v UubUonl, g soboto, dni S. oktobra 1903.
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slov
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Clpravniškega telefona štev. 188.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'—
za pol leta „	„ M —
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
zs pol leta „	„ 10-—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ V70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nsfrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Hafe zadružništvo ln njegovi nasprotniki.
Možje, ki v slovenskem narodu zastopajo edino življenja zmožno in koristno svetovno naziranje, in računajo tudi z danimi dejstvi, so spoznali pri nas kot najbolj pereče in potrebno vprašanje — združevanje narodnogospodarskih sil. V prvi vrsti je treba priskočiti na pomoč kmečkemu stanu, ki je ogromno obremenjen. Saj znašajo le na Kranjskem vknjiženi dolgovi že blizu 200 milijonov kron na zemljišča, na hiše pa se je vknjižilo samo leta 1904 na Kranjskem 8 milijonov kron dolga. To zadolževanje raste neprenehoma in izvira v prvi vrsti iz nenaravnih gospodarskih razmer.
Delo naše zadružne organizacije je bilo ' d početka sem utemeljeno na načelu samopomoči. Ce se kmet mora zadolževati, naj se zadolži sam pri sebi, kajti kmečki stan, ki na eni strani rabi tolikih posojil, pa na drugi si rani zopet nalaga velikanske vsote, kakor pričajo vsi naši denarni zavodi. Treba je torej tuka.i urediti razmere, da bo kmečki stan svoja potrebna denarna sredstva kar moči dobival iz lastne kmečke organizacije, da ostane denarna moč v njegovem stanu in z njo vred dobiček hranilničnega prometa, ki se je doslej raztekal v stotere tuje vire. Če se to doseže, ie rešen velik del agrarnega vprašanja, in sicer prvi in najbližji del. Odtod šele je mogoč nadaljni napredek, da naš kmečki stan kot produktiven gospodarski činiteli stopi na svetovni trg in pridobi novih virov dohodkov za našo domovino. To je edino sredstvo, da se omeji izseljevanje, da se mu razširi gospodarski smisel, da se praktično izobrazi in da tako stopi iz lastne moči na višjo stopinjo kulturne izobrazbe.
Iz čisto osebnih sebičnih razlogov je proti temu nastopila liberalna stranka, ki je od nekdaj bila protiljudska. nazadnjaška stranka, živeča samo od osebnih hujskarij in od boja proti »klerikalizmu«, ki se ga danes sramuje že vsak razborit človek. Na vsako posojilnico, na vsako kmetijsko društvo, na vsako gospodarsko organizacijo so izlivali liberalci golide gnojnice po svojih listih, in ni niti enega za gospodarski razvoj naš zaslužnega moža, ki ga ne bi bili onesnažili pri tej svoji gonji. No, otresli smo se tega blata, in padlo je ua sramotilce nazaj, ne da bi nam bilo prineslo kakšno posebno škodo.
Kaj so vse vrgli v obraz našim vrlim >svedrcem«. posojilničarjem, zadružnim organizatorjem in drugim nesebičnim možem, ki so čas, denar in osebno korist žrtvovali za našo ljudsko organizacijo, to imamo vse dobro zapisano, ker bodo dobili vse povrnjeno,
LIKCK.
Ropar.
Spisala L e a F a t u r.
Na samem stoji hiša, pred njo vrt, vrt varuje visoki zid. Kroginkrog smrečje. Cesta prihaja iz gozda, hiti plašna mimo. se skrije v gozdu.
Gospodična, ki si je iskala več let po vseh ljubljanskih veselicah vstrajno moža, je skrila semkaj jezo in sramoto brezuspešnega truda. Ker .ii ni dal svet dragocenega zaklada — moža, — je sovražila svet . . . Ker jo je jelo sorodstvo klicati teta. in sc drži tega imena pridevnik »stara«, je sovražila sorodnike, njih otroke in otrok otroke.
S hlapcem Jernejem, z deklo Kato je živela v samoti. Zoprna sama sebi, je čitala brezkončne romane, plela brez konca nogavice. Njena dolga postava je postajala vedno daljša, veliki nos se je ožil, zobje sc poslavljali. Marijana je postajala vedno boli čmerna. Pustila je romane, ki so jo spominjali sreče, katere ni našla. »Krvava sekira« ji je postala najljubše čtivo. Vesti »o najnovejšem umoru« so ji prijetno razburjale živce. Živela je v gozdu, v samoti ... V bližini Trzina, v bližini rokovnjaških bivališč. V njej se je obudila že-l.ia vedeti za vse rokovnjaške čine. Ustavljala je potovke in voznike, izpraševala . . . Živa domišljija teh ljudi ii je naslikala grozote uboja bolj živo. kakor dopisnik »Krvave sekire«.
kakor veleva že naš dobro preizkušeni zadružni običaj: — z zamudnimi obrestmi vred! Pri tem jim bomo zaračunali morda tudi obrestne obresti!
Zdaj so pa liberalci naenkrat izprevideli, da jim ta gonja politično škoduje. Vse te zadruge. ki so jih tako ljuto napadali, bi zdaj liberalci radi imeli v svojih rokah. Dokler je bilo treba samo žrtvovati in trpeti, so bili po naših ljudeh, jih grizli in ovajali državnemu pravdniku in politični gosposki, da bi jih mučili. Zdaj pa. ko vidijo, da se ta organizacija ne da ubiti, ampak da od dne do dne raste, ko čutijo, da si naša društva že nabirajo rezervne fonde in da dobivajo sredstva za nadaljni razvoj ljudske organizacije pa so naenkrat zatajili prejšnje sovraštvo in bi radi z eno potezo dobili v roke vso zadružno organizacijo, da bi jo izkoriščali za svoje politične namene.
Zdaj so postali namah liberalci svedrci, konsumarji, rajfajznarji,, zadružniki, sploh vse, kar kdo hoče samo, da bi s pomočjo zadružništva prilezli zopet na vrh.
Kaj so storili zadn.ii čas?
Oficielno obstoje zdaj na avstrijskem jugu sledeče zadružne zveze: I. »Zadružna zveza v Ljubljani«; 2. »Zadružna zveza v Celju«; 3. »Goriška zveza gospodarskih zadrug«, ki že imajo vse tri revizijsko pravico. Dalje imamo še: 4. »Tržaško zadružno zvezo«; 5. »Istrsko zadružno zvezo«; 6. »Dalmatinski zadružni savez v Splitu«.
Od teh je prva »Zadružna zveza v Ljubljani«, ki reprezentira danes s svojimi nad 400 zadrugami največjo gospodarsko silo med Slovenci in Hrvati, ker so v nji zadruge Štajerske, Koroške. Goriške, Kranjske, Istre in Dalmacije. Goriška zveza je strogo pokrajinska zveza. Celjska je hotela biti vseslovenska zveza, a ni mogla prospevati, ker se ni držala pravega ljudskega zadružnega principa in ker so jo začeli zadnji čas vedno bolj rabiti za svojo politično reklamo liberalci, tako da je danes velika večina štajerskih zadrug v ljubljanski zvezi; s tem, da je prišla celjska zveza na glas političnega liberalstva, ie izgubila zaupanje svojih članic, ki so v velikem številu odstopile od nje.
Odkar so v Ljubljani odrinili dr. Tavčarja iz javnosti, je prevladalo v liberalnem vodstvu načelo, da je treba opustit; staro taktiko in posnemati pristaše Slovenske Ljudske Stranke. Ljudje, ki so prej gromovito aplavdi-rali dr. Tavčarju, kadar je napadal »falitno, sleparsko in brezmiselno zadružništvo«, zdaj aplavdira.io onim, ki pravijo: Samo zadružništvo nas more rešiti popolne politične smrti. Hribar in Lenarčič sta zastopnika te misli. Lenarčič jc hotel kar c. kr. kmetijsko družbo z enim mahom preustrojiti v zadružno zvezo, da bi vjel kar vse kranjske kmetijske zadruge.
Marijana je poslušala - ne — požirala . . . Mraz ji je hitel po hrbtu ... In ko je bila sama, jc stopal rokovnjač z gorjačo, s tulom, pred njo . . . Skrival se je pod posteljo, za omaro ... Odpiral je ponoči vrata, prihajal... Zato je bila vsak večer velika inšpekcija po sobah, Jernej je dobil puško . . . Vrtna vrata so morala biti zaklenjena, berač se ni smel bližati Marijanini hiši. Skriti roparji so to, poslanci rokovnjačev, ki se skrivajo še vedno v gozdu . . .
Tako je živela Marijana v gozdu. Pa tudi tam jo je našla njena usoda, biti teta — stara teta. Njen mlajši brat in njena svakinja sta umrla. Za njima je ostala deklica, mala Ivka. Na smrtni postelji je izročil brat sestri otroka. Srce stare tete se jc odprlo ljubezni. Ko je končala Ivka šolo in se je razcvcla v visoki nežni cvet, jo je vzela teta k sebi, jo skrivala svetu. Zmaji so v njem, ki preže na nežne deklice, poguba, nesreča .ie v svetu, mir v tihi samoti . . . Toda Ivka je hrepenela po tistem pogubnem svetu . . . Poleti je tekla na cesto, kadar je slišala voz, ustavljala voznika, po-tovko. Pozimi je kimala iz okna vozniku, po-tovka je morala v hišo. Teta Marijana jc izpraševala potovko, kaj se sliši v mestu o anarhistih, če je videla po potu rokovnjača, vandrovca, berača. Ivka je izpraševala, kako blago je po oknih, če bo letos dosti plesov, porok.
Prebrisana potovka je znala odgovarjati obema. Teti je tožila, da jc nevarnost v mestu in na poti skozi gozd velika. V mestu ic zaprl policaj berača, na poti je našla veliko roko-vico iz debelega usnja. Pošten človek je ni
Pa kakor je »Slovenec« takoj tisti dan, ko jc L.enarčič to predlagal, prerokoval, se je zgodilo: Stvar je bila neizpeljiva, in liberalni generalni štab je začel premišljevati, kako bi ua drug način prišli do svojih namenov. Računali so na svojega Pirca, na Babčevega fantka iu na druge jako vpoštevanja vredne kapacitete.
Ustanovili so torej »Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, registrovano zadrugo z omejeno zavezo«. Mislili so. da bodo kar to obliko, ki jo vidijo v ljubljanski »Zadružni zvezi«, ponaredili in da bodo zadruge kar prihitele vanjo, kakor otroci v cirkus, kadar gredo igravci z bobnom skozi vas. Ti ljudje ne vedo, da je naše zadružništvo vzrastlo iz težke in bridke ljudske potrebe, da se je od svojega rojstva borilo s strupenimi in nasilnimi sovražniki, da je s svojo žilavostjo in požrtvovalnostjo zmagalo, in da če je v časih preganjanja in trpljenja stalo nepremagljivo v boju, se sedaj, ko pridobiva moč iu silo. ne bo vrglo v naročje svojim sovražnikom. Ravno nasprotno se bo zgodilo, kajti zadružništvo bo odslej kot mogočen činitelj nastopilo proti izkoriščevalcem in sovražnikom ljudstva!
Vsakemu svoje! in Svoji k svojim! — se bo govorilo odslej!
Pa niso še tako daleč v svojem spoznanju dospeli naši liberalci. Oni mislijo, da sc naredi zadruga tako kakor kakšna napitnica in da ie treba nekaj člankov in fraz, pa je Zveza narejena. Mi nimamo nobenega vzroka, da bi gospode v tem spoznanju motili, kajti človek je najsrečnejši tedaj, ko še ni spoznal življenja prevar in zmot. Da bi liberalci še dolgo ž''vcli v tej srečni dobi!
Oni so torej razpeli svoja jadra in so za-knnili svojo lahko barčico na zadružno morje. Barčica je lahka, ker ničesar ne vozi, zato plava tem veselejše. Začeli so hišico zidati pri strehi po ameriškem načinu; zato so naredili najprej zvezo zadrug. Zapazili so pa, da imajo zdaj pač zvezo, nimajo pa zadrug. Naredili so vozel, pa vidijo na žalost, da niti nimajo. Treba zadrug? Pa odkod? Razposlali so lepo pisanje na žc obstoječe zadruge, češ, naj pristopijo k njim. To pisanje je najboljša zavrnitev vseh obrekovanj, s katerimi so liberalci ometavali ljubljansko Zadružno zvezo. Čez leta so liberalci spoznali, da so »klerikalci« od početka bili pametnejši od njih.
Naše zadruge to pisanje mečejo z mirno dušo v koš. Podpisani so predsednik trgovske zbornice Josip Lenarčič, ki si bo kot svedre odslei težko ohranil ljubezen liberalnih trgovcev, v katere je »Slovenski Narod« s polnim parom pumpal sovraštvo proti zadružništvu, dalie Ivan Knez, ki bo gotovo svojo lepo kupčijo odslej prepustil zadrugam, Oton Bayr od »Kmečke posojilnice za ljubljansko okolico«, ženialni cilindraš dr. Fran V/indischer, ki je
t
izgubil . . . Mlado gospodično naj drži doma . . .
Ivki je pravila potovka, da so v izložbah lepe opreme za neveste, da jo je pozdravil Pepe, vprašal Tone po njej . . .Zato je nalivala teta zgovorni ženici čaja, Ivka ii je stisnila kos maslenega kruha v koš — naročala pozdrave . . . Njeno mlado srce je hrepenelo po mladi družbi. Kadar se je peljala s teto k maši, je pogledala rada po fantih. Pa teta Marijana ic dejala, da bi bilo njo sram. ozreti se v njenih mladih dneh, za fantom. O teta! Pozabila si, ali pa nisi bila nikoli mlada . . .
Letnega dne sedi Ivka na klopici pri zidu in veže velike rože v namizni prt. Nad njo pa jc šumela jablana. Deklici je bežala igla iz rek, pogled k beloglavim marjeticam. V višino zrejo kakor ona, hrepenijo izza tesnega zidu kakor ona. Ivki sc .ie tožilo. Teta pravi: delaj, pa ti ne bo dolgčas. Pa pride in vse delo ne pomaga . . . Smreke gozda so šepetale, vrtne jablane odgovarjale. Govorile so Ivki o nekem bitju, ki hrepeni po njej. Iz gozda je privel sladek duh divje rože, zorečih jagod iz gozda se jc slišalo golčanje grlice. Ivki se je tožilo po tistem daljnem bitju . . . Palico bi vzela v roko hodila dneve in noči . . .
Cuj! Tihoto jc prekinil topot konjskega kopita. Ivka jc skočila žarečega lica na klop... Morda jc grofič iz Ljubljane, morda gospod iz Brda ...
»Ivka! Ivka!« doni tetin hripavi glas v hiši, se bliža vrtu. Dekle sc ne oglasi. Saj ve, kaj hoče teta; s pošto je dobila »Krvavo sekiro«. prečitala »senzačni umor« . . . Pa kaj Ivki za umore! Ona čita samo o ljubezni. Ka-
najpripravnejši za kupčijo s krompirjem iu fižolom, in univerzalni ženij dr. Gregor Zrjav, ki je pri »Družbi sv. Cirila in Metoda« pokazal, kako zna »združevati«.
Obljube so uprav otročje, a nevarno ie to. ker imajo skrito določbo, da v pokritje zvezinih upravnih stroškov sklepajo na občnih zborih, torei kadar bo deficit že tu, bodo zadruge, ki se jim od početka obeta, da bo treba le vpisnine 10 K in za vsakih 10 članov I delež po 10 K vložiti, bodo morale seči globoko v žep, ko si bo zveza po svojem načrtu oskrbela poslopja, skladišča, tehnične naprave itd. Mi pa mislimo, da ta zveza niti enega revizorja ne bo mogla na ta način plačati, če bo tudi brez dela.
Pa ne ubijajmo si glave s stvarmi, za katere so prevzeli skrb drugi ljudje! Od ljubljanske zadružne zveze itak ne vjamejo niti ene zadruge.
Vznemirjeni so pa gospodje v Celiu. Kajti osnovanje te zveze, če se obnese, pokonča celjsko zadružno zvezo. To je zahvala ljubljanskih liberalcev celjskim liberalcem, da so sc s tako vnemo poprijeti programa »Slov. Naroda« in se na ljubo liberalni stranki tako do kosti kompromitirali, da jc njihova stvar na Štajerskem v najslabšem položaju, in tudi drugod izpodkopana. Zato sc jc pa oglasil zadružni Jeremija, ki je zapel svojo žalostin-ko na najprimernejših razvalinah, namreč v svoji »Zadrugi« in v tržaški »Edinosti«.
G. J. Lapajne ie proti vsakemu liberalcu do skrajnosti vljudna prikazen. On pravi: »Da govorimo danes o zadružnih zvezah na Slovenskem, je temu povod dala nova »Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani. Mi namreč ne odobrujemo popolnoma, da se je ustanovila ta zveza, ker se to ui zgodilo iz potrebe gospodarskega napredka, ampak vsaj nekoliko iz političnih nagibov.« Da bi nekoliko potolažil liberalne bogove, nekoliko pozabavlja čez »klerikalce, kar ti lahko preneso, in pravi dalje: »Da se .ic sedaj napredna stranka kranjska začela gibati enako, ima tudi svojo stran-karsko-politični motiv, ki ga ne odobrujemo. Katoliška narodna stranka se je bila s svojo zadružno organizacijo okrepčala precej; zato se nadeja tudi napredna stranka, da se bo tudi ona okrepčala s tem gospodarsko-zadružnim snovanjem . . . Bati se je, da stori tudi liberalna stranka marsikaj slabega, če .io bodo pri tem snovanju vodile strankarsko-politične koristi ... Pa ne moremo zabraniti dandanes, da sc ne bi lotili pristaši napredne stranke snovanja organizacije, ki dela konkurenco v prvi vrsti Zadružni zvezi v Ljubljani, v drugi vrsti pa Zadružni zvezi v Celju, ki pa je v političnem oziru nepristranska in ki ima za slovensko zadružno gospodarstvo in za slovensko edinost največ zaslug. Stojimo pa pred dejstvom, da »Zveza slovenskih zadrug« v
ko razodene junak junakinji svoja častva, to jc in bo zanimalo mlada dekleta. Upognil je koleno in rekel s tresočim glasom: Prekrasna deva . . . I ako in enako bi govoril njej junak njenih sanj. O, ta lepi junak prihodnjosti I Ivka je vedela, da pride . . . Vsak novi dan ga pripelje la!iko k presrečni ... In razcvele bi se cvetlice sreče izpremenil sc gozd, življenje . . . Morda je jezdec, ki prihaja, tisti junak ... Ze se bliža . . . Vran je konj, isker, oprava svetla. Jezdec jc mlad, črnook, črnolas, temne polti, lepega lica.
»Ivka! Čisto naš slučaj, pomisli, Ivka!« stoče teta, se vsede na klop. Ivka obrne le za hipec glavico. Teta je zelo ešofinna. Očali so ji zlezli na konec nosu, roka s »Krvavo sekiro« trepeče, glas ii drgeče, ko čita:
»V lični vili pri Trstu jc živela gospodična Sadičeva z nečakinjo in služkinjo. Stara premožna dama jc hodila le redko od doma, ni sprejemala obiskov. Nekaj časa sem pa so zapazili okoličani, da dohaja mlad mož v Sadi-čevo vilo. Prihajal jc na črnem konju, od tržaške strani. Kmalu se ie raznescl glas, da jc mladi mož ženin mlajše gospodične. Včeraj jutro pride mlekarica, hoče v vilo. Vrata so zaklenjena, okno v pritličju odprto. Na zvo-njenje ni bilo glasu. Odločna žena ie splezala skozi okno v hišo. Sledovi krvi, nereda so jo napolnili s strahom . . . Bežala ic iz hiše, v kateri se je gotovo izvršil zločin, hitela do bližnje mandrijc. Prihiteli so ljudje in našli obe dami umorjeni. S prerezanim vratom sta ležali v obednici. Na mizi so bili še ostanki jedi. napol prazne kupice. Gotovo je trkal mo-
Ljubljani že deluje in mi se moramo ravnati ix» tem, kakor pravi nemški pregovor: »Zum tosen Spiel gute Miene inachen«.
Da je ta »dobri obraz« nekoliko kisel, ni čuda, a gospod Lapajne si zna pomagati in vabi, da naj vse zveze pristopijo kar v celjsko zvezo, da ji priznajo »prvenstvo«. Posebno poživlja novo liberalno zvezo, naj reši na ta način smrti celjsko zvezo: »V tem oziru apeliramo danes osobito na novo zvezo, ki naj pokaže s pristopom, da očitno priznava domoljubje in prvenstvo celjske zveze, ki naj ima v tej stvari prvo avtoriteto. Obenem bo svedočil ta korak tudi. da nova zveza ne namerava delati konkurence Celjanom, ki je ne zaslužijo od ravnokar ustanovljene Zveze slovenskih zadrug«.
Nai se pomeniio gospodje o tem med seboj! Saj na obeh straneh ne igra nobene vloge gospodarska korist ljudstva, ampak ozir na politiko in na »prvenstvo« in čast!
Lov ne bo donesel mnogo liberalcem, da bi mogli do prihodnjih deželnozborskih volitev — saj za to se gre v prvi vrsti — kaj prida zaropotati s svojo zadružno zvezo. Zato so pa začeli ustanavljati kar na debelo. Oosp. Lenarčič je velik talent. En dan ustanoviti na enem kraju kar po tri zadruge, mu ni nič. Zakaj pa ne? Vsako nedeljo naj ustanove vsaj po eno svinjerejsko, živinsko in kon.ierejsko zadrugo in še eno za ljudi, pa v dveh ali treh letih že dohite ljubljansko »Zadružno zvezo«. Nekaj liberalcev se že dobi, večja težava bo s svinjami in govedo, ki še ne razume narodno napredne politike in njenih potreb.
Tudi mileko se mora pokoriti liberalni strauki. Edino le s tem je mogoče pridobiti na velikem trgu. za katerega pride v poštev v prvi vrsti Trst. ugodne cene za mlekarne, če se vse zvežejo v eno mlekarsko zvezo in ta zveza izpodrine potem prekupce in s trdnim kartelom monopolizira trg. To so izprevidcli mlekarji obeh strank, in zato so stopili skupaj, da izpeljejo v slogi to veliko delo. Pa liberalci hočejo na vsak način tudi krave izpreobr-niti k narodno-naprcdni stranki, in zato so hitro ustanovili svojo »Mlekarsko zvezo«, jo registrirali in prosili vladne podpore. Seveda nima ta zveza nobene mlekarne in nobena krava še ni bila tako napredna, da bi k nji pristopila. Seveda je to le otročje igranje,ki more imeti samo eno posledico, namreč, da resnost tršega zadružnega gibanja kompromitira. Sploh je pa ta zveza, kakor čujemo. v vodo padla.
Ti gospodje nimajo sploh nobenega pojma o tem, kaj se pravi zadružno delati. Gospod Pire je veliko večji mojster v popravkih »Slovencu«, kakor pa v kmečkem vprašanju, in zato ni čuda. če ie tak duh v kmetijski družbi. Isti čas, ko dela g. Lavrenčič Zadružno zvezo in priporoča posojilnice, pa »Kmetovalec« pobija rajfajznovke, in jih hoče vse odpraviti. Najprvotnejšega smisla za zadružništvo manjka tem ljudem, in to ni čudno, kajti nikdar ne more liberalec biti tudi zadružnik, če pa se vsili v to, vse pokvari.
Ne politični dobiček, ne osebna korist, ne slavohlepje ne more biti vodilni nagib zadružništvu. Samozatajevanie, žrtvovanje lastnega interesa skupnemu blagru, nesebičnost, osebna žrtev, ljubezen do bližnjega, — z eno besedo: Krščansko svetovno naziranje edino more dovesti zadružništvo do prospeha.
Liberalcem pa tega manjka, zato bodo vsi njihovi zadružni eksperimenti ostali le na papirju ali pa se bodo kmalu razbili.
PU X.
In kulturni ter soc. »modernizem".
Koliko laži so liberalci že razpečali v svet glede na pontifikat Pija X.! Ko je bi! Leo XIII. še živ in je v svojih enciklikah vzpodbujal katoličane k socialnemu delovanju
rivec s svojimi žrtvami predno ju jc napadel .. . Iz Trsta je prihitel znani detektiv g. K. Konstatiral je, da' so oropane omare, tcalet-nica. Predali pisalnika so bili odprti, papirji razmetani. Detektiv je našel v roki mlajše žrtve ud zlate verižice, čop črnih las. Revica sc je borila z morilcem . . . Gospodična Sa-dičeva je slovela kot bogata. Mlekarici je pokazala nekoč veliko srebrnine, zlatega nakita in vrednostne papirje. Vse to .ic izginilo. Detektiv sodi, da je bila služkinja v zvezi z morilcem. ker je izginila in da je bil mladi gospod, katerega je videlo par žena še včeraj jahati v vilo, morilec in ropar. Ime in bivališče tega ni mogel izvedeti detektiv. Jasno je, da se jc dogodil umor ponoči, da sta izginila morilca v tržaškem starem mestu ali pa od-plula po morju. Dozdevni morilec je prikup-ljive zunanjosti, srednje rasti, črnih oči in las, pravilnih črt, zamolkle polti. Nosi modro obleko, beli burec. rjave usnjate dokolenice.«
»Ivka! Cisto naš slučaj! Pomisli otrok: dve dami v samoti — teta in nečakinja. Srebr-nina v omari, denar in papirji v pisalniku ... Nezvesta služkinja — ženin ... Tudi po tebi se ozirajo sumljive osebe . . . Katra pa je že taka — pravijo, da je bil njen ded rokov-njač . . . Katri odpovem — Jerneju naročim ... Ti pa, otrok, ne glej na cesto — gorje meni! 2e te vidim zadavljeno . . .«
Teta je potegnila deklico na klop, jo objemala, se jokala. Ivka je kimala raztreseno: »Cisto naš slučaj, teta«^ Saj ona je slišala od tetinih besed samo: Ženin, burec. modra obleka, črni lasje, črne oči . . . In vse to je imel jezdec, ki je hitel mimo. Ozrl se je v deklico . . . Dvoje črnih oči je zažarelo, roka je segla po slamniku. Cop črnih las se je vsul po čelu, ko je nagnil glavo v pozdrav . . .
so ga liberalni listi trgali, da ni bil človeku podoben. Sedaj pa, ko je Pij X. z izvanredno slovesnostjo povzdignil svoj glas proti pre-tvarjavcem vere. ki pod krinko izravnave med vero in vedo hočejo uničiti nadnatorno lepoto in nadsvetovno resničnost krščanske religije, so liberalni »dopisniki iz Rima«, katerih je vsak list namah imel po več ducatov, izvlekli iz groba rajnega Leona in ga svetu jeli kazati v vseh njegovih vrlinah, češ: Glejte ga, ta je bil fin človek, previden diplomat, ki je raje stisnil eno oko, kakor pa da bi s polenom mahnil po inanj-ortodoksnih katoličanih, ker se je bal, da ne bi duhov nevarno razburil. Na drugi strani pa je Pij X., okoren, kmečko-odkrito-srčen, skratka to, kar Nemci označujejo s frazo »ein gerader Michel«. Lepa lastnost, pa ni ix) liberalnem modrovanju za cerkvenega dostojanstvenika. Vrhtega pa se liberalcem zdi, da Pij X. ni tako pameten, kakor bi moral biti in da se mu pozna, da je bil župnik v Trevisu. Nehote se človek spominja na tistega francoskega drožerista, ki po ilustriranih listih oznanja, da izdeluje na čisto tajen način tiebeškofini parfum, katerega je rabil — Leo XIII., da si maže roke, kakor sploh vsi aristokrati srca in duha. Skratka, ni ga gnus-nejšega prizora, kot to hvalisanje Leona XIII., ki ima le namen grditi vzvišeno podobo Pija X.
Zadnji čas so se liberalcem posebno močno zmedli organi, s katerimi mislijo, to pa zaradi tega, ker je Pij X. v svoji zadnji okrožnici obsodil verski modernizem. Od liberalnih redakterjev na celem svetu sta sicer komaj dva prebrala izredno obširno okrožnico in še ta dva težko da sta jo razumela. Pisali pa so o njej seveda vsi, ki prisegajo na svobodno misel, kakor da bi bili zraven, ko jo je papež pisal. Da bi liberalni esejisti okrožnico umeli in doumeli je že zaraditega čisto izključeno, ker takozvanega modernokatoliškega gibanja niso nikoli zasledovali. Šele pred pol letom, ko se je afera Schell-Commer odigravala v javnosti, so sc zavedli, da je tudi nekaj takih ljudi na svetu. O Schellu so liberalni listi sploh šele tedaj nekaj izvedeli, ko ie umrl in bil z veliko slovesnostjo pokopan. Naj navedem le dva primera, ki čisto jasno kažeta, da so liberalni listi o okrožnici pisali v popolni neinformiranosti. Unisono so liberalci zatrjevali, da je nova okrožnica v prvi vrsti naperjena proti Schellu. Ni naš namen Schella, ki jc storil toliko zla v Nemčiji, braniti: da pa bi bila enciklika v prvi vrsti proti njemu naperjena, je čisto napačno. Okrožnica je v modroslovnem in veroslovnem oziru najte-meljitejši in najgloblji dokument v XX. stoletju. Okrožnica nudi modernistom to, kar dozdaj niti sami nimajo in niso mogli sestaviti — strogo dosledno iz premis izvedeni, celotni sestav modernizma! Najprej natančno de-finuje in opisuje agnosticizem, iz njega izvaja nauk o razvojnosti, ki so jo moderni razširili tudi na polje veroslovja, iz tega prodira dalje do nauka vsobnosti (imanence) razvoja, ki uči. da se je razvoj vere, katere temelj je zgolj v čustvu in ki se nad njim ne povzdiga, vršil sam iz sebe brez zunanjih činiteljev, nato pa aplicira ta načela na vse posamezne dogme krščanstva in naposled to filozofijo ovrže na podlagi filozofije same. Ogromno delo! Zdaj pa treba pripomniti, da Schell ravno temeljnih naukov tega modernizma ni učil in nasprotno celo ostro pobijal Ravno v zadnji številki modernistovske revije »II Rinnovainento« neki modernist zato rajnega Schella prijema, češ, da ni bil »dovolj moderni teolog«. Schell je z vso odločnostjo dosledno celo svoje življenje pobijal nauk, ki vero stnvlja zgolj v čustvo in njenim pojavom ter formulam (dogmam) ne pripisuje nadčustvenega umsko'" kolikor toliko dokazljivega značaja, ni učil tako radikalnega razvoja krščanskih vero-slovnih pojmov, kakor modernisti, na vsak način pa zavračal imanenco razvoja, to je nauk, da v ta razvoj niso posegali nadsvetovni činitelji in zunanje bogodano razodetje. Schell tudi ni polagal tolike važnosti na moderno
Kako je lep! To je on! on! ji kliče srce, to je nepoznani, že dolgo pričakovani . . .
»Saj nravini,« je vzdihovala teta. »Taki so možje. Pod krinko ljubezni se prikrade, omami srce uboge deklice. Potem pa . . . Oh, groza me jc misliti! . . . Ta teden se peljem sama v mesto ... Ne! Nc! Ne peljem se. Ropar postaja okrog prodajaln ... Me vidi
—	vpraša: »Kdo jc ta dama?« Odgovore mu, da .ie bogata, da ima nečakinjo . . . Strašno, moj otrok! Pa teta Marijana te obvaruje . . . Zaklenem vrata, vzdignem zid . . .«
Ali, teta! Zid in vrata nc ubranijo roparju, ljubezni. Ivka je sledila teti v hišo, poslušala, nc razumela ničesar . . . Odslej jc živela deklica kakor v sanjah. V divnih zlatih sanjah: Upognil je koleno, rekel: »Ljubim te, prekrasna . . .« Vsaki dan je jezdil mladi jezdec ob isti uri mimo, pozdravljal, sc oziral ... In neki dan jc dobila teta drobni list, z napovedjo, da se ji predstavi jutri Boris Svetlin, jo prosi, da ga sprejme blagohotno, ker so njegovi nameni pošteni in njegov položaj tak, da mu izroči lahko brez skrbi ljubo deklico . . .
Toliko, da ni padla teta vznak, ko je prečkala list. »Ropar.« je stokala, »ropar, morilec! Sadičev slučaj — naš slučaj! O saj vem
—	le molči, Ivka. ti nerazumni otrok ... Ti misliš Ic na možitev, dočim preži smrt na tebe . . .«
Drugi dan so bila vrata trdno zaklenjena, Sultan je tekal prost po vrtu, lajal besno, Jernej jc hodil z nabasano miško pred hišo. Ivko je zaprla teta v zadnjo sobo, ona pa je pazila za zagrinjaloni. kako se izvrši napad na njeno hišo.
Prijezdila sta dva gospoda. Starejši, ugledni ljubljanski meščan, je bil teti Marijani znan, skoraj bi odprla na njegovo besedo vra-
zgodovinsko kritiko, ki hoče n. pr. celo iz namišljene etimologije imena Iahve izvajati da se je judovsko jahvistovsko enoboštvo razvilo iz čiste navadnega mnogoboštva, če ne celo iz vseboštva. Brezdvomno je obsojena v okrožnici tudi smer Schellove teologije, ki je nastala pod vplivom nemškega zakantov-skega modroslovja — neki mali odstavek celo na Schella namiguje — v prvi vrsti in prav izrečno je pa obsojen modernizem nekaterih pretežno romanskih bogoslovcev, ki suženjsko tlačanijo Spencerjevemu bogoneznanstvu in Kantovemu subjektivizmu, kar se tiče človeškega spoznanja. Ti so Le Roy, Labertho-niere, Murri in Anglež Tyrell. Liberalci o teh možeh, predno je izšla okrožnica, niso niti sanjali, zdaj pa jih devljejo v panteon človeških veleumov!
Drugi primer! Liberalni listi dokazujejo, da nova okrožnica »ni v duhu Leona XIII.!« Sicer je to stara liberalna komedija, in če bi bili n. pr. že za časa Gregorja VII. živeli na pr. taki liberalci, kot so kranjski, bi gotovo trdili, da kar je Gregor VII. delal, ne bi bilo všeč njegovemu predniku Aleksandru II., ako bi bil še živel. Resnica je ta, da okrožnica Pijeva izpopolnjuje in dovršuje, kar je Leo XIII. povdarjal v svoji znani encikliki o pomenu skolastike za bogoslovje in v encikliki o proučevanju sv. pisma. Ponekod Pijeva okrožnica tudi sama povdarja kontinuiteto v razvoju izjav cerkvene oblasti od zadnjega pontifikata pa do sedanjega.
Ni pa vseh liberalnih skrbi konec. Od prvega do zadnjega so liberalni listi pribijali in konštatirali, da okrožnica Pija X. v prvi vrsti pobija — moderno znanost. Ako bi bilo le količkaj na tej trditvi utemeljenega, bi se moralo reči, da Pij X. pobija apliciranje tno-dernoznanstvenih načel na bogoslovje, oziroma na veroslovje sploh. Pa tudi to ni res. Ali je agnosticizem, nauk. da se človek s svojim umom ne more povzdigniti nad vidne pojave stvarstva in spoznati njihovo izven- in nadsvetovno počelo, prvi vzrok svetovne vzročne vrste, nujna in intregralna sestavina moderne znanosti? Mnogo imen najmodernejših modroslovcev in celo naravoslovcev nam jasno priča, da te trditve niso bistveni postu-lati moderne znanosti. Pij X. je nadalje obsodil uporabljanje razvojne teorije na veroslovje. O razvojni teoriji vobče ni v svoji okrbžnici črhnil niti besedice. Ali zahteva moderna znanost, da se krščanstvo razloži popolnoma na podlagi razvojne podmene in izključi iz njega vsaka nadnaravna sestavina? Niti Harnack si niupal zanikati tiste nadna-torue sile v krščanstvu, ki kaže preko sveta navzgor, ampak javno izpoveduje, da je ne more doumeti in jo postavlja med neznane, tajnostne činitelje krščanstva. Sicer pa celo moderno naravoslovje zanikuje absolutni, nujni razvoj organizmov iz zgolj notranjih ali pa zgolj zunanjih razvojnih vzrokov, ki se bi vršil neprestano in nepretrgano ter tako ša-blonsko, kakor hočejo »modernisti«, da bi se vršil glede na versko čustvovanje in dogina-tizovanje. Tudi nauk modernistov, da religija sloni zgolj na čuvstvu in nagonu, ni znanstven, ampak spada med hipoteze. V veri je tudi umski činitelj in spoznanje Boga izvira in temelji na delovanju razglabljajoče-ga razuma, da je stvarnik svetovja in njega cilj neko absolutno vsepopolno bitje. Še več — Pij X. povdarja na koncu okrožnice, da hoče ustanoviti veliki mednarodni znanstveni zavod za katoličane z velikimi znanstvenimi sredstvi.
Te dni se je zopet javno pokazalo, kako srednjeevropski liberalizem o Piju X. kol-portira sistematično same laži in zavijanja. Za »N. Fr. Pr.« ali pa »Miinch. N. Nachr.« to ni nič čudnega, ker sta ta dva lista za to vsaj dobro plačana in sploh presojata vsa višja etiška in kulturna vprašanja zgolj iz stališča borznih papirjev, manjši liberalni listi in lističi pa poleg sovraštva, ki ga kažejo v vprašanjih vere in cerkve njihovi večji kolegi, bruhajo jezo in hodijo pri tem po izraze v
ta. Pa ko je pogledala mlajšega, jc padla nezavestna na tla. Ko se ic zavedla, sc jepri-jela najprej za vrat. Da, vrat je še cel . . . Omare so zaprte in iz bližnje sobe se sliši nemirni Ivkin korak, po vrtu koraka mogočno Jernej. Napad je odbit! Slava tetini čuječno-sti, obvarovala je Ivko. pa more obvarovati tudi druge — kajti teta ni padla za nič v nezavest. Bil je on, roparski morilec iz Trsta. Crn konj, modra obleka, burec. lice. oko, vse se vjema. V »krvavi sekiri« stoji, da ga niso šc našli. Pa skoro bode ptiček v kletki — nc bo več stregel tetam in nečakinjam po življenju...
Teta je stopila k Ivki, ji pravila... Pa prestrašeno dekle je zavpilo: »Oprosti mi Bog — teta, vi norite! Saj vidite, da je pošten fant, iz ugledne rodbine. Pustite ga teta, ue napravljajte si sramote ... Njemu pa ne ubranite poti do mene. Pojdeni skozi vihar in sneg, čez trnje in kamenje... Ze dolgo sem prenašala vaše neumnosti, teta. zdaj pa jih ne bom večMvka je udarila z nogo ob tla. sc jokala, vpila. Teta je stala okamenela. Kasno, kasno! Ze je ukradel ropar o belem dnevu Iv-kino srce in če ne hiti teta ...
Dolgo je pisala teta. Jernej je nesel pismo policijskemu komisarju. Nazaj je prinesel »krvavo sekiro«. Teta. ki jc vživala globoki dušni mir, kar je odšel Jernej h komisarju, jc odprla v tistem prijetnem razpoložaiu duha list, da čita s slastjo o najnovejšem umoru in nesrečah. Pa nakrat postane rdeča, zelena, rmena... Z listom v roki je letala po hiši. klicala.. . V listu je stalo:
»Morilca Sadičevih so prijeli v Milanu. Prinesel je urarju pretrgano verižico, kateri je manjkal člen. Bil je tudi nekoliko razpraskan po licu. Urar, izobražen človek, ki čita »Krvavo sekiro«, je sumil takoj, da ima morilca
beznico. Koliko so že pretili tinte, da ;; papež Pij X. tudi v socialnem oziru ni tako napreden, kot je bil Leon XIII. Kazali so pri tem na Italijo. Seveda je tudi to pripisovati le sovražnosti in tudi nevednosti liberalnih redakterjev. V Italiji dozdaj socialnoreform-no organizatorično delovanje sploh ni bog-vekaj napredovalo, to pa vsled vzrokov in razmer, jii so zgolj špecijaliteta Italije. Pij X. ni socialnega delovanja prav nič oviral ali zaviral. To je pokazal še pred kratkim, ko je poslal pripravljavnemu odboru nemškega katoliškega shoda pismo, v katerem je pohvalil politiško-socialno smer in delovanje centra,ki ga je postavil za vzgled vsem katoličanom. Podobno izjavo iz najnovejšega časa beremo v poročilu italijanskega socialnega kurza, ki se vrši zdaj v Pistoji. Temu tečaju, ki so ga priredili italijanski krščanski socialci, ki so se zadnji čas jeli jako živahno gibati, je poslal papež obširno pismo, kjer med drugim pravi tudi sledeče:
»Ta nova prireditev, ki so jo v teh dneh osnovali odlični katoliški možje in ki nosi v sebi kal apostolata, da naše ljudstvo nanovo poživi, ima v sebi jamstvo blagra in zmage, kajti je pripravna, da v modri in moderni času primerni obliki zanese med ljudstvo tista krščanska načeia, ki so prilagodena današnjim socialnim potrebam« . . .
Kdor takemu papežu očita nazadnjaštvo, zastarele nazore in nekulturnost, ta vedoma laže. Ali ni res zlobno in neumno obenem zabavljati o »protiznanstvenosti« sedanjega papeža, pod katerega pontifikatom je izšla ena najglobljih in najučenejših okrožnic, kar jih sploh pozna katoliška cerkev? Liberalci so dobri kalkulantje — oni vedo, da okrožnice živ krst med liberalci ne bo prebral in zato pogumno zavijajo in si izmišljajo romane. Kdor Piju X. očita, da ni »modern«, ta pravzaprav hoče povedati, da katoličanstvo in vsako verstvo sploh ni za moderno dobo, v kateri je menda samo prostor za bogotajskho »znanost«. Da se korenito motijo, dokazuje zgodovina katoliške cerkve dovoli jasno. Menda se bodo tudi ti »modernisti« prej ali pozneje prepričali, da «qui mange du pape, en meti rt«!	T.
Tedenski pregled-
K protestu proti sklepom mednarodnega kongresa »Svobodne misli«, se ie zbrala v Budjejevicah zadnjo nedeljo velikanska množica čeških katoličanov. Med drugimi govorniki je nastopil grof Sternberg, ki je. med živahnim odobravanjem dokazoval, kakšen sovražnik kmeta in male posesti je svobodomiselna socialna demokracija; pobijal je z žgočim sarkazmom obljube komunistiških nebes na zemlji. Norčeval se je iz prismojenih svobodomislecev, ki so v Pragi častili Husa, ki je bil fanatičen vernik svoje vrste. Sternberg je prijemal istotako tudi češke agrarce, ki hočejo pod pretvezo različnih agrarnih koristi kmetu vzeti vero.
Nima ga para, »Slovenski Narod« namreč. Nagrabek, ki ga je ta »dostojni« list spravil zadnjič skupaj, in ki v njem sramoti sv. očeta in zametava sv. pismo kot knjigo zmot, mora pa vendar že presedati vsakemu količkaj poštenemu človeku. Neumljivo je, kako morejo vživati tako hrano in trpeti tak list v svojih hišah Slovenci, ki hočejo biti obenem verni katoličani!
Speklo ga je. Poslanec Hribar je na shodu radikalnih dijakov, kjer se je javno navduševalo za ločitev šole od cerkve, tudi nekoliko pozabavljal čez »Savane«. Kmalu nato pa so se prizadeti študentje liberalnega društva »Sava« zmaščevali nad njim in mu izrekli nezaupnico. — Proglasili so ga za neodkritosrč-nega moža. — Ali bodo tovariši v jugoslovanskem klubu sedaj spoznali moža, ki mu je boj za svobodno šolo »idealni boj?« — Hribarja .ie nezaupnica liberalnih »Savanov« hudo za-
pred seboj in pozval redarstvo, Prestrašeni morilec je priznal, povedal tudi bivališče svoje sokrivke.«
Ah. teta. teta! V Ljubljani se zagovarja Boris Svetlin, mladi veletržec iz Trsta pred komisarjem -- nikoli ti ne odpusti te sramote. tc grozne sumnje. če ga prosiš tudi odpuščanja ... In Ivka hira, ti vene, ker ji je ukradel drzni ropar ob belem dnevu srce. —
Stare tete imajo vendar in vedno prav. Bil .ic ropar. Odvedel je teti Ivko in njen denar. Iskri so bili konji, prepletene grive, bič in kočijaž ovenčana. Nevesta ie žarela, teta se je jokala. Sama je ostala v samotni hiši. mladi ženin je ni vabil s seboj... In ko se ;e bližal večer so se plazile črne sence pod drevjem. Rokovniač z gorjačo, s tuloin se je bližal ... Ponoči je trkalo po vratih, hodilo pa stopnjicah ... Mačka je mijavkala, kakor ne mijavkajo mačke, sultan se trgal od verige ...
Teta Marijana ie umirala strahu. Ženin je pozabil jezo, jo povabil k sebi. Pa Trst je primorsko mesto. V njem je polno potepuhov. Pozvoni... Teta Marijana odpre s strahom linieo, gleda, če ni prišel kak laški bandit. Ona govori le o anarhistih, dinamitu, bombah...
Hiša v gozdu pa samuje zimske dni. Belo čepico, zasneženo streho si potegne na oči, v zasneženi samoti, spi tudi ona globoko zimsko spanje.
Pa pride poletje. Hiša oživi. Po vrtu skačejo drobne nožice, sliši se veseli vrisk. Teta Marijana se pritožuje, da ni varen cvet ne sad pred drznimi malimi roparji.
Naslonjena na moža se smehlja Ivka tetini jezi. Res so njeni lepi otroci roparčki. Kradejo srca mimoidočih. Veseli voznik, trudna potovka, se ozreta rada v najdražji biser sveta, v nedolžno otročje oko.
dela ter se je nadolgo in široko zagovarjal v »Slovenskem Narodu«.
Avstrijsko krščansko socialno delavstvo
je imelo v nedeljo in Roncdeljek VII. strankarsko zborovanje. Delegatov iz vseh pokrajin je bilo naznanjenih 125; nekateri so opravičili svojo odsotnost. Kranjsko je zastopal dr. Jan. E. Krek, ki je ob splošnem zanimanju govoril o kartelih ter zahteval, da se napravi postava o kartelih in pa kartelni urad, v katerem naj bodo zastopani vlada, delavci, obrtniki in kmetje. Primerna resolucija ie bila sprejeta soglasno.
Mnogo važnih predlogov so sprožili tudi drugi odposlanci, n. pr. o delavski obrambi, agitaciji, organizaciji, časopisin • ■ ' so se poživljali vsi zastopniki krščanskosocialne reforme v državnem zboru, da naj nastopijo energično za nadaljevanje socialne postavo-daje. osobito za starostno zavarovanje. —
»Slovenski Narod« je zasledil, kako silno nevarno za slovenstvo ie to, da je prevzel dr. Krek v Lincu poročilo o kartelih. V Lincu pa izhaja list. ki je podoben »Narodu« po vsebini. Ta je zasledil v dr. Kreku nevarnost na drugo plat ter pravi: Dr. Krek pripada stranki, ki ima v svoji sredi najbolj besne nemeo-žrce in slovanske fanatike. Njegov nastop v Lincu, da je najhujše izzivanje. Kateremu »Narodu« je verjeti, ali linškemu, ali ljubljanskemu?!
Pasivna rezistenca železničarjev. Dne 1. oktobra so jeli uslužbenci zahodne železnice in državne železniške družbe izvrševati pasivno rezistenco, ki se je takoj prvi dan že močno čutila zlasti na Dunaju. Vseh štrajku-točih železničarjev je do 50 tisoč. Iz mest na Češkem prihajajo poročila o pomanjkanju živil. Skladišča na Dunaju so prenapolnjena; nekateri vlaki so imeli šest do sedem ur zamude. Na dunajskem trgu je primanjkovalo mleka, sadja, krompirja in drugih potrebščin. Zmeda po posameznih postajah je velika, boie se že za osebni promet. Južna železnica je ugodila uslužbencem.
Nagodbena pogajanja so se zopet pričela pretečeni torek. V Budimpešto so šli ministrski predsednik Beck, štirje drugi ministri, več sekcijskih načelnikov in ministrskih svetnikov. Ogrska vlada zahteva za zvišanje ogrske kvote konpenzacijo. Nasprotja med obema vladama so zdaj še večja, kakor so bila, ko so prekinili na Dunaju pogajanja. Skoraj ni upati, da se doseže sporazumljenje glede na bančno vprašanje. Ce neodvisna stranka ogrska glede na ločitev banke ne odneha, namerava Weckerle odstopiti. Košut vztraja pri svoji zahtevi. Usoda nagodbe se ima odločiti v seji dne 4. oktobra.
Rusija. V Lodzu so zaprli roparsko dru-hal, ki je štela 150 članov. — Blizu Odese je napadla roparska četa brzovlak. Pet roparjev, ki so se peljali z vlakom, je vožnjo vstavilo in odneslo 120.000 rubljev. V vlaku se je vozil tudi dr. Kramar, načelnik mladočeške-ga kluba; bil je na svojih posestvih na Krimu. Med napadom so oddali roparji 200 strelov; potnikom so veleli, naj ostanejo na svojih sedežih, drugače bi metali bombe. Mnogo oseb te v vlaku omedlelo. Ko so došli vojaki, so roparji pobegnili. — V Peterburgu so prijeli in zaprli 12 najnevarnejših članov novoustanovljene revolucijske družbe.
Raznoterosti. V nedeljo se je zbrala velikanska množica pred vladno palačo v Lvovu. Večja deputacija je šla k deželnemu maršalu Badeniju in ie zahtevala uvedbo splošne in direktne volivne pravice za deželni zbor. — Telovadni odsek so ustanovili tudi pri D. M. v Polju. To je že deseti brat. — V Domžalah je bilo nekoliko štraika po nekaterih tovarnah, k ise je pa polegel v zadovoljnost delavstva. — Med vojaštvom v Ljubljani je za legarjem obolelo 90 vojakov; prevideni so bili vsi s sv. zakramenti, a umrlo jih je samo osem. — Naši liberalci so se že precej prele-
vili. Včasih so bili strašni nasprotniki vseh ljudskih zadrug ter so zaničevali take naprave. Danes so se lotili tudi zadružnega dela, pa ne iz ljubezni do ljudstva, ampak da bi se na ta način rešili politične smrti. — Meseca septembra je bilo v hotelu »Union« v Ljubljani 959 tujcev, največ med vsemi hoteli. — Predlog o razširjenju volivne pravice za deželni zbor bo prišel na vrsto tudi v Gradcu. —V ponedeljek dopoldne bodo potegnili na Viču nove zvonove v zvonik; zvonove bo posvetil jutri ob treh popoldne pod zvonikom nove cerkve presvetli knezoškof ljubljanski. — V Trstu so otvorili v torek občinsko pekarno kruha; naval občinstva na tri občinske prodajalne je bil silen. — Ljubljansko knjigoveško društvo je sklenilo z delodajalci mezdni tarif. — V Teksasu se je podsul rudnik, ter je bilo pri tem pokopanih 130 delavcev. — Istrski deželni zbor se je pečal z ureditvijo učiteljskih plač.
Godovi prihodnjega tedna. Rožnega venca nedelja, 6. okt.: Brunon, Fida; ponedeljek 7.: Justina, Marko; torek 8.: Brigita. Simeon; sreda 9.: Dionizij, Abraham; četrtek 10.: Frančišek Borg.. Gereon; petek 11.: Firmin, Nikazij; sobota 12.: Serafin. Maksimilijan.
Delo nemškeso državnega zbora.
(Poročilo »Slovencu«.)
Kmalu se snide nemški državni zbor. Najvažnejše. kar pride v tem zasedanju na vrsto, je novi »državni zborovavni in združevavni zakon«. Kar se tiče njega splošnih določil, novi načrt ni tako svobodomiseln, kot je na pr. združevavni zakon na Wiirtemberškem, pa vendar pomeni napredek, ako se ozremo na dosedanje združevavnozakonske določbe v Prusiji ali pa n. pr. v obeh meklenbtirških provincijah. Težav pa v tem oziru na bo nobenih, ker novi državni zakon ne bo tangiral dozdaj obstoječih naprednejših tako občutno, da bi se pojavile težkoče v zveznem svetu, ki je zastopstvo posameznih držav in ima v zadnji instanci odločevati o postavah, sklenjenih v parlamentu glede na celo državo. Pač pa pretijo težkoče od druge strani. Novi zbo-tovavni zakon je, kakor znano, koncesija vlade liberalcem, ki zdaj, odkar je centrum osamljen, skupno s konservativci tvorijo vladno večino. Ker se pa liberalci in konservativci načeloma nikakor ne skladajo in ostanejo skupaj le zato, da bi izključili od vlade katoliški centrum, treba zakone prirejati tako. da se da obem prav, kar ie presneto težko. Kot koncesija konservativcem se hočejo novemu zborovalnemu zakonu priklopiti izjemna določila. ki bi zelo otežkočila zborovanja z ne-nemškim poslovavnim jezikom. To je naperjeno v prvi vrsti proti Poljakom, bi pa tudi občutno zadelo Litvince. Dance, Holandce in Francoze, ki so nemški državljani. Katoliški centrum že zdaj izjavlja, da bo z vsemi sredstvi delal proti taki izjemni postavi in zvrača vso odgovornost, ako bo sprejet, na liberalce, ki bi ga po svojih politiških načelih ne smeli pa ga bodo že vsled zveze s konservativci morali sprejeti. Sicer pa še ni gotovo, kako bo vlada zakonski načrt formulirala. Drugi zakon, ki pride na vrsto, je reforma borznega zakona. V tem oziru se bo konservativcem koncendiralo več stvari glede na efektni trg in se bo omejila produktna borza, liberalcem pa se bo ugodilo v tem, da se bodo odpravile nekatere določbe, ki ovirajo »delovanje« na efektni borzi. Kot protikoncesijo za ta dva zakonska načrta zahteva vlada dovolitev velikih stroškov za mornarico in kolonijalno upravo. Ker pa bi eventualni novi davki, ki so potrebni, ako se hoče dobiti denar za povečanje mornarice in nove želez-
nice v afriških kolonijah, zadeli na velik odpor od strani liberalcev, ki se boje svojih volivcev in bi morali slednji stopiti v opozicijo ter zapustiti sedanji liberalno-konserva-tivni blok, B(ilow topot novih davčnih zakonov ne bo predložil. Izpočetka je vlada nameravala predložiti državnemu zboru dva davčna zakona: žganjarski monopolni zakon in davek na tobačne proizvode. (Na Nemškem to proizvajanje ni državni monopol.) Da bi liberalce za ta zakon pridobila, je nameravala dopustiti volivno reformo za pruski deželni zbor, ki ima najkrivičnejši in najbolj nazadnjaški volivni red izmed vseh zakono-davnih zastopstev na celem svetu. Toda tu je vlada zadela na odločni odpor pruskih konservativcev in BiiIo\v je jel klicati k sebi v Norderney, kjer biva na počitnicah, liberalne vodilne politike in jih prepričevati, da volivna reforma na Pruskem zazdaj še ni potrebna in za liberalce, ki hočejo splošno in enako, celo škodljiva, ker bi jim vzela še tistih par mandatov, ki jih imajo. Obenem je Biilow obljubil, da ne bo vložil davčnih zakonov in stvar se je mirno končala za občutljivi libe-ralno-konservativni blok. Kar se tiče reforme kazenskega procesa in kazenskega prava, jo vlada v tem zasedanju še ne bo predložila, in sicer zato, ker še ni doccla izdelana.
S tem je izčrpana v glavnih potezah vsa nemška notranja politika, odkar se je Bii-lo\v spri s katoliškim centrom in vlada z njegovimi nasprotniki. Ako bi na čelu vlade ne bii tako spreten in lokav diplomat, kakoršen je Biilow, ki zna vse obljubljati in nič dati, ne da bi to drugi zapazili in čutili, bi kako kompromisno vladanje dolgo časa sploh ne bilo mogoče, ker konservativci in liberalci tako malo spadajo drug k drugemu, kakor ogenj pa voda. Sicer pa se utegne Biilouova spretnost prejalislej korenito zaračunati, na vsak način pa tedaj, ko bodo državnemu zbo-rub predloženi novi davki, ki morajo priti, če ne letos, pa drugo leto.
Vesti Rafaelovega društva.
Ustanovni shod »Slovenske podružnice avstrijske družbe sv. Rafaela v varstvo izseljencev se bo vršil dne 11. novembra t. 1. v Ljubljani. Družba deluje na Slovenskem že nekaj let. V skromnih razmerah seveda ni bilo dozdaj mogoče storiti vsega, kar bi se bilo moralo. Manjkalo je samostojnosti in tudi naša javnost ni dovolj poučena o praktičnem delu glede na varstvo izseljencev in z vprašanji, ki so v zvezi ž njimi. Glavni odbor avstrijske družbe sv. Rafaela in pripravljalni odbor ž njimi, želita zaradi tega. da bi se vršilo ustanovno zborovanje ob veliki udeležbi. Zborovanju se bo dal predvsem praktično poučni značaj. Poleg kratkih, ob ustanovnem shodu neizogibnih formalnosti, so določena sledeča predavanja: Uredba Rafaelove družbe; opis prog in potov. Trst. Stik Rafaelove družbe z zvezo ameriških duhovnikov. Postava o izseljencih. Varstvo deklic. Obramba v tujini. — Te velevažne stvari so pri nas večinoma še neobdelane, a hvaležno polje. Zato z ognjem na delo v blagor slovenskega ljudstva za obilno udeležbo na kongresu v varstvo naših ljudi v tujini.
Izseljevanje v San Paolo, Brazilija. Izseljenci, ki so namenieni v San Paolo, se naj opozore, da so tam razmere prejkoslej slabe. Avstrijci se ne morejo navaditi življenjskih in stanovanjskih razmer, kakor uči izkušnja. Živila na kavinih nasadih so pa poleg tega še tako draga, da je jako težko, si kaj prihraniti. Niso redki slučaji, ko se niti toliko ne zasluži, da se izseljenci morejo preživeti. Le poljedelci z rodbino, ki so popolnoma zdravi in se ne ustrašijo najhujšega dela in ki prinesejo seboj najmanj 1000 kron. lahko upajo nato, da se skromno prežive. Brezplačno se vladno zem-
ljišče v San Paolu ne dobi. — Družba sv. Rafaela.
Delavske razmere v Argentiniji. Po najnovejših poročilih so razmere osobito za poljedelske delavce skrajno neugodne. Ponovno opozarjamo, naj se posvare oni poljedelski in drugi delavci, ki nameravajo na delo v Argentiniji. Lani se je naselilo v Argentiniji jako veliko oseb. Letos jc bila pa za koruzo jako slaba letina. Vse to je vplivalo, da je jako naraslo število brezposelnih delavcev. — Družba sv. Rafaela.
Izseljevanje v Maryland. V najkrajšem času pričnejo agenti nagovarjati ljudi za izseljevanje v severoameriško državo Maryland. Pozornost bodo predvsem obračali na kmete, poljedelske delavce in posle. Razmere v omenjeni državi pa niso ugodne za izseljence. Ma-ryland spada namreč med one države, ki so znane po svojih zapuščenih posestvih (farmah). Po roparskem obdelovanju so zemljišča že večinoma izsesana. Le s trudapolnim delom in s kapitalom v roki sc doseže dobiček pri pridelovanju sadja in zelenjave. Z ozi-rem na navedena dejstva naj se glede na omenjeno napovedano propagando priporoča največja pozornost in naj se na to, kar smo navedli, opozore naši izseljenci. — Družba sv. Rafaela.
Občinski notar in protestančni pastor iz-seljevalna agenta. Oedenburška obmejna policija je prijela občinskega notarja N. Marko-viča iz Sarvasija, syrmijska stolica, v onem trenutku, ko je peljal čez mejo pri Oedenbur-gu 10 v Ameriko namenjenih oseb. Poizvedbe so dognale, da je Markovič plačan tajni agent neke inozemske paroplovne družbe in da dobi za vsako ekspedirano glavo 10 kron. Obmejni stotnik je o zadevi takoj obvestil ministra Andrassyja. Obmejna policija je pa prijela tudi nekega protestantskega pastorja, ki jc tudi hotel pomagati 6 osebam, da se izselijo. Pastor je Brsljaničze. Poizvedbe so dognale da je pastor plačani izseljevalni agent, ki je lastne svoje vernike nagovarjal, da naj zapu-ste domačo grudo. Tudi o tem slučaju so obvestili ministra Andrassyia.
Izseljevanje. Cez Bremen se je izselilo drugo četrtletje 1907 72.532, med njimi 25.307 Avstrijcev, Ogrov pa 15.305. V Hamburgu sc je ukrcalo 66.219 izseljencev, Avstrijcev je bilo 18,204, Ogrov pa 13.712. Cez Antwerpen se je izselilo 48.588 oseb; Avstrijcev je bilo med onimi, ki so se direktno peljali iz Ant-\verpena čez morje 18.480, 5312 pa Mažarov. Značilno je, da se je večina Avstrijcev (18.481 oseb) peljalo v Kanado. Holland-America črta v Rotterdamu je prepeljala iz Rottcrdama v New York skupno 27.268 oseb.
izpred sodliča.
Prepozno poravnana škoda. Ignacij Zc-pič, 17 let stari čevljarski pomočnik iz Križa, je dne 4. avgusta t. 1. Janezu Kralju v Ziganji vasi izmaknil 51 K 36 v. gotovine. Njegov oče je sicer to škodo poravnal, a bilo je prepozno, ker so bile o tej tatvini obveščene že oblasti. Za kazen so mu odmerili štiri tedne ječe.
Pretep med hlapcem in gospodarjem. — Dne 1. julija t. 1. ie prišlo med hlapcem Petrom Štefetom in njegovim gospodarjem Petrom Lombarjem, posestnikom v Bašlju, do prepira in pretepa, ker je hlapec svoje delo zanikrno opravljal. Pri pretepu sta eden drugega podila okoli hiše. Lombarjeva žena je prišla možu na pomoč, ter je z metlo odbijala Stefetove udarce. Končno ie bil hlapec v premoči, Lombar pa v zadregi, ker mu je hlapec zastavil pot. Lombar je v silobranu pograbil kamen in mu ga vrgel v obraz. Sodišče je uvidelo, da se je nahajal Lombar v opravičenem silobranu, zato ga je oprostilo.

