Z7B. Strani
¥ Ljubljani, v sredo, 1. decembra 1915.
XCVIII. leto.
»Slovenski Narod" velja v LJublfnni
edo leto pol leta četrt leta . na mesec -
na dom dostavljen: naprej • • •
K 24-— 12-— 6*— 2--
v upravništvu prejeman: celo leto naprej • t . . K 22*—
p°L!^......n*—
četrt leta    „.....5-50
na mesec   . .....1*90
Dopis) naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračata Uredništvo: KnaHova vltce št 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan sveder I»vzeaatf nedelja in
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta* za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat pa 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjfti inserđiah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnin?, reklamacije, inserati i. t. d* to je administrativne stvari.
—— Posamezna številka vetia 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarne" telefon ŠL S5.
•Slovenski Narod' velja pO posti:
za Avstro-Ogrsko; • za Nemčijo-
celo leto skupaj naprej po! leta «.
Četrt leta na mesec
. K 25-— . . 13'— . . 6*50 . I m 2-30
celo leto naprej      - • - 3C 3^—1 za Ameriko in vse druge dežele - • celo leto naprej « • • « 1C <3o.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aK znamka* Vprsv&ištvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št. 5, ieleSon aLS5»
2. december.
Sedeminšestdeset let je poteklo, odkar si je posadil cesar Franc Jožef staroslavno habsburško krono na svojo glavo. Neizkušen mladenič je prevzel L 184S. vladarstvo države, ki je bila stara in ki je razpadala — fckušen starček vlada danes v monarhiji, ki je trdnejša in enotnejša kakor le kedaj, in ki se je pomladila v svoji stari sili in slavi, človek na prestoiu je osivel in se postaral, toda energije njegovih mladih let, vsa izkušenost njegove moške dobe, vsa modrost njegove starosti se je oživotvorila v ljubljeni dedovini njegovega slavnega rodu. Mladenič je zbiral razpadajočo staro Avstrijo, okrog starčeka je zbrana nova utrjena Avstrija. To je morda najbolj karakteristična slika, ki nam jo nudi 671etna doba vladanja našega cesarja. Starček sedi na habsburškem prestolu. Toda v tem starčku živi še vsa energija mladih let, plapola še ves ogenj goreče dejanske ljubezni do poverjene mu države in izročenih mu narodov in tako se ob 671etnici njegovega vladanja oči cele Avstrije upirajo z isto wJano hvaležnostjo v preteklost, kakor z neomajnim zaupanjem v bo-
doerost.
t
> Cesar Franc Jožef je ustvaril moderno Avstrijo kot državo narodov, njegova velika ideja enakopravnosti zmaguje v veliki preizkušnji, ki jo je svetovna vojna naložila človeštvu, in naš cesar ne bo slavil zrnate le kot vladar in vrhovni gospod svojih armad temveč tudi kot eden največjih in najmodrejših državnikov svetovne zgodovine. Avstrijski narodi se danes z največjo požrtvovalnostjo bojujejo za svojo skupno domovino, ki io jim je ustvaril cesar Franc Jožef proglasivši Avstrijo za državo enakopravnih narodov, v kateri je ustava slovesno odpravila vsako nacijonalno nadvlado in podelila velikim In malim enake pravice. Za to najsvetejše delo cesarja Franca Jožefa prelivajo danes vsi naši vojaki s severa in juga, zapada in vzhoda širne monarhije svojo kri in to delo bodo zmagoslavno oteli iz uničujočega viharja velike vojne. Ka-
kor skala neomajno bodo stali temelji zmagovite Avstrije, nedotakljive trdnjave mirnega in uspešnega sožitja srednjeevropejskih velikih in malih narodov. Usoda nam je mila, v v e -
i i k em Času nam je ohranila na slavnem habsburškem prestolu velikega vladar j a, ki ga obdajejo ljubezen, vdanost in zvestoba njegovih narodov.
ITALIJANI HOČEJO ZA VSAKO CENO PPJ GORICI DOSEČI KAK USPEH. — VSI NJIHOVI DOSEDANJI NAPADI ODBITI. Dunaj, 30. novembra, (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče. Vedno boij se kaže, da hočejo Italijani te dni za vsako ceno doseči ob Soči, če mogoče pri Gorici, kak uspeh. Včeraj so naperifi svoje napade proti celi fronti med Tolminom in morjem, zlasti siino pa proti obema našima mostiščema in proti severnemu deiu Doberdobske visoke planote. Sunki proti našim gorskim pozicijam severno od Tolmina so se kmalu razbili. Tolminsko mostišče je stalo popoldne pod bobnečim ognjem. Nato se sledili trije napadi na severni odsek in več slabejših na Južni odsek. Vse smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Ravno tako brezuspešni so bili večkratni poskušeni napadi pri Plaveh. Pred goriškim mostiščem so zbrane močne italijanske čete vseh front. Napadal je sovražnik včeraj samo pri Oslavju. Odbili smo ga, samo ozek kos fronte smo nekoliko umaknil!. Gorica je dobiia ponoči zopet kakih sto težkih bomb v notranjost mesta, V odseku Doberdobske visoke planote so se po štinurnem artilerijskem pripravljanju pričeli posebno silni in trdovratni napadi proti hribu Sv. Mihsela in prostoru pri Sv. Martinu. Na hribu Sv. Mihaela le krvavo odbil budimpeštanski honvedski peš-polk št 1 osem naskokov v masah. Trikrat so v gostih masah napadli Sv. Martin. Tu je obvladal honvedski pešpoifc št. 4 iz Nagy Varada v 1 ju tem bajonetnem boju svoje pozicije. Tudi jugozapadno od tega kraja smo odbili sovražni napad. Namestnik načelnika generalnega štaba p!, rf 6 f e r. fml.
BITKA NA CELI SOŠKI ČRTI.
Bilka ob Soči narašča do najvišje ljutosti. Nahajamo se pred viškom orjaškega borenja. Delni boji za goriško mostišče so se razvili v bitko ob celi soški črti, od morja do tolminskega mostišča. S tirolske fronte in iz svojih rezerv v zaledju je pozval sovražnik svoje čete, karkoli je bilo pripravnih za bojišče, in preskrbel se je z velikansko množino municije, kajti tik pred otvoritvijo parlamenta je hotel Cadorna doseči uspehe, katerih potrebujeta kralj in vlada, da bi dvignila kvišku razpoloženje v Italiji, ki je sedaj najslabše, in da bi mogla zahtevati zopetnih žrtev, kažoč na „nspehe", ki sta jih dosegla doslej. Kritičen položaj, v katerem se nahaja vlada, narekuje brezobzirno taktiko napadanja, katera stane vsak dan na tisoče Italijanov življenje pred našimi neomajnimi pozicijami. Po tretji soški bitki je bilo naznanjeno število izgub z 200.000, sedaj je narastlo izgub še za polovico in skupno število pol milijona vseh dosedanjih izgub je že prekoračeno. Tudi naše Čete imajo izgube, ali te dosegajo komaj odlomek italijanskega števila. Dne 29. novembra sta si pridobila dva nova polka krvave lavore ob Soči v obrambi naše domovine proti sovražniku. Ojačena, pogumna, v svesti si dosedanjih sijajnih uspehov, bo Boroevičeva: armada odbila tudi sedanji generalni juriš sovražnika, kakor vse prejšnje.
Konec italijanske ofenzive?
Lugano 30. novembra. Italijansko časopisje nekako pripravlja javno mnenje na konec ofenzive ob soški fronti, kajti od včeraj dalje priobčuje članke o težkočah ofenzive in o prednostih na strani sovražnika na njegovih pozicijah, ob katerih se razbijajo vsi napadi. Uspehi so kljub največji umapo-rom popolnoma brezpomembni.
Boji za hrib Sv. Mihaela.
Iz vojnoporočevalskega stana: Boji za hrib Sv. Mihaela zadnje dni so krutejši nego kdaj poprej. Italijani so najbrže sprevideli, da preko Oslavja in podgorske višine nc bodo dosegli Gorice, zato pa se toliko boij trudijo, priboriti si pot v Gorico čez hrib Sv. Mihaela. Napadi zadnje dni so se vršili največ na severno-zapadnem pobočju Sv. Mihaela. Brigada Perugia je tam jurišala in jurišala, posrečilo se jej tuintarn vdreti v naše jarke, katere je razbila poprej artiljerija, ali vedno smo tc jarke dobili zopet nazaj. Ko Italijani obstreljujejo jarke, se umakne naše moštvo v zavetja, varna pred granatami, v tem času se polasti italijanska infanterija jarkov, protinapad pa prežene Italijane iz njih. Ako čez dan izgubimo kako pozicijo, drugo jutro je redno zopet v naši posesti. Italijani so imeli zadnje dni izredno velike izgube, vendar pa ne odnehajo, marveč nadaljujejo s svojimi napori, da bi osvojili Sv. Mihael. Železniški transporti za njegovo fronto pričajo, da dovaža zopet sveže čete, kajti te čete, ki se sedaj borijo in so odbite dan na dan, ne verujejo več v možnost, da bi zavojevale hrib Sv. Mihaela.
Italijansko obrekovanje naših častnikov.
Dunai, 30. novembra. Iz vojnoporočevalskega stana: Rimski vojaški list „Preparazione* je priobčil članke, v katerih obrekuje avstroogrske Častnike, ker trdi, da ostajajo ti v drugi ! Črti in se v obilnem številu in mnogo rajši udajajo kakor pa moštvo, dočim so italijanski oficirji vedno spredaj. Nazdevno visok odstotek avstroogrskih Častnikov izgub v bitkah za Gorico je mogoče razlagati le tako, da italijanski artiljerijski ogenj ubija častnike v strelskih jarkih. Omenjeni list označa tudi naše mornarske častnike za jednake strahopetce, ki pogrezajo neobo-rožene italijanske ladje, in naše letalce, ki bombardirajo odprta mesta. Tak sramoten bojni način je v časopisju Avstro-Ogrske nemogoč. Mi pač nismo Italijani. Ako se dobi italijanske Častnike pri napadu v resnici spredaj, moremo prepustiti kaznovanje nizkot-nosti rimskega vojaškega lista mirnim srcem našim častnikom. Ravno Italijani
so imeli opetovano pri svojih ofenzivah, izvrševanih z veliko premočjo, priliko spoznati, da so naši častniki najbolj tipični zastopniki celo v obrambni vojni tako odločujočega ofenzivnega duha naše armade. Dokaz temu so dnevni z nedosegljivo rezkostjo izvedeni protinapadi braniteljev ob Soči in drugih frontnih skupin, v katerih sredi naši častniki tudi v divjem spopadu na nož in pest z dejanskim vzgledom prednjačijo našim Četam. Trditev o velikem odstotku častnikov med vjetniki je istotako lažniva kakor izvajanja k tej trditvi. Basen o neo-boroženih odprtih italijanskih mestih je postala s sistematičnim vničevanjem mirnega goriškega mesta krvava parodija v Cadornovi publicistiki. Sicer pa je splošno znano, da naši letalci bombardirajo samo objekte vojaške vrednosti in da naše brodovje napada samo bojne ladje in sovražne ladje, na katere naleti v vojni zoni in so naložene s konterbando in oborožene.
Italijanski parlament.
Po italijanskem vojnem časopi>-ju je bilo sedaj polno nasvetov, da naj bodo poslanci lepo jedini in patri-jotični. »Corriere della sera« opominja poslance, naj se vzamejo glede patrijotizma za vzgled nemški državni zbor. »Idea Nazionale« meni, da bo trajalo zasedanje do Božiča, da se bo parlament bavil posebno s finančnimi zakoni in da sc bo zahtevalo od parlamenta, da izreče vladi zaupanje. »Avanti« napoveduje, da bodo poslauci vseh strank v zbornici lepo molčali in da bi tudi oni, ki igrajo sedaj vlogo opozicijonalcev, bili potem polni očitanja, ako bi ti javno izgovorili, kar si drugi pripovedujejo le na štiri oči.
Za vsaka ceno napoved vojne Nemčiji.
Lugano, 30. novembra. Vzpričo otvoritve parlamenta se trudijo elementi, katere ima na povodcu ententa, da ostrašijo parlament in vlado in izsilijo za vsako ceno napoved vojne Nemčiji. Kdo da stoji za tem gibanjem, nam priča zadostno latinski rek: is facit, cui prodest. Posebno v gornji Italiji imajo takozvani „fasci", to so klubi najetih ljudi nižje vrste, shode in kričijo in razsajajo po ulicah, da bi tako pokazali, da ljudstvo hoče na
LISTEK.
0 pučitnicfh na OoIcnisJKin.
Marija Kmetova.
(Konec.)
Srečujemo kmetice, ki ženo živino s semnja.
»Ste prodali, ali kupili?« »Kupili, kupili.« »Koliko ste dali za kravo?« »Dvestošestdeset goldinarjev.« »Kaj, toliko?«
»O da, toliko — časih je pa bila taka krava vredna le petdeset do šestdeset goldinarjev. Pa je vojska, kaj hočemo!«
»Pr mej dun, Majland, Verona, Benetke, vsa ta laška mesta, pr mej dun hej! AT ne boš šla naprej!« se huduje mož in vleče teleta za rep; ki nikakor noče iti dalje.
»Oče, kakšne kletvice pa so to?« ga vprašam.
»Pr mej dun —« a mene ne sliši in spet prime teleta za rep in ga potegne dalje.
Blizu Novega mesta zagledamo tri ženske, ki sede ob meji. Izmučene, izhujšane in blede so.
»Odkod, gospodične? Iz Gorice?« nas nagovorijo in po glasu sodeč jih izpoznamo za begunke z Goriškega.
»Nismo iz Gorice,« pravi Tina, »učiteljice smo in zdaj so počitnice. V zabavo hodimo po svetu.«
»A tako, Boga zahvalite, da niste begunke. Me smo od Gorice, od Števerjana, bežale smo prošli teden in naši možje so v vojski.« »Kako vam je tu?« »Slabo, slabo, gospodične.« »Kako to? Niso dobri ljudje tod okrog?«
»Dobri — ha — da bi bili! Ej, tepla jih bo šiba, tudi njih bo tepla! Drago nam zaračunajo vse, strašno drago in še za drag denar ni moči dobiti ničesar.«
»Pa bi šle delat — na polje — delavcev primanjkuje.«
»Bi šle delat, da — pa mislite, da nam puste? Pravijo, saj ne znate nič, ve nis^ za polje, ve ne znate nič.«
»Bežite! Tega skoro ne morem verjeti.«
»O, so taki, so. Saj jih bo teplo, tudi njih bo teplo. Mi smo pustili doma vojakom vse. Smo rekli: nate, vzemite, reveži ste! In tu? O. v Ljubljano pojdemo, po pravico gremo!«
Od daleč zagledamo novomeški kapitelj.
Vse mesto leži tako prijazno, kakor bi združil človek vse dolenjske miline v en sam kraj.
»In kaj je s tvojimi znanci, Ti-\ na?« jo vprašam. #
»Punce — kar tako bo: grem k njim, vc me počakate spodaj, rečem tako in tako hodimo, tako in tako je bilo — in dali bodo.«
*»2e dobro —« pravi Mina, »a jaz ne grem k teti, če bo ne vem kaj! Imam že eno do grla in še čez!« *
Gremo preti Božjemu grobu; kjer so Tinini znanci. Spotoma ogledujemo prijazne vile, ki zro na Krko in Gorjance.
»O,« se oglasi Mina, »v to hišo greš, Tina, kamor sem si tako želela nekoč! Kako bi šla rada s teboj!«
»Morda še prideš,« reče Tina in gre po ozki, beli poti sredi žive meje v hišo svojih znancev. Kakor gradič je hiša, lesena in ponosna, domača in plemenitaška obenem.
Kmalu zaslišimo Tino, ki naju pokliče, naj greva v hišo.
In predstavimo se in sedemo krog mize. In vse je tako domače in plememtaško, prijazno in visoko — prav kakršna je hiša njihova. In prenočimo v lepi sobi polni starih umetnin, in postrežejo nam drugi dan, da ne vemo ne kako, ne kam.
Razkažejo nam tudi kapelico Božjega groba, ki je njihova last. Zadaj je pravi božji grob, napravljen tako, kakor oni v Sveti deželi. Stoletja govore s sten, slik in z altarja. Stoletja govore in molče obenem.
Prav ob vratih sunem Tino in šepnem.
»Si rekla?«
s Kako — kdaj — saj vidiš.«
Mina naju pogleda in pokitna z glavo, a me ji odkimava, nakar sc Mina spotakne ob prag — četudi ni kdovekako visok.
Silijo nas, da naj ostanemo še nekaj dni pri njih, a zaradi denarja, smole s tetami in ne vem zakaj še vse, smo bolj slabe volje in hočemo raise domov.
»Uro zastavim pri urarju in verižico tudi,« reče Mina, ko smo žc v mestu.
Molče ji prikimava s Tino. Dvakrat, trikrat gremo mimo urarja pa nikdar nimamo korajže, da bi šle notri. Urar stoji na pragu in nas gleda.
Še enkrat gremo mimo —* tedaj zavzdihnemo globoko in stopimo v prodajalno.
Zelo prijazno nas pozdravi urar
— to nas malo ojunači in spet osramoti, Češ, zdaj misli, da bo izkupil bogve koliko.
A kako mu rastejo oči, ko sliši: »Učiteljice smo — hodimo okrog
— mislile nismo tako daleč — zaneslo nas je — denarja je zmanjkalo
— in če bi — če bi dali dvanajst kron, a uro z verižico vam pustim tu.« Seveda govori spet Mina.
Urar je takoj pripravljen postre-Či nam, odšteje denar in da potrdilo. Po uro pa mora poslati Mina nekega, ker s pošto je zdaj križ. Vse vesele gremo v kavarno in si oddahnemo ter odtdemo potem na kolodvor, od-
koder se odpeljemo do Radohove vasi in od tam peš čez Bogenšperk spet v Litijo.
Ustavimo sc v gostilni v Rado-h ovi vasi.
Naenkrat priteče   Tina vsa za-sopljena iz veže in pravi v smehu: »»»Punce — poslušajte!«  V rokah drži stare bukve in bere:
Zagovor za strupe (brez kruha).
Jest vas kličem, sveti patroni in pastirji teh červičev al kač na pomoč za vse, kateri škodo delajo tej živali, inu tebe sveti Šenpaš, inu Jezusa inu Marijo na pomoč, pomagajte meni, Jest tebe zarotim v strup, pojdi vun iz te živali, majhen al več, kralj al poglavar, gluh al slep, kušar al pajk, špičmak al škorpjon, kar je strupenega, kar je ostraŠen od tega pozemljskiga červa.
»Že spet ga prerivajo,« pravi Mina, ko smo že na cesti in smo se že oddehnile od smeha.
»Koga prerivajo?« vprašam.
A kmalu se spomnimo in zasme-jerno na ves glas.
In res gori proti Bogenšperku nas moči dež, gotovo se ga izlije deset vagonov. V dalji se čuje gr-^ menje. ;
»Še ga prerivajo.«
In še vso pot so ga prerivali za nami — prav do doma.
Menda ga je prerival sam sveti »Šenpaš,al kušar, al pajk, al špičmak, al škorpjon.«
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 1. decembra 191!;.
276. štev.
vsak način napoved vojne Nemčiji. V Gasovi je bil za te dni sklican velik ljudski shod z namenom, da se v imenu civilizacije, človeških idealov in italijanskih interesov takoj napove vojno Nemčiji. Jednak shod se je imel vršiti v nedeljo v Rimu pa ga je policija prepovedala.
Iz Lugana poročajo dalje, da so bile v Milanu, Genovi, Florenci in Veroni demonstracije, ki naj bi kazale
ljudsko vojno voljo in navdušenje sa Salandrov kabinet
Hoy italijanski list sa razširjanje bojišča.
Lugano, 90. novembra. Iz Rima poročajo: Rimska cenzura postopa najostrejše z novim listom .D fronte interna", ki izhaja od 21. novembra ter dela propagando za razširjenje bojišča z vso unemo.
Bolgari so zavzeli Prizren.
posebnega zastopnike. Dosodaj Je zastopal Ameriko v Srbiji bukare-ški ameriški poslanik. — V Petro-grad in Moskvo je prispelo mnogo srbskih beguncev. — Po poročilih nekaterih listov se nahaja srbski ministrski predsednik PsJUJ v Italiju
BOJI OB ČRNOGORSKI MEJI.
Dunaj, 30. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Jugozapadno od Priboja smo vrgli Črnogorce nazaj proti Plev-liu. Ob črnogorski meji jugozapadno od Mitrovice so napadle avstro-ogrske čete neko srbsko zadnjo četo ter v jele 210 mož. Bolgari se bližajo kotlini pri Prizrenu.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml. • •
PRODIRANJE   KOVESSOVIH IN OALLWITZOVni ČET.  — BOLGARI SO ZASEDLI PRIZREN.
Berolin, 30. novembra. (Kor. u.) WoIHov urad poroča:
Veliki glavni stan, 30. novembra.
Balkansko bojišče.
Deli armade generala v. Kovessa so vrgli sovražne sile pri Rudniku (Jugozapadno Mitrovice) nazaj. Tu in zapadno Sitnice so vjele čete armade generala v. Gallwitza skupaj kakih tisoč mož.
Bolgarske sile so dne 28. novembra zavzele Prizren. Vjeie so nad 3000 sovražnikov in ugrabile osem topov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odlikovani vojskovodje zavezniških balkanskih armad.
Cesar Franc Jožef je poslal vrhovnemu poveljniku na Balkanu gfrn. v. Mackensenu lastnoročno pismo, v katerem pravi: »Pod Vašim vzornim vodstvom in z izvrstnim sodelovanjem Vam podrejenih poveljnikov ter vsled izbornih junaških činov zavezniških čet so sovražniki kar najob-čutnejše poraženi in na balkanskem bojišču je dosežen najrazveseljivejši uspeh.
Voditeljska spretnost in žilava vztrajnost čet bodeta zmogli tudi nalogo, ki še preostaja
Cesar je podelil gfm. von Mackensenu v znak svojega hvaležnega priznanja briljante k vojaškemu zaslužnemu križu I. razreda, generaloma v. Gallvvitzu in v. Kovessu pa vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo.
Na koncu svojega pisma pravi cesar: »Sporočite vsem vrlim vojakom, ki so pod Vašim slavnim vodstvom izvršili odlične čine, Mojozahvaloin Moj p o-z d r a v.«
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
Orijentska armada. Na naši fronti vlada mir .Srbi pri Bitolju niso bili napadeni. Bolgarske operacije med Bitoljem in Tetovom ovira sneg. Angleži javljajo, da je prispelo v Solun mnogo bolgarskih dezerter-jev (?). Položaj pri Kruševu nespremenjen. Zdi se, da Srbi svoje pozicije južno Prilepa držijo. Navzlic temu je smatrati položaj srbske armade, Id brani junaško vsako ped domovinske zemlje, za jako kritičen. Včeraj se je u dalo angleškim predstražam na fronti pred Strumico 26 bolgarskih vojakov, ki so pristaši agrarne stranke. Po vesteh iz dobro poduče-nega vira se bodo podale nemške čete v Bolg-arijo, da pomagajo Bolgarom v slucaui ruske invazije.
POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU.
Naše čete so. prodirajoč s Koso-vega polja, prekoračile črnogorske obmejne gore. Istočasno so dospele bolgarske kolone v Prizren ter si s tem pridobile važno bočno pozicijo, s katere bodo lahko ogrožale umikanje srbskih čet ob Drinu na Di-bro. Peč in Djakovo smatrajo vojaški krogi za izgubljeni, Srbi, oziroma Črnogorci se bodo morali od tam umakniti, sicer pridejo v skrajno nevaren položaj.
V Makedoniji se je razvil položaj, ki je za Bolgare vseskozi ugoden. Bolgarske čete se bližajo Bitolju, kjer je situvacija Srbov brezuspešna, francosko-angleška fronta pa je tako ogrožena, da ji ne kaže drugega, kakor se zopet umakniti na grško ozemlje. Italijanska poročila graviio. da se Je umikanje že pričela
Posebnega pomena so besede našega cesarja v pismu na gim. von Mackensena o nalogah, ki jih morajo naše junaške armade na Balkanu še razrešiti. Ententa sluti, kakšna presenečenja jo Še čakajo, francoski listi že poročajo, da se nahajajo Gall-witzove čete na potu v Makedonijo.
Finis Serbiae.
Kristijanija, 30. novembra. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik »Morgen-biadeta« piše pod naslovom »Finis Serbiae«: Prvi del velike vojne na Balkanu je vsekakor zaključen. Oblegati in decimirati armado 250.000 mož, pač najhrabrejših in v vojaškem oziru najvrlejših vojakov kar jih je na svetu, in to v deželi, ki je tako pripravna za trdovratno in žilavo obrambo kakor Srbija, vse to izvršiti v teku 6 do 7 tednov, je tako ogromen Čin, da v primeri ž njim obledi celo hrabri boj Srbov za njihovo državo.
Gallwttz v Makedoniji?
»Az Est< poroča preko Lugana: Galhvitzova armada prodira v Makedonijo. Prve GalUvitzove čete so že prispele v Skoplje. Francozi se nemškemu navalu ne bodo mogli zo-perstavljati ter se bodo morali brez-dvoinno umakniti na grško ozemlje. Druga bolgarska armada prodira čez Gostivar na Bitolj.
LJUTI   BOJI   PRED BITOLJEM.
Rim, 30. novembra. (Kor. urad.) »Giornale d' Italia« poroča iz Aten: Polkovnik Vasic se upira pred Bitoljem trikratni premoči bolgarskih čet ter krije pot za umikanje v Albanijo. Iz Bitolja poročajo, da je dospelo tja zadnje štiri dni nekaj tisoč vojakov, ki odhajajo v obrambne pozicije kljub silni bedi, ki vlada med njimi in kljub lakoti in onemoglosti vsled naporov. Na cesti Bitolj-Pri-lep so bili Srbi odbiti ter so zapustili pozicije pri Topoli-Gijaniju.
FRANCOZI IN ANGLEŽI SE UMIKAJO NA SOLUN.
Rim, 20. novembra. (Kor. urad.) »Corriere d' Italta« poroča s pridržkom iz Aten: Angleške in francoske čete se pričenjajo umikati na Solun, ker se v svojih pozicijah ne morejo ustavljati sovražni ofenzivi.
Italijanska  in  francoska poročila o položaju v Makedoniji.
Lugano, 29. novembra. (Kor. u.) >Agenzia Štefani« poroča iz Bitolja: Srbi so zasedli Brod, Kruševo in Novak. Ranjence prepeljavajo v Bitolj. Srbi so tam 10.000 mož močni. »Corriere della Sera« poroča, da stoje Francozi ob mostu 2 km pred Gradskom. Zasedli so višno Arhangelj na levem bregu Črne, kjer so dospeli do višine Drehova. Najskrajnejše francosko levo krilo je oddaljeno 30 km od prve patrulje obeh srbskih polkov, ki branita dolenjo Makedonijo. Zveza ali večje približanje je brezpogojno izključeno. V prostoru med Srbi in Francozi prodira namreč druga bolgarska armadna skupina ter od dne do dne občutnejše ogroža francosko urnikalno črto. V glavnem stanu generala Sarraila smatrajo, da je položaj francoskih in angleških čet skoraj opasen in da so prispela oziroma naznanjena ojače-nja daleko nezadostna. 4
»Agence Iiavas« javlja iz Soluna 27, t. m.: V južni Makedoniji je zapadel debel sneg. O operacijah avstrijskih in nemških čet ni drugega poročila, kakor da so vdrle v Sandžak. Bolgari so napadli Srbe južno Prilepa ter so jih prisilili k umikanju. Zasledovali pa jih niso. Zima je pričela letos na Balkanu mnogo prej nego sicer. Ne bilo bi čudno, ako bi operacije nekaj časa počivale. V Solun prihajajo neprestano angleške čete.
Drobne vesti iz Srbije.
Londonski listi poročajo, da je kralj Peter težko obolel. — Zaklad srbske državne banke so prenesli v Pariz. — Francoski listi poročajo, da je dal srbski zunanji minister Jova-novič, bivši poslanik na Dunaju, pred odhodom iz Kraljeva zažgati vse tajne arhive srbske vlade. V srbskem zunanjem ministrstvu je ostalo le še pet uradnikov. — Ameriška vlada ie imenovala pri srbski vladi
Grikfl in Itivrnimu.
Pogajanja se nadaljujejo.
Atene, 29. novembra. (Kor. ur.) »Agence Havas.« Nota Grške na če-tverozvezo je spisana povsem pri* jateljsko. Uradni krogi jo smatrajo za pripravno sredstvo v svrho razrešitve pendentnih vprašanj ter pristavljajo, da je v vseh točkah zadovoljiva, ker ustreza želji grškega naroda, ki hoče ostati nevtralen, ne da bi delala zaveznikom težkoče. Pogajanja se nadaljujejo.
Četverozvezni krogi niso zadovoljni.
Pariška poročila pravijo, da Grška ne mara privoliti v nobene nove koncesije. Grška vstraja pri zahtevi po striktni nevtralnosti. »Echo de Pariš« konstatira, da Kitchener in Cochin nista v Atenah drugega dosegla kakor obljube. Ententina diplomacija nima v Atenah nobenih uspehov.
Odhod  bolgarskega vojaškega atašeja iz Aten.
Kristijanija, 29. novembra. Londonski »Morningpost« poroča iz Aten: Bolgarski vojaški ataše je odpotoval v Sofijo. »Patris« pravi, da ima nalogo, spraviti del arhiva bolgarskega poslaništva iz Aten v Bolgarijo. Tudi rodbina bolgarskega Ie-gacijskega tajnika je odpotovala. Vse to je najbrž v zvezi z sofijskimi poročili, ki pravijo, da bodo Bolgari zasledovali Srbe, Francoze in Angleže tudi na grško ozemlje.
Eatentno brodovje pred Kreto. »Berner Bund« poroča iz Aten:
Veliko ententino brodovje križari pred Kreto ter nastopa kot absoluten gospod. Francozi in Angleži so pretrgali brzojavno zvezo med Kreto in Atenami ter.se ne menijo za predpise Človečnosti. Zdi se, da hoče ententa zaplesti Grško v še večje tež-koče.
•    . •
Rusko-romunska pogajanja.
»Secolo« poroča: Rusija je znova zahtevala v Bukarešti dovoljenje za prehod ruskih Čet preko Romunije. Bratianu je odgovoril izogibajoče. Ruska vlada pa je želela točen in jasen odgovor, nakar ie romunski kabinet izjavil, da bo sledil vzgledu grške vlade.
Romunija je zaprla Donavo z minami.
Bukarešta, 29. novembra. (K. u.) »Indepedance Rournaine« poroča, da so romunske oblasti dale zapreti romunski del Donave z minami^ in sicer začenši pri Turškem Smiiu ob romunsko-bolgarski meji (južno Bukarešte) do km 340 in od Galaca do izliva reke Prut. Trgovske ladje smejo pluti v tem delu Donave Ie pod vodstvom avtoriziranih pilotov. Romunska vlada je svoj ukrep velesilam že notificirala.
Romunsko društvo za osvojitev Besarabije.
V Bukarešti so ustanovili društvo, ki propagira idejo zopetne pridobitve Besarabije. Društvo vodi bivši ministrski predsednik Marghi-loman, med člani je več bivših ministrov.
Romunsko žito za Avstrijo in Nemčijo.
Kakor javlja ^Frankfurter Ztg.«, je nakupljenih v Romuniji 900.000 vreč pšenice v vrednosti 30 milijonov, za Avstrijo in Nemčijo.
Vojna z Rusijo.
POLOŽAJ   NA   SEVERNEM BOJIŠČU.
Dunaj, 30. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba Pl Hofer, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 30. novembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 30. novembra.
Vzhodno bojišče.
Položaj je neizpremenjen. Flo-tilja nemških aeroplanov je napadla pri Ljahovičih (jugovzhodno Barano-vičev) napravljene nasipe.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
RUSKO   URADNO POROČILO.
28. nove m b r a. Razen slabotnega poskusa napasti naše pozicije v Kurlandiji zapadno od jezera Rabit, ki pa so ga morali Nemci kmalu opustiti, je potekel dan na celi fronti mirno.
Pred velikimi dogodki na vzhodni fronti?
Iz Stockholma: »Morningpost« poroča, da bo mogoče dobiti tekom prihodnjih tednov jasno sliko o vojaškem položaju na vzhodu. Vsekakor se pripravljajo na tej fronti veliki dogodki, ki so pa sedaj še globoko zakriti.
Z vzhodnogališke fronte.
Iz Črnovic poročajo: Ob dolenji vzhodnogališki fronti in na severnem bregu Dnjestra je vladal zadnje dni popolen mir. Čez dan so izmenjavali z obeh strani nekaj strelov iz *opov, nakar je nastopil mir. V nočeh so se odigravali posamezni boji prednjih straž in praske patrulj.
Kljub hudemu mrazu so se vršili 28. in 29. novembra topovski boji severovzhodno od Črnovic. Grmenje
topov je bilo slišati v Črnovice. Dne 30. novembra zjutraj je plaval neki ruski aeroplan nad mestom ter vrgel več bomb iz velike višine v bližino ljudskega vrta, bombe pa niso eksplodirale. Ruskega letalca so naši močno obstreljevali ter je moral zbe-žati. zasledovan od naših letalcev.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Iz Rige poroča »Rječ«, da se prebivalstvo veseli, -kadar je slabo vreme, ker izostajajo takrat sovražni letalci. Vsi moški, ki nimajo stalne službe, so vojaštvu na razpolago; iz Kurlandije pobegli plemiči in dobro situirani ljudje pa težkega dela niso nič kaj veseli. Število v Rigi izhajajočih časopisov se je močno skrčilo.
»Novoje Vremja« poroča, da je policija na ukaz notranjega ministra Chvostova aretirala vse socijalne demokrate. Vrši se nešteto hišnih preiskav. Socijalnodemokratični člani dume so se zglasili zaradi tega pri ministru, pa niso bili sprejeti.
Južnoruski, zlasti odeški listi se pritožujejo nad vedno naraščajočo draginjo, ki je posledica koncentracije vojaštva. Cene za maslo, mleko in sočivje so se pomnožile, cene za druge potrebščine najmanj podvojile. Nezaslišane so cene mesa, zlasti odkar plačuje vojaška uprava več, kakor so cene na trgu. Listi pravijo, da južna Rusija kmalu ne bo več mogla preživljati svojega prebivalstva.
Iz Črnovic poročajo: Begunci, ki so imeli priliko biti navzoči pri carjevem obisku v Besarabifi, pripovedujejo o preganjanju ljudstva vsled policijskih odredb v varstvo carja. Mnogo oseb je bilo interniranih.
Iz Petrograda: Zadnji ministrski svet je sklenil energično kolonizirati kavkaske in sibirske pokrajine. Kot vzrok za to navajalo, da so v dosedanjem poteku vojnih dogodkov spoznali, da redko in-neenakomerno razdeljeno prebivalstvo neugodno vpliva na splošni promet in na potek vojaške mobilizacije.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTL
Berolin, 30. novembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan. 30. novembra.
Zapadno bojišče.
Bojevanje Je bilo omejeno na artiljerijske boje ter boje z metalnimi In navadnimi minami.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
28. novembra. V Artoisu burna noč. Boj z metalci min io gra-
natami pri utrdbi pri ^Oivenchv-ju in v prostoru med Roclincourtom in pristavo Cantechere. Severno od Labvrmtha je poslal sovražnik, ko je pred našimi napravami razstreli! mine, eno stotnijo, da je napadala. Razvil se je silen boj, ki se je končal nam v prilog. Sovražniku se ni posrečilo doseči naš strelski jarek, zasedel je samo luknjo, ki je bila nastala vsled eksplozije. Od drugih front ni ničesar poročati. Včeraj so vrgla naša letala devet 90 mm granat na kolodvor v Noyonu ter prisilila dva zasidrana balona, da sta se spustila na tla. Danes zjutraj je prisililo eno naših lovskih letal severovzhodno od Thassy-St. Martina v bližini Pont a Mousona neko nemško letalo, da se le spustilo
na tla. Letalo se je prevrnilo v so*. vražne črte.
28. novembra, ob 11. ponoči. S cele fronte ni poročati ničesar, kakor o običajni kanonadi. Samo vzhodno od Berrv au Baca smo čez dan razpršili neki sovražni poizvedovalni oddelek. Naši letalci so zelo marljivo nadaljevali svoje delo. V Belgiji se je posrečilo nekemu letalcu strmoglaviti nekega nemškega letalca iz večje skupine. Nemški letalec je padel pri VVestendu v morje. Iz Westenda sta pripluli neka nemška torpedovka i" motorni čolni, enako tudi iz Middelkerqua, da rešijo letalca. Hidroplani naših zaveznikov in naša artiljerija so napadli motorne čolne ter en čoln potopili. Letalska skupina desetih letal je metala bombe na letališče Halbsheim vzhodno od MCihlhausna. Letala so vrgla osem 157 in dvajset 90 mm granat na hangarje za zrakoplove, ki so začeli goreti. Neko letalo, ki se je nahajalo na tleh, so naše bombe poškodovale. Eno letalo je bilo zadeto od več krogel strojnih pušk, neko drugo se je prevrnilo. Pri Lutterba-chu, v bližini Nancyja, je eno naših bojnih letal napadlo nekega nemškega letalca. Francosko letalo se je moglo sovražnemu letalu približati ter je strmoglavilo. Neki drugi nemški letalec, ki je bil prisoten pri tem boju, se je obrnil.
Belgijsko poročilo.
28. novembra. Noč in dan sta bila mirna. Slabotno delovanje artiljerije. Sovražni letalci so metali nekaj bomb na naše pozicije.
Silni  artiljerijski  boji  na zapadni fronti.
Iz Curiha poročajo o položaju na zapadni fronti, da je artiljerijske delovanje na celi fronti vedno hujše, tako da presenetenja niso izključena. Da se pripravljajo presenetenja, temu je dokaz tudi strogo zaprtje mej.
O nemških podmorskih čolnih.
Berolin, 30. novembra. Atenski listi z dne 27. t. m. poročajo, da so se zapletli pri Orknevskih otokih trije nemški podmorski čolni v mrežo in z vsem moštvom vdali. Wolffov urad izjavlja, da je ta vest popolnoma izmišljena.
Angleška torpedovka zadela or mino.
Rotterdam, 30. novembra. (K. u.) Na Doggerbanki je zadel angleški torpedni rušilec »Fervent« ob mino in se potopil. Od posadke je bi! en mož rešen.
Podmorski čolni v Sredozemskem morju.
London, 29. novembra. (Kor. ur.) Lloyd poroča, da je bil francoski parnik *Ageria« potopljen. Osem oseb je bilo rešenih, enega mrtvega so našli, 29 jih Še pogrešajo. Nadalje je bil potopljen francoski parnik »Omara,« in angleški parnik »Tanis*. Posadko »Tanisa« so v dveh rešilnih čolnih spravili na varno.
Vojna v kolonijah.
Reuter poroča iz Capetowna: General Smuts je sporočil v zakonodajnem zboru, da so znašali stroški za južnozapadno vojno, za vojno proti vstašem ter za garnizije za nove teritorijalne čete do konca oktobra 18,500.000 funtov.
Kitchener.
Predsednik Poincare je dne 29. novembra dopoldne sprejel lorda Kitchenerja. Po sprejemu pri predsedniku francoske republike je ime! lord Kitchener dolg razgovor z Bri-andom.
Francoska izčrpana.
Senator Humbert pravi v »Jour-nalu«, da je vojaška moč Francoske, če se vpokliče letnik 1917 in če se postavijo v fronto vsi moški, ki so zmožni nesit1* orožje, izčrpana. S tem bi se uničile zadnje gospodarske moči države ter taka odredba tudi ni potrebna, ker imajo zavezniki na frontah vendar več vojaštva, kakor Nemci. Že danes se vse pritožuje nad draginjo na Francoskem. Kaj bo šele? Koliko obratov in trgovin bo prizadetih? Poljedelstvo, trgovino, in dustrijo zadene nov udarec, ki jih bo popolnoma pobil k tlom. Od početka vojne je storila vojaška uprava le eno: Vpoklicala moške, vpoklicala moške in še enkrat vpoklicala moške. Ni pa gledala na to, ali bo te moške tudi uporabila in ali ne bo trosila z zakladom, s katerim bi morala Francoska najbolj štediti: S tako skrčenim prebivalstvom.
Flnancijalne težkoče Anglije.
Londonske banke so sporazumno z Angleško banko sklenile, da ne bodo več diskontirale ali izposojale denarja pod 4*/2%. Na ta način hočejo inozemstvo izločiti z angleškega denarnega trga.
»Round Table« piše, da so dosegli angleški vojni izdatki kmalu 2 nulijardi funtov na leta vsoto, Id Je
skoraj enaka celoletnim dohodkom naroda. Del teh izdatkov gre k zaveznikom kot posojilo, kar zadostuje za opremo in oboroženje 3 milijonov mož. Te vsote posoja Anglija, ker zavezniki ne morejo več sami kupovati, kar potrebujejo. Dvomljivo pa Je, ali bo to mogla storiti Anglija še v bodoče ter obenem toliko uvažati. Gotovo ne, Če bo živel narod doma se v bodoče tako potratno. Še lahko izvaža Anglija prav mnogo zlata, kako dolgo pa, je drugo vprašanje.
Ruski Žldje na Francoskem.
Iz Ženeve poročajo: Pariški mestni svet je soglasno sklenil resolucijo, glasom katerih naj se vsi Žid-je iz Rusije ali takoj rekrutirajo, ali pa internirajo Minister Malvy je dobil tozadevno poziv, da naj stori energične korake. Daudet potrjuje v listu »Action Francaise«, da tudi ruska diplomacija oficfjalno želi ta korak.
Nezadovoljnost z Anglijo na Francoskem.
Iz Pariza poročajo preko Haaga, da so na Francoskem zadnji čas zelo nezadovoljni z Anglijo in njenimi načrti. Zlasti zaradi tega so ogorčeni, ker je Anglija naprosto izjavila, da nemških kolonij ne bo več dala nazaj. Povsod na Francoskem so mnenja, da si je hotela Anglija spraviti z vratu samo neljubega konkurenta. O kakem podaljšanju vojne do treh let na Francoskem nočejo ničesar vedeti, marveč mislijo, da bi bili pri takem podaljšanju vojne merodajni edinole angleški interesi. Ljudstvu se resnični položaj zaveznikov še vedno prikriva.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 29. novembra. (K. u.) Dardanelska fronta. Ana-forta: Naša artiljerija je z učinkovitim ognjem razpršila sovražne čete ki jih je zapazila v nekritih pozicijah; sovražna artiljerija ni odgovarjala. — Ari Burnu: Artiljerijski dvoboj in boj z bombami. Sovražnik vporablja v zelo veliki meri bombe, zlasti na desnem krilu, kjer se je boja na kopnem brezuspešno udeležila tudi neka torpedovka. — S e d i 1 -bar: Na desnem krilu zelo silen boj z bombami. Na levem krilu sovražnik ni napravil posebne škode, dasi-ravno je bil porabil kakih tisoč granat, bomb m min. Z ostalih front ni poročati ničesar.
Perzija in Rusija.
Carigrad, 29. novembra. (Kor. urad.) Tu poročajo o položaju v Perziji: 2e več let stoje, kakor znano, ruske čete v severni Perziji, baje v varstvo proti nemirom, v resnici pa, da pripravijo brez vsake pravne podlage okupacijo dežele in da podpirajo ruske eksponente v Teheranu. Zadnje imenovanje perzijskih patriotov v ministrstvo jek dalo generalnemu gubernatorju v Kavkazu, velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču povod, da je brez odlašanja zapo-vedal prodiranje ruskih čet iz Kav-kazlje proti perzijskemu glavnemu mestu Teheranu, da strmoglavi kabinet in spravi zopet na krmilo Rusom prijaznega Fermo. Obenem naj bi odstranili tudi vse narodnjake in parlamentarce ter švedske častnike, ki stoje na čelu orožništva in so šahu zvesto udani.
Popolnoma presenetena vlada s šahom na čelu se je odločila izogniti se nasilfu ter se preseliti na jug v mesto Kum. Ker so Rusi v zadnjem trenutku svečano obljubili, da bodo ruske Čete zopet odnoklicali. je sklenil šah ostati v Teheranu. Poslaniki centralnih držav pa so na pismeno zahtevo vlade odpotovali v Kum, kjer so f- it I parlament in vrditelji pa-triotične stranke že zbr^'i. Zdi se, da hoče ponuditi miroljubni šah Rusom še enkrat koncesije, da prihrarv svoji nevtroni deželi vojno, zabava pa, da st (drokličejo vse ruske in angleške «*ete.
V Perziji vlada vei;ko razburjenje. Š*ev3n? plemena in čete rosto-voljcev se bližajo glavnem-i mestu da ščitijo  šaha  pred  brutalnim in brezobzirnim nastopom Rusov.
Ogrski državni zbor.
Včeraj se je sešel ogrski državni zbor. V poslanski zbornici je predsednik v svojem ogovoru slavil sijajne uspehe armade na vseh bojiščih in vzorno vztrajnost prebivalstva, ki jo je toliko bolj ceniti, ker je prebivalstvo navezano na svoje lastne moči. Spominjal se je z zadoščenjem pridruženja Bolgarske in Turčije centralnima državama in predlagal naj se odpošljejo udanostne brzojavke cesarju in višjemu zapovedniku armade nadvojvodi Frideriku ter pflg&avne brzojave nemškemu, tm> I
škemu in bolgarskemu parlamentu. Po seji je ministrski predsednik sprejel deputacijo, ki mu je izročila spomenico o vzrokih draginje in predlagala vsakovrstne odredbe. Ministrski predsednik je izjavil, da je nedopustno sklicevanje na razmere v Nemčiji, ker Je tam življenje tudi v mirnih časih ceneje, kakor pri nas. Tudi če bi se bile začetkom vojne odpravile carine, bi se ne bilo nič več blaga vpeljalo. Priznal je pa, da so bile najvišje cene prepozno uvedene.
Tudi magnatska zbornica je imela včeraj sejo. Predsednik baron Jo-sika je opozarjal na sijajne uspehe armade in slaveč cesarja z navdušenimi besedami in uspehe armade predlagal udanostno brzojavko cesarju, pozdrav in zahvalo armadi z brzojavko na nadvojvodo Friderika ter pozdrav bolgarskega parlamenta.
Sprentemlia v ministrstvu.
Rekonstrukcija Stiirgkhovega kabineta.
Kar nenadoma se je v avstrijskem ministrstvu zgodilo nekaj personalnih prememb. Odstopil je dosedanji minister notranjih del baron H e i n o 1 d , na njegovo mesto pa je imenovan bivši primorski namestnik princ Konrad Hohenlohe-Schillingsfiirst; odstopil je trgovinski minister dr. pl. Senu-s t e r in na njegovo mesto je prišel dosedanji ravnatelj Kreditnega zavoda dr. Aleksander pl. S'p i t z m ii 1 -1 e r, in odstopil je tudi finančni minister baron E n g e 1 in je na njegovo mesto stopil guverner poštne hranilnice dr. Karol vitez L e t h.
Veleoficijozni »Fremdenblatt« pojasnjuje to premembo v ministrstvu v članku, v katerem pravi med drugim:
Princ Hohenlohe, bivši ministrski predsednik, ima globok vpogled v politično upravo, kateri je pripadal, dokler ni prevzel predsedstva najvišjega računskega dvora. Izkazal se je izredno in v težkih razmerah pri upravi raznih kronovin in se odlikoval z velikopoteznostjo, s krepkim oskrbovanjem zaupanih mu poslov in s posebnim razumevanjem socijalne naloge eksekutive. Potreba, zvezati z ozirom na naloge bližnje prihod-njosti tesneje vse niti med upravo in praktičnim gospodarskim življenjem in dobiti zlasti z ozirom na predstojeća pogajanja glede nagodbe z Ogrsko na tem polju izkušenega strokovnjaka je dalje provzročila premembo na Čelu v najožjem smislu gospodarskega resorta. Odstopil je trgovinski minister dr. Schuster in ravnatelj kreditnega zavoda dr. pl. Soitzmuller je postal njegov naslednik. Dr. SpitzmuT!er, natančen poznavalec uprave, ima bogate izkušnje na gospodarskem poliu in je v odlični meri kot član avstrijske ministrske komisije sodeloval pri sklepu zadnje nagodbe. V zadnjih letih je kot predstojnik enega naših prvih bančnih zavodov mogel svoje vpoglede in spoznanja v mnogih ozirih izkoristiti in jih praktično poglobiti. Na mesto dosedaniega finančnega ministra barona Engla stopi guverner poštne hranilnice dr. Leth. Novi finančni minister ie bH doslej ori upravi poštne hranilnice in se ie ta zavod pod me-govim vodstvom povzdignil visoko Čez okvir svoie^a namena in se razvil v polnovredno državno banko. Vse vpoštevajoč se more reči, se te^eftni zn^ča* in smer StuTfrkhovesr?! kabineta nMa r?č nre-menite, da ostane sedanje ministrstvo kar ie bilo in kot kar je stopilo v življenje: samo do ozirih na javni blagor vodena objektivno in pravično upravliajo^a uradnika vlada.
Tako oficiiozni list. Nekateri drugi listi pravilo, da postane baron Hei-nold namestnik na Moravske^. r Schuster pa guverner poštne hranilnice. Cesar je imenoval barona rfei-nolda in barona Engela za člana gospodske zbornice, dr. Schuster ju je podelil baronstvo.
M\ Iz
Gorica. Italijani razdevajo Gorico dan na dan; mesto se sesipa v razvaline. Sedaj padajo granate, ki podirajo zgradbe, nato vžigalne gr nate. ki vžigajo, da se dvigajo visoko ognjeni zublji, sedaj bombe. Ubogi ljudje pa trpijo, se skrivajo in padajo kot žrtve italijanske zbesnelosti. Tako je vsak dan, Danes priobčeno uradno poročilo pravi, da ie padlo v srednje dele mesta nad 100 bomb. Umevno, da kdor more, beži, kdor si ne upa ven, tiči v kakem kotu in pričakuje, kdaj ga obišče smrt. Mesto se prazni. Odšle so bolnišnice, kar je še uradov tam, odidejo, ker vzdržati ni več mogoče nobenemu. Mosio pada y razvaline.
Ustreljen po Prekem sodu. V
Gorici naznanjajo letaki, da je bil ustreljen italijanski trgovec Cravos vsled klicev: »Evviva V Italia-« in »Abbasso T Austria«. Vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt radi motenja javnega miru in obsodba se je
takoj izvršila.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Osebe ki se iščejo: Dug r Andrej, k. k. Lir. 36, Szegha-lem, alarm Komp. III. išče svojo družino Marijo Dugar iz Ročinja št. 91. Morenčič Valentin, k. u. k. Kriegs-spital No. 1 in Wien 16 išče družino Pavlo Morenčič in otroke iz Beljane. Smrekar Jožef, Kamno št. 81, žup. Libušnje na Tolminskem, sedaj pri c. in kr. vojnem stavbenem vodstvu, povprašuje po svoji družini, stanujoči pred vojno v Kamnem št. 81. Šviligoj Franc, Brje, Rihenberg, št. 142, išče ženo Terezo Šviligoj s tremi otroci, baje v kakem taborišču na Moravskem. Štekar Lovrenc, 4/97 Militararbeiter-abteilung, vojna pošta 612, išče naslov svojega sina Štekar Jožefa iz Gorice, nekdaj službujočega pri Lir. 36, 8 Komp. III. Zug, vojna pošta 126. Štrukelj Mihael, k. k. Landsschfltzen-regiment No. 2, 13. Feldkomp., išče ženo in stariše iz Loma na Tolminskem, vas Široko št. 80. Benedetič Lucija iz Ločnika pri Gorici, sedaj v Roketnitac (Prerau) na Moravskem išče hčerko Benedetič Evgenijo. Namar Jožef, postajevodja, Livade, išče očeta Tomaža, posestnika v Bizjakih, vas Srednje, pošta Ročinj. Kohar Jožef, Trst, via Belpoggio 5, išče Antona Bucik in taščo Marijo Bucik s tremi otroki iz Kostanjevice pri Kanalu. Ravnoisti išče nadalje: Marijo Mavric z dvema otrokoma in brata R. Bucika iz Kambreškega pri Kanalu, dalje Ivana Bavdaža s soprogo Ano z dvema otrokoma iz Ročinja, dalje Ivana Bucik in njegovo ženo Marijo z osmimi otroci iz Ročinja. Cučko Ema, Krško, išče Rozo Bearzi iz Tapoljana v Fur-laniji. Gussun Giovanni, S. S. M. No-vara Pola mornarska vojna pošta, išče mater Ano, očeta Romana z dvema bratoma in eno sestro iz Gradeža. Bosch Peter Anton, Losdorf in Boh-man No. 1 Gasthaus »Alte Schenke" išče ženo Marijo s sedmimi otroki iz Verse v Furlaniji. Perše Filip, k. u. k. Festungsinfanteriebattailion No. 5, Igalo, Dalmacija, išče mater Katarino Perše iz Ročinja pri Kanalu št. 8, po domače „Grebenjaktt. Volarič Ivan, k. u. k. M. B., St. Mihael pri Leobnu, išče družino stanujočo v Sužidu, pri Kobaridu št. 51. Dornik Franc, k. u. k. Gendarmerieassistenz v Čepovanu, išče soprogo Felicito s sedmimi otroki iz Štcverjana pri Gorici št. 159. Dr. Josip Ličan, Gmflnd, Barakenlager, išče naslov Jožefa Kralja iz Paljevega pri Desklah, starega 75 let, ki se izgubil na poti iz Grgarja, tozadevni podatki so nasloviti na Jožefa Kralj, Gmtind, Barakenlager-Spitalsbarake No. 2. Prin-čič Amabile, Firma G. W. Heler, Bel-gradplatz 3—5 Wien, išče Franceta Prinčič iz Podgore 86. Maraž Alojz, k. u. k. Festungstelegraphenabteilung, Marinefeldpost, Pola, išče družino, stariše, in soprogo iz Steverjana št. 189. Herkov Danilo, Zagradec 2, pošta Prosek, išče družino Pirih, stanujočo v Gradiški, villa Boschetto.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani poživlja vse begunske družine Bovškega in Kobari-škega okraja, ki jim pritičejo vojaške podpore, da javijo svoj natančen naslov pri c. kr. okrajnem glavarstvu istega okraja, kjer so sedaj nastanjeni. Ta glavarstva odpošljejo potem omenjene naslove c. kr. tolminskemu okrajnemu glavarstvu v Cerknem, kjer se nahajajo vsi tozadevni spisi v dosego vojaške podpore.
K posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani so došla sledeča pisma: Pregrad 6: Cer neti č, trgovec v Gorici; Eliza Tominz iz Gorice, via Ginastica 6; Pavla Tominz iz Gorice, via Ginastica 6; Egidius Tominz iz Gorice, via Ginastica 6; Josef Tominz, iz Gorice, via Ginastica 6; Leopold Reja iz Plavi. — Naproša se prizadete osebe, da se zglase pri posredovalnici, da se jim te pisma oddajo.
Občina Deskle na Goriškem se nahaja severovzhodno od mesta Gorice na levem bregu Soče med Solkanom, Sv. Goro in Kanalom, oddaljenost od Gorice 17 km. Občina šteje okoli 1100 prebivalcev po zadnjem ljudskem štetju. Pod občino Deskle spadajo vasi Deskle, Britof, Rodež, Podbrdo, Listi venca, Zagomila, Globno, Paljevo, Zagora, Plavi, to so vasi, v katerih se skoro vsak dan boji z Ita-ljani. Hudo je prizadeta ta občina, skoro popolnoma so uničene te vasi ali požgarie ali porušene iz jeze italijanske, ker Italijani niso mogli prodreti v naše pozicije. Med porušenimi stavbami so tudi farna cerkev Sv. Jurija in podružnica, farna cerkev Sv. Kvirina v Paljavem, obe šoli v Desklah močno poškodovane in ena v Plaveh. V Desklah je bilo si. kat. društvo, telovadno društvo Sokol Deskle-Plave^
več gostiln, nekaj obrti, orožništvo v Plaveh, poštni urad in železniška postaja Plave. V občini Deskle cvete sadjereja, ki se je potom kmet. društva v Kanalu zelo razvila in je donašala kmetovalcem lepe dohodke. Največ pa so donašale črešnje in fine namizne hruške, sploh pa rodijo tam tudi več poljski pridelki. Zelo veliko se od tam odpošlje sena v Gorico. So pa tudi gozdovi, ko kmetje v zimskem času drva delajo in čez celo leto v Gorico vozijo in skoro ne dobiš dneva, da bi v Gorici na trgu ne videl Desklana ali Plavljana s snopi cepljenih suhih drv. Sedaj so vsi prebivalci begunci. Ako se pelješ po železnici iz Gorice proti Jesenicam, se ti pri postaji Plave odpre široka lepa dolina proti Desklam in Kanalu. Meseca aprila se ti zdi kakor bi bil kraj ves v snegu od cvetja, proti severu se ti pa res prikažejo tolminski snežniki. Marsikateri potnik je vskliknil: Krasni kraji! Tukaj vse belo cvetja, tam pa vse belo snežni-kov. Sedaj je ta kraj od krutega so-vraga skoro uničen.
Umrl je v Trstu g. Fran B1 o -kar, uradni sluga pri južni železnici.
Volkovi v Dalmaciji. Kakor se poroča iz Drniša, so volkovi v tamkajšnji okolici v zadnjih dneh raztrgali 85 ovac.
Dnevne vesti.
— Naš prestolonaslednik, častni admiral nemške mornarice. Nemški cesar je imenoval prestolonaslednika Karola Franca Jožefa za častnega admirala nemške mornarice.
— Dne 2. decembra ne bo šolskega pouka. Naučno ministrstvo je odredilo, da jutri, dne 2. decembra, na dan 671etnice cesarjevega vladanja, ne bo šolskega poduka in se bo ta dan obhajal s šolskimi mašami in šolskimi siavnostmi.
— Naši kri. Z občudovanjem zasledujemo izredna junaštva, ki jih doprinašajo naši slovenski vojaki na vseh bojiščih. Slovenska kri se nikdar ne zataji. Slovenski vojaki so bili vedno med prvimi, kakor sedaj, tako tudi nekdaj. Ravno danes, ko poteče 67. leto cesarjevega vladanja je morda na mestu, da se spomnimo dveh epizod, ki sta se zgodili ravno v prvem letu cesarjevega vladanja. V Benetkah je bila takrat revolucija in avstrijska armada se je umaknila iz mesta. Na mali trdnjavi S. Spirito pa je zaostal Franc Gornik, vojak 47. spodnještajerskega polka z 19. možmi. Trdnjavica S. Spirito leži na malem otoku. Koj po odhodu posadke iz Benetk sta prišli dve laški vojni ladji in zahtevali, naj jim Gornik izroči trdnjavico. Gornik pa jim je odvrnil: Samo poveljnik, ki me je poslal semkaj, mi sme ukazati, da grem z mesta. Dokler ne dobim takega ukaza od svojega poveljnika, ostanem tu in ne pustim nikogar v trdnjavo. Rajši zažgem smodnik in zle-tim s trdnjavo v zrak, kakor da bi se podal.« — Šele ko so Gorniku prinesli pismo avstrijskega častnika, naj gre iz trdnjave, se je umaknil, a pustiti so morali orožje in strelivo. Moško so potem Gornik in njegovi vojaki korakali skoz uporno mesto. — Ravno tak junak je bil korporal 17. kranjskega pešpolka Matija Č r n e. Ta je imel s 17 možmi braniti trdnjavico Rocco d' Aufo pri Milanu. Streliva so imeli dosti, za želodec pa samo vsak svoj kos kruha. Po dnevu so nagovarjali ustaši Črneta, naj se umakne iz trdnjave. Matija je pa kar molče in s prstom zapovedal govorniku, naj se izgubi. Ponoči so Lahi začeli lesti na obzidje trdnjave, meneč, da slovenski vojaki spe. A ti niso spali. Črne je prvega Laha pobil s kopitom svoje puške, potem pa prižgal da bi videl on in tovariši streljati. Postrelili so več ustašev, ostale pa pregnali. Več dni niso ničesar imeli jesti, a vztrajali so, dokler ni prišla pomoč.
— Odlikovani slovenski vojaki.
Srebrni zaslužni križec s krono 3. razreda na traku hrabrostne svetinje je dobil višji delovodja pri 52. polbrigadnem povelfstvu Ferdinand Cizl. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: poddesetnik 7. pešpolka Ivan S k a I n i k in infante-rist 7. pešpolka Albin V i d i č, praporščak 7. topničarskega polka Ant. Peteln, narednik 27. pešp. Jakob Vogrinc in četovodja Andrej I n t i h a r. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil infanterist 7. pešpolka Valentin Uri.
— Padel ie junaške smrti za domovino v cvetu mladosti, komaj 18 let star c. in kr. poročnik gospod Franci M i k u š, sin pok. dež. sodnega svetnika in sodnega predstojnika v Škofji Loki, odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. f Že prej ranjen, se je po okrevanju vrnil na bojišče, kjer ga Je v bojih pri Oslav-ju zadela junaška smrt. Bodi mlademu bociloi ofauaJsjL Hte spomUk wk
zadeti rodbini pa najiskrenejše so-* žal je!
— Umrl je za ranami, zadobljeni-mi v junaškem boju na jugozapad-nem bojišču, praporščak Rudolf M i k 1 a v i č. Pokojnik je bil sin bivšega župana v Kobaridu in deželnega poslanca ter brat rezervnega kadeta Frana Miklaviča, ki je bil svoj čas od vojaške oblasti izkazan med mrtvimi, a se nahaja ranjen v vjetništvu v Moskvi: Sedaj umrli Juh nak je bil šele 21 let star.
— Plazovi na tirolski fronti. Ka-. kor poroča neki tirolski vodnik s fronte ob Dolomitih, so se začele nevarnosti velikega gorovja za naše tamkajšnje čete. Snega je na metre; visoko, poti so zasnežene in zametene, plazovi grmijo. Treba je velike previdnosti. Te dni je plaz zasul 30 mož naših obmejnih čet, ali posrečilo se je biio izkopati vse iz snega in rešiti. Kljub hudemu mrazu na gorskih višinah je vendar zdravstveno stanje naših čet izborno, pogumni so naši vojaki in vztrajni. To pa je mogoče samo ob železni lastni volji vojaka, ob dobri oskrbi in prehranitvi moštva.
— Iz ruskega vjetništva se je? oglasil kadet Srečko J e r a s iz Ljubljane. Vjet je bil dne 2. julija 1915 in se sedaj nahaja v Lipecku, gubernija Tambov. Zdrav je in pozdravlja vse svoje prijatelje. Posebna skrb mu je, da bi bili tudi starši, bratje in sestre zdravi. Skupno ž njim sta v vjetništvu tudi kadeta Alojzij H r o v a t iz Kranjske gore in Milko Gnezda iz Logatca.
— Božič v vojni. V prid akcije ^Božič v vojni« so darovali: Marijanska gospejna kongregacija »Mati dobrega sveta« po grofici Luizi Cho-rinski 10.600 cigaret in različni živež, rodbina Rudolfa grofa Chorinskega 1000 cigaret in različna branila proti mrazu, Nikolaj vitez Gutmansthal, veleposestnik v Weixelsteinu 100 K.
— Bolgarski Rdeči križ. Nikolaj vitez Gutmannsthal, veleposestnik na Weixelsteinu, je daroval v prid Bolgarskega Rdečega križa 200 K.
— Slovanska Sokolska zveza in Češka Sokolska zveza razpuščeni. Nemški listi poročajo, da je ministrstvo notranjih del z odločbo z dne 24. novembra razpustilo društvo »Češka obec sokolska« in »Zvezo slovanskega sokolstva«. kateri društvi imata svoj dedež v Pragi.
— Ogrske najvišje cene za svinjino in za mast. Vlada je določila najvišje cene za mast, za speh in za svinjsko meso. Od 16. decembra 1916. do 15. januarja 1916. bo veljalo 100 kg cvrte masti 721 K, surove masti 680 K in špeha 639 K. Potem se bodo te cene zniževale do 16. marca po 50 K na mesec, tako, da bo veljalo od tega dne 100 kg cvrte masti 567 K, surove masti 525 K in špeha 505 kron. — Istočasno je določila tudi ogrska vlada maksimalne cene za čas od 16. decembra do 15. januarja 700, oziroma 660. oziroma 602 K.
— Dvojni tir na progi Karlovac-Oštarije. Železniški list piše: Znano je, da je ogrska državnoželezniška proga Budimpešta - Reka le enotir-. na. Z gradnjo železnice Ogulin - deželna meja pri Kninu (ogrsko - dal-* matinska železnica) in otvoritvijo zvezne proge Karlovec - deželna meja pri Metliki je pričakovati v bližnji bodočnosti neposrednje zveze iz Ljubljane preko Bubnjarcev - Karlovca - Ogulin - Knina do Splita. Po tej neposrednji zvezi je upanje, da se promet tako razširi, da bi del proge ogrskih drž. žel. Karlovec - Oštari-je, ki pride v poštev, z enim tirom ne vzmogel navala, zato se bode skoro gotovo razširil imenovani del v dvorimo železnico. Zakonito pooblastilo v to je že izšlo in politiški obhod se je lahko izvršil brez zadržka. Načrte je izgotovilo posebno stavbeno vodstvo in ko so jih pregledali, so bili potrjeni in sprejeti soglasno. Otvorili bodo drugi tir za splošni promet najbrž skupno z izgotovljeno ogrsko-dalmatinsko železnico, kar bode h koncu leta 1917.
— Solate dovolj! Ljubljanski okoličani so se za letošnjo zimo z zimskimi solatami tako preskrbeli, da je bode še v preobilici. Dasiravno je preostaja, vendar so pa cene še vedno visoke. Če je kje, tedaj je za solato upati, da bodo cene padle, ker je prebivalstvo letos nikakor ne bode kupovalo toliko kakor, druga leta in sicer edino zaradi tega ne, ker so pri olju cene tako poskočile, da ga že srednji sloji ne morejo kupovati, kam še-le siromašnejši.
— Seno in slamo je dala štajerska namestnjia pod zaporo. Seno in slama se iz Štajerske ne smeta izvažati. Kupčija v deželi sami pa je prosta. Kot primerne cene je označila namestnija za mrvo 9 K 50 v, za ota-vo 9 K, za slamo 6 in 7 K.
— Iz ljudskošolske službe. Ker je odšel naducitelj Alojzij Peter-1 i n iz vasi Fara v črnovojniško službo, vodi tamkajšnjo šolo interim*-StiCoft ufttfiUica Angeja, RetSJlUftA
stran *
,3nJVcrvar\r cHAtfLro , ane 1. decemDra
z? o. svev.
S t e b 1 a j. Na šoli v SemiCn le nameščena kandidatinja Alojzija Sever kot suplentinja, ker je odšel učitelj Ivan R i g 1 a r v vojaško službo. V Spodnji Šiški na osemrazredni dekliški šoli je nameščena kot suplentinja kandidatinja Marija L o m b a r.
— Jakob Šuligoj, rojen v Lo-kavcu, delavec iz Gorice, ki se zdravi sedaj kot vojak v bolnici na Grabnu v Ljubljani, išče svojo ženo, ki je kot begunka odšla s svojim otrokom — bogvekam! Ako ve kdo za njen naslov, blagovoii naj ga naznaniti uredništvu našega lista.
— Za kozami obolela sta črno-vojnik bolniški strežnik Martin Straus v obrtni šoli in gospa Suher-jeva v Levstikovi ulici št. 21. Obadva sta se oddala v c. in kr. mobilno epidemijsko bolnico v zdravljenje. Potrebno desinfekcijo, izolacijo in cepljenje okužbe osumljenih sostanovalcev se je izvedlo.
Iz Trbovelj. Tudi Trbovlje ne smejo zaostati za drugimi večjimi kraji, kar se tiče domovinske ljubezni in patrijotične požrtvovalnosti. Koliko tisoč kron se je že nabralo in odposlalo v vojne namene, o tem sploh nismo ničesar poročali, ker, samo že čut, da smo storili svojo dolžnost napram državi in cesarju nas navdaja z zadovoljstvom. Sedaj pa smo dobili s posredovanjem neumornega župana gosp. Gušt. Vodušeka tudi obrambni ščit, kateri je postavljen na javnem prostoru v lepo okrašenem Šotoru — nasproti Krammerjeve trgovine. V nedeljo bilo je slovesno zabijanje žrebljev. Po navduševal-nem nagovoru g. župana na zbrano mnogoštevilno občinstvo je zabil 2 zlata žreblja v imenu trboveljske občine sam g. župan, podžupan gospod Krammer v svojem imenu in v imenu gasilnega društva. Gosp. inženir Krasnigg v imenu rudokopa, gospod nadporočnik Reiser kot zastopnik vojaške oblasti, g. nadporočnik Ar-mič iz Ljubljane, ki je bival ravno tukaj — v svojem imenu, g. župnik Časi v imenu župnijskega urada, ga. Marta Piavšak v imenu učiteljskega osobja dekliške šole v Trbovljah in g. Anton Kuhar v imenu učiteljskega osobja deške šoie v Trbovljah. Potem se je vrstilo drugo občinstvo in marsikatera stara mamica je s tresočo roko zabila žrebelj za domovino, katero tam v daljni tujini brani njen ljubljeni sin. Tudi šolska mladina ni zaostala in razredi se kosajo med seboj, kateri bode zabil več žrebljev. Tako so n. pr. na dan godu» rajne cesarice Elizabete zabili učenci 5. razreda deške šole v Trbovljah 16 železnih žrebljev po 50 v, kar je vsekako lep zgled domovinske ljubezni od strani našega nadebudnega naraščaja. Drugi bodo seveda še sledili. Tudi v Trbovljah bodo imeli pozni zanamci spomin na našo neomajno ljubezen do domovine.
Kino »Ideal«. Včeraj predvajana drama Nordisk družbe »Služabniki smrti« je napravila na cenjeno občinstvo velik vtis. V glavni vlogi je sve-tovnoznana Rita Sacchetto. Godi se v Indiji in v tem filmu dobimo vpogled v indijsko duhovništvo. Krasne so cene plesa bajader. — Tudi obe veseloigri sta izborni! »Hrabra tašča«. Veliko se moramo smejati pri poiskusih, kako bi se spravilo ljubo taščo iz hiše. »Vse v miru« je naslov drugi veseloigri, v kateri vidimo na kak lep način se je vjel tat. Poleg tega je tudi najnovejši »Messtrov teden«. — Ta spored samo Se danes in jutri v četrtek.
Izgubljene stvari, priglašene c. kr. policijskemu ravnateljstvu: zlat prstan z rdečim kamnom; črna svilena pompadura z denarnico 30 K in zlato damsko uro z verižico; denarnica z 12 K; črna denarnica s 24 K; bankovec za 100 kron; kos modrega blaga za srajce; 2 bankovca po 2 K; 14 kuponov državne zadolžnice; bankovec za 10 kron: zelena torbi ca in 4 K: bankovec za 20 K; zlaU. verižna zapestnica; rjava denarnica s 3 K in zlatim uhanom; zlato pisalno pero; 12 kron v bankovcih (1 bankovec za 10 K in 1 bankovec za 2 K); črna denarnica s 14 K; trije bankovci po 20 kron; bankovec za 20 kron; zlata zapestnica s tremi kamni.
Razne stoml.
* Brzovlak Berolin - Carigrad.
»Frankfurter Ztg.« poroča iz Carigrada: Dne 2. decembra se sestane železniška konferenca, ki se bo posvetovala o direktni zvezi Berolin-Carigrad z brzovlaki.
* Novi portugalski kabinet je sestavljen takole: Predsedstvo in finance Alfonso Costa, kolonije Rodri-guez Gasnar, vojna Norton Mattos, mornarica Viktor Continho, zunanje Augusto Soares.
* 11.000 kron je izginilo. V neki dunajski banki je zastopnik firme Neumaim položil pri blagajni ra mi-m Ifctnico, v kateri ie Wta 1LQ0Q K.
Ko le segel po listnici, ni Mlo več tisočakov. Kdo jih }e ukradel, se Se nič
ne ve.
* V Angliji ie ženila Vsled
vpoklica neoženjenih na .Angleškem so se ženitovanja onstran Kanala znatno pomnožila. Odkar imajo na Angleškem civilni register, je bilo v mesecih april, maj in juni L L na Angleškem največ porok. Četrtletno poročilo navaja 194.076 porok, torej na dan 2132 porok. Tudi posledica vojne.
* Državna zveza do Žoltega morja. »Ikdam« prinaša članek, v katerem naglasa pisec velike prednosti zveze Turčije z Avstro - Ogrsko in Nemčijo ter se zavzema za zvezo Turčije s Perzijo, Afganistanom in Indijo, da celo s Kitajsko in Japonsko, vsled česar bi bila Turčija izredno ojačena in bi mogla osvoboditi azijske narode angleško - ruskega jarma.
* Ustreljen redar. V Smihovu pri Pragi sta hotela redarja Kubanek in Kaliba aretovati dva sumljiva človeka. Ta dva pa sta se branila in vnel se je boj. Redar Kaliba je enega sumljivih mož s sabljo udaril po glavi, a v istem trenotku ga je že zadela krogla iz revolverja v srce. Osumljenca sta zbežala, a posrečilo se je vendar ju vjeti. Oba sta znana vlomilca; eden se Riše Hartmann, drugi Ernest.
* Kako se najbolj varčno kuha krompir. Najprvo naj se krompir skuha do polovice ter nato olupi. Potem se olupljeni da zopet kuhat v slano vodo, da se popolnoma razkuha. Pri takem postopanju se ničesar ne izgubi na olupkih, kar znači velik prihranek v gospodinjstvu. Ni se bati, da bi pri takem ravnanju krompir izgledal neokusno. Le starejši krompir, katerega se deloma že prijemlje gniloba, ni za tako porabo. (»Gostilničar«.)
* Obdavčenje vojnih dobičkov.
Človeške kreposti in slabosti se ne pokažejo nikdar tako jasno, kakor v vojnih časih. Poleg največjega samo-zatajevanja in čeznaravne požrtvovalnosti vidimo tudi čeznaravno lakomnost različnih dobičkaželjnikov. Oderuštvo z živili in z drugimi potrebščinami cvete kakor še nikdar. Na Francoskem se pripravljajo. J bodo to izravnali z novimi davki. Poštene dobičke bodo zmerno obdavčili, nepoštene pa tako, da bodo lakomniki pomnili.
* Kdor pride prej, prej melje. Dunajska »Papierzeitung« piše v št. 48. z dne 26. novembra: Zadnje dni je bilo veliko število trgovcev in tovarnarjev iz Nemčije v Bel gradu, da bi zagotovili nemški trgovini srbski trg. Nemški trgovci so po večini sledili armadi tudi v notranjost dežele. Želeti bi bilo. da bi se merodajni avstrijski in bolgarski krogi zavzeli za to, da bi pred vsem zasedeni deli Srbije pridobljeni zopet za naše izdelke, ki so bile poprej tamkaj skoro brez tekmeca.
* Zaradi suknie v smrt. Trgovski agent Vekoslav Čiček v Oseku je bil posestnik zimske suknje, vredne 200 kron. To suknjo mu je že enkrat ukradel krojaški pomočnik Ivan No-voselič. Čiček je dobil suknjo nazaj in Novoseliča ni naznanil, tako. da dogodek ni prišel na dan. Zdaj je bila Čičku ta suknja vnovič ukradena. Čiček je takoj okrivil Novoseliča in je šel na njegov dom iskat svojo suknjo. Toda dobil Je ni. Novoselić Jo zdaj sploh ni ukradel, ustrašil se Je pa, da pride na dan, da Je to suknjo že enkrat prej ukradel, in v tem strahu se Je s puško ustrelil.
* HČI toži mater zaradi zakono-lomstva. Pri okrajnem sodišču Jo-sefstadt na Dunajn je žena nekega krojača vložila proti svoji materi in proti svojemu možu tožbo zaradi za-konolomsTva. Mati Je stara 68 let, mož pa 38 let. Tožiteljfca Je povedala, kako je prišla na to, da ima njen mož z njeno materjo razmerje, na kar rta stara Kresnica In krolaft ori-
znala, da sta imela ljubezensko razmerje, pa sta drug na drugega valila krivdo. Krojač je trdil, da ga je tašča zapeljala, tašča pa je trdila, da jo je zapeljal zet. Sodnik je stvar odstopil državnemu pravdništvu, češ, da je spolno občevanje med taščo in zetom kaznivo po kazenskem zakonu.
* Proč z Inozemskimi cvetkami Ravnatelj mestnih vrtov v Budimpešti Karol Rode, prijavlja v »Pester Llovdu« temperamentno pisan poziv naj nihče več ne kupi in ne naroča italijanskih in francoskih cvetlic z Riviere, ki jih gotovi vrtnarji vzlic vojni dobivajo čez Švico. V Luganu, kjer je največja valilnica za časniške race, je tudi konsorcij, ki razpošilja italijanske in francoske cvetlice v Avstrijo in v Nemčijo. Glavni raz-širjevalec ter inozemskih cvetlic v Avstro - Ogrski je firma Emil Lung na Dunaju. Ravnatelj Rode pravi, da je tako početje ironija na vojno in posmeh patrijotičnemu čutu ter razglaša, da je vsak izdajalec domovine, kdor italijanske in francoske cvetlice kupuje.
* Nočno življenje v Budimpešti.
Znano je, da se rekrutira ogromno število raznih »artistinj«, ki hodijo po svetu iz Madžarske. Po izbruhu vojne je prišlo seveda veliko število teh žensk v svojo domovino nazaj, vrnile so se iz Rusije, iz orijenta, iz Italije, Francije in se zbrale seveda po večini v Budimpešti, kjer so preplavile nočne lokale in razne etablis-maje. Lastniki teh podjetij plačujejo le one svoje »umetnice«, ki znajo gostom izvabiti mnogo denarja za šampanjec in jedila, ostale morajo biti vesele, da jim je dovoljeno, nastopati in tako dobiti priliko za druge zaslužke. Razmere so postale v tem oziru že take, da je sedaj policija predpisala, da morajo nočni lokali plačevati svojim artistinjam najmanj 150 kron mesečne plače. Pomagalo pa to ne bo mnogo.
* Umor iz ljubezni. 441etni delavec Vaclav Zanotočnv v Pragi je svojo ženo umoril. Pri zaslišanju je odkritosrčno povedal, kako je prišlo do tega, da je žemo umoril. Zapo-točnv že dolgo časa ni imel zaslužka in trpela sta z ženo veliko pomanjkanje. Ker je svojo ženo ljubil, ni mogel gledati, kako strada ter je sklenil, da jo reši đalnjega trpljenja. Ko je 15. t. m. žena pri peči pripravljala nekak zajutrek in je mož videl, kako je žena vs'ed stradanja onemogla in potrta, ga je prevzela misel, da bo vsemu konec, če ženo umori. Prijeljo je z obema rokama za vrat in jo davi!, da je izgubila zavest, potem jo je s kuhinjskim nožem umoril. