Natisov 15.000« o od vseh nikov svioj 1 o oni, ki do-navadni krnii| Fattingerjeril UCUllDS"| stalno. Pii| ostanejo st^ edno zdrai^ >rejo rade,) icnje z »La-| • ni sij ivnejš tudi naj ker se i, ucu!lus vred od Slovenski) krmil Hajerc'' izhaja vsaki Miran z dnevom jnje nedelje. N'aro^nina velja za Av-jptijo: za celo leto za pol in čelrt ■erno; za Ogr-50 vin. za celo Nemčijo stane H[o leto 5 kron, za pa 6 kron; inozemstvo se laročnino z ožina visokost pošt-ročnino je plavi. Posamezne rodajajopo6v. Rdnišlvo in uprav-Rro se nahajata v ;lcdališko po-l slopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za % strani K 16, za % strani K 8, za Vit strani K 4, za Vs« strani K 2, za '/«« strani Ki. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. K" Današnja številka ima zopet 2 strani pri iiige k šteje torej skupaj 10 strani ter več slik I Toliki v sv. Martinu na Pohorju pozor! Neodvisni kmeteki kandidat g. L n d o v i k |Kr e s n i k priredi volilni shod, ki se vrši »nedeljo. 21. maja 1911 ob Vsl2. ari v gostilni g. Korena. Pridite vsi! ilci v okraju sv. Lenart si. g. pozor! Saš kandidat g. Franc Girstmayr pri-v nedeljo, 21. maja 1911 volilni shod ob 2. uri popoldne v gostilni g. Konrada Golob v Zgornji Senarski pri sv. Trojici. Ka shodu govori tudi urednik „Štajerca" Lin hart. Pridite vsi! civMaksavi,Monšpergii, [Menicah, Stopercah, Poli-čanah itd., pozor! I Na pondelek, 22. maja ob 7. uri zvečer g. Andreja J u r š i č v Maksavi L Govorita naš kandidat posestnik L ud o vik jKresnik iti urednik K. Linhart. Pridite vsi! Volilci, jbozor! Naš kmetski kandidat Ludovik Kresnik iz Črešnjevca priredi SRdeče volilnebode: EV* Na praznik, dlje 25. maja "^i ob 8. uri zutraj v gostjlni g. Koropee v Studenfcah ; ob 3. uri popoldne v gostilni g. Wall an d, Loče; ob 6. uri zvečer v goswii gosp. W u 11 e na Kreizbergu. * P^ Na nedeljo, d|e 28. maja ^9R| ob 8. ari zutraj v gostilni g. Rottner v Hočah (Kotsch); ob 3. uri popoldne v gostilni g. Stampfl v Framu (Frauheim); ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. K i k e r v Spodnji Polskavi. * Na teh shodih se naš kandidat predstavi in govori. Kmetje! Volilci! Pridite polnoštevilrio •na ta važna zborovanja! Volilci v ptujskem okraju pozor! j-Štajerčeva" stranka priredi na četrtek (praznik) dne 25. maja sledeče volilne shode: V Leskovcu v Halozah (gostilna Joh. W i n-diseh) po rani sv. maši ob 7. uri zntraj. * V sv. Barbari v Halozah (gostilna Bias) po sv. maši ob 10. uri dopoldne. * V Stojncih dravsko polje za Stojnce in Bukovce itd. (v gostilni G n i u š e k) popoldne ob 3. u r i. * Volilci! Pridite vsi, da i z p o z-nate naš program in izberete pravega kandidata! Pridite vsi! Vodstvo stranke. Zaupniki v ljutomerskem okraju! „Stajerčeva" stranka priredi v nedeljo, 28. maja popoldne zaupni in volilni i|ii Lokal še pravočasno naznanimo. Naši zaupniki naj se pripravijo na to važno zborovanje. Strankino vodstvo. Pozor, volilci in zaupniki v ormožkem okraju! „Štajerčeva" stranka priredi i^T v nedeljo, 28. maja "Hi ob Vrli. uri dopoldne po sv. maši v gostilni g. A. Skorčič v Ormožu volilni shod. Zaupniki! Udeležite se polnoštevilno in pripeljajte volilce seboj ! Pridite vsi! Vihar . . . Spomladanski viharji imajo posebno moč; kakor divji lov divjajo po planjavi in hipoma izginita sneg in led pred njimi . . . Zdi se nam, da je ta slika primerni simbol letošnjega volilnega boja. Kajti skozi leta in desetletja ležale so naše pokrajine v političnem spanju, — led in sneg temnega klerikalstva jih je obdajal. Ali zdaj, v tem letošnjem volilnem boju, podi naša ljudska agitacija kakor vihar po deželi, ledeni okovi so razbiti in kmetje se nam pridružujejo v neverjetnih množinah . . . Čisto naravni so ti naši uspehi. Naše ljudstvo je gotovo lahkoverno in skozi desetletja je ponižno od prvakov priporočane kandidate volilo. Pravzaprav ni ljudstvo poslance volilo; izvoljeni so bili že preje v političnih farovžih in po advokatskih pisarnah; ljudstvu se je dalo le priliko, da te poslance s svojim glasom potrdi. Vprašamo: kedaj so prvaki ljudstvo vprašali, katerega in kakšnega kandidata si želi? Nikdar ne! Z manjšo ali večjo komedijo so prvaki vedno „zaupne shode" prirejali in plačani agitatorji so ljudstvu že naprej komandirali, da mora tega ali onega »kandidata" vzeti. Potem pa so vpili: »ljudstvo je govorilo" in »ljudski glas božji glas". . . Klerikalci so se delali vedno za nekake politične jerobe ljudstva, za komandante; kmeta pa so smatrali vedno le za pohlevni »StiramWeh". Tako je bilo vedno in tudi letos je bilo tako. Ni torej čuda, da je pričelo ljudstvo polagoma 2 glavo kimati in godrnjati. Pričelo je vedno glasneje govoriti, da tako ne gre naprej, da si želi samo poslanca iz svojih vrst in po svojem srcu izbrati. In zaradi tega že se združuje ljudstvo danes okoli naših neodvisnih ljudskih kandidatov. Pa še nekaj je, kar nam pomaga pri naših uspehih. Klerikalci kot rojeni ljudski zapeljivci obljnbovali so vedno vse mogoče. Rekli so, da bodejo kmetu na vseh krajih in koncih pomagali, da bodejo vse davke odstranili, da bodejo zlate čase uresničili ... In vse te prvaške obljube so splavale po vodi! Sami klerikalni kmetje zdaj jasno naglašajo, da slovenski poslanci ljudstvu niso ničesar domu prinesli in da so bolj sami sebi nego pa ljudstvu pomagali. Lahko bi popisali, koliko dobička so imeli posamezni klerikalni poslanci od svojega poslančevanja, ali za danes naj bode s tem splošnim besedam dovolj. Tekom volilnega boja pa bodemo tudi to natančneje dokazali. Vse to so dejstva, ki jih nikdo ne more zanikati! In zato prihaja kmetsko ljudstvo v naš tabor in se navdušuje za naše kandidate. K vsemu temu pride še dejstvo, da so prvaški voditelji tudi doma naravnost grozovito gospodarili. Omenimo le gospodarstvo v klerikalnih občinah in okrajnih zastopih, v deželnem zboru, v konzumnih društvih in posojilnicah. Škandali in zločini so se tukaj zgodili, kateri se bodejo pred sodnijo do-igrali, katerih račune pa mora naš dobrosrčni in lahkoverni kmet plačevati! Vse to vidi in sliši ljudstvo in zato se podaja k nami, zato ne mara več za klerikalne, protiljudske poli-tikarje! Povsod, kjer smo priredili dosedaj volilne shode, želi smo obila uspeha. V mariborskem okraju glasovala bode pretežna večina kmetov, obrtnikov, viničarjev in delavcev za naše kandidate. V slovenje-bistriškem in konjiškem okraju stoji stvar istotako. V zgornjeradgonskem okraju prihajajo celo naši nekdanji. nasprotniki tru-moma in se navdušujejo za naše kandidate. In povsod drugod tudi. Kateri pametni človek bi se mogel tudi recimo za spuheljskega Brenčiča ali za Pišeka ali za Roškarja ogrevati? S frazo o „slovenstvu" se dajo morda neizkušeni dečki zapeljati, pametni ljudje pa izpoznavajo potrebo resnega gospodarskega dela. In edino naša „Štajerčeva" stranka je za resno gospodarsko delo vneta! Ali s temi prvimi uspehi ne smemo biti Politična šala. Današnja naša slika kaže zopet zanimivo politično šalo. Kakor znano, hotel je pred kratkem srbski kralj Peterček našega cesarja obiskati. Ali s sovraštvom proti Avstriji napolnjeni srbski hujskači so pričeli rogoviliti in demonstrirati. Vsled tega je naš cesar obisk odpovedal in ni hotel Petra sprejeti. Reklo se je sicer, da se je to zaradi lahke bolezni našega vladarja zgodilo. Ali vsa javnost sodi, da so bili vzroki te odpovedi političnega značaja. Naša slika se norčuje iz tega dogodka. Napis pravi, da je moral kralj Peter srbski svoje potovanje vstaviti z ozirom na lahko bolezen našega cesarja, češ da so srbski rogovileži preveč prahu napravili. V desnem kotu naše slike vidimo cesarja Franc Jožefa, kako se z robcem nos tišči. Na levi vidimo Peterčka s kovčekom v roki in za njim srbske rogo-vileže, ki tulijo in delajo prah. Ta politična slika napravila je v vsej javnosti mnogo smeha. zadovoljni. Premisliti moramo, da imamo h u-dega in brezobzirnega nasprotnika, ki nastopa z lažmi, obrekovanji, z zavijanjem in hujskanjem. Nasprotnika imamo, ki ne pozna poštenega stvarnega dela, marveč le osebni boj in psovanje. Zato pa nam je treba napeti vse moči, da dosežem o s vo j c i 1 j. Od vasi do vasi, od moža do moža mora iti naša agitacija! Nikdo ne sme ostati na dan volitve doma! Nikdo ne sme svoje dolžnosti zanemariti! Gre se za vsak glas! Torej — kdor je za boljšo bodočnost, za skupno gospodarsko delo, za ljudstvo, — ta naj pomaga! Vsi na krov! Politični pregled. Papež hoče glasom časniških poročil izdati nove določbe, v katerih se bode duhovščini za-povedalo, da morajo vedno talarje nositi. Nasprotno pa hoče sv. Oče duhovnikom obisk go-stilen prepovedati. To; bi seveda med političnimi duhovniki velikansko razburjenje povzročilo. Ali pošteni duhovniki bi bili gotovo tudi s to papeževo zapovedjo zadovoljni. Prav tako! Nadškof kardinal Skrbenski je izjavil, daje duhovnikom ojstro poli-tikovanje r a]z prižnice prepovedal in da bode vsacega duhovnika hudo kaznoval, kateri bi se upal iz prižnice agitirati in politiko uganjati. Taka prepoved bi bila tudi za naše pokrajine potrebna! MC5- Konic; icier votiSerbian mušste mit Riicksichl auf die leichle Erkrankung des greisen Kaisers Franz Josef seine Budapesrer Reise aufgeben, <3a die serbischen Chauvinisfen zuvielSiaub aufgewirbeir hatlen. Kmetski nemiri. V sv. Mihelu pri Mokrem! na Dolenskem se je pred par leti nova cat! | zidala. Kmetje so k troški lepe svete plača!:, prevzeli tudi jamstvo za ostali dolg. Ali ■ so nekatera plačila izostala in pričelo » kmete rubiti. Zadnjič bi se imela zarobljeni I se8tva prodati. Ali razburjeni kmetje so se i rožili. Prišlo je do boja z orožniki. Posledici seveda, da pridejo vbogi kmetje v ječo. Dri niki naj bi tudi preje premislili, predno gn na troške kmetov, ki so že itak pr davki. Odstopil je grof Forbach, avstro-slanik v Helgradu. Kakor znano, so tega il srbski hujskači in z njimi tudi naši prvaki bi napadali. Umrl jo v Celovcu bivši deželni glii] Zeuo grof Goes s. Igral je v politiki v^ vlogo. Politični umor. Vodja kmetijske ogrskem mestu Bekeš-Csaba, poslanec Achinj državnega tajnika pi. Zsilinszky hado napi Vsled tega sta ga tega sinova v stanovanja setila in sta z revolverji nanj streljala. Ac: je umrl. Med kmeti vlada velikansko rail jenje. Pravijo, da se bodejo krvavo mašto Vojaštvo vzdržuje red, ali na tisoče kmetovi haja v roeBto in grozi z maščevanjem. Sprememba v Bozni-Hercegovini. Dosed] načelnik vlade v Bozni general Varesanin stopil. Na njegovo mesto je imenoval cesar tj cajgmojstra Potioreka. Lahi z Albanci. Kakor znano, so Albaii krvavem uporu proti turški vladi in di^ boji že več tednov. Zdaj se* čuje, da je pt mnogo italijanskih prostovoljcev čez mejo, h' se Albancem pridružili. Baje jih hoče fl Garibaldijev sin Ricciotti. Političen napad. Tisti Posa, ki je napfl iz političnih vzrokov španskega ministra Ms: da bi ga umoril, bil je na 3 leta in 7 mi ječe obsojen. Volilni boj. Jfr dah zlast nasp vero. kmel »oril Gir v ne spod. rodn plosl Pote: Lin povd dela\ prva: govo mnei odob neka dat jet: polit močt izvrs Wral vanje poldr izred stran njega volile pred.- izvoli besec mačii Gir svoj Djegt navd Kari Neki motit Volilni okra] število 24| Maribor (levi breg). Sv. Lenart, Zgornji. Le ei Radgona, Ljutomer voli: I prece ■w-> ^-\ • j L stvar Jrrasic Grirstmayr veleposestnik, Leitersberg. počali in so fan to mejo. nam Karčovina pri Mariboru. Piše se nan:] soboto dne 13. t. m. vršil se je v Kramb jevi gostilni izredno dobro obiskani volilni, „Štajerčeve" stranke, h kateremu je veliko volilcev iz Karčovine, Leitersberpl Rošpoha. Zlasti delavstvo je bilo dobro pano. Naš kandidat g. Girstmayr ra^ je v lepih besedah avoj gospodarski Opetovano so poslušalci s ploskanjem velezanimivi govor in na koncu je kar zag viharno odobravanje. Pričel se je pol razgovor. G. Girstmayr odgovoril je i stavljena vprašanja obširno ir. za Predsednik g. občinski predstojnik Vi Schiiffer se je govorniku potem hvalil. Tudi razni drugi govorniki so na in se toplo za našega kandidata izjavili. ~ sprejela se je sledeča rezolucija: »Danes tukaj zbrani državnozborski volito] zdravijo kandidaturo bivšega državnega poslu Franca Girstmayr najtopleje. Volilci so siri edini, da je g. Girstmayr odkritosrčni in i prijatelj, ki bode interese vseh z gorkim srcem i] gumno zastopa]. V tej veseli zavesti sklenijo volilci, da bodejo kandidaturo g. Girstmavtl močjo podpirali.« S tem je bil ta zanimivi in zakljnčen. Vsi na delo za našega kandidil Črešnjevce pri Zgornji Radgoni. nedeljo dopoldne imeli smo tukaj volilnij kakor jih je bilo pač še malo. Vršil stilni g. župana K r e m p e 1. Shod stno obiskan. Od vseh krajev so prihiteli] in napolnili gostilniške prostore, vrt in Po malem računjano je bilo 250 volilcev i čih. Po otvoritvi izbrali so zborovalci ai sednika g. velepoposestnika FrancaWrata Ta splošno priljubljeni in spoštovani mož,| čisla visoko ves okraj, razjasnil je v jedrna! nejši na di Kak ijejc jubilej (stane kraljesi priliki mi vi jarke, lašamc Marke Gumi za trsie cepiti 23S5M3S: *£C Brata simun >prija dostikn tronogn ačali 1 86 J9| ena pose obo-', adica je| Duho?-| gradijo] oženi tj ski .po-;a moža ii hudo glavar| i velikoj ranke t chim je| iapadal.1 nju po-Achim razbnr-iščevalL tov pri- Pri hladnejšemu VremeilU Be Priporoča Straschiirova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje, n je od-] ar feld Ibanci divjajo > o dtk pomen zborovanja in volitev. Povdarjal je ilisti, da je velika laž, ako se od strani naših nasprotnikov trdi, da se gre pri volitvah za too. Gre se za gospodarsko delo in tega hočemo mi v roka vzeti. Za predsednikom go-uril je naš ljudski neodvisni kandidat g. Franc irstmavr iz Leitersberga. V slovenskem in nemškem jezika je raztolmačil svoj znani go-program. Popisal je tudi škodo na-bnjskarije. Barno odobravanje in tekanje je sledilo njegovim lepim besedam. je govoril urednik „Štajerca", g. Kari Linhart. V več kot enonrnem lepem govoru ivirjal jo težave kmečkega, obrtniškega in j dravskega stanu in bičat hinavsko politiko praških hujskačev. Tudi nasprotniki so njegov govor mirno poslušali in marsikateri je svoje 'menje o .Stajerčevi" stranki spremenil. Burno jjobravanje je sledilo govoru. Govorili so še nekateri posestniki in potem je bila k a n d i-Ittara Girstm ay r ednoglasno sprejeta. Volilci so izpoznali Roškarjevo škodljivo ko in so se zavezali, da bodejo z vsemi noJmi za izvolitev g. Girstmayr-a nastopali. Z linretniini besedami je potem vrli predsednik g. Wiatschko to krasno in velepomembno zboro-nrje zaključil. Dn6 13. janija vsi na volišče ! Sulzdorf (Očeslovci). Preteklo nedeljo polne vršilo se je v gostilni g. F e k o n j e imdno dobro obiskano volilno zborovanje naše Vsi gostilniški prostori so bili do zad-. kotička Dapolnjeni. Bilo je najmanje 300 mlilcev navzočih. Zborovalci so ednoglasno za inedsednika velevlivnega g. Franca Wratschko iitoliii, ki je govoril zopet lepe in navdušene !e o kmetijskih potrebah. Potem je raztol-itii naš neodvisni kmetski kandidat g. Franc lirstmayr v slovenskem in nemškem jezikn aiesecef iVj gospodarski program. Zborovalci so vzeli govor s ploskarjjem iia znanje. V daljšem jjidnšenem govoru je vzel potem naš urednik g. (Linhart prvaške nasprotnike pod krtačo. Igli klerikalec je hotel z medklici zborovanje pa si je hudo jezik osmodil. Pri g 1 a-yA soranju so se izjavili vsi zbrani bliciza kandidaturo Girstmayr. Uen klerikalec je proti glasoval; bilo je pa H drugih klerikalcev navzočih, ki so si itnr premislili in bodejo bržkone raje za na-* W& ^'r8'mayra neg° za farovškega kandidata . Ko so se govorniki na vozu peljali, jih je par nedoletnih fantov na cesti » za njimi „živijo Roškar" vpili. No, take i pač nikomur dobre volje ne vza-Shod v Sulzdorfu kakor v Črešnjevcah m je dokaz, da bodejo tudi kmetje zgonjo-| racgonskega okraja z nami šli. Celo najklerikal-nejii kraji so siti praznili obljub Roškarja. Vsi za g. Girstmayra! ki ornja na vsa; )voljivo| i'alentin plo za-lastopil KonČnoj jlilci po-! lanca j si v tem in m in po-:> zbrani yr z vso li i ata ?r, i shod^ e v gojil izvr-i volila Ivoriscs. navzo-;a pred-schko. ih bese- Ptnin Volilni okraj število 25 Maribor (de?ni breg), Slovenska Bistrica, Konjice voli: Ludvik Kresnik nik, Crešnjevec. Zreče. Zadnjo nedeljo smo obhajali tukaj kmetsko zborovanje, katerega so se kmetje že veselili, ker so bili radovedni na kandidata Kre-snika in njega govor. Po srčnem pozdravu zbranih kmetov, katerih je bilo ogromno število, je kandidat Kresnik natančno razkrinkal delovanje dozdajnih kmetskih poslancev v razpuščenem državnem zboru in razložil sredstva, s katerimi bi se pomagalo kmetom. Zelo zapopadljivo opisal je govornik kmetom jako škodljive in nevarne državne postave, katere so skovali ravno kmetski poslanci (seveda tudi slovenski). Govornik je opetovano prosil kmete za ugovore in vprašanja, ali ni se stavilo nikakoršnega vprašanja. Navzoči so bili tudi zrečki g. župnik, kateri so se proti kmetom s predlogom Kresni-kovim zadovoljno izrekli ter se končno od Kre-snika prijazno odslovili. Po sklepu zborovanja so se kmetje srčno zahvalili kandidatu za govor ter ga prosili za tako srčno hrambo kmetskega stanu! Mi bodemo vsi vrlega Kresnika volili! Konjice. Za 14. t. m. napovedanega kmetskega zborovanja se je udeležilo ogromno število volilcev, da je bila velika dvorana Urbanove gostilno napolnjena. Kmetski kandidat Kresnik je razložil svoj kmetski program natanko in zapopadljivo, orisal težnje, dolžnosti in pravice zapuščenega kmetskega stanu. Jako lepo razsvetil je govornik, da so kmetsko moč v državnem zboru kmetski poslanci izrabljali le v svojo korist na škodo kmetov, da so skovali ter pripomogli skovati kmetski ter tudi naši poslanci za kmete najnevarnejše in škodljive postave. Govornik je verjetno dokazal, da se do stori v državnem zboru nič, tudi celo nič za prihodnost za kmeta in ubogo ljudstvo, n. pr.: da bi se vpeljal pen-zijon za kmeta, da bi se podržavili kmetski zemljiški dolgovi, podržavile zavarovalnice, hranilnice, posojilnice itd. Govornik je tudi razsvetil pot do sredstev, da bi se to vse omogočilo, pojasnil je da plačuje kmet za penzijon vsih drugih stanov, bi ga še tudi za-se, manjka ne denarja za zavod, temveč postave. Orisal je govornik velikansko škodo", katero je povzročila obštrukcija poslancev in nove volitve. Na prošnjo govornika, naj se mu stavi kakšen ugovor ali vprašanje dvignil se je neki mož in stavi) mirno vprašanje o verskih rečeh, katero vprašanje je govornik v splošno zadovoljnost pojasnil. Na vprašanje g. predsednika, če želi še kdo besedo, naj se oglasi, izrekla se je od vseh strani srčna zahvala kandidatu Kresniku s prošnjo, naj govori in zastopa tam na Dunaju kmete tako goreče in srčno! Pri nas je jako veliko navdušenja za Kresnika! Oplotnica. Ob 3. uri popoldne, ob kateri je bilo kmetsko zborovanje napovedano, bila je večina volilcev že zbrana, katera se je še vedno pomnoževala; vrt Konejeve gostilne se je napolnil. Izvoljeni predsednik g. župan Jonke otvoril je zborovanje ter dal besedo kandidatu Kresniku. Pe srčnem pozdravu je govornik predlagal svoj program, kateri se je tikal edino le na gospo-darstveno kmetsko politiko; kritikoval je neumno narodno radikalno politiko tako na slovenski kakor nemški strani, katera se preteplje na velikansko škodo in pogin potapljajočega kmetskega in obrtniškega stanu, vsled tega tudi škodo Italijanske jubilejske znamke. j Xakor znano, pra-Imijejo letos v Italiji jttilej združenja in |j5Mcvtve laškega knljestva. Ob tej priiki izdali so zani-I mivc jubilejske |jlirlie, katere pri-talsmo v naši sliki. Milke so jako lepo BDeinško izdelane. Snnosti same so bil: veličastne in trii avstrijski parla-jlttt je laškemu za jjoMej čestital. Avstrija seveda nima nroka, da bi se i veselila jubileja la-!kega kraljevstva. J Sija s tem kiabe-|strom smo dobili soseda, katerega •prijateljstvo' je tata le navidezno j l i .: ». w -v JTHSr [CINOVANTKNARIO [OaKECNOl) ITALIA JliOriAl.lOKI.VUiVII C1NQVANTI.NARIO DlLRT.oNotnrALl^ [-CAV\.;iOl2lNo.l9l1 CEtTOSim mafcJisiLxNE MlUIXiNOPiTUiA Die neuen iralienlschen JubilaumsmarKen. ^ in oslabenje avstrijske države znotraj, bolj pa tudi zunaj; zunajni sosedji se nam posmehujejo. Povdarjal je govornik, da v zdajnem ravno za kmete nevarnem času, ko se gre za kmeta obstoj ali pogin, se mora prva in edina pozornost in delovanje v državnici staviti v prvi predlog ter naj bi se vsi poslanci brez izjeme, kateri temu nasprotujejo, popodili naravnost domov, kakor se je storilo zdaj, pa ne na državne, temveč na lastne stroške. Obsojal je govornik, naj-ojstrejše tiste nepoklicane, na stroške krvavih kmetskih žuljev živeče postopače, kateri šuntajo in ščujeje ljudstvo, kajti ljudstvo razščuti je lahkoča, ali razščuto in razsrdjeno ljudstvo pomiriti, je velika težava. Pojasneval je govornik kmetom škodljive postave, kakor eksekutivna, lovska, finančna itd., katere so pomagali kovati in sklepati kmetski (tudi slov.) poslanci. Verjetno razložil je, kako bi se naj vpeljal penzijon za kmeta, podržavili zemljiški dolgovi, podržavili denarni zavodi ter znižali obresti; razjasnil je tudi sredstva v to podjetje; manjka edino le postave; kakor plačuje n. pr. kmet penzijon za vse druge sloje, tako bi ga plačal tudi za-se. Povdarjal je kandidat Kresnik, da ako si priskrbi ali izposodi vlada sto in sto milijonov za vojaštvo, mornarico itd., tako si naj preskrbi še denar za podlago za kmetski ^penzionsfond"; ali za take potrebne reči se naši poslanci ne brigajo, ker nimajo časa, pretepljejo in obstruk-cionirajo le za celo prazne razmere. Iz narodnega stališča povdarjal je govornik, da se ne mara strinjati s tistimi elementi, kateri ne privoščijo Slovencem uk nemškega jezika, čeravno je priložnost se istega naučiti; če pa Slovenec nemškega jezika ne potrebuje, mu gotovo to žepe ne trga; tudi pameten Nemec da učiti deco sloveuščine, kajti mi bodemo tukaj ostali Nemci in Slovenci zmiraj sosedje in v dotiki, ali ostane Avstrija zanaprej še cela, ali pa če se razdeli, kakor nekateri butasti idealisti želijo. Kaj druzega je na Kranjskem, kajti istih obrt še bilo je in ostane vsled geografične lege navezana na adri-atično morje. Večkrat prosil je Kresnik za ugovore ali vprašanje; ker pa nihče se ni oglasil, temveč vsi se navdušeno za program Kresnika se izrekli, je g. predsednik storil vprašanje, kdo bi bil za ali proti izvolitvi g. Kresnika; glasovalo je vse za njega, niti eden proti. Bilo je blizo 200 volilcev. Zanimivo je bilo in opomniti moramo, kar se je še razkrinkalo od kebelskih volilcev. Kandidat Kresnik je namreč dal na-glasiti zborovanje v Oplotnici še na Keblu po navadni poti; ali dobil je po poštni nakaznici sledeči dobesedni odgovor: — »Vaše naznanilo zadevajoče zborovanja v Oplotnici ostane vsled narodnostnih ozirov nerazglašeno, pristojbine za razglas z odbitkom poštnine se vrne. Županstvo Kot 5. maja 1911". Kmetje iz Kebla v Oplotnici so bili črez to kar razkačeni; trdili so da je tu vmes neki znani kmetski oderuh, ter da mora priti stvar pred kazenskega sodnika. Kmetje so zagotovili paziti, da se ne bodejo vršile pri volitvi še druge sleparije od strani sleparjev. Več se še bode objavilo! Pragerhof. Piše se nam z dne IG. t. m.: Kakor znano, postavila je socialno-demokratična stranka za 24. volilni okraj lastnega kandidata v osebi železničarja g. Pičinina. Resnega pomena ta kandidatura nima, kajti zbralo se bode k večjem par sto glasov, pa še za te je veliko vprašanje. Mi torej res ne vemo, zakaj socialisti ravno v tem okraju kandidirajo. Ali to je njih stvar. Prvi nastop kandidata g. Pičinina je bil na vsak način ponesrečen. Sklical je namreč za včeraj zvečer v Poschaukovo krčmo volilni shod. Izvrstno obiskan je bil ta shod, ali — od naših pristašev. „Štajerčeva" stranka je imela veliko večino ; zato je bil izvoljen za predsednika vrli naš somišljenik posestnik g. Jakob Potočnik, za zapisnikarja pa sta bila izvoljena gg. F. Schwab in B. Rataj. Primanjkuje nam prostora, da bi shod popisali. Omenimo le, da je g. PiČinin govoril le slovensko, čeprav so zborovalci nemško poročilo zahtevali, da je pa naš kandidat Kresnik njegov govor iz prijaznosti na nemško prevedel. V velikem navdušenju je govoril tudi Kresnik in za njim cela vrsta govornikov, ki so se vsi za Kresnika izjavili. Za Pičinina ni končno prav nobeden glasoval. Skoda časa in dela, g. Pičinin! ~~£Kranichsfeld. Piše se nam: Ljubi naš „Šta- jerc", človek pričaka veliko na svetu in sliši mnogo besed. Posebno ob volitvah odpirajo klerikalci svoj jeziček. Pri nas v Kranichsfelda prav lepo po zelenju diši, ali nekaj slabega drevja je še, ki po vasi smrdi. Prišel bo čas, da se drevo pripogne in se bode duh od zelenja razvil. „Živio" in „Gutheil" vrlemu našemu K r e s n i k u! Tukaj pri nas imamo nekega starejšega moža, ki vedno o Pišeku razlaga. Možakar menda ne vidi, da ga vsi težko poslušajo; on in njegov žuidar naj bi raje o Pišeku molčala. Mi bodemo vsi neodvisnega kmeta K r e fini k a izvolili. Na delo, prijatelji! Volilni okraj število 26 Ptuj-Ormož voli: Josef Ornig okrajni načelnik Ptuj. Zaupni shod v Ptuju. Pretekli petek dopoldne vršil seje v gostilni Strohmayer v Ptuju velezanimivi shod naših zaupnikov. Bilo je to eno najlepših in najpomembnejših zborovanj zadnjega časa. Vkljub temu, da smo le najvažnejše zaupnike povabili, bila je dvorana natlačeno polna, tako da nekateri niti več prostora našli niso. Bile so skoraj vse občine za-in najveljavnejših možeh, stopane in to po najvplivnejših. Tudi več županov in občinskih predstojnikov je bilo navzočih. Shod je otvoril in vodil naš urednik Kari Linhart. V daljšem govoru je razjasnil politični položaj in zlasti omenil, zakaj smo postavili okrajnega načelnika O r n i ga za kandidata in zakaj hočemo ravno tega moža za državnega poslanca izvoliti. Potem so ostali zaporedoma možje-posestniki iz raznih občin in so z velikim navdušenjem izrazili svoje veselje, da se ravno načelnika Orniga kandidira. Shod je sprejel ednoglasno kandidaturo g. Orni g a in možje so izjavili, da bodejo z vsemi močmi zanj delali. Shod je sprejel tudi še razne druge zanimive sklepe. Opoldne je predsednik z gorkimi besedami zborovanje zaključil. Gotovo bode to posvetovanje naših mož rodilo mnogo uspeha! Zakaj begate ljudi? Nekateri prvaški doh-tarji menda niso srečni, ako ni ljudstvo zbegano in vznemirjeno. Kakor znano, je dr. P1 o j v listih in na raznih shodih odločno izjavil, da pod nobenim pogojem več kandidatur e n e s p r ej m e in danoče biti več za poslanca izvoljen. Dr. Ploj je to dovolj jasno, odkrito in resno izjavil in je tudi naglašal, da ga v tem oziru ne bode nikdo strmoglavil. S tem je po našem mnenju stvar s Plojem gotova. Ali po mnenju nekaterih prvaš-kih dohtarjev ni stvar še gotova. Ti hočejo ljudstvu dr. Ploja vsiliti in hočejo dr. Ploja samega prisiliti, da kandidira. Zlasti se repenčita v tem oziru ptujski advokat dr. Fermevc in ormožki advokat dr. S e r n e c. Ta dva kričita in ljubljanska „SIoga" kriči za njima, da bodejo dr. Ploja izvolili vkljub temu, da Ploj sam noče biti izvoljen. To je vendar brezvestno be-ganje ljudstva. Ploj je izjavil, da ne mara biti več poslanec, tudi če bi ga ljudje izvolili. Zak.8j vlačijo torej advokati Ploja še vedno v volilno gibanje ? To se pravi ljudstvo za norca imeti! . . . Danes sta v ptnjsko-ormož-kem okraju le dva pomembna kandidata; spu-heljski B r e n č i č, katerega menda že od politike precej glava boli, — in pa naš okrajni načelnik 0 r n i g. Kdor bi torej pod danimi razmerami Ploju svoj glas oddal, pomagal bi revčku Andrejčku iz Spuhlja. In v tem, da Brenčič ne sliši v državni zbor, so se pač že vsi edini. . . Ne begajte torej ljudstva! Edini neodvisni napredni ljudski kandidat je okrajni načelnik Jos. 0 r n i g. Njega bodemo volili! Agentu podoben je modrijan Brenčič iz Picheldorfa. Kajti možakar zdaj za poslanca kandidira. In ta „čast" mu je šla že hudo v glavo. Kupil si je nov „iiberzieher" in v spremstvu nekega nedolžnega voditelja mladeniške zveze roma okoli od vasi do vasi. Pa ne agentira s spodnjimi hlačami in tudi kvargeljnov ne ponuja. Ne, dični Brenčič ponuja le — sam sebe. Vemo sicer, da bi bil marsikomu pošteni kvar-gelj ljubši in da ima marsikateri v spodnjih hlačah več politične zrelosti nego Brenčič v glavi. Ali — Brenčič se pač domišljuje, da je poslanec in nos dviga že precej visoko. Pa vo-lilci mu bodejo 13. junija vse veselje pokvarili in Brenčič iz Spuhlja bode zopet „uberzieher" slekel in krčmarski „firtah" oblekel ter gostom postregal. Tako bo zanj bolj in tudi za volilce. Oče in Sin. Najbolj pozna Brenčiča gotovo njegov oče. Kajti ta ima priliko, izpoznavati vse krasne lastnosti in zmožnosti svojega sinčka. No, oča Brenčič pa so sami rekli, da je sinček Brenčič nesposoben in nezmožen za poslanca. Mislimo da k temu ni treba nobene besede pristaviti. Oče ve, zakaj je sinček nesposoben.. . Vbogi Brenčič! Na nekem shodu izjavil je kandidat žalostne postave iz Spuhlja, da sicer zdaj nič ne v 6,.,ali ako bi bil izvoljen za poslanca, se bode že učil politike . . . Oj ti revček Andrejček! Ali misliš, da bodejo voli!ci mačka v žaklju kupili ? Učiti se je treba poprej e, ne pa pozneje! Ako bi bil Brenčič res izvoljen, potem bi ničesar storiti ne mogel, ker nič ne zna. „Učil" bi se in „učil", — kmetje-davkoplačevalci pa bi morali za to učenje krvave denarce plačevati . . . Brenčič, le uči se, — ponižnosti se uči in tako reči, kakor modrijan Aristotel: Jaz vem, da nič ne vem . . . 14.400 K, torej štirinajst tisoč štiri sto kron denarja primanjkuje že zdaj le ptujskemu okrajnemu zastopu, ker dežela dotičnih denarjev ne izplača. In zakaj ne izplača dežela ta denar okrajnemu zastopu ptujskemu ? Dežela tega storiti ne srn e, kžr ji deželni zbor ni dal pnstavne pravice. Slovenski poslanci so namreč razbili naš deželni zbor in tako ne dobivamo Velikanski krompir. V nekaterih južno-amerikanskih in sploh orientalskih deželah je klima tako ugodna, da plodovi dosežejo velikost, kakor se nam dozdeva naravnost neverjetna. Naša slika kaže n. p. velikanski krompir iz neka- terih krajev Mehike. Seveda na navadnem polju taki krompir ne raste. Ali neki veleposestnik si je napravil veselje, da je tekom let prideloval vedno večji krompir in končno dosegel plod, kakor ga kaže naša slika. zdaj več tistih denarjev, ki bi jih tako krvaijvsaki za gospodarske zadeve okraja potrebovali [njeni 14.400 kron so nam torej že dosedaj slovens! tolik-poslanci Odjedli. In ta svota se bode še podvo Žkofa jila in morda potrojila. Ali naj take poslance naprej volimo ? Mislimo, da noben pametni ft: vek tega od nas zahtevati ne more. Zato tudi noben pametni volilec Brenčičn svoj ne odda. Mi bodemo Orniga volili, kajti on je v okrajnem zastopu in povsod drugol pokazal, da ima zmisel in srce za zboljšanje ljudskega položaja! Dama 391 ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom («iamka^BSteckenpferdu) od Bergmann & Co. Tetschen a. L Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Novice. > i nredi vprat | gosp< na d |„Akc Istorii rekoč karsl čem | zdavi | Nava na k I se je olj Jljuj« fnec, I m> ic I agita. j tem, l sem daj \ ipoči- a še rem alna znam Brenč padel holbc Dr. Anton Korošec, kje si? Dr. Anton Korošec je šef-urednik mai borskih farških listov. On je torej za njih pisayj odgovoren. Pred nekaj tednov je pisal »Slove« ski gospodar", da je vse laž, kar je ,, Štajerci glede polomov v slovenskem po j i 1 n i š t v u objavil. Opozarjal je tudi našegfie Rt urednika, da naj ustmeno javno V3e ponavlji roko, kar je „Štajerc" gledč slovenskih posojilnic pi * tu sal. Naš urednik K. Linhart je bil tali: Pišek pripravljen, da ugodi pobožni klerikah a, m želji. Rekel je, da hoče ustmeno na javnei okljs shodu vse do pičice ponavljati, kar je piši a bi glede lumparij v slovenskem post om jilništvu. Na to Linhartovo izjavo pa-kmeti molči zdaj „Slovenski gospodar" kakor riba [a je Ali mi smo že takrat rekli, da te zadeve i rip, { bodemo iz očij pustili. Vprašamo Vas torej, j jati dr. Korošec, kje ste ? Zakaj ste s v oi« udi i besedo snedli? Ali je res, daseVi'«sitr Vaše prvaške posojilnice sodnije boji, No, potem je tudi vse res, kar je „Stajei glede slovenskih posojilnic in njih polomov pi In to treba zapomniti! * * * Prvasko gospodarstvo. „ ... Člani kočeval (slovenske) posojilnice so se obrnili dež. odbora s prošnjo, da revidira poeoj*- pc nico, ker so v skrbeh in nikomnr več ne za- Srbijo pajo. Kočevska posojilnica je članica „Z v ei okoli slovenskih zadrug". Revizija je dognalskoze ] da so nerodnosti zakrivili organi „Zveze slo* učil -zadrug", ki so neomejeno v posojilnici gosp bili za darili. Domači člani načelstva in nadzorstva uis zopet imeli besede. Deželni odbor je sklenil: tV je pol zijsko poročilo se pošlje „Zvezi slov. zadrng —----- katero se resno opozori na težke posj^^ dice, ki bi sledile konknrzu kočevske pj sojilnice. Zveza je dolžna, da preskrbi pj kritje primanjkljaja, ki so ga zakn njeni organi in ne sme dopustiti, da bi prišj v nesrečo nedolžne žrtve..." („Sk nec" z dne 15. maja). Iz Spodnje-Stajerskega. Tebničmarjeva ošabnost. Naš urednik je zadnjič na zofi in prebiral s satanskim rq ljem mariborsko „Stražo" ter hvalil Boga, daj dal našim nasprotnikom toliko »gimperlov1,] ko se nakrat vrata odprejo, brez da bi bil | preje potrkal. V sobo stopi — naš prijd Tebničmar. Veselo ga pozdravi urednik: glej, ti si zopet enkrat prišel? Zakaj pa Ml trkaš ?" — Ošabno pogleda Tebničmar urednl od pete do glave: „Prvič me ni treba več tifcl kajti časi so se spremenili; v drugi vrsti danes hvala Bogu niti tedaj potrkati ni kadar vstopim v farovž". — Urednik j< usta odprl nad toliko ponosa. A Tebnicm pljunil po tepihu, da se je kar celi bajer: dil; potem se je vrgel v naslanjač in govoriti : „Veš, jaz nisem več tisti na Tebničmar, na katerega ste vsi od zgoraj] dali; jaz nisem več tisti revež, ki se je T /LIHI LL} ak0 ste nahodni, hripavi ali zaŠlajmani in ako težko dihate, Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid«. Mi smo se sami pepričali pri prsnih bolečinah bolečinah v vratu! njegovem zdravilnem kašelj, odstranjajočem, osvežujočem vplivu. Poizkusni.ducat 8,kTon 60 vin. Iranko. Izdelovalec edino apoteker E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz. žt. 241 (Hn T leiu škricu izomikati. Jaz sem danes „ celi gospod volilec" in moj glas velja ravno tolio, kakor glas mladega Rotšilda ali pa nad-: Kohna. Tako stoji stvar". . . Zdaj je mioik razumel; popraskal se je za ušesmi in ponižno: „No kaj pa je novega, cenjeni volilec Tebničmar?" — In ta je zopet 6drago stran pljunil ter nadaljeval svoj govor: I ,Ako ti jaz danes nekaj novic povem, potem [urin to iz golega usmiljenja ; pustim se tako „interwiewati". Torej poslušaj, ti časni-iti dušica: Zadnjič sem se peljal z Brenči-i is Picheldorfa na agitacijo. Brenčič je že paura slekel in nov „iiberciger" oblekel. il se je že mestnih manir ; ko sem mu | carje oko stopil, rekel je „ho)t prdon"; preje vsekaval po domače, to se pravi, vrgel ga Lob tla; zdaj pa celo v parfumirani šnajctihlc | Rekel sem mu takoj : No, gospod posla-ako se pa kaj počutite ? Veš, Tebničmar, p je odgovoril, želodec sem si pokvaril. Saj veš, težka stvar; enkrat pijem vino v zopet v drugem farovžu in piščancev J tudi prevez najedel. Poleg tega moram iij,Stražo" citati in ni čuda, da mi je prišel S v želodec. Ali kadar bom izvoljen, bom že . Nato sem Brenčiču rekel: Ja, potem bo hujše; saj se boste morali učiti politike. ii se je nasmehnil: A kaj to, vsa kleri-i politika zahteva le kimanje. In kimati izboruo, kakor kak žongler v cirkuzu! B je pričel pri teh besedah kimati, da je I kovček iz mreže in naravnost na njegov Winder . . . Na prihodnji postaji stopila sta kar in Pišek v voz. Stisnila sta Brenčiču (o, ki me je predstavil: To je Tebničmar, ki i tadi na politiko in na piščance raznme! i pogledal žalostno in vzdihnil: Ja, imeni bodejo kmalu piščanci minuli in še kija mi De preostane. Ta presneti Kresnik, \ bi ga koklja brcnila! Kaj bom počel, če ne i več poslanec; žganjke jesti ne maram in petija tadi ne nosi 20 kronic na dan. Roškar kje pričel tolažiti: Vidiš, če mene več ne vo-giem za „šica" na kakšno streljišče; stre-2nam imenitno, pa ne samo kozle! Al [ta tolažba ni pomagala. Končno so pričeli ^trije jokati; še meni je srce prekipelo in Selo se mi je kovcati. Vstal sem in držal lgovor: Junaki slovenskega — hk, — ljud-Vi — hk — trije — hk — poslaniški fatje! Hk, hk, — Pišek, Roškar — hk — iič — hk — ljudstvo je nehvaležno- — — in vas ne mara več — hk! Ljudstvo — - vam ne privošči, da bi postali kot — hk slanci debeli. Zato pa — hk — pojdite v lilijo — hk — tam bo Roškar — hk lahko ili sebe streljal — hk — Pišek bo kraljeve — hk — in Brenčič se bo politike - hk . . . Tako sem jaz govoril. Pa niso Ijni. Zato pa, gospod urednik, grem jet naprej na agitacijo!" — — Naš urednik [je pokazal Tebničmarju kupček čikov, ki jih je Nič ni boljšega | za hitro prireditev jako okusne goveje juhe ket v mmVE kocke za govejo juho a u vinarjev. I MAGGI'jeve kocke za govejo juho Iso čista, najboljša goveja juha, gJv trdi obliki In vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. | Prave samo z imenom MAGGI In z varstveno znamko zvezdo s križcem. zanj shranil. Ali Tebničmar je ponosno rekel: „Jaz sem cenjeni gospod volilec in od vseh strani mi ponujajo kandidati viržinke. Spravite čike in jih dajte »gimperlu" od „Straže", da bode i on kaj od volitev imel" . . . Iz Hrastnika se nam poroča: Naši tukajšni prvaki so napravili že mnogo junaških činov in zdaj zopet enega. Ob priliki 31 letnice nemškega „Schulvereina" razobesilo se je tudi na tukaj-šnem otroškem vrtecu nemško zastavo. To zastavo je v noči od sobote na nedeljo neznani prvaški tat ukradel. Svoj čas so prvaki potrgali mrežo ograje pri nemški šoli, potem so raztrgali cesarsko zastavo, razbili šipe na šoli, polagali skale na rudniško železnico itd. Seveda se oblasti ni nikdar posrečilo, dotične prvaške zločince vjeti. Zdi se nam, da tudi to pot oblast ni dovolj hitro in energično nastopala. Ali pa morda za nemško lastnino ne velja nobena postava ? Kakor se nam poroča, izplačal bode „Schulverein" 50 kron premije tistemu, ki bi znal povedati podatke, da se tata zastave zasledi. Prvaški divjaki. Iz H o č se nam poroča o naravnost • sramotnem prvaškem napadu. V Rojkovi gostilni bil je namreč neki prvaški shod. Ko se je par mariborskih nemških kolesarjev mimo te gostilne peljalo, napadli so jih nahuj-skani prvaški zagriženci in pričeli nanje polena ter kamenje metati. Cela tolpa divjakov se je vrgla na kolesarje in ko bi domači krčmar Rottner ne prišel in ne branil, bi se gotovo nesreča zgodila. Med glavnimi prvaškimi rogovi-leži in hujskači so bili: Franc Roike v Hočah, krojač Pungartnik iz Slivnice, trgovec Loh iz Slivnice in posestniški sin Janez Juršič iz Hoč. Upamo, da bode sodnija tem divjakom postave naučila. Ni čuda, da se tujci že naših krajev izomikajo, ko se godijo taki zločini. Ali preskrbeli bodemo, da se temu prvaškemu šunta-nju napravi konec! Lepe razmere morajo vladati pri okrajni bolniški blagajni v Brežicah. Tajnik te blagajne je neki Braunseis, kateri pač že misli, da zanj ne veljajo nobene postave. Mož je doslej tako nastopal, da ga nikdo več ne mara. Zato tudi čuti, da mu bode pri*prihodnjih volitvah v bolniško blagajno odklenkalo. Ta obračun bi se moral že te dni zgoditi; bil je namreč občni zbor sklican. Ali čedni ta Braunseis se je združil s prvaškim advokatom dr. Stikerjem in agi-tirali so, da so napravili občni zbor nesklepčen. No, pomagalo to ne bode veliko, kajti v štirih tednih se mora zbor zopet sklicati in potem vsi prvaki ne bodejo pomagali; člani hočejo in bodejo pomedli s smetmi v bolniški blagajni! Zanimiva tožba. Kakor smo svoj čas poročali, pretepel je dijak V. Bechine v Celju slavno-znanega „urednika" Watzlaweka, ki služi zdaj prvaški hujskariji, ker ga je ta nesramno v svoji cunji napadel. Bechine je bil zato na 60 K obsojen, tepeni Watzlawek pa zaradi žaljenja na 10 K globe. Lep Črnosuknež je znani župnik Sorm iz Belevode. Kakor znano, bil je na eno leto ječe obsojen, ker se je nad mladino zagrešil. Svinjar pa je imel še predrznost, da se je na najvišje sodišče pritožil. Ali to je prvo sodbo potrdilo in pobožni gospod bode moral zdaj v luknjo. Upamo, da se tam v nobenega druzega jetnika ne — zaljubi ! Sejem v Ptuju, ki seje vršil dne 16. maja, obnesel se je tako-le: Prignalo se je 520 kosov goveje živine in 110 konjev. Trgovina je bila pri jako visokih cenah dobra. Na svinjski sejem dne 17. maja pa se je prignal 720 prašičov. Tudi tu so bile cene jako visoke. Prihodnji živinski in konjski sejem se vrši dne 6. junija; svinjski sejmi pa se vršijo 24., 31. maja in 7. junija. Krvavo maščevanje. V sv. Miklavžu dr. p. so se v Velikinoči fantje stepli in je bil pri temu mladenič Skerbot ustreljen. Vsled tega je bil neki Martin Vuk na 10 dni zapora obsojen. Vuk je šel razburjen z raznimi drugimi fanti v Dobrovec, da bi se „maščeval". Prišlo bi gotovo do prelivanja krvi, ako ne bi občinski predstojnik z večimi možmi Vuka prijel, zvezal in orožnikom oddal. Porotno sodišče v Celju obsodilo je Jožeta Černelič iz Sela na 4 mesece, Miho Černelič iz Zakota na 3, Johana Sibilja iz Sela na 2 meseca težke ječe. Izdelovali so ponarejeni denar (20 vinarske kose). Tatvine. Pri raznih posestnikih v Hočah so neznani tatovi pokradli mnogo perila in drugih predmetov. Sleparil je delavec Juri Mihič v Celju pri prepovedani igri. Goljufa so dali pod ključ. Nogo zlomilo je pri delu v Vitanju delavcu Kraliku. Roparski napad. Posestnikov