i SM JR
"V " 'i'®' »• •-•■ ••-'i
•	/.• "V A- '•'•v
Pismo Boltatuja Pepela.
Gespud redehter!
Hvala Bu-gu, de u že enkat konc mojmo ve-čnmofretajn izKudelumu bikam! Jest sm se res že vsga nave-liču, pusebn zima me je že skrbela, ke pu zim se enkat ni luštn z bikam obge-bat; pu let že še gre, ke stna iz bikam frej na gma:n, kedr pa mraz pr-
tisne, je pa fret.
Uni sa mende tku že bral u ta »Slu-venskm Narude«. de me uja v ta »Katolš tiskarn« za fakturja tidinal, za Ion, ke zdej le-beralce dražm. Ke se pa na tiskarna še na zastopm tku, kokr je treba, um šou pa en mesec u ta »Narodna tisharna«h gespude Ku-pitari prahtecerat. de me u navadu tiste finte, ke jh more en faktur znat, de more ena tiskarna vorng naprejpela t. Jest sem biu veseu de se m je taka službca zdej na zima uraj-mala, skrbet me je sam začel, kam um dau sojga bika, ke u tiskarna ga vnder na um
MJrV	.	.v
- - - j Vv
. fi V » #!# J.vV t.	V —-T.


mogu iz saba ulačt. Ce b biu pr ta »Sluven-skmu Narude« onšteian, b blu že drgač, ke b ga prou lohka iz saba jemau, ke edn več al pa mn notr, je tku že use glih. Zdej m pa ni druzga kazal, kokr dubit enga tacga člu-veka, de mu lohka bika zaupam in de u znou iz nim ukul .it. Douh sm iskou kašnga prpravn-ga čluveka, nazadne, ke neker ni blu nč, sm se pa ubrnu še na Mulavrha in ga prosu za svet. Mulavrh pa ni douh premešlvou, ampak m je prec reku, de on prou rad uzame mojga bika u reja. ke ta prav redehter tku na more bt. da b se pa pustu tlela sam kluftat namest ta prauga redehterja, ga pa tud nč več na veseli. Tku sva nazadne zglihala in Mulavrh u preuzeu Kudeluga bika u reja, jest um zatu seli. Tku sva nazadne zglihala in Mulavrh u za ta službca Kopitar zadost spildu.
Vidja, gespud redehter, na ta viža gleda usak člouk, de ma ud sojga dela kašn prefit, sam Gabrščku Andrejče je drgačn člouk. Ne-mu ni za prefit. Gabrščku Andrejče predaja u Guric, kokr je ldem naznanil u soj »Soč« narodne knofe, knofle, onhenkslne in druga taka ruputija, in use tu čist pu uregenaln cen. On na mara nubenga prefita in ga tud ni nkol maru, de mu na more kdu naprej metat, de je pužrešen. kokr je 11 Iblan ta »narodna založba«. Tu je narudnak, de se prau. tu; zatu ie pa tud tku kumern, de se vid skuz nega čist kumot Dcvinsk grad, ke use za soj narud ofra. če mu pa glih še kej čez ustane, nese pa u Aleksandrija (!!!) spraut. De mu pa za take rajže tud res kej čez ustane. skrbi pa prou pu učetusk negava »Soča«, in tu na taka viža, dc začne čluveka kar krč pu trebuhe vit, če ja bere. Na dveh straneh te »Soče« farba Idi sam Gabrščku Andrejče, na ta drugeh dveh straneh pa pesti za dobr plačil drugm hagat, tku, de nazadne ni u cel
»Soč« nč druzga resničnga, kokr, de res kušta za ceu let petnajst krone — sevede, pu ure-genalneh cenah, kokr tiste narudne knofle, knofe, onhenkslne in druga taka ruputija.
Jest na vem kuku je tu, de sa naš leberalci usi tku pužrtuvalen za narud; ker in kokr le morja streja narude kej dobrga. Nhn srce se kar tupi, ket putr na solne za narud. Nej le bereja leberalne cajtnge, kuku se ofraja zdej za »Družba svetga Cerila in Metoda«, udkar sa use klerikalce iz družbe vn spuk-siral. Tu dan na dan druzga na pišeja, kokr ud družbe, sevede če jm tku bi kaže. Unkat sa ja pa pukidal in pukazal, de jm je »Družba sv. Cerila in Metoda« sam za tu dobra, de loži soj.e pristaše iz narudnaštvam ulečeja.
Kene. gespud redehter, »Družba sv. Cerila in Metoda« ima zdej soja cekorja, za kera sa duzdej use sluvenske cajtnge delale reklama in upile, de na sme nubena sluven-ska gespudina iz druge cekorje kufe kuhat. Tu je blu lepu in prou in tku b mogle cajtnge še naprej pisat, de b nardila družba več prefita še. kokr ga je nardila du zdej. ke sa tud klerekalci zravn pumagal. Jest sm tud mislu, de u tku in zatu sm sc unkat tku začudil, de b me hmal boži žlak trofnu. ke sm brau u ta »Slovenskmo Narude«, de morja Idje ud zdej za naprej sem Jebačinuva cekorja kcpvat. ke sani ta je ta prava, use ta druge sa za nč. In za kua je »Sluvensk Narud« tku pisu? Zatu, ke je društu časnkarju dubl za tu pedeset krone. Ce pa leberaln časnikarsk društu dubi pedeset kron. pol jm šc mar ni, če gre prou usa »Družba svetga Cerila in Metoda« in iz no vs sluvensk narud iz lima. Tku dobrga srca sa leberalci, pol nej pa še edn reče. de na uja leberalci sluvenskmo narude pumagal na kojna. Ce b blu med lebe-ralcm kej pametneh Idi, b se ta »Sluvensk
Narud« na upu tku pisat; ke pa ve, de ma same kozle na soj stran, s pa marskašna na-umnast drlauba. Zdej en cajt sm, udkar je gespud dohtar Stoje Mulavrhe mežgane pre-rahlou, zamerku sm že večkat, de pr ta »Sluvenskmo Narude« ni use tku kokr b mogl bt. Na en plat maja preveč kuleščku, na ta druh pa premal in tku se samu ud sebe zastop, de pol na more nč pametnga ud tam vn pridet. Mužakarje je sama ajnpildnga du frementa zmešala. De se pa res ajnpildaja, kokr de b res uni, kar jh je pr ta »Sluvenskmu Narude« jedi pamet iz srebrna žlica, u tem mende nubedn na cvibla. Al ni jedu iz srebrna žlica sam Mulavrh, pa še ta ne pamet, ampak žgance, močnk in pa ričet, k sa tud use same dobre jedi, če čluvek šmekaja.
Kašn šundr sa zagnal u ta »Sluvenskmo Narude«, ke je peusk društu »Iblana« sluvenske trgouce prosu za kašn dubitk. Jest sm mislu, dc se res nuben trgouc na u upu za »Iblana« kej špogat, de b sc Mulavrhe na zameni. Zdej pa vidma. kuku se iblansk tr-gouci Muhavrha bujeja in kuku negave besede ubrajtaja. Dubitku je tulk, de na veja kam iz nim in tku lepeh, de se čluvek kar srce zasmeja, če jh vid. Še Mulavrh sc je unkat pred auslogam »Katolške bukvarne« ublizvou, ke jh je gledu in strašil sc mu je fržitiagal, de ma tku mal kredita on in negave cajtnge u Iblan. De b tnal jeza soja pu-tulažu. je pa reku. de »Iblana« ni dobila teh dubitku za šenk, ampak de jh jc kepila. Men je use glih, na kašna viža se Mulavrh tulaž, res je pa le, dc jc »Iblana« dubila use te du-bitke za šenk in de jc kepila 11 resnic sam en dubitk, in tu je kurubač; zatu nej pa bo Mulavrh lepu tih in nej sam Buga pros, de b tega kurubača na zadeu — gespud dohtar Stoje.	Bultatu Pepe iz Kudeluga.
Jeseniške novice.
j Anarhija na Jesenicah. Kaj takega pa se nc godi z lepa v kaki občini! Poldrugo leto je že poteklo, kar so bile občinske volitve na Jesenicah, pa še danes ni odbor konstituiran, še danes nimamo župana. Nastopal je sicer kot župan zaupnik liberalne stranke, okrožni zdravnik dr. Kogoj, celih 15 mesecev, a njegova izvolitev za župana ni bila pravnove-Ijavna, ker so ga volili nepostavno in neveljavno izvoljeni odborniki prvega razreda. Znano je, kolike zasluge za te nepostavnosti ima c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici in kako si je prizadevalo, da je posadilo na žu-panski stolcc dr. Kogoja, ker je »miren« človek. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je lahko ponosno na svojo patronanco, dr. Kogoj se je izkazal vrednega njegovega zaupanja, pokazal jc kot župan nepričakovano .mirnost'. Mirno je kršil občinski red in se nič ni razburjal, ko se mu je očitala pristranost. Ko so liberalni odborniki razbijali seje, ostal je zopet miren, in ko so pri seji celo regijah, zvonili, razbijali, ostal je tako miren, da se je celo smehljal. Pa okrajno glavarstvo je dobilo, kar je zaslužilo. Upravno sodišče je dne 7. marca, čez eno leto po volitvah, proglasilo volitev prvega razreda kot neveljavno in s tem postopanje okrajnega glavarstva pri volitvah obsodilo. Toda okrajno glavarstvo proti obsodbi ni izvajalo konsekvenc in trpelo je, da je tudi dr. Kogoj »mirno« spravil razsodbo upravnega sodišča — in mirno naprej županil, čeravno je moral po razsodbi upravnega sodišča vedeti, da ni pravnoveljavno izvoljen župan. Mirno jc čakal, da mu vlada pošlje šc poseben mrtvaški list njegovega županstva. Po razsodbi upravnega sodišča bi bil moral županske posle zopet prevzeti prvi svetovalec starega odbora, g. Trevn (župana namreč stari odbor ni imel), dokler se ne bi novi odbor konštituiral. No, okrajno glavarstvo je molčalo, in dr. Kogoj — jc naprej županil. Liberalci so si zadovoljno tneli roke in zahtevali novo volitev v vseh razredih po novo sestavljenem imeniku, meneč, da si tako ohranijo gospodstvo v občini. Pa pogoreli so. C. kr. okrajno glavarstvo je tedaj ukazalo dr. Kogoju, naj razpiše novo volitev I. razreda po starem imeniku. Dr. Kogoj jo je razpisal na 2. oktobra, misleč, da io bo on tudi vodil, kar bi bilo seveda nepostavno. Vlada, opozorjena r.a to nepostavnost, je dr. Kogoju naznanila, da bo volitev 2. oktobra vodil vladni komisar g. Kordin, ker da on (dr. Kogoj) ni pravnoveljavno izvoljen župan in ne more torej volitve voditi. Ta mrtvaški list pa jc dr. Kogoja pogrel in v ponedeljek, 30. sept. je preklical volitev prvega razreda. Tako v sredo, 2. oktobra, ni bilo volitve v prvi razred. Ta mrtvaški list jc dr. Kogoja šele spravil z ravnotežja. da je izgubil »mirnost« iz vrgel vse od sebe. Okrajnemu glavarstvu jc izročil volivne akte, deželnemu odboru pa občinski denar, okolu 80 tisoč kron. Sedaj ni nobenega, ki bi vodil županske posle. Občinski tajnik Humer ima sicer v rokah občinski pečat (!),. pride tudi v pisarno, kadar sc mu poljubi, toda on od nikogar ni prejel oblasti, voditi županske posle. Popolna anarhija sedaj vlada v jeseniški občini. Kako dolgo bo vlada to mirno gledala?
j Volitev prvega razreda bo na novo razpisal vladni komisar g. Kordin. — Določen je za volitev 15. oktober.
j Pogreb ponesrečenega tovarniškega delavca Janeza Merlaka je bil lep. Pokopan ie bil v četrtek, dne 3. oktobra, ne da bi ga bili sodnijsko raztelesili in preiskali, kako sc je zgodila nesreča. V interesu tovarne in v po-mirjenje dclavcev bi se morala preiskava vršiti, zakaj širijo sc govorice, da je kolikorto-liko nesreče kriva tovarna. Dejstvo je, da se je nesreča zgodila v nedeljo okolu 6. ure zvečer, a ponesrečenca so dobili šele v ponedeljek — že trdega. Kje je bilo nadzorstvo?
j Delavsk; dom« ie bil pri zadnji predstavi »Lumpacija vagabunda« napolnjen. Izdanih jc bilo -440 vstopnic. Pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri aranžiranju, sc bodo odpravile, napravila sc bo tudi posebna galerija. Društvo si bo prizadevalo, da bo po razmerah kolikor najbolje občinstvu ustreglo. Ako bo občinstvo vedno v tako obilnem številu prihajalo k predstavam v »Delavski dom«, bodo igralci imeli vedno večje veselje do učenja in se bodo skrbno trudili, da napredujejo čiitidalje bolj. Pri zadnji predstavi smo opazili veliko gostov tudi od drugod, zlasti iz Bohinja. Bil je navzoč tudi g. župan s soprogo iz Bohinja. Z veseljem opaža društvo, da ima prijateljev tudi po sosednjih župnijah iu se vsem prisrčno zahvaljuje za naklonjenost.
j Žene in dekleta! V nedeljo, 6. t. m.,-v »Delavski dom« na Savo! Tam bo vaš večer. Ob 8. uri zvečer bo govornik iz Ljubljane govoril in vam pokazal, kako potrebno je tudi za vas v sedanjih časih, da se združujete in v društvu iščete pouka in poštene zabave. Pridite v obilnem številu vse, ki ste naklonjene katoliškemu, delavskemu društvu in agitirajte med svojimi tovarišicami. da pridejo tudi one!
Idrijske novice.
i Voda v jami nagaja žc skoraj leto dni. Veliko skrbi je že prizadjala tukajšnji direkciji, kakor tudi oskrbništvu na Dunaju. Bili so dnevi, ko so komaj zmagovali stroji, da so sproti dvigali na površje naraščajočo vodo. ko bi se bil kak novi studenec odprl, bi bili najbrž morali rov opustiti. Bilo bi namreč prenevarno v njem delati, in škoda bi bila velika Sedaj so jo toliko zajezili, da ni nobene nevarnosti več. Napravili so namreč tako močan zid iz betona, da ga voda ne more
premagati in je bila prisiljena drugod izhoda iskati. Tako se sodi, ker je pritisek polovico manjši in ker veliko manj tekočine sili v rov, kakor začetkoma. Ta mesec menijo, da popolnoma zajezijo še ostalo in tako vodo prisilijo ali naj mirno ostane v svoji podzemeljski kotlini, ali naj si pa drugod išče pota na prosto. — Oddahnili se bomo potem delavci kakor uradniki, kajti uro na uro v vodi stati in daleč po blatu hoditi ni prijetno, še manj pa zdravo.
i »Slov. Narod« podpira »Naprej«. Na zadnjo našo notico, ki odgovarja »Na-prejevim« napadom, da se maše zastonj ne bero, dvomi »Slov. Narod«, da bi se to tolikokrat godilo, ker bi pri tem bili prikrajšani
škofovi zavodi. Brez skrbi g. B.....tudi
teh se župnik spominja, saj jc iz Idrije 7 dijakov v konviktu, ki potrebujejo pomoči v telesnem in duševnem oziru. Radi tega ravno ne more biti nikdar »sita bisaga«, ker je treba vedno iskati snovi, katere zahteva telo mladih dijakov, kakor tudi pomoči duši na korist. V tem smislu bode treba vedno skrbeti, dokler bode zavod stal, pa naj pišejo o »škofovi nikdar siti bisagi« »prijatelji naše mladine« kolikor morejo. Od zabavljanja se ne bo pre-skrbel nobeden dijak, pač pa od podpor, katere jc nekdaj tudi »Narodov« dopisnik vžival.
i Prememba posesti. Hišo s kavarno na starem šolskem trgu je od gospe Serjan kupil g. Ivan Lapajne, tukajšnji krojač, ki se je tudi žc preselil s svojim obrtom v kupljeno hišo. (iospod Franc Kos pa je kupil Kogojevo hišo v Rožnih ulicah, kjer je merodajni urad.
TržBke novice.
t Občinske volitve smo imeli prejšnji četrtek. Izpadle so za nas neugodno, in sicer po krivdi Slovencev domačinov. V prvem razredu smo dobili 12 glasov, Nemci 18. Ker je bilo med temi 18 sedem častnih občanov in se bo moral en glas razveljaviti, imamo v tem razredu moralno zmago. Razen enega so prišli vsi slovenski volivci volit, vsa čast jim! Nekateri so imeli zelo težko stališče, kakor n. pr. gdčna. učiteljica Paternoster, koje tri koleginje so volile z Nemci in je bila torej osamljena; a ni se ustrašila, temveč pogumno storila svojo narodno dolžnost. Tako je tudi prav! Drugi razred je oni, kjer so Slovenci zakrivili poraz. Dobili smo tri glasove, Nemci sedem. Ako bi bil oddal domačin Globočnik svoj in svoje soproge glas Slovencem in bi se bil neodvisni tovarnar Stanislav Polak udeležil volitve, bi mi imeli šest in Nemci pet glasov, večina v občinskem odboru bi bila zagotovljena. Tako si domačini sami kopljejo grob. V tretjem razredu smo imeli večino 53 glasov, Nemci so jih dobili 32, mi 85, torej zelo častna zlnaga. Hvala zavednim volivcem! Tistih 32 glasov je bilo večinoma pribe-račenih, odvisni uradniki itd. Tem še ne zamerimo, a da gre trgovec Auer in mesar Be-lehar volit z Nemci, to nam ne gre v glavo. Veliko večino zaslužka imata oba od Slovencev, volita pa z Nemci. Nasprotno pa moramo pohvaliti narodne trgovce in gostilničarje, ki so se vrlo držali in jih Slovencem toplo priporočamo, tako zlasti trgovino J. B. Mally. gostilne Perne, Rueh, Kavčič, Pole in Perko, mesarije Perko in Verdir ter pekarijo Vilfan. Držimo se krepko glasila: Svoji k svojim, in kmalu bomo kos sovražniku, ki nas hoče zatreti na rodni zemlji.
t Glas po slovenskem zdravniku se širi po Tržiču in po okolici vedno bolj. Oba zdravnika stojita v prvih vrstah naših narodnih sovražnikov, Czmiel je baje celo jeden prvih nemških agitatorjev. Za slovenskega zdravnika so dane vse ugodnosti, okolica je vsa slovenska, tržiška društva, privatniki itd. bi se ga takoj oklenili. Saj so pa razmere včasih tudi neznosne. Zadnjič n. pr. sta oba gospoda. Jagodiz in Czmiel, zapustila dični naš planinski raj. namestnik Czmiela in poznieje tudi Jagodizev je bil pangerman dr. Mitter-hammer, ki ni znal niti pičice slovensko. Ce ie prišel potem kdo k Czmielu, je tolmačila njegova hišna, v Jagodičevi hiši je pa v isti namen sedela babica tržiška. Žalostno in grozno smešno obenem. Slovenski zdravnik je nujno potreben, glas ljudstva kliče po njem.
Pismo z dežele.
Za malomestno izobraženstvo.
Žalostno ic življenje takozvanili »narodnih« in »naprednih« rodoljubov na deželi. To življenje jc čisto poseben kulturni kapitelj v življenju slovenskega naroda. Zato pa je človek lahko usmiljen in nc sme temu »rodo-ljubju« zavidati v zadnjem času primernih in modnih parad, ki jih v svojem duševnem obupu išče v Ciril-Mctodovi družbi.
Le kdor jc sam obsojen živeti v krogu naše podeželske inteligence, le kdor pozna ustroj tega življenja v najmanjših detajlih, more pojmiti oni globoki in naravnost strašni prepad med to liberalno samozvansko inteli-gcncijo in med priprosti,m ljudstvom. Napačno sodi, kdor misli, da temelji ta prepad na kakršnihkoli osebnih mržnjah ali pa na predsodkih do kakšne politične stranke — ne; plitva izobrazba in napačna, enostranska vzgoja ter enakomerno, naravnost opustošeno duševno življenje je, ki se ne sklada z valovitim, naprej stremečim, po izobrazbi in samozavesti lirepenečim ljudskim življenjem
Rečem vam: Kakor jc v Rusiji administrativni državni aparat, birokracija, največja ovira napredku, redu in mirnemu sporazumu, tako je pri nas v Avstriji tista samozvanska v liberalnem toku plavajoča, od dnevnih fraz živeča »inteligencija« prava coklja prizadevanja vlade in najvišjih upravnih instanc države, modernizirali in podemokratiti upravo v ljudsko dobro. Recimo umetnik-kipar je preživel v sebi načrt kipa; ko se loti ustvar-
janja, ljubi iskreno tvarino, iz katere naj postane umotvor. Le tak ljubeči umetnik ima pogoje ustvariti nekaj velikega ali vsaj lepega. Tako mislim, je z vsako stvarjo, ki jo dobimo v življenju pod roko. Delo, ki ga ne ljubiš in ne umeš, ne bo nikoli rodilo lepega sadu. Kaj pomagajo vse postave in vsa prizadevanja izboljšati komplicirani državni aparat, ko pa ni dclavcev, ki bi hoteli in ljubili sami prav isto, temveč je mnogo gnjilega, polno^ nerazumevanja, časih naravnost bedasto! Častno izpričevalo izjemam! A večina se je dala po liberalnem časopisju zapeljati v ta pogubni tok.
Pogled v vsakdanje življenje, v »delovanje« pretežne večine podeželske inteligencije, posebno pa liberalnega uradništva, nam neprestano nudi dokaze, kako veliko in naravnost neuinljivo je nepojmovanjc vsakega dela in ne le dela, tudi sočuvstvovanja za vse, kar je postavljeno na širšo, ljudsko, v resnici demokratsko podlago. Kdo se briga za vse te lepe stvarice? Ni volje, ni časa! Zakaj tu je vse osredotočeno na toaleto, na razliko med premoženjem, činovnimi razredi, na to kako prisiliti svojega bližnjega z vsemogočnimi gestami do večjega rešpekta in ponižnosti. In misli? Vrte sc v krogu malenkostnega opravljanja in jezikovanja v žanru starih ženic. Demokrat pa postane tak liberalni rodoljub samo ob gostilniški mizi ob času, ko se začno kazalci na uri zopet pomikati navzdol.
Lastni duševni fond je navadno zelo skromen, če ne naravnost ponižen. Pridejo leta, ko zmanjka prav vsega; potem priroma sle-harno jutro »dušna paša« s smejočim se novim duševnim razvedrilom — »Slovenski Narod«. Tako je ta poslednja skrb za duševni razvitek, za razreševanje nadvsakdanjih misli o svetu, o življenju, o verstvu, o narodnosti in tako dalje srečno in kajpada tudi korenito odpravljena. Komodnost, nad vse prijetna lastnost! Saj je vera v časopisno administracijo med takozvano »narodnonapredno« inteiigcncijo na deželi neoma.iana in nad vsako pričakovanje velika.
Vestna poštna uprava ima žalostni posel to vero znova utrjati.
In tako se vrti kolobar neprestano in enakomerno. Človek pri tem zdeha, spi. kadi ali pijančuje — pot v označenem kolobarju je nezmotljiva, sigurna in ni se bati, da bi nastopilo kadarkoli kako neprijetno motenje te duševne posesti.
Dolgčas? Časih sc vzbude tudi te vrste rodoljubi, postanejo nezadovoljni, pa se kmalu zopet potolažijo. Ce se posreči »Slovenskemu Narodu« zopet kak nov »trik«, afera, ki vzbudi senzacijo — in to je na deželi kmalu
—	jc zopet vse pozabljeno. Pojemajoči duševni leščerbi se .ie prililo zopet nekoliko olja.
Tudi hrepenenje, neutajljivo in mogočno hrepenenje, se pojavi časih med temi rodoljubi. Spominjam se nehote Gogoljcvega soli-citatorja, ki je kupoval »mrtve duše«. Tista mirnost v krasnih pokrajinskih slikah se razblini za vedno ob šumečem čaju, ob žubo-renju altruistiških starcev. Tudi pri nas na deželi pride hrepenenje po slavi, govorancah in navdušenju »za narod«. Besedici »za narod«
—	o tem sem se prepričal dodobra — daje tem slabim, omahljivim dušam navdušenje, ki mu ga ni para. Napravi se veselica, ples, govorance do ranega jutra — »za narod«. In da sc more napraviti taka ali enaka parada, je treba imeti povod. In zato — ne zavidati družbo sv. Cirila in Aletoda, ki začenja sedaj imenitno služiti temu cilju ali — povodu. Tako slabotna in mala je duševna leščerba pretežne večine podeželske inteligencije in še to se hoče upihniti. Za Boga, ne! Saj ne gre zato, da se na primer družba podemokrati, jo da širokim plastem naroda, ne gre zato ljudstvo pripraviti do tega. da jo izpozna in ljubi — temveč zato, da se jo akomodira tem malini razmeram podobno ali na kratko narodnonapredno povedano »ponarodoljubi«.
Tip tega podeželskega »naprednega« rodoljuba nam more razjasniti, kako zelo je zaostal velik del te inteligencije za povsem priprostim ljudstvom!
Agresist.
Mce iz Amerike.
Petindvajsetletnica najstarejšega slovenskega društva v Amerki. Iz Calumeta, Micli., poročajo: Društvo sv. Jožefa št. I. Slovensko-hrvatske Zveze, najstarejše in največje slovensko podporno društvo V Ameriki, je 17. t. m. obhajalo 25-letnico svojega obstanka. Rev. Klopčič jc daroval peto sv. mašo za društvo. Slovesno praznovanje 25-letnice jc preloženo na novo leto.
Ponesrečil se jc rojak Marko Zdravlovič, star okoli 70 let in doma iz Dola na Belokranjskem. Zadnjo nedeljo popoldne jc bil v Rock-dalu. Okoli polšestih na večer se je hotel vrniti na kari cestne železnice. Ko je čakal blizu glavnega vhoda v tamošnjo jeklarno sredi večje množice drugih čakalcev, je pridrdrala kara. Ljudje so bežali s tira, a predno se jc mogel stari Marko prav ogniti, ga ic kara vsled nemarnosti motornika že zadela in podrla, da je prav nesrečno padel ter si odrgnil in razbil glavo. Prepeljali so ponesrečenca v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je za pretresom možganov umrl.
Dečki so prodajali Indijancem pse kot delikateso. Iz Dcad\vood sc piše: Tukajšnje oblasti so pronašle, da jc pet malih dečkov izvrševalo dobro kupčijo s tem, da so tukaj kradli pse, katere so potem prodajali Indijancem, kateri jih rabijo za posebno slaščico, kakor Ncmci v Evropi. Mnogo psov je bilo res dragocenih in nekateri so veljali po par sto dolarjev.
Papiga jei je rešila življenje. Iz Atlantic City. N. J. poročajo: Miss F.. M. Bovvcn je včeraj padla v Champlain Apartemcnt House
po stopnjicah navzdol in se je na glavi nevarno ranila. Njena papiga je vsled tega pričela kričati: »Pomagajte, pomagajte!« in to je privabilo na lice mesta več ljudi, kateri so I3o-wenovo našli ležati nezavestno na tleh. Na njej je stala papiga in nepopisno kričala. Ako bi papiga s svojim kričanjem ne privabila ljudi. bi njeni gospodinji gotovo odtekla kri.
Vspenjača, v kateri je bilo 18 delavcev, je padla 2700 čevljev globoko. Iz Marquette, Mich., prihaja poročilo da se je v rovu Rol-ling Mili v Negaunee utrgala vspenjača, v kateri jc bilo 18 rudarjev. Jednajst nesrečnikov je obležalo na mestu mrtvih in vsi ostali so zadobil smrtne poškodbe, kajti vspenjača jc I.adla 2700 čevljev globoko. Vrv, na kateri je bila pritrjena vspenjača, je bila namreč slaba in tako ni mogla več držati teže. Trupla nesrečnih rudarjev, med katerimi ni niti enega Slovenca, so žc prenesli 'na površje, dočim so ranjenci v zdravniški oskrbi. Na površje so prinesli mrtvece in ranjence skupaj, toda tu so ranjence takoj ločili. Pri vhodu v rov se je nabralo na tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi otroci in žene nesrečnikokv, kateri so vsi nepopisno jokali. Duhovni so prišli takoj na lice mesta, da so nesrečne rodbine toiažili, vendar je trajalo več ur, predno so se ljudje pomirili.
Kokoš z — leseno nogo. \Vinsted, Conn., V tukajšnjem mestecu živi lepa plymoutska kokoš, katera se počuti popolnoma dobro, dasi ravno ima leseno nogo. Lastnik te kokoši je Le\vis Ives, ki dela pri Gilbert Clock Co. Kokoš se m u je tako priljubila, da jej je dal na razpolago dvorišče svoje hiše na N. Main Street. Ko je bila njegova kokoš stara mesec dni, jej je podgana odgrizla nogo. Mr. Ives je pa želel rešiti lepo ptico, o kateri je mislil, da bode dobila na razstavi prvo nagrado in radi tega jej je izdelal leseno nogo. Naravno, ko je rasla, mora! jej je vedno izdelovati tudi vedno večjo nogo. Sedaj je kokoš dosegla svojo skrajno velikost. Na leseni nogi prav lahko stoji, dočim z drugo brska po pesku s podvojeno marljivostjo. Tudi jajca leže prav marljivo in njeni piščanci imajo vsi po — dve nogi.
125.000 kron za nogo. Gospodična Hess iz Ne\vyorka se jc vozila prošlega julija na avtomobilu z dr. Julijanom Thomas. Na vožnji se je dogodila nesreča, radi katere je Julijana izgubila nogo. Zdaj je tožila dr. Thomasa in zahteva od njega 125.000 kron odškodnine. Dr. Thomas sam je tudi ponesrečen in mora hoditi z bergljami. Ko mu je bila dostavljena tožba, sc ie začudil in izjavil, da bo on tožil mesto in zahteval 250.000 K ali celo 500.000 K. a gospodična Hess, da bi bolje napravila, če bi storila isto kot on, ker sta povzročila nesrečo dva stebra, ki sta bila sredi ceste. Dr. Thomas je izjavil nadalje, da ne more pojmiti, kako pride gospodična do tega, da išče od njega odškodnino; on ie ni vozil za plačo, ampak ie bila ona njegov gost.
iz slovanskega sveta.
si Dvojna mera. »Vidensky Dennik« podaja le-te zanimive številkeodvojni meri,kako se namreč meri Cehom in kako Nemcem v Avstriji. — Mesto Kromeriž na Moravskem je imelo I. 1900 — 12.352 prebivalcev; torej toliko, kolikor se je »uradno« naštelo Cehov v XVI. dunajskem okraju. V Kromerižu se je pa naštelo 1595 Nemcev, ki imajo tam ne le ljudske šole, ampak tudi nemško realko iu nemško gimnazijo. Je torej velik' razloček med 1595 Nemci v Kromerižu in 11.039 Cehi v Otakringu. — V Plznu ima 8008 Nemcev 4 ljudske šole, 2 meščanski, gimnazijo, realko, obrtnijsko šolo, trgovsko šolo, višjo dekliško šoio itd. V III. okraju na Dunaju dozdaj ni imelo 9244 Cehov nobene ljudske šole. Sele letos ie tam društvo »Komensky« ustanovilo zasebno češko šolo. ki pa nima pravice javnosti. V Pragi se je naštelo (z vojaštvom vred) 20.602 Nemcev, torej niti toliko, kolikor se ie naštelo Cehov v Favoritih na Dunaju. V Pragi pa imajo Nemci univerzo, tehniko, 4 gimnazije, 3 realke, dekliški licej. moško in žensko učiteljišče, trgovsko akademijo. 6 ljudskih in meščanskih šol itd. 23.487 Cehov v Favoritih pa nima niti ene ljudske šole! Na Dunaju — piše isti list — je najmanj 300.000 Cehov. To pomeni, da ie Dunaj največje češko mesto, ali češko mesto, ki nima niti ene češke javne šole.
si Zopet napredek dunajskih Čehov. Češki obrtniki na Dunaju so konečno spoznali nujnost stanovske organizacije na narodni podlagi. Kar se je cela desetletja zanemarjalo, se bode sedaj popravilo. Češki dunajski obrtniki se začenjajo v zadnjem času organizirati in vprašanje njih organizacije se je sprejelo z veseljem v vseh vrstah češkega ljudstva na Dunaju. Pred kratkim sta se že vršila dva tozadevna javna shoda. — Tudi v vprašanju češkega šolstva na Dunaju se je storil važen korak naprej. Za dva najbolj češka dunajska okraja, Otakring in Hcrnals se je ustanovila podružnica društva »Komensky«, katere prva naloga bode, za ta dva okraja ustanoviti v kratkem času češko šolo..
si Groza! Neki duhovnik premonstra-škega samostana v Gerasu na Sp. Avstrijskem seveda Ceh — je razburil po ne-čuveni provokaciji valove nemškega javnega mnenja. Naročil si jc namreč razglednice iz Gcrasa z izključno češkim napisom. Razume sc, da Nemci tega zločina storjenega na nemškem značaju Sp. Avstrijskega tako mirno ne bodo prenesli in bogve ali ne bode sam Viljem II. posegel vmes po svoji diplomaciji!
si Češka šola na Ruskem sc bode šc letos ustanovila v Kijevu, kjer biva veliko število Cehov. Vlada je že dala za ustanovitev svoje dovoljenje. Šola bode zasebna in jo bodo vzdržavali kijcv.ski Čehi s svojimi pri-I spevki in javnimi zbirkami.
si Mažarizacijs/ko društvo »Femka« je
imek) nedavno svoj letni občni zbor v Nitri na Slovaškem. Po dolgem iskanju so navsezadnje našli predsednika v osebi grofa F. Desse-fija. O delovanju društva se ni poročalo -.'e-liko. Iz tajnikovega poročila se pa vendar vidi, da je društvo dalo ogromne svote za mažarske otroške vrtce, mažarske knijžnice itd., in vendar brez velikega uspeha, ker ma-žarski otroški vrtci sicer Slovakom škodujejo, a vendar ne tako, kakor si mažarizatorji žele! Mažarske knjige sicer Slovaki dobivajo, a ker jih ne znajo brati, ne škodujejo jim.
si Preganjanje Slovakov. Dne 12. oktobra bode stal pred porotnim sodiščem urednik slovaškega »Ndrodniho Hlasnika«, Miloš Pietor, radi članka, ki je bil v listu še za uredništva umršega Ambroža Pietrova, očeta sedanjega urednika. Sin je torej tožen radi čina svojega rajnega očeta.
si Nova češka revija. Nekoliko prijateljev Slovakov je sklenilo izdajati novo češko revijo pod naslovom »Naše Slovensko«, ki bode risala današnje življenje Slovakov, njih preteklost ter se bode trudila združiti vse, ki sim-patizirajo s slovanskimi pobratimi pod Ta-trami. List, ki bode ilustrovan, bode prinašal članke o sedanjem položaju Slovakov, članke zgodovinske, narodopisne, literarne, kulturne, slovaške pesmi in povesti, slovaški humor, življenjepise odličnih slovaških mož in žen itd., itd.
si Lakota. Iz Zitoniira na Ruskem sc »Kur. Lv.« poroča: Jedva se je končala letošnja žetev, in se že oglaša lakota med prebivalci vasi. Ker je cena žitu izredno poskočila in letina je bila slaba, prebivalci ne morejo potolažiti lakote zlasti svojih otrok. Kupujejo vodko, ki se sem prodaja iz bližnje Galicije ter jo dajejo piti otrokom, ki omamljeni spijo tako dolgo, dokler stariši ne prineso kakšne jedi. Na ta način tolažijo lakoto otrok v celi vrsti vasi. Vsled slabe letine trpijo nele kmetje, ampak tudi mlinarski pomočniki, ki so brez dela in nmože tako armado brezposelnih ljudi na Ruskem. Na Ukrajini na desnem bregu Dnjipra je 500 mlinov, v katerih ie imelo zaslužek 100.000 delavcev. Vsi ti mlini so sedaj zaprti.
Tržne vesti.
Oslabelost cen in tendence zadnjega tedna je trajala tudi v početku tega tedna. Ali oktoberski termin je povzročil zopetno hos cen. Posebno zadnje dni so se hosisti potili in tirali cene na budimpeški in berolinski borzi. Dunajska borza ni toliko reagirala na to gibanje, ker smatra rapidno dviganje okto-berskih kurzov le za lokalno početje. Berolin je po večjem padcu zopet dvignil cene ter se je začel bližati importni pariteti. Kako utemeljujejo to zopetno dviganje cen? Budimpešta pravi, da se je dala lahko placirati pšenica, ki se je morala prevzeti s prvim. To ie podprlo hosiste, da so začeli svoje delo. Kakor pa pravijo druga poročila, so placirali oktoberske engažemente le s težavo, torej zopet nasprotujoča poročila, lstina je, da se konzum nikakor ne zanima živahneje za blago, vsled dviganja cen jc stopil v popolno rezervo. Berolinčani pa so naenkrat prišli do tega, da je import manjši, kakor druga leta. Rusi nimajo blaga, letina slaba, Argentinija je že prazna (kje je zaloga lanske dobre letine?), podonavske dežele so opešale itd. Čuditi se moramo, kako da so naenkrat prišli na vse to. Zidje obračajo svet v pol dneva, Bog pa v enem. tedaj so žid.ie urnejši. Ker pa take umetnosti nimajo trajne veljave, se jih ne sme vpoštevati.
Kakor smo omenili višje ne zaupa konzum položaju in promet se je ustavil. Ali tendenca je jako krepka. Ponudbe skromne.
Da bo razvidno stanje raznih tržišč, navedemo notacije z dne 3. t. m.
Pšenica. Dunaj: Tiška stara 78/82, 11-85—12-40. nova 77/80, 1L65—12 20, z južne železnice 77/79, 1095—11 20 (za 50 kg v kronah).
Budimpešta: Oktober 11 35. april 1198/12, (včeraj). Oktober 11 48/49, april 12-15.
Berolin: Oktober 22175. december 22575, maj 228-—.
Hamburg: Oktober 212—225—.
Pariz: Oktober 2370, november 2390, naprej do aprila 24 15—2445.
R ž vživa več zanimanja kakor pšenica, cene stalne. Dunaj: slovaška 72/75, 10—1020, ogrska .72/74, 985—10 10, avstrijska 72/75. 975—10 05.
Budimpešta: Oktober 979, april 8 48.
T u r š i c a. Ogrska 7 25/50, činkvantin 7-80/815. Turšica maj 6 89.
Oves od 810—8-85 po kakovosti. Budimpešta: Oktober 789, april 848.
Moka. Položaj mlinov je postal še te-žavnejši. Fine vrste ne gredo, srednjih in temnih pa mlini nimajo več. Kruhna moka vživa zanimanje, gre dobro izpod rok. Mlinom se je posrečilo uvesti splošno redukcijo obrata. Agrarski krogi agitirajo za prepoved izvoza krme. Posebno klajne moke se veliko izvozi na Nemško in veleposestniki uvidevajo, da vsled tega cena klajne moke, otrobov itd. ne bo padla, preje poskočila, in bi jih debclenje pujskov tid. drago stalo, zato treba prepovedati izvoz, tflajna moka jako stalna, otrobi se živahno zahtevajo od Nemčije, vendar cene niso več tako stalne.
Sladkor. Sirovi sladkor je v ceni padel. rafinada nespremenjena, kampanja sc pričenja. Trg brez življenja.
Sladkorni davek. O tem davku smo že večkrat pisali o tem mestu ter pov-darjali brihtnost našega birokraciusa. Na Dunaju se je vršil shod trgovcev in odposlancev
raznih zadrug, ter so sklenili resolucijo, s kojo zahtevajo znižanje sladkornega davka.
Špirit. Promptne cene neizpremenjeno visoke. Za pozneje so cene nekoliko nižje, za zimo nestalne. K 146—/148 — oktober.
S v i n j s k a mast. Cena nekoliko padla, konzum živahen.
Hmelj. Vlada ugodno mnenje, tendenca stalna, cene neizpremenjeno ugodne.
Meso (Dunaj). Konzuin se ni povečal, cene nazadujejo. Govedina K — 70—1-80, te-letina K 1— do 160. ovčje meso K — 60 do 124, svinjina K 1 20—164 za 1 kg vštevši vžitnino, (na Dunaiti K 5 — + 150 za 100 kg, za govedino K 8-- + 2 40 za 100 kg).
Živina (Dunaj). Cena je zadnji semenj (3. t. m.) znatno padla, dovedlo se je mnogo živine.
Petrolej notira neizpremenjeno, le na domačem trgu je nastal cenovni boj, ki pač ne bo prinašal dobička trgovcu.
Interesentom se oferira tudi takozvani »Salonkarpathen«, ki pa nikakor ni to, kar razumemo pod te,ti imenom. Dotična rafinerija je namreč prevzela rafinerijo »Apolo« in oferira produkt te kot »Salon( ?)karpathen« ter pošilja iz Požuna in ne iz Gorlitze, od koder bi morala, ako bi pošiljala omenjeno kvaliteto. Kvaliteta tedaj ni tista, ampak manj vredna, na kar posebno opozarjamo interesente, da se ne bodo dali motiti.
AVSTRO-OGRSKA.
Nagodba.
Budi m p e šta, 4. okt. Vzlic temu, da se vrše neprestano ministrske konference med avstrijskimi in ogrskimi ministri samimi potem pa skupno, celo do pozne noči in v jutro, se dozdaj sporazumljenje še ui doseglo. Obenem se vrše posvetovanja z neodvisno stranko, ki pa ne odneha in noče privoliti v podaljšanje bančnega privilegija. Dočim sc je prej trdilo skoro z gotovostjo, da se nagodba sklene, da se namreč zviša ogrska kvota, bančno vprašanje pa zazdaj izključi iz kompleksa na-godbenih vprašanj, izjavlja sedaj neki ogrski udeleženec pri konferencah, da se bodo na-godbena posvetovanja in pogajanja najbrž vlekla še do prihodnjega tedna. Zadnjih pogajanj sc je udeležil tudi minister za notranje zadeve Andrassy, kar smatra neodvisna stranka za ugodno znamenje, ker Andrassy zagovarja misel ogrske neodvisne banke. Zadnje posvetovanje včeraj zvečer ni privedlo do nobenega uspeha, dasi se je šlo ravno za sklepno bilanco. Soditi po teh znamenjih, se utegnejo pogajanja tudi topot razbiti, dokler nc postanejo Mažari mehkejši.
Državni zbor.
Lvov, 4. okt. Vlada je rusinskim poslancem odgovorila iz Dunaja, da rok. kdaj se skliče državni zbor, še ni določen, baje zato ne, ker se je gališkemu deželnemu zboru dovolilo podaljšanje zasedanja do 15. t. m.
Ogrske narodnosti.
Budimpešta, 4. okt. Ogrska nacio-nalitetna stranka jc sklenila stopiti v najostrej-šo opozicijo proti vladi. Člani stranke so tudi izjavili, da nimajo načelnih pomislekov proti ' eventualni taktiški zvezi s Hrvati v državnem zboru.
Neodvisna stranka. — Ogrski in hrvatski listi.
Zagreb, 4. okt. Neki tukajšnji, dobro informirani list izvaja, da sta Weckerle in baron Beck tudi glede na najtežavnejša vprašanja nagodbe popolnoma edina in da tudi Košut nagodbi ni nasproten, ker bi ga ponesre-čenjc nagodbe stala ministrski portfelj. Težave delajo zdaj edinole voditelji neodvisne stranke, ki bi radi, ako sc nagodba razbije, v kalnem ribarili v svojo osebno korist. Pomisliti je namreč treba, da je v ogrski neodvisni stranki šc vse polno malkontentov, katerim Weckerle, dasi jim je pred nekoliko tedni to obljubil, ui mogel še podeliti sekcijskih in drugih važnih državnih služb, ki mnogo nesejo. V zadnjem ogrskem ministrskem svetu je prišlo med NVeckerlom in Košutom do zelo ostrega spora. Weckerle ie pretil, da bo de-misioniral, ako neodvisna stranka vztraja pri svoji nesmiselni zahtevi, naj se razbije skupnost banke in ustanovi samostojna ogrska banka, Košut pa je svojemu šefu razjarjeno odgovoril, da neodvisna stranka ne more odnehati, ako ji ministrstvo vedno meče polena pod noge . 4. t. m. je \Veckerle moral stopiti osebno v dogovore z voditelji neodvisne stranke. Dosedaj še ni dosegel nobenega uspeha. — Hrvaškim listom se iz "Budimpešte brzojavlja, da se tudi glede na zvišanje ogrske kvote nikakor ni doseglo sporazumljenje. Neki avstrijski minister je dopisniku »Agr. Tgbl.« dejal, da skoro ni upanja, da bi sc v Budimpešti doseglo sporazumljenje. »Pester Lloyd« piše, da se nagodba za to ne posreči, ker avstrijska vlada z neomajano trdovratnostjo hoče imeti bančni privilegij podaljšan. »Buda-pesti Hirlap« trdi, da nista odnehali ne ogrska nc astrijska vlada. Državni tajnik Szte-renyi da jc dejal, da se mora 5. t. m. priti do kakega sklepa. »Pesti Naplo« je tudi mnenja, da se bo 5. t. m. nagodbeno vprašanje na ta ali oni način odločilo. »Fgyetcrtes« misli ravno nasprotno. Najradikalnejši je »Fiiggetlen Magyarorszag«, ki meni, da ogrska neodvisna stranka pod nobenim pogojem nc bo glasovala za nagodbo, ako se ne zagotovi neodvisna ogrska banka. Povdarjati jc treba, da so vse vesti listov gole kombinacije, ker so ministri izdali pod častno besedo parolo, da nihče ničesar ne sme glede na bančno vprašanje poročati v javnost.
Pasivni odpor železničarjev.
Na progah državne železnice je promet reden. Koalicija pripravlja stavko v velikih delavnicah Severnozahodne železnice. Delavci le še čakajo na znamenje, da prično štraj-kati. Na Aspanski železnici ni vozil do 3. t. ni. ob 4. popoldne noben tovorni vlak. Tvor-noma prekinjen tovorni promet. Včeraj so na Severozahodni objavili nameravano izboljšanje. Uslužbenci so razočarani, ker se niso ozirali na plače državnih železnic in so izboljšali le 80 in 120 kron srednjim in višjim uradnikom 400 do 800 kron. Ogorčeni so osobito konceptni uradniki in pa inženirji. V Mostu so razpustili shod nemško-narodnih železničarjev še prej, ko je pričel govoriti poročevalec. Zaplenjenih je tudi več brzojavk koalicije krajevnim skupinam. Tvorničarji so zahtevali pri ministru odpomoč. Železniški ministrstvo ne namerava pozvati pod orožje vojaštvu podvrženih železničarjev. Koalicija je zaukazala, naj se pasivno gibanje na prizadetih progah nadaljuje.
Zborovanje katoliške mladeži iučnočeške.
V čeških Budjejevicah je zborovala iuž-nočeška katoliška mladina, ki se zbira okoli krščanskosocialnega prapora. Sklenili so ustanoviti tajništvo za agitacijo med mladino. Prvi je govoril pater Vofiavka, ki je poživljal krščansko organizacijo, naj se ustavi nenravnosti med mladino. Potem je govoril Vaclav S(asny o organizaciji kmečke mladine, Vese-cky o organizaciji delavske in rokodelske mladine. Slednjič govori poslanec dr. Mysli-vec, ki pravi med drugim, da se ima za to, kar je. zahvaliti škofu dr. Brynychu, ter poživlja mladež, da naj brani verske svetinje.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. — BOJ SE PRENESE V DRŽAVNI ZBOR?
Ker hočejo Nemci češke zahteve preprečiti v odsekih, jim agrarno glasilo »Venkov« napoveduje najhujši boj. »Venkov« piše: »Nemci hočejo z vsemi sredstvi preprečiti zahteve češkega kmeta, zlasti deželno zavarovalnico in gospodarsko zadružništvo. To delajo iz sramotnih velikokapitalističnih vzrokov. A mi tega ne prenašamo več. Kakor oni nam, tako mi njim! Tako dolgo tudi mi ne dovolimo nič, dokler Nemci škodujejo našim kmečkim težnjam. Ta boj proti Nemcem moramo izvojevati. sicer gorje nam! Ta boj pa moramo prenesti v državni zbor! Ce se Nem-ccm umaknemo, bomo pobiti na celi črti, ker bodo potem postali drzni in bodo preprečili vsako politično in gospodarsko zahtevo od češke strani. Tudi mi postanemo skrajno brezobzirni.« — »Venkov« napoveduje velika iz-nenadenja, ako Nemci takoj nc odnehajo.
RUSIJA.
Na Ruskem se ie zopet izvršil napad na vlak, ki pelje iz Odese v Ungaeni na rusko-rumunski meji. Roparji so vrgli na vlak bombo, ki je uničila stroj in ubila strojevodjo ter kurjača. Roparji so nato ubili poštnega uradnika ter dva orožnika in oropali 25.000 rubljev. Tudi dve ženski sta ubiti, več potnikov pa ranjenih. — Francoske banke bodo ruski vladi posodile zazdaj 100 milijonov frankov. Pozneje se najame veliko posojilo, ki ga bo dovolila tretja duma.
VSERUSK! CERKVENI ZBOR.
Peterburg, 4. oktobra. Te dni so se priobčile določbe o vseruskem cerkvenem zboru, čas pa, kdaj se bo sklical, šc ni določen. Vlada hoče cerkveni koncil odložiti, kolikor se bo le dalo. Tudi zdaj objavljene določbe kažejo, da vlada noče korenite reforme ruske cerkve, katere glavni namen .ie vendar ta, da se reši cerkev suženjstva in lilapčevania vladi. »Svet« v zelo zmernem tonu, toda stvarno odločno izvaja, da po določbah, ki so zdaj objavljene, cerkveni zbor ne bo zbor pravoslavne cerkve, ampak le škofov. Po kanoniških določilih pravoslavne cerkve imajo škofje odločiven glas le v stvareh dogmatiškega značaja, na cerkvenem zboru pa se bo v prvi vrsti odločevalo o gospodarskih in socialnopolitiških vprašanjih, pri katerih bi se moralo tudi posvetni duhovščini in laikom dovoliti odločivni glas, ne pa samo posvetovavnega. Volivne določbe za cerkveni zbor so namreč take, da konečno škof za svojo škofijo iz volivnih mož sam izvoli enega duhovnika in enega laika, kar seveda izključuje možnost, da bi prišli na koncil samostojni možje. »Svet« poživlja zdaj škofe, naj ne sledijo samoljubju in želji po visokih mestih in naj ne napravijo iz vseruskega cerkvenega zbora birokraško vladno-cerkveno konferenco
NEMIRNO GIBANJE V ANGLEŠKI INDIJI.
Socialni demokrati na strani Indijcev. — Mob v Kalkutti.
Vodja angleških socialnih demokratov Keir Hardie potuje po angleški Indiji in sicer po vzhodni Bengaiiji. Z njim potuje neki znani domačin-agitator, jurist Chovdhury. Ljudstvo Hardieja navdušeno pozdravlja, časniki pa priobčujejo kar cel program njegovega potovanja Ce ga intervievajo, govori angleški socialist zelo odkritosrčno, včasih tako. da še utegne imeti posla z državnim pravdnikom. Nekje je izjavil, da vladajo v vzhodni Bengaiiji hujše razmere kakor v turški Armeniji iu da angleška delavska stranka takih škandalov ne bo mirno trpela. V Bari-salu je Keir Hardie v svojem govoru celo izjavil. da bo na vse moči delal, da bo Indija dobila take svoboščine, kakor Kanada. Mo-hamedanci, ki stojijo na strani angleške vlade, se pritožuje nad Keir Hardiejevo navzočnostjo, češ, da jih ploskanje in tuljenje Indijcev ob govorih angleškega parlamentarca moti v
njihovih molitvah. Indijski časnik »Amrita Bazar Patrica« imenuje Keir Hardieja »poslanega od božanstva«. Angleški listi so seveda čisto drugačnega mnenja in »Daily Graphic« naravnost poživlja angleško indijsko vlado, naj Keir Hardieja izžene. »Daily News« poživlja parlament, naj Keir Hardieja odločno pqzove. da dokaže svoje trditve o razmerah v Bengaiiji, ki so skrajno liujskovalne, ako se pomisli, kako zdaj v Indiji povsod nevarno vre.
L o n d o n . 4. oktobra. V Kalkutti, kamor .ie 3. t. m. dospel iz Bengalije Keir Hardie, so se pojavili po nekem shodu domačinov, resni nemiri Množica je metala na policijo kamenje. Policija je demonstrante razgnala. Demonstrantom se je pridružil nato najgrši mob, ki je jel pleniti izložbe in ugašati luči. Dijaki in huligani so šli na strehe hiš in odtam metali na pasante kamenje, posebno na Evropejce. Indijski listi očitajo policiji, da je mimo gledala, kako je mob plenil in divjal tudi po indijskih predmestjih.
POLITIČNI UMORI IN VSTAŠKO GIBANJE V CRNIGORI.
Kotor, 4. oktobra. »Pokret«, glasilo hrvaških liberalcev, ki se seveda toplo zavzemajo za neko napredno stranko v Crnigori, ki hoče ondi vsevprek reformirati in se posebno obrača proti knezu Nikoli, poroča iz Crnegore od svojega posebnega dopisnika uprav gorostasne stvari, za katere prepuščamo vso odgovornost seveda »Pokretu«, ki najbrž precej pretirava. Mora pa vendar biti nekaj resnice na tem, ker tudi drugi listi do-našajo o strankarskih bojih, klanjih in vojaških uporih v Crnigori zelo vznemirjajoče vesti. »Pokret« torej poroča, da so pristaši vladne stranke nedavno zavratno umorili učitelja Boskoviča in zeta kneza Nikole, Savo Plarnenca, pristaša »narodne stranke«. Slednjega je po poročilu »Pokreta« baje knez Ni-kola sam svaril, naj zapusti opozicijsko stranko, ker bi se mu drugače utegnilo kaj neljubega zgoditi! Skoraj neverjetno. Rodbina Kliči se je uprla in se utaborila blizu vasi Pod-gorice. da ustraši samega kneza, ki zdaj biva v Nikšiču.
MAROKO.
Pariz, 4. oktobra. Dokazano je, da so pomorščaki španske bojne ladje »Numancia«, ki jc vsidrana pred Casablanco. Maročanom na tihotapski način izkušali prodati mnogo patron, kar so pa carinski uradniki preprečili.
Mirovno pogodbo so z generalom Drude sklenili le pripadniki rodu Sava, dočim ostali rodovi niso še sklenili nobenih pogodb. Orožja noben rod ne mara izročiti.
Dnevne novice.
+ Nazadujaki in kranjski deželni zbor.
»Slov. Narod« se dela včeraj silno junaškega, češ: Samo dva dni so liberalci delali obstrukcijo. pa so preprečili volivno reformo za kranjski deželni zbor! Koliko junaštvo! Napoveduje, da bodo tako junaški tudi v bodoče in da se bodo borili za veljavo narodno-na-predne stranke. Hkrati pa že z nekakim strahom napoveduje, da bodo nove volitve že decembra ali vsaj januarja meseca, ni pa izključeno, da še prej. Nazadnjaki mislijo torej. da bo edini kranjski deželni zbor ohranil ta zastareli srednjeveški volivni red, kakor ga ima seda.i. Vsi deželni zbori ravnokar izdelujejo volivne reforme in povsod se zastarele oblike izpreminjajo ter nadomeščajo z novimi. bolj demokratičnimi. Edino le kranjski deželni zbor. v katerem se je najprej sprožila misel, naj bi ostal kakor petrefakt brez življenja, brez sile, brez mladosti, nesposoben za delo. To žele naši nazadnjaki .ki se boje luči in iavne razprave, nad vse pa trepetajo pred tem, da bi ljudstvo dobilo več zastopstva. Ta reforma, ki tako elementarno prodira povsod, bo tudi na Kranjskem neizogibna. Ce si tudi gospodje člani Hribarjeve garde izpihajo pljuča in razbijejo roke ob bobnih pri obstruk-ciji proti volivni reformi, tega vendar ne bodo preprečili, da bo tudi v kranjskem deželnem zboru zapihal sveži veter svobode, pravice in novega delovanja. Liberalna stranka je pokazala samo to. da se v tolikih letih ni mogla niti za las modernizirati in da je v svoji starostni odrevenelosti postala nepoboljšljiva. S tem bo treba računati Mi sc moramo zavedati. da v kranjskem deželnem zboru toliko časa ne bo rednega dela. dokler se liberalna stranka ne stre ali ne vda. Pri deželnozbor-skih volitvah, ki bodo kmalu, na kar opozarjamo, bo ljudstvo govorilo o tem, kako sodi liberalce. Doslej liberalni volivci pa imajo v svojih rokah, da glasujejo ali za politično smrt ki jo pomeni sedanji položaj, ali pa za novo življenje v blagor kranjske dežele in njenega prebivalstva. Vsak razsoden človek ve danes, da ic liberalna stranka tisti element, ki samo zadržuje napredek. Odstraniti treba to klado, ki leži na poti, pa bo tudi Kranjska napredovala! Sicer pa vemo, da liberalci sami med seboj že trdno računajo z dejstvom, da bodo propadli s svojo brezmisclno politiko. To je dr. Tavčar odkritosrčno povedal v notici, ki io jc spisal proti »Edinosti« v obrambo deželnega odbora glede Dramtičnega društva. Tam je kar suho povedal, da bo prihodnja večina kranjskega deželnega zbora in odbora »klerikalna«. Zato jc pa »Narodovo« junaška poza sedaj samo ropotanic. s katerim hočejo delati sami sebi pogum in svoje pristaše na-hujskati v brezuspešni boj pri prihodnjih volitvah
f Glede prve ljubljanske gimnazije spušča »Narod« v svet senzačne vesti, ki pa po naših informacijah ne odgovarjajo resnici. Bilo bi bolje, ko bi zdaj gotovi liiidie ne pisali, am-
pak rajši delali! Ali so Nemci kdaj tako neumni, da bi v svet trobili, kadar hočejo pri vladi kaj doseči? Liberalci. kompromitirajo samo svojega žalostnega poslanca!
+ Zvest Mohorjan ie navadno tudi zvest narodnjak; zvest narodnjak pa rad položi »mal dar, domu na oltar«. Kot običajna prilika za tnalo žrtev v prid domovine se ie že več let izvajala pri prejemanju Mohorjevih knjig. Ravno sedaj so se začele iste za letos razpošiljati in povodom tega v imenu trpečega slovenskega življa na Koroškem vljudno zopet prosimo: »Mohorjani! Spomnite se z malim darom »narodne šole« v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem!«
+ (irdobija svobodomislecev. Glasilo Hribarjeve' »svobodomiselne stranke« je napovedalo boj — damam. Napoveduje namreč, da bo imenoma objavilo in izpostavilo javnemu sramotenju imena onih gospa in gospo-dičen, ki bi pristopile v — kongregacijo. Napoveduje jim splošni družabni bojkot, odrivanje od vseh narodnih slavnosti in sploh vsakršno preziranje, da bi storili članice Marijine družbe družabno nemogoče. To je grdobija! Tako umevajo ti ljudje svobodno misel! Ali sme biti samo brezbožnost prosta, kristjani pa sc ne bi smeli niti združevati k bogoslužju? Takega nasilstva ne moremo več dalje prenašati Tudi »Narodov« terorizem je že strt in nobena ugledna in značajna gospa in gospodična si ne bo dala ukazovati od takih ljudi, kam sme hoditi iu kam ne. Ali nismo ravno v »Narodu« čitali že toliko člankov o ženski emancipaciji, v katerih se proglaša popolna socialna in politična enakost ženske in se zahteva, da mora biti ženska popolnoma enakopravna moškemu. Zdaj pa »Narod« hujska može, naj zabranijo svojim ženam pristop v katoliška društva. Kakšna liberalna enakopravnost .ie to? Časi so pa minuli, ko je liberalna strahovlada imela popolno oblast nad duhovi. Ljudje hočejo biti svobodni v svojih verskih zadevah pred ukazi slaboglas-nih časnikarjev!
+ Družba sv. Mohorja. Dne 29. septembra je bi! sestanek celovških društvenikov, ki je odbornikom družbe enoglasno volil gospoda prefekta v Marijanišču, gospoda dr. Fr. Cukala.
+ Jezikovna debata v dalmatinskem deželnem zboru. Jako burna in ostra debata zaradi jezikovnega vprašanja je bila odgovor na vladno izjavo, ki hoče to vprašanje zavleči. Dr. Tresič je v vznešenih pesniških besedah slavil hrvatski jezik, ki je »liepi i čaroban, sladak ko majčino mlieko, silan ko oluja«. Očital je vladi pangermanske težnje in klical Dunaju. da njegova obečanja ne bodo premotila Dalmatincev. »Pangertnanski val hoče preko nas v ISosno in poplaviti Balkan.« Kot izda-jice ožigosa one »kukavelje, koji da se bolje umiluju vladi, uvadjaju njeinački jezik«. Mi nečemo poljubljati roke. ki nas bije. »Mi smo ljudi! U Beču naš još ne poznaju!« je kričal dr. Tresič grozil, da nikakor ne bo Avstrija umirila dalmatinskega ponosa in državnoprav-nih teženj z ekonomičnimi podporami, ki jih on nazivlja »Magenpolitik«. Ona vrača le majhen del tega, kar je vzela. Pa če bi tudi Avstrija z zlatom obsipala Dalmatince, oni ne bi opustili dlake narodnih pravic in idealov, ker so pripravljeni umreti za narodne svetinje. Pozivi je Italijane, naj složno s Hrvati delajo proti nemščini, kajti italijanski jezik se zdaj v Dalmaciji najbolj potiska v stran. Za tem pesniško-bombastičnim govorom je poslanec Perič naglašal, da pozna v Dalmaciji samo srbsko-hrvaški narod, poslanec Prodan zahteva, da se v vse urade uvede hrvaški jezik ne le »via facti«. ampak »via juris«. Zi-liotto v imenu italijanskega kluba izjavlja, da je proti vladni izjavi, ker se more jezikovno vprašanje rešiti le v sporazumu vseh strank. Vladni zastopnik Tončič brani vladno stališče, češ, da ogorčenost, ki se kaže pri tej debati, ni upravičena. Vlada hoče urediti jezikovno vprašanje in bo pred koncem tega leta naznanila temeljna načela, ki sc naj pri tem upoštevajo. Napadati današnjo vlado zaradi tega.
ilravi. podirati odprta vrata. Ce je vlada izpolnila svoje obljube glede narodnogospodarskih točk svojega programa, bo to storila tudi glede jezika. Germanizacija Dalmacije je samo fraza (Burni ugovori), saj ni nobenega Nemca ter takih basni ni treba niti zavračati. Poslanec Trumbič pravi, da ni treba vladnih izjav, ampak dela. »V svojem srcu smo prepričani, da od avstrijske vlade nikdar nič dobrega nismo dobili in tudi nikdar ne borno. Mi smo obračunali z avstrijska vlado in z njenimi intencijami proti nam in samo čakamo, da se razderc ta državnopravni vsiljeni nam provisorium in da se združimo s Hrvatsko. In če nas ne bi zvala tja kri, interesi in bodočnost, mi bi drage volje šli tudi k vragu, da se osvobodimo tega vraga, ki nas tišči. (Burno odobravanje.) To naj vladni zastopnik sporoči ministrskemu predsedniku Beckti. (Odobravanje.) Nato dr. Trumbič zopet brani reško resolucijo in pravi, da če Avstrija šc toliko stori za gospodarsko povzdigo Dalmacije. ne bo v ničem izpretnenila njenih političnih protiavstrijskih stremljenj. Sprejeta je bila resolucija proti vladi.
+ Novo naredbo glede na avanzma častnikov je izdalo vojno ministrstvo. Po tej na-redbi bo zelo otežkočeno izredno avanziranje in se bo strogo postopalo po činovni stopnji. Ta naredba je posebno naperjena proti dosedanji navadi, po kateri so tisti nadporočniki, ki so dovršili vojno šolo že po dveh ali treh letih postali stotniki, torci 7 do 8 let preje, kakor nadporočniki, ki neprestano služijo v fronti.
-f Torpedna postaja se ustanovi v Trstu, kjer bo za stalno vsidranih po pet torpedovk. Taka postaja se ustanovi tudi v Zadru. (To je odgovor na ukrep italijanske pomorske uprave. ki jc ustanovila torpedno postajo v Ma-ranti v bližini Trsta.)
—	Učiteljske vesti. Za provizorično učiteljico na Gorenji Krki je imenovana gdčna. Friderika Hafner, za provizoričnega učitelja v Gribljah je imenovan g. Franc Kalan, doslej na Bledu. Za suplentko v Trsteniku je imenovana gdčna. Ivana Logar, za suplenta v Jesenicah je imenovan g. Jožef Zicherl, za provizoričnega učitelja na šolah v Poljanah je imenovan g. Jožef Rom, za provizorično učiteljico v Koritnici je imenovana gdčna. Katarina Vilhar.
—	Parobrodarska zveza v Dalmaciji je
za sedaj razbita. Ako se bodo vršili sploh še kaki novi dogovori, vršili se bodo na popolnoma novi podlagi.
—	Zopet podelitev patenta za novo iznajdbo. Domači tovarni za vozove, gospoda Peter Keršiča v Spodnji Šiški pri Ljubljani je c. kr. patentni urad na Dunaju (patentni list z dne 15. septembra 1907, pod številko 7229) za novo iznajdbo pri izdelovanju poštnih vozov, podelil patent.
—	Edini slovenski stavbeni podjetnik na celem Dolenjskem je Goričan g. Spacapan. V okolici Novega mesta je napravil že veliko novih stavb. Omenim le: romarsko cerkev na Zaplazu pri Veliki Loki in župno cerkev v Prečini. V Novem mestu ima pa toliko dela, da mu primanjkuje delavcev. Služil je celih 20 let pri podjetniku Toniesu v Ljubljani. Po dovršeni praksi se je podal v svojo domovino Renče na Goriško, a ker se tisti čas prav nič ni delalo, je šel na prošnjo g. Toniesa v Novo mesto, da vodi dela pri justični palači, ki je sedaj eno najmodernejših poslopij cele Dolenjske. Kako vestno je opravljal vedno svojo službo, priča njegovo delo in Slovenci smo lahko ponosni, da imamo tako veščega in pridnega podjetnika, kakor jc ravno g. Spacapan. On se ne sramuje zidarskega orodja temveč dela s svojimi zidarji včasih celi dan. A žalibog, da se pri nas taki ljudje očividno prezirajo in brez vsakega povoda zasramuje pred celim svetom. Ni šc dolgo tega, odkar ga je neka podla duša iz Novega mesta, katero prav dobro poznamo in katere noben pošten človek več ne pogleda, prav grdo pred javnim svetom oblatila v »Slovenskem Narodu«. Pravi mu namreč: mazač, zidarski fušar itd. Lahko rečemo, da ravno takih fu-šarjev pri nas v Novem mestu primanjkuje, kakor je g. Spacapan. Dotični dopisnik, ki je svojim bližnjim bratom, goriškem Slovencem, vsakega najmanjšega dela tako nevoščljiv, ki mu takorekoč kruh iz ust trga, naj le počaka do prihodnje porotne obravnave, pri kateri bo moral javno pokazati, kako ljubi svoja rodna tla. Sicer sc pa g. Spacapan za take napade prav nič ne zmeni in če ima »Narodov« dopisnik šc kako veselje do njega, naj to pokaže, potem mu bomo pa mi Novomeščani prav hudo stopili na prste. Dotični dopisnik naj bo bolj vesten v svojem poklicu, ker se mu itak že slabo godi in naj ljudi, ki mu prav nič žalega nc store, pusti popolnoma pri miru. Sicer bomo še govorili. Več Novomeščanov.
—	Sakserjevo podružnico so okradli v Clevelandu neznani tatovi. Ukradli so 8000 dolarjev, zlato verižico, revolver in nekaj spisov.
—	Na deset mesecev ječe so obsodili dne 3. t. m. tržaški porotniki 21-letncga Jožefa Germeka iz Proseka, ki jc 26. maja t. 1. z nožem ranil svojega očeta, ker je slednji pretepal mater. Oče je vsled ran kmalu umrl. Sin je bil pri razpravi zelo skesan in je neprestano jokal. Oče je bil velik pijanec.
—	Napisi na železniški postaji Lesce. Iz Lesc se nam piše: Na naši postaji se je. kakor je poročal že »Slovenec«, imel izpremeniti napis Less-Veldes — Lescc-Bled v Lees — Lcsce, oziroma Lesce — Lees, ker je postaja Bled že samosvoja. Na pročelju se je postavila deska z napisom Lees — Lesce. Ko so se pa jemali stari napisi na obeh straneh doli in bi se imeli narediti novi. se kar naenkrat spomni g. železnični mojster (Bahnmeister) Prosen, ki se ponaša »saj sem tudi iaz Slovenec«, da se mora mesto prejšnjega Lescc-Bled — Lees-Veldes na severni strani postaviti Lees —• Lesce, torej na prvem mestu n e in š k o, dasi je bilo dosedaj na prvem mestu slovensko. Ko sc ga .ie opozorilo na to, da imajo tudi Jesenice na eni strani slovenski prvo in potem nemški, se niti ni hotel na to ozirati in dejal, da je na pročelju tudi nemško prvo in torci mora biti povsod iednako. »To bi bilo ravno tako, če bi dal razne črke pobarvati z različnimi barvami,« ic dejal iu to je bil zanj zadostni argument. Ali jc gospod Prosen res tako bistroumen, kakor je s tem pokazal? Lj, saj res nismo vedeli tega. Ali 011 ne vč kljub temu, da je na vseh postajah, kjer se govori slovensko v okolici, vsaj na eni strani prvo slovensko? In zakaj ni pustil, da je tukaj »tako kot jc bilo prej«, torei prvo slovensko in zakaj je dal sedaj predrugačiti. Ali hoče mar tako hitro avanzirati in na tak način postati celo inženir? Ali ne ve, da je 011 v Lescah, da si lahko nakoplje s tem sovraštvo vseh prebivalcev? To se pravi, gospod Prosen, naravnost izzivati. Glejte rajši, da si na drug način pridobite zaslug za avanzma, ne pa s tem, da izzivate siccr mirne prebivalce iz Lese. Dolgo časa smo gledali marsikaj in od sedaj ne bomo več. Ceniti imamo pa županstvo? Gospod župan, poživljamo Vas, da nam zadobite zadoščenje za to žalitev. Jeza res mora popasti človeka, ako koga kak Slovenec, ki še ene nemške listine ne zna prestaviti v slovenski jezik (da, da, gospod Prosen, vi »veliki Slovenec«, vprašajte pri gostilni, obraščeni polno z jabolki, katera je vis-avis vaši pisarni), izziva svoje »sobrate«. — Bomo videli, ali bomo dosegli svoje ali ne. In ko se bo popravljal napis, plačali boste vi iz svojega g. Haužiča, da prenaredi napis, nc boste se izgovarjali: >/.saj če se prenaredi, bo pa »ajzenpon« plačal«. Skrbeli bomo, da gospod inženir izve, da mu delate škodo, ga obenem prosili, da vas poviša za eno stopnjo naprej in vam pove,
da Lesce — Lees ni isto kot Lee« — Lesce. Sc enkrat poživljamo g. župana, da nam preskrbi zadoščenje.
— Idrijski dopisnik »Slovenskega Naroda« piše 4. avg.: zakaj se ni ovadil klerikalni akademik Bogomir Božič, ki je ljudem jezik kazal (namreč pri demonstracijah 14. jul.) To je brezstidna laž. — Članek »Idrijska realka in klerikalci« dne 7. avg. naj bi bil odgovor stvarnemu poročilu »Zore« o idrijski realki. a je le sirov izliv otrovan z zlobno škodoželjnostjo. Ali se odgovarja na kritiko z osebnim napadom? Ako se je zaradi dijakov poučevalo več predmetov v nemščini, zakaj se tolikokrat nazivlje zavod slovenski, ko vendar ni? Laž je, da .klerikalni' akademik denun-cira dijaštvo radi brzojavke »velikemu Slovanu«, ker vest ne imenuje dijakov in je povzeta iz »Slovenskega Naroda«: torej je denunci-ral ta! Primera z zavodom Sv. Stanislava se gotovo niti dopisniku ne zdi resna; trditev samih se ne dotakne. Nekaj »suženjske« vzgoje v Alo.izijevišču bi pa želeli piscu, da bi bil do-stojnejši in bi treznejše mislil. Logična nesmisel je trditev, da »Oswaldovih« laži o udeležbi dijakov pri političnih demonstracijah ni treba zanikati — ker se pobijajo same (!). Ali imate vse ljudi za slepe? Nočemo kratiti srednješolcem vse svobode, ki jo imajo po obstoječih določilih proti vzgojni svobodi, kot jo umeva idrijski svobodomiselni dopisnik. »Klerikalci« pa imajo bržkone zato toliko opraviti z idrijsko realko, ker jo pomagajo vzdrževati in jim je na srcu ugled zavoda in usoda mladine. Vemo ceniti pomen realk za naše ljudstvo, a radi tega še ne smemo prezirati obstoječih napak. Ali koristi ugledu zavoda, da se ne odgovarja stvarno na nered-nosti, na katere so časopisi večkrat opozarjali? Idrijski dopisnik »Slovenskega Naroda« pa naj dela dalje "r^r",",ando za svobodno misel z lažjo in psovkami.
Noulce Iz Zagorja ob Savi.
z Kotredež. Zupanu Fr. Drnovšku je ločitev od županskega stolca vedno bolj težka. Najhujše 11111 je to, ker je popolnoma izbac-njen iz odbora. Ker so 11111 izginile vse druge nade, sedaj samo še zavlačuje, dokler more. Dosegel je, da je bila volitev dveh namestnikov za I. razred razveljavljena. A kaj pomaga, ko sta bila pri zopetni volitvi 24. septembra izvoljena soglasno ravno ista dva, kakor zadnjič. Vrhtega so volivci že ošteli župana, zakaj jim po nepotrebnem trati čas in dela škodo, ker so morali zopet priti skupaj, ko imajo doma dela čez glavo.
z Rdeče agitatorje še vedno boli, da so pri državnozborskih volitvah pogoreli, ko so vendar poprej tako za gotovo obetali, da bo zmaga. Sedaj jih je malo sram, ker nekateri uvidevajo, da ti ljudje ne morejo izpolniti, kar obetajo. Zato pa še vedno izkušajo med ljudstvom razširjati mržnjo do ljudskih poslancev z najrazličnejšimi lažmi in obrekovanji. Ker delavcc težko prenaša vedno naraščajočo draginjo, lažejo sedaj vsakemu, kdor jih hoče poslušati, da sta Povše in Krek kriva vse draginje. Seveda verjamejo jim to le tisti, ki ne znajo rabiti svojih možganov.
z Štajerci znajo. Naš Cobal je menda mislil, da povsodi lahko nastopa brez skrbi tako surovo kakor je navajen v Zagorju. Pa se je u rezal. Nekajkrat jc šel tudi tja med Štajerce prodajat svoje otrobe, pa so ga brž zašili za tri dni v keho. Ce bi mi doma vsaj polovico toliko pazili na njegove besede, bi se bil mo-žiček že večkrat najedel ričeta.
Štajerske novice.
š Iz katoliške cerkve je izstopila. Marija Schlosser, soproga nadporočnika in nečakinja slovenskega deželnega poslanca Ivana Koče-varja jc izstopila iz katoliške cerkve.
š Na graški univerzi so se začeli 30. septembra takozvani vzgojevalni tečaji za zdravnike (arztliche Fortbildungskurse), ki trajajo do 12. oktobra. Zares zelo hvalevredna vpeljava, posebno pa še zato, ker so brezplačni. Le vpisnina znaša 20 kron. Računali so na malo udeležbo. Na programih se čita, da jih mora biti za vsak predmet 4—650 slušateljev, oglasilo se jih je pa mnogo več. Prof. dr. Knauer, ki predava o ženskih boleznih, je namreč zahteval najmanj 6 slušateljev, prišlo jih je pa petkrat toliko. In kaj je naredil prof. dr. Knauer — vsi navzoči so morali dati svoje vi-zitnice v klobuk, na kar se je vleklo šest vi-zitnic; in teh šest slušateljev ima pravico preiskovati bolnike, drugi so se pa obrisali. Ce se pomisli, da so prišli ti zdravniki iz daljnih dežel (Tirolske, Dalmacije, Hrvaške — tudi iz Kranjskega jc bil en zdravik navzoč) in da jim ni preiskovanje bolnikov dovoljeno, izvzemši onih šest, katerih vizitke so se izsrečkale, mora to človeka nekako razočarati. Ker imajo zdravniki, akoravno so tečaji brezplačni, velike stroške v Gradcu in na drugi strani izgube doma, je ta vpeljava srečkanja za ljudi, ki se hočejo učiti, zares komična V Kolini na Nemškem so imeli letos tudi brezplačne tečaje za zdravnike, v takozvani praktični akademiji. Tu se je popolnoma drugače ravnalo z zdravniki. Bili so slovesno sprejeti od mestnega zastopstva. poleg tega so vživali razne druge udvb-nosti. tako n. pr. so imeli brezplačno vožnjo po tramvaju itd. Povdarjati pa moramo, da so tudi na graški univerzi izvzemši odredbe prof. dr. Knaurja, razmere popolnoma dobre, ostali profesorji in docenti nad vse požrtvovalni, njih ravnanje s slušatelji in njih predavanja izvrstna in izdatna, tako da se jih mora le s pohvalo omenjati.
š Za zdravnike. Štajerski deželni odbor je napravil tri ustanove po 250 K za zdravnike iz Štajerske, da zamorejo obiskovati zdrav-
niške kurze. Kdai bo prišlo na Kranjskem do tega?
š V Celju misli osnovati »Katoliško podporno društvo«, ki vzdržuje zavod šolskih sester, s pomočjo prostovoljnih doneskov gospodinjsko šok).
RoroJke novice.
k Politično društvo. Izredni občni zbor in shod zaupnikov, ki je bil že naznanjen na dan 10. oktobra, se zaradi otvoritve državnega zbora, ki je na ta dan sklican, odloži za en mesec. Dan se bo pravočasno napovedal.
k Župnijski konkurs v Celovcu so napravili 1.. 2. in 3. oktobra sledeči č. gospodje: Sad.iak Andrej, Streiner Baltasar. Kopf Jožef, Koch Janez, Miklavič Jožef, Baumann Davorin, Hornbock Janez, Knolc Jožef, Gritsch-acher Franc, Kozak Rafael, Smodej Franc, Watzinger Jožef.
k Duhovniške izpremembe. V Marijani-šče pride g. dr. Fr. Cukala, kanonik v Gospi-sveti. V Gosposveto je premeščen g. Fran Lasser. provizor v Crnečah. V Črneče pa pride g. Josip Rozman. — Župnijski konkurz so delali dne 1., 2. in 3. oktobra t. I. sledeči gospodje: Gritschacher Franc, Smodej Franc, Sadjak Andrej. Hornbok Janez, Kozak Rafael, Baumann Martin, Watzinger Jožef, Streiner Baltazar, Knolz Jožef, Koch Janez, Mi-klavčič Jožef.
k Koroški deželni zbor jc sklepal včeraj o davku na avtomobile. Deželni predsednik je izjavil, da je za obdavčenje avtomobilov potrebna državna postava. Kljub temu so sklenili, da se obdačijo avtomobili razen onih, ki se rabijo za obrt in kupčijo.
k Koroškim slovenskim akademikom! Vloge za podpore naj se pošljejo odboru naj-zadnje do 25. vinotoka t. 1. z istimi prilogami, katere so navadne tudi pri slovenskih podpornih društvih v Gradcu in na Dunaju. — Odbor podpornega društva za koroške slovenske dijake v Celovcu. Dr. J. Brejc, predsednik. — Josip Apih. blagajnik.
Ljubljanske novice.
