Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Itnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Učiteljicam!
Živimo v dobi, ko nas od vseh strani pitajo s prelepimi demokratičnimi gesli, a življenje nam pokazuje dan za dnem, kako temeljito se razlikuje teorija od prakse. In nihče tega bolj ne občuti kot me žene, ki se pehamo v raznih poklicih za vsakdanji kruh.
Ničesar nočemo očitati našim moškim tovarišem, toda vsakdo mora priznati, da se me, žene v poklicih, zavedajoč se svoje brezpravnosti, trudimo s podvojenimi moč« mi, da ustrezamo dolžnostim, ki jih stavi naš poklic na nas. Zato je več kot upravi« čeno, da so začele zavedne žene vseh držav in vseh narodov energično dvigati svoj glas in zahtevati priznanje za svoje delo, samo» odločanje o svoji usodi in poziciji v javnem življenju ter soodločanje pri delu za javni blagor — z drugimi besedami: zahtevati po« polno politično enakopravnost z možem.
In nihče ne more zanikati, da ravno me, učiteljice, v polni meri vršimo svojo dolž« nost, da ravno me že po naravi svojega po« klica vsestransko ustrezamo svoji nalogi. A kljub temu se moramo boriti z vso vztraj« nostjo za vsako ped naših pravic, četudi navidezno izgleda, da je v našem stanu še največ enakopravnosti.
Da temu ni tako, smo imele priliko spoznati ravno v zadnjih dneh, ko so nas merodajni činitelji sami zaznamovali kot
Brezdomovinci smo, kozmopolitični no« madi, a naša pot je še vedno poosebliena bolest, sama v se pogreznjena, a prežeta z ideali, »ker v najhujšem trpljenju, v takem, ki nima več ne lica, ne besed, je človek naj« bolj bogat v ljubezni; še psa bi poljubil« (Cankar). In še v mnogih srcih je trpljenje, tako, da kolje duše, izziva pritajeno kletev in v kletvi voljo do težkega boja snovnega in duhovnega značaja. Ni lahek ta boj, a ne klonemo duha, ker še je v nas življenje. A le oni, ki so že nosili to pezo, "vedo, da je hujše ta boj doživljati ko pa o njem pisati; le kdor je živel in resnično deloval z nami, razume, kaj pomenijo cinični udarci in ponižanja, moralne brce, preziranja, za« postavljenja, nevarnost, negotovost eksi« stence; edino oni si pravilno razlagajo mo« reče večerne in jutranje ure.
Če se že kujejo čez nas in o nas sodbe, je treba za to natančnega poznanja naših izjemnih razmer in stroge objektivnosti. Trenutni utisi in domneve, ki so najčešče subjektivne, netočne in krivične, so škod« Ijive, ker so plod prenaglega sprejemanja in nervoznega oddajanja. Posebno porazne pa so pavšalne sodbe. Če je kje potrebna treznost, resnost in pravičnost, je v tem slu« čaju, ker se zavedamo, da nosimo velik del zgodovine našega naroda. Kdo more danes vedeti, kake vrednote vsebujejo naša izsu« šena telesa — te posode trpljenja! In ker
LISTEK.
ALBERT ŽERJAV:
Ideje i problemi.
(Spisal Miljenko V i d o v i č , založila bi« blioteka »Uzgajatelja« v Sarajevu, cena 30 Din.)
Življenje kot vseobčen pojav vesolj« stva je večno gibanje, čigar ritem se od dne do dne stopnjuje in ojačuje ...
Povojna doba je rodila kopico navdu« šenih reformatorjev na vseh poljih ljud« skega žitja in bitja. Nov svet idej pije sta« rim nazorom in predsodkom življenske so« kove, da bo zastarela ljudska miselnost mo« rala ugasniti za večno.
Menda nobeno polje človeškega duha in razuma ni občutilo in preživelo toliko potrebnih potresnih sunkov kakor ravno pedagoško znanstvo, čigar površina še da« nes ni izravnana in ustaljena. Pedagoško gibanje se še vedno nahaja v najintenziv« nejšem znaku iskanja, tipanja in prehoda nasproti zahtevanim vzgojnim idealom. Dozdeva se mi, da je ta intenzivnost giba« nja najlepša in najdostojnejša proslava sto« letnice smrti socialno=pedagoškega genija — I. H. Pestalozzija: nadaljevati in obenem izpopolnjevati vzgojni ideal v njegovem duhu.
pravno manjvredne člane v naši stanovski zajednici.
Ob priliki imenovanja kandidatov v di« sciplinsko sodišče za ljubljansko oblast je uredba učiteljice popolnoma prezrla ter pri« znala samo učitelje.
Ne oziraje se na to, da so s tem tep« tani najelementarnejši pojmi o demokraciji ter o principu vrednosti dela in plačila, gre tudi za vidike čisto praktičnega značaja. Kako more pravično in z razumevanjem soditi moški ženo«učiteljico? Vzemimo sa« mo slučaj, da zakrivi prestopek učiteljica kot mati; samo žena bo razumela ženo in samo ta ji bo pravičen sodnik.
Naj se tisočkrat sklicujejo na to, da so pri rednih sodiščih doslej vedno sodili mo« ški, resnica je, da se nikdar noben moški ne more poglobiti v žensko dušo tako kot žena sama. Zato mora biti naša trajna zahteva: pripustitev žene k izvrševanju sodne in po« lirične službe.
Tovarišice! Dočim se me borimo za po« polno zenačenje naših pravic z moškimi, nam jemljejo še tiste, ki nam po vsej pra« vici še pritičejo. Pričujoči slučaj nam bodi glasen opomin, da nimamo pričakovati na« ših pravic dotlej, dokler jih celotno ne iz« vojujemo kot enakovredni državljani. Za« to: v boj za enakopravnost!
smo z narodom eno, imamo pravico in tudi dolžnost staviti zgornjo zahtevo.
Zmotna je misel, da je že zasekana črta med dobrim in slabim: med izgnanci in na« mi. Bojujem boj izza prvega početka naše dekadence, preživel sem ognjene dneve, izza prvih dni trpim moralno in materijalno in nepretrgoma sem na negotovih tleh, zato in ker sem precej poučen o našem gibanju, od« ločno trdim, da so med nami še samoza« vestni, trdni, značajni učitelji, ki sorazmer« no s svojimi moralnimi sposobnostmi delijo usodo našega naroda, ki se zavedajo svojih dolžnosti in vedo, kaj je osebnost.
Nasprotno pa imamo tehtne dokaze, da lahko trdimo, da »mučeništvo« več »pre« gnancev« ne zasluži, da vedrijo na varnem. Ravno tukaj bi bilo dovolj polja za vpraša« nje etike, morale, idealov. Precej ljulike bi se nabralo. Razume se, da mi ne pade na misel trditi, da je pri nas vse čisto. Dosti garjevih ovac je v avgijevem hlevu, dosti je senc, izdajic.
Ti so ljudje dneva, te nazivamo kozmo« politične nomade, dninarje, ki mislijo le na to, kako bi si priborili večjo mezdo, udob« nost; sredstva — to je postranska stvar. Nič jih ne veže na tla, na katerih so se rodili, ko strah pred kruhom; to so suhe veje na še vedno živem narodnem telesu. Taki naj pridejo na vrsto, a na način, da se preteh«
pravi ljudski vzgojitelj, Miljenko Vidovič, avtor gori imenovane knjige. Njegov, v naj« širše dimenzije zasnovan pokret je zanimiv iz dveh ozirov: iz etičnosidejnega (vzgojni ideal) in socialnospedagoškega vidika (me« toda), ki se podpirata in izpopolnjujeta med seboj. (Lomocentralni sestav). Nietz« schejevega nadčloveka, ki išče zemeljskega ugodja v imenu sile in zločinov (Ohne Grausamkeit kein Fest, ali Leiden sehen tut wohl, Leiden machen noch wohler ...) ni identikovati z Vidovičevim — novim člo« vekom, ki je rasni tip panslovanske dušev= nosti (čuvstvo, miroljubnost, dobrota lju« bežen ...).
Nas kot učitelje predvsem zanima di» daktična plat Vidovičevega pokreta, ki se očituje v sarajevski Centralni školi za od« rasle v mesečnih zvezkih Dopisne šole, ker pobija pedagoški diletantizem in didaktični mehanizem. Nam niso toliko merodajni zu« nanji uspehi (izpiti, diplome, dosega udob« nejšega eksistenčnega položaja), temveč notranji: čvrst moralen karakter človeka. Iskati sebe v svojem lastnem notranjem svetu in ne v pojavih in stvareh izven sebe. Kult vzgoje in pouka je — kult človeka: srca, duha, volje... Od znotraj na vzven (iz središča) skozi srce in razum k značaju kot sistemu energično izvedenih načel. Vzgoja vseh produktivnih sil gojenca na podlagi principov samodelavnosti, doživlja« nja, vsestranosti (potrebe resničnega živ« ljenja), daje v Vidovičevem zavodu rast voIuntativno=emocijalni in moralno=etični naobrazbi kot izhodišču za rojstvo novega
tajo oni, ki so na tej strani lahkotno odsto« pili od svojih »praktičnih« ciljev in enako lahko sprejeli naloge »vzgoje« preko meje.
Naša sodba jj.e: izasluženim, .vrednim, ki so bili na eden ali drugi način prisiljeni odpovedati se idealnemu udejstvovanju in
Kočevski otok sega deloma tudi v novo« meški okraj. V tem delu je 7 kočevskih šol: Črmošnjice, Štale, Laze, Poljane, Pod« stenice, Dolenja Topla reber in Smuka. Da je številka 13 nesrečna, menda ni res; res pa je, da je težko dobiti bolj nesrečnih šol kot so pravkar omenjene.
Prvič: Razen Črmošnjic so vse šole enorazredne. Že na učiteljišču smo čuli, da so enorazrednice veliko zlo. Kaj naj pore« čemo potemtakem o kočevskih enorazred« nicah, kjer je pouk urejen tako, da pridejo v s i otroci nemške narodnosti dopoldne in v s i oni slovenske narodnosti popoldne v šolo. Prvi kot drugi se dele v 3 oddelke. Dva oddelka imata vedno indirektni, eden pa direktni pouk.