sin Rok Knez iz Pleterja je z nožem napadel vžitkarja Janeza Omerzu na cesti v Sromlje. Ranil ga je težko. Knez je videl, da ima vžitkar nekaj denarja in ga je hotel oropati. Omerzu je zavpil in ko so ljudje prihajali, je morilec pobegnil. Ali še tisto noč so ga orožniki vjeli in v ječo odgnali. Temni Slučaj. V celjsko bolnišnico prišel je delavec Franc Tkavc, ki je imel dve smrtnone-varni rani. Rekel je še, da ga je nekdo na travniku sunil; potem je izgubil zavest. Težko da bi okreval. Orožniki so zaprli fanta Franca Goršek iz Griž, ki je Tkavca ranil. V Šali obstrelil se je Martin Brecelj iz Šmarja. Bil je v Celju pri naboru in se igral z revolverjem. Ta se je sprožil in krogla mu je šla v desno stegno. Ker so bile tndi druge osebe v nevarnosti, imel se bode Brecelj še pred sodnijo zagovarjati. Ponesrečil je v Dobovcu v kamnolomu Aloiz Schmid iz sv. Roka. Zlomilo mu je nogo. Ubilo je v Konjicah 8 letno šolarko dimnikarja Kumpa. Podrl se je namreč neki betonski zid, poleg katerega je nesrečni otrok ravnokar stal. Kamenje v vlak metali so neznani lopovi na vožnji od Sevnice v Brežice. Otroci zažgali so v Retju pri Trbovljah gozd. Pogorelo je 1 oral mladega gozdu in je škode za 700 K. Gozd je lastnina Franca Deschmann in Franca Dreo. Pazite na deco ! Grda neprevidnost. Pri Puharcu v Goricah pri Celju se je igral fant Johan Cokan z revolverjem. Ta se je sprožil in kroglja je zadela domačo hčerko ter jo težko ranila. Zakaj neki mora že vsak smrkolin revolver imeti ?! Poneveril je pri Mariboru pek Kari Malaprav 500 K in potem jo je popihal. Ženo pretepel in ji z nožem grozil je posestnik Podrepšek v Šmarju pri Jelšah. Zagovarjati se bode imel pred sodnijo. Tatvina. Eliza Koprivšek v Lenovcu je kradla hmelj eve kole v vrednosti 170 K. Kole je rabila za kurjavo. Sraka je zaprta. Žile prerezal se je Juri Kramberger. Pobegnil je iz ptujske hiralnice; v Gradcu so ga vjeli in nazaj peljali. Med potjo pa si je poskusil življenje vzeti. Divji lovci nastopajo v Galletovih gozdovih pri Doberni. Enega so v osebi vžitkarja Franca Sekan vjeli in zaprli. Oj te babe! V Celju je popival Franc Moldau z neko perico Tildo Kraut. Fant te žejne perice Simon Narat pa je Moldaua napadel ter z nožem hudo ranil. Vse to ljubezen et'ri . . . Pogorela je hiša z gospodarskimi poslopji posestnika Kores v Dobovcu pri Rogatcu. Komaj da so si ljudje življenje rešili. Škode je za 3000 K. Pes ugriznil je 4 letno hčerko trgovca Kupnika v Konjicah in jo težko ranil. Iz Koroškega. Volilni okraj Pliberk-Borovlje voli : Vincenc Schumy kmetijski učitelj Velikovec. Za okraj Velikovec-Alhoten-Eberstein Jos. Nagele posestnik v Velikovcu. Pravo domače nlatnn (echte Hausleinwand) Be dobi v trgovini Brata Slawitsch v Ptuju. — 6 Okraj Celovec dežela voli: Jakob Lutschounig župan Maria Rain. Borovlje. Piše se nam : Dne 11. maja vršilo se je pri nas od zaupnikov občin Borovlje, Medborovlje, Šele, Slov. Plajberg, Podljubelj in Svetnavas polnoštevilno obiskano zborovanje, na katerem se je kot naprednega neodvisnega ljudskega kandidata splošno znanega učitelja gosp. V i n c e n c a Schumy iz Velikovca postavilo. Vrli g. Schumy je izjavil, da sprejme to častno kandidaturo. Naš kandidat noče širiti narodnostne hujskarije, marveč se hoče zavzemati v prvi vrsti za gospodarsko delo v prid našemu ljudstvu. Volilci poznajo tega vrlega moža dobro in ga splošno častijo. Zato je njegovo izvolitev pričakovati. Rojen domačin-Korošec vžival je g. Schumy temeljito izobrazbo. Vedno je bil pripravljen, da kmetom v njih težkem položaju na vse načine z besedo in de-jaDJem pomaga. Njegova mladost in zdravje, njegov pogum in njegova pridnost nam jamčijo, da bode interese volilcev z vsemi močmi zastopal. Mi si želimo poslanca, ki ne bode Slovencev preziral, ki bode pa vendar prijateljstvo z nemškimi sosedi pospeševal in nam gospodarske dobičke pridobil. Grafenauer ni doslej ničesar za ljudstvo pridobil. Mi nočemo več tega orglarja voliti, ki je v državnem zboru z dolgournim pripovedanjem ničvrednih basmi denarje davkoplačevalcev zapravljal. V kratkem se bode g. Schumy volilcem na raznih shodih predstavil. Upamo, da bodejo ti shodi mnogobrojno obiskani. Pojdite tja, čujte in glejte in prepričani smo, da bodete vsi našemu domačinu in tovarišu Schumy svoj glas dali! Imenovanje. Domači naš kmetijski učitelj in vodja kmetijske šole v Velikovcu g. Vincenc Schumy bil je od c. k. ministerija za poljedelstvo imenovan za koroškega deželnega živinorejskega nadzornika. G. Schumy ostane tedaj v naši deželi in bode tudi zanaprej za dviganje domačega kmetijstva deloval. Čestitamo mn iz srca! Zdaj pa tudi vidimo, kako brezvestno se „Š-Mir" svojim čitateljem laže. V svoji zadnji številki je ta falotski list dejal, da hoče Schumy na Dunaj in da bode Koroško zapustil; lagal je tudi, da se hoče Schumy le zato za poslanca izvoliti pustiti, da bi bil na Dunaju dvojno plačan. Seveda, klerikalci bi že radi imeli, da bi Schumy iz Koroške šel. Ali tega veselja jim ne bode storil. Mi volilci pa gremo vsi za Schurnyja v boj ! V Sinčivasi se je vršil 12. t. m. shod, katerega so se udeležili ■ zaupniki iz Borovelj, Eberndorfa, Železne Kaplje, Plajburga. Edno-glasno so postavili g. kmetijskega učitelja V. Schumy za neodvisnega kandidata proti pr-vaškemu orglarju Grafenauerju. Kmetsko ljudstvo je izredno veselo, da se je ravno tega pravega, vrlega moža izbralo. Vsi na delo, da izvolimo našega kandidata! Volilni shod na Trati pri Glinjah obdržal je v nedeljo, dne 14. maja g. Vincenc Schumy, kmetijski potovalni učitelj in nadzornik živinoreje. Ta shod se je prav dobro obnesel. Prišlo je okoli šestdeset volilcev, med njimi tudi nekaj mirnih naspiotnikov. od katerih se zdaj govori, da so spreobrnjeni. Vsi so zvesto poslušali resni in prijazni govor našega kandidata. V gladkih, krepkih in jedrnatih besedah razložil je poslušalcem svoj gospodarski in politični program, ki so ga z večkratnimi vmesklici živahno potrjevali. Omenil je tudi Grafenanerjevo politiko, ki se navzočim nikakor ni dopadla. »Mir", kateri se je zdaj v Ljubljano preselil, je bil po-. stavljen v pravo luč in nobeden se ne bo več zmenil za ta klerikalni list. Konečno je bila od vtih navzočih sprejeta rezolucija, v kateri se je našemu kandidatu g. V. Schumy-u prisrčno zahvalilo za njegov temeljiti in podučljivi govor in se mu izrekla posebna zaupnica z obljubo, da ga bodo navzoči, na dan državne volitve t. j. 13. junija veselo in odločno volili. Govoiil je še deželni poslanec g. Franc Kirschner o vo- litvah in deželnemu zboru in tudi njemu se je zahvalilo, da je z svojo navzočnostjo in prijaznimi besedami, ki so služile volilcem v pojasnilo, pripomogel našemu volilnemu shodu k prav dobremu uspehu. Vsim drugim volilcem naše občine, ki niso prišli na shod, priporočamo jim najtoplejše g. Schumy-a, kajti le on bi nas za-mogel zastopati v državnem zboru, ker je strokovnjak v kmetijstvu in dobro ve, kje se bo moglo kmetu pomagati. Ima pa tudi dobro srce za obrtnike, kmetske in industrijalne delavce. Zatoraj volimo vsi g. Vincenca Schumy-a v blagor nam samim in v čast naše občine, ki naj bi pokazala, da se ne damo v klerikalne mreže zaplesti in v panslavistični prepad potisniti in da le hočemo v primernem napredku našo gospodarsko in socijalno stališče zboljšati. Ruden. Piše se nam: Mozes in Aro n. Slovenski klerikalci postavili so g. Rutterja, posestnika v Sv. Petru, za kandidata. In on potuje — pardon, oni potujejo z njim, namreč Podgorc in njegovi pristaši, po pokrajinah našega volilnega okraja in očarajo volilce z duhtečimi govori. Čudno je le, da je kandidat Rutter zmeraj tako tih, kajti govoriti morajo zanj vedno drugi. Ali se mu bodejo na Dunaja tudi tako hlačice tresle ? Klofute deliti zna pač bolje nego govoriti! BilČOVS. Piše se nam : O zadnjem volilnem shodu prinaša „S-Mir" dolgo poročilo polno laži, zavijanja in obrekovanja. Mi se s to lumparijo niti pečati nočemo. Pribijemo, da dela s tako nizkimi sredstvi stranka, katera trdi, da se ji gre za vero, ki pa v resnici iz vere le kšefte dela. Vsak pošteni človek se mora z zaničevanjem od te črne stranko obrniti. Pliberg. Piše se n8m: Malo katera občina ima srečo tako kristjanskega, poštenega in omikanega župana imeti, kakor naša sosedska občina Blato. Kristjanski list „Š-Mir" ga imenuje „naš oče". Ali mi bi lahko o temu poštenemu „očetu" resnično stvar povedali, da bi svet kar strmel. Za danes to še zamolčimo, ali ako bi možakar le še enkrat prvaško hujskarijo širil, povedali bomo vse. Žalostne, da so Blaški občinski odborniki rav$Q, tega poštenjaka kot naj-pravilnejšega moža na županski stolec povzdignili. Mož sicer ni samo poštenjak, dober kristijan, ampak tudi velik olikanec. Ako pride v kako gostilno, vpije, da mora vse vtihniti. Pred ne predolgim časom je prišel v neko gostilno in je brez vsacega povoda vpil: »Učitelji so faloti, ker so celovškega župana Metnitza, tega rau-berhauptmana, v deželni zbor volili'. Tako sodi župan, ki mora biti vesel da ga sploh nikdo ne pogleda. No. dolgi jezik tega predrzneža bodemo že skrajšali! Klerikalcem je pač vsakdo prav, samo da z njimi drži. Bistrica V Rezu. Piše se nam : BŠ-Mir" nam je odprl svoje predale in to je bilo za nas vedno dobro, kajti ljudje saj vidijo, kako klerikalci lažejo. To je tudi za g. Schumy jako dobro znamenje in mislimo, da bode Grafenauerju še bolj gorko postalo, kakor pri občinskih volitvah. Naši nasprotniki bodejo kmalu videli, da se tudi za volitve v državni zbor brigamo. Ako dopisun „S-Mira" trdi, da plačujemo zdaj 20 kratne do-klade zaradi našega dolga, potem nesramno laže. Leta 1891, ko je bil pokojni Uzar še župan, plačal je en posestnik recimo iz Sveč 14% občinskih in 57% šolskih doklad ; danes plačuje isti mož 16% občinskih in 23% šolskih doklad. O temu se lahko vsakdo sam prepriča. Ako je šolska občina Bistrica takrat 34 in zdaj 807% plačevala, je to 2 ali 3 krat več, ne pa 20 krat. Sole graditi se zamore pač le z denarjem. Sedanji občani pač niso krivi, ako se je preje vedno zamudilo, postaviti šolsko poslopje. K sreči plačuje itak »Gewerkschaft" najmanje polovico. Sicer pa mora vsakdo natanko po svojemu davku k šoli plačevati. Edino duhovniki ne plačujejo nič; ti ne plačujejo nobenih doklad, pač pa hočejo čez vse vladati in pozabijo vedno na Kristove besede: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Kadar pa morajo vbogi kočarji za cerkev plačevati, ne govori noben crnuh o težko prisluženih groših . . . Oglasil se je tudi g. kaplan. Oj ti vboga nedolžnost ti! Proč te hočejo imeti, bolehen si bil. To je pač krivično. Ali je bil Toinko takrat tudi bolehen, ko je mnogim ljudem s svojo prvaško hujskarijo škodo napravil. »Š-Mir" pravi tudi, da župan hujska, ker je Član raznih nemških društev. Ali ška društva so v našo dolino le dobrote ne pa sovraštva in niso hujskala v nat nestrpnost. »Strup", ki ga, kakor pravil v hudobnem »Štajercu" pretaka, je pač lij strup", ki odpira ljudem slepe oči, A „Mir" čita, mu postane polagoma vse očmi; »Štajerc" pa pomaga. Le kdcrlj ta se boji „Štajerca". Zakaj pa „Š-Mirj ne pove, da so stoteri vbogih hlapcev v« ške lumparije ves svoj denar izgubili? pove, kako je delal klerikalni župan v občinskim denarjem ? ! Vso to klerikalmj darstvo pa popisuje naš »Štajerc"! Pol torej, črni gospodje, kajti nas naprednih mož ne bodete izpremenili! Dolgoprste?, je vlomil pri posestnih] v Rojahu in ukradel 62 K denarja. Ta dolži nekega hlapca. Pazite na deco! V občini Molzbicl otroci pri apneni jami igrali. 3'/* letni) Angerer je padel v apno in dobil take je drugi dan umrl. Kolo Ukradel je v Beljaku neki 1 Robič. Vsedel se je na kolo in se odpeljali neki poštni uslužbenec mu je na koleni in ga vjel. Vendar je tat k nogam v goii| Tam pa ga je aretiral neki orožnik. Ukradla je neka ženska v gostilni 9 Feldkirchnu 150 K denarja in potem izgif Smrt pijanca. Zidar Tomaž Švann Kraigu je v pijanost obležal. Zutrai mrtvega. Ustrelil se je v Borovljah fabrikant Jos. Just. Splošno priljubljenem!] se je zmešalo. Iz drevesa padel je v zgornji Beli g. Mortelbauer. Padel je 20 m globoko.i než je drugo jutro umrl. Vlomil je neznanec v barako pri hiše Jach v Spittaln. Ukradel je sira, potne pase in delavske knjižice. Detomor ? V Beljaku so najdli dela novorojenčka. Zaprli so neko Marijo ki je baje mati. Vlomil je nekdo v barake delavčevi] in pokradel precej obleke. Pravijo, da j| Peter Millivič tat. Uboj. V pretepu v občini Gogganj posestnik Simon Wedam ubit. Več drogi je bilo težko ranjenih. Loterijske številke. | kleparsko to, 3 leta t (g sprejme Krajnc, rfazer ,.ro. b. H. i Nr. 14, - ii RT rek, oh ohn ___^szwang Gehaltsvnr Ver: ,__laft odci I mil Lebe gegen g tonstige »fit im zur R ___jaten 1 mebrere : j kOnnfi I in B o> hren riii mein« , ibig iu Schulds r„eltlich. ! , Mg. Ausia lOsse nach lerheit sofe Gradec, dne 13 maja; Trst, dne 6. maja: 5, 87, 63, 42, 84, 45, V vsaksgar interesu je, da pri nakupu zlasti ni pazi. To velja zlasti za hrano. Zahtevajte tečaj ved Maggijeve kocke za govejo juho, edino pristne z nkrižewa kajti te so priznano najboljše. Napačna prebava je vzrok največjih bolemi. Vi ditev prebavljanja vodi raba izvrstnega dr. Koza balzami dec iz apoteke B. Fragner/ c. k. dvorni lifcrant v Pragu If tudi v tukajšnih apotekah. Glej inzerat! Na predaj je na P e t e 1 i n j e k u, občina Sv. ] '/, ure od župnijske cerkve Sv. Jernej, 3/4 orel nične postaje Loče pri Konjicah odd ^zzz posestvo, sestoječe iz njiv, travnikov, gozda, vinograda, \i približno 16 oralov; posestvo je v jako dubreml lepim sadonosnikom, je vse skupaj, je nova hiSal gospodarsko poslopje, in sploh vso gospedarskoj cena je primerna po dogovoiu. Kupci se najj pri la-tniku Jožefu Strmšek na Petelinjeku 1 ali pri županu občine Sv. Jernej, j Krasno sadjarsko in vinogradniško z lepo vilo, 2'4 orala krasnega sadja. Yi pri g. Otto Sehan poštar, Miirzsteg pri | tx nekega travnika v Stadtvvaldu v Ptuja okroglo 2 orala, se proda. Več | uprava „Štajerca". JOT ta nem-prinesla,) odnostira i kaplan.) le „proti-o kdo I r" n. sled I 10 gospo-j mirit« N] koroški« 1 računale I I in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svo-^jem gospodinjstvu |,pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz te tovarne. — Kakovost „ pravega :Francka:° se je mnoga desetletja kot naj-llolj ngajajoca, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 191 zgr je na kal dno izi vo ZVCi na šivalnih strojih ^1 « v na5i delavnici JjhslrotovnjaSko. Singer 1 šivalne stroje. Liti 1. Največje tjjtarejfc podjetje za Ši- s stroje. Na vprašanja A »fcljeno pojasnilo. tdftikanja in Šivanja za- | itonj in f.-anko. 366 Učenec I Ikpaisto in ključarsko J leta brez plačila, se imtjme pri Johanu Kraj«, Za?rc. 452 Gostilna, N»)d Ptuja oddaljena, se M poda Več pove uprava .SUjerea". 416 ['tor Kasse i n. b. H.), Gra«, Sack- iJr. 14, verleiht Geld [-ud ii pS-wr«. Ponte.1 fjlitk, ohne Venoittler- obne Lebensversi- nwangundohneZwang I Gftiltsvurmerkungen bei Veuinsung gegen (t oder gegen Gchalts- | nit Lebensversicherung, r M« grundbtlcherliche [KBjtige enUprocbende jW io Personalkredit- I nr Rtlckzahlung in t»t«i (von welehen jTnefarere zugleich gezahlt TBnitfol. so dass das fcblia b oder in 10 oder . Tto rilckgezahlt wird, Rpeinen Zweig« aber Bkl w vereinbarender nt Schuldscheinverfassung fcjiuuh. Scbnellste Erle- |&iti Ausiahlu»ff der Vor- nach Herstellung der nt »fort. Drucksorten- tersand. MKttKKK Zaslužek!! «3 i [ ni dan in stalno skozi Htjelahke štrikarije doma. oja rnaSina za hitro ,.Patenthebel" ima i jeklene dele, štrika , nogavice, modne in «izdelke. Predzn. nepo- l Poduk zastonj. Odda- _] tic ne stori. TroSki tPifmena saranc, trajne , Keodtisna eksistenca. tk( zaalonj. Podjetje za nanje domačega dela, ink. protokol. Karl Wolf, [lilij, Mariahilf, Nelkengasae 1/06. Kovaški pomočnik, ki je zmožen vsacega tozadevnega dela, se takoj sprejme pri g. Franz Kowhier, kovaSki mojster, Celje, ISrunngasso 10. _______________________486 Zelo čedno posestvo okoli 14 johov zemlje x rodovitnim vinogradom, sadnim vrtom, gozdom, travniki itd. vse okoli hiše in blizo železnice, se zaradi smrti poceni proda. Več se izve pri 1. K«n-canii v Kadiselu, posta Slivnica pri Mariboru. 484 Dobro idoča gostilna z lepim vinogradom, travnikom in gozdom, v bližini železnice, se poceni proda. Več se izve pri Jož. Kenčann v Radiselu, poŠta Slivnica pri Mariboru. 483 Gospodarstvo, 10 oralov, 3/< ure °d Maribora, se proda za 1H.00O K. Vpraša se pri Antonu Komon, Zwctten- dorf 21. 482 Vinska preša skoraj nova in se lahko od 5 do 6 polovnjakov naenkrat preSa na pod, je na prodaj. — Vpraša se pri gosp. BcrUskn v Žctalah. 