SLOVENSKI NAROD. ija vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano i pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna9a tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo i poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna TIskarna" telefon st. 85. Zaradi Velikonočnih praznikov izide hodnji list v torek, dne 17. aprila 1900. V zmislu §. 17. društvenih pravil icuje se občni zbor delniškega društva Narodne Tiskarne" na dan 22. aprila 1900 ob 11. uri dopoludne prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni i-ed: Poročilo predsednikovo. Bilanca „Narodne Tiskarne" za leto 1899. Nasvet upravnega odbora o izplačan) i dividende. Volitev pregledovalcev računov. Posamezni nasveti. Opomnja: § 16. Kdor v občnem zboru ) glasovati, mora svoje delnice vsaj pet pred občnim zborom v društveno bla-ico vložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Velika noč. Prišli so zopet veseli in toli po-ibni velikonočni prazniki. Narava se laja in to nam kliče v spomin najve-tnejše bitje, kar jih je kdaj po zemlji lo, Onega, ki je pomladil človeštvo s da je z vplivom svoje osebnosti pre-ačil vse pojme o nravni nalogi člo- in premenil ves moralni svet, vsled : je razmerje posameznika k njemu ;mu in k drugim kakor k naravi po- vse drugačno in so se položili po->ma novi temelji vsemu delovanju in nju, vsem željam in idealom. Cerkveni nauki so obdali podobo usovo z neko meglo, da spozna velika iica le jako težko veličastnost Njegove nosti. Kar je nedvomljiv svedok, sv. ištin, rekel o jednem cerkvenem nauku — Dictum est tamen tres personae, non ut alicjuid diceretur, sed ne taceretur — velja pač več ali manj o vseh. Ali danes je jasnejše kakor kdaj poprej, da moč krščanstva ne izvira iz cerkva, ampak da izvira od ondot, od koder cerkve same zajemajo vso svojo silo: iz pogleda na križanega. Končni uspeh vse znanstvene kritike o religijah je dokaz, da pravi izvor raznih ver niso gotovi nauki, ne potreba, umeti svet, ne transcendentalno nagnjenje, ampak življenje gotovih osebnosti, ki podaja ljudstvom ideal, po katerem še po stoletjih uravnavajo vse svoje delovanje in vse svoje mišljenje. In prav glede Kristusa je znanstvena kritika edina, da so krščanske vere nastale vsled brezprimernega utiša njegove osebnosti. Religiji več kakor dveh tretjin vsega človeštva spravljata svoj postanek v zvezo s pozemskim življenjem dveh znamenitih bitij, s Kristusom in z Buddho. Že mnogokrat se je delala paralela mej njima, a kdor vse dobro prevdari, spozna brez težav, da je življenje in mišljenje Bud-dhovo pravo nasprotje Kristusovega življenja in mišljenja. Buddha zanikuje voljo k življenju, njegovo življenje je samomor v višji potenci, Buddha živi jedinole zato, da umrje, da pride v nič, v Nirwano, do-čim pomeni Kristusova smrt vstop v novo življenje. Kristus vidi v celem stvarstvu božjo previdnost in zato ne prezira pozemskega življenja, ki teče pred očmi in po volji stvarnika, nego ga slavi kot pot v večnost kot ozka vrata, skozi katera pridemo v nebeško kraljestvo. In to nebeško kraljestvo, kaj je to? Ali nirwana, torej nič ? Ali nov raj ? Ali z raznimi deli kupljena nagrada? Odgovor nato daje izrek Kristusov, ki je brezdvomno pristen, ker v milijonih letih pred Kristusom ni bil nikdar izrečen in ki ga bržčas tudi tisti niso razumeli, ki so mu sledili. Kristus je rekel: »Božje kraljestvo ne pride z zunanjimi znaki. Tudi se ne bode reklo: Lej, tu je ali tam. Zakaj, glejte, božje kraljestvo je znotraj v Vas«. To je bistvo Kristovih naukov, to je ono, kar je Kristus imenoval skrivnost, in kar se ne da z besedami raztolmačiti, vsled česar je Kristus ta svoj izveličevalni nauk naredil pristopen svojim poslušalcem z različnimi primerami: Nebeško kraljestvo je kakor gorčično zrno na njivi, kakor kvas v moki, a najbolj s primero: Nebeško kraljestvo je kakor zaklad, zakopan na njivi. Da pomeni njiva ta svet, to je Kristus izrecno povedal. Na tem svetu je t^rej pokopan zaklad, a nebeško kraljestvo leži v naši notranjosti. Tako ni govoril nihče pred Kristusom, ne pozneje. Še čez dolga stoletja čujemo njegove besede: »Učite se od mene!« in umejemo, kaj to pomeni: Bodi kakor Kristus, živi kakor Kristus, t o je nebeško kraljestvo, t o je večno življenje. Kristus ni življenja preziral. To sve-doči utis, ki ga je naredila njegova osebnost. Imenovali so ga drevo življenja, kruh življenja, vodo življenja in luč življenja. Kristus ni nikdar učil, naj se življenje sovraži ali prezira. Ustanovitelji raznih religij so dajali svojim vernikom predpise glede hrane, dočim je Kristus sam rekel, da se ni postil kakor Janez nego živel tako, da so ga farizeji imenovali »pojedača in popivača«. Buddha je učil telesno in duševno usmrčevanje samega sebe, učil je, da mora storiti obljubo čistosti, siromašnosti in pokornosti vsak, kdor hoče biti izveličan, dočim se je Kristus — dasi se je odrekel radi notranjega spreobrnenja večinoma vsemu kar ljudem sladi življenje — udeleževal svatb, proglasil zakonsko zvezo za božjo ustanovo in milo sodil zablode mesa . .. Kristus ni bežal v puščavo, nego prišel iz nje kot zmagovalec, on ni oznanjal smrti, nego življenje. In še nekaj je, kar Kristusa označuje : njegova bojevitost. Učil je ljubiti svojega sovražnika in učil je tudi, da, če te kdo vdari po levem licu, ponudi mu še desno. S tem je spodbijal starodavno nemoralno načelo, izraženo v naukih : oko za oko, zob za zob ; Kristus ni hotel učiti, naj se sovražnika ljubi radi njega samega ampak radi tega, ker ga po izvršenem notranjem spreobrnjenju ni več mogoče sovražiti. Kjer pa je šlo za fundamentalna vprašanja, tam je bil Kristus neizprosen : »Mislite-li da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Pravim Vam: ne, ampak razdor!« Kristusovo življenje je vojna, ne proti formam civilizacije, ne proti kulturi ali religiji — spoštoval je židovske versko predpise in učil, dajati cesarju kar je cesarjevega — pač pa proti duhu, ki je tedaj vladal človeštvo, proti nagibom, iz katerih je izviralo vse delovanje in proti takratnim smotrom vsega delovanja in nehanja. Notranje spreobrnjenje zahteva popolno temeljno premembo vsega mišljenja in čustvovanja. Šele s tem notranjim spre-obrnenjem se je človek zavedel svojega moralnega poklica in v tem tiči svetovno-zgodovinski pomen Kristusov: njegovi nauki so pomladili človeštvo in ustvarili takorekoč novo višjo vrsto ljudi. V tistih milijonih letih, ki so potekli pred Kristusom, ustvarilo je človeštvo različne znamenite kulture, ali temelj nravni kulturi je položil Kristus. Dasi je kristijanstvo postalo historična religija, dalo zavetja marsikateremu paganskemu in židovskemu praznoverstvu ter tako zagrnilo podobo Kristusovo z neko meglo, razsvetljuje čedalje močnejše blesk njegove osebnosti ves svet in čez vse ovire se dvigajo nešteti rodovi k njemu — izveli-čarju človeštva. Še jedenkrat naša taktika. Kardinal Missia, o čigar postranski vladi upamo, da se izpregovori v dež. zboru primerna beseda, nas je na najvišjem mestu tako korenito očrnil, kakor zna to samo on. Mi se tega nismo ustrašili. Kardinal gor ali dol! V cerkvi ga spoštujemo, kakor vsacega mašnika, v politiki pa nam ne velja prav nič več, kakor — recimo — poslanec Zelen. Toda ljudje nismo vsi rezljani iz trdega lesa. Nekaterim, sicer jako spoštovanim gospodom je ta korak kardinala Missie silno imponiral, in čuje se, da hočejo v izvrševal-nem odboru napredne narodne stranke spra- Ona je zmajala z rameni: .Ne vem kaj misliš; povej!" .Pojdi vnovič k mojemu šefu, pojdi kamor hočeš, da le dobiš nekoliko goldinarjev ! Ko ozdravim, dobe" vsi nazaj !* .Pa pojdem," je dejala ter se obrnila k otrokoma, ki sta se bila ravnokar zbudila Kolikrat je v tej bolezni že naredila tako pot, kakoršna jej je kazala danes! Od začetka jej je bilo neznansko hudo, posebno ko so se vsi krčili in vili, kamor se je obrnila Toda sčasoma se je privadila in niti čutila ni več onega pikrega občutka, ki jo je sprva vselej nadlegoval Z neko topostjo in malomarnostjo je zdaj trkala na vrata dobrih ljudij. • « .Naprej!" Vrata so se odprla in stavbnik Košuta, ki je hodil še v dolgi, rdeče obšivani svoji nočni suknji po sobi gori in doli. je zagledal pred saboj Krušnikovko. Malomarno se je obrnil ter zroč skozi okno dejal: .Česa želite? Ali mož še ni ozdravel? — Ako ne pride v enem tednu ▼ pisarno, poiskati si moram drugega. Delo ne more čakati! To mu povejte!" .Tako?" dejala je zateglo. Toli nepri- LISTEK. Vstajenja dan. Spisal Josip Res ni k. Diurnist Krušnik se je nemirno obrnil ji postelji. Po kratkem, težkem spanji dopil svoje globoko udrte oči ter zrl oknice svoje male sobice tja ven v pajoči dan. Nizko so viseli sivi oblaki njih je pršelo tanko in drobno, a srna Na šipah se je začela delati ter tako zastrla razgled na temno je, ki se je začenjalo takoj za diurni-l stanovanjem. £rušnik je ležal že nad mesec dnij. mi mač u h ga je bil nenadoma položil :eljo ter mu skoro popolnoma izpil še ohico življenja, ki se je že itak skopo d pretakalo po njegovih žilah. Sam edi, kako je tako trhlo in izsesano moglo prestati tako hudo bolezen! italo jo je! LTUšniku se je obrnilo na bolje. Tek je vračal in posedal je že sloneč v i. Danes je Velika sobota!" To je bila dsel Krušnikova A takoj za njo si je dejal: „Jutri bode Velikanoč in pojutranjem nov praznik. Pri meni pa ni več beliča, in Bog ve, kako dolgo ga še ne bode!" Dalje si ni upal misliti. Stresel se je, kakor bi ga bilo zazeblo ter zamižal. Potegnil je odejo črez glavo, kakor bi se bil zbal belega dne ter skušal zaspati. V sobi je bilo vse tiho. V kotu je gledalo na mali posteljici izpod odeje dvoje drobnih otroških glavic. Bili sta videti v ličeca zabuhli, in eni se je vlekla preko bledega celica podolgovata krvavo-rdeča lisa Deteti sta spali Njiju drobne prsi so se privzdigovale rahlo in enakomerno in ž njimi vred se je privzdigovala oguljena rujavkasta odeja. Tedaj se je pa prebudila žena diurni-stova. Njena bleda, a lepa, z bujnimi črnimi lasmi okvirjena glava se je ozrla najprej po otrocih, a ko je videla, da se ne ganejo1 pogledala je po možu. Tudi ta se ni ganil. Ona pa je oprezno odgrnila odejo ter se počasi sklonila kvišku. In lezla je tiho iz postelje, naredivši si križ na čelu, ustnicah in prsih. Bela polt na njenih okroglih rokah in na gladkih ramenih se je žametasto svetlikala ter je bila Se belejša v senci vranje ornih las. Njeno krilo je zakrivalo mehke, nežno zaokrožene ude in vitek stas. Ni se tedaj zastonj govorilo, da ima diurnist Krušnik eno najlepših žena v mestecu. In niti beda, niti mnoge in hude skrbi niso mogle uničiti te lepote. Semtertja se je sicer izpremenila kaka poteza na njenem obližju, je nekoliko uplahnila kaka prej napeta mišica, a na celoto to nikakor ni vplivalo. Ko se je oblekla, stopila je v kuhinjo, napravila ogenj in pristavila kavo. V tem, ko je začelo v lončku kipeti in vreti, je odprla malo omarico, ki je stala blizu ognjišča ter začela pregledovati še ostalo zalogo raznovrstnih živil. Tu je bilo v trdem rujavem popirju nekoliko koščkov sladkorja, tam v zavitku par ščipcev riža, tam prah bele moka Tudi pol hleba kruha kepa soli in v ozki steklenici nekolikn olja je bilo zatlačeno v ozadje predalnika .To je toraj vse," vzdihnila je žena ter se zamislila. Z neko trudno resignacijo je zložila te reči drugo k drugi ter zaprla omaro ... V sobi se je oglasil šibak glas. Diurnist je poklical ženo. In ko je stala pri njegovi postelji, tedaj je vprašal tiho in suho: .Kaj nam je storiti?" Uprl je svoje medlo oko v njo ter skušal brati raz njen obraz, kaj da misli viti taktiko našega lista na razgovor. Boje se namreč, da bi odgovornost za bo) nagega lista proti kranjskemu klerikalstvu padla nanje, in zato hočejo poskusiti, če se ne da vsa politika našega lista zopet potisniti nazaj na isto stališče, na katerem je bila še pred nekaj leti. Nam se zdi, da je ta strah pred od govornostjo za naš boj proti klerikalstvu popolnoma nepotreben. .Slovenski Narod" ni oficialno glasilo narodno-napredne stranke, in če sodimo po tem kolikor poznamo mnenje onih, ki imajo naposled zadnjo besedo v tej stvari, tudi neče to biti. Stranka ne nosi za naš list nikake odgovornosti. Razmerje mej narodno napredno stranko in mej našim listom je prav tako, kakor me) »Narodnimi Listy" in mej Mladočehi. List podpira stranko prostovoljno, a odgovorni smo za list sami in tudi nikdar nismo te odgovornosti zavračali na druge. Ako se hoče izvrševalni odbor posvetovati o taktiki našega lista, mu tega ne branimo, dasi se za naš list niti tedaj ni zavzel, ko se je ljubljanski škof, kršeč ustavno pravno nam zajamčeno svobodo, osmelil naš list kratkomalo prepovedati. Priporočali pa bi izvrševalnemu odboru, naj pri tej stvari tudi nekoliko pomisli, kaj je naš list storil za narodno napredno stranko, in kje bi bila stranka danes, če bi naš list ne bil šel zanjo v ogenj. Kdor se ozre danes nekoliko po deželi, mora priznati, da narodna napredna stranka še nikdar ni imela take pozicije kakor danes, in kdor je pravičen mora tudi priznati, da je to največ zasluga našega lista, da je to uspeh odločnosti, neustrašenosti in brezobzirnosti našega lista v boju proti brezobzirnemu in neusmiljenemu nasprotniku. To je delo nekaterih let. Dokler je naš list točil tisto sladko vodo, ki se je skuhala na prvem shodu zaupnih mož, izgubljal je od dne do dne na vplivu. Zavzemal je tedaj nekako aristokratsko stališče in se nikdar ni upal pokazati prave barve. Branil se je ponižno, kadar so padali nanj udarci klerikalne batine, a vsaka kmetska pritožba se je smatrala za preneznatno in se je hladnokrvno zavračala. Naša politika ni bila tedaj ne krop ne voda, naši najzvestejši somišljeniki na deželi so se čutili osamljene in zapuščene ter so izgubili ves pogum. Posledica tega je bil poraz pri občnih deželno-zborskih volitvah, pri katerih smo izgubili vse mandate v kmetskih občinah. Čim pa je naš list začel ubirati druge strune, jele so se tudi razmere boljšati. Ljudstvo se je začelo zopet z birati pod našo zastavo, priborili smo zopet dva kmetska mandata in danes ima stranka, kakor smo že rekli, tako pozicijo v deželi, kakor je še nikdar ni imela. Ali si želi kdo nazaj tiste čase, ko stranka ni imela nikjer nič za-slombe in ni v deželi skoro ničesar štela? Ne tajimo, da priobčuje naš list časih tudi stvari, ki so za celokupnost brez pomena in malenkostne, ki pa so velike lokalne važnosti. Pri pivski mizi v Ljubljani, kjer ne čutimo klerikalnega pritiska, je lahko modrovati in se posmehovati, ako daje list prostora lokalnim zadevam, ali naše trdno prepričanje je, da ne smemo pisati samo to, kar je nekaterim ljubljanskim gospodom Čakovano so jo zadele te besede, da ni vedela, kaj bi odgovorila. Stala je sredi sobe s široko odprtimi očmi, a roke so jej visele ob životu nizdol. Bile so hipoma težke, kakor bi se bile žile napolnile s svincem. Tedaj se je pa stavbnik obrnil k njej. Počasi je pristopil bližje. Njegovo oko se je vzdramilo, in v njem je zasijalo nekaj takega kakor začudenje. Bilo je videti, kakor bi si bil hotel reči: „Kaj vraga, da šele zdaj zapazim, da je ta ženska — lepa!" Njegovo začudenje se je takoj umaknilo nekemu drugemu čutu. Motriti je začel pred seboj stoječo z bistrim pogledom. In njegove debele ustnice so se zaokrožile na nasmeh. Krušnikovka je zapazila njegovo naglo izpremembo. Z ženski prirojenim instinktom je takoj uganila njegovo stanje. Rdečica jej je zalila dozdaj bledo lice in povesila je glavo. „Gospod stavbnik", dejala je s tresočim glasom, .gospod stavbnik, samo še zdaj nam pomagajte iz zadrege! Niti novčića nimamo več v hiši, otroka sta naga in bosa, a mož nima niti žlice juhe, katere tako zelo potrebuje! A zraven se usmilite všeč, ampak da se moramo vtikati tudi v lokalne zadeve, in da moramo tudi v zadnji vasi podpirati v težek boj zapletene somišljenike. Vzemimo samo Bled in pomislimo kaj počenjata tam dva duhovnika. Razsajata tako, kakor bi hotela vse razdejati. S kon-šumnim društvom uničujeta nase trgovce in obrtnike, a zdaj sta še velezaslužnemu nadučitelju skočila za vrat. In mi naj to prezremo, mi naj se s tako »malenkostjo" ne bavimo? Tacih vzgledov bi se dalo navesti še na stotine! Očita se nam tudi, da smo v boju proti klerikalstvu preveč brezobzirni in premalo diskretni in delikatni. Če je kako očitanje neosnovano, je to. Mi imamo zavest, da smo že marsikak velik škandal, ki bi ga bili lahko dobro izkoristili, popolnoma zamolčali in zavest imamo, da pišemo še vedno veliko milejše in obzirnejše kakor „Deutsches Volksblatt", »Ostdeutsche Rundschau" ali »Arbeiter Zeitung", ki so vzlic temu odlični in ugledni listi ter glasila velikih strank. To vse naj uvažuje izvrševalni odbor in uvažuje naj tudi, da za nas ne more drug nihče merodajen biti, kakor občinstvo. Zdi se nam, da je občinstvo z listom zadovoljno, in da odobrava njegovo taktiko. Odkar je list začel odločno postopati, je število naročnikov tako naraslo, da list ni več pasiven, kakor je bil nad četrt stoletja, in da mesto pritožb, ki so prej neprespano dohajale, dobiva naše vodstvo samo priznanja in zahvale. In mi se temu ne Čudimo, zakaj to je vendar naravno, da je ogromna večina pristašev narodne napredne stranke za najodločnejši boj proti ljudem, ki hočejo cele rodbine spraviti na beraško palico, in ki s krutim terorizmom hočejo vse ugonobiti, kar se jim ne vkloni. Mi smo vsak čas pripravljeni slušati glas cele stranke, in ako se izvrševalni odbor ne strinja z našo taktiko, naj skliče shod zaupnikov iz cele dežele. To je jedina prava pot, da se izve mnenje stranke. To je za nas jedino merodajno. Zaupniki naj povedo, če hočejo, ali naj se boj nadaljuje ali naj zopet krenemo na stari tir, naj si pustimo zobe izbiti, potem pa z brezzobnimi čeljustmi poljubljati tiste, ki nas ubijajo. V LJubUani, 14 aprila. Parlamentarno. Vsi deželni zbori so zaključeni radi velikonočnih praznikov, a se snidejo takoj po minolih praznikih zopet. Najpozneje se sestane gališki deželni zbor, namreč šele 25. t. m. Deželni zbori bodo imeli še dva tedna časa za svoje zasedanje. Početkom maja se snide državni zbor, ki tudi ne bo mogel imeti dosti več časa, kajti že 12. maja se snidejo delegacije. Med zasedanjem delegacij, ki bodo, kakor znano, to pot zborovale v Budimpešti, bodo imeli na Danaju svoje seje samo odseki. V kratki dobi od početka maja do sestanka delegacij bodo zborovale spravne konference, da nadaljujejo svoje, 22. marca prekinjeno delo. Seveda pa ni izkl učeno, da se zgode v navedenih datumih kake male izpremembe. Celibat je kriv. Skozi in skozi klerikalni bavarski list „Bair. Cour." je pisal te dni o nravnih zločinih in o strašni pro-palosti med katoliško duhovlčino na Bavarskem takole: To je preveč! Nekje mora biti vendarle vzrok ali povod za te, v zadnjem času vedno bolj množeče se žalostne prikazni. Prikrivanje ne pomaga nič več, ampak razkrivanje resnice, da bodo odločilni krogi primorani, zasledo-dovati izvir teh škandalov. Vzrokov je seveda več. V duhovski stan jih vstopa malo iz poklica, nego le prisiljeno. Duhovščina pa se ne peča s svojimi dolžnostmi, nego hoče komandirati v politiki in v socialnem življenju, posledica česar je propad morale. Velik vzrok je tudi ponekod lenoba in brez-merno uživanje vseh dobrot. Glavni vzrok pa je nenaravni in nenravni celibat. Ako bode to klerikalni „Bair. Courier" odkritosrčno priznal ter se začel potezati za odpravo celibata, pridobi si za moralo duhovščine največjih zaslug in hvaležna mu bo Bavarska, predvsem pa duhovščina. Vojna v Južni Afriki. Buri so izvrstno informirani o dogodkih v angleškem taboru. V tistem hipu, ko je zapustila brigada Angležev Bullerjevo vojsko, da se odpelje iz Durbana v Kap-stadt in od ondi Robertsu na pomoč, v tistem hipu je vrhovni poveljnik Trans-vaalcev, Louis Botha začel z ofenzivo proti zmanjšani angleški armadi pri Elandslaag-teju pred Ladvsmithom. V torek so Buri prav uspešno naskakovali Angleže in njihovi topovi so jim prizadeli velike izgube, med tem ko so jim Angleži pobili le par konj in oslov. Bombardement Burov je moral biti sila hud, zakaj v Londonu se že bojč, da se je moral Buller končno umakniti prav pred Ladvsmith ter je nevarnost, da se Bullerju ponovi usoda Whi teja, t. j. da ga bode Botha zadrevil v mesto ter ga potem začel oblegati. Po šestmesečnem boju in premnogih porazih so dospeli Angleži komaj do Ladvsmitha, a dalje ne morejo. Angleži so sploh napravili takoj spočetka veliko napako, ko so začeli svoje operacije proti Transvaalu preko Natala. Ako bi bili takoj nastopili pot maršala Robertsa. t. j. ako bi bili prodirali preko Kaplandije in od Kimberleva proti Bloemfonteinu in dalje proti Pretoriji, bi imeli danes nedvomno že mnogo večje uspehe. Danes je vojni načrt Angležev tak, da naj bi prodirali s treh stranij koncentrično proti Pretoriji, namreč Methuen iz Kimberleva, Roberts iz Bloemfonteina in Buller iz Ladvsmitha. A načrt se bo dal težko izpeljati. Vsi trije generali morajo misliti sedaj na svojo kožo ter braniti se, mesto da bi napadali in prodirali. Ali bo mogel Roberts z združenimi svojimi četami doseči v sedanji svoji stiski vendarle kak uspeh, ni gotovo. Angleška operacijska črta ima dolgost skoraj 200 kilometrov od reke Oranje do Bloemfonteina, in general De Wet ji je nevaren od leve in od desne strani. Okraja Philippolis in Fau-resmith sta vstaška in opasna. Diviziji generala Gatacreja in Rudleja imata težko dolžnost stražiti dolge železniške proge proti jugu, in kakor se poroča jima vzlic naporni skrbnosti ne bo mogoče obraniti prometa. Buri bodo proge vendarle podrli ali vsaj onemogočili, da bi vozili vlaki. Ro- bertsu pa treba nujno obleke, konj, živil in dr. V Ameriki so kupili Angleži zopet 55.000 konj. Ali pa jih bodo mogli dovesti Robertsu? Ali jim ne bodo Buri zaprli pota? Robertsu primanjkuje tadi častnikov, zato se imenujejo za dobo vojne častniki vse-učiliščniki in osebe boljših stanov, dasi nimajo vojaške izvežbanosti. A tudi med prostovoljce noče iti niti angleška sodrga več ! London šteje 6 milijonov ljudi, a vlada je moralo obljubiti razne dobrote ter dati meščanstvo raznim propalicam, samo da je bilo možno sestaviti nov bataljon prostovoljcev. Jako čudno luč odseva dejstvo, da berači angleška vlada za milodare za — uniforme. Kaj takega ne stori niti najrevnejša balkanska država, toda Angleži, ki se baje kopljejo v milijonih, apelirajo na javno darežljivost za obleko vojakov. Čudno, čudno! Državne finance končno vendar niso toli briljantne, kakor se je mislilo. — Najnovejša poročila z bojišča ne javljajo nič posebnega. Glede bitke pri Merkatsfonteinu še ni pojasnil, a sodi se, da se je bitka vršila pri Dewetsdorpu. Tam so hoteli Angleži rešiti ujetih svojih pet stotnij. A Ga-tacre je bil tako neroden, da so ujeli Buri tudi reševalce, t. j. nad 500 konjenikov. Pred Wepenerjem traja boj nadalje. V noči od torka na sredo so vdrli Angleži iz mesta, vzeli Barom baje jeden top ter jim štiri uničili ter nekaj Burov ujeli. A Buri oblegajo vendar še vedno mesto. Roberts je naročil 200 000 zimskih uniform. Dokler ne dobi teh in konj, se ne more premakniti. Iz Avstralije dobe Angleži baje še 10000 prostovoljcev. Tako bodo pobrali Angleži kmalu potepuhe in pustolovce vsega sveta, da jim rešujejo čast Anglije. Dopisi. Iz Lukovice, na cvetni četrtek. (Moravski klerikalci — propali). „Moravski zvonovi premilo pojo — Morbiti da „enga" k pogrebu neso".— Zgodaj zjutraj sem čakal v domačem gozdu na divje golobe. Vse je bilo tiho. Od limbarske gore sem pa je potegnila burja in prinesla sabo glasove ubranih moravskih zvonov. Ko bi vedeli, kako žalostno in milo so peli! Izdihljaji prejšnjega vrbpoljskega beneficijata niso bili tako otožni in obupani, tisti izdihljaji, ki jih je pošiljal za svojim lepim klobukom, ki ga je bil v svoji žegnani zidani volji izgubil v brdskem gozdu, vračajoč se iz našega župnišča od pojedine. Res, obupno done danes moravski zvonovi iz novih, lepih zvonikov. Morda koga pokopavajo ? Da, čudnega mrliča imajo danes v moravski dolini. Ta mrlič je — klerikalizem. Kaj, moravska, poštena moravska dolina se je tudi spuntala proti mogočnemu, sedaj jedino veljavnemu maliku „kranjske dežele?" Vsak bralec, ki je do danes mislil, da je Moravče „prizašonano" od liberalne burje se bode z odprtimi očmi in ustmi čudil, so-li res povožni Moravčani odrekli spodobno pokorščino blagoslovljenim gospodom. Da, odrekli so jo in ministrstvo je samo potrdilo to grdo nepokorščino. Te dni je namreč došla novica, da so na cesarskem Uj2T Dalje v prilogi. ~2£-U lici. Razlili so se po rumenem zlatu visoke monstrance ter zapletli se v dolgi beli gaz, ki se je vil ob straneh nizdoli. Vse se je svetilo in lesketalo in ta bliščoba je vzbujala v srcih klečeče množice hrepenenje po nečem nadnaravnim, a tudi upanje in zaupanje. In tudi v srcu potrte diurnistovke je zasijal žarek upanja. Iz prsi se jej je izvila goreča molitev do božjega prestola. In neki glas jej je šepetal: Bog se bode usmilil tebe in tvoje družine, pomagano ti bode! A tedaj je bilo le naravno, da jej je šinila v glavo misel: Kako ti bode pomagano? Katero pot ti je še storiti? V istem hipu se je obrnil pred velikim oltarjem darujoči mašnik. Z visokim, nekoliko tresočim glasom je zapel: „Gospod z Vami!" Krušnikovka je privzdignila glavo ter pogledala v njegov obraz. Na njem je bil razlit neki čuden mir in do-brotljivost se je zrcalila v njegovih potezah. In kakor blisk jo je prešinila misel: „Ta ti bode pomagal, k njemu se obrni!" Od zdaj je opazovala vso župnikovo osebo. Bil je to človek srednje rasti, nekoliko upognjenega tilnika, drobnih, skoro ženskih udov. Njegovi gosti lasje, med katerimi se je bleščala na temenu okrogla tonzura, so tudi ter ohranite mu službo! Kakor hitro bode mogoče, bode tudi nastopil!" Govorila je naglo ter zrla v tla. Ni si upala pogledati v njegov obraz, ki jej je stal tako blizu, da je čutila gorko sapo na svojem čelu. »Hm, draga moja, ali ne veste, da sem mu izdal že cel mesec naprej? In zdaj zahtevate še več od mene? Hm, slabi časi so, malo zaslužka, treba gledati na vsak vinar! Kdaj mi bo mogel toliko vrniti? Pomislite ..." „Ali kaj hočemo? Naj li poginemo?" je vskliknila ter zrla mu naravnost v oko. »Saj vendar niste zver!" „A tako, tako? Glej, glej, zdaj je pa še huda! No, da mi ne porečete več zver, tedaj vam hočem še pomagati, ako . . . ako .. ." Nagnil se je k njej, hkratu pa se je njegova drhteča roka ovila njenega pasu. Tedaj pa ga je sunila od sebe, da se je opotekel. »Nikdar! Nikdar!" je za vpila glasno ter siknila vnovič: »Zver!" Obrnila se je ter hitela k vratom. Vrata so se s truščem zaloputnila in stavbnik je ostal sam. »Hudiča, kje je ta pokveka Krušnik dobil tako ženo! In da sem to zapazil šele danes!" * Krušnikovka je stopila na ulico. Ko je začutila sveži zrak na svojem obrazu, se je ustavila ter se nekoliko oddahnila. »Kam zdaj?" si je dejala ter se zamislila. V tem se je iz oddaljene cerkve oglasilo veselo zvonenje. V cerkvi se je že pela glorija in aieluja. Mimo nje pa so dirjali otroci ter raznašali velikonočni ogenj. Od tlečega oglja so se za njimi vili ozki prameni sivega dima ter se izgubljali po vetrovnem vzduhu. »Ah, v cerkev pojdem, morda mi pride tačas kaka dobra misel!" Pospešila je korake in črez nekoliko minut je bila v cerkvi. Cerkev je bila skoro napolnjena, orgije so bučale vse drugače kakor ob navadnih dneh in po prostorni ladiji je plul vonj po kadilu. Krušnikovka se je prerila skozi množico v ozadju ter dospela do prvih klopi. V tem se je bilo zunaj zvedrilo in solnčni žarki so prisilili v cerkev mimo rudečih zastorov. In padali so na razpostavljeno sveto Rešnje telo v božjem grobu, ki je bil napravljen v stranski desni kape- ama novih besedij, tako, da francoščina azadoje v tujih narodih. Književnost. — A. Aškerc: Izmajlov. — Red v. Jurja. — Tujka. — V Ljubljani leta 900. Natisnila in založila Kleinmavr in amberg. Na finem papirju in v elegantni bliki je izšlo na 113 straneh troje Anton .škerčevih dram. „Izmajlov", drama v tirih dejanjih, se je na slovenskem odru a igral, avtor pa ga je vseskozi popravil i opilil ter mu dal na nekaterih mestih, lasti v II. in III. dej., docela novo obliko. sedanji prireditvi je „Izmajlov" nedvomno rav lep literaren in dramatsko efekten motvor. — Enodejanka „Red sv. Jurja" > jedka satira na lovce redov ter obsega fccoraj same izvrstne originalne tipe. — nodejanka „Tujka" je prav za prav v ramatski obliki pisana noveleta, ki ima icer en sam, pa pretresljiv in poetično rasen prizor. Več o vseh teh dramah iz regovorimo v listku. Elegantno broširan vezek stane 2 kroni, s pošto 20 vin. več. o najnovejše Aškerčevo delo v prozi je rav primerno velikonočno darilo ljubiteljev [ovenske izvirne literature. — Rudolf Vrabl : Vstajenje. Pravljice: Nada", „Za sestro" in „Samo eno cvetko8 sr povest „Na usodnih potih" je zbral g. udolf Vrabl v knjižico, ki ji je dal na-!ov „Vstajenje" in ki jo je namenil za eliko noč v branje in razmišljanje slo-enski mladini. Pravljice so pisane v bujni omišljiji, v lepem in gladkem jeziku. Naj-Dlj bo ugajala mladini tretja. Resnica je, a prebirajo mladi ljudje, zlasti fantje pravice s slastjo, a vendar ne smejo biti ravljice — prepravljične. „Vstajenje" stane imo 20 kr., in slovenski stariši napravijo ibko svoji deci za malo denarja mnogo eselja. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. aprila Uradno se raz-aša, da nadvojvoda Fran Ferdinan d' ste ne poj de s cesarjem v Berolin. Dunaj 14. aprila. Neki grobokop an je danes dopoldne z revolverjem apadel deželnega poslanca Baumana, 0 je šel v spremstvu inženerja No-aka v svoj urad. Napadalec je dva-rat ustrelil. Bauman je bil smrtno-evarno ranjen. Novak pa se je tako restrašil, da je od strahu hipoma mrl. Napadalec je hotel tudi samega ibe ustreliti, a se je le malo ranil Praga 14. aprila. „Cesky List", Eicielno glasilo mladočeške stranke jav-a, daje Gregr v zadnji klubovi seji izjavil, a je cela „zde "-afera velika neumnost, 1 da je treba radi nje razburjenega ce-irja pomiriti. Lvov 14. aprila. Razni poučeni sti javljajo, da je vest o premembi v ališkem namestništvu neosnovana in a ostane grof Pininski na svojem lestu. Budimpešta, 14. aprila. „Egye-jrtes" javlja, da so nekateri madjarski sjenci kadetne šole sklenili razstreliti 3omenik generala Henzija. Jeden za-)tnikov je to ovadil komandantu pod-□lkovniku Plankeju, na kar so bili si dotični kadetje izključeni in kot ifanteristi uvrščeni v razne polke. Pariz 14. aprila. Svetovna raz-ava je bila danes popoldne točno ob i,Teh otvorjena. Razstava še ni gotova l trajalo bo še nekaj tednov, predno i dovrše vsa dela. Otvoritveni govor imel trgovski minister M i 11 e r a n d, Igovoril je prežident republike Lou-et. Otvoritev je bila jako slovesna, avzočni so bili najvišji državni do-ojanstveniki in zastopniki tujih držav, jjcev še ni nič. London 14. aprila. Iz Teherana )šle brzojavke naznanjajo, da je per-jski šah danes nastopil svoje poto-tnje v Evropo. London 14. aprila. „Times^ po-ča, da šteje burska armada, ki ob-E*a Wepener, več tisoč mož in osem pov. Angleži upajo, da jim bo možno Ibiti vse naskoke, dokler ne pride >moč. London 14. aprila. V Bombayu nastala v državnih pristranskih dadiščih revolta, pri kateri je bilo £ oseb, mej njimi pet policijskih or- io „ - 143 „ 75 10 3 ganov, masakriranih. Revoltantje so skladišče užgali. Darila Uredništva naSega lista so poslali: Za Prešernov spomenik: Gg. dr. T. in M. L. v Ljubljani, izgubljena stava 5 K — Č. g. T. Kajdiž, kanonik in dež. poslanec 2 K. — Skupaj 7 K. — Živeli vsi trije darovalci! XXVI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . . 13460 K 37 vin. Slovensko pisateljsko podporno društvo je izročilo dve hranilni knjižici kmetske posojilnice Ljubljanske okolice št. 329 in št. 2146 v katerih so bila plodonosno naložena darila s prejšnjih let; glavnica z obrestmi vred teh dveh knjižic je dala 2903 „ 89 „ Napret R. iz Maribora........ 10 „ — „ Posojilnica v Logatcu........ 20 „ — „ Leveč Frančišek, c. kr. profesor v Ljubljani............. Vstopnina k razstavi konkurenčnih načrtov za Prešernov spomenik ................ Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljubljani, povabljen k Prešer-novej slavnosti na Dunaji podari, ker se slavnosti ni mogel vdeležiti............... Saje Mihael, župnik v Štangi . . . Za razprodani češki papir (po g. Lahu)................ 