev instance goriške slaščičarske industrije glede davkov. Občinski upravni od-bor bo na tej seji verjetno tudi določil glede neprekinjenega urnika v občinskih uradih v letnem času.
Seja
občinskega upravnega odbora
Danes zvečer ob 18. uri se bo v beli dvorana goriškega županstva sestal občinski u-pravni odbor pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Po uvodni besedi in poročilih župana bodo proučevali razne
Vodnjak v St. Petru Slovenov
Iz beneških vasi
POSPEŠIMO
Naša dolina, ki slovi po svoji izredni prirodni lepoti, prekrasni legi in lepih sprehodih na bližnje gore, ki jo obkrožajo, bi mogla imeti mnogo bolj razvit tujski promet, kot ga imata Karnija in Kanalska dolina, ki se nahajata v taki legi kot naša dolina. Lansko leto je bilo pri nas sicer dosti izletnikov saj so bili vsi prostori hotelov in privatnih hiš v vseh poletnih mesecih stalno zasedeni. Seveda bi jih bilo lahko še mnogo več, če bi bili mi turistično bolje organizirani. Hoteli pre. malo skrbijo, da bi pripravili tujcem ugodnosti kakršne jih nudijo drugi letoviščarski kra. ji.Rečemo lahko,da razen lastnika hotela Pugnettija, nudijo malo ugodnosti. Prav bi bilo, da bi ostali lastniki javnih o-bratov posnemali tega dobro vpeljanega hotelirja. Ta ma-lobrižnost prinaša seveda veliko škode ne samo lastnikom javnih obratov ampak vsej naši dolini.
Ne smemo pozabiti, da so naše vasi že dobro poznane med meščani Vidma, Gorice in Trsta. Prepričani smo, da bi bilo vedno več tujcev, če bi našli tu vse udobnosti, ki jih mora nuditi današnja doba. V Karnji in Kanalski dolini je vse drugače; ljudje se trudijo, da pospešijo turizem in zato vidimo, da je tam v vsaki ob-čini odbor za turizem za katere skrbijo tudi občinske uprave. Občina ima na ta način ve. like koristi od izletnikov, saj mora plačati vsak gost, ki pre. noči, takso (tassa di soggior-no). Te občine so brez dvoma aktivne in morejo seveda raz. polagati za razna javna dela v korist razvoja turizma. Naša dolina bi lahko sprejela v poletnih mesecih več kot ti. soč tujcev in sedaj lahko računamo koliko dohodkov bi imela občina, če bi bil usta. novljen tak turistični odbor.
Prav bi bilo torej, da bi se naša občinska uprava zanimala za to in organizirala ta odbor za pospeševanje turizma, v katerem naj bi bili zastopani lastniki javnih obratov. Ta odbor bi se moral, kakor v drugih krajih, zanimati za po. speševanje turizma, napraviti propagando o lepotah naše do. line tudi izven naše pokrajine in zaprositi za kakšno pomoč pri vladi, ki določa vsako leto več milijard lir prav za te namene.
(Jz Matajurja)
so karabinjerji iz Savodenj s sodelovanjem tistih s Stare gore pred dnevi aretirali na njegovem domu v Gorenjem Bar-nesu 20-letnega Marija Spe-konjo.
Mladenič, katerega so že več časa sumili tudi zaradi tega, ker so ga bili videli potepati se v bližini cerkve zvečer pred tatvino, je priznal svojo krivdo. Med zasliševanjem je Spe-konja tudi priznal, da je pred časom ukradel 4.000 lir nekemu sovaščanu.
Nadiška dolina
Pred dnevi so se ponovno pojavili v teh krajih merjasci. Zdi se, da jih je samo ena skupina, a so zelo številni in veliki. Ce ne bodo ničesar ukrenili proti tej divjačini, bo škoda' lahko velika zlasti na koruzi j
HELSINKI, 1. — Splitski Hajduk, ki se mudi na turneji po Finski in Švedski, je včeraj premagal finsko državno reprezentanco z rezultatom 5:2. Prvi polčas se je končal z 2:1.