Drugič: Otroci, ki pridejo na novo v šolo, ne razumejo niti slovenski niti nemški. (Kočevski dialekt je tako popačen, da ga Nemec ne ume). Učitelj more občevati z njimi le tako, da mu služijo starejši učenci kot tolmači. Šele v teku enega leta nekoliko razumejo učitelja. Jasno je, da je prvo leto skoro vsak uspeh izključen.
Tretjič: Po odloku višjih oblasti mora« jo učenci, katerih oče ali mati je Slovenec (zadostuje eden), hoditi v slovenski oddelek. Navadno taki otroci ne znajo niti besedice slovenski, kajti domači jezik (katerega se je priučil tudi slovenski oče oziroma mati) je kočevski in v tem jeziku občuje vsa dru« žina. Če potrebuje otrok eno leto, da se pri« uči nekoliko nemščine, koliko časa bo treba, da bo umel slovenski...?
četrtič: Vsaka skupina (slovenska ali nemška) ima v tednu 15 ur. V nemški sku« pini je obvezno poučevati slovenščino 5 do 7 ur. Za nemški jezik in vse ostale pred« mete — z veroukom vred ostane torej 8 do 10 ur direktnega in indirektnega pouka... Menda ni potreben komentar.
Petič: Jasno je, da se teh šol starejše učne osebe branijo z vsemi štirimi. Na ta mesta morajo kazensko prestavljeni ali pa politični eksponenti. Ker pa teh ni vedno v zalogi, nastavljajo oblasti tu mlade uči« telje«začetnike, kar vse ne škoduje le šoli, marveč tem učiteljem samim. Fant ali de« kle, polna navdušenja in idealov ter misleča, da je povsod vadniška šola ljubljanskega
Kdor bode sestavljal zgodovino o raz« voju slovenskega šolstva ob prevratni in povojni dobi, ne bode mogel prezreti dveh imen: dr. K. Verstovška in dr. L. Poljanca. Zakaj oba, dasi tako različna po svojem znaačju in naziranju, sta si vendar vsak na svoj način pridobila velikih zaslug, da je danes naše šolstvo tako, kakršno je, t. j. da se je vzdržalo kljub raznim oviram na pred« vojnem nivoju in je celo v marsičem napre«
človeka. Že večkrat dokumentiran dokaz uspeha Vidovičevega kulturnosvzgojnega si« stema je v razmerju z materijalnosformalni« mi rezultati v državno službenem vzgojnem prizadevanju (strokovne in srednje šole) kakor 2 :1, dočim pa je časovno razmerje študija kakor 1: 4. Na prvi hip paradoksalna trditev, ki pa jo dokazi pobijajo.
Kdor se hoče natančnejše informirati o organizaciji šole in metode vzgoje in po«i uka, temu priporočam, sicer malo razvle« čeno, a vredno delo S. Ljubunčiča: Vidovi« čeva škola. (Zaloga »Uzgajatelja«, Sara« jevo).
Poljudno«znanstveni mesečnik »Uzgg« jatelj« in propagandno«informativni tednik »Novi Čovjek« sta organa Vidovičevega kulturno«etičnega in socialno«pedagoškega pokreta in pričata o živi potrebi in dovzet« nosti prosvitljenja najširših ljudskih plasti v svrho idejne in kulturne preorientacije (etiziranje življenja, resnična izobrazba in socialnost, vsečloveško dobro...).
V času odsotstva duše v vseh kulturnih tekovinah, ko nas obdaja neprijetna atmos« fera sodobnosti s svojim balastom in ko ga« zimo antične kreposti in vrline, nam je ure« dil tov. Kamilo Brossler niz Vidovičevih člankov in razprav v knjigo z naslovom: Ideje in problemi. To niso suhoparni eseji teoretika in znanstvenika, ki živi daleč od življenja, nego so poljudno iznešene misli, kjer v enakomernem ritmu pulzira življenje tostranstva in ki odkrivajo niče« vost materialističnega simbolizma nasproti veličini vere v zmago božjih poslank: Le«
oditi čez mejo — takim plačilo, nevrednim pa kazen.
Toliko k članku v »Učit. Tov.« (številke se ne spominjam, ker mi je prišel le slučaj« no in za hip v roke), tičočega se odpuščenih učiteljev iz kontraktualne službe.
učiteljišča, doživita na teh šolah že v prvih dneh bridko razočaranje. Natorp je rekel: Ne ubij v človeku človeka, a mi lahko kli« čemo: Ne ubijte v učitelju učitelja!
Šestič: Ne bilo bi pametno zaključiti stvari predno ne pogledamo še najnovejšega odloka. Po tem odloku se vse kočevske šole, kjer ni 40 otrok, izpremenijo v popolnoma slovenske. Ne vem, če je varno kritizirati, ker pri nas smo tudi v javni kritiki nadre« jeni in podrejeni, toliko se mi zdi vseeno potrebno pripomniti, da 1. vse oddelke hkratu in 2. v sredi leta izpremeniti v iz« ključno slovensko šolo, ni prav; dasi bi člo« vek to Kočevarjem z ozirom na sledeč in temu podobne dogodke od srca privoščil.
V Podstenice je prišel pred enim me« sečem tov. K. A. iz Primorskega. Gospodu nadzorniku je povedal, da ga skrbi, kaj bo, ker zna malo nemški. Odgovoril mu je, da je šola poslovenjena in da mu radi tega ni treba imeti nikakih skrbi.
Prvi dan ko je nastopil službo ga je prišel gospod župan, ki je obenem predsed« nik krajnega šolskega sveta, inšpicirat. Po šoli je bila protestna seja, na kateri so skle« nili, da gre predsednik po drugega učitelja v Ljubljano. Gostilničar novemu našemu tovarišu ni hotel dati hrane, šele na župni« kovo in mojo energično zahtevo je hrano dobil; spal pa je ves čas na golih tleh. Pred« sednik je drugi dan prepovedal iti otrokom v šolo, ki res tudi niso prišli. Tudi v notra« nji ustroj šole same se vtika. Rekel je na primer, da deklicam ročna dela niso potreb« na in deklice nekega dne ročnih del res niso prinesle s seboj.
Isti gospod predsednik je šel potem kot je bilo sklenjeno v Ljubljano po drugo učno osebo in ugodili so mu. Tov. K. A. je pre« stavljen. To pa po 1 a s t n i volji, ker je dobil boljše mesto in je z veseljem privolil v to, da ga prestavijo. To se mi zdi vredno pripomniti, da ne bi kdo prosvetnemu od« delku podtikal kake krivice.
Prav bi pa bilo, da bi se takim oblast« nikom kot je omenjeni gospod predsednik, nekoliko pristrigle peruti, na drugi strani pa naj bi se učiteljem«mučenikom na teh šolah dalo nekoliko več pravic do boljših mest.
dovalo. V mislih imam predvsem osnovno šolstvo, dasi imata oba moža zasluge za re« organizacijo in ustroj vsega našega šolstva.
Pokojni dr. Verstovšek je pripadal po svojem svetovnem in političnem naziranju stranki, ki se jo je in se jo še često ozna« čuje kot nazadnjaško. Ali je ta očitek upra« vičen ali ne, je tu postranska stvar. Glavno je, da je bil, vsaj kar se tiče ustroja šolstva, jako širokogrudnega in liberalnega
pote, Resnice in Ljubezni... Osobito neka« teri sestavki ličijo duhovnemu poletu juna« škega pesnika, ko se mu duh druži z bo« žanstvom Vsestranstva in opaja ob akordih čiste življenske lirike. Lahko pojmljivi in kritično osvetljeni zaključki pisca razpravic imajo na mnogih mestih svojevrstno noto: sugestivno moč, ki se ji z lahka ne moreš odtegniti. To je redek pojav kontakta med pisateljem in čitajočo publiko v današnji znanstveni literaturi.
Vrsto člankov in razprav dele poglav« ja v zaokrožene enote. (Veličina čovjeka, Problemi života i kulture ... itd.). Da niso razprave razvlečene, je le knjigi v korist. Zlasti članki, razpravljajoči o metodi vzgoj« nega udejstvovanja, osebnosti učitelja, or« ganizaciji šole in ljudske prosvete, dajo uči« teljstvu priliko, poglobiti se v vzgojno pro« svetne probleme, ki nas dnevno srečujejo. Dodajem, da je učiteljski poziv Vidoviču — prirojen življenski poklic, ki sega v pod« ročje — umetniškega ustvarjanja...
Knjiga dosega svoj namen zlasti kot poljudno modrovanje, ki je v pretežni meri dostopno mentaliteto širšim narodnim pla« stem. Zato bi knjiga morala postati ljudska čitanka, a poedini sestavki bi morali polniti marsikatero stran srednješolskih čitank in to predvsem na naših učiteljiščih, ki po tuji krivdi bolehajo, dokler jih ne bo ozdravila korenita reforma.
Naš glas.
(Iz neodrešene domovine.)
JANKO VIČ JANKO:
Kočevske šole v novomeškem okraju.
Dva zaslužna organizatorja slovenskega šolstva.
Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana.
(Poročilo iz 8. seje z dne 27. in 28. aprila 1927.)
naziranja v najboljšem pomenu besede, kar je dokazal z dejanji. In bila je prava sreča, da smo imeli v silno vzrahljani pre» vratni dobi na čelu našega šolstva tako ve« likopoteznega moža. On je dobesedno ustvaritelj in oče našega obmejnega šolstva. Vsak poznavalec razmer mora priznati, da je bil prevzem in preustroj naših obmejnih šol jako težka in obenem delikatna naloga. In izvršil se je ugodno in brez vsakih pre» tresljajev.
Zakaj?
Dr. Verstovšku je bil § mrtva kljuka, pač pa mu je bilo nad vse življenje, nje« gove razmere ter zahteve. Zato ni bil v tem pogledu nikoli ozkosrčen ter je pustil svo» bodo krajevnim činiteljem in učiteljstvu. »Prave ljudi na prava mesta,« to mu je bilo načelo, katero je izvajal dosledno in brez vsake politično strankarske primesi vsaj na meji in najbrž tudi drugod.
Ob prevratu in tudi še nekaj časa po« zneje niso bile naše strankarske razmere še tako ostre in razdrapane, kakor so po« stale pozneje in kakršne so še danes. Osvo» bojenje je na vse vplivalo, da smo bili gluhi in slepi za težkoče, ki naravno morajo priti v takem slučaju. Vse — in učiteljstvo ne v zadnji vrsti — je prešinjala samo ena mi» sel: delati za srečo naroda in veličino novo ustvarjene države. Takrat nismo potrebo» vali nobenega pogona v podobi paragrafov. Pogon je bil v nas samih, v naših dušah. Vsak je storil, kar je mogel po svoji zmož» nosti in vesti. In kadar se dela na ta način, takrat ne more izostati uspeh, in sicer tako velik uspeh, kakršnega ne dosežejo še tako stroge naredbe in paragrafi. Ej, ni bila lah» ka tista doba, a bila je v marsičem zanimiva in tudi — lepa ...
In g. dr. Poljanec?
On je docela nasproten tip dr. Verstov» ška. Njemu je avtoriteta osebe in zlasti pa oblasti vse. Avtoriteta oblasti pa se javlja v zakonih in naredbah, ki imajo svoje para» grafe, kateri so pa često v nasprotju z živ» ijenjem in razmerami. Črka in paragraf sta mrtva in šele oseba je, ki njima da življe» nje. Zakoni in avtoriteta oblasti pa sta vse» kakor potrebni v urejeni državi. In ko je avtoriteta osebna in oblastna padla že glo» boko pod normalni nivo v povojni dobi, ta» krat ji je on, g. dr. Poljanec, sam napram sebi ravno tako trd in neizprosen, kakor napram drugim, zopet v odlični meri pripo» mogel do veljave. Njemu je bil zakon s svojimi paragrafi vse; življenje in razmere bi se morale razvijati samo v tem pravcu in ne kreniti niti za pičico na stranpota. Vsi
In zopet se je oglasil učitelj nacionalist v »Orjuni«! Kaj rad bi vedel za njegovo (dopisnikovo) ime, to pa zaradi tega, ker je po lastnem (!) zatrdilu silno prožet nacio» nalnega duha. Napada »gotove« deklaraše (imen ne navaja) in spoznam po tem, da nas deklaraše deli na razne kategorije. Iz stavka, da dopisnik ne mara skupaj sedeti s kruhoborci, moram sklepati, da je dopis» nik sam bogataš, da se vsi drugi vsa leta obstoja UJU in še poprej borimo za kruh. Dopisnik tudi raje ostane sam, kakor pa, da bi sedel skupno z deklaraši in separa» tisti. »In ti si edini — tiček ostal...« Kaj» pak, da potem ni čudno, da si za narodno edinstvo, po vzoru: čim manj nas je (naj» bolje samo eden!), tembolj bomo edini. Ali so zate Jugosloveni samo gotovi ljudje? Mi, deklaraši pa smo vsekakor zato, da se nas združi čim več v eno samo, enotno, edin» stveno organizacijo. Mnogo poti pelje v »Rim« ..., vpraša se, katera je boljša.
In če bo brat in tovariš »nacionalist« ostal sam — bo skrbel le za samega sebe. Za samega sebe skrbeti pa je isto kot skr» beti za svoj trebuh. Prijatelj! Nam očitaš, da se borimo le za trebuh; razloček med nami in teboj pa je ta, da mi imenujemo trebuh s pravim imenom trebuh, ti edinec,
ALBINA MALAVAŠIČ:
Kako sem pričeta brez vsakih sredstev z deškimi ročnimi deli na osemrazredni osnovni šoli.
Po odloku velikega župana ljubljanske oblasti z dne 28. oktobra 1926 sem bila do» ločena, da moram prevzeti pouk deških ročnih del na šoli.
Vsak začetek je težak, ta pa je bil še prav posebno; zakaj tu nič, tam nič — pred menoj odlok in v šoli roke kakih 200 deč» kov, drugega nič. Korajža velja! — sem si mislila in šla na delo. Hvala Bogu, da sem nastavljena v rojstnem kraju. Doma sem pobrala vse škarje, kladivo, klešče, nekaj loncev i. dr. Na šolskem podstrešju sem dobila stiskalnico, od neke tovarišice sa» movar, krajni šolski svet je kupil nekaj trdih desk in rezilnik; sama sem imela že» lezno ravnilo in železen kot. V neki tukajš» nji opekarni so mi dali prav dobro glino s posodo vred. Tako sem imela vse napotreb» nejše, manjkal mi je denar in ta mi dela tudi še sedaj najhujše skrbi. Za šolsko leto je nakazanih le 400 Din, delavnice ni, učni načrt imamo le za prve štiri razrede. Dobila sem še razdelitev ur, ki tudi ni naj» boljša, ker morajo hoditi otroci ob 12. uri domov in se zopet popoldne vračati, česar pa ni mogoče drugače ukreniti, ker pred» pisujejo novejši urniki mnogo preveč ur.
K začetku! Snov sem si razdelila v tri stopnje. Nižja, 1., 2., 3. razred; srednja 4., 5. razred; 6., 7. in 8. razred višja. Pri naj» manjših sem začela z zgibanjem papirja, najprvo časopisnega, ki je pač najcenejši, nato barvastega, slednjič tudi iz kartona.
pa vemo, da je to često nemogoče in da je pogosto v prid stvari sami, da je tako. Za» kaj marsikaj se da spraviti v sklad z du» hom zakona in §, ne pa z njegovo mrtvo črko in kljuko. In ravno v tem oziru, da on vidi samo mrtev §, ne pa celotnega zmisla zakona in zahteve življenja, se mu je po» gosto očitalo. On je šel v spoštovanju ob» lastne avtoritete celo tako daleč, da je bil često izvršitelj ukazov, o katerih je bil kot vsestransko objektiven in pravičen človek osebno prepričan, da niso v dobrobit šol» stvu in so pomen j ali za posameznike celo morda očitno krivico. Pa ukaz je bil tu, in g. dr. Poljanec se ni vpraševal, iz katerih motivov izvira, za njega je bil nedotakljiv. Zakonu in § se je moralo zadostiti, pa če bi prav nastala stvarna ali pa osebna škoda. To je tista neizprosna disciplina, ki je če» sto naravnost potrebna in tudi dobra, ki pa ima tudi svoje gotove meje ter mora imeti tudi svoje ozire. — Zato je v površni in ne» poučeni javnosti neopravičeno padel na njega odij, da ni vedno pravičen in ščiti celo očitno krivico. (Slučaj Lešnik, Ribarič itd.). A on je bil tudi tu kakor povsod le izvršilec ukaza, katerega so povzročili dru» gi. Avtoriteta oblasti, zakona! Marsikdo ni mogel pri takih slučajih spraviti osebnost g. dr. Poljanca s stvarjo samo v sklad. Saj je bil vendar ugleden in priznana osebnost kot šolnik in uradnik. Zakaj se ni uprl ta» kim ukazom? To bi bilo morda za marši» kogfl možato in odločno, a gotovo bi to ne bil več dr. Poljanec. Zakaj avtoriteta obla» sti ni smela trpeti po nikomur, najmanj pa po njem samem.
Brez dvoma ima g. dr. Poljanec tudi še posebne zasluge za organizacijo prosvetne uprave v mariborski oblasti. Ni bilo lahko to delo v tedanjih razmerah. A on ga je izvršil s svojo železno voljo in vztrajno neumornostjo docela dobro in v razmeroma prav kratkem času.
G. dr. Poljanec je užival na spodaj prav gotovo občudovanje in tudi spoštova» nje. Ni pa užival — ljubezni. Na vzgoraj je pa veljal kot vzoren uradnik, kakršnih bi potrebovala naša država v vsaki panogi uprave na višjih mestih vsaj en ducat.
Zato ne moremo odobravati, da se je tega vsekakor zaslužnega moža izločilo iz javne službe. Tudi način ni bil baš prikla» den. Z odhodom g. dr. Poljanca iz javne službe je izgubilo naše šolstvo trdno oporo, učiteljstvo sicer nekoliko trdega, a vendar pravičnega in objektivnega predstojnika, država pa narvnost vzornega uradnika.
Hren.
pa prekrivaš trebuh z imenom: edinstvo.
Da bi si deklaraši ne upali javno pri» znavati narodnega edinstva? Čemu smo pa potem Sokoli, Orjunaši in SDSarji? Ali te organizacije ne priznavajo javno narodnega edinstva? Kdor pa nosi dvojne legitimacije, tega imenuj z njegovim imenom in ne dolži pavšalno!
Tvojih groženj se ne ustrašimo. Si bo še marsikdo premislil, predno bo hotel dre» zati v stalnost učiteljstva UJU, posebno še, ko bomo združeni vsi razen »enega same» ga«. Da ni tovariško, če groziš tovarišu, se razume.
Torej: deklaraši smo in ostanemo. Če bomo kdaj rabili pomoči, je ne bomo iskali pri »bratih« in »tovariših«, ki že sedaj gro» zijo. Prepričan pa sem, da si bo tako Orju» na kakor tudi SDS premislila, predno bo z izzivanji in persekucijami zapravila simpa» tije 3/, jugoslovensko orientiranega učitelj» stva. Narodno edinstvo pa je in ostane de» klarašem vsebina in program, drugim pa zgolj uniforma in sredstvo za prikrivanje užaljenega samoljubja. Da se bo širila ju» goslovenska nacionalna ideja, zato bomo skrbeli tudi deklaraši, če tudi ne po meto» dah, ki jih uči zgodovina protideklarašev.
Janko Gačnik, učitelj»Orjunaš.
Kdo bi mogel popisati izraz teh malih umet» nikov, kadar občudujejo svoje izdelke! Morala bi poklicati Cankarja in mislim, da bi še ta prišel v zadrego. — Papirnate ka» pice, ladje, zmaji, harmonike, veternice, košarice itd. To so za nas malenkosti, ki pa zahtevajo pri malih že precej truda in pazljivosti. Delo iz ilovice; to zopet odgo» varja njihovemu duhu. Saj so še kot prav majhni tako radi delali iz zmočenega cest» nega prahu: hlebčke, krogle, kifeljčke i. dr. Čemu bi jim sedaj ne dali ilovice v roko! Poizkusite in prepričali se boste, kako so iznajdljivi na tem polju! Meni je neki de» ček iz prvega razreda zgnetel prav lepega, sedečega zajčka. Začeli smo tudi s prepleti in z delom z nožem — belenje vrbovih in leskovih palic. Poizkusila sem tudi z izre» zovanjem in lepljenjem trakov; trdim pa, da, je to za prvi razred pretežko in sem uvedla to delo v drugi in nadaljnje razrede. Na tej stopnji pletemo tudi kite iz ličja.
Z lepenkarstvom sem začela na srednji stopnji. Izrezavamo različne oblike iz tanj» še lepenke. Ploskve preoblečemo z barva» stim papirjem. Šivamo zvezke, s tremi in petimi ubodi. Da niso kvadrataste, pravo» kotne in druge izrezane oblike tako prazne jih uporabljamo za urnike, okvirje, zvezde in druge okraske. Nato sežemo po lesu: Iz tankih deščic zbijamo opore za cvetice, na» vijače za volno, ščipalnike za perilo i. dr. Na tej stopnji modeliramo predmete na ploskve izrezavamo in lepimo papirnate tračke, geometrijske like, jih uvrstimo v ploskovne vzorce in trakove. Pletemo ko» šarice — iz ličja in vrb.
(Konec prih.)
Otvoritev.
Poverjenik A. Skulj otvori sejo in ugo» tovi ob navzočnosti vseh članov sklepčnost. Zaradi obširnega dnevnega reda prosi, naj bo vsak član pri poročilih in debatah kratek in stvaren.
Volitev v disciplinsko sodišče.
Predvsem naznani poverjenik, da je do» šel pravilnik o volitvi strokovnih tovarišev v disciplinsko sodišče že potem, ko smo raz» poslali vabila za današnjo sejo. Zaradi nuj» nosti in objave v »Učit. Tovarišu« moramo o tem najprej razpravljati. Po kratki debati sklene ožji sosvet:
1.	Volitve v disciplinsko sodišče naj se izvedejo vkljub pomislekom tudi z naše strani.
2.	Takoj po volitvah naj vloži poverje» ništvo na merodajnih mestih protest, ker se je odvzela v ljubljanski oblasti učiteljicam pasivna volilna pravica.
3.	Zahteva naj se, da se upošteva pri volitvah tudi podeželsko učiteljstvo.
4.	Število kandidatov naj se zniža samo na dva strokovna druga, ki naj stalno vršita svoj posel v disciplinskem sodišču.
Nato so se določili kandidati za ljub» ljansko in mariborsko oblast, ki se objavijo v »Učit. Tovarišu« s primernim komentar» jem. Istočasno se pozove članstvo k disci» plini. Prihodnje volitve za Božič bomo iz» vedli sporazumno s članstvom, ker bomo imeli dovolj časa na razpolago.
Odobrenie zapisnika.
Tajnik prečita zapisnik 7. seje, ki ga člani odobre.
Izvršitev sklepov zadnje seje.
Vsi sklepi seje ožjega sosveta z dne 1. svečana in širjega sosveta z dne 2. svečana t. 1. v Celju so se izvršili, kar vzamejo člani na znanje.
Tajnikovo poročilo.
Nato poroča tajnik o tekočih zadevah. Napravili so se sledeči sklepi:
1.	Ožji sosvet odobri v splošnem pošto» panje poverjeništva proti redukciji okrajnih šolskih nadzornikov. Vendar moramo izve» sti v posameznih slučajih revizijo, zlasti glede-, razdelitve nadzorovalnih okolišev. Sprejeti so bili zadevni predlogi.
2.	Pisarniške moči, ki vrše redno, vest» no in točno svoj posel, a bodo vsled re» dukcije nadzorovalnih okrajev razpoložljive, naj se pridele ostalim sreskim šolskim nad» zornikom. Vse te pisarniške moči pa naj vrše svoj posel samostojno s pravico pod» pisovanja manj važnih aktov. Dobe naj na» slov »referent«.
3.	Preureditev »Popotnika« glede obsega in ovitka v prihodnjem poslovnem letu pre» pusti ožji sosvet delegacijskemu zborovanju, ki je edino opravičeno sklepati o tem.
4.	Odobri se po kratki debati priloga »Popotniku« štev. 7., ki se je z njo natisnil Senkovičev spis: »O učnih načrtib sploh in o novem učnem načrtu za osnovne šole« proti naknadni odobritvi skupščine.
5.	Urednik »Popotnika« je ponudil za knjižnico v odkup nekaj pedagoških knjig. Ker ni za to potrebnega kredita, se pripo» roča nakup pedagoškemu krožku v Mari» boru.
6.	Vsa okrajna učiteljska društva je po» novno pozvati, da pošljejo svoje prispevke k delovnemu programu do srede maja. Zbrana snov naj se nato odstopi tov. Ribi» čiču, ki bo izdelal poročilo za skupščino.
7.	Na dopis Izvršnega odbora UJU v Beogradu z dne 15. aprila 1927, št. 463, se sklene poslati na vsa okrajna učiteljska dru» štva okrožnico s pozivom, da protestirajo proti nekaterim določbam v novem financ» nem zakonu.
8.	Vlogo s seznamom učiteljev(ic) iz Primorja, ki prosijo našega državljanstva, smo odposlali na merodajna mesta.
9.	Ugodi se prošnji ljubljanskega ob» lastnega odbora Rdečega križa in stavi na dnevni red pokrajinske skupščine kratek referat »Rdeč križ — človekoljubna orga» nizacija«.
10.	Ministrstvo prosvete je dovolilo mladinskemu listu »Zvonček« 3000 Din pod» pore.
11.	Dopisu pevskega zbora učiteljstva UJU se sklene ugoditi. Učitelji in učiteljice, ki sodelujejo pri zboru, a niso člani naše organizacije, naj se smatrajo le kot gosti.
12.	Ožji sosvet je razpravljal o dopisu logaškega učiteljskega društva z dne 20. fe» bruarja t. 1. in kočevskega učiteljskega dru» štva z dne 1. aprila 1927 ter ugotovil, da je poverjeništvo o stavljenih zadevah ukrenilo že vse potrebno.
13.	Dopisov tov. A. Skale in Jeršinoviča se. ne vzame v pretres do ofic. obvestitve.
Finančno stanje poverjeništva.
Blagajnik poroča o sklepu širjega sosve» ta v Celju z dne 2. svečana 1927 glede ure» ditve finančnega stanja pri poverjeništvu. Na temelju njegovega poročila je odobril ožji sosvet soglasno dosedanji pravilni po» stopek poverjeništva v tej zadevi in dal di» rektivo za nadaljnje postopanje. Sklep šir» jega sosveta se mora v 8 dneh striktno iz» vesti.
Učiteljska tiskarna in naše stališče.
Poverjenik opiše nato J;podrobno vse dogodke in korake, ki so se izvršili pred ob» čnim zborom Učiteljske tiskarne, potek ob» čnega zbora in prve seje upravnega sveta in nadzorstva, kar vzamejo člani na znanje. Ker se je kršil dogovor in sklep občnega zbora, se zahteva od upravnega odbora
Učit. tiskarne s posebno vlogo primernega zadoščenja in izvedbe sklepa občnega zbo» ra. Ako ga ne dobimo, smo prisiljeni izvesti napram tiskarni skrajne konsekvence.
Potovanje učiteljstva UJU.
Izvršni odbor v Beogradu je sklenil, da podvzame organizacija meseca junija pouč» no potovanje po ČSR in Poljski. Udeleži se ga do 100 učiteljev in učiteljic. Zaradi viso» kih izdatkov se poverjeništvo po svojih za» stopnikih ne more udeležiti oficijelno poto» vanja. Udeležba se prepušča članstvu. Kdor se udeleži, naj se zglasi, da dobi potrebne instrukcije od poverjeništva.
Pokrajinska skupščina.
Po soglasnem sklepu ožjega sosveta se vrši letošnja pokrajinska skupščina nepre» klicno dne 6. in 7. julija 1927 v Kranju. Po» verjenik prosi tov. Lapajneja, da vse po» trebno ukrene in obvesti pravočasno o tem poverjeništvo.
Poleg drugega naj pridejo na dnevni red delegacijskega zborovanja sledeči re» ferati:
1.	Podrobni delovni program v smeri stanovskega dela s posebnim ozirom na okrajna učiteljska društva.
2.	Naš gospodarski program.
3.	Naš tisk.
Za manifestacijsko skupščino sta dolo» čena referata:
1.	Vzgoja kmetske mladine po šolski dobi.
2.	Naša mati.
Vse članstvo prosimo, da natančno pre» motri navedene teme. Kdor bi hotel o ka» teri poročati, naj to javi poverjeništvu do konca maja. Istočasno pozivamo vsa okraj» na učiteljska društva, da razpravljajo na svojih društvenih zborovanjih o teh refera» tih in stavijo svoje predloge in nasvete, ki jih izročimo poročevalcem v svrho upošte» vanja pri sestavi.
Pevski zbor UJU.
Na pokrajinski skupščini naj nastopi tudi naš pevski zbor, ki ga je o tem obve» stiti.
Samostojni predlogi.
1.	Na sejo poverjenikov v Zagrebu od» ideta poleg tovariša poverjenika tudi tova» riša Dimnik in Skala kot eksperta za sesta» vo pravil.
2.	V juliju priredi poverjeništvo pod okriljem pedagoškega ]krožka v Mariboru počitniški tečaj, ki naj bi se ga udeležil zla» sti učiteljski naraščaj. Krožek naj sestavi primerno okrožnico in jo pošlje poverjeni» štvu v nadaljno poslovanje.
3.	V anketo za učni načrt za učiteljišča v Beogradu mora priti na vsak način zastop» nik naše organizacije. Ko dobi poverjeni» štvo primerno osebo, naj izvede ta sklep!
4.	Pri ministru prosvete naj se izposluje odlok, da sme učitelj za prosvetno delo, ki ga vrši med narodom, uporabljati šolske prostore, sicer so vsi tozadevni odloki ilu» zorni.
5.	Ponovno je napraviti vlogo na pri» stojno mesto, da se ukine odlok velikega župana ljubljanske oblasti U. br. 5808 z dne 22. maja 1926, ki govori o proračunih za stvarne šolske potrebščine in omejitvi iz» datkov.
6.	Na merodajnem mestu naj se posre» duje, da se vrnejo že več let zaseženi šolski prostori svojemu namenu.
7.	Za vzdrževanje šolskih vrtov v pro» račun vstavljeni zneski naj se pri potrjeva» nju ne črtajo. Potrjeni zneski pa naj se brezpogojno izplačajo.
8.	V mariborski oblasti naj se ustanovi mesto oblastnega nadzornika za šolske vrto» ve. Napraviti je ponovno vlogo.
9.	Z dvetretjinsko večino glasov se sklede, da se predlaga v 2. členu osnutka pravil UJU sledeča formulacija:
»Da gaji ideju potpunog staležkog je» dinstva svega učiteljstva u državi bez raz» like političkog mišljenja i verskog naziranja i svest, da je vsaki pojedinac kao i organi» zacija za svoju delatnost moralno odgovor» na celokupnome staležu, a ne samo član» stvu; izvojevati ugled organizaciji, da če jo morati sva javnost uvažiti kao jedinu pravu zastopnicu i predstavnicu cjelog učijelj» skog staleža i kao uplivni faktor u prosveti.«
Ko poda poverjenik o zborovanju ma» riborskega učiteljskega društva kratko po» ročilo in ne stavi nihče kakega predloga, zaključi poverjenik sejo. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 2. maja 1927.
Andrej Skulj,	Josip Kobal,
poverjenik.	tajnik.
Enotna fronta učiteljstva z ostalim drž. uradništvom.
—pz Lečenje v državnih bolnicah. Na
vlogo »Zveze državnega uradništva za Slo» venijo« z dne 15. marca (vide »N. Gl.« št. 10.) je interveniral Gl. činovniški Savez pri ministrstvu za narodno zdravje z vlogo, ka» kor smo jo citirali. Ministrstvo je na to in» tervencijo odgovorilo sledeče: »Izveštava se Savez da Ministarstvo sprema nov pra» vilnik za prijem i lečenje drž. službenika u bolnicama i isti če važiti od 1. aprila t. g.« Glavni činovniški Savez pripominja k tej vesti, da izdeluje ta pravilnik naš osebni in odlični prijatelj dr. Štampar. Upanje ima» mo, da bo našim željam ustreženo. — »Naš Glas«.
UJU v „Orjuni".
Splošne vesti.
—	Sestanek vodstva UJU in poverjeni» kov v Zagrebu. V petek, dne 29. aprila t. 1. je bila seja poverjenikov UJU v Zagrebu, na kateri se je razpravljalo o edini točki dnevnega reda, t. j. izpremembi pravil in dokončni redakciji novega projekta. Cen« tralno upravo UJU so zastopali: predsednik Vlada 'K. Petrovič, podpredsednik Tihomir Kostič, tajnik J. Mili je« v i č. Beograjsko poverjeništvo sta zasto« pala: predsednik Milan V. Popovič, podpredsednik Djurdjič Ale k s.; zagrebško: predsednik Jos. Skavič, podpredsednik Jo v o Milojevic, tajnilc J. Tunkl, podpredsednica J. V aura; ljubljansko: predsednik Andrej Skulj, urednik Iv. Dimnik in predsednik mariborskega društva Anton Skala, ki je referiral na glavni skupščini o pravilih; splitsko poverjeništvo je zastopal tov. 1. Kutlača, sarajevsko se je pa izreklo so* lidarnim s sklepi, ker je bilo zadržano. Vsa poverjeništva so prinesla s seboj izpremi« njevalne predloge, ki so se pa obravnavali le delno Načelno je bila rešena in sprejeta popo'na stilizacija pravil glede smotra in sredstev organizacije, drugače so bila pa za* vzeta le načelna stališča, podrobna stiliza« cija je bila pa prepuščena Izvršnemu odbo* ru. Vsi člani so povdarjali nujno reorgam« zacijo centralnega stanovskega političnega glasila in potrebo enotnega glasila. Vendar je v danem položaju nemogoče to izvesti. Dolžnost pa je od vsakega člana, da podpre glavno glasilo UJU, zato je bil sprejet pred* log o obvezni naročnini centralnega glasila, oni člani pa, ki glasila ne naroče, da store svojo moralno dolžnost do tiska s tem, da prispevajo obvezno v tiskovni fond. Poleg tiskovnega fonda predvidevajo pravila tudi podporni — borbeni fond. Projekt novih pravil bo objavljen. Na tej seji je bil po* jasnjen in izravnan tudi spor radi pravil beograjskega poverjeništva med centralno upravo in poverjeništvom. Mestoma so bila podana tudi pojasnila o pogajanjih med obema grupama hrvatskega učiteljstva, ki se vrše še nadalje in ugodno potekajo. Po* ročila dnevnih listov o odklonitvi pogajanj niso odgovarjala dejstvu.
—	Spominsko iknjigo Cankarjevemu domu na Vrhniki je podarilo Ljubljansko učiteljsko društvo ob priliki svojega zboro* vanja. Knjiga nosi napis »Cankarjev al* bum«. Prva stran knjige je okrašena z na* rodnimi motivi in nosi kot motto Jerma* nove besede iz Cankarjevih Hlapcev: »Res* nično, za hlapca nisem rojen. Morda bi rad bil napojen in nasičen ... Ali moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne upogne.« — Pod tem mottom stoji napis: »Velikemu sinu naroda, svojemu vzglednemu mojstru Ivanu Cankarju, poklonilo v hvale* žen spomin Ljubljansko učiteljsko društvo ob priliki svojega zborovanja na Vrhniki 5. maja 1927.« Nato sledijo podpisi vsega ljubljanskega učiteljstva, ki se je zborova* nja udeležilo. — Učiteljstvo, prerojeno po Cankarjevih naukih je postavilo na domu tega velikega svojega mojstra trajen spo* min. Knjiga naj bo priča vsem obiskoval* cem Cankarjevega doma, kako visoko ceni današnje učiteljstvo Ivana Cankarja.
—	Skupno zborovanje štirih društev v Metliki dne 14. maja 1927. 7. maja 1925 sta zborovali v prijazni Metliki prvikrat dve bratski društvi: karlovško in belokranjsko. Ta dan je bil znamenit v zgodovini učitelj* stva. Sklenjene so bile vezi bratske ljubavi in tovarištva. Dne 14. maja 1927 pa se zbero v Metliki štiri učiteljska društva: karlovško, jastrebarsko, novomeško in belokranjsko k skupnemu zborovanju. 1. Prihod novome* škega in belokranjskega učiteljskega dru* štva ob 5'40, jastrebarskega in karlovačke* ga ob 5"46. 2. Ob 6. uri pozdrav gostov na metliškem kolodvoru. 3. Zajtrk, urede čla* ni pripravljalnega odbora v Metliki. 4. Ob 8. uri začetek zborovanja posameznih dru* štev. 5. Ob 10^. skupno slavnostno zboro* vanje: a) Otvoritev zborovanja, b) Pozdra* vi. c) Izročitev diplome častnemu članu be* lokranjskega učiteljskega društva K. Bar* letu. d) Referati: referirá jastrebarsko in no* vomeško učiteljsko društvo, e) Resolucije, f) Pevske točke. 6. Obed. Udeležbo je ja* viti do 7. maja pripravljalnemu odboru v Metliki. (Upravitelj šole). Tovariši(ice) pri* dite vsi! — Odbor.
—	Vse članstvo in vsa okrajna učitelj* ska društva opozarjamo na poročilo o seji ožjega sosveta z dne 27. in 28. aprila t. 1., zlasti na točko »Pokrajinska skup* s č i n a«. Čitajte, premotrite in pošljite go* tovo svoje prispevke! Ugodite tudi 6. točki tajniškega poročila! Opozarjamo tudi na sklepe glede volitev v disciplinsko sodišče, še posebno zato, ker slišimo od stsani član* stva, da ni storila organizacija s svoje stra* ni potrebnih ukrepov. Sklepi se glase: 1. Volitve v disciplinsko sodišče naj se izve* dejo kljub pomislekom tudi z naše strani. 2. Takoj po volitvah naj vloži poverjeni* štvo na merodajnih mestih protest, ker se je odvzela v ljubljanski oblasti učiteljicam pasivna volilna pravica. 3. Zahteva naj se, da se upošteva pri volitvah tudi podeželsko učiteljstvo. 4. Število kandidatov naj se zniža samo na dva strokovna druga, ki naj stalno «vršita svoj posel v disciplinskem sodišču.
—	Mladinski koncert v prid Učitelj« sekmu konviktu priredi društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani dne 14. maja t. 1. Ker Je namenjen čisti dobiček neobhodno po* crebnemu konviktu, pričakujemo, da se f\0ncerta udeleži učiteljstvo iz Ljubljane, vijunje okolice in z dežele v velikem šte*
_ Zvest tovariš. Kakor poroča eden
slovenskih dnevnikov, je zatisnil trudne oči v ljubljanski bolnici Kasper Gasperin, bivši nadučitelj, ki je kot upokojenec preživel svoja stara leta v Višnji gori, kjer se je bil kot tak s svojo rodbino vred naselil. Ranjki je bil rojen v Kropi, izvršil staro učitelji* šče v Ljubljani, učiteljeval je na Razdrtem, Raki, Krškem, Radečah, Vipavi in nazadnje v Starem trgu pri Ložu. Pokojnika, ki je dočakal 84. leto, je odlikovala velika ljube* zen do šolske mladine, zvestoba do učitelj* skega stanu, posebno do svojih tovarišev. V tem slednjem primeru lahko podpisani povdarja, da je ta njegova lastnost njemu zelo koristila. V posebnem slučaju se je ranjki Gasperin rajše zameril svojim viš< jim, kakor pa da bi bil nezvest svojemu učiteljskemu tovarišu. Počivaj v miru blaga duša.	Ivan L.
—	Majniški izleti se morajo izvršiti po naredbi prosvetnega inšpektorja v enem dnevu (brez prenočevanja); tudi se morajo izleti urediti tako, da revnejši učenci ne ostajajo doma. Pomaga naj se jim če mogo* če iz razrednih blagajn (Podmladka rdečega križa). Izleti naj se vrše za vsak razred zase, da se more vsak učitelj bolj posvetiti svojim učencem. Na izletih se je izogibati uživanja alkohola, a v prirodi naj se varu* jejo cvetlice.
—	Društvo učiteljic v Ljubljani priredi v dvorani »Uniona« Mladinski kon* c e r t dne 14. maja 1927 ob 4. uri popoldne na korist Učiteljskemu konviktu. Sodeluje iz prijaznosti gdč. Milena Verbi« čeva, učiteljica glasbe, učenke I. mestne de* kliške osnovne šole, učenke licejske osnov« ne šole ter učenke II. dekliške meščanske šole pod vodstvom učiteljic gdč. Albine Svetkove in gdč. Milke Umbergerjeve. Vzpo* red: 1. »Bože' pravde«. Pojejo učenke I. mestne dekliške osnovne šole in učenke II. dekliške meščanske šole. 2. a) »Luštno je o vigred«. Koroška narodna. Pojejo učenke I. mestne dekliške osnovne šole. b) »Sarafan«. Ruska narodna. Pojejo učenke I. mestne de* kliške osnovne šole. c) »Triglav«. J. Aljaž. Pojejo učenke I. mestne dekliške osnovne šole. 3. A. Grečaninov: a) »Ko sekire peza«. Poje gdč. Verbičeva, na klavirju spremlja gdč. Svetkova. b) »Domačija«. Poje gdč. Verbičeva, na klavirju spremlja gdč. Svet* kova. 4. a) »Perice«. Narodna. Pojejo učen* ke licejske osnovne šole. b) »Kje so tiste ste« žice«. VNarodna. Pojejo učenke Jicejske osnovne šole. c) »Jaz 'mam pa konjča«. Narodna. Pojejo učenke licejske osnovne šole. 5. a) »Pri zibeli«. K. Mašek. Pojejo učenke II. dekliške meščanske šole. b) »Poj* dem u rute«. Koroška narodna. Pojejo učen* ke II. dekliške meščanske šole. c) »Barčica«. Narodna. Pojejo učenke II. dekliške mešč. šoie. 6. a) A. Lajovic: »Mati in dete«. Poje gdč. Verbičeva, na klavirju spremlja gdč. Svetkova. b) Risto Savin: »To je tako«. Po* je gdč. Verbičeva, na klavirju spremlja gdč. Svetkova. 7. a) Stevan Mokranjac: Drugi šopek srbskih narodnih pesmi. Pojejo učen* ke II. dekliške meščanske šole. b) Vilhar: »Slovenac, Srbin i Hrvat«. Pojejo učenke II. dekliške meščanske šole. 8. Stanko Premrl: »Dvignimo skupni krog«. Pojejo učenke I. dekliške osnovne šole in II. dekliške me* ščanske šole. Vstopnina: Sedeži po 20, 15, 12, 10, 8 in 6 Din. Stojišča po 5 Din, dijaška po 3 Din. Predprodaja vstopnic v knjigarni »Glasbene Matice«.
—I Odmera dnevnic pri službenih po* tovanjih državnih uradnikov. V zmislu od* loka D. R. br. 113.884/26. so v veljavi sedaj sledeče dnevnice:
Vrsta državnih uradnikov		Veliki inivnite		MrIc dnevn.
		zvišane	normal	normal.
kateg	skupina			
I.	1 — 3	100	75	65
I. II	4-6 1	75	65	50
I. II. III.	7-9 2 — 4 1—3	65	50	45
II. III.	5 4	50	40	35
Dne 26. apri a t. 1. je umrl v Ljub* ljani g. Peter Repič, nadučitelj v pokoju. Rodil se je leta 1858. v Trstu, študiral in maturiral v Ljubljani, prvo službo pa je na* stopil leta 1878. v Cerknici. Tu je ostal le par let ter bil premeščen kot nadučitelj na Unec pri Rakeku. Na tem mestu pa je po* tem deloval splošno priljubljen in spošto* van vsa dolga leta do upokojitve. Veliko let je bil neustrašen in pogumen zastopnik uči* teljstva in šolstva v okrajnem šolskem svetu logaškem; učiteljsko društvo pa je imelo v njem skrbnega in vestnega blagaj« nika, ki je z marljivim nabiranjem in zbira* njem prostovoljnih prispevkov veliko pri* pomogel, da je društvo za čas njegovega blagajnikovanja postavilo osmim članom* tovarišem nagrobne spomenike. S svojimi sovaščani je živel ves čas v lepi slogi in miru, sovražili in napadali so ga pa tem srdi* teje sosedni »gospodje«, ker jim je bil s &V°j1I?i vplivom in uspešnim delovanjem nt V^31" in Rakovci v veliko napotje. Napadali so ga po časopisju in drugod to* liko časa, da jo je eden še pred vojno po« šteno skupil, drugi pa ga med vojno z ne* utemeljenim ovaduštvom spravil na ljub* ljanski grad, odkoder že ni bilo več daleč
do Suhega bajerja. — Ostal pa je pri vsem tem neizprosen mož jeklen. Časten mu spo* min!	_k,
—	P. n. učiteljstvu mariborske oblasti. Od glavnega odbora »Jadranske straže« v Mariboru sem prejel nalogo, da predavam v propagandne, domoljubne svrhe na uči* teljskih zborovanjih, shodih in izletih (tudi učencev) s predvajanjem primernega filma, kjer obstoji kino, ali pa histor. zemljevida, ki ga je g. SI. Dimnik nalašč izdelal. Teme so: Jadransko morje ob Balkanskem pol* otoku. Naselitev Jugoslovanov in prve dr* žavne oblike. Iz zgodovine prejšnjih naro* dov. Rimska doba. Slovanska Dalmacija in Benečija. Beneške vojne. Zemljepisna in zgodovinska nomenklatura na Balkanskem polotoku. Pedagoške, dušeslovne, metodične naloge. Učiteljska društva naj me blagovo* lijo pravočasno obvestiti. Osebno samo po* vrnitev stroškov. — Prof. Miro Šijanec, Maribor, Gosposka ul. 58.
—	Razpis učiteljskega tečaja za ročna dela. Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani priredi tudi v le* tošnjih velikih počitnicah, in sicer od 4. ju* lija do 6. avgusta 1927 učiteljski tečaj za «4pna dela Podmladka društva Rdečega križa. Število udeležencev se določi naknad* no. Tečaj se bo vršil tudi letos na tehniški srednji šoli v Ljubljani, in sicer: I. Splošni tečaj, obvezen za vse udeležence, od 4. ju* lija do 11. julija 1927. Predmeti: gnetenje, izrezovanje iz papirja in kartonaža (osnov* ni pojmi). II. Splošni tečaj za: 1. kartonažo s knjigoveštvom; 2. mizarstvo v zvezi s strugarstvom, rezbarstvom in kovinarstvom; 3. pletarstvo. Vsak udeleženec si bo izbral eno izmed imenovanih strok iz strokovnega tečaja pod II. Za vse obiskovalce bo po nji* hovi želji tudi tečaj za krasilne tehnike, in sicer: vlaganje v les, imitacija vlaganja v les, žgalna tehnika, slikanje na les in na steklo, batik*tehnika, pastinelo*sUkarija, ša= blomiranje na platno, svilo in žamet. III. Teoretični del tečaja bo obsegal predava« nja o metodi in pomenu delovne šole, o hi« gijeni, o Podmladku Rdečega križa i. dr. Tudi teoretični del se bo vršil od 4. julija do 11. julija 1927 in bo obvezen za vse ude« ležence. Udeleženci učiteljskega tečaja bo« do lahko stanovali v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ulica št. 12, proti odškodnini 150 Din (sto petdest dinarjev) za ves čas tečaja. Hrano bodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne stroške. Pouk bo brezplačen, le za nabavo materijala, ki je potreben za delavnice, bo treba plačati 100 (sto) Din; zato pa ostanejo vsi izdelki last tistega, ki jih izdela. Prispevke za materijal in za stanovanje je plačati ob vstopu v te« čaj. Učitelji (učiteljice) osnovnih, meščan* skih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave z navedbo stroke in strokovnega te* čaja pod II. na oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani do 1. ju* ni j a 1927. Prednost imajo oni učitelji (uči« teljice), ki aktivno delujejo v Podmladku. O sprejemu bodo dotičniki posebej obve« ščeni. Zbero naj se dne 4. julija 1927 ob 8. uri dopoldne na tehniški srednji šoli v Ljubljani. — Tajnik: Fran Gabršek, s. r.
—	SchreinersBezjakova »Slovenska je« zikovna vadnica I.—V. se sme uporabljati kot začasna učna knjiga. Nove izdaje se ne bodo priredile.
—	Josip Brinar: Slovenska slovnica za osnovne šole. I.—II. je odobrena kot začas« na učna knjiga privatne izdaje do defini« tivne revizije vseh učnih knjig.
—	Izplačevanje in nalaganje državnih podpor za gradnjo novih šol. Prosvetno mi* nistrstvo je izdalo naredbo glede izplače« vanja državnih podpor za zidanje novih šolskih poslopij. Podpore se izplačujejo šol« skim občinam, šolskim odborom, odnosno odborom za zidanje šol potom finančne uprave. Denar smejo pridržati le tisti od« bori, v katerih območju se je že pričelo zi« danje. — Občine, ki še niso „pričele z gra« ditvijo, morajo vložiti denar v Hipotekarno banko, oziroma njene filijalke.
—	Uslužbenski listi kontraktualnega učiteljstva. Za kontraktualne učitelje, ki ni« majo svojih dokumentov, se začasno lahko predlože neoverovljeni uslužbenski listi, ki se bodo po pribavi dokumentov naknadno odobrili. — Ako si kontraktualni učitelji (došli iz Italije) ne morejo pribaviti niti originalov, niti prepisov svojih dokumentov, se overovljenje ne more izvršiti na podlagi listin. V takem slučaju se je treba zadovo« Ijiti deloma s potrdilom jugoslovenskega generalnega konzulata v Trstu, deloma pa z uradnimi izjavami naših učiteljev, ki so skupno službovali oziroma polagali izpite s temi kontraktualci. — Uslužbenski listi za kontraktualne učitelje se morejo predložiti takoj — dokumenti oziroma kakršnekoli li« stine se morejo predložiti pozneje.