3 „ 70 „ Smrekarjev T............. 2 „ 60 „ Lah Evgen mag. predsedstveni tajnik................ 20 „ — ,, Hribar Ivan, župan prispevek za mesec marcij............ 50 „ — „ Skupaj . . 16.627 K 31 vin. Dr. Josip Stare, blagajnik. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „MoIl-ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1'80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvor. založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (11—5) Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v družin lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Zdravilišče f^evleo-Vitriolo na Južnem Tirolskem, katero vodi od 1. jan t. 1. generalni ravnatelj dr. A. Pollacsek, ki je ustvaril krasno obmorsko kopališče Westerland - Sylt, podaja občinstvu v poletju vse ugodnosti ter tekmuje s prvimi zdravilišči v Evropi. Voda ima vspričo svoje arzeno-železne sestavine neprecenljivo zdravilno moč. Zdraviliški salon je krasna, z marmorjem bogato opremljena stavba ob južnem vznožju hriba Monte Fronte ter v divni okolici. Poleg tega je restavracijski paviljon in paviljon za zabave, za športne prireditve, borišče, igrišče i. dr. Levico-Vitriolo je docela na novo urejeno ter je bolnikom jako priljubljeno. Ustavljajo pa se ondi mnogobrojni turisti in popotniki. ..I4aj maram za denarje In drago blago, ko Nem zadovoljen." Zadovoljen pa je človek le v ugodnih razmerah in — če je zdrav. In ravno v tem oziru se še mnogo greši. Vsaki gospodinji bi se zdela grešna razkošnost, če bi si gasil kdo žejo s šampanjcem, in vendar se godi še vedno v premnogih družinah tako razkošje glede kave. Še marsikateri gospodinji ni znano, da si lahko prav mnogo prihrani, ako primeša bobovi kavi na polovico Kathreiner-Kneip-pove sladne kave, in da dobi vrh tega taka kava prijeten, dober okus in da koristi zdravju Treba je samo jedne poskušnje, in vsakdo se prepriča, kako mnogo se prihrani in kako zelo zdravilna je ta kavina primes, katera Be je udomačila že v stotisočerih rodbinah, in da potemtakem mnogo pripomore — k zadovoljnosti in zdravju. Umrli so v Izubijani: Dne 12. aprila: Marija Kosec, črevljarjeva hči, 2 leti, sv. Petra cesta št. 25, skrofuloza. — Elizabeta Supančič, zasebnica, 68 let, Gradišče št. 8, ostarelost. V hiralnici: Dne 13. aprila: Apolonija Vidmar, krama-rica, 79 let, ostarelost. — Helena Svetlin, dekla, 60 let, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 11. aprila: Andrej U ranic, ključarski mojster, 45 let, kap. S t a ersk'ć Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. t573_7) [ krepčevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda. Meteorologično poročilo. Višina amd morjem i„c i m. Srednji sraćni tlak 736-0 mm. Stanje čas opa- baro zovanja metra v mm. L« o it s.* s g o H Vetrovi Nebo > O m 13 13 '9. zvečer 14 ; 7. zjutraj H ! 2. popol. 732 6 112 si. jzahod oblačno ; S 736 4 > 5 5 sl.ssvzh. I megla ^ 7380 ! 16 9 sr. jzahod poLoblač. * Srednja včerajšnja temperatura 104° male: 9 3°. nor- Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naša preljuba mati, oziroma tašča in stara mati, gospa Marija Kotnik« Mertlič danes dopoludne ob s/49. uri po dolgi in mučni bolezni, v 66. letu svoje starosti, previđena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v ponedeljek, 16. aprila ob 4. uri popoludne od hiše žalosti na pokopališče v Verdu. Maše zadušnice darovale se bodo v torek 17. aprila v cerkvi sv. Antona v Verdu. Predrago ranjco priporočamo v blag spomin. Verd pri Vrhniki, 14. aprila 1900. (768) Žalujoči ostali. naravna alka lična kislina najboljša namizna in.okrepčujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36—2) ZdravlIlMee v vlaokih Alpah. fetriolo (.»OO m) Jg^aa^'ia^l^ (1AOO m) Južno TiroNko. Arzenasti, železnati zdravilni vrelci priznano (zbornega uspeha proti krvnim, živčnim in ženskim boleznim. Levico-arzenasta voda se dobi v vseh lekarnah ^641—1) Imeniten zdraviliški zavod I. vrste. (Po leti in po zimi odprt.) Krasna lega, milo podnebje, najmodernejši komfort, zdravljenje s pitjem in kopanjem, druž-binske in športne zabave. Železniška postaja Valsuganske železnice jedno uro od Tridenta. Direktna zveza z brzo-vlaki na vse strani in od vseh strani. Prospekte itd. pri potovalnih pisarnah in v ravnateljski pisarni v Charlottenburgu (Berlinerstrasse 33) in v Levico (južno Tirolsko). Brzojavna adresa: Polly, Levico. Pally«Polacsek glavni ravnatelj. krepak, dobrih stariSev. sprejme se takoj v trgovino z železnino. (693—2) Kje? pove upravništvo „SIov. Nar.k. Kdo dobavlja žimnata dna za sita? Vsakoletna potreba je jako velika Prijazne ponudbe naj se pošljejo pod šifro ..1%. 14.•• anončni pisarni (insertni kancelar) .1. Aubrrrlit v Pragi. JPrllaonj «. (728 -2) Damsko kolo model 1899 724-2^ se po ceni proda. Kje? pove upravnicivo „SIov. Nar;' Ceno se proda (761) za c. kr. drž. uradnika. Več pove iz prijaznosti posredovalnica služeb Fjsy. Sv. Petra cesta št. 23. cJbvodont od/toda i& ze-Aava oSa z-a sprejem na Aofodvozti najino najszcnejso za fi vato j$og Vas Šiuil in na z-opetno szečno svidenje. Q) ^uStjani, apiita 1900. Franjo Kfopdič. Fortunat Islakar, Aškerc Ravnokar je izšla v naši zalogi knjiga; Izmajlov a a ▲ ▲ Red sv. Jurja Tujka a ▲ a ▲ ▲ Cena 2 kroni, po pošti 10 vin. več. Ig. p!. Kleinmayr & Fed. Bamberg'oya knjigotižnica v Ljubljani (760-2) Kongresni trg štev. 2. PRIPOROČENA PO AVTORITETAH AVSTRO—OSRSKE NAJBOLJŠE REDILflO SREDSTVO ZA OTROKE! v lekarnah0!« dregerijah •NAJBOLJŠI DODATEK K MLEKU I R. K U F E K E DUNAJ VI/ IN NEMČIJE ČNO SREDSTVO .COCU ALI ČREVIH j NAJBOLJŠE DiETETICr^ rVO Zi 2 !OTROKE EGLNE NA ŽEL o A^ifnice O priporoča „fiarodna (6432> Tiskarna". Kapelnika išče iiicsto Črnomelj. Isti mora biti vežč enega slovanskega jezika ter zmožen poučevati na pihalne godala in na lok. Letna plača 960 kron in 20% od zaslužka v približnjem zneska 240 kron. Prošnje s spričevali in z doslavkom, ali je prosilec samec ali oženjen vlagati do IO. maja IOOO pri mestnem županstvu v Črnomlju. (767—1) Mestno županstvo v Črnomlju, dne 12. aprila 1909. Oddelek za sukno firme Kastiter d Ohler v Gradcu Ima največji sortlment (426-13) Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. Krepak deček poštenih starišev se sprejme kot učence v špecerijsko trgovino. — Kje ? pove uprav ništvo .Slov. Naroda". (760-1) mm dame. še jako lepo in dobro ohranjeno, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda'4. (713—3) Izvod iz voznega reda vaUavan od dne L oktobra 1899. leta. Odhod Is Izubijane jož. kol. Prog; a 6e» Trbli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljnbno; tet Selzthal v Anase, Solnograd; cez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Francensfeste, Ljnbno, Dunaj; Cez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; cez Klein-Beifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — *Vro£* v Novo mesto ln t Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ ljubljeno juž. kol. Proga ls Trbli a. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Duuaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevje. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod Is Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 5 S m. zjutraj, ob 11 uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) "Vabilo k občnemu zboru Posojilnice za Loškipotok, Drago in Travo, registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1900 v posojilnični pisarni v Travniku- Inevnl a-««* z 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. V Travniku, dne 12. aprila 1900. (758) Načelstvo. : : : : Fran Bernik. Ivan Štrukelj i X priporočata se slavnemu občinstvu, kakor a ♦ tudi častiti duhovščini v mestu in na de- ♦ T želi za vsa v njuno obrt spadajoča dela po Z 4 najnižji ceni. (741—2) + X Postrežba točna in delo solidno po X I najnovejših vzorcih. X X Cenjena naročila prosiva naslovljati X l Dunajska cesta št. 15. | ooooooeoooooooooo000000000»»eeee za trgovino z lesom se Išče, ki naj bo posebno spretna v računih. — Ponudbe pismeno (754-1) trgovini z lesom %T> Tauzher. Raznovrstne kočije (Landauerji) in vozovi ter konji ir so na prodaj, -mm Več se poizve pri gospodu 1111 le 11, fijakarju na Reki. 614—6) 9« Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašie za 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalniee za sladkor. •a* komadov skupaj samo ajid. «•««. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na slepavljl zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu; ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne _ zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se Jedino le v (1841—27) A. HIRSCUBERG-a Eksportni hiši americanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpo&lje. Čistilni prašek za njo IO kr. ~ Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). ^9"T^ Izvleček Iz pohvalnih pisem* Bil sem s po&iljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana Oton Bartnsch, c.inkr. stotnik v 27. pe&polku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Mara, c kr. pol. uradnik. Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. ti A* Tovarniško nalogo na,jsla,-vrLejšil^ Isa. naj "bolj šili. Hzoles IsaOzor ,Puch', .Meteor', ,Waffen', ,Slara' potem drugih raznovrstnih sel« vrednih koles ter posn- meznfe dela Istih Ima Josip Sirca v Žalcu. Z zalogo združena Je popravljal-nlea. kjer se vsa popravila točno ln eeno zvršujejo. (765) Lepi. moderna, novozgrajena Vila v Spodnji Šiški itev. 107 (732—2) z 8 sobami, 5 obokanimi kletmi, pralno kuhinjo, vodovodom, velikim vrtom itd. se zarad odpoto-vanje proda za lO.SOO gld. (neto). Pojasnila daje lastnik 91. Lukanltseh (Amerikanac) mej 2 in 5 uro popoludne. s hlevom in shrambo za voze 5 sob, z velikimi pritiklinami, upravljena kopalna soba; dalje stanovanja s 4 sobami, s 3 sobami z udobnimi pritiklinami se oddajo za termin 1. avgusta t. 1. v Šubičevi ulici — Marije Terezije cesti — Novi ulici v I. in III. nadstropji — Več se izve pri hišniku v šubičevi ulici št. 3. (755—1) V Spodnji Šiški št. 9 se oddajo s 1. majem 1900 za večletno dobo 4 dobro urejene, obokane vinske (710-4) k:l eti Več se poizve v Spodnji Šiški štev. 9 pri Antonu Povšetu in v Štepanji vasi štev. 19. a) v korist „družbe sv. Cirila in Metoda": Lep kraj slovenske zemlje s podobo prvonaestnika Tomo Zupana a 5 kr., 100 komadov 3 gld. 50 kr. h) v korist „Radogoju": Mesto EJuhlJana s podobo njenega župana Ivana Hribarja a 5 kr., 100 kom. 3 gld. 50 kr. c) v korist »Učiteljskega konvikta": 1. serija: Andrej Praprotnlkova podoba ln njegov rojstni kraj a 5 kr., 100 kom. 3 gld- 50 kr. Serija slavnih slovenskih pedagogov se bo nadaljevala, ako se najde dovolj odjemalcev. Pra-protnika je 2000 komadov tiskanih in dobi konvikt za vsako razglednico 1 kr. Dalje je ravnokar izšla najlepša razglednica v ponos slovenskega naroda Kranjska noša, I. serija a 5 kr., 100 kom. 4 gld. — Celo mesto LJubljana v 3 delih a 8 kr., 100 kom. 5 gld. — Posebni deli mesta EJ ubijane s emailiranimi cesarskimi, deželnimi in mestnimi grbi. Te lepe razglednice a 5 kr., 100 kom. 4 gld — 10 razglednic eerkva ljubljanskih skupno 30 kr. — 100 sortiranih razglednic, eerkve ln druga poslopja, 2 gld. — Cvetllee, s slov. napisom ali brez njegra a 5 kr., 100 kom. 3 gld. — proti naprej plačilu franko. Ako se mi pošlje fotografija kraja, preskrbim 1000 lepih razglednic v svitlotisku za 14—16 gld. (392-3) Ivan Bonač. Styria- m~ kolesa so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi! Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427—6) Styria-kolo se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku. 9Styrlaft-Fabrrad-Werke Joh. Puch & Gomp.. Gradec. Zastopnik: trgovec s kolesi v L j ubijani. Išče se samostojna poštna za neki mali kraj na Gorenjskem. Službo bode nastopiti v majniku. Dotične oglase sprejema ali pove naslov upravništvo „Slov. Naroda". (712—3) brošurice cf%gubljeni$og i 1« I« lzsel in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po «0 vinarjev, po pošti 3 vinarje več. Zgubil se je na potu po Kolodvorskih ulicah do mestnega trga i«r privesek karneol v pozlačenem srebrnem okrasku ukovan. — Pošteni najditelj dobi dvojno vrednost zgubljene stvari kot nagrado. Odda naj se v upravništvu ,,Slov. Naroda". (764) TTradja.© člo-voljena, posredovalnica stanovanj in s I u ž e t j Gospodske ulice št. 6 ■alfu-i wkT spretno kuharico za neko zdravilišče po prav ugodnih pogojih, vstopiti je z 20. majem. PVaa I»ima ila polovica rekurzov takoj zavrnjena, jih dotični modrijani niso napravili o, kakor se delajo pravi krščanski re zi. Z vsem svojim počenjanjem dosegli klerikalci le toliko, da je bila ovržena tev jednega odbornika, ki bi pa tudi r ne bila obveljala, čeprav bi bili kle-,lci mirovali. Ko se je izvolil nov odlik, ni bilo več zapreke, da ne bi bila jena cela volitev in da se ne bi volil m od občinskega zbora. Najstarejši od lik je res sklical v svojo hišo, v Čre-3e, občinski zbor k volitvi župana. Toda ! vsa klerikalna stranka je izostala; ikalci so rekli, da nečejo iti v Črešnjice je jim to za premalo zdi, da hočejo vo-župana samo v Moravčah, ne pa v i postranski vasi. Najhuje se je puntal i volitvi v Črešnjicah sedanji vrhpoljski ?flcijat, ki je tudi voljen odbornikom o so klerikalci za jedenkrat onemogočili litev župana, onemogočili so jo tuli, ih je najstarejši odbornik drngič pozval rešnjice. Tretjič so se pa radi udali, im je gospod Friedrich, Kamniški gla- — saj ga pozna vsak „Narodov" 30 baš iz boja za moravski žapan3ki ;c kaj dobro — zažugal z denarnimi limi, ako n> grejo volit na dom najsta-jga odbornika, kakor to predpisuje vo ?ni opravilnik In tistikrat je bil v veliko vihpoljfckega beneficijata in v veliko ogorčenja vseh pobožnih moravskih duš izvoljen županom g. nadučitelj Toman. Toda boja Še ni bilo konec. Delali so se rekurzi, vlagale se pritožbe. Na pozorišče je stopil tudi kamniški glavar s svojim slavnoznanim ediktom, v katerem je bi! v „Narodu" že govor. Pridružil se jim je tudi zaloški graščak, posestnik 0Prulu, deželni in državni poslanec, vsled hude bolezni upokojeni kmetijski vodja — Povše. Gg Friedrich in Povše sta hotela v kozji rog ugnati moravske liberalce z njihovim županom vred. Toda, bogme, včasih tuii takim gospodom kaj spodleti. Iu res spod letelo je vsem srečno. Rimski dohtar Opeka tukaj ne pride v pošte v, ker njegova oblast za sedaj še ne sega do avstrijskih ministrov. Do ministrov? Da, saj so ministri imeli učeno skovani rekurz v rokah, rekurz, skovan od modrih in poštenih mož proti nepoštenim možem in nepoštenemu Tomanu Pa nebesa so tako hotela, da je bilo vse njihovo mencanje zastonj; zastonj tudi oblastni edikt tvoj, kamniške okrajne po gla\ar. Te dni je prišel namreč iz daljnega Dunaja tak odgovor, da sme biti liberalec župan, če je tuli slučajno še zraven učitelj In to je bila glavna točka! Klerikalce je imela grozna skrb za moravsko šolo, če postane Toman župan in torej ne bo mogel opravljati poleg županskih ša svoje sta novske dolžnosti. Res, kako skrbe za dobre šole, ti možje, ki so pa na drugi strani zapriseženi sovražniki vsake šole, vsacega napredka. U itelj in župan ob jednim v jedni osebi, to jim ni šlo v gUvo tem možem Kako se pa strinja: duhovn;kin konsummk v jedni osebi ali duhovnik in ljudski u Mtelj? Kakor zna no marsikje opravlja duhoven službo ljudskega učitelja in se nič ne brani tistih forintov, ki jih dobiva za svojo postransko službo. Govori se, da se nekateri taki duhovniki in učitelji „za silo" — no-raen omen — odločno proti temu, da bi kedaj tisto službo dobil kak pravi učitelj, ki jo sedaj opravljajo ssmi. Zopet je potegnila burja od Limbarske gore in zopet se sliši žalostni glas moravskih zvonov, ki žalostno pojo zavrnjenim rekurzom, prekli canim ediktom, neuslišanim pritožbam moravske klerikalne vojske. Da, zmaga, g »tova zmaga je šla tem možem po vodi! Sedaj pa pridejo na krmilo naše občine napredni in odlični možje z odličnim županom na čelu. Ebg jim daj obilo sreče in uspeha pri občinski upravi Djbre volje in odločnosti jim ne manjka, to so spričali v tem enoletnem boju za moravski županski stol, v polni meri ne strašeč se niti rimskih dohtarjev, niti okrajnih glavarjev, niti kanonikov ter upokojenih in vendar Še ne upokojenih kmetijskih vodij — poslancev. Lukovlški liberalec