Odred • Muenchen 1860 0:0
V Ljubljani je v torek nastopilo proti Odredu nogometno moštvo Muenchen 1860. Tudi v tej tekmi so Ljubljančani pokazali, da igrajo lepše v prijateljskih tekmah z renomira-nimi nasprotniki kot pa v prvenstvenih tekmah z mnogo slabšimi igralci. Odredovci so zlasti prvi polčas zelo dobro igrali, v drugem pa se jim je poznala utrujenost. Za neodločen rezultat brez gola imata glavno zaslugo obrambi, ki sta onemogočili sicer dobre napadalne igralce.
|j-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
tega ne marajo napraviti in da bodo lovili merjasce karabinjerji sami. Bog jim daj srečo, le kmalu naj začnejo.
* * *
Zdaj bi bil najprimernejši čas za turizem v Nadiški dolini, toda letos slabo kaže.
Prejšnja leta so razni festivali v Čedadu in Tarčentu privabili precej gostov in tujcev, letos pa je vse zamrlo. Nekateri pravijo, da so tega krivi razni pripravljalni odbori, ki se letos ne zganejo, v resnici pa so za
tako stanje krive oblasti, ki	.
nočejo razumeti potreb in tudi n> »> Mariboru kvalifikacijski
Po zmagi zagrebškega Dinama nad dunajsko Austrio je stanje v tekmovanju za Grass-hoppersov pokal naslednje: Nice	6	3 2 1	13:9	8
Dinamo	5	3 11	9:5	7
Schalke	6	12 3	12:15	4
Grasshoppers 6	2 0 4	16:20	4
Austria	3	111	6:6	3
Fiorentina	2	10 1	2:3	2
* * *
KOPENHAGEN, 1- — Turin-ska Juventus je premagala izbrano moštvo Kopenhagena, ki je nastopilo pod imenom «A1-liancen« s 4:2 (3:1).
MALMOE, 1. — Internazio-nale je zmagal nad klubom Malmoe F.F. s 3:1. Gole so dali Skoglund (enajstmetrovka), izenačil je Ake Hansson, nato pa je dal dva gola Brighenti.
Dve izbirni tekmi
v Ljubljani in Mariboru
V nedeljo sta bili v Ljublja-
ZOPET SENZACIJA NA WIM BLED O N S KEM TURNIRJU
Nielsen eliminiral Drobny]a
V finalu bo z Dancem igral Seixas, kateremu je v trdi borbi podlegel Avstralec Rose
1VIMBLEDON, 1. — Ljudje so se danes prerivali, da bi dobili vstopnice k semifinalnim
za razvoj turizma v Beneški Sloveniji.
Seja Trgovinske zbornice
Prejšnji mesec je imel odbor Trgovske zbornice več sej, na katerih je razpravljal o izmenjavi blaga med Italijo in Jugoslavijo. Odobreni in sprejeti so bili predlogi o spremembi kontingenta, kakor so se dogovorili in sporazumeli na seji, ki so jo imeli predstavniki trgovskih zbornic iz Ljubljane, Vidma in Gorice dne 15. maja t. 1. v Gorici.
Na prošnjo ZVU iz Trsta je in krompirju. Lovcem bi mo- zbornica na sejah spet prouče-ra-li dovoliti lov na merjasce, vala problem o uvozu opeke čeprav je zdaj že prepovedana iz Jugoslavije na podlagi kra-doba za lov. Toda zdi se, da jevnega sporazuma.
gmotno podpreti zdravih pobud | tekmi za vstop v Prvo °z‘roma i tekmam moških posamezno.
drugo ligo. V Ljubljani je pro-1 Igra med Drobnyjem in Niel-ti Odredu nastopil Borac iz B a- I sen0m je imela glavno privlačuje Luke. Pred 10.000 gledalci j n0 siio. Nielsen je napovedal, in pod vodstvom zelo dobrega j da ima nek; posebnj načrt za sodnika Matančiča iz Beogra-1 zmag0 nad Drobnyjem. Vedelo da je Odred zasluženo spravil se tudi_ da se Dro.bny ne
obe točki z zmago 2:0 (0:0).
