93. številka. Ljubljana, v četrtek 24. aprila 1902. XXXV. leto. lafaajs vsak dao zvačer, izimBi nedelje m praznika, ter velja po posti prejoman aa avatro-ograke deaele|aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežsla toliko več, kolikor znaSa poštniaa. — Possmezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnina se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b 5a se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v nredniStvo je iz Vegove ulico St. 2, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon it 34. „Naro/ina tiskarna" telefon št 85. Gospodje volilci! Kandidatje narodno-napredne stranke so: Za L volilni razred ki voli dne 25. aprila: Dr. Karol Bleiuveis vitez Trstesiiški primarij in posestnik. Fran Grošelj trgovec in posestnik. Ii/an Seuaiig usnjar in posestnik. Br„ Kari TriISar odvetnik. Volilci! Volite jih soglasno! Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: dr. Karol Bieiweis vites Trsteniški predsednik. Razgled po cerkvenem življenju v letu 1901. Spisal vseučiliSki prof. dr. T. G. Masarjk v Pragi. IX. »Proč od Rima!« je ostalo na Laškem povsem politično, nacionalno in socialno; protestantizem, ki se ondi naslaaja na Anglijo in Nemčijo, jako slabo napreduje in račun tega ni zedinjen. Laške protestantske cerkve, pravzaprav le cerkvice, so ae iele lani združile na shodu v Rimu (v juniju) k skupnemu delu; lanski razkol v nemški cerkvi v Rimu, ki je vatikanskim glasilom provzročil nedopovedljivo škodoželjno veselje, se je letos umaknil v zatišje, nič se o njem ne sliši več. Seveda, listi iz Nemčije so morali opominjati k previdnosti. O reformnem katolicizmu grofa Cam-pella se lahko poučimo v spisu: A. Ro-bertson, Graf Campello und die katholiiche Reform in Italien. Mit einem EinfOhrungs-wort von Prof. W. Bevschlag 1900; gibanje ne napreduje, nasprotno je njegov zbor prestopil letos v San Remu k protestantizmu (duhoven Ugo Tanni izdaja neodvisen list »Labaro«). Napredna, jako zanimiva in mična knjiga škofa Bonomellija iz Cremone: La Chiesa 1900 (III. del spisa: Seguiamo la ragione) je provzročila v laškem in sploh vsem reformnem tisku, seveda tudi v ultramontanskem, živahno pretresavanje. Tudi na Laškem ima katolicizem svojega najhujšega nasprotnika v socializmu: dočim ima Avstrija, gotovo jako katoliška, 32 škofov in 8000 župnij, je na Laškem 274 škofov in 20.000 župnij, razun tega je še kakih 100.000 redovnih bratov. Te razmere bodejo v oči celo »Germanijo« *) (Die italienische Krise und ihre Ursachen 22. januv&rja). Da se spoznajo gmotne razmere duhovnikov, omenimo samo, da država jamči letos večini župnikov za minimalno letno plačo 900 lir. V »Zeitu« (št. 375) sta bila omenjena dva antiklerikalna romana; da je to poročilo popolno, treba opozoriti na Ant. Fo-gazzara, Piccolo Mondo Moderno 1901. Fogazzarov antiklerikalni roman pač zasluži, ker era je napisal pristaš Rosminija, tem večje pozornosti. In kadar izrekam imo Rosmini, moram že tudi obenem omeniti Giobertijeve slavnosti; pisatelja dela »Ge-suita moderno« so mrzili na čuden način ne-le klerikalci, temuč tudi Crispiju ni ugajal. Fogazzaro se je tudi pri nekem in-tervievu izrazil za predlog, da naj se uvede postavna zakonska ločitev. (Doslej se na Laškem prakticira zakonska ločitev ■ pomočjo naturalizacije na tujem, navadno na Bavarskem: naturalizirani Bavarec se vrne in naprosi politično oblast v domovini na Laškem, da potrdi naknadno njegovo početje). 0 Vatikanu in njegovi politiki — verstvo že dolgo časa nima nič skupnega z Vatikanom — sem govoril že na več mestih te razprave. Tukaj bi bilo samo še pripomniti, ker sem že omenil Crispija, •j Namreč znani časnik .Germania". da bi bili rimski klerikalci umirajočemu Crispiju zelo radi privoščili poslednje olje. Laški listi ao poročali, da so v ta namen duhovniki pritiskali na Crispijevo ženo in hčer, toda zaman. To je ravno rimska verska politika. In verske politike je v Rimu v očigled visoke starosti vladajočega papeža v zadnjem času jako mnogo; vzlic makrobiotični energiji Leonovi in vzlic makrobiotičnemu znanstvu njegovih domačih zdravnikov se pomišlja v Vatikanu in nič manj v drugih centrumih evropske politike o novi volitvi papeža. Predvsem pa že deluje kardinal Rampolla jako marljivo — za sebe; kardinalski kolegij je štel 1900 1. 30 Lahov in 25 tujcev, v konzistoriju 15. aprila 1901 je bilo izvoljeno 10 novih laških kardinalov in samo dva tujca, da (40 zoper 27) bo zopet izvoljen Lah. Najvažnejša papeževa pisarija lanskega leta je bila enciklika z dne 18. ja-nuvarja o socialni demokraciji. Vatikan se je na več krajih spotaknil a svojimi demokratskimi allurami; ne samo konservativni politiki, temveč tudi odlični teologi so se vstrašili, in radi tega je izšla ravnokar omenjena enciklika, da je nekako gasilo socialističnih strank a la P. Daens. V Rimu samem pač ni našla dotična enciklika toliko zanimanja, kakor papeževo pismo do državnega tajnika Rampolle, koje pismo tirja važne in raznolike reforme v izdajanju denarja. Vatikan potrebuje denarja, in sicer zelo mnogo denarja (na leto blizo 8 milijonov frankov) in kakor se vidi in sliši, ljudje postajajo pametnejši in v Rim »dežuje« znatno manj svetopeterskega novca. Tudi sveto leto se ni obneslo posebno vrlo, kar se tiče finančne strani in kakor se je pričakovalo. Na milijone romarjev se je pričakovalo, a prišlo jih je vzlic agitaciji po računanju same Germa-nije (3. januvarja) samo 500 000. Izmed 223 romarskih vlakov jih je bilo 152 iz same Italije, 23 iz Avstro ogrskega, 18 iz Nemčije, 10 iz Francije. Ako primerjamo sijajna in mnogoštevilna romanja srednjeveških vernikov s sedanjimi, moramo pri-poznati. da je doživel Rim jako neljubo iiasko; o tem in še marsičem drugem se čitatelj jako pouči iz kratkočasno pisan« knjige, ki je izišla pred nedavnim: »Am Vatikan und Quirinal«. Dr. Zacher je zbral svoja dolgoletna opazovanja spretno in diskretno v omenjeno knjigo. Papež je v najnovejšem času sklical tudi komisijo za svetopisemska vprašanja, in katoliški listi si prav mnogo obetajo od tega podjetja. Predsednik je kardinal Pa-rocehi; pomembno je vsekakor, da je med člani komisije uborno malo nemških teologov. Pričakuje se, kakor rečeno, mnogo od omenjene komisije, tako osobito popolna revizija Vulgate, septuaginte in hebrejskega teksta. Sitnost in sramota, kateri si je skupil Vatikan z listom sv. Janeza, sta najbrže vplivali, dasiravno Rim