št. 2. Kazenska pravda zoper čarovnice v Ribnici leta 1701. (Doslovni prevo d izvirnega zapisnika.) Danes, dne 30. aprila leta 1701. so je v graščini Ribnica pričela zoper nekatere zaprte čarovniške osebe kazenska pravda (kriminalni proces) in se je vršila tako: Redni sodnik (judex ordinarius). Asesorji (prisedniki): Gg. Hans Gašper Rath, Jurij Lesar, Peter Puželj, Peter Vesel, Andrej Mor-dax, deželnega sodišča zastopnik, Jan. Bapt. Reinigl, sodni pisar. V zadevi Marjete (pravo Marine) Cešarok. Na posamezna vprašanja odgovarja obdolženka (zaslišanka, constitutal tako: Kako je obdolženki ime, kje je rojena in stanujoča? Ime ji je Marinka Češarek ter je tu v trgu v Ribnici rojena in tudi ondi stanuje. Koliko je stara ? Okoli 40 let. Kdo so bili njeni stariši in kako jim je bilo ime? Oče je Nikolaj Guidica, splošno Česen imenovan, materi pa, katera je lansko leto umrla, je bilo ime Marjeta. Jeli obdolženka omožena in ali ima otroke ? Omožena je s Ilanžotom Cešarek, čevljarjem tukaj, ima tudi šest živih otrok, sedaj pa je v drugem stanu. Jeli obdolženki znano, zakaj jo je sodišče zaprlo? Ni si svesta nikake krivde; ako-ravno jo hočejo imeti za čarovnico, je vendar na tem popolnoma nedolžna. Jeli poznala Anko Sibačnik, Nežo Rus in Lucijo Kersničevko in li ve, kam so te prišle? Poznala je vse tri prav dobro, bile so tudi kot čarovnice sežgane. Ni li tudi obdolženka, kakor so obstale te tri, deležna pri tem zločinu? Naj obstane dobrovoljno! Izgubile so vsled te svoje izpoved be svojo dušo, ker ni tako, kakor so izpovedale. Jeli obdolženki znano, da so te tri osebe ostale pri svoji izpovedbi do svoje smrti in da niso ničesar preklicale? Bodisi, da je to res ali ne, so vendar krivo izpovedale. Kliče tudi hudobne duhove, da naj jo odpeljejo, ako je čarovnica. Ker obdolženka v stvari (in merito) ni hotela ničesar obstati, se je odgnala zopet v zavarovalni zapor z namenom, da se pozneje zopet izprašuje (animo ta-men continuando examen). Istega dne popoludne se je obdolženka vdrugo izpraševala, ter seje enako zagovarjala, kakor zgoraj, razun tega se je še izgovarjala s tem, da je že v tretjem mesecu v drugem stanu. Dne 6. maja t. 1. so se poklicale nekatere izkušene ženske iz Gorice vasi, namreč: Anka in Marjeta Muhič in Marijana Pucelj ter so po storjeni prisegi preiskale izmišljeni izgovor obdolženke. Izpovedale so soglasno pod prisego o verojetnosti (»de credulitate«), da niso našle na njej nikakega tacega znamenja, ter so še dostavile, da jih je kriva prosila, da naj za njo govore. Poleg tega so še štiri druge ženske izpovedale, da so pri zločinki pred okoli 4 meseci zapazile znake, ki govore zoper njo (»menstruum«). To so Marijana Ja-grovka, Mica Padarca, Neža Suščevka in Neža Bosbirtovka. potresel predalček, podrla se je taka skla-dalnica in srebrnj tki so dali od sebe tako prijeten cvenk, da so si Krušnikovki za-iskrile oči. Željno je stegnila vrat ter zrla tja notri. Župnik je to zapazil ter dejal: , Ah, kaj pa je to ? Ničemurnost, sama ničemurnost! Kaj nam pomaga posvetno blago? N č, prav nič! Vanitas vanitatum! Toraj, kako se p;še vaš mož?* „Krušnik, Josip Krušnik!" „Kaj? Kaaj?' Župnika se je takoj izpremenil obraz. Naglo je zaprl predalček ter vtaknil ključ v žep. Siopil je korak proti diurnistovi ženi ter nabral čelo v resne gube. „Ab, oprostite, da ne morem nič dati! Vaš mož je — liberalec!" Odprl je vrata sosednje sobe, pokimal komaj vidno z glavo ter izginil . . . * * * V somraku se je vila mimo diurni stove biše velikonočna procesija. Durnist je slonel v postelji ter vlekel na uho vesele glasove, ki so odmevali po ulici. Žena je držala oba otroka pri oknu ter zrla z njima tja ven. Mimo so plapolale velike bandere, strežniki so zvončkljali, a pod baržunastim baldahinom je v velikem spremstva stopal mestni župnik, noseč v Nato se je, ostavši pri svoji trditvi, (prioribus in haerendo) obdolženka zopet dalje izpraševala z opominom, da njen ničevi izgovor ne velja. Tudi njena umrla mati je bila kriva tega zločina, posebno pa že več izpovedeb govori zoper njo. Navzlic vsemu temu vstraja obdolženka irea) pri svoji tajitvi (in suis negativisi kakor preje. Medsodba. Ker Marina Češarek pri obstoječih indicijah (znakih) zločina neče izlepa obstati, se postavi na redni čarovniški stol in potem nadalje izprašuje. Istega dne, 6. t. m., se je ta medsodba izvršila ter je obdolženka po triurnem mučenju (marter) obstala sledeče: So li storjene ovadbe (denuncijacije] resnične ? Res je, da je čarovnica. Kdo jo je učil čarovništva in kako je prišla do tega? Učila se je tega pri usmrćeni Anki Sibačnik in Neži Rus, s katerima je pred 8 leti v jeseni pri Smarjeti (pri Dolenji vasi) pila na žegnanju. Vrnivše se, sta jo povabili tovarišici na varen kraj, kjer bodo vživale vso zabavo in radost (Vergnuguna; und Lustbarkeien). Ko je v to privolila, sta jo na običajnih mestih namazali z mazilom (žalbo). Na to so vse izletele. Kam so prišle takrat in kje se jih največ zbira? Najprvo na križpot v gozd, potem so pa letele na Klek, kjer se jih največ snide. Kaj je našla ondukaj? Raznovrstne čarovniške ljudi in tudi hudobne duhove vmes. Kaj so počeli tu? Sedeli so pri dolgi mizi ter so imeli raznovrstna vina, meso in tudi druga jedila, belega, črnega in zvečer zelenega kruha. Poleg tega so bili tu godci in žvižgači. Kdo je bil navzoč in ako jih je poznala ? Bili so tuji ljudje. S kom se je obdolženka zabavala in kdo se ji je pridružil? Dobila je tu ljubčeka, s katerim se je družila. Kako mu je bilo ime, in kdo je bil "r* Bil je sicer v človeški podobi a vendar samo hudoben duh, ki se je spremenil v moža. Imenoval pa se je llansel. Ako ni ž njim plesala in morebiti po plesu imela ž njim druge zabave, naj vse pove. Plesala je ž njim in se potem tudi ž njim pečala ^copula carnalis). Jeli imela veselje nad tem? Ne . . ., hudič je bil čisto kosmat in mrzle narave. Ako ni ž njim naredila kake zvezo in kak osno? Morala je zatajiti Boga in vse ljube svetnike, svojemu hudobnemu duhu obljubiti vso zvestobo, se mu vdati s telesom in dušo in ga častiti in moliti kot svojega Boga. Kedaj se je zgodil ta odpad? Pri prvem sestanku. rokah Presveto. Njegove stopinje so bile kratke in umerjene, njegova hoja ponižna in izraz na njegovem obrazu pretkan z nebeško glorijo in rajskim veličastvom. In okoli glave se mu je vil oblak vonjivega dima, ki seje vzdigoval iz srebrnih kad laic. Tedaj je ponehalo zvončkljaoje in iz ubranih grl je zadonela pesem : „Zveličar gre iz groba Velikonočno jagnje bil, Je zame drago kri prelil!'' Počasi se je oddaljeval sprevod, a v Krušnikovki se ni otajalo niti eno čuvstvo. Topo in srpo je gledala tja doli, kakor mrtev kip ... . Tedaj se je pa oglasil diurnist: „A kaj bodo otroci jutri jedli?4 Stopila je od okna, položila otroka v posteljo ter se nato vstavila pred bolnikom. Gledala ga je nekoliko Časa molče, kakor bi ga 5e ne bila videla nikoli. A tedaj jo je premagalo čuvstvo, sklonila se je k možu, objela ga okoli tilnika ter pritisnila dolg poljub na njegova ustna. Takoj nato je ogrnila površno jopico ter izginila iz sobe. Ko je bila na ulici, je stopala naglo dalje, da so se ljudje ozirali za njo. In zavila je v hišo stavbnika Košute, plavkaste boje in so se usipali po ku. A roke, katere je v tem hipu držal rostrte, so bile majhne, s kratkimi, ni prsti. Bolj ko ga je Krušnikovka rila, večje zaupanje do njega jo je obje->. In sklenila je trdno, da pojde k iu v župnišče takoj po maši. Zadonelo je: „Ite missa est, aleluja, tja!« In verniki so se vsipali iz cerkve, ovi so zvonili veselo in veličastno, a 3e na nebu je poviševalo nastopajoče nike . ■ . * KruŠnikcvka je stopila po maši naj-domov, da pogleda, kako je možu in je z otrokoma. S suhimi besedami mu iznanila, da ni ničesar dobila pri njeni šefu. Nato je potolažila otroka, po ila si lase in jopič pred ogledalom ter oslovila z besedami: „V kratkem se m in videl bodeš, da nekaj prine-! . . Kmalu na to je bila v župnišču, prvič ojem življenju. Te široke stopnjice in [a veža, ta visoka okna in gladka tla, se jej je videlo nekam prelepo, spomi-> jo je razkošno opremljenih hiš boga v in vzbujalo jej je neko nezaupanje. A tedaj si je v spomin poklicala idealni obraz župnikov in srčno je stopala na- vzgori. Potrkala je rahlo. V sobi je za visoko pisalno mizo sedel župnik s črno okroglo čepico na glavi. Povzdgnil je oko proti njej ter s prijaznim, skoro nekako preslad kim smeh cm okoli usten vprašal: „Česa želite, ljuba žena?' In Krušnikovka mu je razodela svojo prošnjo. Govorila je naglo in hlastno ter povdarjala svojo bedo živo in prepričevalno. Prosila ga je samo deset goldinarjev. Gospod župnik jo je micno poslušal, popravil si ssmtertja čepico na glavi, a nato si opazoval pr3te na rokah. Videti je bilo, da mu ženina prošnja sega do srca, in oko se mu je skoro porosilo, ko je čul o toliki bedi. „Da, da, ljuba žena. Seveda vam hočem pomagati. Toda najprej mi povejte, kdo ste. Saj veste, to moram vedeti, da se lahko prepričam, ali so bile vaše besede resnične. Toda ne zamerite, saj veste, dandanes je toliko goljufre na svetu . . In gospod župnik se je smehljal ter počasi odpiral predalček pri pisalni mizi Tam je ležal bankovec pri bankovca, a v koteh srebrnjak nad srebrnjakom. Ko seje Za koliko časa? Na večno. Kaj jo je napotilo do tega? Hudobna družba. Kakšno posebno znamenje ima? Na levih plečih jo je krvavo opraskal in jo vpisal v svoj register. Se je li pečala s čarovništvom? Z delanjem toče, katera je lansko leto poškodovala polja v tem kraju proti Hrovači. Ali ne škoduje posetvam tudi na drug način? Da, spreminjajo se v tiče in nabirajo žito (zrnje), katero pada naprej, v predpasnike; samo zrnje, katero se meče nazaj, se prime. Kam devljete potem to žito? V globoko jamo pri Kleku ? Jeli tudi druge učila čarovništva in koga? Nikogar. Ali ni najsvetejše hostije nevredno (sacrilege) prejela, jo onečastila ter jo nesla na čarovniški prostor, kje in kako? Pred tremi leti jo je nevredno prejela v farni cerkvi pri obhajilu ter jo odnesla. Kaj je počela takrat ž njo ! Tepli so jo s šibicami, prikazal se je fantek ter je stegal ročici kviško. Kaj se je potem zgodilo, in kam so jo še dejali? Oskrunjevali so jo z besedami in obljubili vnovič hudiču, da ga bodo molili, potem so jo pa vrgli med mazilo za repetnice (Flugsalben). Kaj so še sicer počeli pri tem sestanku? Potem so šli po svojih drugih opravkih in se podali domov. Obdolženka naj sedaj po resnici in pod izgubo izveličanja svoje duše ne zamolči nikogar, ki je kriv tega zločina čarovništva (in hoc delicto magiae compli-ces), in ne sme tudi nobenega nedolžnega naznaniti. Storiti hoče vse, ker prav dobro ve, da je od tega zavisno izveličanje njene duše. Obdolženka naj vse naznani. Marjeta, njena umrla mati, Lucija Bosbirtovka, stara vdova, Anka Kon-čarica, Hansel Bencina, Alenka Štamca-rica, vdova, Nikolaj Gregorec ali Ker-navica in Gregor Erko (Arko), imenovan Martin Mišnik, stari, Anka njegova žena, vsi iz Ribnice, Mihael Lamut, duhovnik in beneficijat pri Mariji Nova-štifti. J. Jaklovka, vdova, Neža Suhadol-nikovka v Gorenji vasi, Pavleka Schevba (Šajba?), žena N. v Dolenji vasi in zgo-rej navedeni usmrteni dve zapeljivki. Ako je to polna resnica, katero potrdi brez obtežitve svoje vesti? Potrdi vse. Potem se je obtoženka o navedenem duhovniku še enkrat izpraševala, kakor sledi: Jeli res, da je tudi imenovani duhovnik sokriv zločina čarovništva? Vse to je res, videla ga je dobro na križpotih na polju kakor tudi na Kleku. Kaj je delal ta duhovnik na imenovanih krajih? Vse to, kar druga družba. Jedel je, pil in plesal ter je imel tudi svoj sedež med najimenitnejšimi, on je eden izmed velikih. Greh je tudi, da bere sveto mašo, in da izpreminja pravega Boga. Težko je verovati, da bi bil tudi duhovnik deležen takega zločina! Naj se le nekoliko preiskuje njegovo zločinsko življenje, njegovo dejanje in vedenje in lahko se bode to verovalo. Sledilo bode še več izpovedeb zoper njega. Naj vse naznani, kar ve o njem. Ni drugače, ker je dobrega gospoda Jurija Faber, tukajšnjega kaplana, zaradi nekega prepira, ki sta ga imela med seboj, napravil, da je krevljast in hrom, kar se pri ubogem duhovniku še zdaj lahko vidi. Odkod obdolženka ve o tem? Ker je svetovnoznano. Kako, kedaj in kolikokrar je videla tega Lamuta na čarovniških prostorih? Štiri leta zaporedoma, kadar je prišla obdolženka zraven, posebno pa pred dvema letoma, ko je bila velika nevihta, ki je po celem Dolenjskem provzročila mnogo škode. To je bilo na križpotih in na Kleku. Jeli ta duhovnik tudi na takem glasu ? Naj se le poizveduje kjerkoli je bil, kakor na Blokah, v Laščah, v Do-brepoljah in tudi tu na Novi Štifti, je imel povsod tak glas, ali vselej se je izrezal, kakor je storil tudi sedaj ter odšel v Črnomelj, kjer je rojen. Ali je to točna resnica, in ali ni kaj izpovedala iz jeze, sovraštva, zavisti ali iz drugih takih vzrokov? Iz zgolj resnice in iz nikakega druzega vzroka. Nato se je zločinki odpustila tortura (animo tamen continuandi examen). Dne 8. maja se je zločinka zopet poklicala pred sodno klop (ad bancum juris) ter se ji je od točke do točke (punc-tatim) očitala njena izpovedba. Potrdila je vse kot resnično glede svoje osebe in glede ovadenih sokrivcev. Potem se je dne 3. maja 1701. leta privzemši imenovane prisednike pričela kazenska pravda zoper Lucijo Kersničevko in se je pričela tako: Kako je ime obdolženki, kje je rojena in stanujoča? Njeno krstno ime in priimek je Lucija Kersničevka, katera je rojena in stanuje v Nemški vasi. Koliko je stara? Okoli 60 let. Kdo so bili njeni stariši, in kako so se imenovali? Martin Kersnič in njegova žena Marina, že oba mrtva. Njenemu možu je ime Gašper Kersnič. Jeli obtoženka omožena in ali ima otroke ? Z imenovanim Gašperjem ima še žive otroke. Ali si je obtoženka v svesti, zakaj jo je sodišče zaprlo? Ne ve vzroka. Jeli obdolženka poznala Anko Sibačnik in Uršo Rus, kateri sta bili ob življenje dejani? Poznala je obe. Te dve spokorjeno umrli ženski ste izpovedali zoper obdolženko, da je tudi kriva čarovništva. Je to res? To je neumevno, posebno, ker se ji ne more dokazati. Kaj je imela obdolženka pred tremi leti o sv. Jerneju ponoči ob enajstih s svojo hčerjo, ženo Martina Dihurja ali Šoberja in njenim enoletnim otrokom opraviti na neki njivi blizo St. Marjete ? To je nemogoče, ker je bila doma. Ali ni res, da so njen mož Gašper Kersnič, njen zet Martin Dihur in Andrej Divjak, ko so šli ob tistem času od župana v Prigorici domov, dobili njo in njeno hčer z otrokom na prosni njivi in da sta se vedli na čarovniški način? Hotela bi priseči, da to ni res. Ni li res, da ju je njen zet ogovoril in jima rekel čarovnice (copernice), kaj delate tu in ob tem času? Zakaj mi zapeljujete tudi nedolžno dete? Obdolženka vse to trdovratno taji. Zanikanje tu ne pomaga, zlasti ker je navedeni Dihur domov prišedši, obe našel in rekel: Ti čarovnica, si že tukaj? Tudi je pretepal obdolženko in svojo ženo. Obdolženka ravno tako vse zanika. Vsa soseščina ve, da sta se potem celo leto zaradi tega doma prav slabo razumela. To ni resnica, njen mož in zet sta bila takrat pijana in nista vedela, kaj sta govorila. Ker je obdolženka tako ugovarjala, se je zopet odvedla v preiskovalni zapor, (animo tamen etc.) Ravno istega dne sta prišla k sodišču, _ Martin Dihur in Andrej Divjak, ki pa po dolgem izpraševanju nista hotela ničesar izpovedati, ampak sta se izgovarjala s pijanostjo. Ravno tako Peter Boječ, župan v Prigorici, obdolženka pa vstraja pri svojem zanikanju, kakor prej. Dne 4. t. m. se je dalje izpraševala. Ker je pa hotela z raznim rotenjem (prisegami) vtajiti vse indicije, se je izdala zoper njo nastopna medsodba. Ker je dovolj indicij in obdolženka dejanja ne obstane, se bode Lucija Kersničevka postavila na redno čarovniško klop in potem dalje izpraševala. Istega dne se je ta sodba izvršila ter je zločinka po prestanem %%-urnem mučenju izpovedala tako: Li priznava obdolženka storjene ovadbe (denuncijacije), podpisane indicije posebno pa, da je na njivi proso pobirala? Obdolženka taji nabiranje prosa, denuncijacije pa priznava. Od koga se je učila čarovništva, kako in kdaj je prišla do tega? Pred tremi leti jo je zapeljala usmrčena Neža