V Mariboru pa je gostoval Železničar iz Sarajeva. Mariborski Branik menda že dolgo
ni tako slabo igral. Sicer mnogi gostje niso pokazali nič posebnega, vendar so dosegli zmago z lepim rezultatom 3:0 (1:0). Poraz na domačem igrišču se bo verjetno Braniku še močno otepal.
# * *
Pri drugem srečanju v Ismi-ru je novosadska Vojvodina premagala člana turške nogometne lige Altaj s 6:1 (4:0).
DESET LET LJUBEZNI NA SODIŠČU
Vpisovanje
zb «Miklovo Zalo»
Kakor smo že pisali, je veliko navdušenje številnih Goričanov in okoličanov nad sijajno izvedbo «Miklove Zale* v Trstu pripravilo tudi Ste-verjance in tiste Goričane, ki predstave še niso videli, da bi izkoristili ugodno priliko.
Zveza slovenskih prosvetnih društev je zainteresiranim priskočila na pomoč in sklenila organizirati avtobus na predstavo v petek zvečer. Vpisovanje je do četrtka opoldne na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli štev. 1., ali pa v kavarni Bratuž. Odhod ob 18.30. Vstopnina in vožnja staneta 650 lir.
Zaželel si je le njen denar poročil pa je vendar drugo
nahaja v neoporečnem zdravstvenem stanju. V igri s Patty-jem si je pretegnil mišice in to je potem čutil vse te dni. Po mnenju vseh pa je bila že igra med tema dvema višek turnirja in bi vse nadaljnje tekme ne mogle več nuditi take igre, kot je bila dolga, izčrpajoča igra med Drobnyjem in Patty-jem s svojimi 93 gamesi, za katere sta igralca potrebovala štiri ure in četrt.
Danes je Nielsen odpravil Drobnyja v treh setih: 6:4, 6:3, 6:2. Nihče ne bo verjel, da je 2a ta Drobnyjev poraz bila
vem stanju, bi ne mogla biti njegova zmaga tako lahka. Letos je bilo že osmič, da je Drob-ny poskušal osvojiti tvimble-donsko prvenstvo, Pa v tem še niti enkrat ni uspel. Letos se mu je zdela zmaga «tako blizu* in je na vsak način hotel igrati tudi s pretegnjenimi mišicami. Sedaj bo pa moral nekaj tednov počivati.
Nielson ie prvi tekmovalec v Wimbledonu, ki je po letu 1930 prišel v finale, pa v začetku ni bil postavljen med nbsilce skupin. Leta 1930 je to uspelo Američanu Wilmerju Allisonu, ki ga je v finalu premagal William TiJden, ki je pred kratkim umrl.
Druga semifmalna igra — časovno pravzaprav prva — med Avstralcem Mervynom Rose-
Seixasom ,se je končala z zmago drugega, ki je tako eliminiral še zadnjega Avstralca. Finale bo torej ameriško-dan-ska zadeva. Igra med Seixa-» som in Rosejem je trajala pet setov: 6:4, 10:12, 9:11, 6:4, 6:3.
Finalna igra med Američanom in Dancem gotovo ne boi manj privlačna, kakor če bi zmagala Rose in Drobny. Nielsen, ki je po vrsti odpravil Mulloya, Rosewala in sedaj —5 v takih ali takih okoliščinah —1 še Drobnyja, je postal glavna atrakcija tega turnirja in ni jih malo, ki vidijo v njem tudi končnega zmagovalca.
Belgijski moški par Brichant« \Vasher se je precej, lahko uveljavil nad Koneckim, ki je nastopil skupaj z mladim Švedom Stockenbergom. Belgijca sta
jem in Američanom Vicom | zmagala v treh setih 6:2, 6:1, 6:2.
