SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 20
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 1 de junio - 1. junija 2006
DVE KNJIGI
(Junijska razmi pljanja)
Pozdrav veleposlanika RS prof. Avgu ptina Vivoda
MARKO KREMŽAR
Pred dobrim letom je izpla ob stoletnici prve slovenske gimnazije obpirna, lepo opremljena knjiga z naslovom: ,,Sto let zavoda svetega Stanislava". Na 708 straneh velikega formata vsebuje poleg pomembnih uvodnih misil, podrobno kroniko tega častitljivega zavoda, ki je dal v teku preteklega stoletja napemu narodu vrsto pomembnih katolipkih izobražencev.
Ker so ,,Škofovi zavodi", kot je ,,2avod sv. Stanislava" splopno poznan, neločljivo povezani z zgodovino slovenskega naroda, je ob branju zavodske kronike mogoče slediti težki poti, ki jo je nap narod prehodil v razburkanem dvajsetem stoletju. Tako na primer poglavje: ,,Politične in narodnostne razmere na Kranjskem v začetku 20 stoletja", omogoča bravcu razumevati težave tistih dni. Zvemo tudi, da je bil v času prve svetovne vojne Zavod ,,Samostojna cesarsko kraljeva bolnica pt. 1 v Šentvidu". Temu obdobju posveča zbornik 11 zanimivih strani s statistikami in fotografijami. Tudi pričetek druge svetovne vojne z izgonom profesorjev in dijakov ter zasedbo Zavodov po nempkem okupatorju aprila 1941, je skrbno opisan prav tako tudi težave, ki so sledile v zasilnih prostorih Baragovega semenipča, kjer je pkofijski zavod dočakal konec vojne.
Poglavje, ki opisuje dogodke v vojnih letih 1941-45 se konča z zapisom o žrtvah, ki jih je ta doba zahtevala od osebja in od dijakov pkofijske gimnanzije. Na koncu omenja, da je ,,pe povsem nerazčipčeno, koliko dijakov domobrancev je bilo vrnjenih iz Vetrinja, prav tako pa ne poznamo njihove usode". (str.206) V naslednjem poglavju je popisan ,,frontalni napad" komunistične oblasti na versko polstvo med leti 1945 in 1950. O tem, kar se je dogajalo v Škofovih zavodih med majem in avgustom leta 1945 pa najdemo v tem velikem zgodovinskem popisu le, da je 9. maja zasedla ,,zavodsko posest" v Šentvidu IV. Jugoslovanska armada in da so ,,prostori služili tudi za začasno zbiralipče s Koropke vrnjenih domobrancev in civilistov. V nekaterih prostorih naj bi deloval oddelek občine Šentvid, ki je imel nalogo gospodarske oskrbe zavoda". (str.235)
Če hočemo vedeti kaj več o usodi mogočnih stavb pkofijske gimnazije v tem času, moramo seči po drugi knjigi, ki je izpla v Ljubljani leta 2004, to je pred izidom omenjenega zbornika.
Nekdanji namestnik načelnika OZNE za Ljubljano, Albert Svetina, posveča v svoji knjigi pričevanj z naslovom ,,Od osvobodilnega boja do banditiz-ma", posebno pogavje prav ,,Oznovskemu taboripču v Šentvidu nad Ljubljano", ki je bilo takoj po vojni v prostorih Zavoda sv. Stanislava (str.212). Na tem mestu lahko beremo, da je bilo ,,v nekdanjih Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano največje oznovsko taboripče v Sloveniji". To koncentracijsko taboripče je bilo po Svetinovih besedah ,,ogromno, predvsem pa je bilo prenapolnjeno in dobro zastraženo. Ker v zgradbi kmalu ni bilo več prostora, so taboripče razpirili tako, da so z apnom zunaj na travniku naredili črto in za njo postavili stražo z mitraljezi in razsvetljavo. Črta je delila stražarje na eni strani in množico ljudi na drugi. Bilo jih je čez sto tisoč."
Ta Svetinov opis le potrjuje nekatera pričevanja redkih rojakov, ki so bili v tem koncentracijskem taboripču zaprti in so to preživeli. Večina od omenjenih sto tisoč ljudi, ki so jih imeli slovenski komunisti tam zaprte, je bila pomorjena bodisi v Brezarjevem breznu, bodisi v Rogu. Seveda niso bili vsi Slovenci. Svetina pravi, da ,,je bilo vse pomepano, vojaki in civilisti. Med njimi so bili nempki vojaki, visoki oficirji, četniki, ustapi, slovenski domobrancih".
Poseben bataljon Knojevcev, to je vojakov ,,izvrpnega organa OZNE za aretacijo in likvidacijo
političnih nasprotnikov" (str.146) je vodil ,,zaporni-ke iz Šentvida na začasno tovorno postajo pri Remizi v Dravljah, kjer so jih nalagali na železnipke vagone in nato vozili na moripča v Kočevski Rog". (str. 213)
Dejstvo tega koncentracijskega taboripča, po svoji množičnosti in krutosti, daleč presega vse, kar se je v sto letih dogajalo v prostorih Zavoda sv. Stanislava pa tudi kjerkoli drugod v Sloveniji na cerkveni zemlji. Škofovi zavodi niso bili le kraj, kjer so komunisti jetnike izstradali do onemoglosti, ampak so bili kot del genocidnega načrta, tudi predsoba smrti. V sobah, v kapeli in v dvorani, kjer sedaj katolipki vzgojitelji vzgajajo novo generacijo Slovencev, so prestajali pred dobro polovico stoletja, tisoči njihovih rojakov in bratov po veri, mučenje in lakoto, ko so se pripravljali na smrt.
Svetina zključi svojo pripoved o tem oznovs-kem taboripču z besedami: ,,Vse, kar sem videl v tem taboripču, obsojam, ker je bilo strapno." Te strahote pisci zbornika ob stoletnici Škofovih zavodov očividno ne poznajo in je zato tudi ne obsojajo, kot je storil to nekdanji funkcijonar OZNE.
Ideologija, ki je povzročila v dvajsetem stoletju po vsem svetu nad sto milijonov žrtev, je bila gonilna sila komunistične partije, katera je za nekaj mesecev spremenila prostore katolipkega vzgojnega zavoda v mučilnico in za večino zapornikov tudi v zadnjo postajo pred moripčem. Pod tem vidikom so Škofovi zavodi prav kakor Rog in Teharje del strapnega svetovnega pretresa. Če spominski zbornik o njem molči, je ta molk več kot zgovoren.
Da je bilo koncentracijsko taboripče v Šentvidu pod komunisti tiste mesece največji zapornipki kompleks na Slovenskem in kam je od tam vodila pot veliko večino jetnikov, ni bila nikoli skrivnost. Sto tisoč jetnikov, ki so pli skozi te zapore v neposredni bližini Ljubljane, ni bilo mogoče prikriti. Vendar se o tem dolga leta ni govorilo. Strah je bil razumljiv. Težje je razumeti ,,obziren" molk petnajst let pa koncu totalitarnega režima. Ali ne bi smeli pričakovati, da bodo vzgojitelji s spoptovanjem zapisali tudi ta del zavodske zgodovine? Ali ne bi bilo primerno na tako pomembnem mestu, kot je zbornik ob stoletnici, opozoriti nove generacije dijakov, da živijo, ptudirajo in se igrajo na tleh, ki so blagoslovljena s trpljenjem in s krvjo njihovih prednikov?
V spomin na ta dogajanja so v zavodski kapeli pred kratkim odkrili lep, pomemben mozaik mojsta patra Rupnika. Kristus, ki vstaja zmagovit iz množičnega grobipča govori brez besed o tem, o čemer Zbornik molči. Hvala zavodskemu vodstvu za globoki, poduhovljeni pogled na ta prikrivani del nape preteklosti. Vendar desettisoči, ki so trpeli in umirali na zavodskih tleh, niso notranja zavodska zadeva. So del slovenske, evropske in svetovne zgodovine. Prostor, kjer je bilo v času komunizma največje koncentracijsko taboripče v Sloveniji bi zaslužil javno obeležje. Ali morda pe kje prevladuje mnenje, da iz obzirnosti do rabljev ni primerno biti ponosen na svoje junake in mučence ter da je nanje dovolj le tih, občasen spomin?
Vsi mučeni na tem prostoru niso krpčanski mučenci, vsi pa so žrtve komunistične zablode in krutosti njenih pripadnikov. Delijo usodo z ostalimi, ki jih je na Slovenskem pomorila revolucija pred in po dosegu oblasti. Kot žrtve komunizma so del največjega krvoprelitja kar jih je doživelo človeptvo. Vendar se zdi, da ni veliko rojakov, ki bi slutili globoki pomen teh žrtev, za katerih ptevilo ve le Bog.
Verujemo, da resnica osvobaja in zgodovina uči, da je kri mučencev seme novih kristjanov. Zato smemo upati, da se bodo nove generacije Slovencev nekoč osvobodile prikritih strahov, in da bodo znale bolje ceniti krvavo seme slovenske Cerkve pa tudi slovenskega naroda.
Pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem, ki živijo v Argentini, vsem slovenskim organizacijam, posameznikom in družinam. Pozdrav argentinskemu narodu in vsem prijateljem drugih narodnih skupnosti, ki so bili in ki so na katerikoli način povezani s Slovenijo, s Slovenci in slovensko skupnostjo v Argentini.
V 15. letu slovenske samostojnosti bodite prav iskreno pozdravljeni. Slovenija je napa domovina, domovina napih prednikov in domovina vapih sorodnikov, prija-
ne zavesti in jezika, ker sta mu grozila fapizem, nacizem ali komunizem. V času globalizacije in v vrtincu integracijskih in migracijskih tokov se Slovenija zaveda pomembnosti vsakega Slovenca po svetu in v zamejstvu.
Ve drage Slovenke in dragi Slovenci ste naravni slovenski veleposlaniki z vapo pridnostjo, podjetnostjo in visokim nivojem kulturnega življenja in zavidljivo dinamiko polstva, posebej v Argentini.
Stopili smo v novo obdobje.
Ob predaji akreditivnih pisem, argentinski zunanji minister Dr. Jorge Taiana in veleposlanik RS prof. Avgu vtin Vivod
teljev in znancev.
Slovenci smo ponosni, da imamo svojo državo! Slovenci smo ponosni, da smo v presenetljivih okolipčinah in v času globali-zacije dosegli in izpolnili sanje prejpnjih rodov. Samostojna Slovenija je dejstvo, ki ga prizna ves svet! Vključeni smo v najvažnejpe mednarodne organizacije in ustanove. Med njimi OZN, Evropska Unija in NATO. Slovenski jezik je uraden jezik Evropske Unije. Januarja 2007 bo Slovenija vstopila na območje EVRA, ki bo tako postal uradna valuta. Leta 2008 bo Slovenija predsedovala Evropski Uniji.
Slovenija ima po svetu 37 veleposlaniptev v državah na vseh kontinentih in konkurenčno pokriva pe dodatnih 41 držav. To za Slovenijo pomeni zalogaj, ki sloni na principu, da bo Slovenija prisotna po vsem svetu.
Posebej želi biti Slovenija prisotna tam in v tistih deželah, kjer živi slovenska diaspora. Želi biti prisotna v deželah, kjer se je slovenski človek iz različnih razlogov zatekel v preteklosti na varno ali na boljpe, ker mu v domovini ni bilo dano se preživljati, ali je bil preganjan zaradi svoje narod-
To obdobje imenujem ,,obdobje soodvisnosti", kjer se medsebojno potrebujemo Slovenija in diaspora. Ena, z odprtim srcem in odprtimi rokami v stalno zavetje, milino, in podporo. Druga, diaspora, z svetovljanskimi izkupnjami piri-ne, kjer so innovativnost pred izzivi, drznost in trezno tveganje v poslovanju in globoka narodna zavest, ki ne sloni na plačanih urah, zagotovilo za medsebojno oplajanje.
Na tak način in s skupnim delom bosta domovina in diaspora doživeli tisti veliki čas, kjer bo Slovenski genij povedal svojo besedo svetu. To bo čas Slovenije v svetu in univerzalnega slovenstva.
Želim kot veleposlanik RS v Argentini nadaljevati ter izboljpati, v kolikor je mogoče, delo vseh tistih, ki so pred mojim imenovanjem zastopali Republiko Slovenijo. Gospodov Božidarja Finka, Matjaža Puca, Janeza Žgajnarja, Tomaža Kunstlja, Bojana Grobovpka in odpravnice poslov ge. Jane Strgar.
Zahvalim se za prisrčen sprejem na letalipču Ezeiza v soboto 13. maja.
Vrata veleposlaniptva Republike Slovenije so odprta.
BERI_
nova srečanja argentinske skupnosti ....2
obletnica v san martinu .............................3
spominski park teharje...................................4
Ranjenci, bolniki in invalidi, ki so se po koncu druge svetovne vojne znapi v taboriračih za vojne ujetnike, kot n. pr. na Teharjah, v pkofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani, Brpjinu pri Novem mestu ali v drugih taboripčih in v Centralnih zaporih Ozne v Ljubljani, so ne glede na svoj specifični položaj in svoje zdravstveno stanje delili usodo drugih priprtih vojnih ujetnikov in civilnih oseb. V največjem ptevilu primerov so bili žrtve povojnih množičnih pobojev. Nekateri so umrli v zaporih ali v kocentracijskih taboriPčih. Nekateri so končali kot žrtve posamičnih nasilnih usmrtitev. Nekateri posamezniki so se na tak ali drugačen način takemu koncu izognili in so preživeli.
Večina ranjencev iz sanitetnih vlakov, ki so se znaPi po 19. maju 1945 v Škofovih zavodih, je končalo enako kot drugi tamkajpnji priporniki. V spominski literaturi je že zgodaj kot kraj množičnega poboja omenjeno Bre-zarjevo brezno v Podtiku pri Ljublja-
Tudi ranjence^
ni. Verjetno pa so bile v te namene uporabljene tudi druge lokacije, o katerih ni dovolj znanih zapiskov.
Kot možen kraj pobojev ranjencev, bolnikov in invalidov je potrebno navesti tudi Brezarjevo brezno nad Podutikom. Iz pričevanja brata pogrepanega bolnika Antona Bartola, ki je bil nazadnje zaprt v Šentvidu, je razvidno, da je bil brat pokončan 29. maja 1945 v Brezarjevem breznu. Likvidacije pri Brezarjevem breznu so se začele okoli 26. oziroma 27. maja 1945... Za izvedbo likvidacij je bil odgovoren Sime Dubajič. Naslednje dni so pri Brezarjevem breznu pobili skupino zajetih slovenskih domobrancev, med katerimi je bil verjetno tudi del ranjencev, bolnikov in invalidov. Okolico so skrbno zastražili, Ptab so imeli v bližnji hiP. Gugiž ocenjuje, da je bilo pripeljanih približno 40 kamionov, polnih ujetnikov. Likvidatorji so se zvečer hvalili, da so pobili med 800 in 1000 ljudi. Število pobitih potrjuje tudi Albert Svetina —
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Erno, ki mu je Ivan Maček — Matija junija 1945 ukazal sanacijo Brezarje-vega brezna, saj je priPo do okužb. Voda v potoku je bila krvava, v PrP okolici brezna se je Pril neznosen smrad. Svetina se spominja, da je bilo skupaj od 900 do 1000 trupel pobitih slovenskih domobrancev in hrvaPkih vojakov, poleg njih pa tudi civilisti, med njimi kakih 16 let star fant, in tudi ženske. Priča izkopavanja trupel v Podutiku je bil Ludwig Gruden, član Knoja, ki se spominja, da je trupla izkopavalo 62 nemPkih ujetnikov. Omenjene nemPke vojne ujetnike so po opravljenem poslu odpeljali neznano kam in so pogrePani. Svetina piPe, da so jih pobili v Kočevskem Rogu. Sanacija Brezarjevega brezna je trajala skoraj tri tedne, trupla pobitih so prenesli v Kucljo dolino in tam pokopali. Dubajičeva likvidatorska enota je po likvidaciji pri Brezarjevem breznu odPa v Kočevje.
(Lovro ©turm, ,,Brez milosti" str. 67)
TONE MIZERIT
od znotraj so uživali z izletom.
Nogomet je bil najavljen za v nedeljo. Spet dež! IgriPče je bilo precej ,,lužasto", kar pa ni bilo ovira, da se ne bi pomerili. Berlinska ekipa je bila letos za spoznanje pomlajena, v nasprotju s SVS, ki se je „postarala": podmladek je dorasel in močno izpopolnil sestavo, pri čemer tudi ni zanemarljiv pritok novih igralcev (beri: Argentincev), ki so se v zadnjem času priselili v Slovenijo. Zato je rezultat 5:2 za SVS upravičen, pokal pa je ostal v Ljubljani.
Deževen konec tedna so vremenoslovci že zgodaj napovedali, zato so organizatorji odpovedali sploPen asado in ga prestavili na naslednjo nedeljo. A obiskovalci, domača ekipa in nekateri gostje, med katerimi sta bila župnik Pavle Juhant in državni poslanec NSi Anton Kokalj, so pa le bili deležni okusnega asada, pečenega po argentinsko na parrilli in ,,na križu". V Pentjakobskih župnih prostorih so v veseli druPčini in pogovoru navduPeni Psortniki že iskali novih igriPč in nasprotnikov.
Za 1. maj pa so rojake iz Berlina povabili v prlePki Veržej. Tam naj bi se pomerili z domačo veteransko ekipo. Ob prihodu so jim pokazali nekaj zanimivosti iz teh krajev, potem pa na lepo zeleno igriPče, na katerem običajno igra domača ekipa v tretji ligi (primera C). Ko sta se ekipi predstavili, je bilo videti, da so goste prejPnji dnevi izčrpali (potrebovali so nekaj okrepitev iz sVS), veržejski veterani pa tudi niso bili vsi veteranski in Pe kakega bivPega reprezentanta (Osterc) je bilo spoznati v njej. Rezultat: ,,goleada".
Kljub rezultatu ni bilo klavrnih obrazov, saj je na PrlePkem sijalo lepo sonce in prijateljsko vzduPe. A dan se je nagibal h koncu in Berlinčani so morali na pot, ker se je naslednji dan začenjal delovni teden, v Sloveniji pa smo lahko Pe malo potegnili, ker je tudi torek bil dela prost dan.
Prvič na obisku
Kardinal Franc Rode bo na povabilo ljubljanskega nadPkofa in metropolita Alojza Urana ta konec tedna na prvem uradnem obisku v Sloveniji po imenovanju za kardinala. Kot so povedali pri Slovenski Pko-fovski konferenci, bo kardinal Rode v soboto najprej obiskal domačo župnijo JarP5 pri Domžalah. Uradno srečanje s slovenskimi Pkofi in verniki pa bo v nedeljo, ko bo ob 16.00 v ljubljanski stolnici slovesna sveta maPa.
Kot je povedal župnik Janez Kvaternik iz JarP pri Domžalah, je v soboto ob 15. uri najprej predviden sprejem pri njegovi domači hiP pri Rodici. Tam bodo pripravili pozdrav, sledila pa bo Pe blagoslovitev kapele, ki so jo zgradili pred domačo hiPo. Po bogoslužju, ki bo trajalo predvidoma pol ure, bo sledil sprevod skozi Rodico proti Grobeljski cerkvi. Tam bo nato ob 16.30 sveta maPä, ob koncu pa bo P5 srečanje z verniki.
Asado, nogomet in romanje
Po zaslugi Dorija Pečovnika, župnika Slovenske katoliPke misije v Berlinu, je lansko leto odpotoval avtobus članov in prijateljev druPtva Slovenija v svetu (SVS) pod pretvezo, da gredo igrat nogomet z lokalnim moPtvom. Takrat je moPtvo SVS z najmanjP3 razliko premagalo domače in odneslo prenosni pokal. Berlinčani so obljubili, da se pridejo revanžirat v Ljubljano.
In res so „grožnjo" izpolnili ter se s kombiji pripeljali v Slovenijo za letoPnje prvomajske praznike.
Žal jim v Sloveniji ni bilo mogoče postreči z lepim vremenom. Pripravili smo jim nekaj programa, ki pa je bil močno oklePčen. V načrtu je bilo kolesarjenje ob Savi do Medvod, od tam spust (rafting) z napihljivimi čolni po Savi do Tacna, zaključek bi pa bil na Šmarni gori. Ker je ves konec tedna bil moker, je bilo možno izvesti le to, kar je bilo v zvezi z vodo: spust po Savi. Kljub hladnemu	Izkazalo se je, da je bila sprememba datuma asada
vremenu in dežju je bilo lepo doživetje. Mokri od zunaj in odlična poteza, saj je naslednja nedelja bila sončna in suha.
Prostor pod Pentajkobsko Pod skal'co je bil hitro napolnjen, kdor pa se ni bal sonca, je stopil na prosto in užival toplo sijanje težko pričakovanega sonca. Koliko ljubiteljev asada se je zbralo? 101, če se pri Ptetju nismo zmotili in vsak je dobil asada, vac^a ali matambreja, kolikor ga je potreboval. Ko se je vse lepo v želodcih ustalilo, je priPel na vrsto tudi nogomet na domačem igriPču.
POZNO ROMANJE
Rutina in tradicija imata svojo moč, zato nismo pravočasno opazili, da je letoPnje luhansko romanje bilo na (nekdaj tradicionalno) drugo nedeljo v maju. Torej smo se vrnjenci in preseljenci v Slovenijo zbrali 21. maja pri brezjanski in luhanski Materi Božji na Brezjah. MaPeval nam je rojak dr. Andrej Poznič, ki je v pridigi nakazal dve stvarnosti, ki jih bi morali upoPtevati: tujina in dediPčina, obe iz zornega kota narodnosti in vere.
Iz romarskega vidika dan ni bil lep: oblačen, komaj deževen, da ni bilo mogoče posedeti pod milim nebom, torej smo se pomenili pod dežniki ali pod streho brezjan-skih drevesnih kroPenj. Tudi romarjev je bilo znatno manj, ne samo zaradi vremena, ampak zato, ker so mnogi imeli slovesnosti prvega obhajila ali podelitve birme. Razveseljiv pojav, če ga gledamo z vidika, da je s tem nakazano vživljanje in vključevanje v družbeno okolje, v domače župnijsko občestveno življenje.
Iz pisarne SVS
Svetopisemski ,,po njih delih jih boste spoznali" se zelo lahko prilagodi sedanjemu političnemu stanju v Argentini. Pretekli teden nam je za to dal kar nekaj gradiva. Predvsem dva važna dogodka sta jasno pokazala kam ,,pes taco moli".
Natrpani trg. Napovedovali smo že množični shod, s katerim naj bi obhajali tretjo obletnico sedanjega predsedovanja. Smisel narodnega praznika se je s tem precej izmaličil. Vsi napori so bili usmerjeni v to, da bi se manifestacije udeležilo čim več ljudi, ki naj bi pokazali priznanje naroda svojemu predsedniku in (po želji mnogih iz najožjega vladnega kroga) podporo za morebitno kandidaturo	ponovne predsedniPke dobe. Namen je uspel. Priznati je treba, da je bil trg natrpan in raznobarvna množica je izrazila trenutno večinsko mnenje argentinskih volivcev. Javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da je ugled, ki ga Kirchner uživa pri volivcih, na izredni viPni. Nista pa bila trg in množica na njem sad spontanega priznanja. Povsod se je poznala skrbna roka organizatorjev, katerih izvor je segal od sindikatov, preko političnih strank in struj, občinskih ustanov, zbora piketerov, organizacij človekovih pravic, itd, itd. Ne le kdor je hotel priti, verjetno tudi kdor ni imel prvotnega namena udeležbe se je znaPel na trgu, na katerega je tisoče avtobusov in kolektivov izkrcavalo ljudstvo. Bolj kot spontan izraz podpore je v tem primeru treba govoriti o izredni zmožnost mobilizacije, ki smo jo že dolgo pogrePäli, in ki prekaPa tudi tisto, ki jo je kazal Duhalde v svojih najboljPh političnih trenutkih.
Smer in strategija. Če je kdo pričakoval kakPne globoke definicije v predsednikovem govoru, je bil gotovo razočaran. Večinski del besedila je bil posvečen naPtevanju doseženih uspehov. Popolnoma nepričakovan in nerazumljiv je bil spomin na leto 1973, ko je levičarski peronizem pod tedanjim predsednikom (Hector Campora) sejal zmedo in strah med ljudmi. Nedvomno propaganden pa je bil poziv na pluralizem, ki naj zavlada v javnem delovanju. Zadnji manevri iz vrha (na primer izgon poslanke, ki ni soglaPala z vladno živinorejsko politiko) so dokazali, da je sedanja vlada ena najmanj pluralistično usmerjenih. Je pa tako iz shoda kot iz vladnih potez vidna smer in strategija. Cilj je tisti, ki smo ga že večkrat omenili na tem mestu: tretje zgodovinsko gibanje. O njem sanjajo vsi predsedniki, in pri tem ne smemo izvzeti niti vojaPkih. Kaj drugega je bil sicer GAN (Gran Acuerdo Nacional), ki ga je proti koncu svoje
vlade poganjal general La-nusse. Zgodovinsko gibanje enostavno pomeni zbor političnih in socialnih skupin, ki tvorijo večino volilnega telesa in pod taktirko voditelja (kaudiža), v obsežni dobi izvajajo nadvlado in peljejo narod po poti veličine. Tako vsaj trdi teorija. V praksi sta to dosegla Yri-goyen in Peron, čeprav lahko v obeh primerih dvomimo o ,,poti veličine". Tretjega zaenkrat Pe ni bilo. Bo to dosegel sedanji predsednik?
Brez opozicije. Ista teorija pa kaže, da je tako gibanje možno le, kadar ni prave opozicije ali je ta razbita. To se jasno kaže zadnje čase. In prav prva resna priložnost, ko bi opozicija lahko pokazala svojo moč je Pa po vodi. To je bilo glasovanje v parlamentu o usodi poslanca Pattija. BivP policijski komisar in župan Escobarja Luis Patti je bil na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca v državni parlament. Ko bi moral nastopiti svoje mesto so iz vladnih vrst organizirali odpor in preprečili takratni nastop. Vzrok: domnevne krPtve človekovih pravic. Zadeva je prePa v roke parlamentarni komisiji in končno je o njegovi usodi odločala poslanska zbornica v torek, 23. maja. Čeprav nobeno sodiPče ni proti njemu izreklo obsodbe in mu niso mogli dokazati nobenega zločina (razen jasnih nastopov desničarske narave in pozivov k redu nekoliko avtoritarnega prizvoka), se je zbornica izrekla proti njemu in sicer s 164 glasovi proti 62. Kar 28 poslancev pa se zasedanja ni udeležilo. Za prepoved nastopa je bila potrebna dvotretinska večina prisotnih. Niso pomagali argumenti, ne dokazi, niti dejstvo, da so Ptevilni poslanci, ki so glasovali proti njemu, bili njegovi kolegi na listah na zadnjih treh volitvah (1995, l997 in 2005): ukaz iz Rožne palače je bil: ustavite desničarja! In to se je zgodilo spričo razprP5nosti opozicije, ki se ni znaPa ali pa ni zavedala odločilnega trenutka.
Vsakdanji kruh. Medtem življenje teče naprej. Na mejni reki z Urugvajem je mir, medtem ko v Haagu napreduje postopek zaradi papirnic. Tisti, ki poznajo ozadje trdijo, da si Argentine ne sme preveč obetati. Sicer pa je že vse skupaj ena sama blamaža. Medtem ko vsa država protestira proti spornim tovarnam v Urugvaju, napovedujejo, da bodo v provinci Corrientes kmalu začeli gradnjo podobne tovarne. In guverner seveda gradnjo zagovarja. V drugi zadevi vlada ugotavlja, da bo v kratkem strategija glede cen mesa rodila zaželen sad, a medtem že raste napetost na področju kruPne moke in cena kruhu grozi s poviPänjem. Bomo sedaj dočakali prepoved izvoza žita?
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN - Pod lipo domačo
Več 1000-delna sestavljanka
Motiv: 46. OBLETNICA DOMA Velikost: 8 x 5 m Primerno za starost: 3 in več Cena: ?
V dar sva dobili sestavljanko (ali vsi veste, da je to ,,rompecabezas"?). Kar hitro sva jo odvili in stresli iz nkatle vse kose. Obrnili sva jih na pravo stran in jih začeli ogledovati. Prepoznali sva obraze, slovensko in argentinsko zastavo, rože, narodne nope, hrano, partiture, napise in pe marsikaj. Podajali sva si kose vsemogočih oblik in se sprapevali, kako pa kam. Odločili sva se, da najprej sestaviva sliki okvir. Dobili sva lep izrek ,,Izumi se iz kopčkov lepega" (A. Mežek). To je bilo geslo praznovanja obletnice v nedeljo, 21. maja.
Največ je na sliki obrazov: mladih, starejph, nasmejanih, otožnih, veselih, otropkih, razigranih, ganjenih. Kor-ajžno sva nadaljevali z delom in ugibali, kam spada vsak. V roke sva vzeli program in poiskali omenjene osebe.
Brez dvoma je to nap dupni pastir, prelat dr. Jure Rode, ki je daroval sv. mapo v zavodu Presvetega Srca Jezusovega. V pridigi nam je podal globoke misli o medsebojni ljubezni, ki naj se zgleduje po Kristusovi. K temu prvemu delu slike sodijo pe podoba Marije Pomagaj, narodne nope, zastavi, ministranti, verniki, mežnar Janez Filipič, Slovenski pevski zbor in pevovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic, ki so Mariji poklonili ubrano petje.
Prepoznali sva sebe, to sva pa midve, sanmartinski lipi. Po sv mapi so gostje na dvoripču pozajtrkovali in se nato pomaknili v dvorano, kjer se je ob 11. uri začel kulturni program. Cont. Jože Rupnik je pozdravil vse navzoče in goste: predsednika Zedinjene Slovenije Lojzeta Rezlja,
delegata dupnih pastirjev dr. Jureta Rodeta, predsednike bratskih domov in zastopnike organizacij. Sprejeli smo argentinsko in slovensko zastavo ter zapeli himni. Pozdravi a sta krajevni predsednik inž. Tone^Podržaj in predsednik krovne organizacije Lojze Rezelj. Številni poslupalci so pozorno prisluhnili slavnostnemu govoru, ki ga je imela prof. Mojca Jesenovec. Mlada in prijazna Ljubljančanka nas je obdarila z mislimi, ki ste jih lahko brali v prejpnji ptevilki.
Slika je že malo podobna oni na naslovni strani pkatle, a pe na polovici nisva. Pohiteti morava s prikazom v pesmi in besedi kot si ga je prisrčno zamislila Marta Jenko Škulj. Nastopajoči (skoraj sto jih je bilo) so se uvrstili ob prijetni glasbi na prizoripče, ki ga je s sodelavci pripravil Janez Filipič. Kulturni referent dr. Viktor Leber nas je povabil, naj odkrijemo kopčke lepega v vsakdanjih, drobnih stvareh. Te so uprizorili nastopajoči, ki so zastopali vse delujoče organizacije Doma. Najmlajpi učenci Rožmanove pole so se s pesmijo Dobro jutro, sonce zahvalili za nov dan. Da je pe posebno lepo na obisku pri babici in dedku, smo odkrili pri naslednjih ptirih prizorih. Spropčeno so zaigrali
v vlogah babic in dedkov Gregor Verbic, Ana Bajda Podržaj, Anton Podržaj in Jelka Verbic. Ob njih so učenke in učenci Rožmanove pole recitirali Dedek sanja (Mirko Kunčič), Babičine igrače (Jože Šmit) in zapeli Kaj se pa pri vas dobi, ob spremljavi orkestra (Daniel in Damijan Jerman, Luka Škulj), pod vodstvom Marjete Gerkman Žagar. Pri prizorčkih so sodelovale učiteljice Rožmanove pole: voditeljica Nina Pristovnik D^az, Lučka Petkovpek, Zofija Kastelic, Marta Rupnik Jerman, Magda Zupanc Petkovpek in Vera Breznikar Podržaj. Mladci in mladenke so pod vodstvom Monike Zupanc Fjlipič dedka pocrkljali s pesmijo Moj ded (Berta Golob). Življenje nam poleppa tudi vesela pesem. Pevke in pevci Slovenskega pevskega zbora so nas razveselili z venčkom narodnih pesmi. Zapeli so o ljubezni, o slovenskem pupeljcu in o dobri kapljici. Peli so spontano in igrivo ob spremljavi Lučke Kastelic. Natapa Rupnik nas je popolnoma prepričala s pesmijo Svet je lep! In pe zadnji kopček lepega, sanmartinska mladina je pod vodstvom prof. Lučke Smersu Santana zaplesala ob Mežkovi pesmi Izumi se in ponazorila sporočilo s pestrimi
plakati. Vsi nastopajoči so spremljali odpev in želi močen aplavz v zahvalo in priznanje za tako lep nastop.
Najtežji del je za nama. Med kosci se svetlika tudi nekaj cvetlic. Šopek rož je prejela Marta Jenko Škulj, ki je sprejela zamisel in režijo programa. Natančno je vse načrtovala, vadila s posameznimi skupinami in dosegla ljubek nastop, ki je gledalcem segel do srca. Hvala, Marta! Rožice sva zasledili na značkih in cvetnih okraskih, ki jih je pripravila Lučka K., na spominčkih ter lepo oblikovanem programu, delo Regine Truden Leber.
Se nekaj delcev nama ostaja. Ti pa kar malo dipijo po domači hrani. V gornji dvorani Doma je bilo pripravljeno za skupno kosilo. V kuhinji so se spretno sukale članice Zveze slovenskih mater in žena: Marija Petkovpek, Irena Petkovpek, Polona Makek, Janika Jesenovec, Milena Skale, Marjeta Šenk, Marjeta Mavrič, Mari Keržič, Jelka Verbic in pripravile okusno kosilo. Mladi so postregli gostom, ki so v prijetni družbi pokramljali.
Brez zadnjega delca pač slika ni dokončana. Na tem je z velikimi črkami zapisana beseda HVALA. Hvaležni smo Bogu in vsem živim ter pokojnim dobrotnikom, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli k novi obletnici. Hvala, Slovenski dom San Mart^n, za neprecenljivo darilo!
Sanmartinski lipi
59. OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
POROČILO REFERENTKE ZA ŠOLSTVO
Sestava polskega referata v letu 2005: ga. Marjana Batagelj, gdč. Angelca Klanpek, gdč Ani Klemen in g. France Vitrih.
Šolski odsek Z.S. je bil v letu 2005 trdno povezan s krajevnimi polami iz velikega Buenos Airesa. Voditeljice osnovnih pol smo se udeležile 10 rednih mesečnih sej, kjer smo razpravljale o skupnih točkah in si porazdelile delo za skupne polske prireditve. Zahvalim se prelatu Dr. Juretu Rodetu za redno udeležbo na napih sejah.
Stike z notranjostjo je uspepno vodil g. France Vitrih, ki je tudi prevzel na skrb izdelavo statistike polskih podatkov. Iz teh je razvidno ptevilo otrok, ki so obiskovali osnovno polo: skupaj 448. Od teh spadajo v Buenos Aires 384 in v notranjost 64. Razvidno je tudi ptevilo ppansko govorečih, ki v zadnjih letih narapča: 80. Torej od 448 otrok, pripada slovensko govorečim samo 368.
Delovne moči v tej dobi je sestavljalo 103 oseb, ki vključujejo učiteljice, učitelje, katehistinje in katehete, od katerih so večina dolgotrajni sodelavci učiteljskega kadra.
Vodstvo po krajevnih polah:
Jegličeva — ABC po slovensko: Nevenka
Jelenc Čop Balantičeva (San Justo): Irena Urbančič
Poglajen
Baragova (Slovenska vas): Lucijana Servin
Čeč
Jurčičeva (Carapachay): Ani Klemen Prepernova (Castelar): Magda Gaser Čeparek
Rožmanova (San Martin): Nina Pristovnik D^az
Slompkova (Ramos Mejia): Helena Rode ABC (Bariloche): Terezka Marn Žužek Aljaževa (Bariloche): Alenka Arnpek Ciril Metodova (Mendoza): Lenčka Božnar Krekova (Tucuman): Jožejka Debeljak Ža-kelj
Komisija za prenovitev knjige Zdomski Živ Žav je napredovala z delom in upa, da ga bo lahko dokončala v letu 2006.
Od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu smo poleg zemljevidov in knjig, ki jih zadnje leta dobivamo, namreč Igrajmo se s črkami, prejeli za vsako osnovno polo po en računalnik — vseh skupaj 10. To je pripomoglo, da so nape pole lahko obogatile učenje z novimi, sodobnejpimi sredstvi. Za to radodarnostjo se Uradu v imenu vseh učnih moči napih osnovnih pol iskreno zahvalim!
Za letopnji začetek pol, 12. marca 2006, smo bili počapčeni z obiskom Ministra za polstvo in pport, Dr. Milana Zvera in vodje
kabineta g. Petra Debeljaka. Tega obiska smo bili izredno veseli, saj se je to zgodilo prvikrat v napi več kot petdesetletni zgodovini. Ob tej priložnosti smo se po otvoritveni prireditvi srečali z ministrom na prost razgovor, da smo mu predstavili danapnje stanje in potrebe napih osnovnih pol ter zvedeli tudi za razmere polstva v matični domovini. G. Ministru smo se osebno iz srca zahvalili za vse učne pripomočke s katerimi nas je obdaril ob tem obisku, pa tudi za vse, kar smo po njegovi zaslugi bili deležni do sedaj. Napa želja je, da bi se taka srečanja ponovila odslej naprej, ker utrjujejo nape vezi z drago Slovenijo, in nedvomno pospepujejo medsebojno spoznavanje na področju polstva. To bo obojestransko koristno. G. Ministru Zveru najleppa hvala za prizadevnost!
Skupne polske prireditve v letu 2005:
1)	Začetna polska prireditev, v nedeljo 13. 03. 05 v Slovenski hipi: ob 1 6. uri se je pričela s sv. mapo, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode, nato je sledila igra Ostržek, ki jo je odlično izvedla Balantičeva pola v režiji Marije Zupanc Urbančič in Danice Malovrh.in
2)	Alojzijeva proslava, v nedeljo 03. 07. 05 v Slovenski hipi: začela se je ob 16. uri s sv. mapo, ki jo je daroval pater Alojzij Kukovica. Nato je Jurčičeva pola uprizorila prijetno igro Hudobni grapčak, v režiji gdč. Ani Klemen.
3)	Slompkova proslava, v soboto 24. 09. 05 v Slovenski hipi: se je tudi pričela ob
9:30 uri s sv. mapo, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode. Nato je Rožmanova pola lepo zaigrala poučno igro Od kod si kruhek, v režiji inž. Toneta Podržaja.
4)	Šolski izlet, v soboto 05. 11. 05 v Glewu: sv. mapo je daroval pater dr. Alojzij Kukovica. Izleta se je udeležilo 276 otrok v spremstvu 30 učite jev in učiteljic.
5)	Prvo sv. Obhajilo, v četrtek 8. 12. 05 v Slov. hipi je prijelo .... otrok (... deklic ter .... dečkov). Sv. mapo je daroval prelat Dr. Jure Rode. Petje je vodil otropki zbor Balantičeve pole?
6)	Otro pka kolonija v Kordobi je potekala od 01. 01. 06 do 14. 01. 06. Udeležilo se jo je 38. polskih otrok iz Buenos Airesa. Vodstvo je prevzela gdč. Ani Klemen s pomočjo spremljevalcev: ga. Ema Urbančič Marupič (bolničarka), Andrej Conde, Cecilija Čampa, Marjana Jakopin Pavel Grohar. Vsem sodelujočim iskren boglonaj!
Želim poudariti, da požrtvovalno delo učiteljskega kadra sloni na trdni volji sodelavcev, je izraz ljubezni do materinpčine in vrednot prejete od svojih prednikov, katere z veseljem posredujejo mlajpim rodovom. Samo vzgoja, usmerjena k radodarnosti, kjer se poudarja smisel za nesebično skupno delo, bo lahko ugladila težave, ki se pojavljajo v skupnosti, tudi na polskem področju.
Vsem sodelavcem pirne polske družine se iskreno zahvalim za opravljeno delo v tem letu 2005 in se priporočam pe za nadaljnje sodelovanje!
Ani Klemen
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Spominski Park Teharje
V uvodu k opisom nape dežele sem omenil, da bom poudaril stvari, ki so v zvezi z napo emigracijo. Zato bom v tej ptevilki preskočil krajevno razvrstitev
—	z opisi smo pe na Gorenjskem — in bomo kot junijski spomin na nape pobite domobrance obiskali Spominski park Teharje, ki je blizu Celja na Štajerskem.
Opis in presoja Parka je izvleček iz članka ki ga je Anton Drobnič objavil v 58. ptevilki revije Zaveza, stran 85.
Na kraju nekdanjega teharskega taboripča, v katerem je po koncu druge svetovne vojne, preden so jih umorili, trpelo več tisoč slovenskih domobrancev in drugih vojakov slovenske narodne vojske ter njihovih civilnih spremljevalcev, je slovenska vlada po več kot desetih letih gradnje 10. oktobra 2004 odprla spominski park z velikim spomenikom. Na posebni slovesnosti so govorniki poudarjali, da gre za osrednji slovenski spomenik zamolčanim žrtvam vojne in revolucije, s katerim naj bi bil končan slovenski narodni razdor in omogočena sprava.
Spominski park Teharje in osrednji slovenski spomenik naj bi torej z lokacijo, arhitekturo in z napisi nas in nape zanamce spominjala na osebe in dogodke, naj bi vrnila pravo ime in človepko dostojanstvo brezimnim in zamolčanim žrtvam. Spomeniki in napisi imajo res takpno nalogo in namen. Kako sta bila ta namen in želja dosežena v Parku spomina Teharje? Kakpna je njegova sporočilnost za nas in za nape zanamce?
Začnimo z napisi! Pri vhodu v Park so trije: PARK SPOMINA TEHARJE
—	VSEM TUKAJ UMRLIM IN IZ TEGA KRAJA V SMRT ODPELJANIM — SPOŠTUJ TIŠINO VSEH UMRLIH. Ime parka nam ničesar ne pove, zlasti ne, za čigav spomin gre. Izvemo le, da so tukaj neki ljudje umrli ali bili odpeljani v smrt. Kdo so bili, koliko jih je bilo, kdaj in zakaj so umrli, kdo, kam in kdaj jih je odpeljal? Tega nam napisi ne povedo...
Na zunanji steni kapele je napis : V OČEH NESPAMETNIH SO SE ZDELI MRTVI, NJIHOV ODHOD JE VELJAL ZA NESREČO IN LOČITEV OD NAS ZA UNIČENJE. ONI PA SO V MIRU. Lepa svetopisemska misel, ki pa ničesar ne pove o tem, koga in zakaj naj bi se tukaj spominjali. Enako je z napisom v kapeli: BODI TU IN ČUJ ZDAJ Z MENOJ, kakor tudi z napisom na pločniku ob kapeli: V TIŠINI BOM POČIVAL IN NIHČE ME NE BO MOTIL in napisom na zadnji steni kapele NAVČEK TUDI ZA TEBE. (Navček = mali zvon, ki naznanja smrt nekoga, moja op.). Nikjer nobenega podatka o osebah ali dogodkih, ki naj bi se jih spominjali.
Ob poti proti spomeniku je na levi strani napis: GOSPOD, KO BI BIL TI TUKAJ, BI MOJ BRAT NE BIL UMRL, na desni pa: JEZUS JI PRAVI, TVOJ BRAT BO VSTAL. Lepe besede iz zgodbe o Lazarju, vendar ne nudijo nobenega potrebnega podatka razen tega, da je po morda za nekaj med brati, med rojaki...
Tudi dva tolažilna napisa pri stranskem vhodu k spomeniku: IN OBRISAL BO SOLZE IZ NJIHOVIH OČI - IN SMRTI NE BO VEČ ne povesta v čigavih očeh so solze in kdo jih je izsilil.
Iz napisa v grobnici pod spomenikom PRAVIČNI PA BO POČIVAL, ČEPRAV BO PREZGODAJ UMRL bi lahko razumeli samo to, da so tisti, ki naj bi se jih spominjali, umrli mladi. Zgovoren in zanimiv pa je drugi napis v grobnici: V SVOJI HIŠI JIM BOM DAL PROSTOR IN IME. Kaj nam
slovenska vlada ali njena komisija po preroku Izaiji sporoča s tem napisom? Ker v ptevilnih napisih po vsem parku ni nikjer imena ali kakrpnekoli drugačne identifikacije umrlih, na katere naj bi park spominjal, nam ta zadnji napis ponuja samo eno misel: Umorjeni imajo svoj prostor in ime nekje drugje, v Sloveniji pa zanje ni ne prostora ne imena! Ta napis nam torej pove, da teharski park ni spominski, da je zgrajen za neke druge namene.
Spomenike ljudje postavljajo na vidna in obljudena mesta. Osrednji spomenik umorjenim domobrancem ... je postavljen na enega najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji, na mesto kjer se stikata gora komunalnih smeti in jez velikanskega bazena strupene tovarnipke odplake. Tik pod spomenikom so stavbe komunalnega obrata, iz katerega poleg močnega hrupa prihaja tudi neznosen smrad, na drugi strani pa je pe vedno delujoče odlagalipče nevarnih trdih odpadkov. Značilno je tudi, da v spominski park ni zajeto grobipče več sto teharskih žrtev, ki leži samo dobrih sto metrov vstran. To grobipče ni niti označeno, na njem pa se zabavajo igralci golfa, na drugi strani pa hrumijo in drvijo dirkači z motornimi kolesi. Kako bučno in smrdeče spoptovanje „tirane umrlih".
Državni spomenik v najbolj skritem, zakotnem kraju sredi prnega smetipča in industrijskih odplak, ki jih ni mogoče odstraniti, sredi hrupnih in smrdečih smetarskih obratov, motorističnega dirkalipča in z igripčem golfa onečapčenega grobipča mučencev, ni v čast ne državi, ki ga je postavila in pe manj umorjenim slovenskim vojakom in drugim žrtvam komunističnega nasilja. Ne glede na prave želje graditeljev, je v resnici, objektivno bolj izraz zasramovanja in zaničevanja umorjenih kot spoptljivo priznanje njihove časti in človepkega dostojanstva, ki ga z besedami stalno zagotavljajo.
Spominski park ali spomenik, ki je s posebno skrbnostjo narejen tako, da niti s svojim imenom niti s kakpnim napisom, znakom ali podobno, torej prav z ničemer in nikakor ne pove niti posameznega niti skupnega imena oseb in ne dogodkov, niti časa in obdobja, skratka prav nobenega zgodovinskega dejstva, na katerega naj bi spominjal, ni spomenik. Brez spomina na nekoga ali na nekaj ni spomenika ... zato ne gre niti za spominski park niti za spomenik, kaj pele za osrednji slovenski spomenik umorjenim žrtvam totalitarnega nasilja.
Na tak spomenik bomo morali pe čakati.
... Za nepoučene obiskovalce ostajata park in spomenik hladna neznanka, nekaj, kar obiskovalcu z ničemer niti ne poglobi vednosti niti ne povzdigne ljubezni. Brezimni in zamolčani tudi po pestdesetih letih ostajajo brez javnega spomina.
Do tu A. Drobnič. Dodal bi samo pe:
Dokler res demokratični in popteni slovenski politiki ne bodo izkazali svojih mopkih lastnosti in zbrali toliko poguma, da bodo dali postaviti ob vhodu v Spominski park monolit z velikim napisom: ,,Na tem kraju so slovenski partizani, med majem in avgustom 1945 mučili in poraljali v smrt izročene jim razorožene domobrance — Slovensko narodno vojsko — in druge idejne nasprotnike: može, žene, dekleta in otroke, jih metali v bližnje smetipče in jih skozi pol stoletja zamolčali". Torej, dokler ne bo podobnega napisa, ta kraj ne bo spominski park žrtvam, ampak sarkastična burka mučenim in pobitim.
Zbral in zapisal Franci Markež
Še vedno zanikajo
Predsednik DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec je napovedal, da bo stranka izstopila iz koalicije v primeru, če bo državni zbor potrdil z DeSUS neusklajeno novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja. V primeru potrditve zakona o žrtvah vojnega nasilja bi po po mnenju DeSUS za krratev koalicijske pogodbe, ki zahteva soglasje vseh koalicijskih partneric glede predlogov zakonov, ki jih koalicijska pogodba ne vsebuje, je novinarjem dejal Erjavec po uradnem delu seje sveta stranke v ponedeljek 29. maja. Predsednik najmanjpe vladne stranke je sicer prepričan, da bo zakon umaknjen iz procedure, če do soglasja med koalicijskimi partnericami ne bo priplo.
Kot je znano, DeSUS predlaga, da bi status žrtev vojnega nasilja dobili tudi tisti, ki so se domov vrnili do konca leta 1945, „sodelavci okupatorja", ki so pobegnili, pa ne. Kaj pa tisti, ki so bili vrnjeni in pobiti? Tako se stranka upokojencev (dejansko bivpih borcev) strogo drži starih gesel o ,,kolaboraci-ji" in „narodnem izdajstvu". In to prav na pragu junija, meseca najbolj tragičnih in bratomornih dogodkov. pred 61 leti.
DARILA
Komisija za preprečevanje korupcije je prvič objavila katalog daril slovenskim funkcionarjem. Razmeroma obsežen katalog navaja vrsto daril, ki so jih v lanskem letu protokolarno ali priložnostno prejeli slovenski funkcionarji.
Med darili je največ knjig, zbornikov in različnih umetnipkih del, seznam prejetih daril pa razkriva tudi darila, kot so denimo pižama, termo-for, posoda za bombone, kos sira ali polo majica, ki so jih lani v dar dobili funkcionarji občine Ajdovpčina.
SPOMINI
(2)
Leta po vojni na Dolenjskem
NACE FRANCI»
VAŠKI SESTANKI — PRILOŽNOST ZA ,,KUNŠTVANJE" TOVARIŠEV
Bilo je vroče poletje in supa na polju je bila občutna. Ljudje vseh starosti smo prosili za dež. Tu in tam so krajevne oblasti sklicale sestanke. Na enem izmed teh nam je neki tovarip med drugim povedal veselo novico, da v bratski Sovjetski zvezi vreme-noslovci že žanjejo prave uspehe glede umetnega dežja, in ko bo vse to izpopolnjeno, bomo tudi Slovenci imeli zadosti dežja. Tam v ozadju se je iz teme oglasil kmet vapčan z močnim ,,Hm, hm!" Jezni tovaripga je povabil naj stopi pod luč, da bo videl njegov hinavski obraz. Seveda mu kmet ni ugodil. Oglasila pa se je stara ženica, ki je togotnemu tovaripu pojasnila, da gre za starega možaka, ki je malce usekan in naj ga ne jemlje resno. Po tem je tovarip nadaljeval o temi precej slabih cest, ki onemogočajo dovoz poljskih pridelkov na trg v Novo mesto. Zaključil je svoja razmipjanja z obljubo, da bo to čim prej repeno, nakar se je od nas hitro poslovil.
Leta 1948 je Tito prekinil prijateljstvo s Stalinom, Dolenjci pa smo se pod nosom
obrisali za sovjetski umetni dež, ki nam ga je na sestanku obljubljal tovarip.
OBVEZNA KMETSKA ODDAJA
Ljudska oblast je ugotovila, da mepčanom primanjkuje hrane, zato je uvedla obvezno oddajo žita, krompirja, masti in drugih pridelkov. Te so kmetje vozili in nosili na Valetovo dvoripče, kjer jih je zapisoval uradnik. Na dvoripču se je pojavila Medletova Mica, ki je pripeljala svojo obveznost. Jezna je iz samo-kolnice iztovorila vrečo krompirja s pripombo, ki se v pEntjernejpčini slip takole: ,,Nu, včash sa rjekl, d farpka besaga nej nkul pouna, Titova pa pe dna nema." Oddajniki so bruhnili v smeh, le tovarip uradnik se ni smejal in kar preslipal Mickine ostre besede.
DOLENJSKI LIST
Njegov glavni urednik je bil predvojni pentjernejski učitelj Jože Zemljan, strupen komunist, ki ni bil prizanesljiv do nas Dolenjcev. Na piki je imel predvsem slovenske politične emigrante iz ZDA in drugod po svetu, ki so pisali pisma svojcem v Slovenijo. Ta pisma so Zemljanovi ovaduhi prej prebrali na poptnih uradih. Slovenski
zdomski duhovnik Jože Pacek je iz ZDA gmotno podpiral svoje samske sestre, živeče na očetovi domačiji v Leskovcu na Dolenjskem. Neprevidne sestre so imele bratova pisma v hip, kjer so jih zaplenili miličniki, ko so naredili hipno preiskavo. Seveda so pisma končala na Zemljanovi mizi. Ta jih je pričel objavljati v Dolenjskem listu s svojimi pripombami. Neumno se je spotaknil celo ob duhovnikov priimek. Vipek pa je bil njegov komentar, da ta poleg svoje dupebrižnipke službe kaže tudi močno razvito trgovsko žilico, kar da je razvidno iz njegovih nasvetov sestrama, kako naj poslane mopke obleke lepo očistijo in zlikajo, da jih bodo take boljpe prodale na trgu v Zagrebu.
Drug primer. Posestnik in mlinar Tone Žagar (Lajbkov Tonček) iz Stopič pri Novem mestu je prosil Amerikance naj mu popjejo belo moko.
Dolenjski list ga je močno opvrknil s karikaturo, na kateri smo videli Tončka sedečega poleg bogato obložene mize, ki so jo krasili velik hleb belega kruha, pečena kokopin ptefan vina. Takih in podobnih zgodb je bilo pe ogromno in jih je nemogoče vseh navesti.
Urednik Zemljan je nas Dolenjce tudi močno optel. Očital nam je, da smo požrepni, da se z večnim prosjače-njem ponižujemo pred Amerikanci in tako pkodimo ugledu nape socialistične države, itd.
DRŽAVNO POSESTVO NA DOLNJI BREZOVICI
Enonadstropna hipa z gospodarskim poslopjem je bila last Karla Jordana, ki je odpel na pot begunstva s svojo družino pe preden je minila vojna. Nekaj let je bival v Argentini, od tu pa so se Jordanovi za stalno naselili v ZDA.
Ko je država posestvo zaplenila, je to postalo pribežalipče lumpov in zabupantov iz vse Dolenjske, in če je teh primanjkovalo, so se sem pritepli pe iz ostalih krajev Slovenije. Na posestvu so kradli orodje in ostalo, in vse za smepne cene prodajali okolipkim kmetom, denar pa takoj zapili v bližnji gostilni.
Na posestvu je živelo tudi nekaj družin in mladih deklet, ki so rodile svoje otroke. Dostikrat niso vedele, kdo je njihov resnični oče (kar po socialistično). Upravitelje posestva so pogosto menjali. Eden izmed teh je bil Stanko Masilo, ki se je po dvoripču sprehajal pogosto okajen, s čikom v ustih in steklenim pogledom. O poljedelstvu in živinoreji je malo vedel.
Prvi maj, praznik dela, so na posestvu slavili z bahatim napisom: „Nekdaj hlapci, dane gospodarji." Seveda niti za ta praznik niso pomeli obprnega dvoripča in tako dokazali, da so slabi gospodarji.
Po nekaj letih mojega bivanja v Argentini sem zvedel, da je to državno posestvo končno propadlo, kar seveda ni presenetilo nikogar, ki je vsaj malo umel, kako je treba gospodariti.	(Konec)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
MANJ BREZPOSELNIH
V Sloveniji brezposelnost upada, na trgu dela so že uveljavljene nekatere spremembe, npr. pri zaposlovanju invalidov, v splonnem pa je trg dela pe vedno razmeroma tog, je v Murski Soboti na prvi v vrsti več načrtovanih javnih razpravah o predlaganih gospodarskih in socialnih reformah poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.
VOJAŠKA INDUSTRIJA
Največje slovensko podjetje za izdelavo vojanke opreme, Sistemska tehnika z Raven na Koropkem, je sredi priprav na izgradnjo nove tovarne v vrednosti okoli 10 milijonov evrov. Na Ravnah jo bodo začeli graditi predvidoma v jeseni, zgrajena pa naj bi bila v prvi polovici leta 2007. Nova tovarna s povrrano 8000 kvadratnih metrov, v kateri bo potekala proizvodnja oklepnih vozil krpan 8x8 in valuk 6x6, bo Koropki odprla nove razvojne možnosti in zagotovila več kot sto novih delovnih mest.
ZBOR ZA LJUBLJANO
"Po dolgem obdobju vladavine (ZL)SD in LDS Ljubljana ne le nazaduje, je že kar v agoniji. Preveč je bilo zamujenih priložnosti, nepravilnosti in brezciljnih projektov," je na predstavitvi Zbora za Ljubljano (ZZL), ki ga je ustanovil krog razumnikov Nove revije, pojasnil predsednik ZZL Stane Granda. Cilj je dobiti dobrega župana, je med drugim poudaril Granda in dodal, da sam teh ambicij nima. Pobuda je odprta za vse, ki si želijo sprememb v Ljubljani, tudi politične stranke.