472 Krepki pekovski učenec, hrana in stanovanje v hiši, 2 K plače, se sprejme v pc- kariji FlorijaD, Gradec, Lend- platz 28. 465 Fant poštenih starišev se sprejme takoj v nauk v trgovini z mešanim blagom, drvami in lesom; za natančneje pogoje vpraša se naj pri tvrdki I. Belina, trgovina z mešanim blagom, Macelj, pošla Lichteneg postaja Ptuj. 471 Kdor išče na deželi cenega iskalca vode za vodnjake in vodovode, naj piše na : Johanu Kntschitscb, Leibnitz, Schmiedgasse 8. 461 ■» Mh. polovnjakov zelo dobrega Bureau gospe Stamzar Maribor, Schulgasse 5. 108 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna kolekcija ===== 000 kosov za le 0 kron ■ ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava svic, zist. Roskopf pat. žepna nra gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 1 amerik. zlato-duble pancer-verižica, 2 amer. zlato-duble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za manšete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nož 6 delov, 1 eleg. žid. kravata, barva in mušter na željo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s similwbriljantom, 1 nežna broša za dame, zadnja novost, t kor. garnitura za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. balonov i imit. biseri, 1 pat. an^l. barometer za vreme, 1 album za salon 3 36 »imet. in razgledi sveta, 1 krasni kelje ca vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, 6 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in Se 550 raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke). A. Gelti raiposlljalna hiša Krakova M. 430 NB. Pri na-ročbi dveh paketov doda se aastonj 1 prima-angl. britev ali 6 najf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 474 I fKdor ? hoče lepega in cenega, vsakovrstnega blaga, kakor: voljno za obleko, atlas-satine, druk, platno, oksforte, gradi, tepihe, Stofe za moške cajge, odeje, zidane in per-kalnaU' robce, zidane in voljnene pajtelne za mlinarje in Se mnogo drugega blaga kupiti, naj se obrne na trgovsko Stacuno i raanufak-turnim blagom L F. v Ptuja. Cena nizka, postrežba zanesljiva, blago pa dobro. Na zahtevo pošljemo muštre. Razpošiljatev samo po povzetju. 475 Nikoli več pošljemo vsakomur, ki nam pošlje 16— K takoj pravo srebrno rem. uro, dvojni mantelj, s petletno garancijo, nadalje 14 kar. zlato verižico, moderna fagija, verižica za gospode ali dame po zahtevi, 46 gramov ttižka, uradno punc. za ceno 116 K, katero svoto se v mesečnih obrokih a 5 K plača.' Prva svota 16'— K se tudi lahko po povzetju dvigne, se povsod razpošilja. Razpošiljalna zlata in biserov A. Seifert, Dunaj VII. f. Neubaugasse 63. «6 !!! Ura z verižico !!! 1 ura za le K 190. 476 Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja podpisana eksportna hiša: 1 krasno pozlačeno, 36 urno precizijsko anker-uro z lepo verižico za le K 190, kakor tudi 3 letno pismeno garancijo. Se pošilja le po povzetju. Eksportna hiša ur F. WintliSCh, Krakova št. U/8. ===== NB. Za kar ne dopade, denar nazaj. ■ Lepo posestvo v Zgornji Sv. Kungoti se proda. Ima lepo lego, je 20 oralov veliko, njive, travniki in velik aa-donosnik v najboljšem stanu. 4 orale lepega gozda. Krme za 15 glav goveda. Hiša in vsa druga poslopja v najlepšem redu; lepe kleti, preša itd. Cena 12.000 K od katerih lahko 4.000 obleži. Vprašanja pri posestaiku g. Johanu Stanitz-u v Hočah. 479 Največja zaloga kmetskih strojev in sprejemanje popravil Franc Kampuš Zg. Pulskava pri Pragerskem, vsem kmetom priporočam najnovejše vltelne ali geplne, vitelne rola-tilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, žitne čistilnice ali vejač, odbiralmke ali trijerje, mline za jaboljke in grozdje mleti, stiskalnice ali preše, sesalke za gnojnico in studence, vsakovrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste zrnje se-jat, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, brane in okopače, motorje na benzin in sesalni plin, stroje za op<>ko, opreme za opekarne, samote za cementne cevi delat itd., najnovejše mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje, na roko, na viti, vodno in parno moč, celo domači izdelek, najnovejše kotlje, brzoparilnike prave „Alfa" separator, pri katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar poželi; na • željo pridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorima. pa le na moje stroške ne na kmeta stroške; ugodni flačini pogoji in tudi nizke cene. Tudi potrebujem nekaj poštenih zastopnikov; ako bi kdo hotel prodajal, naj se oglasi, pa le sami pošteni morajo biti. 477 WT* Hiša -p? na samem stoječa, enonadstropna, skoraj nova in zelo dobro zidana, ob zelo prometni cesti « Brežicah na Savi z 10 sobami, 4 kuhinjami, 2 kletima, velikim dvorom, 2 shrambama za drva, studencem, lepim vrtom za zelenjavo, ki lahko tudi služi kot stavbišče. Hiša je za vsako obrt sposobna ali za pro-dajalnico, tudi za penzijoniste; samo petnajst minut do železniške postaje. Proda se radi selitve pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več se izve pri g. Neuhold, hotelirju v Slov. 485 Bistrici. 24 23 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se v^ttG(fiCC&s %- Ako imate krave potem tudi ne sme v Vašem gospodarstvu trajni delazmozni Diabolo-separator manjkati, kajti šele ta najboljši separator napravi, da se gospodarstvo z mlekom izplača in je jako ceni. Enourno delo 120 litrov. Cena K 125 — Zahtevajte prospekt št. 127 ter garancijske pogoje zastonj in franku od PH. MAYFARTH & Co. Dunaj II., Taborstr. 71. Išče se zastopnike! 47( jogaj&jooaaoa&ra^ l Eden najvažnejših organov našega trupla je želodec. Njegovo delo se mora podpirati. Rabi naj se torej pravočasno sredstvo, ki uredi prebavo. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domaČe sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelonjav, ki pospeši apelit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kislin?, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Vsi deli embalaže nosijo postavno varstveno znamko! Glavna zaloga: Apoteka in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu" Praga, Kleinseite 203 kol Nerudagasse. PoStna mpoS ljatev vsak dan. Faloga šivalnih in koles Ste Najboljše kolo cele monarhije. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Proda se prav lepo in rodovitno pos estyo 47 oralov, 7 oralov lepega sadonosnika, žlahtno drevje. «e napravi čez 20 polovnjakov sadnega mošta, 4 orali lepega vinograda. lepa trta, prinaša čez i0 polovnjakov vina, 8 oralov travnika ki se 3srat na leto kosi, 7 oralov rodovitnih njiv, 2 vrla 2a zelenjavo, drugo so gozdi z mešanim lesom, kjer se lahko brez skrbi proda drv za 4000 K, potem 7 lepih poslopij, 1 velika lepa eno-nadstropna vila z 8 lepimi sobami, kuhinjo, špeis, poleg vile mlin, 1 gospodarska hiša s 3 sobami, Se ena gosp. hiša zraven shramba za žito, presa spodaj 2 kleti, 1 viničarska hiša, zraven velika preša, spodaj lepa klel, veliki goveji in konjski hlevi za 20 glav živine, veliki svinjaki, vse velbano pri podrano, veliki kozolec, dobra vodi. poslopja vsa zidana in v dobrem stanu, posestvo jako lepo in rodovitno, vse leži skupaj na prijaznem in mirnem kraju, odaljeno '/< ure od zelezn. postaje in od okrajne ceste, primemo tudi za penzijonisla in živinorejca, ker zrasle mnogo krme; k posestvu spada vinska posoda, 2 voza, plugi, brane itd. pripravno tudi za vsako obrt. 1'roda se zaradi smrti prav po nizki ceni za 28.000 K; polovica lahko ostane na posestvu vknjižena. Več se izve pri g. » 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po pošti proti naprej-plačilu K lo0 se posije 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K 4*70 dve veliki, K 8'— štiri velike steklenice, K 22'— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoti v avslro-ogrskih apotekah. 939 Josip Sajelšnik gostilničar, Sv. Jernej pri sv, Duhu-Loče. 450 D^nODOD^DDa DBHD DOO^D<>nODDO Štajersko dobro deželno vino K 52 — Štajersko namizno in iztočno vino K 541— Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Terra no rdeče krvno vino, velefino K 60 — Šilvaneo, beli, fino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem poslopju šparkase ° Otto Kuster, Celje na Štajerskem. ♦ luUjatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Maribor,Vikti'ingliol št. 22, glavna nadstropje. Največja in najbolje ureja. lavnica za rer.arature i