I.i Posetnikom velike ljudske veselice »Ljubljane«. Odbor pevskega društva »Ljubljana« določil je za jutrajšnjo ljudsko veselico sledečo razvrstitev: Vhod na veselični prostor je skozi glavna vrata stavbe »Union«, terej iz Miklošičeve ccste. V preddvorani nahajal se bode biiffc z raznimi mrzlimi jedili. Ob vstopu v dvorano na desno pod galerijo paviljoni za šaljivi srečolov, pošto, korijandoli in cvetlice, na levo abstinenčni pavilijon, potem sladščičarna, sadje, šampanjec. Za odrom v garderobi telovadnega odseka kršč. soc. zveze nahaja sc muzej raritet. V stranskih prostorih galerije iztoč buteljskih vin. V kleti vinska poskušnja. Za poskušnjo določena so vina najboljše kakovosti iz državne kleti v Rudolfovem, vipavske vinarske zadruge in ljutomerska starina. V kleti izide humoristični list »Raglja«. V vseh pavilijonih in tudi v kleti strežejo iz posebne prijaznosti dame. Za tekmo v lepoti bodo razstavljeni dobitki na vese-ličnem prostoru. Določila za tekmo v lepoti so sledeča: Vsak gospod kupi poljubno število kuponov (kupon 10 vinarjev) ter jih da kateri danii hoče. Dama, katera bo imela v gotovem po odboru določenem času najvišje število kuponov, dobi I. darilo, v istem redu pripade darilo tudi damam, ki bodo tekmovale za II. in III. darilo. Ob 3. uri zjutraj tekma lepote gospodov v kleti. Veljajo ista določila kot za dame.
Ij Vinska poizkušnja na ljudski slavnosti »Ljubljane«. Za jutrišnjo vinsko poizkušnjo v »Unionovi« kleti je vodstvo »Uniona« naročilo finega cvička iz državne kleti v Rudolfovem, dalje pristno štajersko vino iz ljutomerskih goric in izbornega vipavskega »zelena«. Prijatelji dobrega vina bodo torej izborno post režen i.
I.i Humoristično-satirtčni list »Raglja« izide na jutršnji ljudski slavnosti »Ljubljane« ter bo obsegal osem strani.
Ij Dobitki za ljudsko veselico »Ljubljane«
so nekaj posebnega. Malovrha pri »Slovenskem Narodu« ti dobitki tako jeze, da je zapisal v »Narod«, da niso darovani, ampak kupljeni. Ni čuda, da on tako misli! Tako krasnih dobitkov res še ni dobilo v dar nobeno društvo! Hvala iskrena gg. trgovcem, ki so »Ljubljano« tako odlikovali. Da odbor nima denarja za nakup tako drgocenih daril, je razvidno iz daril samih, kajti darila za jutrišnjo veselico »Ljubljane« so vredna več stotin gld.! »Narod« želi, da naj 11111 odbor navede imena darovalcev. Odbor se bo gg. darovalcem sam primerno zahvalil, ne da bi se pri tem količkaj posluževal »Šlovenskega Naroda«. Želji »Slovenskega Naroda« se bo deloma ustreglo v — jutrišnji »Raglji«.
lj Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je podelilo nadsodišče v Gdadcu predsedniku deželnega sodišča v Ljubljani gospodu Albertu Levičniku. — Častno svetinjo za 40letno zvesto delovanje je podeljeno tudi g. Petru Andrejčiču, bivšemu pisarniškemu pomožnemu uradniku v Novem niestu.
ljPoroči se jutri gdčna. Elizabeta Kersnik, hčerka pokojnega Sotivai.ovega knjigovodje, 7. g. Vincencijem Charmelichom, trgovcem v Buenos Ayres.
Ij Prevažanje zvonov. Izredno lep prizor sc je nudil danes Ljubljančanom. Na štirih vozovih so peljali ocvctličcni mogočni vranci nove zvonove za cerkev sv. Antona na Vič pri Ljubljani. Videlo se je, da so se hoteli vrli Vičani izkazati in postaviti. Tako okrašenih voz in okinčanih zvonov šc nismo videli. Cvet pri cvetu, venec pri vencu; niti koles in ročic niso izvzeli, — vse sam cvet. Občinstvo je kar drlo skupaj in z začudenjem opazovalo
krasen sprevod. Jutri ob treh popoldne bo presvetli knezoškof pod viškirn zvonikom posvetil lepe in velike zvonove.
lj Poslopje M.šje dekliške šole so včeraj slovesno otvorili. Ljudski dovtip je tej zgradbi vsled cerkvenega značaja na zunaj nadel ime »Hribarjeva kapelica«.
Ij Vsled naliva se je včeraj zamašil kanal pri železniškem prelazu koncu Latermanove-ga drevoreda in so morali priti takoj delavci gkodrnašit, ker' je voda stala že po progi.
lj Ljubljanica je narastla za dva metra nad normalbm. I3arje je deloma pod vodo.
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 20 Hrvatov in 80 Bolgarov, nazaj je prišlo 30 Hrvatov.
lj Ogenj bi bil kmalu nastal danes ponoči v hiši št. 11 v Kapiteljskih ulicah, ker se je bil vnel v zaboju pepel. Poleg te hiše je shramba za mrvo, ki je polna mrve. Ogenj so še pravočasno pogasili domači.
lj Nesreča na Rakovniku. Ko so predvčerajšnjim kopali delavci pri Salezijanskem zavodu na Rakovniku zemljo, se je ta zrušila in podsula dva delavca do vratu. K sreči nista zadobila znatnih poškodb, vendar sta morala iti domov.
Ij Ponesrečeni železničar. Včeraj si je strojevodja g. Zor med Vožnjo iz Trsta v Ljubljano izpahnil nogo. Prepeljali so ga domov v Šiško, kjer stanuje.
Ij Nesreča na Južnem kolodvoru. Danes ponoči je zgrabil na Južnem kolodvoru med skladiščem in postajo pomožni stroj 42-letne-ga železničarja Antona Dečmana in mu v stegnu zdrobil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je zjutraj umrl. Zapušča pet otrok.
Ij Umrli so: Karolma Herman, trgovčeva vdova, 75 let, Radeckcga cesta 11. V bolnici: Valentin Vidic, dninar, 71 let; Jožefa Slabina, mestna uboga, 61 let, vsled kapi.
Ij Anton Vičič pred okrajnim sodiščem. Dne .3. t. m. se ie vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem glavna razprava proti Antonu Vičiču, pregledniku ljubljanske okrajne bolniške blagajne. Vičič je, kakor znano, suspendiran iz službe. Očitale so se mu velike nered-nosti in velo goljufije pri pregledovanju bolnikov. Celo vrsto obdolžitev je nato objavil v številki 148. »Slovenski Narod«. Ovaden je bil Vičič državnemu pravdništvu, ki je odstopilo vso zadevo okrajnemu sodišču. Vršili sta se dve obravnavi. Okrajno sodišče je Vi-čiča popolnoma oprostilo, »Slovenski Narod« ima pa zdaj dolg nos.
Ij Benetke v Vodmatu. Ker se ravno mudi g. župan Ivan Hribar v Ljubljani, ga povabimo, naj si pride vendar ogledat krasno naravno prikazen — Benetke v Vodmatu. Vsa Ravnikarjeva ulica je v vodi, tako da bi se lahko vozil s čolnom. Zakaj vendar še ni dal napraviti kanala. Slišali smo, da je izjavil, da je ta ulica preklerikalna. Mogoče si ie pa prihranil g. župan to cestico za zabavo, da se ne bo treba voziti v Benetke. Toda zapomni naj si, da je večina več, kako samo eden; zato naj kmalu poskrbi, da bodo izginile Benetke iz našega Vodmata.	Opazovalec.
lj Državna zveza posredovalnice za delo v Avstriji zboruje dne 6. in 7. t. m. na Dunaju. Na tem zborovanju bode zastopana po svojem odposlancu tudi ljubljanska mestna posredovalnica za delo in stanovanja.
Ij O razmerah v nov? kemični tovarni smo dobili sledeči dopis iz delavstva, ki slovey Razmere v novi kemični tovarni so vedno lepše. Ni nam več mogoče, da jih prenašamo z mirnim srcem. Sedita naj javnost in občinstvo o naših razmerah. Odlikuje se osobito neki gospod polir. Z delavci sploh ne govori, kakor se govori z ljudmi. Njegove navadne psovke so: Pasja mati tvoja, svinja, prešič, bik, vol itd. Preklinja pa tako, da je človeka strah in groza. Polirju svetujemo, nai bo boli previden, ker je bogokletstvo n. pr. kaznivo. Pri miru naj pusti tudi ženske in naj si ne briše rok v njihovih predpasnikih, ki jih ni kupil on, marveč so jih kupile delavke same. Ce se omenjeni gospod ne poboljša, pridemo še z drugilni Stvarmi na dan, ker imamo zanj pripravljenega še precej gradiva v torbi.
Ij Izgubljene in najdene reči. Delavka Frančiška Oalovičeva je izgubila žensko srebrno uro, vredno 14 K. Bančni sluga Ivan Moran jc našel poštno-hranilnično knjižico. — Nek gospod je izgubil dežnik, vreden 10 kron.
Znanostim umetnost.
(Poročili z Bleda.) * Za novo župno cerkev je napravil c. kr. konservator g. Josip Vurnik dva kipa sv. Cirila in Metoda. Narejena sta iz najfinejšega belega, rmenkasto navdahnjenega kararskega marmorja za kipe (Prima statuario). Visoko 110 m stoji v stranskih nišah nad predelo velikega oltarja ob oboku, ki krije dolbino za izpostavljanje Najsvetejšega. Obraza izražata sveto resnobo, ki se zlasti pri sv. Cirilu preliva v pravo očetovsko prijaznost, ki ž njo razlaga ljudstvu svete resnice. Ta izraz lepo spremlja gesta desne roke, ki se steza proti vernikom, kakor bi jim hotela nekaj dopovedati ali podati. V levici drži sv. Ciril kot svoj specifični znak knjigo s cirilskimi črkami. Sv. Metod drži v desnici bogato okrašien evangeliar, levico pa opira na tablo s prizorom poslednje sodbe (legenda o izpreobr-nitvi bolgarskega kneza Bogora oz. Bogo-risa). Relief poslednje .sodbe je strogo gotsko stilizirano delo, oseb je le toliko, kolikor se jih najnujneje potrebuje: Visoko na oblakih sedi Kristus sodnik z razprostrtimi rokami, za njim se sveti velik križ, pod njim pa trobi angeli k vstajenju; spodaj na zemlji na desnici Kristusovi se oseba zveličanca hrepeneče ozira proti Sodniku (to hrepenenje spremlja tudi s primerno gesto), na levo pa se z gesto groze obrača od njega pogubljenec, ki se mu
v znamenje prokletstva že zajeda grozna kača v srčno stran. Omenjam ta relief zato obširnejše, ker je kljub majhnim dimenzijam in maloštevilnim osebam prav dobro izražen splošni značaj sodnjega dne; tudi gube pri obleki so skrbno in naravno modelirane. Tablo s poslednjo sodbo je g. Vurnik jako umno postavil na odsekano lipovo deblo, iz debla pa raste brstna mladika (simbol novega življenja. v; Slovencih), ki se ovija krog Metodove table.
Oblečena sta oba kipa v popolni škofovski ornat (pri sv. Cirilu bi ne bilo treba palija). Kroj posameznih oblačil je strogo go-tiški, ki je vsled širokih, valovitih oblik za kiparje kakor nalašč prirejen, tako da fantazija, čeprav v okviru cotske kiparske tehnike vendar lahko prosto rajporeja gube in tako celemu delu da živahnost in tudi obleki vlije življenje. Kdo naj pa v moderno kazulo spravi zlasti pri gotskih kipih kaj življenja? Zato bi bilo pač prav, čc bi tudi naše »Društvo za krščansko umetnost« na kakršenkoli si bodi način pospeševalo prizadevanje, da se zopet splošno vpelje ali vsaj fakultativno dovoli raba kazule, ki bi pokrivala tudi roke vsaj do komolcev. V Rimu — kolikor čujemo — so tej prenaredbi zelo naklonjeni. In res, zakaj ne bi mi z estetičnega stališča prosili za Jo-žefovo uvedbo starih oblik, zlasti če so poleg tega še v liturgičnem in praktičnem oziru boljše kot dosedanje?! — Tudi ornamenti na vseh oblačilih, od mitre do roba albe so, čeprav ne okorni, vendar vsi strogo gotske oblike. Posebno bogato ornamentiran ornat ima sv. Metod kot nadškof. Gube so prav živahno razporejene, anatomija gladko modelirana, proporcije pravilne, tako da sta kipa kljub težkemu ornatu videti vitka. Mojstru čestitamo!
Obenem je g. Vurnik okrasil nekatere člene velikega oltarja iu prižnice z zlatimi ornamenti. To pa zato, ker je cel oltar in priž-nica iz belega kararskega marmorja in se je oltar zdel vsled teda preenoličen. premrtev, dasi je precej členovit. Zlasti pri prižnici so prazna polja za reliefi evangelistov kar vpila po zlatem ozadju. Pozlačeni so stebri in niše in pa dno za ornamentiranim zidcem nad re-tabulo in razna manjša gladka polja. To or-namentiranie se je izborno posrečilo, bodisi glede celote, bodisi glede posameznih členov. Posebno moramo pohvalno omeniti veliko iznajdljivost mojstra Vurnika pri posameznih ornamentih: vsi motivi so strogo gotski, vsi kakor iz enega modela, pa vendar tako različni, včasih z malo izpremembo genialno v novi obliki izrabljeni. Obenem — in to še posebe povdarjamo — ornamenti nikakor ne posnemajo in ne kopirajo hlapčevsko strogo starih gotskih oblik, ampak kažejo nekak živahen, lahek, rekel bi nov modernogotski značaj, pa vendar iih popolnoma prevladuje umerjeni duh gotike. Posebno živahne delajo te omamente raznobarvni robovi, vsak orna-ment je namreč sebi primerno obrobljen rdeče, zeleno, višnjevo, riavo itd. Na prižnici nam šc prav posebno ugajajo pod reliefi štirih evangelistov simbolične, gotsko stili-zirane slike štirih poglavitnih čednosti: kača, meč, lev, enorog. Prav na enak način sta ornamenti rana tudi stranska oltarja, ki sta v vseh delih (razen načrta pa bi bilo bolj prav, če bi se bili tu zlasti za veliki oltar, pa tudi za stranske sprejeli načrti Vurnikovi) delo Vurnikovo. Ta dva oltarja zlasti kažeta, kaj zamore umetnik, če izvršuje svoje delo iz ljubezni do Boga in do lepe umetnosti. Stoletja bodo pričala, če ne drugod, pa v teh oltarjih o umetniški moči in ljubezni njiju stvaritelja. — Zelo zanimivo je ogledovati posamezne ornamente z ozirom na kraj, kjer se nahajajo, ker so popolnoma in gotovo namenoma prilagodeni členu, ki je ž njimi okrašen. Tako na primer pri rožnivenškem oltarju prevladujeta roža in lilija, pri oltarju presv. Srca Jezusovega vinska trta in trnje s sadom (poleg rože), v tapetah niš, kjer stojita kipa sv. Cirila in Metoda, se iskre zlate luči, zvezde itd., itd. Vsega, kar je sploh spomina vredno, ne moremo naštevati, kadar te — cenjeni bravec — zanese pot na Bled, pa si sam oglej! Lahko te zagotovim, da bo tvoj duh imel mnogo vžitka.
* Vratca za tabernakelj na oltarju presv. Srca Jezusovega je izvršil pasar gosp. Ivan Kregar v Ljubljani po Vurnikovem načrtu. Razdeljena so na dve plati, vsaka plat ima pa po tri polja. Srednji polji v obliki čveterolista (Vierpass) imata lepe gotsko stilizirane emajle: na levi feniks, leteč z ognjene grmade že ves prenovljen, pod grmado je na belem traku napis: »Zdravilo nesmrtnosti«; na desni pa kelih stoječ na mladikah vinske trte, iz keliha rastejo lilije; trak pod to skupino nosi napis: »Vino, ki iz njega klijejo device«. Okvir emailov, kakor tudi celih vratec je čisto preprosto poliran za okraske mu služi samo nekaj čveterolistih cvetic. Zgornji, oziroma spodnji Qolji (izmenično) kažeta jako skrbno, fino iztolčene ornamente: šop pšeničnih klasov, oziroma silno lepo izpeljano mladiko vinske trte z grozdi. Tudi g. Kregar si je že prej z vratci velikega oltarja (ki bodo pač najkras-nejše na Kranjskem), kakor tudi s stranskimi postavil na Bledu trajen spominek. Fr. K.
Razne stuarl.
Protlvojaško gibanje na Francoskem.
Francoska vlada je sklenila, da zasleduje voditelje protiarmadnega gibanja. Zapreti nameravajo več oseb. med njimi Hervesa.
Kuga v San FranciScu. Na kugi jc umrlo 30 oseb.
Sedem oseb umorila. V Vratislavi so obesili morilko Feige. ki je tik do izvršitve obsodbe tajila. Še-le ko je stala pod vešali, je priznala, da je zastrupila sedem oseb.
Smrt bratov Novakovič. Vdova Novako-vičeva je štiri dni pred umorom pisala Pasi-
ču, da namerava policija usmrtiti Novakovi-ča. Opozicija namerava zadevo spraviti v skupščino. Dognali so, da so ustrelili orožniki Novakoviča v navzočnosti ministra notranjih zadev in več sto oseb. Razburjenje v Belgradu je veliko.
Železniška nesreča. Na progi Insterburg-Tilsit je skočil iz tira tovorni vlak. En železničar je ubit, drugi nevarno ranjen.
Morilca grofa Komorovskega, Navmova v Benetkah so nameravali oprostiti štirje Rusi, ki so pa izginili, ko jim je prišla policija na sled.
Zdravniki za umobolne so pričeli 4. t. m. zborovati na Dunaju.
Sive uniforme, kakoršne imajo lovci, nameravajo uvesti pri avstrijski pehoti.
Okraden je bil nemški generalni konzulat v Kapstadtu. Tat je bil neki uslužbenec, ki so ga prijeli v Londonu.
Četo mednarodnih trgovcev z deklicami, osem mož, ki so vodili 15 čeških deklic, je prijela nizozemska policija.
Defravdant Keeskemety. V »Magyar Hir-lapu« piše sotrudnik lista, ki je govoril v Genovi z defravdantom Keeskemetyjem nekaj podrobnosti o njegovem begu. Najprej je zbežal iz Budimpešte v Milan. Na peronu milanskega kolodvora sta ga spoznala dva jurista in eden je rekel glasno: »Glej, tam gre Keeskemety.« On je mislil, da ie že izgubljen in se je mislil ustreliti. A mlada človeka sta šla dalje, tako, da je potnik šel lahko naprej brez skrbi. Podal sc ic v Genovo, kjer pa ni mogel dočakati odhoda parnika in si je naročil veslarski čoln, da odpotuje v Afriko. Med potjo so sc pa upirali veslači, da bi ga dalje peljali in šele z veliko vsoto jih je pridobil za to, da so ga peljali dalje. Nato se je izkrcal v Calisu in se jc odtam odpeljal z neko trgovsko ladjo v Brazilijo. A tudi v Rio de Janeiro ni ostal dolgo, ker so ga zasledovali. Od tedaj pa roma brez miru iz enega kraja v drugi.
Samoumor 12-letne tatice. V Galiciji jc stanovala 12-letna deklica pri tujih ljudeh in je tam obiskovala šolo. Tu je nekega dne ukradla 52 vinarjev. Od strahu, da jo bodo v šoli tožili in kaznovali, se je vrgla z drugega nadstropja na ulico in je ostala na mestu mrtva.
Boj med atleti. Na postaji Stetin sta se potolkli dve atletski društvi. Eno društvo se je vozilo z vlakom, a drugo je čakalo na postaji in napadlo došlece. Splezali so čez ograje na peronu, bombardirali vlak s kamenjem, splezali v vagone in napadli potnike z noži. Strojevodja je šel brzo z vlakom dalje do prihodnje postaje, da bi preprečil nadaljne spopade. Cez malo časa se je moral vlak vrniti, ker je moral v Stetinu pustiti pošto. Ali atleti so bili še vedno na kolodvoru, tako, da se je ir.oral vlak odpeljati ne da bi zaprli pošto. Policija ie bila popolnoma brez moči, da bi spopad preprečila.
Koliko kruha se potroši na svetu. Iz neke statistike iz leta 1880. vidimo zelo zanimive podatke o potrošenju kruha pri evropskih narodih. Tako je leta 1880. največ kruha potrošila Francija, vsaka oseba 258 kg na leto, za njimi Danci 256, Belgijci 240, Nemci 211, Švicarji 135, Nizozemci 201, Rusi 173, Avstrijci 135, a najmanj Portugalci 127 kg. Sedaj pojedo največ kruha Danci, oseba 287 kg. Za njimi Belgijci, Francozi, a Nemci pridejo na četrto mesto z 236 kg na osebo. Vzrok večjemu trošenju kruha je pomanjkanje in draginja mesa. Izpred sodišča.
Izpred sodišča.
Konjski tat. Anton Poznik, 32 let star, iz Kaplje ob Dravi doma, nazadnje delavec v Rožni dolini, nima nič manj kot 20 predkazni. On sam pravi, da je bil 15 mesecev v blaznici na Studencu, pristavi pa še, da se mu ni nikdar mešaio, marveč, da je le božjasten. Pri zidarskemu mojstru Gregorju Stanovniku v Rožni dolini je vstopil v delo. Ker je gospodarju hlapec odšel, je vozil mesto njega Poznik. Ko je dne 19. avgusta oba konja nakrmil, mu je prišlo na misel, da se prav lahko enega konja znebi. Gnal ga je s komatom vred v Ljubljano in £a prodal tukajšnjemu konjskemu mesarju Smeihelnu za 40 kron. Denar je deloma sam in tudi z drugimi zapravil. Dne 21. avgusta je obiskal samico Ivano Cešnovar, stanujočo v Kolezijskih ulicah in io je nalagal, da je poslan iz hiralnice, da ji naznani, da je njen brat umrl. ker se jc zadušil in je od nje izvabil 5 kron za polep-šanje pogreba. Ko je prišla drugi dan brata kropit, ga je našla še živega, in takoj spoznala, da je bila osleparjena. Tudi gostilničarja Ivana Kreuzerja na Marije Terezije cesti ic opeharil na zapitku in cigaretah. Pokoril se bo zato 13 mesecev v težki ječi.
Muha pred sodiščem. Že večkrat zaradi tatvine kaznovani Lovrenc Muha, delavec iz Gline, ie bil od mestne policije zasačen in aretovan, ko je taboril s svojimi tovariši v Mestnem Logu. Kakor se je kasneje dognalo, jc bil on tisti, ki je na Opekarski cesti Mariji Leveč vzel kovčeg, v katerem je bilo nekaj obleke in perila ter šolska izpričevala. Na prošnjo obdolženca je neki Jožef Metulini te ukradene reči prodal za 2 kroni neki ženski na Glincah, denar so potem zapili. Muha je bil z razsodiloru mestnega magistrata 12. novembra 1902 za nedoločen čas iz ljubljanske občine izgnan, a se je vzlic temu klatil na periferiji Ljubljane in tudi po mestu. Muha ničesar nc taji. Prisojeno mu je bilo za kazen 8 mesecev težke ječe.
Prlslljenec zažigalec. Dne 14 septembra t. I. je pobegnil prisiljenec Anton \Vimmcr iz Javornika, ker jc delal z drugimi prisiljenci. Krenil jo je proti Radoljici. Drugo jutro je prišel blizu vasi Koritno, ter iz same hudobije zažgal neko na samem stoječo šupo, ki je bila last Valentina Stareta; potem je pa hotel šc
seno v Bernardovem kozolcu zažgati, a se ga ni ogenj prijel. Na vprašanje predsednika, zakaj je to storil, pripomni Wimmer, da ni prijetno biti v prisilni delavnici in da je rajši v zaporih deželnega sodišča. Za kazen je dobil 10 mesecev težke ječe.
Telefonsna In brzojavna poročila
nagodba zopet razbita.
Dunaj, 5. oktobra. Avstrifskl ministri se vrnejo danes zopet iz Budimpešte sem. Pogajanja o nagodbi so ostala tudi to pot brezuspešna. Zadnje upanje je, da prideta ogrska ni.nistra VVeckerle in Košut sem ter bodeta jutri in pojutrajšnjein cesarju poročala o položaju ter bo cesar nanje poizkušal vplivati. Pogajanja so ostala brezuspešna vsled sitališča ogrske vlade v bančnem zavodu in ker je avstrijska vlada zadnje dni predložila nekaj novih zahtev v železniškem vprašanju, katere zahteve je pa ogrska vlada odbila.
SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 5. oktobra. Predsednik državnega zbora VVeisskirchner je Izjavil, da niti njemu še ni znano, kdaj se sestane državni zbor. Na vsak način se državni zbor 10. t. m. še ne sestane.
PASIVNI ODPOR ŽELEZNIČARJEV.
D u n a j, 5. oktobra. Pasivni odpor železničarjev je jako občuten. Vlakv dohajajo fc velikimi zamudami. Posebno trpi aprovizacija mesta. Najbolj nedostaje mleka.
DEMONSTRACIJA BRODOVJA PROTI TURČIJI.
R i m, 5 .oktobra. Vrše se dogovori, da se proti Turč ji vprizori demonstracija bro-dovja evropskih velesil, ker Turčija še ne popusti1 v zadevi justične reforme.
DALMATINSKO-ALBANSKA PARO-PLOVBA.
D u n a j, 5. oktobra. V. oddelek industrijskega sveta se je v svoji včerajšnji seji bavil z dalmatinsko-albansko paroplovbo. Vladni zastopnik Fries je naznanil, da je vlada to paroplovbo tako uredila, da se je morajo udeležiti vse dalmatinske parobrodne družbe, kar se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Nato se je sprejel predlog, da oskrbuj važno progo Trst-Metkovič samo Lloyd, nadalje, da morajo ostale dalmatinske paroplovne družbe v kratkem času zgraditi nove parobrode in se je sprejela resolucija, da naj se uvedejo pri Lloydu, dalmatinskih družbah n železnicah enotni blagovni tarifi.
SKLEP SHODA AVSTRIJSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Dunaj, 5. oktobra. Karpeles poroča o draginji živil in napada dunajsko občinsko upravo. Sklene se predložiti parlamentu, naj se odpravi carina na živino in sočivje. Ministru za poljedelstvo naj se izreče nezaupnica, ker ne dovoli svobodnega uvoza goveje živine iz Srbije in Rumunije. V osrednjo delegacijo se izvolijo Adler, Beer, Ellenbogen, Hoger, Pernerstorfer, Reumann, Schrammel, Schuhmeier, Seitz, Tomšik in gospa Adelaida Popp. Prihodnji kongres bo v Libercah. — V sklepnem govoru je predsednik dejal, da bo socialna demokracija sprejela najmanjši dobiček, ne da bi pri tem pozabila na svoje ko-nečne cilje. Sodrugi so nato zapeli delavsko himno in se razšli.
ISTRSKA VOLIVNA REFORMA.
Koper, 5. oktobra. Včeraj se je v vo-Iivnoreformfiem odseku nadaljevala debata o tozadevnem načrtu. Sklenilo se ni še ničesar. Danes se debata nadaljuje. Odbor ne izdaja oficieliiih komunikejev, kar se od strani socialne demokracije ostro obsoja.
SLOVENSKA ŠOLA V TRSTU.
Trst, 5. oktobra. »Lavoratore« od 5. t. mes. se v dolgem članku zagovarja proti »Pic-colu«, ki je italijanskim socialnim demokratom očita), da so »izdali narod«, ker so od vlade zahtevali, naj podržavi slovensko Ciril-Meto-dovo šolo v Trstu. »Lavoratore« pravi, da je na tej šoli v enem razredu mestu 57 108 otrok, v drugem mesto 64 130 deklic. Poslopje je tudi v zdravstvenem oziru zanič. Socialni demokrati, pravi »Lavoratore«, se bodo pa tudi potegovali za to, da se odpravijo na tej šol! nune. To da je po njihovem programu.
PROTI NARODNO - DELAVSKI ORGANIZACIJI
Trst, 5. oktobra. Na nekem socialno-demokraškem shodu železničarev se je obsodilo postopanje narodno-delavske organizacije v neki železniški zadevi in se je zahtevalo, da se izključi pri Južni žefeznici sedemnajst članov Imenovane organizacije.
za svobodo Časnikarstva.
Trst, 5. oktobra. Predsednik osrednjega odbora časnikarjev Viljem Singer je uredništvu »Piccola« poslal brzojavko, v kateri hvali postopanje »Piccolovih« reporteriev. ki nočejo pred sodiščem izpovedati o dogodkih, ki so jih sami kot poročevalci videli pri zadnjih demonstracijah v Trstu ter izvaja, da je postopanje reporterjev čisto korektno. Sploh pa, če bi reporterji pred sodiščem tudi kaj pričali, bi ne bilo veljavno, ker bi v tem slučaju v to bili prisiljeni. Vsi časnikarji, kar jih je na svetu, bi smatrali tako pričevanje časnikarjev pred sodiščem kot prekršitev uredniške tajnosti in tak reporter bi bil sploh /.a vedne čase pred vso javnostjo diskredltiran. Singer zagotavlja, da bo celo stvar predložil prihodnjemu mednarodnemu časnikarskemu kongresu.
AFERA SAŠKE PRESTOLONASLEDNICE.
Draždane. 5. oktobra. Saški dvor je danes vložil pri italijansk h oblastih tožbo proti gospej Toselli radi izročitve prlnceslnje Pie Monlke.
MAKEDONSKO VPRAŠANJE.
S o f i i a . S. oktobra. Minister za zunanje zadeve Stančiov je danes izročil zastopnikom velevlasti bolgarsko noto, kjer povdarja, da ostani Makedonija nerazdeljeno ozemlje.
ENCIKLIKA.
London, 5. oktobra. VVestminsterski nadškof je objavil dodatno k novi papeževi okrožnici svojo okrožnico, kjer povdarja, da papeževa okrožnica potrja angleške katoličane v njihovi neomajni zvestobi do svete stolice.
ZA SALEZIJANCE.
Genova, 5. oktobra. Deželni šolski svet je soglasno sklenil zopet otvorlti pre-koristni salezijanski zavod v Varazze. katerega so liberalci tako nesramno in lažnjivo obrekovali .
RUSKI ANARHISTI.
O d e s s a , 5. oktobra. Tu je policija vdrla v neko zborovališče anarhistov. Slednji so jeli streljati ter so ustrelili policijskega nadzornika, policija pa je ustrelila neko anarhistov-ko. Policija je zaprla 40 anarhistov.
ŠPANSKO-FRANCOSKI SPOR.
Pariz, 5. oktobra. Spor, ki je izbruhnil med francoskimi in španskimi vojaki, oziroma med generalom Drude in generalom Santa Olalla, se ie poravnal.
RUSKI FINANČNI MINISTER V PARIZU.
Pariz, 5. oktobra. Razglaša se. da je bti obisk ruskega finančnega ministra pri Cle-menceauu le »akt vljudnosti«.
Zvoki iz otroških let. Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čustvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobj mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgije, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, provzroča samo pod imenom »a n g e I j s k o zvonilo za božično drevesce«, znana novost, ki jo ie uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1941 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomu r zastonj in poštnine p r o -s to.
Poslano.
Javen odgovor na javno vprašanje 44 članov »Merkurja«, zbranih dne 21. septembra 1907 v »Narodnem domu«.
Ker ste bili tako prijazni, me javno vprašati. Vam vsled ustrežljivosti cenjenega uredništva »Slovenca« tudi javno odgovorim in upam, da bodite ta odgovor in optima forma tudi primerno vzeli k srcu.
Istina ie, da sem lansko leto v svoji okrožnici povdarjal. da nameravam del dobička pokloniti podpornemu zakladu za onemogle člane trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Vzrok, da svoje namere nisem izpolnil, pa je razviden iz sledečega: Dolgo sem se bavil z idejo izdajati trgovski žepni koledar, sem za to svojo idejo iskal kakega delavnega sodelavca in sem lansko leto to idejo tudi uresničil. Imel sem pa to smolo, da so tudi drugi izvedeli za to idejo, ki je bila precej vredna. Kar nakrat razbobna po časopisih društvo »Merkur«, kojega član sem bil tudi jaz. da bo izdajalo ono trgovski koledar in je svarilo pred koledarjem zasebnika, za kateri koledar naj sc nc dajo inseratna naročila. Tega se nisem zbal, saj sem si mislil, da bo društvo kot trgovsko stopalo po poti trgovske konkurence. Pa sem se zmotil! Mesto da bi našel zaslombo, ki bi jo kot podjeten član izvršujoč svojo idejo lahko pričakoval. sem naletel na bojkot od strani društva. Pobijali so moj koledar, svarili pred njim, risali me kot sebičneža itd. Ker vkljub temu nisem izgubil poguma, so mi nekateri začeli groziti, da mi bodo odjedli kruh. me spravili ob službo. Dejalo se je. da bodo podpredsednik društva in šc nekaj odbornikov šli k mojemu šefu. pa bo. Pred kratkim sem celo slišal. da me baje mislijo nabiti, ako ne bom prenehal delati in se truditi za zboljšanje svojih gmotnih razmer. Res sem dosegel s svojim koledarjem dober uspeh, ali to ni bil ma-tcrijelcn, ker mi je koledar vsled »Merkur-jeve« čedne konkurence presneto slabo nesel, ampak bil je moraličen. S pomočjo samo enega tovariša sem izdal koledar, kakšnega. pove najbolje sodba nekega strokovnega lista; boljšega slovenskega strokovnega koledarja (za trgovce in industrijce) ni. Koledarja tedaj ni urejeval noben dohtar, noben veleštudirani strokovnjak, in vendar nisem dal dvakrat tiskati naslovne strani, ker se nisem sramoval kot urednik svojega koledarja. Z grožnjami in bojkotom se nisem dal ugnati. Trebalo je drugih »arcnij«, da se potlači takega samostojneža, ki se ne da pritisniti kar tako ob steno. Kot velik nasprotnik neumne ideje trgovskega doma se pa lahko obsodim. Trgovski dom je jako potreben za tako veliko in gmotno utrjeno društvo. Kdor obsoja to ideio, jc velik sovražnik interesa članov, .laz, ki vkljub primeroma dobri službi ne morem po nedeljah paradirati s cilindrom, sem imel to nesrečno misel, da jc bolje, ako društvo spravi nekaj čukov za podporni zaklad. Obsojal sem in tudi drugi idejo trgovskega doma. Tako smo sc pregrešili proti svojim tovarišem, ki študirajo lovski red, da znajo, kdaj smejo rake in zajce loviti! Kaj je potre-
ben podporni zaklad, saj nam je država preskrbela drago miloščino za stara leta; za malho in palico bo že in nekaj čez. Torej take revolucionarce treba markirati, treba iz-bacniti. Zletela sta dva — brez poškodbe — iz društva, drugih niso ovohali, jih niso hoteli, ker bi sicer morali dobre dve tretjini pihniti. Trebalo je le naju ohladiti, ker sva sc celo predrznila izdati jako dober koledar, torej z nama ven. S svojim koledarjem naju niso mogli potlačiti, torej so si hoteli pomagati na drug način. Kratko: moj koledar so pobijali, bojkotirali. Mene in mojega tovariša, ki je, mimogrede rečeno, prej dve leti v društveni pisarni zastonj glasom »Mer-kurjevega« dopisa jako uspešno deloval, vrgli so iz društva in risali kot najhujša so -vražnika; agitirali so, da se naju mora povsod bojkotirati. Ni čuda, ako sem se zbal, da bi tudi moj dar bojkotirali. Za »Merkurjevo« prijaznost pa tudi nisem tako hvaležen, da bi mu šc plačeval, raje sem izdal nekaj grošev v korist Ciril-Metodove družbe. Še celo gojenci na Studencu bi se smejali, ako bi slišali, da sem mu po teh prijaznostih od strani društva še kaj daroval. Torej, gospodje člani društva »Merkur«, nekoliko bolj brihtni pa že smete biti. Ako hočete bojkotirati mene, sovražite moj koledar, bojkotirajte iu sovražite še moj revni dobiček. Siccr pa tudi nima pomena darovati društvu, ki me je zaradi delavnosti izbrisalo kot člana in me hoče le potlačiti. Mesto da me napadate in sc mi grozite z odjedanjem službe in kruha, mi bodite hvaležni, da delate dobro kupčijo z mojimi idejami. Ideja koledarja je bila prvotno moja! Imam priče in dokaze, da sem jo prej imel kot »Merkur«. Sedaj ste se tudi naučili, ali ne popolnoma. Ste prehitro popihali med Amcrikance, kakšen mora biti koledar, da je dober.
Ako še želite kaj. Vam rad postrežem. Sem vedno na razpolago.
Fran Zelenik,
knjigovodja, ki zna tudi misliti, ne samo kimati.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
IgffiH
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti iskreno ljubljenega, nepozabn ga soproga, oziroma očeta, gospoda
Josipa Pavšek-a
uradnika banke »Slavije"
izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje in tolažbo, kakor tudi za časteče mno-gobrojno spremstvo ob pogrebu. Osobito se zahvaljujtm preblagorodneniu gospodu županu stolnega mesta Ljubljane in državnemu poslancu Ivanu Hribarju, ravnatelju g. Gerbiču, gg. pevcem .Glasbene Matice" pod vodstvom g. M. Hubada za krasno gin-;ijivo petje. Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in onim, ki so mi ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje.	2273
Vsem in vsakemu posebej se ope-tovano najiskrenejše zahvaljujem.
V Ljubljani, 5. oktobra 1907.
Marija Pavšek
Leposlovni mesečnik
„Dom
in
Svet"
stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani.
Ceno češko posteljno
perje
5 kg novega skub-ljenega K 9-60, bolj-Scga K 12, — belega,| oko mehkega, skub-Ijenega K !i -;K24- snei-nobelega, n » Vkega, skubljene-ga, K 30'- ; K 36 -. Pošilja se franko p.i.'i povzetju. Tudi se zamenji Ml naza| vzame proti p'c v rn 11 v I poitnib stroSkov. Pevedlkl Sachsel, Lobes 159, p- Plzen, Češko.
Sprejme se pošten, mlad 2274 3-z
v trajno delo. Ivan Ramovš, Novi Vodmat pri Ljubljani št. 19.
2209 3-3
Sodi,
več vrst, so na prodaj pri
I. Buggenig - u,
sodarskem mojstru v Ljubljani, cesta na Rudolf, železnico št. 5.
Salonska garnitura
obstoječa iz zofe, dveh naslanjačev, mizice in zagrinjal je naprodaj.
Poizve se v Škofjih ulioah št. 9.
II. nadstropje na desno.	2241 2—2
! 81 Ugodna prilika ! K I
Lepa, nova, lansko leto dovršena 122521-1
mm Cf|tajri na razpotju deželne ceste, w	dfci ki vodi na Novomesto-To-
plice in Žužemberg, in je oddaljena za 50 korakov od želežniške postaje. V hiši se je nahajala prodajalna in je sposobna za vsako obrt. Poleg hiše je velik vrt, hlev, kozolec itd. Zraven spada en gozd, 5 velikih njiv, 4 travniki-pašniki, 2 rigo-lana vinograda in 2 nerigolana, 2 lazani
občinska
pravica. — Hiša in vsa ta zemljišča je cenjeno skupaj na 19 860 K, in se proda vsled v konkurz padlega lastnika na dražbi
18. oktobra ob 9. uri dopoldne v Straži.
Natančna pojasnila daje g. Franc Woka£, trgovec v Novemmestu.
^Tuan Demšar*
podkovskl kouGčln Izdelovalen vozov v Ljubljani
I priporoča svojo veliko zalogo ■ vozov po jako nizki ceni. I
^Mme se v pouk tudi več učene^^
201ovskihpsov
( brakov)
2127 3-3
odda ceno zaradi opustitve istih knez Windischgr3tzov gozdni urad Planino pri Rakeku, Kranjsko.
Ženitna ponudba
h{lad pekovski mojster samostojen, priden in pošten, prijetne zunanjosti v jako živahnem kraju na Gorenjskem, se Želi poročiti j dekletom v starosti 20 do 30 let s 1000 Jf premoženja. Prednost imajo one, katere imajo veselje do pekovske obrti. Vdove niso izključene, vendar brez otrok• ?im smene ponudbe je pošiljati s fotograf ij o na naslov ,Uroče srce' poste restan te J-esen ice-7užine, Gorenjska 2270


Pozor!
Proda se iz proste roke
vodna
2144 2
moč:
okoli 100 konjskih sil blizu Kranja po jako ugodni ceni1 Naslov pove upravništvo ,, Slovenca". mmm*mmmm*hmmmtBmmmmmmm
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu se priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela.
Velespoštovanjem	2266
Jakob Janež koncesijonirani vodnja&ki mojster, Hradeokega vas štev. 15, Ljubljana.
0000 OO 000®
Usodno priliko!
Prodam hišo z dobro idočo gostilno in lepim vrtom prav blizu Ljubljane, ali pa jo dam tudi v najem.
Davorin Raznožnik
Spodnja Šiška. Kolodvorska cesta 149. 2147 3-3
ZO kopačev». 8 kamnolomcev
2255 dobi takoj trajno delo proti dobri plači, v akordu ali režiji. Dopise na 2-2 stavbinsko podjetje Bulfon v Feldkirohnu na Koroškrm.
n.
Vsem svojim čislanim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se s svojo s^^^as^^ss^^s^^^^s
zalogo moke na Dunajski cesti štev. 16
v Kušarjevo hišo v Vegovih ulicah st. 6
in prosim, da se vsa naročila od 6. t. m. dalje do-pošljejo mojemu dosedanjemu zastopniku gospodu Jakobu Bončarju.s^^Gss^s^^s^s^Sš Proseč nadaljne naklonjenosti znamujem
: z odličnim spoštovanjem :
Peter Majdič
Taljeni mlin na par in turbine y Jaršah pri Mengšu.
EMOfsostilnaifl mesarija
z lepim gostilniškim vrtom, pokritim kegljiščem, z dvema vrtoma za zelenjavo v nekem trgu na Spodnjem Koroškem, kjer je velika industrija. Vse je v najboljšem stanju in prometu. Zraven spada 20 oralov zemljišča (2 travnika, 2 parceli lepega gozda in 3 njive). Cena 36.000 K. 13 000 K lahko ostane vknjiženih, drugo se mora izplačati. Kupec bi moral znati slovensko in nemško.
Natančnejše podatke daje g. Dominik Kotnik, posestnik na Dobrijeh, p. Guštanj, Koroško.	2217 3-8
Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišja odlika „GRAND PRIX".
m Zahtevajte le :
529 3
z varstv. znamko
GLOBUS
v rdečem pasu
mrnirm