Rus, ko je šla iz Dolenje vasi domov, in jo je srečala Rusovka ter jo je povabila na južino. Ko je v to privolila, jo je poslednja namazala z mazilom na običajnih mestih ter sta potem obe izleteli. Na katerih krajih so se največkrat zbirali? Na križpotih in na K1 e k u, kjer so se shajali najbolj pogosto. Kaj je našla in videla tamkaj? Tu se nahaja velik grad, kjer je bilo videti raznovrstne moške in ženske, kakor hudobne duhove v človeški podobi. Kaj so počeli tamkaj ? Imeli so veliko pojedino, razna jedila in pijačo, bel, črn in zelen kruh. Imenitni so sedeli pri zgorenji, manj-veljavni, med njimi obdolženka, pa pri spodnji mizi. Kak posel je imela obdolženka ! Morala je stati na glavi in drugim svetiti s svečo in posterioribus. Kaj so delali po obedu? So med seboj plesali, kar je storila tudi obdolženka. Kdo je bil njen plesni tovariš, in kako mu je bilo ime? Hudoben duh v moški podobi, Urban po imenu. Kdo ji ga je pripeljal? Omenjena Rusovka. Kako ve obdolženka, da je bil njen ljubljeni tovariš (Buhlgenosse) hudič? Od tod, ker je bil po životu čisto kosmat in mrzel. Kaj sta počela pri plesu? Sla sta spat ter se je obdolženka pečala s svojim Urbanom. Je li storila s hudobnim duhom kako zvezo, in kako se je to godilo? Obljubiti mu je morala svojo dušo ter ga spoznati za svojega boga in gospoda. Kam pa je dejala pravega boga in katoliško vero? Vse to je morala zatajiti. Kje je njena zveza, in kakšen znak ima od tega? Opraskal jo je na hrbtu ter jo potem z njeno krvjo vpisal v svoj register. Ali se je še več s čarovništvom pečala in kako? Z nesrečno točo, katero so delali na Kleku s kvaternim pepelom in gotovim močnim prahom itd., so pokončali poljske pridelke. Kdaj in kje so s tem škodovali? Pred dvema letoma v Kočevju, Črnomlju in Metliki. Kako korist imajo od tega ? Odvzeto žito nosijo v globoko jamo pod Klekom ter po zimi peko iz njega kruh. Kako še jemljejo žito? Kadar kmet seje, se spreminjajo v srake, kavke in krokarje ter love zrnje, katero pada naprej. Kaj rabijo za perutno mazilo (flug-salbe) in kdaj je največ delajo? Ob sv. časih, kakor o binkoštih, o veliki noči, ob sobotih zvečer, veliki petek zvečer. Za to donašajo tje najsvetejšo hostijo, žensko surovo maslo in otroška srčeca. Ali je tudi ona nesla tja sv. hostjo? Samo jedenkrat. Kje jo je dobila? V Dolenji vasi sv. Lenarta pri obhajilu. Kaj ste storili ž njo? Psovala jo je, zasmehovala in neusmiljeno sramotila, potem jo je pa vrgla med mazilo, na levo mešala, se bogu odpovedala in vnovič obljubila hudiču. Ali ni tudi morila ljudi in nesla srce v navedeno mazilo? . Kaj tacega ni storila. Obdolženka naj pove, ako ve še kaj več? Ne ve ničesar drugega. Obdolženka naj sedaj tudi pod izgubo zveličanja svoje duše resnično naznani vse sokrivce tega zločinstva (in hoc delicto magiae complices), ne sme nobenega nedolžnega ovaditi, a tudi nobenega krivega zamolčati. Hoče vse po svoji vesti naznaniti. Naj tedaj to stori. Alenka Nosanka sredi vasi, Marjeta Petričeva, Hroputova (Hrvatov*?] ali Morinova žena, Turkova hči, Marjeta Gregorja Sularja žena, Hrenova hči, ob-dolženke hči Marina, vse iz Nemške vasi, J. umrla Cesnovka, potem Rusovka, Sibičnikovka, Anka I. hči Česnovke, Marina Cešarkova in tudi njena hči, vse te iz Ribnice. Potem se je krivi odpustila natezalnica (tortura) ter se je zopet odpeljala v zapor, amino continuandi procesum (da se nadaljuje razpraval Dne 5. maja zvečer ob desetih je imela zločinka strašne skušnjave, tako da bi bila prišla ob življenje, ako bi se ji ne bilo prišlo pravočasno na pomoč. Trdila je, da jo je hotel nekdo umoriti. Preskrbelo se ji je dobro nadzorovanje, ter se je postavila straža, da so ne pripeti kaka nesreča. Navzlic tej previdnosti je vendar nastal popolunoči v jetnišnici zločinke, kakor tudi v gradu in trgu velik hrup (tumult) tako, da se je slišalo volkove tuliti, mačke in medvede v jetnišnici praskati. Ob dveh zjutraj so potem našli krivo v ječi z zavitim vratom mrtvo, kakor je pokazala preiskava. Dne 9. maja se je Marini Češarek naznanila smrt, se je opominjala na pravo kesanje in obžalovanje ter se ji je poslal dušni pastir. Dne 11. maja se je Marini Češarek v prisotnosti gospodov in prisednikov tajno in javno (geheimes und ottenesRediti razložila sodba (resume). Pri tajnem posvetovanju je zločinka preklicala dve osebi: Anko, ženo starega Martina Mišnika in Alenko Stamercer iStamcar?), vdovo, rekoč, da se je enkrat ž njima prepirala. Sicer pa je ostala pri svojem obstanju do zadnje ure. Vsled tega je izdala soglasno (pleniš votis) nastopna sodba. Cesarski sodnik (Paanrichter). Asesorji: gg. Hans Gašper Rath, Jakob Križnar, oskrbnik na Bregu, Jurij Lesar, Peter Puželj, Franc Pregl, \Volf Pabst, Janez Pucel, Peter Vesel, Jakob Nosan, Adam Sorman, Peter Pucelj, Jurij Skumbe |Skubej, Andrej Mordax, zastopnik deželnega sodišča, Jan. Bapt. Reinigkh 1. s. notarius. Končna sodba. Na podlagi božje zapovedi in ces pravice, po skušnji razprave in resnice, povoljnih dokazih in tudi po lastnem obstanju - kar se je vršilo po strogem ka-zensko-sodnem postopanju (nach der pein-lichen Halsgerichtsordnung*), je ces. krvavi sodnik (Paanrichter) končno spoznal za pravo, da se pred sodiščem stoječa Marina Češarkovka zaradi storjenega zločinstva, daje izvrševala čarovništvo, da je s tem prelomila božjo in ces. zapoved in svojim bližnjim škodovala na premoženju, zatajila pravo kršč. katoliško vero, da je prevzvišeno altarsko blago sramotno onečastila, da je storila obljubo živemu hudiču in se ž njim pečala, drugim v svarilni izgled, pelje na navadno morišče, da se tam dene ob življenje s cesarskim mečem, da se truplo vrže na grmado in da se z Lucijo Kersničovko, katera se mora izkopati, sežge v prah in pepel. Trdovratna Anka Končarica pa ostane v zaporu, dokler se gledo nje dalje ne postopa. Graščina Ribnica, dno 11. maja 1701. Jan. Jurij Gottscheer Dr. 1. r. Rim. ces. Velič. „Paanrichter" na Kranjskem. *) Halsgerichtsordnung Karla V. iz leta 1532 (Carolina). Hochpeinliches Gericht za težka hudodelstva, katera sta se kaznovala s smrtno kaznijo. Deželno sodišče, katero je bilo pozneje pristojno izrekati smrtno kazen, je imenoval narod krvav sodnijo. Ta izraz bi se smel rabiti za „Hals-gericht", in krvavi sođnik za „Paanrichter" ali „Bannrichter". 09" Dalja v prilogi. Tgfl Dnevne vesti V Ljubljani, 14. aprila. — Osebne vesti. Dalmatinski deželni zbor imenoval je v svoji seji dne 11. t m. našega rojaka g. Avgusta Endlicherja za definitivnoga ravnatelja dež. hi po tečne banke Dalmatinske. — Poštnim vežbenikom v Ljubljani je imenovan prov. podučitelj g. Dragotin Urbančič. — Poštni ekspedient Martin Krakar je na lastno prošnjo stalno upokojen. — Občinski svet ljubljanski ima v sredo, 18. aprila t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo. — Slovenski škofje kot branitelji narodnih pravic. Pred nekaj dnevi je izšel »breve", ki nam kaže, kako slabo izpolnjujejo slovenski škofje svojo dolžnost, braniti v svojem delokrogu pravice slovenskega naroda. Stvar je tale: V Rimu obstoji že več stoletij gostinec sv. Jeronima, ki ima letnih dohodkov 90.000 lir. Slovenci imamo do tega zavoda prav tiste pravice, kakor Hrvatje. To je prva avtoriteta na tem polju, kanonik dr. C r n č i č, že pred leti neovzržno dokazal. Menda se ne bode prav nihče čudil, ako povemo, da so Lahi na razne načine skušali, polastiti se dohodkov tega gostinca. 90.000 lir na leto pač niso mačje solze! Toda pohlepni Lahi naleteli so na odločen odpor. Hrvatski škofje so se krepko zavzeli za pravice hrvatskega naroda, dočim se za slovenske pravice do njega ni zmenil noben slovenski škof. Po precej dolgem boju, ki ga je vodil v prvi vrsti škof Stross-mayer, so končno zmagali hrvatski škofje. Papež je s prej omenjenim „breveu odredil, da se v naših časih brezpomembni gostinec premeni v cerkveni kolegij, v katerega se bodo sprejemali mladi duhovniki, ki se hočejo v Rimu izobraziti v teologiji ali v drugih disciplinah. Škof Strossmaver je v začetku mislil, naj se gostinec premeni v zavod, v katerem bi se poleg duhovnikov sprejemali tudi mladi umetniki, ali s tem načrtom ni prodrl. Toda papežev „breve" določa tudi, da se smejo sprejemati v prenovljeni zavod sv. Jeronima mladi duhovniki samo iz zagrebške, zadarske in vrhbosanske nadškofije. S tem je slovenskemu narodu vzeta vsaka pravica do tega zavoda. Ne dvomimo, da bi se to gotovo ne bilo zgodilo, če bi se bili slovenski škofje le količkaj zavzeli za stvar. Toda storili niso ničesar v obrambo naših pravic in s tem zopet jedenkrat pokazali svojo mlač-nost v vseh zadevah, ki imajo količkaj narodnega značaja. — Nepokorni klerikalci. Vsled prepovedi, ki jo je izdal ljubljanski škof proti našemu listu, so v marsikateri brumni duši nastali vsakovrstni dvomi. In kaj bi ne, saj je vendar že več kot čudno, da na pr. štajerski ali primorski čitatelj »Slov. Naroda" lahko vzlic temu, da prebira naš list, pride v nebesa, dočim je kranjskemu čitatelju zagotovljen pekel. Toda o tem se danes nismo namenili govoriti, ampak o nečem drugem, o značilnem pojavu nepokornosti kranjskih klerikalnih voditeljev. Škof je naš list prepovedal, kdor ga bere, stori smrten greh in ne bo videl nebeškega kraljestva. A vzlic temu nima naš list zvestejših bralcev kakor so klerikalci. Le poglejmo na pr. kanonika Kalana ali dr. Ušeničnika. Noben liberalec ne prebira ,Slovenskega Naroda" tako zvesto, kakor onadva. Prav nič se ne menita za škofovo prepoved. Da, njih nepokornost sega še veliko dalje. Ne samo, da naš list prebirata, v svojih listih ponatiskujeta kar cele odstavke iz „ Slovenskega Naroda" in to ravno tiste, zaradi katerih je škof izdal svojo prepoved. Tako zapeljujeta v greh celo tiste, ki »Slovenskega Naroda" nikdar v roke ne vzamejo, v prvi vrsti duhovnike. Ali ni to največja brez vestnost, ali ni to potenciran greh? Ali vesta, prečastita gospoda, da se bosta za to nepokornost cvrla v peklu in da bosta morala požirati goreče žveplo, ker sta toliko drugih spravila v greh! In vi, katoliški poslanci, kaj se zgodi z vami! Prav smilite se nam! Kamor pridete, v gostilno ali v kavarno* vedno zahtevate najprej „Slovenski Narod" in ga prebirate tako zvesto, da imajo grešni liberalci nad vami svoje veselje. Ali tako spoštujete ukaze svojega škofa? Ali je to tisti dobri izgled, ki bi ga morali dajati pravovernim svojim volilcem? V greh jih zapeljujete in sokrivi boste, če bodo pogubljeni, kakor obetajo očetje Fran- čiškani. Zatorej poboljšajte se vsi skupaj, kanoniki, svetopisemski doktorji in poslanci, dokler Se ni prepozno, zakaj v peklu bo trpljenje in škripanje z zobmi. — Romanje v Rim. Nameravano romanje v Jeruzalem se ni posrečilo. Zdaj se prireja romanje v Rim. Poznamo sicer prav natančno, kake zgolj posvetne namene imajo klerikalci pri prirejevanju tacih romanj, a vzlic temu ne bi rekli niti besedice, ako bi se romanja vdeležili samo taki ljudje, ki lahko pogrešajo kak petdesetak. Toda kako je pri nas? Romanja se bode vdeležilo največ tistih revnih ženic, ki si vsak krajcar krvavo zaslužijo in ki bi ga gotovo dobro obrnile, ako bi jih dnhovščina ne silila, naj gredo v Rim. Štajerci so veliko pamatnejši. S cele Štajerske se vdeleži romanja samo devet oseb. Mej romarji bo tudi dr. Šu-steršič, to se pravi, on se je že odpeljal v Rim in bo menda po Luegerjevem vzgledu že te dni napravil papežu vizito. Neki hudomušnež je pobožnim ljubljanskim devicam natvezil, da je papež poklical dr. Šušteršica v Rim, da ga bo v neki jako važni zadevi vprašal za svet. Revice to res verjamejo in hodijo pridno k frančiškanom molit, da bi sv. Duh razsvetlil dr. Šušteršica, da bo papežu dobro svetoval. — Blejske razmere. Piše se nam z Bleda: Počenjanje naših klerikalcev presega že vse meje in razmere so postale skrajno napete. Kaj vse delajo, da bi ugonobili našega velezaslužnega nadučitelja g. Rusa, se je že pojasnilo. Zdaj imamo že drugo tako afero, v katero je tudi uradna »Laibacher Zeitung" kaj pristransko posegla. Tik de želne ceste pri „Blejskem domu" je bila stara tabla z neko sveto podobo. Tabla je bila od starosti že skoro vsa razpadla in ker so se tujci nad njo vedno škandalizo-vsli, češ, da je za zdraviški okraj nedostojna, jo je lastnik odstranil. To je vendar dobra pravica vsacega človeka, da s svojo lastnino razpolaga kakor hoče. Pri nas pa menda tega ne vedo, ali pa nečejo vedeti. Kacih 14 dni po odstranitvi table so nakrat prišli orožniki in brez vednosti gosp. Jakoba Peternela odnesli tablo, njegovo privatno 1 a s t, v občinsko pisarno. Lastnik table, g. Peternel, je slučajno naletel na to in videvši, da so si orožniki dovolili vzeti njegovo tablo brez njegove vednosti in privoljenja, se je o t e m nezakonitem in nedopustnem postopanju orožnikov ostro izrazil. Zdaj pa se je zgodilo, česar bi nihče niti v sanjah ne bil pričakoval! Orožniki so napravili proti občespoštovanemu gospodu Peternelu ovadbo, da je iz hudobije odstranil rečeno tablo in da se je bogoskrunsko izrazil, ko so orožniki vzeli tablo brez njegove vednosti. In stara teta „Laibacherica" je hitro pritekla in to obesila na veliki zvon. Seveda je tudi »Slovenec" to stvar hitro popadel, saj je g. Petrnel jeden naj-vrlejših pristašev narodno napredne stranke na Bledu in bi ga klerikalci za vsako ceno radi uničili. Najbolj čudno je pri tem postopanje orožnikov. Ne bomo rekli, da so orožniki v kaki posebni zvezi z župnikom, ali nekoliko previdnejše bi že lahko postopali, saj da naglica ni vselej dobra, o tem so se šele pred kratkim prepričali, ko so proti trem uglednim damam napravili ovadbo radi motenja vere, ker so se pri propovedi našega kaplana nekoliko nasmehnile. Samoumevno je, da je sodišče vse tri dame oprostilo, a kakor se vidi, to ni ohladilo gorečnosti naših orožnikov. Sicer bomo pa o tej stvari že še govorili — Požar liberalnih listov. Pišejo nam: Dne 21. sušca se je vnelo gdč ni. učiteljici v št. Vidu nad Cerknico poleg pečice nekaj trsk ter se je pri tem osmodilo tudi par razglednic in starih časopisov. »Slovenec" je prinesel zategadelj dopis, v katerem je izrazil svoje nepopisno veselje nad tem požarom. Dopisunček se radosti, da so požrla plamena mnogo številk »Slovenskega Naroda", .Ljubljanskega Zvona" in — o groza! — tudi Kristanove „Žarke in snežinke", kar vse je čitala tista liberalna gspdčna. učiteljica. „Slovenčevo" veselje je res samo smešno, pa tudi prav neumestno, kajti v Št. Vida nad Cerknico ni zgorela niti ena številka onih časopisov, katere navaja škodoželjni »Slovenec" in uverjen naj bode .Slovenec" s svojim do-pisunčkom vred, da bodo imeli tisti časniki tudi v bodoče svoje prijatelje tam kot doslej! — Slovansko gledališča. Piše se nam: Zdaj, koje minila sezona in se začno priprave za prihodnjo, je morda umestno, ako se opozore poklicani faktorji na velik nedostatak, ki ga bo pač treba odpraviti. V mislih imamo dekoracije. Nekatere izmed njih so vsled vedne rabe že popolnoma oguljene, in bi bil skrajni čas, da se nado-meste. Vsled teh dekoracij, ki se rabijo v vseh mogočih igrah in operah, trpi vsa iluzija, in zato bi bilo prav dobro, ako bi se o tej zadevi spregovorila primerna beseda na občnem zboru »Dramatičnega društva". — ..Glasbena Matica" priredi po Veliki noči društveni zabavni večer, v katerem bodo sodelovali učitelji »Glasbene Ma tiče", gospodje Junek, Prochazka in Vedral ter gospod Karol Jeraj, vijoli-nist z Dunaja. — Shod volilcev. Na Bišu pri Ptuju priredita poslanca dr. Gregorec in dr Jurte I a na velikonočni ponedeljek ob 3 popoludne shod volilcev. • — Občinske volitve v Celju, ki se bodo vršile koncem tega meseca, utegnejo postati prav zanimive. Mej Nemci je namreč nastala nova frakcija, katero vodita odvetnika dr. Mravlag in dr. Jabor-negg, ki hoče odstraniti iz občinskega odbora zastopnika obrtnikov g. Altzieblerja, ker je v Gostinčarjevi pravdi glasoval po svoji vesti, in pa Wolfovega tasta dr. Ste-pischnegga. — Spomenica celjskega mestnega urada. Sodbe, katere sta izrekli obe celjski sodišči glede izgredov povodom obiska čeških visokošolcev dne 9. in 10. junija, govore tako glasno, in označujejo tako prepričevalno postopanje celjskega mestnega urada in mestne policije, da sta celjske nemške mogotce prešinila strah in groza. Boječ se, da znana