—	Ravnokar je izšla »Učna knjiga za strojepisje« kot prva in edina te vrste v slovenskem jeziku. — Knjigo, ki obsega teoretični in praktični del in ki bo izborno služila svojemu namenu, prav toplo pripo« ročamo ne le strojepisnim šolam, učiteljem strojepisja ter njih učencem, temveč tudi učiteljskim knjižnicam ter vsem, ki se ho« čejo v kratkem priučiti pravilnega in brzega strojepisja. Cena broširani knjigi znaša 8 Din. Naročila sprejema izdajatelj Josip Christof, vodja drž. konc. priv. šole v Ljub« ljani, Domobranska cesta 7.
—	Usposobljenostni izpiti v pomladan« skem roku so se vršili na državnem mo« škem učiteljišču v Mariboru pod predsed« stvom ravnatelja dr. M. Potočnika od 20. do 30. aprila t. 1. Popoln izpit za osnovne šole so položili: Arnšek Josipina, Belogla« ve c Maks, Bitenc«Rajšp Vlasta, Brelih Oton, Brenčič Mira, Cvetko Ivan, Črnko Vikto«
rina, Dolenc Ljudmila (z odliko), Domnik Drago (z odliko), Dworsky Olga, Grobin Pavla, Horvat Ivan, Jenko Alojzij, Karnič* nik Jožica, Kavčič Marica, Korošak Drago, Kos Berta, Kos Marica, Kotnik Drago, Krajnc Draga (z odliko), Lang Hilda, Lor* ger Olga, Mikolič Martina, Moder Janko, Petrač Franc, Povh Maksa, Ribarič Eliza* beta, Roškar Draga, Sedovnik Marija, Stajn* ko Viktor, Stefanciosa Andrej, Sterger Ana (z odliko), Šinigoj Avgusta, Štokelj Karol, Theuerschuh Ivan, Tomažič Božidar, Toma« žič Josip (z odliko), Trepečnik Ljudmila, Viher Miroslav, Vuk Karla. Dopolnilni izpit za osnovne šole so položili. Belovič Vilma, Doma Ludovik, Kodrič Vladimir, Reprobirani so bili: 2 kandidata in 1 kandi* datka. Na izpit ni prišel en kandidat. K dopisu v »Učit. Tovarišu« z dne 28. aprila 1927 se konstatira: Pismeni in ustni izpiti so trajali 11 dni. Po odloku prosvetnega ministra (S. N. br. 6083 od 3. aprila 1924) ima vsak učiteljski kandidat v dobi polaga* nja usposobljenostnega izpita pravico od* sotnosti od službe 2 1 dni.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Ferijalno zborovanje glede namera* vane ekskurzije na Francosko in letovanje na Hvaru je bilo na Veliki četrtek v La* porju pri Slovenski Bistrici ob prav pičli udeležbi.
Glavni poverjenik U. F. S. tov. M r o v* 1 j e poda sedanje stanje v U. F. S. s pri* pombo, da bo U. F. S. s prihodnjim šolskim letom podrobno pričel z organizacijo v vseh pokrajinah. Da U. F. S. pri nas ne uspeva tako, kakor bi moral, tiči vzrok v tem, da učiteljstvo ni informirano točno o U. F. S., kljub temu, da je vse natančno že bilo na* vedeno v prejšnjih letih v »Učit. Tov.«; kot dokaz temu, da se še vedno ponavljajo vprašanja, kaj je sploh F. S.! Priporoča, da bi se učiteljstvo bolj interesiralo za vsako gibanje v U. F. S. vse leto, ne pa samo za zadnje informacije, navedene vedno pod rubriko zgornjega naslova.
Ker ni bilo tolikega zanimanja med uči* teljstvom za našo ekskurzijo na Francosko, se soglasno sklene, da se ekskurzija za letos odloži.
V	glavnem bo delo usmerjeno na kolo« nijo Hvar; sklenjeno je bilo, da se uvede lastno gospodinjstvo, za kar bi znašal pro« račun dnevno okrog 20 Din.
Na Hvar bi šli prve dni meseca julija po pokrajinski skupščini UJU.
Prijave za kolonijo skupno s pristopom v U. F. S. prosim do 25. maja. (Za U. F. S. 50 Din, vplačilo 100 Din, ki se ob odhodu všteje). Čas hiti, konec šolskega leta se bliža!
Natančen proračun bo objavljen takoj, ko prejmemo prijave. Prijave pošljite na naslov podpisanega.
Vse tovariše(ice), ki so prijavili vstop v U. F. S., prosim, da pošljejo do 1. junija pristopnino (50 Din), v obratnem slučaju se prijave črtajo. Za vprašanja prosim znamko za odgovor! — Slavko Mrovlje, glavni po« verjenik U. F. S., Jesenice, (mešč. šola).
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za tri (137.—139.) smrtne slučaje: Pavla Leveč, Ljubljana, Pe« ter Repič, Ljubljana in Kasper Gašperin, Višnja gora. Nakazali bodete znesek 16 Din, zakonski pari dvojno. Zamudnikom sem prištel k temu še zaostanek. Uprava prosi, da izvršite nakazila takoj v prvih dneh meseca, najkasneje pa do 25. dne v meseceu. — Od 1. januarja 1927 do danes so prejeli dediči 92.275 Din in to za 9 smrt« nih slučajev. — Učit. Samopomoč ima 2066 članov. Posmrtnina znaša 10.330 Din.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V aprilu sem prejel sledeča vplačila: Učiteljstvo pri prosvetnem oddelku v Ljubljani 100 Din; učiteljstvo I. deške osnovne šole v Ljubljani 115 Din 70 p; Josip Siegmund, šolski upravitelj, Stari breg 10 Din; Pavla Dežmanova, učiteljica, v Ko« mendi 10 Din; Štefanija Sojer, učiteljica Fa« ravaS 10 Din; Marija Grošljeva, učiteljica v Ljubljani, za »Rdeče nageljčke« 20 Din; urednik »Kmetskega lista« M, Mravlje, po« ravnava v tiskovni pravdi (učitelj J apel j; 50 Din; Helena Jenko, učiteljica v pokoju, Trboje pri Smledniku 15 Din. Z današnjim izkazom znašajo vsi letošnji prejemki 7207 Din 65 p. — Josip Kobal, blagajnik.
Književnost in umetnost.
—k Behterev: Sugestija i Vaspitanje.
Prevod iz ruščine, ki sta ga oskrbela Kise« linovič, prof. in Pejkelj, supl. v Aleksincu, Knjiga je izšla v samozaložbi in je tiskana v srbohrvaščini s cirilico. Cena 5 Din.
—k Kratki pregled hrvatske i srpske književnosti. Priredil Tomo Jederlinič. Ti« skala in založila Učiteljska tiskarna. Čena 10 Din. Pri skupnem naročilu najmanj de* set izvodov a 8 Din.
V	malem žepnem formatu s 40 uspelimi fotografijami, je izšla knjižica pod gornjim naslovom in sledečo vsebino: 1. Književ« nost. Jugoslovenski narod, pismo i knjiga. 2. Tradicionalna književnost u Srba i Hr« vata. 3. Umetna književnost. Prvo doba u Hrvata. 4. Drugo doba hrvat. književnosti. Dubrovnik i Dalmacija. Humanizam i rene« sansa. 5. Kulturne i političke prilike u Du« brovniku i Dalmaciji. 6. Književnici dalma« tinski i dubrovački. 7. Dubrovački klasici. 8. A. Kačič«Miošič. 9. Književnost u Hrvat« skoj. 10. Književnost u Bosni. 11. Književ«
nost u Slavoniji. 12. Književnost u Srbiji i Vojvodini. 13. Prosvetitelj Obradovič i nje» govi savremenici. Prelazno doba. 14. Na« 'rodni preporod. Romantizam. Karadžič. 15. Ilirizam. Gaj.
Knjižica je namenjena v prvi vrsti 3. in 4. razredu meščanskih šol ter kot repe« titorij maturantom, a jo bode s pridom uporabljal vsakdo, ki hoče vsaj v glavnih potezah spoznati bogato literaturo naših bratov na jugu. Upamo, da bo prireditelj, ki je poleg Čitanke in Slovnice izdal sedaj »Kratki pregled književnosti« šel še dalje in priredil razvoj novejše književnosti (od Vuka in Gaja do danes). Knjižico toplo priporočamo.
Društvena zborovanja UJU.
Kulturni krožki:
= Učiteljski krožek za sodni okraj Viš« nja gora. Zaradi važnosti sporeda se udele» žimo vsi zborovanja litijskega učiteljskega društva, ki se bo vršilo v soboto 7. t. m. ob 9. uri na učiteljišču v Ljubljani. Namera» vani naš sestanek na Polju se preloži na pri« hodnji mesec. — S.
Vabila
= Zborovanje društva učiteljic v Ljub» ljani se bo vršilo dne 14. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne na mestni dekliški šoli pri sv. Ja» kobu. Dnevni red: 1. Društveno poročilo.
2.	a) Referat učiteljice gdč. M. Pleško: »O potrebi izobrazbe učiteljic v kmetijsko»go« spodinjskem oziru«. b) Razgovor o referatu.
3.	Slučajnosti. Prosvetni oddelek je dovolil pouka prost dan, zato pričakujemo čim veča je udeležbe! Isti dan popoldne se bo vršil mladinski koncert na korist Učiteljskemu konviktu. Prosimo Vas, tovarišice, zglasite se za vstopnice pismeno na »Društvo učite» ljic« — I. dekliška šola v Ljubljani pri sv. Jakobu.
= Zborovanje učiteljskega društva za laški okraj se vrši v nedeljo, dne 22. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne na deški šoli v Tr» bovljah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi.
3.	Predavanje tov. sreskega šolskega nad» zornika L. Potočnika o važnejših šolskih zadevah. 4. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 5. Predlogi za pokra» jinsko in glavno skupščino. 6. Poročilo ra« čunskih pregledovalcev o poslovanju bla» gajne za 1. 1926. 7. Razno. Po zborovanju skupno kosilo v Sokolskem domu, kjer se vrši ob 3. uri popoldne pevski koncert uči« teljskega pevskega društva iz Ljubljane, katerega se udeležimo. Ako bo dopuščal čas, napravimo pred odhodom vlaka (ob 19. uri) skupni izprehod po dnevnem kopu.
=r Učiteljsko društvo za marenberški okraj zboruje v soboto, dne 7. maja 1927 ob 8. uri na osnovni šoli v Breznu. Vzpored:
1.	Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Narodno obrambno delo Ciril«Metodove družbe in naše šolstvo. Ref. tov. Fran Skulj iz Ljub« ljane. 4. Temeljni pojmi in viri zgodovinske vede in nekaj iz preteklosti našega okraja. Ref. tov. Josip Mravljak iz Vuzenice. 5. O urejevanju in študiju domoslovnega materi« jala. Ref. tov. Bogdan Jurančič iz Remšnika. 6. Konstituiranje pedagoškega krožka. 7. Vo« litev delegatov za skupščini. 8. O učiteljski ferijalni koloniji na Jadranu. Ref. tov. Fra« sova. 9. Šolske in stanovske zadeve. 10. Slu« čajnosti. Pričetek točno ob 8. uri. Redakcij« ski odbor prosi, da vsaka šola točno izpolni priložene tiskovine za zbirko domoslovnega materijala. — Odbor.
= Krško učiteljsko društvo zboruje v soboto, dne 14. maja t. 1. v Veliki vasi pri Leskovcu z običajnim dnevnim redom. Pre« dava tov. gdč. Baudkova o »Vzgoji usmi« Ijenja«. Glede kosila se javite najkasneje do četrtka, t. j. 12. t. m. tov. Josipu Černetu. šolskemu upravitelju v Leskovcu. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
= Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje dne 14. maja t. 1. ob pol 11. uri v ormoški osnovni šoli. Spored: 1. Zapisnik.
2.	Dopisi. 3. Ivan Henrik Pestalozzi; pre« dava tov. Jenko. 5. Poročilo o občnem zboru Učiteljskega doma v Mariboru; poroča tov. Rajšp. 6. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 7. Slučajnosti. Opom» be: 1. Ker želi Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva v Medjimurju, da zborujemo z njim s skupnim programom jeseni v Čakov» cu, je naše zborovanje ta mesec v Ormožu. 2. Eno uro pred zborovanjem je pevska vaja. 3. Knjige Slovenske Šolske Matice se dobijo pri poverjeniku.
= Belokranjsko učiteljsko društvo zbo» ruje o priliki skupnega zborovanja dne_14. maja 1927 v Metliki ob 8. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Čitanje za» pisnika o zadnjem zborovanju. 3. Dopisi.
4.	Volitev delegatov za pokrajinsko in dr» žavno skupščino. 5. Volitev odbora pedag. didakt. krožka. 6. Pojasnila k revizij, poro» čilu — poroča tov. urednik Dimnik. 7. Po« ročilo preglednikov računov. 8. Slučajnosti. Dnevni red skupnega zborovanja so prejela vsa upraviteljstva šol. Prijavite se pravo« časno. — Tajnica.
= Kamniško učiteljsko društvo zboruje dne 9. maja 1927 ob 9. uri v šolskem po« slopju v Mengšu. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Praktični nastop tovariša Božiča v VI. razredu. 3. Slučajnosti. Tovarišica bla« gajničarka prosi, da se do zborovanja po» ravna zaostala članarina.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo ptujsko je zboro» valo 2. aprila v Ptuju ob navzočnosti 73 članov.
Tov. predsednik otvori zborovanje ter izreče v toplih besedah bivšemu predsed« niku in sedanjemu podpredsedniku tov. M u s e k u zahvalo za delovanje v društvu, katero je vodil v viharnih časih polpretek« lih dni. Konča s pozivom, da i nadalje po« sveti tov. Musek vse svoje moči procvitu društva.
Zapisnik se tokrat ni čital. Dopisi. Tov. predsednik naznani član« stvu, da tovariš, ki je do sedaj zastopal uči« teljstvo v ocenjevalni komisiji, še ni odložil svojega mesta, kakor je učiteljstvo zahte« valo ter tudi ni odgovoril na dopis.
Prečitalo se je poročilo o občnem zboru društva Učiteljski dom v .Mariboru terase je naročilo šolskim upraviteljem ali poverjeni« kom, da pobero članarino 20 Din.
Dva tovariša sta sporočila, da nista iz« stopila iz učiteljskega društva.
Predavanja. Tov. predsednik je nato predaval o srbohrvaščini v osnovni šoli. Re« ferat je bil sestavljen iz praktičnih vidikov. Podal je vse izkušnje, ki si jih je nabral te« kom povojnih let, pri pouku srbohrvaščine v slovenskih osnovnih šolah, da se z njimi okoristijo vsi učitelji, ki poučujejo ta pred» met. Zal, da se je pri debati oglasil le eden tovariš.
Sledilo je predavanje tov. Kancler« j e v e o ženskem gibanju. Tudi ta referat je bil temeljit, četudi zmeren. Tovarišica je obravnavalo temo v splošnih velikih obrisih. Povdarjala pa je pri vsem, kar nam je po« vedala, da ostane žena, kljub borbi za ob« stoj, vedno žena. O referatu se ni debati« ralo, kar bi bilo pa celo umestno.
Slučajnosti. Tov. predsednik opozori, da prodaja tov. Loviec v Majšpergu pa« nje in čebelarsko orodje po zmerni ceni.
Na predlog tov. M u s e k a se sklene, da bo društvo v maju zborovalo v Čakovcu. Zborovanje se bo vršilo 7. maja in bo ob« enem majniški izlet. Tov. Čoki poziva mlade tovariše in tovarišice, da pristopijo k društvu Učiteljska samopomoč.
Slavno ravnateljstvo!
Usojamo si vljudno javiti, da smo se tudi letos odločili vsem šolam in učilnicam
majski iz'et na Bled
z izredno znižanimi cenami olajšati. Vese« lilo nas bo zelo, ako nas s svojim obiskom počastite.
Cene: Kosilo:
1.	vrsta: juha, pečenka, dve prikuhi, moč« nata ¿jed........15'— Din
2.	vrsta: juha, govedina z dvema prikuhama i ...... . 8'50 »
3.	vrsta: juha, praženi krompir
in solata.........4"— »
Večerja:
1.	vrsta: pečenka s prikuho, moč«
nata jed in dessert .... 12'— »
2.	vrsta: rižota s solato ali guljaš
s krompirjem.......6"— »
Južina ali zajterk:
Kava, čaj ali mleko z dvema kruhoma . . . j . . , . 2'50 »
Okrepčila:
Malinovec ali limonada Yk 1 'ko»
zarec
2'— »
Prenočišče:
—k Ksaver Meško: Kam plovemo. Po«
vest. Novi, predelani natis. Založila Tiskov« na zadruga v Ljubljani. 1927. Cena broš. 36 Din, vezani 46 Din.
»Kam plovemo« je Meško napisal v svojem 22. letu. Sodobna kritika, ki ni pre« zrla v povesti mladega nadarjenega »novo» strujarja« tudi njenih senčnih strani, mu je priznala, da je izboren pripovednik in pro« učevalec duševnega življenja, ki slika mo«
derno življenje v prav zanimivi obliki. Zna« čilne posebnosti Meškove pripovedne umet« nosti se zrcalijo že v tej povesti: podrobna analiza duševnih borb njegovih junakov, plastično slikanje prirode, živahno pripove* dovanje in skrbno opiljen slog. V prenov« ljeni obliki radostno pozdravljamo knjigo ob njeni tridesetletnici kot še vedno svež in dragocen spomenik izza prve dobe naše bogate moderne.
Priprosto na žimnici za osebo . 2"— » Postelja s perilom za osebo . . 5'— » Za izborno kuhinjo, kakor tudi pozorno in točno postrežbo jamčimo.
Naša hotelska restavracija se nahaja na romantičnem Blejskem gradu ob jezeru v višini 112 metrov.
Razgled je očarljivo lep, tako, da lahko trdimo: »Kdor ni videl Bleda z grajske te« rase, Bleda sploh videl ni!«
Za igre na prostem je dovolj prostora. Na razpolaganje je tudi prostorna jedilnica in poleg te plesna dvorana. Poraba glaso« virja prosta.
Nadaljnja pojasnila na željo takoj. Prosimo Vas v Vašem lastnem interesu, da nas o eventualnem obisku blagovolite pravočasno obvestiti ter se priporočamo
z velespoštovanjem
Uprava Hotela na Blejskem gradu Bled.
Telefon interurban št. 6.
n\n\n\n\mn\mn\n\nymn\mn\n\mn\nymn\mH\
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
Vsaka šola in slovenska hiša
mora imeti-knjigo pesmi: *
E.GANGL:
* HRAM * SLAVE
Broš. 30 Din, eleg. vez. 40 Din, s poštnino 2 Din več.
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Zahvala.
Nasrčnejša zahvala vsem, ki ste nam dali v teh najgrenkejših urah, kar edino more nekoliko ublažiti prvo bolest; v prvi vrsti vam nepričakovano mnogobrojnim, ki ste preblagega našaga ranjkega spremili na koncu njegove ravne in svetle poti! Posebej se zahvaljujemo njegovim gospodom tovarišem, da so se od neumornega mnogoletnega Siritelja prosvete z naSo pesmijo poslovili s tako krasnim zadnjim pevskim pozdravom!
Višnja gora, Ljubljana, Maribor,
dne 3. maja 1927.
Rodbine
Gašperin, Kobau in Dr. Šorli.
99
ŠAGRIN" dr. z o. z.
LJUBLJANA, Mikloiiieva cesta 6.
(nasproti Hotela Union.)
Pravkar IzSloI
NOVO!
Pravkar izšlo!
A. Novak: RISANJE
s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500'—
Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih.
Naročila sprejeme KNJIGAH UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, PrancišKansKa Al. 6.