dosledno preprečuje, kjerkoli le more, znanstveno raziskavanje sv. Pisma. To se lahko razvidi, recimo, iz tega, kako se je vedel Rim do prevoda N. Zakona od dr. Minochi ja: prevajatelj je moral izbrisati več stavkov, dasi so bili prevedeni po izvirih. Nova verska revue Minochijeva (Studi religiosi) tudi ni našla v Civilti Cattolici nikakega priporočila. V LJubljani, 24 aprila. Owmnviii aI#wi-i Tako malo zanimanja še menda ni kazala zbornica nikoli za obravnavajoči predmet, kakor pri sedanjem »direktni davki«. In vendar se ne dajo govorniki črtati, da bi se tako proračunska debata skrajšala, dasi jih skoraj nihče ne posluša. Tudi v včerajšnji seji so govorili praznim klopem večinoma le taki poslanci, zastopniki kmetskih občin, ki so hoteli svojim volilcem pokazati, da so se potegovali za odpravo najhujšega kmetskega bremena — davkov. V tem smislu 90 govorili: Soukup, Holer, Kasper, Dierzer, Pospišil.Rotter. Skoraj vsi so povdarjali odpravo zemljiščnega davka, zato pa se naj vpelje dohodninski davek. — Bolj zanimiv govor je bil Malikov o krivičnem postopanju davčnih oblasti. Finančni minister Bohm-Bawerk je v dolgem govoru opravičeval podrejene mu davčne oblasti in uradnike. — Debata se nadaljuje v današnji seji. LISTEK. Knjige „Matice Hrvatske" za leto 1901. Najplodovitejše jugoslovansko književno društvo »Matica Hrvatska« napreduje vsako leto. Kar se tiče originalnih hrvatskih del, jih ni izdala »Matica« še nikdar toliko in tolikih kakor letos. Izmed devetorice izišlih knjig jih je sedem novih izvirnikov, od ostalih dveh je jedna, Marulićeva »Judita«, seveda že starejše, a na novo izdano delo v svečanostni obliki z uvodom in komentarjem ter z ilustracijami, — druga pa prinaša zbirko Turgenjevih pripovestij. Samo dve knjigi sta poljudnoznanstvene vsebine, sedem pa je leposlovnih. Gotovo je s tem veliki večini Članov ustreženo, saj imajo Hrvatje za pospeševanje znanstvene književnosti druga društva. Med pesniškimi deli zavzema prvo mesto ep »Judita« Marka M a r u 1 i ć a. P. Kasandrić je napisal obširen, temeljit, a tudi širši publiki zanimiv uvod; Marcel Kušar pa je dodal vestno sestavljen tolmač in slovarček ter komen- tar. Kdor ima smisla za staro umetno poezijo pesniškega prvaka Marulića, iz-vestno z velikim zanimanjem prečita klasične stihe tega biblijskega epa. Krasno tiskana knjiga ima trinajstorico slik; osem jih je v uvodu ter so v zvezi z životopisom Marulića, petorico pa sta jih naslikala hrvatska mojstra Oton I vek ovio in Celestin M e d o v i 6. Poleg tega religioznega epa je izšel letos tudi moderni, idilski ep v 6 spevih »Otmica« Ive Velikanovića. Sujet pripovedne pesni ima humorističen značaj ter slika rop mladih junakov iz krajev onkraj Save, kruševskih junakov, ki so ponoči vdrli v slavonsko vas, da odvedo glasovito krasotico Stano, a zmotoma ugrabijo klepetavo babico Mando. Mlade niči mislijo, da je čarodejstvo izpremenilo devojko v staro babnico, a se končno uve-rijo, da so odvedli vendarle jezikavo klepetuljo, katero radi vrnejo dedu Marku. Pesem se završuje z zaroko lepe Stane z njenim ljubimcem, Pavlom. Stihi so lepi, gladki in neprisiljeni, pesem polna vedrih, krasnih opisov iz vaškega življenja in svobodne narave, jezik naroden, prepleten z ljudskimi dov-tipi in izrazi, ves ep pa ljubeznivo hu- morističen, brez monotonije. Gotovo ga bodo čitali Hrvatje z naslado, Slovenci pa si želimo, da tudi dobimo enak ep iz svojega življenja! Med najpopolnejšimi in najplodovi-tejšimi hrvatskimi pisatelji je Vjence-slav Novak. Mnogo njegovih poetičnih in gorko, z umetniškim temperamentom pisanih povestij je prevedenih že na slovenski jezik. Letos je izšla v »Matičnih« knjigah njegova povest »Dva svijeta«, v katerih kaže pisatelj brezdno, ki zija med svetom idealov in resničnosti ter slika tragedijo umetnika glasbenika, ki trpi, propada in končno zblazni vsled malenkostnih razmer v hrvatski domovini. Kakor vse Novakove povesti, je pisana tudi ta povest toplo, iz duše in srca avtorja. Zdi se, da je pisatelj marsikaj v svoji povesti sam videl in slišal, odtod plastika posameznih prizorov, realistika popisov, intimnost in iskrenost pripovedovanja in slikanja. Vladimir Trešcec Borota je napisal tendenciozno povest »U malo me svietu«, katero nazivlja »slike iz zagrebačkoga života«. Ta povest je portretna slika socialnega življenja zagrebškega. Avtor biča z neusmiljeno, a mirno in ob- jektivno realistiko snobizem izvestnih meščanov, ki žive preko svojih sredstev, se košatijo in baharijo, da slepe svet s svojim bogastvom, a žive v resnici na trhli, gnili podlagi. Gonja za gospodstvom, itnponiranjem in lažnjivim bleskom v hiši trgovca Krivošioa se konča s popolnim gospodarskim polomom, katerega je kriva poleg mehkega Krivošića njegova časti in blišča lakomna žena ter njegovi slabo vzgojeni otroci. Pisatelj kaže poleg te družine, ki propade radi svoje razsipnosti in pohlepnosti po imenitnosti ter vplivnosti, še celo vrsto »pobeljenih grobov«, moških in ženskih vitezov Nimaničev. Povest ima satirično tendenco ter je dokument za presojo zagrebških socialnih razmer. Mnogo fraz, mnogo blišča in hrupa, a vse puhlo in otlo! — Pisatelj ima mnogo poguma! Josip Draženović, odlični hrvatski pisatelj in ljubimec hrvatskih književnih gourmandov, se je po dolgem času oglasil zopet z večjim delom, »P o v -jest jednoga vjenčanja«. Sujet Draženovićeve povesti je slikanje boja med dolžnostjo in sebičnostjo. Kakor v mnogih povestih, je postavil tudi v tem delu Draženović dejanje v staro primorsko Konec generalnega štrajka v Belgiji. Še minoli teden je kazalo vse, da ae začne v Belgiji revolucija. Danes pa je generalnega štrajka Že docela konec. Socialistični agitaciji je zmanjkalo sredstev, da bi delavce podpirala tekom stavke. Zato so se delavci vrnili zopet v delarne. Tudi upanje, da posreduje belgijski kralj Leopold na korist delavcev, se je popolnoma izjalovilo. Kralj vlade ne odpusti in zbornice ne razpusti, ker so itak že 25. maja nove volitve. Razen tega pa je kralj trgovinski zbornici jasno izrazil svojo ne voljo radi štrajka ter svoje prepričanje, da postopa sedanja vlada docela pravilno in vedno na korist kraljestva. Potemtakem ostane vse pri starem. Ves boj je bil zaman, vse žrtve brez koristi, samo klerikalci so še močnejši in njih vlada še za-mozavestnejša. Toda kar ni, se še lahko zgodi — pozneje. V Belgiji mira ne bo več v sedanjih razmerah. Vojna v Južni Afriki. Iz Londona poročajo, da izvedo že te dni vsi oddelki Burov dogovorjene mirovne pogoje ter da se je v treh tednih nadejati sklepa miru, oziroma konca vojne. Louis Botha, vrhovni poveljnik Burov, je na potu v Vrvheid ter je bil te dni v Standertonu. Iz Vrvheida odpotuje dalje k Burom. Lord Kitchener poroča: V zadnjem tednu je bilo ubitih 18 Burov, 19 ranjenih in 325 ujetih. 10 se jih je udalo. General French preganja razkropljene burske oddelke v okrajih Ladvgrev in Rhodes na vshodu Kaplandije. Na zahodu je večina burskih trop okoli Oskiepa, katerih Buri niso mogli zavzeti. Angleške čete so se pomnožile. Okraj vshodnje Pretorije so Buri zapustili. Od juga proti Pretoriji so angleške čete očistile vse okraje burskih čet. Polkovnik Colenbrander operira še vedno pri Pietersburgu; 15. t. m. je zadel njegov oddelek na močnejši oddelek Burov, a se je vzlic premoči sovražnikov mogel vzdržati v svoji poziciji. V angleški zbornici se je sprejel vladni predlog, da se pridobninski davek zviša. Tekom debate Jo izjavil /.akiciilni kanaolar llicks- Beach, da so vesti o sklepu miru še prezgodnje ter da je treba biti pripravljen na nadaljevanje vojne. Bestialnost Američanov na Filipinih. Američansko časopisje se bavi že dalje časa z afero, ki je razburila vso javnost. Američanski vojaki so postopali namreč proti ustaškim Filipincem naravnost zverinsko ali tako, kakor so postopali Angleži proti Burom. Višji poveljnik ameri-čanske armade, Miles, ki je porabil že škandalozni prepir admirala Sampsona in Schleva, da agitira proti predsedniku in zase, dela se sedaj posebno ogorčenega, samo da si pridobi popularnost. Senator Lodge, prijatelj predsednika, je interpeliral vlado glede barbarščin in bestialnosti na Filipinih. Vojni minister Root je predložil 428 tiskanih strani obsezajoče poročilo, da je bilo med avgustom 1. 1898. in marcem 1901 deset častnikov in 36 vojakov, ogle-duhov i. dr. radi grozodejstev proti doma- mesto Senj. V finem risanju detajlov ima hrvatska književnost malo takih umetnikov, kakršen je Draženović. Poleg tega se odlikuje povest v globoki psihologiji. Laži svetnik France se hoče na strmenje vsega mesta oženiti po sili z lepo vdovo Žvanico, a se končno vendarle premisli ter vzame Marico, mater svoje hčerke, katero je v mladosti brezsrčno ostavil. S tem je še bolj iznenadil vse mesto, hkratu pa osrečil sebe, svojo zaročenko, hčerko in njenega ženina. Dramsko slovstvo je zastopano z narodno dramo iz bosenskega življenja »Vi-t r o p i r« Adalberta Kuzmanića, ki se je na zagrebškem narodnem odru igrala že z najlepšim vspehom. Drama kaže veselje in trpljenje bosenskih kato liških Hrvatov, ter se v njej izvrstno pogojen narodni milieu. Značaji so risani plastično, dialog je živahen in vsa drama je pisana s temperamentom. Med znanstvenimi knjigami je jedna zgodovinske, druga pa prirodopisne vsebine. Plodoviti zgodovinar Vjekoslav K 1 a i ć je spisal zgodovino slavnega hrvatskega rodu v knjigi »Krčki knezovi Frankapan i« do 1. 1480., t. j. do izgube otoka Krka. V drugem delu činom in radi kršenja vojnih določeb pred vojnim sodiščem oatro kaznovanih. 11 vojakov je bilo oelo ustreljenih, več pa obsojenih v ječo. Nekaj jih je bilo odpuščenih iz vojske ali degradovanih. Ti vojaki so Filipince brez povoda streljali, mučili, posiljevali Filipinke, ropali in kradli. Major Waller n. pr. je Filipince, dasi so bili brez orožja, dal postreliti. Izgovarjal se je na ukaz generala Smitha, ki je velel: »Pobijaj in požigaj!« Čimbolje se je vršil ta ukaz, tem zadovoljnejši je bil general. Smith je baje tudi ukazal: »Pobij vse, ki so starejši kot 10 let!« Trije častniki so kot priče Wallerjeve besede potrdili. In general Smith je priznal, da je dal 300 Filipincev, ki so se prostovoljno udali in prišli sami v tabor, kar postreliti. V »North American Review« piše američanski poto valeč: Noben Filipinec ni zadovoljen z našo upravo. Misleči Filipinci so izdajalci, in velika večina, ki ničesar ne misli, sledi slepo svojim vodjem. Tam imamo 40 — 50 tisoč vojakov, ki so v 5—600 oddelkov razkropljeni po otokih. Iz Mindora poročajo, da požigajo Američani vse kraje, kjer se je streljalo nanje. Vsa mesta in vse vasi so razvaline in pepel. Le z mohame-danci žive Američani složno, ker jih smatrajo za — nekristjane. Amerika je poslala na Filipine 1000 učiteljev, ki pa so večinoma brez vesti in morale. Večina hoče le hitro obogateti. Od 1. januvarja 1900 do 31. decembra 1901 je sodilo 298 vojaških komisij ustaše ter obsodilo 411 Filipincev na smrt, ker so umorili baje 721 oseb. Američanski imperializem je žrtvo val 500 milijonov dolarjev (2200 milijonov kron) in na tisoče vojakov. Sad teh žrtev pa so stalni upori in osramočenje ameri-čanskega imena. Jingovstvo ne prinaša slave in koristi niti Američanom niti Angležem. Najnovejše politične vesti. Načelniki vseh parlamentarnih strank, izvzemši Vsenemce, so imeli včeraj s predsednikom Vetterjem daljšo konferenco. — Preosnova tiskovnega zakona. Zvezi dunajskih časnikarjev jo povedal včeraj ministrski predsednik dr. Korber, da je predloga za tiskovni zakon že izgotovljena ter je zatrjeval svojo naklonjenost časnikarstvu. Predsednik Vetter pa je pozneje »potolažil« deputacijo, da ni upati, da bi prišla predloga v sedanjem zasedanju na vrsto. — Vsenemška zveza je sestavila zakonski načrt za uvedbo nemškega državnega jezika. — Odstop ruskega naučnega ministra. Minister Va-novski je odstopil, ker ni hotel car podpirati njegovega načrta za preosnovo srednjega šolstva. Tudi umor Sipjagina je pri tem odločeval. Naslednik mu bo baje dosedanji pomočnik v naučnem ministrstvu Senger. — Nemiri v Južni Ameriki se smatrajo za poravnane, ker je bil general Uribe-Uribe popolnoma poražen ter je moral bežati v Venecuelo. Vladne čete so nazaj priborile Bochas del Toro in Guirio. — Mornarska komisija Zedi njenih držav je predlagala v zbornici zgradbo šestih novih opiše Klaić zgodovino Frankapanov do 1. 1671. Klaić piše lahko, zanimivo ter razumljivo tudi širši publiki, vzlic temu pa temeljito in znanstveno. Knjiga je pisana tudi s patriotičnim zanosom ter jo sprejme čitateljstvo brez dvoma z veseljem. V knjigi je tudi 41 slik. Druga poučna knjiga je drugi zvezek dr. Stjepana Gjurašina dela »Ptic e«, prirodoslovne in kulturne črtice. Dr. Gju-rašin, hrvatski Erjavec, piše vsekdar zanimivo ter prepleta svoja znanstvena raz-iskavanja s kulturnimi črticami, prizori in dogodki, ki delo oživljajo. Poleg tičev opisuje pisatelj popularno tudi narode, med katerimi ptice živo. Knjiga je lepo tiskana in okrašena z 72 slikami. Končno je v »Slovenski knjižnici«, ki je prinesla Hrvatom že največje biserje slovanske — zlasti ruske in poljske — literature, izšel še IV. zvezek »Izabranih pripoviesti Ivana S. Tur-genjeva« v prevodih Jos. M i š k a t o -vica in Mirka D i v k o v i ć a. To je letošnji književni dar »Hrvatske Matice«, ki uživa tudi med Slovenci največje simpatije ter šteje med njimi precej članov. Moglo in moralo pa bi jih biti več! Jos. P—r. vojnih ladij. — Nemiki državni zbor razpravlja o aakonakem načrtu glede otroikega dela. Državni tajnik Posa-dowski se je toplo zavzemal za kmetijska dela otrok, češ, da imajo vzgoje-valni značaj. — Zaradi umora Sipjagina so se vršile hišne preiskave pri mnogih ruskih begunih v Parizu ter je pri tem dobila baje policija pismene dokaze, da so bili beguni v vedni zvezi z nihilisti v domovini. Francoska vlada je že izročila Rusiji več kompromitiranih rojakov. — Mir med Buri in Angleži se sklene po Krttgerjevem zatrdilu najpozneje do konca meseca maja t 1. Dopisi. Od Št. Vida nad Cerknico. Prišla je spomlad, vsa narava se oživlja, ptice v gozdu in žabe v luži so se pričeli"* glasiti. Vsled tega naravnega prerojenja se je zbudila tudi neka mlečnozoba žaba v Robu ter se oglasila v lažnjivem »Domoljubu« od 17. aprila 1902. št. 8 ter v imenu cele fare robarske pričela razkladati sanje svojega zimskega spanja. Ker nam je pa dobro znano, da Robarci niso tako robati, kakor je omenjeni dopis, smo si takoj mislili, da je dotični dopis skrpucalo človeče, katero se je rodilo izven fare robarske in katero stoji pod komando farovške kuharice. V dopisu v »Domoljubu« kvaka žaba iz Roba, da imamo Vidovci suhe žepe, Robarci pa polne. Le počasi, gosp. žaba! Povejte nam, koliko imate lastnega premoženja, ker le s tistim se imate pravico bahati, ne pa z denarjem, katerega imate v posojilnici, ker tisti denar je lastnina tudi takih ljudi, kateri ne spadajo v faro robarsko. Mi pa imamo brez posojilnice svoj lastni denar, s katerim se smemo pobahati in v žepu pobrkljati, med tem, ko morate vi denarček lepo v škatlicah zloženega imeti ter imate pravico istega samo gledati. Tudi mi postrežemo lahko s tisočaki osebam, katerim se sme toliko zaupati, h katerim pa vi, gosp. žaba, gotovo ne spadate; postrežemo lahko s papirnatim denarjem kakor tudi s cekini. Dokaz temu je, da je P. v dopisu iz Roba napominano hišo kupil in plačal, ne da bi bil posojilnico v Robu za denar prosil. Ker 580 K 57 v. kolikor ima vaša posojilnica dohodka, zasluži pri nas tudi najslabši delavec na leto. Nadalje kvasi dopisunček iz Roba, da Vidovci nimamo voditeljev, kateri bi kazali, kako začeti in delati. Mi imamo tako izvrstne voditelje, bodisi v verskem ali gospodarskem oziru, da dopisunček iz Roba še vreden ni, da bi si isti svoje škornje ob njegov jezik obrisali. Sicer si znamo pa tudi sami pomagati, ako pomoči potrebujemo, iz posojilnice v Robu pa še ni dobil nobeden Vidovec kake podpore. Pri nas dobimo pri poštenih možeh denar na posodo po 5 do 6% brez druzih stroškov, po 16% se pa pobira samo po fari robarski. Ako gremo v gostilno, gremo za svoje novce k poštenim gostilničarjem, ne pa k oderuhom, kakor je žaba iz Roba izvolila imenovati naše krčmarje, pri katerih dobimo pošteno in ceneno jed in pijačo. Ako vam je pa, gospod dopisunček, blagor Vidovcev tako pri srcu, zakaj pa ne podpirate gotovih oseb v Š.......... katere ne živijo v izobilju, zakaj ne daste istim podpore iz vaše posojilnice? Nadalje kvaka žaba iz Roba, da je kmetija za kmetijo v vidovski fari prodana in družina mora s trebuhom za kruhom. Res je, da se semtertje prigodi, da je kaka kmetija prodana, ali pa mar niso prodane grašine, ali mar niso prodane kmetije v robarski fari, ali mar ni bila prodana Maj........kmetija v Štruklavi- vasi, kaj —? Najgrša infamnost v dopisu pa je, da gosp. žaba oponaša, da moramo prodati vole ali krave, če hočemo dobiti denar za pot v Ameriko. Ali je mar sramota vole prodati? Ne, večja sramota je v posojilnici denar na posodo vzeti, kakor pa lastne vole prodati. Da mi jih lahko prodajamo vole, ker jih imamo, vi gospod dopisunček pa ne boste nikoli volov prodajali, ker nikoli istih imeli ne boste, ker pri vaši hiši je največja domača žival — miš. Slednjič se je spravil dopisunček še nad liberalno enajstorico, h kateri je svojedobno tudi on pripadal. Da, mi smo naprednega mišljenja in to si štejemo za čast, kar si pa vi, izdajica, ne morete šteti, da ste zatajili svoje prepričanje radi tega, da ste smeli svojedobno s farovško kuharico pri eni mizi jesti, župnikovega konja česati in z istim gnoj na njivo voziti. Da pa ne bode kdo mislil, da je dopis v »Domoljubu« št. 8. iz Roba pisal Ivan Štrukelj vulgo Majarčkov, učitelj v Robu, konstatiramo, da on tega ni pisal. Eden Vidovec v imenu drugih. izpred sodišča. Pri deželni sodniji so se vršile včeraj pod predsedstvom g. deželnosodnega svetnika Andolšeka poleg drugih tudi sledeče obravnave: 1. Pazite na otroke! Marca meseca tega leta je šla posestnika žena Frančiška J a g e r iz Landolc pri Senožečah na vrt. V sobi je pustila svojega 4letnega otroka samega. Otrok se je igral in pri tem trenutku je bila lahka otroška obleka v ognju in ko so ljudje prihiteli, so našli otroka grozovito ranjenega. Ubogi otrok je tudi kmalu umrl. Frančiška Jager pa je bila tožena, ker ni dovolj pazila na otroka. Zagovarjala se je s tem, da ni mogla otroka seboj vzeti, ker je bilo še premrzlo meseca marca. Vkljub temu zagovoru jo je spoznal sodni dvor krivo; obsodil jo je pa vsled raznih olajšalnih okolščin le na 2 d n i strogega zapora. 2. Amerikanec. V srcu posestni-kovega sina Janeza B r o ž i č a na Otoku se je rodilo stremljenje po blaženi deželi Ameriki. Preskrbel si je, bogve, na kak način potovalno pravico, zvezal si »pun-keljček« in odkorakal. Ljubljanski policaji imajo pa predobre nosove. Zasačili so ga in ker se jim je zdel še jako mlad, so ga povprašali po starosti in po drugih malenkostih. Pri tej priliki jim je povedal napačen ime in pokazal svoj »pos«. V zaporu pa je priznal, da je prišel šele 1. 1882. na ta neumni svet in vsled tega bode sedel 14 dni v strogem zaporu in plačal 10 K globe, kajti — 1. 1882. rojeni ne smejo v blaženo Ameriko. 3. Ljubljanska baraba. 13. svečana je ukradel leta 1885. rojeni livarski vajenec Ivan Kramar svojemu gospodarju g. Tonnisu dva težka kosa medenine. Naprosil je potem očeta, naj mu ista na kak način spravi v denar. Oče je skušal medenino prodati g. Golobu. Ta pa je precej slutil vir medenine in se prepričal pri g. Tonnisu. da je prišlo blago iz tovarne te tvrdke. In mladi Kramar je šel 13. t. m. v luknjo. Zagovarjal se je s tem, da je g. Tonnis dobil ukradeno stvar nazaj. A vkljub temu bode sedel 1 m e -sec dni in plačal troške kazenskega postopanja. Tako — je nastopil svojo pot. 4. Mir so delali ... 8. decembra m. 1. so so namenili fantje v Budanjah pri Dolgih Poljanah, da se napijejo do brezzavesti. Svoj namen bi bili tudi prav gotovo izvršili, a pričeli so se prekmalu kregati. V prepiru so pobili nekaj pohištva, par vrčkov in steklenic. Krčmarica se je bala še večje škode in naprosila je vsled tega posestnika Janeza Premrova, naj — »napravi mir«. Janez Premru je seženj visok mož in zato je mislil, da bode kar vse fantine nakrat ugnal; žal, da se je opekel. L. 1879. rojeni posestnikov sin Jože L e m u t, po domače »Kuratov«, je stopil na klop in udrihal s štefansko steklenico po glavi dolgega Premrova, ki je hotel — »napraviti mir«. Pri tej priliki ga je težko ranil in zato bode sedel. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24 aprila. — Promocija. Danes je bil na Karlo Francovi univerzi v Gradcu kon-ceptni praktikant c. kr. namestništva na Primorskem v Poreču, gospod Vilko Bal-tič, promoviran doktorjem prava. Čestitamo! — Učiteljske premembe. Učitelj v Gočah g. Fran Mercina je kom-petenčnim potom premeščen v Senožeče; začasna učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem gdč. Marija Peče je stalna nameščena na Rakeku; začasni učitelj v Cerkljah g. Josip Lapajne je stalno nameščen istotam, učitelj v Čatežu pri Trebnjem g. Peter Pogačnik je pa šel v stalni pokoj. — ,,Slovenec" in njegova pisava. Iz »gole kolegijalnosti« pojasnu-jemo Lampetu sledeče izraze: »Presvetli« (= durchlauchtigst) — v predvčerajšnji številki »Slovenca« o slavnosti pri uršulinkah — se imenuje samo cesar, nikdar pa ne kak škof, četudi je oerkveni knez. Rojeni knezi imajo naslov »Svetli« (Durchlaucht — Serenissimus). Škofje, ki niso rojeni knezi, nimajo tega naslova. »Prevzvišeni« je škof, kadar postane kaka ekscelenca ali eminenca (cesarjev tajni svetovalec ali kardinal). — V »Slovencu« in »Domoljubua je bilo čitati v zadnjih dneh večkrat: kardinal dr. Jakob Missi*. Doktor Lampe bi moral vendar vedeti, da se pri kardinalih vsled cerkvenih do ločil ne sme pisati priimek »doktor«, ker se samo ob sebi razume, da je kardinal doctus. Inače pa itak veste, doktor Lampe, iz lastne skušnje, da iz priimka še nikakor ne sledi, da bi moral biti vsak doktor bogoslovja pameten človek. Sicer pa: »Non est omnis doctor doctus, sed omnis doctus doctor.« — Akcija za ,,Dijaški dom" v Celju« Kakor se nam iz najrazličnejših gtranij sporoča, vzbudil je poziv za ustanovitev »Dijaškega doma« celjskega v vseh narodnih vrstah najprijaznejši odmev. Iz dobro poučenih krogov najbližje interesovanih zatrjuje se nam pa, da bode se ustanovitev vršila popolnoma gladko in da se ni bati nikakršnih znatnih ovir. Akademiški agitacijski odbor, ki je širom domovine razposlal v ta namen nad poldrugi tisoč pozivov, prosi tem potom vse rojake, ki morebiti niso dobili posebnega poziva, da to blagohotno oprostijo. V tako kratki dobi nam res ni bilo mogoče izvedeti natančnih naslovov vseh narodnja kov in narodnjakinj, ki bodo pa vkljub temu gotovo ravno tako požrtvovalno sodelovali v dosego našega namena. Agita-cijskemu odboru vsaj za zdaj še ni mogoče v domovini osebno vplivati na brzo prispevanje za »Dijaški dom«. Zategadelj prosimo vse prijatelje narodnega šolstva in zatiranega slovenstva, naj v svojem krogu blagovolijo agitirati za prispevke. Upamo, da bode. nas v tem oziru slovensko časopisje krepko podpiralo. Zlasti se pa udajamo veseli nadi, da bode slovensko narodno ženstvo, ki je s svojo tolikrat sijajno dokazano narodno požrtvovalnostjo doseglo velike uspehe v Cirilo Metodovih podružnicah, tudi tokrat porabilo svoj vpliv za nabiranje prispevkov pri onih, ki še morebiti oprezajo in se obotavljajo. Tudi najmanjši prispevek, ki nikomur ne bode prehudo djal, bomo hvaležno zabeležili. »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača!« Vemo sicer, da ne bode denarnega zavoda ali avtonomnega zastopa ali društva, ki bi kolikor toliko ne pripomoglo, toda opozarjamo na izvanredno važnost hitrih odlokov v zadevi celjskega »Dijaškega doma«. Iz dobrih vzrokov na tem mestu o tem ne govorimo natančneje, pač pa še enkrat ponavljamo zaključek našega zadnjega poziva, da dvakrat da, kdor hitro da. Brez odlašanja torej na delo, gospoda! Žrtve, ki jih v ti zadevi storimo, bodo se za nas narod bogato obrestovale. Kakor že zadnjič, povdarjamo, vsi denarni prispevki naj se pošiljajo naravnost na naslov: »Dijaški dom« v Celju«, ali pa na ime načelnika g dra. I Dečka v Celju. — Akademiški agitacijski odbor v Gradcu. — Iz Novega mesta se nam piše: Veselimo se vodovoda. A marsikak nedostatek, ki nam ga nudi gradnja te prepotrebne naprave, nas navdaja po pravici z nevoljo. Istina je, da ostanejo izkopani jarki po več dni nezasuti. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kako se more od nas takorekoč zahtevati, da gazimo skozi pet ali še več dni po razritih, vrhu-tega najožjih ulicah čez kupe ilovice, kamenja in sedaj, ko je deževalo, še do gležnjev po blatu; seveda, posebno zvečer pri slabi razsvitljavi, ne brez osebne nevarnosti! Splošno mnenje je, da je tega kriva »varčnost« dunajske, sicer ne preslabo plačane tvrdke Rumpel. Slednja je poslala semkaj v svrho polaganja cevi baje gamo dva ali tri monterje po naših mislih za tako razsežno delo vsekako premalo. Usojam si torej v svojem i več prizadetih meščanov imenu opozoriti faktorje, ki imajo pri gradnji vodovoda odločilno besedo, naj blagovolijo zahtevati od tvidke Rumpel, da si preskrbi zadostno število monterjev. Le tako bo mogoče, da se z ozirom na občno varnost, po izkopanih jarkih polože takoj cevi, jarki pa zasujejo. — Novomeščan. — Prva toča. Žalostna vest nam dohaja iz Vipavske doline. Predvčerajšnjim je padala debela in gosta toča in pro- vzročila po vinogradih veliko škodo. Zlasti so zadete občine Col, Vrhpolje in Vipava. Na streljanje proti toči so bili pripravljeni samo v Budanjah, kjer se je zgodila še ta nesreča, da je bil občinski tajnik Ferjančič hudo opečen, ker se mu je vnel smodnik. — Na lovu. Deželni predsednik g. baron Hein in gospa baronica Heinova sta že nekaj dni v Polhovem gradou na lovu. Gospa baronica je ustrelila že dva divja petelina. — Iz Vipave se nam piše: Na belo nedeljo priredil je »Postojinski salonski orkerster« koncert ▼ Vipavi. Reči moramo, da nas je krasna godba in izredno lepo petje uprav presenetilo, čeprav nam je bilo znano, na kako umetniško višino se je povzpel »Postojinski salonski orkester.