PRVA NOVA SPODNJESAVSKA HIDROELEKTRARNA
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je odprl HE Boptanj, ki je postala prva delujoča v projektu izgradnje petih spodnjesavskih hidroelektrarn. HE Boptanj bo v elektroenergetski sistem prispevala odstotek letne proizvodnje električne energije. Okvirna cena gradnje energetskega dela hidroelektrarne znapa 65 milijonov evrov, dodatnih 25 milijonov evrov je namenjenih za ureditev vzporedne infrastrukture.
NEDOVOLJENA TRGOVINA
Slovenija se zaradi svoje stratepke umepčenosti med jugovzhodno in osrednjo Evropo uvrpča med države, preko katere poteka vedno večji delež nezakonite trgovine z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Prekupčevalci največ trgujejo z lovskimi trofejami medvedov, volkov, pa tudi s slonovino, pticami, koralami, orjapkimi vidrami, kaviarjem in plazilci, kot so kopenske želve.
PO SVETU
UBOGA INDONEZIJA
Število smrtnih žrtev katastrofalnega potresa, ki je v soboto 27. maja prizadel indonezijski otok Java, je naraslo že na skoraj 5 tisoč, okoli 20 tisoč ljudi pa je ranjenih. Potem ko je Džakarta pozvala mednarodno skupnost k pomoči pri odpravljanju posledic te naravne katastrofe, je v to azijsko državo že začela prihajati prva mednarodna humanitarna pomoč. Oblastem pomagajo tuji zdravniki in repevalci iz Belgije, Malezije in Tajske.
BREZ SOGLASJA O IRANU
Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da bodo predstavniki stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčije ta četrtek na Dunaju govorili o izbojjpavi ponudbe za repitev iranskega jedrskega vprapanja. Šlo naj bi za nadaljevanje pogovorov, ki so bili zadnjo sredo v Londonu. Na njih so se skupali dogovoriti o ponudbi Iranu v zameno za odpoved jedrskemu programu, vendar se s predlogom nista strinjali Rusija in Kitajska. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem dejal, da so svetovne velesile pripravljene Iranu zagotoviti pravico do razvoja jedrske energije v miroljubne namene, če bo Teheran polno sodeloval z Mednarodno jedrsko agencijo.
TUDI WASHINGTON RAZMIŠLJA
V vladnem kabinetu ameripkega predsednika Georgea Busha razmipljajo o možnosti prekinitve bojkota Irana in o neposrednih pogovorih s to državo. S tem naj bi poskupali repiti krizo zaradi iranskega jedrskega programa. Evropski predstavniki, ki so do zdaj vodili neuspepna pogajanja z Iranom, so že večkrat izrazili željo, da se Washington pridruži neposrednim pogovorom. Po besedah evropskih predstavnikov je ameripka zunanja ministrica Condoleezza Rice s sodelavci o tem že razpravljala, o tem pa bo govorila tudi s predstavniki agencij, ki skrbijo za nacionalno varnost.
ITALIJANI SE UMIKAJO
Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema je dejal, da bo Rim umaknil skoraj polovico svojih vojakov iz Iraka. Tam jih bo ostalo pe tisoč 600, ki pa se bodo v domovino vrnili do konca leta. Novi premier Romano Prodi je umik italijanskih sil iz Iraka predstavil kot eno svojih prioritet že
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Srebrni jubilej
Te dni se spolni 25 let, odkar so Slovenske polske sestre zastavile brazdo v Argentini. Poklical jih je frančipkan Leonard Rupkovič. Prvo postojanko so naple v San Lorenzu pri Rosariju. Danes imajo v Argentini, Uruguaju in Paragvaju 18 različnih hip: pol, zavetipč, misijonov, bolnic, eno učiteljipče in centralno hipo za novicijat v San Lorenzo, ki bo prav za jubilej, 8. junija, na praznik Srca Jezusovega, blagoslovljena.
Najnovejpa njihova ustanova je Colegio de Fatima v Lanusu. Slovenskim polskim sestram ob njihovem srebrnem jubileju iskreno čestitamo in jim želimo pe naprej veliko uspehov in božje pomoči.
G. Dr. Tine Debeljak je imel prejpnjo nedeljo zvečer predavanje v buenosairepkem poljskem klubu. Govoril je o Mickieviczu v slovenski literaturi. Predavanju je prisostvovalo lepo ptevilo Poljakov. Navzočih je pa bilo tudi več Slovencev. Po končanem predavanju so Poljaki slovenske goste pogostili, za kar se jim je zahvalil g. Rudolf Smersu.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g..^Jožeta Markeža in
njegove žene ge. Majde, roj. Žitnik, se je rodila hčerka. Srečnim starpem nape čestitke.
G. Ruda Jurčec je dne 12. maja 1956 izstopil iz urednipkega odbora Svobodne Slovenije.
LANUS
Šesta obletnica
31. maja bo minilo 6 let, odkar je č. g. Janez Hladnik prevzel kapelo sv. Jožefa, ki je danes že kar cela župnija. Obletnico bomo slovesno proslavili v soboto 2. 6. z zahvalno mapo ob 19h, nato pa s prireditvijo v dvorani, kjer bodo z ostalo župnijo tudi Slovenci rekli svojo besedo.
25 maj bo vsekakor moral iti v zgodovino slovenskega Lanusa. ^Mlado in staro je prihitelo na ,,tlako" k dvorani. Še tema je bila, ko je Franček Jager že bil na mestu in že so začeli prihajati prvi.
Kmalu je bilo delo v polnem teku in zvečer je bila vsa dvorana pod streho.
Urediti bo pa treba pe tlak postaviti oder in seveda tudi vrata in okno kot je v načrtu. Sedaj je le zasilno zaprto z oknicami.
Zadnji čas smo imeli 3 krste. Pred mesecem že je bil krpčen Urbančevim sinček, to nedeljo po Kopriv-nikarjevim in Požesovim hčerki. Zajčevim je pa bilo veselje prvorojene hčerkice kratko. Komaj je zagledala svet in dobila pri krsti posvečujočo milost, jo je Bog vzel.
Svobodna Slovenija, 31. maja 1956 - pt. 22.
SLOVENCI IN ©PORT
v nagovoru pred senatom in poslansko zbornico. Načrt bo Prodi uradno predstavil junija, ko se bo italijanski parlament odločil o nadaljnjem financiranju misije „Antični Babilon".
ŠE OGENJ V PALESTINI
Nove palestinske paravojapke enote, ki jih je vzpostavila Hamasova vlada, so po navodilu notranjega ministra spet namestile svoje vojake na osrednjih točkah v mestu Gaza. Odločitev palestinske vlade je odziv na neuspepna pogajanja o končanju bojev med gibanjema Hamas in Fatah, kar je cilj tako imenovanega narodnega dialoga, katerega pobudnik je palestinski predsednik Mahmud Abas.
FRANCOZI ŠE VEDNO ZA NE
Francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy je leto po zavrnitvi evropske ustavne pogodbe na referendumu v Franciji, poudaril, da Evropska unija ni onesposobljena in pe stalno napreduje. Pri tem je dodal, da v prihodnjih letih v Franciji zagotovo ne bodo izvedli pe enega referenduma o ustavi. Če bi ga izvedli, bi jo Francozi znova zavrnili.
MR. SIMPATIKUS
Najboljpi slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec je na Ptuju ubranil naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO v velterski kategoriji do 66,7 kg. Zavec oziroma "Mr. Simpatikus" je Kazahstanca Andreja Jeskina premagal v deseti rundi, ko je sodnik s tehničnim knockoutom moral prekiniti do tedaj precej neenak dvoboj. S suvereno zmago, slovenski pampion je bil od izzivalca boljpi vseh deset rund, je Zavec utrdil svoj položaj na svetovni lestvici velterske kategorije, ki spada v kategorijo "smrti", saj le redki boksarji na vrhu lestvice zdržijo več kot nekaj mesecev.
PETKOVŠEK ZMAGAL TUDI V MOSKVI
Slovenski telovadec Mitja Petkovpek je na najleppi možen način sklenil spomladanski del sezone v pportni gimnastiki - z novo zmago. Tudi na svetovnem pokalu v Moskvi je dobesedno potolkel konkurenco na bradlji in se z oceno okroglih 16 točk spet povzpel na najvipjo stopničko. - Dobro je nastopil tudi Aljaž Pegan na drogu, vendar je zaradi nekaj napak v sestavi prav tako svojo zadnjo tekmo pred poletnim premorom končal na tretjem mestu (15,35 točke).
KONČNO MEDALJA!
Potem ko so druga znana imena v slovenskem judu izgubila priliko za medaljo, je Lucija Polavder na 55. evropskem prvenstvu v judu v finskem Tampereju osvojila bronasto. V borbi za tretje mesto je premagala bronasto z olimpijskih iger v Atenah 2004 Rusinjo Teo Donguzapvili.
KEGLJAČICE TRIKRAT
Kegljapko svetovno prvenstvo do triindvajsetega leta v Bolzano se je za Slovenijo začelo zelo dobro, saj so slovenska dekleta osvojile naslov prvakinj. Tina Potokar, Rada Savič, Gordana Radič, Tanja Založnik, Barbara Fidel, Sabina Koljič in Nada Savič so z rekordnimi 3554 podrtimi keglji premagale vso konkurenco. Za Slovenkami so za 42 kegljev zaostale Nemke, bron pa so si priborile Romunke.
Nadaljevali sta Barbara Fidel (623) in Tina Potokar (621) sta s 1244 podrtimi keglji osvojili naslov svetovnih podprvakinj med dvojicami. Celjsko-cerknipka naveza je za 24 kegljev zaostala za Nemkama Bianco Schuster in Vereno Stache, ki sta dosegli nov svetovni rekord (1268).
Zaključno piko na i — bron — si je v sprintu priborila Mariborčanka Gordana Radič, ki je pele v dodatnem dvoboju premagala Romunko Lauro Oltean z 21:17.