interpelacija, v kateri so bili na podlagi sodnih aktov in sodnih preiskav razkrite celjske dogodbe v rečenih dneh, ne ostane brez posledic, skoval je celjski mestni urad posebno spomenico, v kateri se na vse načine trudi, oprati celjske nemške mogotce in njih organe ter vso krivdo izgredov zvaliti na Slovence in na Čehe. Ta spomenica obsega tako drzna zavijanja, tako brezstidna pačenja sodno dognanih dejstev, da čitatelj kar strmi. Pri tem pa tarna, da so postale narodnostne razmere na Sp. Štajerskem neznosne, tako da vsled njih vse trpi in zahteva, naj se provzročitelji teh razmer pokličejo na odgovornost. Mi se tej želji pridružujemo, a žalibog ni upanja, da se uresniči. Če bi vlada provzročitelje neznosnih razmer prijela, bi Nemci zagnali strašen krik, kajti teh neznosnih razmer so jedino in izključno krivi Nemci in v prvi vrsti tisti, ki so spisali in obelodanili v govora stoječo izjavo. — Istrski deželni šolski svet. Za člane istrskega dež. šolskega sveta so imenovani: Nadpop g. NikoDruškovich iz Nov. grada, ravnatelj učiteljišča v Kopru gosp. Ivan Markelj, realčni ravnatelj v Pulju g. Leon Neugebauer in gimnazijski ravnatelj v Pulju g. P e t. M a r e s c h. — Značilno. Hrvatski poslanec dr. Laginja je ustanovil na prošnjo laških Vodnjancev v tem mestecu posojilnico. Vodnjan je skoro izključno laški kraj, a vendar se prebivalstvo ni obrnilo do ka-cega Laha, nego do Hrvata. To je gotovo jako značilno. Na občnem zbora dne 9. t. m. je dr. Laginja povdarjal, da v gospodarskih vprašanjih ne pozna narodnostne razlike, in da je hrvatska stranka pripravljena zavzeti se tudi za gospodarski napredek laškega ljudstva. — Zadnji goriški grof. V četrtek, dne 12. t. m. je bilo 400 let, kar je umrl grof Leonhart, zadnji goriški grof. Po nje govi smrti je goriška grofija pripadla habsburški monarhiji in bo, kakor že znano, goriška dežela štiristoletnico tega združenja letos slovesno obhajala. . — Zadnja čarovniška pravda na Kranjskem. Na dragem mestu prijavljamo velcszanimiv članek »Kazenska pravda zoper čarovnice v Ribnici leta 1701." Preskrbeli smo točen prevod te znamenite pravde po izvirnem razpravnem zapisniku (Crim. fasc. 14.) Izpustili smo samo nekatere nedostojne izraze. Pravda kaže prav živo, koliko so trpeli naši pradedje in posebno nedolžno in nevedno ženstvo takrat, ko je še vladala in odločevala zgolj nevednost in neumnost Čarovniške pravde (Hexenprocesse) so se praktikovale več stoletij in prenehale sele tekom 18. stoletja. V Ribnici so bile, kolikor je znano, leta 1701. sežgane zadnje takozvane čarovnice na Kranjskem, Da so se take bedastoće tudi še pozneje sodno preganjale, kaže po g. VI. Levca v izvestjih muzejskega društva (1898) priobčena pravda z leta 1733. zoper Lucijo Rotar iz Dvorske vasi in Nežo Kovačič. — Iz Leskovca pri Krškem se nam piše: Škandalozno je vendar, da imamo v Leskovcu sedaj, ko je V3aj po Kranjskem najti le še malo krajev, ki bi se odlikovali z nemškimi poštnimi pečati še vedno pečat z edino le nemškim napisom: »Haselbach in Krain". Ker vzroka temu ne vemo iskati drugje kot v brezbrižnosti poklicanih faktorjev, obračamo se do našega poštarja s prošnjo, da bi slednjič vendar tudi on potrebno ukrenil, da dobimo skoraj tudi v Leskovcu slovenski poštni pečat. — Za vinogradnike. V nedeljo, dne 29. t. m. bo v Krškem ob 9. uri dopoldne posvetovanje o streljanju proti toči, poskušnjo streljanje ter preskus njo z žveplalnikom. Posvetovanje bode v šolskem poslopju, streljanje v bližini mesta, p reskušn j a mehov v vinogradih. Vspored zborovanju: 1. Pozdrav udeležencev. 2. Poročilo o dosedanjih uspehih streljanja proti toči na Štajerskem in Kranjskem 3. Poročilo o pravilni uredbi strelišč. 4. Razni nasveti in razprave. Po zborovanju: 5. Preskušnja raznih topičev pod raznimi nastavki. Z vodoravnim streljanjem se pokaže moč strelnega puha. 6. Obisk strelišč poleg Krškega. 7. Preskušnja raznih žveplalnikov v vinogradih. Ker je ta shod iz raznih ozirov zelo važen, si usojam povabiti Vas nanj ter Vas prositi, da tamkaj pojasnite uspeh streljanja proti toči v tamošnjem kraju ter prednosti in nedostatke strelnih priprav, kakršne tamkaj rabite. Izvolite mi sporočiti, ali hočete pri zborovanju o kaki reči poročati in o kateri, da mi bode mogoče poročila primerno vsporediti. — Svinjska kuga. Iz Ribnice se nam piše: V našem okraju je svinjereja precej dobro razvita, a ne mine skoraj leto, da bi nas ne obiskala ali nam vsaj ne pretila svinjska kuga. V tej nevarnosti se nahajajo vsi okraji ob hrvaško-ogrski meji, posebno črnomaljski, novomeški in kočevski. Ni je druge nezgode pri gospodarstvu, katera bi nas tako pogostoma obiskovala, kakor svinjska kuga. To izvira v prvi vrsti od tod, ker naši posestniki plemenske svinje kupujejo večinoma od Hrvatov. V veterinarskem oziru pa vladajo na Hrvaškem in Ogrskem še azijatske in turške razmere. Pred kratkim sta nas zopet osrečila dva svinjska prekupca s hrvaškimi svinjami. Prikazala se je takoj kužna bolezen, in posledica temu je bila, da se je v poslednjih dneh v našem okraju uradno pobilo okoli 160 okuženih, kuge sumnih in takih svinj, ki so prišle ali mogle priti z bolnimi v do-tiko. Glede pokončavanja kuge sumnih svinj in odškodnin veljajo določila cesarskega ukaza z dne 2. maja 1899. 1., št. 81 d. z., kateri je za svinjerejo v naši državni polovici skrajno neugoden. Da se zatare svinjska kuga, se morajo zaklati tudi zdrave svinje v prid državnemu zakladu. Da se mora prodati meso od mladih plemenskih, mnogokrat mršavih in poleg tega še sumnih prešičev po skrajno nizkih cenah, je naravno. Poleg tega se morajo pri odmeri odškodnine odbiti iz skupila vsi uradni stroški, ki so nastali pri preiskavi in pokončevanju svinj. Kaj potem ostane za lastnika pobite svinje? Navadno nič. To velja za navadne in največkratne slučaje, da se pokaže kuga v 40 dneh potem, ko so se prignale svinje z Ogrskega ali Hrvaškega. Ako se sumna žival vtihotaplja v deželo, je umestna in opravičena vsa strogost v zabrambo svinjske kuge, a kjer se kupujejo svinje, kojih lastniki se izkažejo z zdravniškimi spričevali, da so zdrave, je naravno, da se tako strogost občuti kot krivica. Tudi v našem slučaju so se prodajalci izkazali z zdravniškimi certifikati. Ako živinozdravnik ne more spoznati bolezni, bi se tudi nedolžni kupec ne smel kaznovati, ker je kupil in drago plačal svinjo v dobri veri, da je zdrava. Treba je, da bi se svinje že pri prestopu hrvaške meje natančno in ne tako površno pregledale, kakor se navadno godi. Zaradi kuge, ki se zanese v posamezne kraje, trpi mnogokrat cela dežela, ki se zapre drugim deželam nasproti Protežirane so ogrske dežele, kjer se navadno nahaja gnezdo kug. Nujno potrebna je v tem ozira stroga nagodba z Ogrsko, ki bode varovala nafto živino in svinjerejo. V prvi vrsti bi pa svetovali na- Sim svinjerejcem: Pomagajte si kolikor mogoče sami, izrejajte mlade svinje doma in ne kupujte jih od Hrvatov. Ako se vdomači domača svinjereja, se bode odpravila tndi kuga. — Umrla je danes zjutraj vdova rajn-cega tovarnarja in odličnega rodoljuba gosp. Kotnika na Verdu pri Vrhniki gospa Marija Kotnik roj. Mertlič. Blag ji spomin! — Izza kranjsko-štajerske meje se nam poroča, kako čudno se v zadnjem času gospodari z gozdi ob kranjsko-štajerski meji. V Savinjski dolini se pečajo sedaj največ s bmeljarijo. Pri tem potrebujejo mnogo kolov. Za take kole kupujejo smreke po najmanj 6 metrov dolgosti. Kupujejo jih največ od gospodarjev iz tuhinjske doline. Dasi je bila pred leti izdana prepoved iz-sekavati gozde na ta način in je bilo dovoljeno take smreke le tistim gospodarjem, katerih gozd se je uradno pregledal in se mu je dalo dovoljenje, kje in koliko sme brez škode izsekati, se letos za to prepoved nihče ne zmeni. Dan za dnevom se nalaga na Kozjaku ogromno število smrečic. Drevesca, v najlepši rasti, katere bi prinesle gospodarjem v nekaj letih prav lep denar, prodajajo se po 12 do 14 kr. Pametni ljudje, posebno lesni trgovci pravijo, kje se bode dobil les, ako se bode pustilo še na dalje sekati tako drevje. Vprašamo pa, ali tista prepoved, ki se je izdala pred leti še obstoji? Čuditi se moramo tađi žandarmeriji v Motniku, pred nosom katere se je letos izpeljalo toliko voz najlepših dreves, da se ne pobriga, imajo li tisti, ki tako neumno uničujejo svoje gozde, dovoljenje za izsekavanje smrek. Zadnji čas je, da. zve za to tudi okrajno glavarstvo, kajti drugače bode tuhinjska dolina v malo letih gola ko Kras, ker hmeljarji in kubi-karji, dasi sicer spoštovanja vredni ljudje, so za gozde tisto, kar je za vinograde — trtna uš. — Ta preklicani 1. april! V naši beli Ljubljani že lepo vrsto let uživa za služeni pokoj ljubezniv in občespoštovan gospod, ki je, kar je vdovec, k sebi vzel neko nečakinjo. Strijc in nečakinja tiho in in mirno v božjem strahu sase živita ter samo zaradi ljubega zdravja pridno na sprehod hodita, sicer pa živi duši nič ža lega ne storita. Tudi 1 dan aprila letos sta se strijc in nečakinja sprehajala določeni čas po mestu; ko sta se bila domov vrnila našla sta v skrinjici za pisma na vratih svojega stanovanja vizitko, v njuni odsotnosti v skrinjico vrženo. En vogel vizitke je bil pripognen, iz česar sta strijc in nečakinja po vsi pravici sklepala, da jo je gospod inženir, na čegar ime se je vizitka glasila, osobno posetil. Ugibala sta strijc in nečakinja, kaj bi utegnilo biti povod nepričakovanemu posetu, a zaman sta si belila glavi, le toliko jima je bilo končno jasno, da je poset vsekako treba vrniti. Čez par dni ubere naš vrli strijc v stanovanje napominanega svojega posetnika, pa žal isto tako gospoda inženirja ne dobi doma in zato odda svojo vizitnico. Gospod inženir, jako vzradoščen posetom novega znanca, pa tudi precej radoveden, kaj mu je neki naklonilo to čast iznenada, požuril se je, da poset vrne od svoje strani, in imel je srečo: našel je namreč prijaznega gospoda penzijonista doma. Gospod inženir in gospod penzijonist sta drug druzega prekašala z izbranimi uljnd dnimi frazami, pa vendar sta bila oba vidno v neki zadregi. Naposled se posečeni penzionist ohrabri in z najslajšim smehljanjem vpraša svojega posetnika, kaj mu je zahvaliti za njegov prijetni poset. Gospod inženir malo debelo pogleda in pohlevno odvrne: „Oprostite, gospod, jaz le vračam Vaš laskavi poset!" G. penzionist: .Oprostite ! Jaz mislim, Vi ste vendar mene prvi posetili, ondan, ko me ni bilo doma?" G. inženir: „Ne zamerite, gospod, ne umejein Vas; jaz sem danes prvikrat tu pri Vas, ker ste Vi blagovolili izkazati mi čast--." G. penzionist: .Pardon, gospod! Evo Vašo vizitnico, ki sem jo našel v skrinjici na vratih mojega stanovanja!"" Gosp inženir: »Mojo vizitnico v skrinj--? To mi je uganka! Prosim Vas, kdaj ste jo našli v skrinjici?" G. penzijonist je nekaj Časa naporno premišljeval, kateri dan je to bilo, potem pa svojo nečakinjo na pomoč poklical in skupnemu prizadevanju se je posrečilo brezdvomno dognati, da je skrinjica inženir je vo vizitnico spočela — 1. dan aprila meseca. Pri ti priči se je tako gospodu penzijonistu, kakor gospodu inženirja jelo ne kako v glavi daniti in kmalu jih je zavest razsvetlila, da jih je neki hudo-mušnež naredil — za aprila! Pa Se reci kdo, da v .resnih" naših časih ljudje ne utegnejo — burke uganjati! — Preselitev okr. sodišča iz Zatičine v Višnjogoro. Prihodnje leto se preseli za-tiško okr. sodišče v Višnjogoro, kjer bo tudi davčni urad. V gradu je treba Se velikih poprav in tudi uradniških stanovanj še nedostaje. — Dve sliki. V izložbi Gricarja in Mejača je razstavljen izboren portret gosp. Leva Souvana, kakor ga je naslikal akad. slikar Matija J ama. Pozicija v fotelju sedečega portreti ranca je naravno slikovita in karakteristika izvrstna. Vsa slika dela eleganten vtisk. G. Jama je zopet v Mo-nakovem. — V izložbi Schwentnerjeve knjigotržnice pa stoji fina sličica, kažoča Miramar z delom morja. Sličica je delo g. poročnika R. Majstra, ki je že opetovano dokazal, da ima talent za slikarsko umetnost. — Kakšna bo letina? to je seveda že sedaj pereče vprašanje naših poljedelcev. Vsled izredno dolge zime je vegetacija letos precej zaostala in tudi spomladanska setev se je vsled neprestanega deževja zakasnela. Ozimina, zlasti rž, je vsled velike moče nekoliko trpela in je menda pšenica še najbolje prezimovala. Že sedaj se mora računiti z okornostjo, da se letošnja žetev zakasni vsaj za žtirinajst dnij; isto tako tudi košnja. — Umrl je minoli četrtek tehniški vodja šentjanškega premogokopa g. Anton Senčar, ki si je za razvoj tega mladega podjetja pridobil velikih zaslug. Lahka mu zemljica! — Klub slovenskih kolesarjev snuje se na Vrhniki. V to svrho sklical je pripravljalni odbor dne 8 t. m. v prostorih g. Jurce prijateljski sestanek, katerega se je vdeležilo znatno število kolesarjev in prijateljev tega športa Pravila so se že predložila deželni vladi. To društvo je prvo kolesarsko društvo na Notranjskem. — Ustanovljenje brzojavne postaje v Javorniku. Dne 11. aprila 1900 odprla se je v Javorniku političnem okraju Radovljica nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom. — Izpred sodišča. Pred nekaj tedni se je čitalo v vseh ljubljanskih listih, da je kantiner J Kovač iz Mojstrane poskusil z a vratno ustreliti kemika moj stranske cementne tovarne iz Nemčije došlega Scherza. Ta kemik je res dolžil Kovača poskušenega umora, a že v preiskavi se je to izkazalo kot neosnovano. Obtožen je bil Kovač radi javne posilnosti, a še te obtožbe ga je sodišče oprostilo in ga le obsodilo radi prestopka orožnega patenta. — Mnogo dobrega vina dobiti je letos na Vipavskem. Vsled pomanjkanja vinskih kupcev je cena vinu jako padla. Vinski trgovci in krčmarji, kateri žele dobro in ceno vino kupiti, obrnejo naj se letos na Vipavsko. — Ogenj. 26. m. m. ponoči je nastal požar v Lisičji jami pri posestniku Martinu Simončiča, ki je upepelil hišo Škode je za 1000 kron zavarovan pa je bil pogorelec samo za 400 kron. — Ponesrečil se je 2. t. m. 221etni tesarski pomočnik M Veble v Velikem Mra-šavem pri tesarju Jos. Barbiču iz Brezja pri postavljanju kozolca. Udarilo ga je tako po glavi, da je 4. t m. umrl. Barbič ga je pustil v nezavesti baje brez pomoči, dasi je bilo do Krškega jedva 6 km. — Pretep. 