« Izrekamo častitim članom tem potom še enkrat svojo najtoplejšo zahvalo za izredni užitek. Udeležba je bila obilna — vendar smo pričakovali večjega zanimanja — žal, opaziti je bilo pod okni baš toliko poslušalcev, kot v dvorani. In kar je posebno obžalovati, da je bila med temi poslušalci precej zastopana tudi tukajšnja inteligenca. — Soteska Vintgar s slapom »Šumom« pri Gorjah na Gorenjskem je zaslovela zadnja leta radi svoje divne krasote ne samo po deželi, nego tudi po cesarstvu, pa tudi turisti iz tujih držav jo poznajo in radi obiskujejo, ker na vsacega obiskovalca naredi mogočen utis. Zelena voda Radovina, ki drvi skozi tesne in se peni padajoč ob visokih skalah čez skale, v nji igrajoče se postrvi, okoli potoka pa polno cvetja in zelenja, — to daje soteski življenje. Pred enim mesecem je tu okoli slapa začelo železniško ministrstvo delati vodovodne naprave, da porabi moč Rado-vine za električne naprave pri železnici na Hrušici. Nad slapom 200 m je že zdaj voda zajezena z mogočnimi stavbami v korita, po katerih bo teklo 3 kubične metre vode skozi 107 m dolg predor pod slab na turbine in odtod bo ta vodna moč speljana k železnici na Hrušico. Zdaj dela kakih 100 delavcev, kateri imajo vse naprave dogotoviti do konca julija. Da bode to delo nekaj posebnega, kaže to, da bo stalo okoli 200.000 K. Te imenitne naprave bodo privabile vedno več obiskovalcev in občudovalcev v Vintgar, in že zdaj, ko se je komaj začelo z delom, pride posebno ob nedeljah vse polno ljudstva iz radovednosti ogledovat te stavbe. Iz tega namena se odpre znana Žumrova restavracija ob koncu soteske že dne 1. maja, da si morejo obiskovalci Vintgarja dušo privezati. Kogar veseli, stopi lahko še na razgledni hrib »Cirkel« tik restavracije, kamor dospe v 7 minutah. Tu ima najlepši razgled po okolici in daleč naokrog doli do Moravskih hribov. — Zakoten mazač v Beli Krajini. V vaseh ob hrvatski meji se klati neki mazač iz novomeškega okraja in »zdrav i« ljudi. Pretočeni teden je »zdravil« v vasi Zilje, prvo moža in potem še njegovo ženo. Moža je zdravil v eni sobi s tem, da ga je mazal z kolo mazom po životu, ženo je pa v drugi sobi mazal z mešanico jajc in masla. Možu je računal par kron, ženi pa, pri kateri je imel več posla, pa tudi več kron. Ženo je mazal v posebni sobi po vseh delih života in sicer toliko časa, in tako temeljito, da je pričela kričati. Ko je mož slišal kričanje žene, pričel je tudi sam kričati^ na kar je mazač pobegnil. Pravijo, da se je tak slučaj tudi v drugi vasi ob Kulpi dogodil, a radi ženske sramežljivosti se ne da dokazati. Mazača že zasledujejo. — Roparski napad. Nenavadno predrzen rop se je izvršil predvčerajšnjim ob 11. dopoldne na okrajni cesti med Celjem in Laškim trgom blizu vasi Tre-merjev. Tam je zaskočil neki potepuh pot kmetici M Lečnik iz laške okolice, jo pobil s težkim kamenom na tla ter jo oropal za 12 gld. Ropar je nato slekel svojo krvavo srajco, jo vrgel proč ter šel naravnost k brivcu, kjer si je dal obriti brado. Tudi je prosil brivca, naj mu preskrbi srajco, češ, da je svojo zavrgel, ker je bila zamazana. Brivec mu je ugodil, za kar ga je ropar dobro plačal. Ker je pozneje tudi v gostilni trosil denar neobičajno, prijeli so ga takoj, ko se je raznesla vest o zločinu. V ječi je slekel tudi telovnik ter ga skril. Napadena, ki je mati 5 otrok, se bori s smrtjo. — Pri občinskih volitvah v Celovcu so tudi socialni demokratje postavili svoje kandidate ter upajo ž njimi t tretjem razreda tudi deloma prodreti. — Ustrelil se je ▼ Trstu 21 let stari jednoletni prostovoljec 97. pešpolka Anton Jerič radi — nesrečne ljubezni. — Najden mrtvec. Dne 21. t m. so ▼ nekem gozdu ▼ Rovih nad Domžalami našli mrtvega mokarja Gašperja Dolarja iz Ljubljane, kateri se že od 16. marca 1.1. pogreša. Umrl je v gozdu od lakote. Kakor je obdukcija dognala, bil je urno-bolen. Taval je okoli po gozdu in tudi prenočeval v gozdu. Živel je le od vode in sladkorja, katerega so še našli košček pri njem. Na mestu, kjer so ga našli, je imel ležišče, napravljeno iz mahu in smerečja. — Zidarski strajk v Ljubljani. Kakor se čuje, nočejo zidarji odnehati od svojih zahtev. Formulirali so svoje zahteve in jih predložili vsem stavbinskim in zidarskim mojstrom. Zidarji zahtevajo de-seturni delavnik, a ne da bi se jim za skrajšanje delavnega časa kaj utrgalo od dosedanje plače. Zidarji in sploh stavbin-ski delavci so dali delodajalcem odloga do 30. t. m. in prosili pogodbeni odgovor do istega dne. Tudi se čuje, da mislijo še tekom tega meseca prirediti velik shod, na katerem se bode obravnavalo o njihovih zahtevah in željah in na katerem se skoro gotovo sklene, da začno zidarji splošen štrajk, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. — Na lepem potu so se včeraj proti večeru zopet prav od srca smejali. Meše-tarji so napravili včeraj prav dober »kšeft«. Vsled tega so bili tudi bolj veseli kakor po navadi. Posebno vesel je bil mešetar Peter in v svojem veselju je naložil na svoje »cize« — Brinovca. A ne takega brinovca, ki ga prodaja neki drugi Peter na lepem potu; ne, mešetar Peter je naložil svojega trudnega prijatelja, me-šetarja Brinovca z Viča na »cize« in dirjala sta po lepem potu, da se je za njima kar kadilo. — Ponočnjaki so danes ponoči v »Zvezdi« preobračali klopi in eno klop razbili. Stražnik njim je delo ustavil in jih prepodil. Po dolgem lovu po mestu je tudi jednega vjel in aretiral. Dotičnik je rekel, da je Hildebrand, pa je menda navaden Maier. — Predstava v areni »Narodnega doma". Tudi včerajšnja predstava, ki je bila dobro obiskana, je v vsakem oziru izpolnila vsa pričakovanja. V tej stroki se tako izvrstne predstave le redkokdaj vidijo. Obisk teh predstav se res izplača. * Najnovejše novice. Mesečno mrknenje je opazoval v Pragi pri oknu gimnazijalce, sin državnega posl. K ubra, pri tem pa se je prekucnil na tlak in obležal mrtev. — Knez Ludvig Por-cia je umrl včeraj v Špitalu ob Dravi.