FINALE SPET V PLANICI
Mednarodna smučarska zveza (FIS) je na kongresu v portugalski Villamouri Planici spet zaupala finale svetovnega pokala v sezoni 2006/07. Pod Poncami bosta znova tekmi v poletih, in sicer 24. in 25. marca leta 2007. Sloveniji je zveza zaupala tudi organizacijo tekme poletne velike nagrade. Najboljpi skakalci se bodo v Kranju merili 2. septembra.
ODBOJKARICE IMAJO ŠE MOŽNOSTI
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je v prvi tekmi kvalifikacijskega turnirja za evropsko prvenstvo v Beogradu premagala ekipo Finske s 3:0, potem pa pe ekipo Luksemburga s 3:0. Proti Srbiji in Črni gori ^pa je izgubila z 0:3. S tem je končala na drugem mestu. Čaka jo povratni turnir od 9. do 11. junija v Mariboru, ki bo dokončno odločal o potnicah na EP. S prvim mestom bi se uvrstile neposredno, z drugim pa v septembrske dodatne kvalifikacije.
OSEBNE NOVICE
Poroka
V	cerkvi sv. Repnjega Telesa v Buenos Airesu sta se poročila Cecilija Margarita Žgajnar ter Maximiljan Lovren Šenk. Priče so bili njuni starpi Ana M. Alvarez in France Silvio Žgajnar ter Marjeta Horvat in Jože Šenk. Med sveto mapo ju je poročil g. Franc Šenk. Čestitamo in želimo obilo sreče.
Umrl je
V	Clevelandu, ZDA je umrl g. Franc Mauser (79). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Nace Frančič, Vera Breznikar Podržaj, Ani Klemen, Marko Kremžar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A Pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. ZapuPčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
30. maja 2006
Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 4. junija 2006, ob 16. uri v Slovenski hi Pi
-	Koncelebrirana sveta ma Pa — Pel bo Mešani pevski zbor San Martin pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic
-	Poklon pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani
Slavnostni govor: lic. Franci Markež
Odrski prikaz: Živim ^ Mrtvim. — Režija: Damijan Ahlin. Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
Zaradi spremembe zimskih počitnic v mestu in provinci Buenos Aires, sporočamo nove datume do konca Palskega leta: 3.6., 17.6., 1.7., 15.7., 22.7., 12.8., 26.8., 2.9., 9.9., 23.9., 30.9., 7.10., 21.10., 28.10.
Sestanek starPev in razdelitev spričeval: 12.8.06 Zaključna prireditev: 11.11.06
Profesorski zbor
EVRO US dolar
239,6 SIT 187,0 SIT
I Pčem
dinamično osebo za kuhinjsko pomoč in kuharja/kuharico, od ponedeljka do petka.
Starost: do 55 let. Področje: sever - severozahod Velikega Buenos Airesa. Povežite se s Karolino: 15-6356-8061
OBVESTILA
SOBOTA, 3, junija:
Redni pouk na srednjePolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiP.
Za visokcPjlce, predavanje Toneta Mizerita ,,Pred strupeno medijsko poplavo", ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiPe. Mladinska maPi, ob 19,15 v slovenski cerkvi Marije
Pomagaj. NEDELJA, 4. junija:
Osrednja Domobranska proslava v Slovenski hi Pi. Začetek s sv. maP3 ob 16. uri, nato polaganje venca in akademija v dvorani nkofa Rožmana. ČETRTEK, 8. junija:
Zveza slovenskih mater in žena bo imela spominski sestanek z gospo Marjano Batagelj, ob 16.30 v Slovenski hiP.
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v
Slovenski hiP. SOBOTA, 10. junija:
Zveza žena in mater s Pristave vabi na kuharski tečaj ob
17,30 uri ki, ga bo vodila ga. Polona Havelka; in ob 19,30 uri bo okuPanje vin pod vodstvom g. Poldeta Goloba. Nato na razpolago večerja. Ker je Ptevilo omejeno se prijavite do 5. junija na tel 4627-4935 (Monika) ali 4621-3165 (Polde). NEDELJA, 11. junija: Tombola v NaPem domu v San Justo. PETEK, 16. junija:
Izredna seja raznirjenega Medorganizacijskega sveta, ob
20. uri v Slovenski hiP. Na programu je sprejem novega veleposlanika RS v Argentini. SOBOTA, 17. junija:
Redni pouk na srednjePolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiP. NEDELJA 18. junija: Procesija sv. RePnjega Telesa. SOBOTA, 24. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hi ni. Ob 19, sveta
maPä, ob 20. akademija s slavnostno večerjo. SOBOTA, 1. julija:
Redni pouk na srednjePolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiP.
Tomčeva kantata Stara pravda
V dvorani Slovenske filharmonije (SF) so v sklopu Vokalnega abonmaja 2005/ 2006 predstavili kantato za soliste, zbor in klavir Stara pravda skladatelja Matije Tomca. Kot solisti s pod taktirko Mirka Cudermana ob spremljavi Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium musicum nastopili baritonista Rok Bavčar in Matevž Kink ter bas vokalista Tadej Osvald in Janko VolčanPek. Na klavirju jih bo spremljala Tatjana Kaučič.
Slovenski pesnik Anton APkerc je napisal obPrno epsko pesnitev o slovenskih kmečkih uporih z naslovom Stara pravda. To pesnitev je po naročilu APZ Tone TomPč za deseto obletnico zbora leta 1956 uglasbil skladatelj Matija Tomc. Celovečerna kantata, ki zahteva velik mePäni zbor, je polna dramatičnih prizorov, pa tudi liričnih mest in postavlja zbor pred zahtevno tehnično in muzikalno nalogo.
Skladba je bila do danes izvedena le dvakrat: leta 1956 in 1980, je zapisano na spletni strani SF.
,,Za uglasbitev so APkerčevi verzi zelo uporni. Skladatelj je v neprestani borbi s pesnikom. Komaj glasba steče, pa je že teksta preveč ali premalo. Če se skladatelj preveč naslanja na APkerčev metrum, postane glasba toga, okorna. Tako je treba neprestano iskati neko kompromisno rePtev," je o uglasbitvi
Sem velik ljubitelj in zbiralec slik slovenskih umetnikov. Še zlasti me izredno zanimajo slike sledečih slikarjev:
Gojmir Anton Kos, Pregelj Marij, France Kregar, Rihard Jakopič, Ivana Kobilica, Ivan Grohar, Bara Remec, MuPč Zoran, Matej Sternen, Matija Jama ter podobnih.
Če imate v svoji zbirki slik omenjene umetnine in želite kakPno delo prodati, prosim, kontaktirajte me na naslov: brumec.ales@siol.net Tel: 00 386 31 606 006 00 386 15 116 174
AleP Brumec
TOMBOLA V NAŠEM DOMU V SAN JUSTU
v nedeljo, 11. junija 2006, ob 16. uri
1. dobitek: televizijski aparat 29" in se 400 drugih bogatih dobitkov!
Pricakujemo Vas! Hipolito Yrigoyen 2756 — San Justo
APkerčevega dela ob neki priložnosti dejal Tomc.
Matija Tomc (18991986) se je rodil v KapljiPču v Beli Krajini. Študiral je na TeoloPki fakulteti v Ljubljani in bil posvečen v duhovnika. Glasbeni Ptudij je nadaljeval na Dunaju, kjer je Ptu-diral kompozicijo in orgle. Po vrnitvi je bil do leta 1945 profesor glasbe v Škofovih zavodih v Šentvidu, poučeval je orgle na Poli Glasbene matice, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani. Od leta 1946 do 1973 je bil kaplan in nato župnik v Domžalah, kjer je po upokojitvi živel do smrti.
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
Novi mariborski pomožni Pkof
Papež Benedikt XVI. je imenoval novega mariborskega pomožnega Pkofa. V mariborski nadPkofiji se imenovanja Petra Štumpfa, salezijanca, poznavalca prekmurske zgodovine, trenutno župnika na Rakovniku v Ljubljani, ki bo zapolnil izpraznjeno mesto nastalo po imenovanju dosedanjega mariborskega pomožnega Pkofa Antona Stresa za pastirja celjske Pkofije, veselijo, so sporočili iz nadPkofije Maribor.
Peter Štumpf je član redovne skupnosti don Boskovih salezijancev.
Rodil se je 28. junija 1962 v Murski Soboti, doma pa je iz župnije Beltinci v Prekmurju. Prve redovne zaobljube je izpovedal 9. avgusta 1980. Leta 1989 je v Torinu v Italiji diplomiral iz mariologije. Mariborski Pkof Franc Kramber-ger pa ga je 29. junija 1990 v Mariboru posvetil v duhovnika.
V mariborski Pkofiji je deloval najprej kot kaplan v Sevnici in kasneje po magisteriju leta 1994 iz moralne teologije s tezo Mladostniki in zakrament sprave kot upravitelj župnije Zabukovje nad Sevnico. Kot župnik je deloval v župnijah Sveti Janez Bosko, Maribor in v Veržeju. V tem času je tudi leta 2002 doktoriral na ljubljanski teoloPki fakulteti z disertacijo Jožef Klekl starejP. Od leta 2003 je bil župnik župnije Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani, katere praznik prav danes, na dan njegove razglasitve za Pkofa, v KatoliPki cerkvi obhajajo.
Štumpf je poznavalec prekmurske zgodovine, Pe posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Posebej se ukvarja s pastoralo družin, Ptudentov in zakonskih skupin. Kot predavatelj je sodeloval na raznih tečajih za oblikovanje župnijskih sodelavcev ter imel stanovska predavanja ob ljudskih misijonih in drugih pastoralnih srečanjih.
S poljudnoznanstvenimi članki in pogovori sodeluje v nekaterih osrednjih slovenskih ^cerkvenih medijih, so Pe sporočili iz tiskovnega urada SŠK.