11. t. m. sta se Anton Elnikar in Anton Kravčar iz Laže stepla v neki gostilni v Veliki Loki s posestnikovim sinom Ivanom Korelcem iz Velike Loke. Elnikar je ranil Korelca z nožem na levi rami. — Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani. Kako je bil ta zavod potreben, kaže najbolje, da je dosedaj doSlo skoraj 2000 oglasil. Od teh je nad 700 delodajalcev. Delo ali službe je priskrbela 500 osebam. Prihaja tudi dokaj v nanj i h oglasil, katerim pa je nekoliko težavneje vstreči, ker posli neradi odhajajo iz Ljubljane. Pri vnanjih oglasilih naj se pošlje tudi pred-znamkovina 40 vinarjev in znesek za odgovor v znamkah. Mestna posredovalnica za delo in službe se ne peča samo s posredovanjem za službe hišnih poslov, marveč posreduje v vseh strokah, tako v trgovskih, obrtnih, pisarniških itd, in to za Ljubljano in za deželo. Delodajalci naj bi nakaznice, katere prineao posli ali delavci seboj, vedno podpisali, da se tako prvič ve, da se je posel res zglasil, dragic pa, da se ve zaradi nadaljnega vpo šiljanja delavcev ali poslov. — Od 7. do 13. aprila je dela iskalo 10 moških delavcev in 27 Ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno za 15 moških delavcev in 31 ženskih delavk; 68 delavcem se je nakazalo 48 odprtih mest in v 29 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 9 moških in 20 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 13. aprila je došlo 1047 prošenj za delo in 803 deloponudeb. Delo ali službe dobe takoj: 1 vrtnar, 1 krojaški pomočnik, 1 grajščinski sloga, 3 kočijaži, 8 konjskih hlapcev, 1 volovski hlapec, 1 kravar, 1 hišni hlapec, 2 delavca za tovarno, 1 gospodinja, 5 gostilniških kuharic, 3 navadne kuharice, 1 fina sobarica, 11 deklic za vsako delo, 4 kuhinjske deklice, 6 deklic k otrokom, 4 natakarice na račun, 3 navadne natakarice, 13 dekel za domača dela, 1 kravarica, 1 učenka za šiviljo, 2 postrež kinji. Vajenci za špecerijsko trgovino, trgovino z železnino, fotografa, slikarstvo, črev-ljarstvo, kavarne itd. — Stavbna kronika. Pretekli teden so pričeli kopati temelj za poslopje mestne dekliške ljudske šole na Sv. Jakoba trgu ter za novo hišo Palussovih dedičev v Za-tiških ulicah. Pri deželnem dvorcu nečejo priti dela nič kaj v pravi tir, deloma zaradi pomanjkanja delavcev, deloma zaradi premalo zgodnega vremena. V Cerkvenih ulicah se izvršujejo v Or. Dolenčevi hiši št. 21. razna rekonstrukcijska dela ter iz vojašničnih prostorov prezidavajo srednje velika stanovanja. Na Žabjaku se ometava hiša Or. Dolenca, v Kolodvorskih ulicah Štrukljova in mestna ljudska kopelj, v Špitalskih ulicah Grobelnikova in na Rimski cesti Zupančičeva. Delavcev primankuje. Nezgode so se pripetile v teku 14 dni 3. — Železni most južne železnice na Barji bo gotov prihodnjo pomlad, ker ovirata dela voda in neugodno vreme. — Popadljiv pes. Predvčerajšnjim zvečer je pes Karola Recknagelna napadel na Karlovski cesti odgojiteljico Frančiško Jn-gličevo in jo vgriznil v desno ramo. — Žepni tat. Včerajšnji ogenj je privabil mnogo ljudstva v Florjanske ulice, in je bila na ulici velika gnječa. To priliko je hotel porabiti mladi delavec Maks Potočnik, da bi si nabral drobiža za praznike. Segel je v žep Helene Vavpotičeve in ji hotel izmakniti denarnico, ona pa je to opazila in ga prijela za roko, mu dala par zaušnic in ga izročila policiji. — Konj splašil. Karol Nachtigal in Jakob Mozar, oba hlapca v Marijanišču na Poljanski cesti, sta včeraj na njivi za Marijani ščem orala in pri tem tako neprevidno ravnala s konjema, da se je jeden splašil in zdirjal na odprto dvorišče Marijanišča, kjer je bilo ob tem času mnogo gojencev. Konja ni mogel nihče prijeti in tako je dirjal po dvorišči okoli in podrl na tla tri gojence. Jeden — Ivan Petrač — si je pri padcu zlomil desno nogo in so ga morali prepeljati v deželno bolnico, druga dva pa, Alojzij Zdravje in Ivan Rozolnik, sta bila na obraza poškodovana. — Ogenj v dimniku. Včeraj ob 1 49. zvečer sta naznanila strela z Grada ogenj v dimniku Seliškarjeve hiše št. 11 v sv. Flo-rijana ulicah. Ljudstvo, katerega je bilo polno na ulicah, je kar vrelo v Florjanske ulice. Gasilci pod vodstvom svojega načelnika g. Ludovika Striceljna so bili takoj na licu mesta in so pogasili ogenj. Tri minute po strelih se je že odpeljal prvi dvouprežni voz z gasilci in takoj za njim drugI Ogenj je bila provzročila starka Marija Podbevšek s tem, da je bila zaradi pečenja potvic preveč zakurila v peč, in je plamen šinil v dimnik in vnel saje. Dimnik je bil slabo ometen in zadene krivda zaradi nastalega ognja najbrže tudi dimnikarja, ki ima v tej hiši ometati dimnike. — Ljubljana-Laverca. Dne 15. aprila se začne redna vožnja z omnibusom iz Ljubljane (od Lozarjeve gostilne) v Lavrco in nazaj. _ * Car in carica v Moskvi. Z vsem svojim spremstvom prideta ruski car in carica v Moskvo, kjer ostaneta dva tedna, do konca velikonočnih ruskih praznikov. Tako dolgo prebivanje carja v Moskvi je nenavadno, kajti carji prebivajo ondi le ob času svojega kronanja ali pa če se vrše posebno važni notranjepolitični dogodki Tudi sedaj menijo nekateri ruski tisti, da hoče ukreniti car nekaj v zadeva' angleško-barske vojne. Dragi listi pa trdijo, da je dospel car samo zategadelj v Kremelj, ker hoče seznaniti svojo soprogo s pristnoruskim življenjem ter jo spraviti z ruskim narodom v dotiko. Rusom je carica, Nemka, še vedno tujka ter ne uživa posebne popularnosti. Zlasti pa zato ne, ker nima nobenega sina, nego le hčerke. Mestni svet Moskve izda za okra-šenje mesta 25000 rabljev. * Čudna zračna prikazen. V komi-tatu Zala in na Reki so opazovali minole dni nerazumljivo zračno prikazen Zdelo se je, kakor bi plavala po oblakih neka ladija. Bržčas je bila meteorična prikazen ali neke vrste fata morgana. \7 „Bud. Hirl." poroča neki opazovalec iz Martre o prikazni, katero je videl pred meseci, takole: Zadnje dni meseca januvarja sem stal okoli polnoči pri oknu in gledal v zvezdno noč. Na-krat sem zapazil skoraj naravnost pred hišo in ne ravno visoko pod oblaki čudno, leteče telo, ki se je premikalo srednje hitro. Oblika njegova je bila podobna podolgasti ladiji, ki je plavala v svetlobi ter se nekako vrtela ter vlekla za seboj dolgo jadro. Ta prikazen ni imela nobene sličnosti z balonom. A tudi meteoru ni bila podobna. Telo samo je imelo višnjevkast svit, kar je vleklo za seboj, pa je bilo črno. Moje oči so dobre in fantazirati ni moja navada. * Prenavdušen čestilec Jouberta. V Ebreichsdorfu na Nižje Avstrijskem je živel 171etni pekovski vajenec Karol Mo-ravitz, ki je spočetka vojne Angležev z Buri izjavil, da hoče iti Burom na pomoč. Ali svojega načrta ni mogel izvesti. Pač pa je vestno zasledoval ves tek vojne. V zadnjem času pa, ko se je začelo goditi Burom slabo, je postal sila nervozen Toda ko je izvedel, da je umrl Joubert, je neprestano jokal in govoril, da tega ne more prenesti. In res te dni so ga našli v njegovi sobi obešenega. * Učitelj morilec dveh ženskih. Iz Rima poročajo, da je stal te dni pred porotniki v Campobasso ljudskošolski učitelj iz Salerna radi cerkvenega ropa in dvoje umorov. Felice Pizzolante se je rad za baval, toda plačo je imel slabo. Da bi si dohodke izboljšal, je vdrl z dvema prijateljema in dvema ženskima v neko cerkev ter jo oropal popolnoma. Ker pa ženski s svojim deležem nista bili zadovoljni ter se je bilo bati, da roparje izdasta, je Pizzolante sklenil, da ju umori. Zato je napravil z njima izlet v gore. Tam je Pizzolante s tovarišema zvezal najprej mater ter jo vpričo hčere umoril. Potem pa je umoril še hčer, ki je bila dve leti njegova ljubica. Nato so morilci privezali na trupli kamenje ter ju vrgli v vodo. Zatem je minilo več časa. Pred kratkim pa je vrglo morje na obal dve ženski trupli, kateri sta bili umorjenki. Oglasil pa se je tudi pastir, ki je gledal umor na gjri. Morilca so kmalu našli. Ko so peljali učitelja v ječo, ga je hotelo ljudstvo strgati in pobiti. * Ljubezen na španskem dvoru. Da se »državni obziri" večkrat prav nič ne ozirajo na človeško srce, je žalostna resnica. Koliko nesrečnih zakonov je vsled tega med kraljevskimi ljudmi! Na španskem dvoru se je zaljubila 171etna sestra kralja Alfonza XIII., princezinja Marija Terezija v 301etnega častnika španskega generalnega štaba, v drugega sina grofa Caserta, don Carlosa. Zaljubljenca bi se rada poročila, toda »državni obziri" so krivi, da je kraljica Kristina svoji nesrečni hčerki ukazala, naj si izbije don Carlosa iz glave ter zatre svojo brezupno ljubezen. * Francoščina svetovni jezik. Francoski pisatelj Jules Claretie razpravlja v pariškem »Journalu" o pojemanju francoščine kakor svetovnem jeziku. Ako so ta izvajanja resnična, odriva se francoščino bolj in bolj in se jo nadomešča z drugimi jeziki. V mi-nolem stoletju je bila še občevalni jezik v vseh višjih in olikanih krogih Evrope, a zdaj se poslužujejo ti krogi povsod le bolj svojega materinega jezika. „ Almanach Hachete" trdi, da govori 125 mil. ljudij angleški,jezik,100 milijonov ruski, 70 milijonov nemški in le 50 milijonov francoski. V Rusiji je zdaj tudi moderno, dodajati otrokom boljših krogov nemške in angleške guvernante in odgojiteljice, kakor so dajali prej francoske abeje. V Belgiji nadomešča francoski jezik vlam-ščina, ki se bolj in bolj uvaja v javnost. Claretie meni sicer, da je temu kriva nova francoska slovnica, ki ima mnogo tujih, ozi- ffSST Dalja v prilogi. ~S£9 V najem ali pa na račun* se vzame s 1. majem t. I. dobra gostilna v Ljubljani ali pa v neposredni bližini Ljubljane. Kdo vsprejme gostilno, pove upravni-Stvo „Slov. Naroda". (698—3) Za i. avgust t. 1. išče oženjen uradnik VII. razreda brez otrok stanovanje v I. nadstropju s tremi sobami, oziroma z -dvema sobama in kabinetom in pritiklinami. . ^fea Ponudbe naj se oddajo upravništvu „Slov. Naroda" do 25. aprila t. I. (725—2) •*f)*«»«e)«ft*»»ea)t)»f)i Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za luvce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(110) 7ani ceniki zastonj. (14) W6fMI Za veliko noč priporoča Rud Kirbisch slaščičar v jjubijani, Kongresni trg sojo veliko izber velikoiočnih daril: najfinejše tonboniere, piruhe iz sladkorja, tnganta, žameta, svile, les, slame itd. I Dalje razne figure in atrape. pinca,tituli, potice"^* razi» potresene. Fina vina čajno pecivo, okolade in bonboni. ga%T~ Naročila za znaj Ljubljane se izvršujejo ntočneje. (703—5) V no?i uranti prodajalni Stari rg št. 16 so r.i proda.] mnto ur po (59o-io) stalni tovarniških cenah. Le dobre in najfirjše ure z enoletno garacijo. Budilka, najboljši izcfek...... gl. 160 Srebrna moška remesbarka od „ 5 60 npr. Srebrna damska remo»arka od „ 560 „ Niklasta remontoarkfcd...... „ 3 50 „ ura na nihalo z lepo maro od „ 8 50 „ Popravljanja vseh*rst ur najceneje, specialist za težaia (komplicirana) popravljija ur. Rudolf VVoer, urar Ljubljana, Stari trg št. 16. Iz proste roke se proda (749—1) s tremi sobami, kuhinjo in m vrtana, v Kladeznih ulicah št. 5 po ugodni ceni. — Natančneje istotam. G. Piccoli dvorni založnik Nj svetosti papeža Leona XIII. lekarnar „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—19) železnatem vinu lekarnarja Piccoli-fn. v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovee). Železniška postaja — pošta in brzoja?. Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud wi g u 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd. Pitno zdravljenje pri boleznih v žrelu, na _ jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Elektrika. — Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod za pitno vodo iz gorskih vrelcev, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto (746—1) oskrbništvo kopališča. Založeia 18477|f&- -jfržl Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 16 Zaloga in pisari. Tovarna s stroji: Turjaški trg t. 7 Trnovski pristan št. 8-10 pripcoča po najnižji ceni: oprave za spalie sobe, oprave za jedilne sobe, oprave zi salone, žimnate mo-droce, modro© na peresih, otroške vozičke, zatore, preproge itd. Lepo stanovanje s 3 sobami in pritiklino, v BX nadstropji, z najlepšim razgledom, v sredi mesta, odda s© ugodno eventualno takoj na Marijinem trgu št. 1, |. nadstropje. (737-2) Prašno olje kakeršno se vporablja za vpuše»i»Je t»l | v tovarnah, prodajalnah, ha var- | ■■ah, renta vrantih, holnlinieah itd. priporoča (735—2) klg. K 1*20 tovarna oljnatih barv, firneža, laka ter kita. i in vodni mlin. Blizu Zagreba in železnice, 280 oral, večinoma travnikov in gozda, posebno pripravno za mlekarstvo in živinorejo. Istotam novozgrajen in moderno, z železno konstrukcijo upravljen za plačilo delujoči vodni mlin s trajno vodno silo in dobrim številom odjemalcev in naročnikov. Mlin sam daje 3000 K čistne najemnine. Oboje se proda skupaj, eventuvelno vsako posebej. Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". (648-3) 1 Naznanilo. P. n. gg. lastnikom lekarn, slaščičarjem, trgovcem, podjetnikom raznih obrtov uljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani I, kartonažno fabriko z električno gonilno silo. Izdelujem s stroji vsako vrsto škatelj za embalažo in eksport v surovi lepenki, kakor tudi z navadnim in najfinejšim papirjem prelepljene. Posebna špecialiteta izdelovanja so zgmbane škatlje (Faltscbacbtel). 3 S g.S d > a ,a> "5" © > :=? o S o • ko ta .o rs Da ni treba etiket lepiti, preskrbim tudi vsak zahtevani tisek. Nove kliše zaračunim po lastni ceni. Vsako naročilo se točno in kolikor moč hitro in ceno izvrši. Za mnogobrojna naročila se uljudno priporoča (360—5) z odličnim spoštovanjem •X. Bonač i Ljubljani, Selenburgove ulice št. 5. . z opravo vred v živahnem predmestju IJubijane se da m 1. majem v najem. Naslov se izve v upravništvu ,.Slov. Naroda". (676-3) Lepo "belo apno sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri Ta* ItTa&ek t£ Go. žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-32) L. Lnserjev obiti za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem Itd. itd. = Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. Losffief-sfe Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485-6) Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika is ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—16) ter se dobi za predplačilo i arl«l. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. Sukno PISSK Gradec Jacominiplatz 6. Najcenejša in najboljša šta- jerska prodaja sukna, lodna in blaga iz ovčje volne, za moške in deške obleke, damske jopice, ovratnike in plašče pripravnega po čudovito nizkih cenah. Vzorci brezplačno in franko. «305.2) Dobavitelj c. kr. drž. uradnikov. Najceneja in najsolidneja tvrdka za nabavo koles (bicikljev) kakor tudi vseh kolesarskih potrebščin. 3766 1900 Svetovna razstava v Parizu 1900. Družba imobilij Trocadćro & Passy Vse skupaj a. v. g I d. 80. 7 dni, 6 noči v Parizu. Hrana in stanovanje, kakor tudi vožnja potnikov 8 kolodvora v hotel in iz hotela na kolodvor, 14 prostih vstopnic v razstavo. Jedna dnevna vožnja po vsem Parizu. Kuponi za znižane cene. Zavarovalne police itd. itd. Prospekti in pojasnila brezplačno. J Plača M lahko na Obroke. Centralna pisarna za Avstrijo in Bosno pri potovalni agenturi mejnarodne železniške družbe s spalnimi vozovi Dunaj, I. Karntnerring 9 (Grand Hotel) kjer se izdajajo tudi vozni listki za vse strani. (342-6) Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje Hranilne vloge in obrestuje po4,|20|ood dne vložitve do dnevzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (410—8) Dri IVI« Hudnik^ predsednik. Najnovejše in najboljše v za gospođe in dečke izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah O«. J* Heni«iarx Mestni trg 8. LJUBLJANA Mestni trg 8. Zaloga klobukov c. kr. privilegovanih dvornih klob. tovarn W. Ch. Pless, Dunaj. J. Pichler, Gradec. Klobuki se po lastni £irjavi glave In po lastni napovedi izdelujejo In se vzprejemajo stari klobuki za barvanje in modernizovanje. (711—5) Glavni trg št. 9. Josip Kolar Glavni trg št. 9. Javljam najuljudneje, da sem prevzel razen dosedanjega zastopništva ^Crraziosa^koles tudi še avstrijske orožne tovarniške družbe glavno zastopništvo za Kranjsko mm Radi tega se priporočam vsem onim, ki žele to najfinejše kolo kupiti, naj se obrnejo na-me. Vsakemu bodem najkulantnejše postregel. Popravila teh koles prevzamem ter jih dobro izvršim* samo jaz, ker imam kot zastopnik tovarne na razpolago vsa dela za kolo „Waffenradu. Tmam tudi največjo, na električno sflo vpeljano mehanično delavnico v kateri izdelujem kolesa z 21etno garancijo in prevzamem ter točno izvršim najtežja popravila, poniklanje in lakiranje, sploh pre- novljenje koles. (682—3) C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee nadkrMJaJoei dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno s*s»n«. Priporočila in spričevala raznih nradov in naj slo vitej 5ih tvrdk so na razpolago. Centralni urad; (2210-19) = Dunaj, I.« Irlasimlllanstrasse 8. = Otvoritev trgovine. Hinko Fajdiga in Robert ml allaiul usojata si s tem najuljudneje naznanjati, da sta otvorila v pondeljek 9. t m. pod firmo H. K*i jcl i „pri Dolenjcu'1 na Dolenjski cesti v Ljubljani (752) trgovino s špecerijsilni in mešanim blagom ter deželnimi priielii. Opozarjava slavno občinstvo na najino veliko zalogo, kakor kavo, riž, olje, rum, čaj, moko, slanino itd., ter prosiva za prav obilen obisk. Istotam se kupujejo jajca po najvišji ceni. da so se #«s»d;«z»i«a« .->»-"• kranjske tovarne t«~- stenin Žnideršič «& ValeueSČ v Kilb-. HXi**Dflc-l-- priljubile v vsakej rodbini, kjer so jih pokusili. Uporabljajo se za na juhe ali kot pri-kuha. Zanesljivo prave so le v kartonih z gornjo firmo. (2029—24) Vsa luksus-piva izpodrine \ najbolje renomirano dvojno vležano in granato pivo iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. -1897 dobilo jdino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izbrno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemoev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolag Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenica */i litra po konkurenčnih cenah. Dalje (589—8) glavno /astops vo I. najbolje renomiranega kranjskega valjinega mlina Vinko Majdiča v Kraiju. Anton Ditrich v Ljubljani Telefon št. 109. Marije Terezije cesta št. 2. Telefon št. 109 M M M -H M f) ij M K •Si *) F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. železnic uradnikov Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih ioblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 15 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann I = "orar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh - vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobro do najfinejšo kvaliteto po nizkih cenah. 