— Nemška pesnica Agneza Kavser-Langerhans je umrla v starosti 84 let. — Za kolero v Medini je umrlo zadnji teden 30 romarjev. — Ker ga ni hotel mojster oprostiti, se je ustrelil na Dunaju 191etni tapetarski učenec Jos. W. — Divji mrjasec je popadel na lovu vojvodo Orleanskega. Rešila ga je prin-cesinja Louisa, ki je mrjasca ustrelila. — Stavka dunajskih farmacevtov se kmalu uprizori, ako se ne ustreže njihovim zahtevam. — »Ueberbrettl« v konkurzu. Po enoletnem obstoju je mo-nakovski umetniški »Ueberbrettl«: »Die elf Scharfrichter«, zabredel v konkurz. * Kaj se človeku na Dunaju lahko pripeti. »Kdor hoče na Dunaj, pusti naj svoj trebuh zunaj«, pravi slo venski pregovor. A to dandanes ne zadošča več. Treba je vzeti seboj tudi uradno potrjeno legitimacijo, zakaj damam se more sicer pripetiti, da jih zgrabijo kot navadne vlačuge, peljejo po glavnih ulicah kot zločinke aredi dveh, treh policajev ter jih končno še zdravniško preiščejo. Gospodom pa se lahko pripeti, da jih kak policaj aretira in eskortira pri belem dnevu v ječo, brez najmanjšega povoda. Dne 18. t. m. so na glavni pošti nekega gospoda W. J., ki je državni uradnik, brez sence povoda zgrabili kar trije redarji in ga tirali najprej na prvo stražnico, potem pa na policijsko ravnateljstvo. Tam pa se je iz- kazalo, da so se — zmotili. Na Dunaja se policaji radi zmotijo — zato pozor! * Realec- morilec. V Inomostu je realeo Frolk na ceati v srce zabodel aina knjigovodje afajrja. * Žrtva anarhistov? Iz New-Yorka poročajo, da je državni elektrik Daviš brez sledu izginil. Daviš je z elektriko usmrtil anarhista Szolgosza, ki je umoril predsednika Mac Kinleva. Izginil je Daviš takoj po usmrčenju anarhista. Dobil je več grozilnih pisem, eno tudi iz Evrope. Sumijo torej, da so se anarhisti maščevali in Davisa umorili ter skrili. Društva. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima dne 2 6. aprila t. 1. v deželni bolnici ob pol 6. uri zveče redno mesečno sejo. Dnevni red : 1. Naznanila predaedništva. 2. Pogovor o praznovanju društvene 401etnice. 3. Demonstracije. 4 Slučajnosti. — Bralno društvo „Hubelj" na Ustji (na Vipavskem) priredi v nedeljo dne 27. aprila t. 1. na dvorišču gosp. Ignacija Stibilja javen ples, pri katerem bo svirala vrla polnoštevilna godba iz Mavhinj v veteranski opravi. — „Učiteljsko društvo za celjski in laski okraj" priredi v nedeljo dne 4. maja t. 1. izlet na Zidan most. Vzpored: 1. Ob 9. uri zborovanje v šolskem poslopju. 2. Skupen obed v salonu gostilne g. Juvančiča. 3. Event. izlet v Radeče ter ogledovanja olarne na Zi danem mostu. Odhod iz Celja ob pol 8. uri zjutraj z lokalnim vlakom Vsi društ-veniki, gg. obližnji kolege in koleginje so prav vljudno vabljeni. — Gostje dobro došli ! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. aprila. V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o indirektnih davkih. Skrajšanje proračunske razprave se je že začelo s tem, da se je odpovedalo besedi šest govornikov, ki so bili vpisani za to poglavje. Sodi se, da bo mogoče še koncem maja zaključiti zborovanje Prihodnji teden bo vsak dan seja, od 3. do 12. junija pa ne bo nobene seje. Dunaj 24. aprila. Prezidentom avstrijske delegacije bo izvoljen dr. Barnreither. Dunaj 24. aprila. Nemški poslanci zatrjujejo, da odloži Wolf danes ali jutri svoj mandat. Predsinočnem je tu izšla brošura, v kateri se trdi, da je bila „Ostdeu-tsehe Rundschau" od kartela cukrarjev podkupljena. Woif je obelodanil izjavo, v kateri je to zanikal. Danes pa je šef administrator „0std. Rundschau", Guttmann, prišel k poslancem Schreiterju, \Valzu in Erlerju ter jim podal v tej zadevi izjavo, vsled katere je bil takoj odpuščen iz službe in moral odložiti vsa mesta v društvih kar jih je zavzemal. Vsenemci trde, da je Wolf delal z Guttmannom pod jedno odejo in groze z novimi razkritji, ako Wolf ne odloži mandata. Dunaj 24. aprila. Poslanec dr. Herold je bil svoj čas zahteval, naj se mu poslanske dijete izplačajo na češko pobotnico, ker se to ni zgodilo je tožil. Državno sodišče je včeraj razpravljalo o tej stvari in razglasilo danes to sodbo Herold je s to sodbo popolnoma zmagal. Dunaj 24. aprila. Profesor dr. Murko je bil danes pri cesarju v avdijenci. Profesuro v Gradcu nastopi 1. maja. Petro grad 24. aprila. Uradoma se razglaša, da je ministrstvo notranjih stvari zaukazalo, postaviti morilca ministra Sipjagina pred vojno sodišča, ki ga bode sodilo po predpisih naglega soda. Carigrad 24. aprila. V vilajetu Yemen so nastali tako nevarni nemiri, da hoče vlada odposlati tja 5000 mož vojaštva. Pariz 24. aprila. „Temps" pravi, da izhaja iz pisem, ki jih je policija zaplenila pri raznih, v Parizu bivajočih ruskih emigrantih, da so ti emigrantje vedeli za pripravljeni umor in ga odobravali. Francoska vlada hoče iztirati iz Francije več ondu bivajočih ruskih revolucionarjev. Tlščanje v želodcu WT^m^m je navadno posledica nerednega probavljanje in a slatina, če se OJ|3SJC3 tes^Jslud^* strani te boleCine. (984) _ ■ ..............._ Umrli so v Ljubljani: * Dne 21. aprila: Jurij Končan, dninar, 60 let, Zvonarsko ulice st. 7, pljučnica. — Iva Senekovič, gimnazijskega ravnatelja hči, 19 let, Tomanove ulice Bt. 10, jetika. — Leopold Bobek, fijakar, 48 let, Radeckega cesta St. 2, jetika. V deželni bolnici: Dne 21. aprila: Marijana Bitenc, posestni-kova žena, 39 let, jetika. — Roza Zelinka, hCi najemnika parne žage, 23 let, jetika. Dne 22. aprila: Martin Seničar, čevljar, 66 let, jetika. Mateorologično poročilo. Vrtina nad merjra IOt-3 m. Srcdaji »račnl tlak 73«-0 mm. Stanje 4ff 11 t, Cas opa- baro- Vetrovi Nebo •< zovanja metra v mm. 23. 24. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 734 9 j 149 738 3 '37 8 01 17 4 •r. jvahod si. jvzhod sr. vzhod oblačno i q jasno IJ jasno o Sredcja včerajšnja temperatura 138*, nor-male: ll-O*. Dunajska borza dne 24. aprila 1902. Skupni državni dolg v notah .... 101 60 Skupni državni dolg v srebru .... 10150 Avstrijska zlata renta....... 12035 Avstrijska kronska renta 4% .... ^955 Ogrska zlata renta 4°/........ 119'9-J Ogrska kronska renta 4°/,..... 97*80 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1601 — Kreditne delnice......... 675 — London vista.......... 24" 20 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 25 20 mark............ 2344 20 frankov........... 19 06 ItalijansKi bankovci........ 