LEST VICA dam MAGAZINA>
odločilna zgolj dobra NieLseno-, najboljših profesionalnih boksarjev
igra. Nielsen je res igr3} ;
dobro, lahko da bi zmagal tudi v drugačnih okoliščinah, vendar pri normalnem Drobnyje-
Obtoženec pravi, da Je obtožba le sad maščevanja zapuščenega dekleta - Razsodbe še ni
Gorjani
Zadeva o razpustitvi te občine in priključitvi vasi k drugim občinam še ni zaključena. Po ugodnem sklepu občine Brdo za priključitev vasi Breg ni občina Gorjani dala ugodnega odgovora v tej zadevi.
Zaradi tega se bo zadeva rešila z referendumom; vaščani bodo odločali sami, kam naj pripada njihova vas. Želeti je, da bi se to zgodilo čimprej, da ne bo več prepira med družinami, ki se večkrat kregajo prav zaradi tega.
Stara gora
V zvezi s tatvino v cerkvi na Stari gori pri Čedadu, kjer so tatovi vdrli, razbili šipe in odnesli iz pušic nad 100.000 lir,
Večina ljubezenskih brodolomov se konča več ali manj neopazno in tiho. Prizadete še dolgo grize v notranjosti razočaranje, ki se spremeni v sovraštvo do povzročitelja zla, toda čas zaceli rane, še prej pa jih zacelijo nova ljubezenska razmerja.
Toda... vsi ljudje nismo e-naki.
Zato se je včeraj ljubezenski brodolom med učiteljico Dolores Culot iz Ločnika in dr. Danilom Turro iz Arzigna. na, ki sedaj stanuje v Rimu, razodeval pred širšo javnostjo na sodišču.
Danilo Turra je baje imel ljubezensko razmerje s Culo-tovo že kakih deset let. Nista se mogla poročiti, ker ni imel zaposlitve. Po dolgem iskanju in čakanju pa so ga leta 1951 sprejeli v službo za ocenjevanje vrednosti gozdov v Sili. Takoj je vest sporočil svoji za. ročenki in ji obljubil, da se bosta poročila.
Lansko leto meseca januarja je svoj sklep med goriškim obiskom sporočil njeni teti Leopoldi Tribusson. Povedal ji je, da se namerava takoj preseliti v Rim, vendar da bi potreboval 500.000 lir, da bi si opremil stanovanje. Teta je bila z novico zelo zadovoljna in je brez pomišljanja izročila zaželen denar, samo da bi se lahko uresničil sen njene ne-čankinje.
Sele po štirih mesecih po odhodu iz Gorice se je zopet vrnil. Prišel je k teti zaročenke in ji dejal, da je zelo truden in da bi se rad odpočil v sobi svoje zaročenke. Culotova je bila v službi, zato ga je teta pospremila v sobo. Namesto da bi se odpočil pa je
Turra prebrskal po vseh predalih in pobral, okoli 200.000 lir prihrankov svoje zaročenke in vsa pisma, ki jih ji je bil pisal.
Ko je Culotova ugotovila to tatvino, kakor pravi obtožnica, je hotela telefonirati nekemu svojemu sorodniku v Milan, vendar je Turro to tako razjezilo, da jo je skupaj s teto zaprl v sobo, kjer sta morali ostati vso noč.
Prav gotovo pa bi uboga Culotova vse to prenesla, če bi nekaj dni kasneje ne izvedela, da se je Turra poročil z neko mladenko iz Arzignana.
Tedaj je tudi njo minila vsa ljubezen do nehvaležnega zaročenca in ga prijavila sodišču, da ji je ukradel osebna pisma, 200.000 lir in da ju je ugrabil, ker ju je bil s silo zaprl v hišo.
Na včerajšnji razpravi sta se nekdanja zaročenca, sedaj poročeni Turra in gospodična Culot zopet srečala pred sodniki. Kot pred preiskovalnim sodnikom je tudi tokrat Turra odločno zanikal, da bi kaj takega storil in da je vse skupaj samo maščevanje C_lotove za. radi nesreče, ker sg ni z njim poročila.
Za njim je stopila pred sodnike teta Culotove gospa Tribusson, ki je prav tako do podrobnosti popisala dogod. ke, ki so se odigrali v njeni hiši 12. maja lani.
Proces se bo nadaljeval 11. julija.
mati zaman čakala, da se bo hčerka vrnila domov, ali vsaj, da bi od kje dobila kakšno vest. Ko je videla, da je ni od nikjer se je v torefe odločila, da javi odsotnost hčerke policiji, ki naj bi poskrbela za nadaljnja poizvedovanja. Policija je takoj začela z razi-skavanji in je tudi brzojavno obvestila o tem kvesture okoliških pokrajin, kajti možno je, da je Raguzzijeva odšla v kakšno bližnje mesto, da bi si tam poiskala delo.
Crvena zvezda v Comu
na drugem mestu
V nadaljevanju turnirja v Comu je ekipa Comense pre-
NEW YORK, 1. — «Ring Ma-gazinei), ki ga izdaja Billy Snith, je objavil lestvice desetih najboljših boksarjev v posameznih kategorijah. p0 tej oceni se je Floyd Patterson iz Brooklyna povzpel v manj kot enem letu profesionalnega boksa med prvih deset v kategorij; srednje kategorije. Petter-
magala košarkarice beograjske (^ .g bi, olimpijski prvak y Crvene zvezde z 41:30 in si ta- i svq.. kategoriji v Helsinkih, ko osvojila prvo mesto. ie je j joey Maxim ostane še nadalje
.. i _	   -i	in	ncuniilp T"llZO“	.	Xt	4___
Odšla ja z doma
Qd nedelje 28. junija je odsotna z doma 18-letna Romana Raguzzi iz Standreža, Ul. Ta-baj št. 9. V nedeljo zvečer in ponedeljek ves dan je njena
Ugriznil ga je pes
Včeraj zvečer okrog 19.30 je rešilni avto Zelenega križa prišel na pomoč 82-letnemu Valentinu Culot iz Gorice Ul. Garzarolli 5, katerega je malo prej ugriznil, v levo nogo neki pes; V bolnici Brigata Pavia, kamor ga je pripeljal rešilni avto, bo ostal kakih deset dni, ako ne bodo nastopile posledice.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76.
mesto pa si je osvojila nizozemska ekipa Blue Star, ki je premagala Bernocchi iz Le‘ gnana s 50:49.
V nedeljo in ponedeljek je bil v Zagrebu mednarodni lahkoatletski dvoboj med avstrijskim moštvom Innsbruck in domačo Mladostjo. V ponedeljek sta bila dosežena dva državna rekorda. Avstrijec Pa-sler je vrgel kladivo 49,70 m. kar je nov avstrijski rekord. Stiible je na 3000 metrov izenačil avstrijski rekord z rezultatom 8,35. Clan Mladosti Miler je v skoku s palico dosegel 363 cm, kar je nov jugo. slovanski mladinski rekord. Galin je vrgel kladivo 51.12 m, Cular pa je pretekel 800 m v času 1:55,5. Obadva zadnja bi s tema rezultatoma opravila na troboju v Atenah bolje kot drugi jugosl.
pretendent št. 1 za naslov prvaka v srednje-težki kategoriji kljub porazu, ki mu ga je prejšnji teden zadal Archie Moore; toda Maxim se je prav v tem dvoboju odlično branil. Ezzard ostane tudi prvi pretendent za naslov prvaka težke kategorije pred Rolandom Lastarzo-Randy Turpin in Bobo Olson sta še nadalje pretendenta št-1 in 2 med pretendenti za naslov prvaka srednje kategorije, ki je sedaj prost.
Lestvica «Ring Magazina« je takale:
Težka kategorija:
Prvak Rocky Marciano; 1-Ezzard Charles, 2. Roland La-starza, 3. Jersey Joe Walcott, 4. Bob Baker, 5. Dan Buccero-ni, 6. Tommy Harrison, 7. Rex Layne, 8. Karel Sys, 9. Harry Matthevvs, 10. Jimmy Bivins.
KINO
VERDI: 21, komedija Roberta Joos «Prodajalka dima« v izvedbi malega goriškega gledališča.
CENTRALE: 17, «Za čast svoje hčere« F. Roeaik, F. Le-daux.
VITTORIA:	17, «Vohun» R-
Milland.
MODERNO, 17, «Duše na morju« G. Cooper, G. Faft.
LETNI: 21, ((Fantazija«, Walt Disneyev barvni film.
KXSPOKTNO
UNION
BOK Pl VfJ LEŽAK
temno	svetlo
ZOPET NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
PIVOVARNA USIOI bJUBLJASA
JUGOSLAVIJA
Srednje-težka:
Prvak Archie Moore; 1. Joejj Maxim, 2. Harold Johnson, 2i Volande Pompee, 4. Danny Nar-dico, 5. Jimmy Slade, 6. Larryj Watson, 7. Billy Smith, 8. Ger-* hard Hecht, 9. Dennis Powellj 10. Floyd Patterson.
Srednja:
Mesto prvaka prosto; 1. Ran-dy Turpin, 2. Bobo Olson, 3. Paddy Young, 4. Charles Hu-mez, 5. Joey Giambra, 6. Yoeyj Giardello, 7. Rocky Castellani, 8. Pierre Langlois, 9. Jimmy, Dykes, 10. Ralph Tiger Jones.
VVelter:
Prvak Kid Gavilan; 1. Johnih Bratton, 2. Gil Turner, 3. Johnny Saxton, 4. Carmen Ba-silio, 5. Billy Graham, 6. Joe Miceli, 7. Art Aragon, 8. Chuck Davey, 9. Ramon Fuentest, 10. Danny Womber.
Labka:
Prvak Jimmi Carter; 1. Johnny Gonsalves, 2. Georgie Araujo, 3. Paddy De Marco, 4. Arthur King, 5. Orlando Zu-lueta, 6. Eddie Chavez> 7. Joe Brown, 8. Armand Savoie, 9. Bud Smith, 10. Arthur Persley.
Peresna:
Prvak Sandy Saddler; 1. Wil-lie Pep, 2. Redtop Davis, 3. Percy Bassett, 4. Baby Ortiz, 5. Davey Gallardo, 6. Charley Ri-ley, 7. Ray Famechon, 8. Lulu Perez, 9. Tommy Collins, 10. Corky Gonzales.
Bantam:
Prvak Jimmy Carruthers; 1. Robert Cohen, 2- PeP* Gault; 3- Vic Toweeh 4. Peter Kee-nan, 5, pierre Cossemyns, 6. Maurice sanc*eyroni, 7. Gianni Suddas 8- Emile Chemama, 9. Chamren Songkitrat, 10. Bob-by Sinn.
MuSJa:
prvak Yoshio Shirai; 1. Jake Tuli, 2. Tanny Čampo, 3. Ter-ry Allen, 4. Louis Skena, 5. jimmy Pearce, 6. Eric Mars-den, 7. Vic Herman, 6. Char-ley Bohbot, 9. Leo Espinoee, 10. Young Martin.
Ojpozarjamo vas na sledeče MJP /ž VIV oddaje Jug. cone Trsta.: 17.30	■*.«<.£».
V narodni pesmi in plesu po Jugoislaviji. — Trst II.: 13.00 Pevski duet in harmonika. — Trst I.: 13.25 Pesmi z beneškega festivala. — Slovenija: 20.00 Pester spored slovenskih narodnih pesmi.
TRST* četrtek 2. julija 1953
PRIMORSKI OH