2To-žena z najnovejšim blagom za spomldDo in loleiDO sezono. Imam tudi navečjo zalogo Krenner-jevega blaga z Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočal se shv. p. n. občinstvu za mnogjbrojen obisk z vJespoStoianjem 15 Hugo IhL Sušenih ostankov vmo veliko v zalogi. 76 97 V Ameriko Vozna cena v odpravljamo vsaki teden večje družbe z brzimi parniki društva Basela preko Pariza-II a%ra v \(>iv>f ork v H W dneh. III. razredu ci SO-— ([osemdeset {|oldinur|ev)< :E>rilx©dja.je oa.pl-a.ftoe: Compagnie Generale Transatlantique Iv. ICuMoln 12. aprila, 19. „ 26. , 3. maja 10. „ 17. - Iz Ha ra 14. aprila parobrod 2£ - 28. „ 5. maja „ £ : : „La Touralne" .. ■' u Bretagne" ..l.u Chunipagne' „La €-u*«*osiie** Ai|iiltaliie" .,!.« luiirainc-' Za sklepanje pogodb se priporoča glavna agentura Zwi!chenbart, 9 Centralbahnpiatz, nasproti kolodvora, (235-22) (Švica). 8 P. t Bliskata s?8tOYne razstave v Parizu s * te.1™. ««i___i____n;___;____*- * « J| L. G. Luckmann v Ljubljani. g s s reditna pisma | L. G. Luckmann v Ljubljani. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Hoher Markt 9. Generalni zaslop za Štajersko in Koroško Gradec, "fcfalili&iissgnss© 1. Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogleda! in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. _ Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 5,61?.773 kron. I*. 1897 se je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378*90 kron. Od 1. 1890— 1897 se Je izplačalo 1,654 378-16 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanja otrok. (747-1) Glavni sastop za Kranjsko: v Ljubljani, Stari trg št. 28. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura. ZEšIorcLiJs: y Prešernove ulice št. 10-14 Ljubljana Prešernove ulica št. 10-14 priporoča svojo zalogo raznih clrohnin na delielo In na dbrobno. Posebno pa priporoča gg. gostilničarjem, ki žele izvrstno f ealaiik«! orodje kupiti, 99Alpai * a44—i 11 «••» za juho in kavo, potem nože in vilice ter xajentrooocoooooocooc< m ^oderceS najnovejše facone, najboljši izdelek — — pripore ča ^f^i Alojzi} Porsche f*B Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. * Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čopič , perila, kravat itd. 16 po naJnlžJUi «5«] _ ___ @ ® ® priporoča @ i$j J§) ® ® U C M D11/ l/CKin A v Ljubljani, Glavni trg ntllmlV IX LIIU H m ® štev. 17. « ®u Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e a e a e klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, d e a e 8 i i e a Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik 1 Stari trg št. 21 priporoča za velikonočne praznike kolače, pince, orehove rozinove in mandeljnove potvlce in razne vrste slaščic za čaj. 16 942456 .E « ll dO °- o c a — N Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. '123-27» Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. 02z" Ceniki poštnine prosti, -»so Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem Franc Čuden, urar na Velikem trgu nasproti rotovža. o crcp OO < »--ar1861 L. M. ECKER Dunajska cesta št. 7 in 16 Ljubljana Dnnajska cesta št. 7 in 16 Ustanovljeno 1861 -3tš Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najceneja izvršitev leseno-cementnih streh in pokrivanja s strešnim iepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. — Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave. — Zgradba stranišč in kopalnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. (694 —2) f/gfT Proračuni na zahtevanje brezplačno. "W Prva letošnja zmaga: Mojsterstvo v Italiji. Oznanilo. Povodom podelitve glavnega zastopstva in samoprodajne j pravice za Kranjsko naših Puchovih koles firmi A. Pntrich v Ljubljani opozarjamo izrecno p. n. interesente, da, akoravno eksistujejo konkurenčna podjetja, katerih besedilo se naslanja na ime Puch, vendar sam o in jedino naš etablisement, stoji pod osobnim vodstvom Ivana Pucha in da se le v naših zavodih izdeluje resnično Ivana Pucha fabrikat PSŠT sa,mo pzistr^o istiziito ~SSQ Puchovo kolo. Pazi naj se torej natanko na besedilo naše firme, da se ogne zamembam z drugimi jednako se glasečimi firmami, s katerimi ni niti gospod Ivan Puch niti njegovo osobno delovanje v katerikoli zvezi. Prva štajerska delniška drnžba v Gradcu za izdelovanje koles. Najnovejši modeli „Puchovo kolo 1900" so došli pri A. Putrichu v Ljubljani Dunajska cesta. (?*» i l i a 1 □ CM m oo Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana priporoča svoj 1». asfaltni stresal lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfilt, čolnsko in mazalno smolo, carbolineum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644-3) Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6 CD Feliks Toman kamnoseški ** f Resljeva cesta št. 26. LJUBLJANA Resljeva cesta št. 26. priporoča svojo največjo zalogo (601—4) nagrobnili spomenikov od liiarniom. ermiilu. Šved. Mienita In lahrudorju InNlnrg-a izdelku. Stavbena «ft«-Iaa., ploMtr za polii»tv<», plo*tV za mozaj i» ni lluk. razne izdelke od sjranlta za tlak Itd. po uujiiišjiii cenah. Vtu-rli in epnlki brrzplarno. Usojam se slavnemu občinstvu in gg. trgovcem naznaniti, da bodem s m. majem 1900 odprl veliko trgovino vsakovrstnega blaga na najlepšem prostoru v Cerknici H ob glavni cesti in sicer v prostorih, v katerih se je do sedaj pod tvrdko gosp. jtf Vnt. De ScliiaTa trgovina izvrševala. (748) w Ker nameravam isto trgovino izdatno razširiti in z raznovrstnim blagom £5 konkurirati drugim tvrdkam, se najtopleje priporočam vsem gg. odjemalcem na drobno in debelo ter zagotavljam, da bodem najceneje in najsolidneje postregel. Posebno se priporočam tudi istim gg. odjemalcem, kateri so vže do sedaj navedeno trgovino obiskovali, da bi jo tudi pod mojo tvrdko tako obiskovali ali pa še v večji meri (748) Janko Popovič ! Prvi kranski konak iz dolenjskih vin! . a ■i; { c ^ j« © S n Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (2U-4) Podpisanec priporoCa svojo zalogo priMtnejara dobro oliležaneKn konjaka iz dolenjskih vin s steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, priatnih in * turili dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt Opozarja se na t&V pelinkOVCa. užganl probekl Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko. Dobiva se pri g. J. Praunsseis-u v Ljubljani. '.Brinovec in slivovec v steklenicah! Ustanov Usno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. dri. in c. kr. priv. 15 jnžne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarja. Zaloga vsakovrstnih oopičev za pleskarja, ali. kari« ln zidarje, itedilneg* mazila za hrastova pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava sL občinstro najnovejše,, najboljše in neprecenljivo sredstvo ta likanja Bobnih tal pod imenom „Kapldol". Priporočava se tndi si. občinstvu sa vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. !1, Ivan Stori stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni h t roj I po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 15 ' Vnanja naročila se točno izvrše*. "**0Sa JgeMaSjBJŽ^^ erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 15 s Alojzij Peraca* 8 red >kofiJOkgolegj^ Anton Presker { krojač j Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 j priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, iB ig jopic in plaščev ra za gospe, 'j nepremočljivih havelokov itd. Obleka po meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje iagotovljajo. Klobuke najnovejši facone priporoča J. S. Benedikt * J^j»t>lja.iia>, Ntavi trg-. Pod Tranio it. 2. is Veliko zalogo tt3» 'Z "»? oouejj. pod -S3B vilnato blago ■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■j Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dama, gospoda In otroka Ja vedno na izbero. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih bla-- govoli naj se vzorec vposlati. 16 imtmuimi iiinmiiiiiin < Josip Reich 4 likanje sukna, barvarija in < kemična spiralnica \ Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 2 16 dela. J Postretba točna. — Oene nizke. Snajvečja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 16 Alojzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. Fran Detter 16 * Stavi trg &t. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejsfce ulice štev. 16 (tt Trnove za.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne P3T »ode po najnižjih crnah. 16 Eupuje in prodaja staro vinsko posodo. Ign. Fasching-a vdove 16 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečmcami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše". Svetovno znana ~S£-fl PEUGEOT-kolesa. Samo novi 1900 modeli. ===== Jedini zastopnik: ===== (534-5) VIKTOR BOHINEC, Ljubljana. NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani. Št. 60. Pr. Razpis službe. (727—2) Pri mestnem magistratu ljubljanskem je vsled sklepa redne tajne seje občinskega sveta z dne 3. aprila t. 1. popolnimi službo magistratnega s prejemki III. Činovnega razreda, to je z letno plačo 2800 kron z dejalnostno do klado letnih 500 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 kron. Od prosilcev za razpisano službo se zahteva v zmislu določb § a 5. službene pragmatike: 1) Občinski konceptni uradniki, ki kot taki ne smejo biti v nobenem drugem službenem razmerji, morajo biti za poslovanje tako usposobljeni, kakor je razpisano za upravno državno službo; vendar sme občinski svžt določiti, da se od tega načela odjenja glede takih služeb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti, in za katere se tudi v državni službi ne terja sposobnost za politično poslovanje. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za zgoraj omenjeno službo je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do 20. aprila 1900. leta. Zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale. l^Eestni magistrat lj'a/bljsmsi^I dne 6. aprila 1900. Trgovina z lesom K J. Tati^her Dunajska cesta štev. 35, Bežigrad (756—1) priporoča pri početku stavbinske dobe svojo veliko zalogo s nega stav-binskega in rezanega lesa, pesek in apno po najnižjih cenah pri točni postrežbi in si usoja naznanjati, da je za udobnost p. n. odjemalcev zveza z vsemi v Ljubljani obstoječimi telefonskimi mesti v trgovišča in iz njega upeljana. c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, « parnih strojev, cevij, čelad "jf in pasov, kmetijskih strojev =a inneronosnera brizomlninifrl in peronospora brizgal ni c itd. R. A. Smekal Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z velespoStovanjem (391—8) Podružnica R. JEL. SD/IEK-ZLIji v Zagrebu. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleSčeče in trpežno, naj kupuje mumio Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala »amo (1996—23) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se rj. kr. priv. povsod!. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- §mf Ci Pornnlendf sti pazi naj se natančno na moje Ime mm&~ ■ BiUWlBUUW. -ajaj Stavbeni prostori na takozvanem Križevniškem svetu (Mirje) v Ljubljani 9© prodaj pod ug@da;^i pogoji. Tudi se dajo v najem komendski travniki in dvojnati kozolec v trnovskem predmestju, oziroma na Viču, blizu kolezijskega mlina. Več pove c. kr. notar dr. Franc Vok v Ljubljani. (342-i) C OOK'ć! potovanja, v drta^baii :' ; , . ' — posamna potovanja Popolna hrana izleti, entre itd. Dunaj-Dunaj po specijalnem vsporedu. Več pove in daje programe (609—3) THOS. COOK & SON, I.. Stefansplatz 2, DUNAJ. ■ l Največja izber najtrpežnejšega in najmodernejšega Najnižje cene! suknenega blaga vseh vrst za kakor kamgarna, ševiota, lodna, jagerndorfskega itd. I obleke za gospode in tte površnike, haveloke ter salonske obleke v oddelku za sukno tvrdke J. Grobelnik, Ljubljana. Najboljši nakupni vir sa suknene ostanke. (564—io) Knjige z vzorci se po naročilu poši?jajo poštnine prosto. ja sijavuiBS&u SBžuag: V Prulah se prodajo pod ugodnimi pOgOJi (476-6) večje in manjše parcele pripravne za stavbe. Več pove upravniStvo »Slov. Naroda". z 9 sobami, kuhinjo, kletjo, čez sto D° vrta se proda takoj po nizki ceni. Več pove lastnik sam. (715—3) ■•■^ H ^ Tarst. znamka: Sidro. ^ ^ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 A 4 4t_ iz Rlohter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Richter jere lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (52006-27) A. BrEcal * * * ♦ F. Oražem & ♦ * J. Korbar it * * ♦ *■ + 30 Florjanske ulice 30 SE PRIPOROČA SPOŠT. OBČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJNIŽJI OENI. ««««<■«<■ «(254-11) Or. Rose balzam zet želodec iz lekarne II. FRAGlER-ja v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebav ljanje pospešuje čega in milo odvaja-jočega učinka. S VARILO! ~*MI Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. ffOJOTHTTJJUU III IIUJUUIIUIIUJUU IlUllUpUlJirUUU za ssknM li isImm Mago Je samo pri firmi (468—12) Jakob Theumann Urne), Rotovžka ulica 12. Bogato aeortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-akega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. = V*orel grafit* In franko. = Glavna zaloga lekarna B. Fragnerja v Pragi Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Po pošti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkdczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. a (367—26) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 195 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 uanjati denarni mo&njiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavrat-niSkih in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Buchbinder Krakau L/M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (751—1) OpiCUld [JIUUdjClIM katera zna svirati na glasovirju ali harmoniju, sprejme se takoj v zalogi harmonijev v Ljubljani. Oglasi naj se pošiljajo pod naslovom: Jos. Lenarčič, Vrhnika. (723—2) Na pljučih in v vratu bole-hujočim, astmatikom in na jabolku bolnim! Kdor se hoče enkrat za vselej iznebiti svoje bolezni na pljučih ali na jabolku, in če je še tako trdovratna, ali svoje naduhe, in če je še tako zastarana, in se kaže skoro neozdravljivo, naj pije A. Wolffsky-jev čaj za kronične bolnike na pljučih in v vratu. Na tisoče zahval jamči za veliko zdravilno moč tega čaja. Zavoj zadostujoč za dva dni 75 kr. Brošura brezplačno. Samo pristnega ima na prodaj A. Wolffsky, Berolin št. 37, Weissen-burgerstr. 79. (439—7) I Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi CHOCOLAT SUCHARD. Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—12) Dobiva se povsod na prodaj. Samoi k:ronoza3žrebanja. | zadnji mesec. MIH Glavni dobitek v gotovem denarju z 20' , odtege. (716—3) Invalidske zahvalne srečke a 1 krono. I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900. III. žrebanje: 10. novembra 1900. Srečke priporoča: J. C Mil v Lj ubij a sil. mm mm ,Avstrijski Ph6nix' na Dunaji. Vplačana glavnica K 6,000.000 — Premijska in odškodninska reserva K 2,500.000 — Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. C. kr. priv. zavarovalna družba zaživljenje ^Avstrijski Phoniz na Dunaji. Vplačana glavnica ... K 2,400.000"— Premijska in odškodnin- ska reserva..... Zavarovalno stanje Premijski dohodki . K 25,940.000 K 112,000.000 K 4,700.000- Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent. SJ^v*"^^.*" '•Č*.'*.'*'.'' ^""v* .". v*~. \".' .' '•'**•' ■ ,Providentia občna zavarovalna družba Ustanovna glavnica K 5,000.000 — Uplačana glavnica K 1,500,000 — Zavarovanje proti telesnim nezgodam, za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijelna podjetja. ... m m &9< Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje. (484-2) Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg 17 (novo uršulinsko poslopje.) Jo»ij> Prosenc (novo uršulinsko poslopje). Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip NollL Lastnina in tisk .Narodne Tiskarna".