93 30 C. kr. cekini........... 1128 Zahvala. Za premnoge izraze ljubeznipolnega sočutja povodom smrti naše ljube hčerke, oziroma sestre, gospodične Ivane Senekovič kakor tudi za zelo mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitka, za krasne vence in Šopke in za ganljivo petje dijakov izrekamo s tem svojo najsrčnejšo zahvalo ter priporočamo blago ranjko v blag spomin. V Ljubljani, dne 24. aprila 1902. (9-6) Ostali žalujoči. Stanovanje I obstoječe iz treh sob in kuhinje, odda se v obližju mesta s I. majem t. I. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Prodam skoraj novo (970 - 2) pod ugodnimi pogoji. ZES-CLČLolf Zore Glavni trg št. 10. i kupo i 4 za veliko delo ee takoj sprejme pri I F. Gassermami-u * (964-2) I v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 4. | JfaJbolJU koliko so vredne hitre fotografije na dopisnicah Je ■ gotovo ta, ker se izdelovanje in spečavanje istih HllU šaš j Jako živahno razvija. | OKaZ Rdeči paviljon, Lattermannov drevored. NB: Istotam se sprejemajo tudi naročila na kakrinekoli posnetke, tudi ee fotografira v sobi ali omizja v gostilni pri umetni luči. T7"e6 d.o"bxI2a. se sprejme v trajno delo. Josip Rojina ,971-2) selenburgove ulice št. 5. Specijalitete lm, B0Y0 (418- 56) priporoča Edmund Kavčič Prešernove ulice, Ljubljan Poitne poSiljatve 5 kil franko. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD. LETNIK XXII. (1902). Izhaja po 4' a pole obsežen / veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vao leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vse neavstrijsko dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Sg, Ur, a.strtjifcs ggft ggg minn*. Izvod \% voznega reda veljaven od dna 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljuljana jui. kol. Proga osi Trbiž Ob 13. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beliak Celovec, Franzensfeste. Inomost, Monakovo, Liubao čez Seiztha) v Aassee, Soloograd, cei Kiein-Reiging v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 ta zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 ni dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthit], Ducat. — Ob 3. uri 56 tn popoldne osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curi h, Qen»?o, Pariz, čsa Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, PLsea, Marijine vare, Heb, Fraozove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in H. razreda.) — Proga V Novo most* ls v Kočc7ji. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoiudne, ob 6. uri 55 m svecer. Prihod v Ljui'-'ano juž. kol. Proga ii Trolža. Ob 3. uri :.■> m ajntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, i: k.i ,t-^u, Inomosta, Franzens-festa, Solno•.;-ua,a, Ljubua, Beljaka, Celovca, f ontabia. — Prog^ iS '-'/Tjj% a«»l» m £o&»v}a. Osobni vlaki. Ob b. uri Ln 44 m zjutraj, ob U. on o* m pupoiudn« in oss d. uri 25 m atvečer. — Odhod ls Ljucljane drž. kol ? KaaudJK. filesaui vlaki: Ob I. uri Uo m zjutraj, ob 2. uri o m popoludne, ob b. uri 50 m zveč9r, ob io uri £> m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji viak le ob nedeljah in prazaikih in samo v oktobru. — Prihod v I^nbtjaaO drž. kol. Is is*.\Tnnirf-. Mešsjui vlaki: Ub b. ari *v m zjutraj, ob 11. uri ti 3 dcpoludjsa, ob C. uri 10 ca «,večer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji viak i« ub nndeljata in praznikih in samo v oktobra (l) Mestna hranilnica v Novem mestu razpisuje s tem ss^r mesto praktikanta za takojšnji vstop z adjutom mesečnih 60 K. Prosilci morajo izkazati, da so dovršili nižjo gimnazijo ali realko in trgovsko šolo ali popolno srednjo šolo ter morajo biti saj 18 let stari, popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter biti prijaznega in vljudnega vedenja. — Prošnje so položiti do IO. maja 1902. {(976—2) Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu. fivensi 9Jiav. doma'. Nepreklicno samo 5 dni od 22. do 27. aprila Gostovanje slovite krotilke Mile. Marguerltte z njenimi 7 pitomimi (udomačenimi) levi. imeniten človek, Iki zna skoz trebuh govoriti ln ffluuiač. najboljši manufletist in posnenialec živalskih glasov Tirolienne ©zcen.triq.u9. Cena* sedežev s Prvi prostor 3 K, drugri 2 K, tretji 1 K. 037-5) Blagajna se odpre ob sedmih, začetek ob osmih. — Prednro-daja vstopnic v Šešarko%l trafiki v Šcleiiburgovlh ulicah. (gjffi^gj) Otvoritev kegljišča! V nedeljo, dne 20. aprila t. I. otvori se v gostilni „Uejeuie" na Tržaški cesti St. 13 # lepo urejeno kegljišče * koje se med tednom tudi odda kegljaškim družbam. — Istotam se vidi in sliši muzikalni automat, t. j. koncertni »GloriaOrchestrion« na elektriko, ki igra vse instrumente. Z odličnim »poitoTanjem Vinko VojeviČ, gostilničar = Izšlatji brošura: , ■ klerikalizmu I * Dobiva se v „Narodni Tiskarni". * Cena 10 vin., po pošti 13 vin. Izurjena, solidna natakarica na račun ^•»11 «Nuibo pi*emf»nltl. Zmožna je slovenskega in nem&kega jezika ter sprejme službo sauno v hotelu ali v boljši restavraciji. — Naslov pod imenom „Hotel" it. S3S poste restante Zsfreb. (958—3) V najem se da v nekem trgu na Spodnjem Štajerskem dobro upeljana (973—2) trgovina z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Več damske obleke in damsko kolo najboljše vrste proda se na Poljanski cesti št. 6 I. nadstropje, levo. (983) premier-kolesa 1902 Najstarejša, najbolj izpričana znamka Vele- 21 zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (Češko). Dvoje eiter dobro ohranjenih in izborno izigranih jo po ugodni ceni na prodaj pri Alojziju Lavrončic u Dunajska cesta št. 32. Citre so od najglasovitejše firme ter »Luftresonanc« sistema. (945—3) Otvoritev Slavnemu občinstvu Tljudno naznanjam, da se vrsi, kakor običajno vsako leto, dne 1. majn otvoritev Marijinega kopališča pred Prulami. V nadeji, da slavno občinstvo moje kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem (96i-2) Friderik Košir. niinophon je najboljši svetovni govorilni sparni. Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gkl. Grammophon-Automat 650-16 v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov za «go««t:ilcm«~. Cena 120 in 130 gkl. Jako vlepo se čuje v daljavo, zlafcti na prostem. Plošee \/. trilrg;« gumiju v veliki izberi, tudi slov«nske, ima zmirom v zalogi Rudolf VVeber, urar Iu|nbl|ana, .Stari ■«» Iadaiatolj is odgovorni nradnik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiak »Narodna tiskarna«. 02 3281^4 M- 93