GLOBUS
čistilni izvleček
ker se
ponujajo mnoga ponarejenja.
Vedno Jen^En Vedno = DEBELOST =
English Breakfast Tea
tvezi izredno, je izredno zdrav in prijetno diši. Edino pristen z Ijubjevo prevezo iz Einhorn - lekarne v Welsu 1 zavoj 3 K, dvojni zavoj 5 K 50 v, poskušnja 1 K 50 v, poŠto posebej.	2062 6-4
Edini izdelovatelj: Fritz Schulz ml. Akcijska družba, Lipsko.
3 letno pismeno jamstvo ! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
Prva ivioaraka alatem Roskopf patent remont, ara a sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nt-kolnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14'—,8 sekundnim kazalcem K 6-- - ,3 kom. K 17'—, v pristno »rebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13 60, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bre> odbitka.
Razpošilja po povzetju
1166 20-19
prva tovarna ur HanosKoiran
c. in kr dvorni v založnik ==
v Mostu (Briix) štev. It57 (Češko).
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. — Ustanovlj. 1887.
Bogato llustt. ceniki a nad Sooo Bilkami se na ax Afero po&ljejo tratiš ln franko.

Slovita,
Zagreb, Ilica 40
priporoča svoje obče poznate solidne in cene fcjd žaluzije, lesene in -platnene rolete, le- A
i
moderno tovarna
urejena
RBIC
sene in železne tvornice za izložbe ^
in prodajalne, [0]
aj slavno p. n. rji obrača vedno
ter prosi občinstvo
Ustanovljena I. 1888.
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA. - Trnova Opekarska cesta, Veliki stradon Stev. 9
priporota vsem stavbnim podielnlkom, častiti duhovščini In sl občinstvu »vo|o ve-llko zalogo najtrpeineiših In sicer od naimodernejšib preSanlb in pol|ubno barvanlb do na|priproslejšib
prstenih pečij 1181 26~10
različnih vzorcev kakor ranaissance, barok, gotske, seceslon Itd., kakor tudi itc-dilnike In krušne peči lastnega In domačega izdelka po na|nlijih cenah ter je v svoji stroki popolnoma Izveiban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko

Pozor! na tuniko: lekarna pri orlu, Ljubljana.
Priporoča naslednja preizkušena domača zdravila: Dunajske kapljice za olajšanje bolečin v želodcu in trebuhu po 20 vin., 6 kom. 1 K. Posrebrene odvajalne krogljice za čiščenje čreves in krvi po 70 vin., 6 kom. K 3 60.
v
Zeleznate krogljice, prevlečene s čokolado, za tvoritev krvi in ojačenje po 1 K 50 v.
T^fn« voloTnsitr» irinn izborno po svoji kemični sestavi, za tvoritev krvi pri iVllld AclcAllulU V1IIU slabotnih, tudi pri žeuskah in otrocih po 2 K.
Ojačeni balzam l Steklenica 60 vin., 6 steklenic 3 K.
Prašek proti kašlju in sok po 1 K. SladkOrČki proti kataru po 1 K 50 vin. Cvet proti trganju (fluid) za masažo, lajša bolesti K 1.	2140 5-b
Na vsa vprašanja se odgovori brezplačno. Dopolnilna pošiljatev po povzetju. Dobiva se le v
ekurni jri zlatem orlu", Ljubljana.
Med Čevljarsko in Židovsko ulico (Jurčičev trg). Obstoji že nad 300 let.
- Edini lastnik M. Ph. Mardetschlager, kemik.	—~

večjo pozornost na to so- llMfl lidno tovarno. W Ceniki ln prorafiunl na frtf zahtevo zastonj.

Oddaja kavarne.
S tem vljudno naznanjam častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, da sem
KAVARNO »AVSTRIJA
z današnjim dnem oddal
gosp. Ivanu Stritarju.
Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno izkazano mi zaupanje ter prosim, da ohranite to zaupanje tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
2243 2-2 FRANC KRVARIČ.
Prevzetle kavarne.
Vsem častttim gostom ter slav. občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel
KAVARNO »AVSTRIJA"
katero bom vodil z isto vestnostjo kot moj prednik. Obenem se zahvaljujem za zaupanje, ki se mi je izkazovalo v moji trgovini na Valvasorjevem trgu ter prosim, da me slav. občinstvo počasti tudi na novem prostoru.
Postrezal bom točno in solidno. Z odličnim spoštovanjem IVAN STRITAR, kavarnar.
©is. Unferhuber
Ustanovljeno 1870.
v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1870.
__lastnik Fr. Benque
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Teteion št. 237	priporoča se	Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd., stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi
(rore) i vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallicjue), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Portlandcement in Romancement iz Wei s se n b a c h a — Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30—9
■■"	.......1 1 m^iu«^.^^-!-!.»m——,——-1—TTrflUMIlTi IMIMIS
Postavno zavarovano
Vuko ponarejanj« k vi nivo
Edino pristen |a
TllerrvJev balzam
t zeleno znamko nr«d<>vDicaM. Cena 12 majhnih ali 6 dvnjnatib atek lenic ali 1 velika Speeijalna steklenica a patent. zamaAkom K 6'— franko.
Thierryjevo oentifolljsko mazila
proti nem Se Uko starim ranam, vnetjem, ranitvam, aUceaom in oteklinam vaeh vrst. Cena: i lončka K 3SO se poSlje le proti povzetju ali denar naprej. — 01« domači aredatvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naalavljajo na:
Lekarnar A Thlerry v Pregrad/ pri Rogaški Slatini.
Hrofiura s tisoči originalnih pisem gr»-tia in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogertjah. 86 G»—
| Izvolite pisati po vzorce 1 |
Barhenti
in flanele modernih vzorcev, platno, damasti, namizni prti, brisače, srajce, kakor tudi vse platneno in bombaže-vinasto blago, modno blago za obleko za dame in gospode, zajamčeno dobro, 2082	priporoča	13-4
V. J. Havliček
izvozna tvrdka lanenega in modnega blaga v Podebradech.
T3
•-t h-'»
cl
S*
rt-(t
d
Ba	&
o	3
EP	«>
Sa	C/2
^	O
a>
(fl (D
O <
(fl O
a
CSJ p
7T
P <
O
(D
O
Za dame! 2237 52-2 Za otroke!
eleanntnc UlobuKe
ter vsakovrstne modele priporoia
A. UM - Mozetič
Ljubljana, Sturi trs 21.
Modni salon trgovsko modnega blaga itd., itd. Popravila klobukov ceno in fino. - Zunanja naročila točno.
Išče se za trgovino z mešanim blagom na deželi
I
m
iz boljše hiše, ki je dokončal z z dobrim uspehom ljudsko šolo in morda tudi nekaj razredov srednjih šol. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost na naslov: Mirko Lunaček, trgovec v Travniku pri Rakeku.
C. kr. oblastveno potrjeno 20 io< ?0 tiči lisce za Krojno risanje
branja desiR
LJubljana, Stari tri St. 28.
e Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. ©
a*" Szantneriewi črevlji saSiMate!		
1504 16 Največja zaloga ^	sr sr s-p- sr	Zimskih črevljev prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem Dokolenic (kamašen) _ CTH&lTlirn _ Črevljev za dom kah po — r- 9LHM 1 HtK — ^ Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana. - Trgovci dobijo primeren popu.t. - Ceniki zastonj i n poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
		
Oklic.
V ponedeljek, dne 14. t. m., prodalo se bode na prostovoljni javni dražbi na drobno Antonu Lampetu v Črnem vrhu nad Idrijo
•T lastno posestvo
kakor: njive, travniki, gozdovi, vrtovi in hiša št. 28 v Črnem vrhu (ki do-naša sama z vrtom letnih 600 K) — vse to pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejši podatki na licu mesta.	2262 3-1
****** t+irm^ni+^mtum*************
NlaTnnnilrk Podpisani si usojam vljudno naznaniti
si. občinstvu, da bodem v nedeljo, dne 6. oktobra otvoril svojo novo urejeno
gostilno in prenočišče
na „stari pošti" v Medvodah.
Točil bodem le samo dobra, pristna vina, skrbel za točno postrežbo, kakor tudi za topla in mrzla jedila. — Povodom otvoritve bode svirala domača godba ob vsakem vremenu. Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča
Julij Novljan, gostilničar
Oznanilo.
prično
Na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani se
zimski kurzi za stavbne obrtnike
(zidarje, tesarje in kamnoseke)
A
v ponedeljek, dne 4. novembra letos.
Vsak kurz obsega tri zimske petmesečne tečaje.
Za vstop je treba starosti 18 let, učnega izpričevala zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta in toliko šolske izobrazbe, da more obiskovalec z uspehom slediti pouku.
V obče se zahteva znanje, kakršno se pridobi z obiskom dvoraz-redne obrtne nadaljevalne šole.
Vpisovanje se vrši zadnji teden meseca oktobra.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	2263 3-1
V Ljubljani, l/oktobra 1907.
C. kr. ravnateljstvo.
FELIKS TOMAN
stavbeni in umetni kamnoseški mojster	:
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30.
m**
'A' ;•
____• * ;;
/-•■■ .. ■

•ie
V ..	■

Največja zaloga — velika . •. izbira vsakovrstnih. •.
:: nagrobnih spomenikov:: ^
Lastni izdelki.
Piramide in obeliski iz črnega švedskega granita, sijenita in iabradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastal-skega in kraškega marmorja.
Naprava in prestavljanje kompletnih rnkev ln monumentov.
Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji.
Načrti in proračuni brezplačno.	2249 3—1
Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono z najnovejšo in najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. občinstvo povabiti za nakup, dokler je zaloga še bogata! 2246 6-2 Se priporočam spoštovanjem O. BERNATOVIČ.
HO O ex
o o.
>0 o
v. <D
e u
E 0»
F
o.
Najnižje cene!
Slavnemu občinstvu, zlasti čast. duhovščini, učiteljstvu in dijaštvu naznanja otvoritev svoje
Mine s papirjem in šolskimi potrebščinami
g Ljubljani, Poljanska cesta IZ
in prosi blagohotnega obiska.
A. ŠKULJ.
O o"
<. o
nt
o
3
9
0»
e -o e
o -a c u«
2244 6-2
Izvrstno blago!
2267 3-1
Naznanilo.
\Vljudno naznanjam, da se na Raj a moja
odvetniška pisarna
v novem poslopju ,cTimetsRe posojilnice' na vogalu Qig a tatove ulice in <3anez Trdinove ulice poteg justicnega poslopja, nasproti c. R.glavni davkariji.
^THod: *3amz Trdinova ulica štev. S.
(cTZovo otvorjena ulica od IDunajsfie ceste cez poprejšnji vrt stare deželne Bolnice.) ssssgssšss®)
telefon št. 66. ©r. JI 16in tJlapUS, odvetnik ---


Podružnica ■ v Spljetu. a
Delniška glavnioai 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge ■■ knjižioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do Mt I j O
■»■"n* po * I*
Podružnica b v Celovcu, a
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
Panorama international
2205
Pod Trančo 2.
i i
Razstavljeno od nedelje, 6. okt. do všt. sobote 12. oktobra:
Otok Java
Ustanovljeno 1862
Telefon štev 58,
DUNAJ (WIEN), VIL, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo od navadne do najfinejše in najelegant-nejše Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emaiUrane.
Okroglo peči za regulirati od is k višje. Sušilnice, plinove peči, kamini. Zelizne peči s pečnicami za 2 aii 3 sobe Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči.
1881 18-6
Tnhfonnlfn brezplačno dopošil'atev mojega ilust iUIliCVUJlC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika i/, nav. velikosti.	611 29
St. 365
srebrna dam-ska remont, gl 3*50
St. 322
srebrna moška remont- 3-50
St. 337.
srebrna s sidro W kamnov 5- -dvojni plašč 6*50
Št. 341, srebrna s sidro dvojniplašč 15 kam-^Pm nov, posebno
močna 7—9-50
Anton Klffmann,
niOveCSJa tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajerako.
Krojaškega pomočnika
sprejme za trajno delo Josip Paulin, Kandija Novomesto.
2271
Na prodaj je več
2226 3—2
lepih hrastov.
Več se izve pri g. dr. Maksimilijanu pl. Wurzbachu na Bregu št. 10
strokovnjaka
ki je popolnoma vešč izdelovati vsakovrstne cementne izdelke,
? 98 3 sprejme A. ROBI u Borovnici.

Iščem

zastopnika
Kranjsko in Štajersko
kateri je dobro vpeljan po špecerijskih in delikatesuih trgovinah, gostilnah ter kavarnah. — Pismene ponudbe je nasloviti: »Izvrsten zaslužek 1908« na upravništvo »Slovenca".	2232 3—2
C
J
Naznanilo.
t
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem 4. t. m. otvorila
Pred Škofijo štev. 19
trgovino s konfekcijo za dame, == gospode, dečke in deklice. ==
Prosim torej cenj. p. n. odjemalce, da si blagovolijo ogledati mojo samo z novostmi bogato založeno zalogo, ter
vljudno pripomnim, da mi bo mogoče sl. občinstvu najbolje, najsolidneje in najceneje postreči, ker imam blago le iz prvih tovarn. — V nadi, da me bodo moji cenjeni odjemalci še nadalje počastili s svojim obiskom, beležim	2257 3—1 z odličnim spoštovanjem
A. Lukič
bivša poslovodkinja F. M. NETSCHEK.
i
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narolio kavarno"
Električna razsvetljava.
Od 6. do vštevši 12. oktobra 1907:
Grško
krasna serija.
V najem se da takoj
2248 2 —
zemljišče
blizu topničarske vojašnice, katero meri 1'/, orala. Vpraša naj se v Ljubljani, Sv. Petra nasip 37, l. nadstropje.
Zaščitna znamka „Sidro4'
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blažnjoče in odvodno mazilo pri prehlajenjn Itd.; cena »0 v . K 1-40 in K 2 so dobiva t vseh lekarnah.
Pri nakupovanja tega povsod priljubljenega domačega sredstva, nnj se jemljejo lo originalno steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ,,Sidro" potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elisabethgasse štev. 5 nova.
BV" Dnevno razpoiiljanje.
_____________________ 2265 (40-1)',
pekarijci
se odda v najem pod jako ugodnim pogojem v St. Vidu pri Zati-čini. Nastop takoj. — Več se izve pri FR. ZORCU, trgovec Sv. Petra cesta 23. 2220 3- 3
3
g««lqpiflllliigail
iffiBgliiiiiiS
ailBBliiii
Hj
2264 3-1
Naznanilo,
Poleg že obstoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedai še
domače hranilnice,
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki sojo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice.
Domača hranilnica omogočuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži.
Ta namen se doseže s tem, da izro-
kdor zahteva zaprt hranilnik terdotičn. vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, ki je v varščino za vrnitev nepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se obrestuje kakor vsaka druga vloga.
čimo vsakemu,
Ključek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke. Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko seje odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907.
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
vaake vrate se morajo akrbno varovati pred vaako nesnago,
kar •• po tej lahko rsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo bodo, težko ozdravljiv, rano. te 40 let se je izkazalo mečilno vlačne mazilo, tako imenovano praiko domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje la bolečine, hladi in pospešuje zaceljeaje.
—— Razpošilja viak dao.--
1 pušica 70 vin., pol pušice 50 rinarjev. Proti predplačilu K 3-1« se pošljejo 4 pušice, ali K 7-— 10 puiic poštnine prosto na vsako postajo avstro-
ogrske monarhije. Val deli embalale Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
Zaloge v lekarnah ATStro-Ojfrake, v IJab-IJani se dobi pri gg. lekarjih: B. Piccoli, U. pl. Tr.kfctr, K H.rdetscIUigev, J. Kan-
2172 2
Č&cUni/tl t- i/hm&ri/co Matfrt xeli/o <\obrx.\ po ceni in *ntrn«sl/iv<r potovali ncy \st> ol>rrifycA
rSi/non^c/čm etetZu
v Sjul>t/cuii kolodvorske ulice20. VšeAovrstnuiPvjLisiiiki ckf tc.:
PM Ml
Išče se za kinematograf
igralec klavirja
Naslov pove upravn. »Slovenca". 2219 2-2
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rodeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GifissbiMslte kisli vode.
IX
miren; tiieHShubi sauerbrunn,
MIh. pottaja, zdravilno kopaliiio pri Karlovih vari*
Prospekti »agtonj in franko. V Ljubljani ie dobiva v v«eh lekarnah, voijik ««<M>rijikih prodajalni cah ia trgovinah 1 jeitvinaal ia 'bom.
Zaloga pri Mlhaol Kaat«*r-|o in Potor Laooolk-«
IMIIMI.	114 52—6
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo
p. n. konsumentje, da se jim GiesshUblerjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku.
Izurjene
šivilje za slamnike
za trajno, dobro plačano delo sprejme tovarna za damske slamnike Siegfrid Orn-stein, Dunaj 6, Theobald-
gasse štev. 13. 2133 6-6 fil
'-Delniška družba „Z DRUŽEN IH PIVO VAREN Žalec in Laško
= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ySalvators (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). pcšiljatuc nc dom sprejema restcurctcr „}<qrcdnego ©orno" g. Križnik- (Telefcn 82.)
Porna žaia Dejhenjlii u Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje rudi hrastove hlode In frize.


f OGLAS!
- Y 0 R K in LONDGl
NEW
» * mata
nista prizanašala niti evropski a> lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoS proti majhnemu plačilu delavnih moč! Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pc šiljam torej vsakomur sledečo predmet? le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih A t
{•V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vlile i>
anega komada. 6 kom. amer. pat. sr«brn*h Jtdllnl'
f lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih MvbII Zllc;
l kom. amar. pat. srebrna ial«m» nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna Klim«; nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorl« čailC za P0c klado:
2	kom. efektnih namiznih »vtčnlKot; 1 kom. cedilnik za <al; l kom. najfin. slpalnlce za sladkte
42 komadov skupaj samo fld. f'90.
Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit: po tej minimalni ceni |ld. 8*90. Ams-ričansko pat. srebro je znano, je skoi: in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne t«-melji na nlkaKrlnl SleparlH, zaveta cm se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bik blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikd'-i ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kratit e garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasne
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	2254 l
A. HIRSCHBERG-a
•ksportni hiši američanskega pat srebrnega blagf
na Dnnaji n., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetlu, ali Če se znesek naprej vpošljo. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s poAiljatvijo krasne garniture jakt zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pedpolk:. S pat srebrno garnituro sem jako zadovoljta
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinj atru Jaki koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo B5hm, okrožni in tovarniški idiavnik. S poslanim namiznim orodjem sem zeI6 zado-dvoljen. — Mihael Kovačerid,ravnat, parno a uradov dež. pri Tladi ▼ Sarajtvu. — Sarajevo 22. okt 190<t
I. Južnoštajerska kamnoseška
<$><*> industrijsko Mu Ceile
Nove ulice štev. II.	io4< 26-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
Sti £p
Tla
f.
1 vbena in umetni kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. iz različnih kameno« in cementa.
Boijalna delavnica in podobapski atelije za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz. krstnih in kropilnih kamnov itd.
ikovanje cerkva, dvoran, In hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom.
Izdelovanje
pohištvenih plošč Iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah
MnogobroJna zalogo grobnih I spomenikov l
iz različnih marmornih vrst granitov in sij eni to v po raznovrstnih
narisih in po najnižjih cenah.
I Noprnva I
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v iste
Bruienje, poliranje In itruganje kamena t stroji
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahtevale brezplačno

Registriran vzorec.	Bajna iluzija!	Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca 15-1 ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje Izboljšano
brlljantno angel, zvonilo za božično drevo it.1
popolnoma Iz kovine s 6 pozlač. angele! 30 cm Tis. Garantira se za runkclJonlraq]e.
Pritrdi .e lahko takoj n. največje ali najmanjše drevo s preprostim nasajenjem. Postavljeno na mizo so rabi lahko tadi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih aveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be-tički pa udarjajo na troje zvoncevin blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K l'60.


mmw: -
... mp ' # • a*..
& .j
3	kosi
4	„
6 kosov
. K 4'25 .. 5 50 „ 8* — 36 kos«v
So n 100 .
9 kosov
»s .
M , K 43-50 „ 58--»112'-
12-15 -29-

St. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
5	kosi 4 „
6	kosov
K 5-50
„ 7 25 „ 10-50
30 kosov So „ Igo _
9 kosov IS , 24 . K 57 50 7' 50 „ 150-
K 15-50 „ 20-25 „ 39-50
Najnovejši
12 kos. .ortiranih, skrbno zavitih v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —"40, —-60, —-70, — 80, I-—, 1'20. 1-50. 2'—. 6kos kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —'75. —-90, I-—, 1-20. Lametta, angelski iasci, srebrni ali zlati, kuvert K —*10, žica za orehe 100 kosov K —*20, verižice iz steklenih krogljic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti krog jic K —-90. —'95, I 20, 1-40. Svečice 24 kosov v kartonu K —'50, večje 15 kosov v kartonu K —"58, držajci za sveče, tucat K —-50.
Prosim zahtevajte katalog, —-
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstveno plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, jOuridoča (ne gre samo i s ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letni garancijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem C K, 3 kosi 17 K.
Itogata izbera v mojem tflavn. katalogu.
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, nikel-.j nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1-50.
St. 7202. Cena dobra denarnic, iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zgu-nena, la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitje, 3 zapore, 9 cm dol. 6 cm
dir. K 1-35. Boljše denarnice po K 1*85, 2*10, 2-80,3-10,3-50,3 80,4 20 in višjo
Rnflfrlfl nnnrnifn Vsak P- ^uPec' 0<* 1 ,ePl 1,0 30 n0T pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj UU&ILIIU UUUIUUU. za božično nagrado alarmno budilko st. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika!
Pošiljk .. p. povzetja ali denar naprej. Najpripravneje sc naroča na odlezkn postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri na-ročl4vi opomni, tfi naj .e pošlje blago po povzetju ah če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju, da MMfti, 44m I« mogoč«, blago ž. pred 16. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
tvornic« ur v Mostu
JAN KONRAD
ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1940 na Češkem -
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga tako] pošijem zastonj In poštnine prosto. (

Pri damah
ne pomeni reklama nič,
dejstva govore.
Poizkusite torej vsaj enkrat
ELIMreme
ki pomladi obraz in osveži kožo. Ogrci lišaji, pege izginejo. Ne samo plemenite dame in umetnice tu in inozemlja priznavajo to kot najboljše in najzanesljivejše sredstvo, ampak vse ženstvo sploh. Cena 1, 2, 3 in 5 kron. 1726
ELLA-kreme-milo......KI
ELLA-umivalna voda . . . K 1 in 2 ELLA-lepotilo . . K 1"20, 3 40, 3 in 4. Po uporabi ene porcije omenjenih izdelkov gotov uspeh
Baros Gabor
tovarna za toaletične predmete in kozmetične izdelke.
Centralna prodajalna in pisarna: Budimpešta: VII. Dohany uteza 1, zaloga 49, telefon 8-72; tovarna: I. Varasmajor uteza 42 (lastna hiša) telefon 45-45. —
Razpošilja se dvakrat na dan proti povzetju ali če se pošlje denar naprej.

Trgovina z oblačilnim blagom!
Marija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice Stev. 85 nasproti „Tiftlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—44
Marija Rovftek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti »Tišlerjeve gostilne*
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega ce>'ii:a
gld. 1-50
gld. 3.50
nlket. Roskopf uro .	gl. VSo
»rebrno , ...	3 —
z dvojnim pokrovom .	,	4-—
z 3 srebr. . .	.	.'.-—
plosk. Jeklene ure . .	.	3 So
prave Roskopl-patent.	„	3 So
prave „Omega" ...	,	s*'.6«©
srebr. oklopne verižic«	,	r —
14karatne /late ure . .	.	H r,o
Mkaratne zlate verižice	.	H< —
Hkaratnl zlati prstani	»	2 —
stenske ure 7o cm . .	.	3-fio
z bitjem lilci zvonu ,	.	5 —
z godbo........6-—
s kukavico ....	.	2 So
kuhinjske ure ...	»	2 2o
budilke........i Ju
budilke ponoči sveteče	.	I do
z dvoinim zvoncem .	,	I 5o budilke z bitiem in
zvonenjem liki zvonu	,	2 5o
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
Maks Botimcl, ^"Usint Mit).%is£^kmoil
i 2000 slikami zastonj in nogtnine prosto T9S M- -
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 OJ to je. daje za 200 kron I4 0 9 kron 50 vin. na leto.
Drugo h m n line knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
l{<>iittii d-t vek plača lirauilniea samit
1949 52 -i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Najsij^urnejša prilika xa Stedenje!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
njo
Predstavo se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
: s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa'c. s s
«r Daroes v soboto nov spored. tok 2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: : žani ceni. : :
8Qf Najcenejša vožnja v Ameriko. "SE®
I
u
u
S
C
t Kristan
oblastveno koncesijoni rana potovalna pisarna
za
Ameriko
3
(D
1 ma
r
u
E v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52-44
SJgr Najcenejša vožnja v Ameriko.
* ^
MS
Stimaa, usta« ia kiutrik<
eijska kljačariičaritrt-
Hldrallčnc vidre In sesalkt
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškova ulici 4
priporoča m slavnemu občinstvu li prečastiti duhovšlnl v lidelovanjs vseh t to stroko »padajočih predmetov: ftlftno omrejje na stroj, obhajtlne mlsi, ograje aa mlrodvom cbnijn« •mrt^jt, veina vrata, balkoni, verando, stolpno krile, štedilnike, strelovode, telesna okna, kolesne stole Itd. 8pocyaliteta: valjttal lastort in solndne plahte po najnovejšem sistemu a sunodvigalnlnl • li09 62—89	oporami brei vijakov.
USI

Vožnja traja"	_ . _ _ __
dni	in ostane
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajemmi velikanskimi parnimi
^^	JI	r^gryyi uu ocuaj venr^ pa i mr^i e. u iu,uuu
Pojasnila daje zastopnik ff.CsUnifl
i ub liana j§i0&Ke-uiiceštv.28
Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleK.torehčetrteKv tednu.
FILilP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
veliRo zalogo ra m Da ca oa Da Rišite oprave
iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz,
madraoev in žimnio. — V zalogi imam veliko Izbero
Rrsf (mrtvašRiR Irucj)
od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih oenah brez konkurence 1
832 U
Prva kranjska zaloga vina
iz raznih odlik, kleti in lastnih vinogradov
Kolizej štev. 130, Ljubljana.
Vino je pod pregledom kmetijsko - kemičnega — preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani.
V zalogi se nahaja Vermouth, konjak, rum, tropinovec i. t. d., kakor tudi drnga desertna vina v ste klenicah.
2235 10 2
<3o zor!
<3ozor!
Največja zaloga nagrobnih spomenikov
katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravnotako so v zalogi
nagrobni okviri.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah.
Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih oenah.
Z velespoštovanjem
2042 8—5
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
C. kr. priv. ^jjj^pg prva češka
orgelj in harmonijev
tovarna J. Tnček=a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konstrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—23
Ignacij Camernik
kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani.
m
r odpisan« ima v zalogi najraznovrBtnejše trpeino, krasno
blago »a bandera, baldahlne, raznobarvna plašče, ka«nle, pluviale, dalmatike, ve-Inme, albe, koretelje, prto itd
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popra-»lla. — Izdeluje ročno ln poBteno po nalnlljl eenl bandera ln vso drugo obleko.
Vrečastite gospode prosim, da se blagovole pu naročilih «irati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-ttev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpo&tenej&o postrežbo in najnižjo cena. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im spoitovanjam se priporoča 2803 26—32
Ana Hofbauer,
•mejlialjica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posodss
v Ljubljani, Wolfovo ulioe 4.

	^OSREDNJA BANKA CESK,H HRANILN,C* »■ ^ * fUstfedni banka českvoh sooiitelenl		Del. kap. 7,000.000— H ■ 5 Ttlegnml: „Sporob«nka". f 1 2 Deponiranje kavcij ta g ■ - vadij raznih vrst. . ■ b Eskont menjic samo _ ■ | denarnih zavodov. g ■ « Bankovne informacije - H in svete brezplačno. * p
	Vloge na knjižioe in ra£un 4 % in 4\', %. 1 Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in Auvalna zaloga brezplačno. I	Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J' in '/t'/, upravne pristojbine. Financiranje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
			
Pri nakupovanju — suknenega ~ in manufakturncgii z= blaga ms
opozarja na tvrdka
HUGO IHL
v Ljubljani
SpitalBke ulice štev. 4.
ill St—M
Velika zaloga ? i:a
suknenih ostankov«*
-£*llllillllllliiiltlttllllltlllllllllllllliiillilllllllillllliliilllllllllliliiiiiilttlllllllllllillilllliiilllll(<illllllliill>tllltllitll>t(li>lltili>ii>illi<>>>>>liii>'^
. I. ^ ;; ; ;
0,	••'š; cn	c2<
Preoblek^^^^Po pravila.
is

Tovarn«
za
H Ntole H
Franceta Mseljnn -
ua Bregu, pošta Borovnico, Kranjsko, §
* * * * * *
f o vsakovrstne stole o # *
*
Najbogatejšo zaloge in najrazno« .,-2005 52 2 vrstnejfto izbiro
klavirjev in harmonijev ima
jzij Kraczmer
izdeluje
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence
llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zaston)
in franko	ZLZ Z Z 10
Aloj;
izdelovalno klavirjev in sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi preigranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ubira-nje in popravljanje
vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. Bosendorfer na Dunaju, GebrUderStingl na Dunaju, Avgust FBrster v Lobavu, Th. Mannborg v Lipskem. Za vsak pri mejii kupljen klavir docela jamčim. — Najnižja Izposojevalnlna. — Delna plačila.
Folosrafitni znrt
l Julij Miiller i.
ustanovljen u letu 1870
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga |J naročila v poslopju „HoteIa LIoyda" na-
Mam
v Ljubliani
je sprejela s 1. septembrom t, 1. sledeča dela v komisijsko zalogo:
Valvasor, Johann Weichard Freioherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1089. 4 Bande. (Strani 54 + 7 + 696, 836, 396+730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877-79.
Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen MUntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, vvie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, Bischčffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836, K 12 -.
Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wiirden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den LandesfUrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, SchlOs-sern und Klčstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Ttirkischen als Christlichen Oreutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs- Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612-1-74. K 8'-. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.
Wolf-Cigale, Deutsch slovenisches W5rterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5"-, vez v V« usnje K 10-—. Wolf - Pleteršnik, SIcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v usnjatih vezavah K 22"—. Verhovec, I. Professor, Die wohlIčbl. landesfurstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — 60.
—	Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante ♦ Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani.
K-60.
Schumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a
cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv fUr Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7.111 + 393 strani. Znižana cena. K250.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 1. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	II. knjiga (1. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —.
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12—, vezano K 22'—.
Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740 — 1780. — 1881. K 140.
| Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica :
I. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2—, i 11. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. -1	Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
1 lil. zvezek : Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. 1 IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'—, eleg. vez. K 4 20.
eleg. vez K 3 —. - Stepnjak, hiša ob
Medved, Ant., Poezije
vez. K 5 -. Silvin Sardenko, Roma. Poezije.
K 2 —, eleg. vezan K 3'20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljub ljana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
SVETILKE
steklenlno, : porcelan-: sito M, i zrcali, i podobe
unajueiji izberi
Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg.
Ljubljana, 1906. 116 strani.
a J
S'
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru Izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antlkvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
■ = <
jjL ^iiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitiiiirtiMiiniiiiiiiiifiiliitiiiiiitiiniititiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiH J
t
i D
1Z11
LJUBLJANA
Wolfove ulice št. 6.
Steklarska dela
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medici nal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 30
a	n	744 82—19
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Odlikovan z zlato kolajno« Parizu 1804.
Odlikovan z zlato kolajno in krlftooai v Londonu 1905.
ras^tsssr1 eMniL®!®
izgotovljene obleko.
Iz trpežaaga li Mil Opozarja na veliko svojo t&logo
posebno na kuiliki v največji labsri po najniljtt cenah.
hbiTltti] onlform mtrtjskigi draitva iilunlikHi mdnltir,
a|au93|tu olBiinjBj ui 3j3u}0)|hii ssjazi »s a(uv«9|a|2a ui viiABJdod — »l»J»P »«a a zoazi — -»»i o OAtfOJOd - lfH»«AV l"Int A «UJ»AO» ■ (?»»[■ N
l

§•■0 3 S 3 s. = « s < , 3 B
Usl 3 JP?
U E.H 9 » S-a-K-o gg o
■ & D P —
3 < E w 2.3 n
2-3 o-Š ° S'
3 ro =7 ' f
3 ČL. 3 O i m
S) O.
35 .
n<' B

Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre ln čepice
vnnjnovejšiH taconnti Sn v velikih Izberoh
priporoča 112 62—28
Ivan Soklič.
Pod trančo fc*. Postajaelek.železnlce. jj
r
WM3nman>m ums; KMBHOMnn
Poštenemu uačelu, tla svoje
■mmi^BSHBSHMM

prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene » vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.

Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, nsnje la box-calf, orig. Goodyear šivani . . , Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........
SI 3*50 4'60 315 4-74 675 750 3-110 r-
Etegantna priložnost! Priporočamo nastopna označene vrste: Odlično kakovost! t
n
910 10—6
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji ln škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damsklh polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
ALFRiSD FBANKEL, kom. a z-.
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damslti čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Goodyear šivani . . . . Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Goodyear šivani, prav elegantni.....
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Špitalskc) ulice 9.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino orebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
S
vj
55
Naprave za in gonilno moč
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolj
izdeijujejo. Tehniški jB elektrotehniški biro
£ouis <3atz S (Bo. Tfrunaj
860 26-10
V//.I2., Kirchengasse 43.
»■I
nnamaK
2178 16-4
••••
:::: Trgovci z vinom I
Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko
Bratje LučIč-RoKl::
(Lissa) Dalmcija
::::
IliflfH llilin ter i'h P°ši,ia v sv°j'h sodih vIaAU VlllU na drobno in debelo počenši
ki ima v zalogi najbolj sloveča
od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon-
Sr,'oznani Viški opol inbelo vino
radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se!
Odjemalcem na debelo dajemo popust. — $ Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist----nost naših vin jamčimo.---£

•••• m

mm
f
| QQ
mi
«s
o
(4 ž
i
>H R!
M
wm&

Najcenejša In najbitrejia vožnja * Ameriko je s parnik! Severonemškega Lloyda "
□ Bremena Neo-lfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Vfilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■m Grosse. mm Čflgr Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. m
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 52-46
Edvard Tavčar-ju, ® iomu n 9.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je voak torek, četrtek ln ooboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna in oolidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington? nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivčOo pa tudi listki preko Baiflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Dunajska cesta Jt. 19.
v Ljubljani
Medjatova hiša.
zavaruje
L Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
>«86 13-4
**
Svoji k svojim!

A. ZAJEC
cementarna na Pešati p. Dol pri Ljubljani.

Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. oerkvenim predstojni&tvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakri-
stije, veže, kuhinje mnTfl:L nlnčro v raznih bar-in hodnike, krasne ■	Vah (do 5) in
okusnih vzorcih. Trotoar krog cerkvenega zidu zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališa iz imitiranega granita in marmorja,
grobne spomenike, okvirje
in korita za živino in drugo cementno blago.
Ceniki in vzorci na zahtevo.
641 19
Marija Sattner,
LJubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medljatova hiša),
m priporofia pred. dnhoTMiaj ia
izdelovanja c&rUvani/i para~
Najkrajša in najcenejša (J0ŽI1 jfl u AlMiKO
z modernimi", velikim^ brzoparnikl£[iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", ,,Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite sa 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo če* Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri
.Starem tišlerju". 320 31 ty
Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko —— „Union". —
2084
CUDEH
urar In trjouec = u Ljubljani, Prešernove ulice.
Ceniki zastcnj in po&tnine prosto.
FRAN SEVČIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih MF* pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
IIIHfllHIMUHlUlUfHUMIlllHHHIHIHžffl	\ B3
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojni&tvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva * slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kanor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 17« m_u Narisi ia proračuni na zahtevo zastonj. 2 Spričevala aiiiph isTrienih iel m m razpolago p. 1. »djenalcea ▼ iglel
»na
*

fVMTON SJVRC
= Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. =
Izdelovanje perila in oprem za neveste.
Prevzema vse vrste perila v izdelovanje po najnižji ceni.
: Inventurno prodaja:
S = dokler je kaj zaloge po globoko znižanih cenah.
Opuščene vrste švicarskih pletenin, perilo za dame, srajce za gospode, posamni namizni prti in ser-vieti ter drugi predmeti.
C z
SMillfllHIMHHHHUfflllKKmffilHffiH^
711 f6 20
SVETLOLIKALNICA
Ljubljana, Kolodvorske ulice 8.
Svetli lesk ovratnika in manšet da pravo lepoto perilu in trajno trpefnost
napram navadnemu likanju.
Zavod sem si tako uredil, da z največjo pozornostjo ravna s perilom, obleko, bluzami, preprogami itd. in morem prevzeti jamstvo. Cene so povsem zmerne.
Anton Šare.
JT O.
O 3
3
tO
sr c ■o
C
K številnemu obisku vabi najvljudneje z velespoštovanjem
U*tanor(J»ao /. 1842.
Slikarja napisov Start, is pohištvena pleskarja.
zbirka dr. SchOnfeldovth v tubah za akadem. slikar]«.
Elckrični obrat
Tovarna In prodaja oljnatih barv, flrneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Talafon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava se tudi sl občinstva ca vsa v najino stroko spadajoče delo r mest« in na deželi kot priznano realno in fino p« najnižjih cenah.
765 52—20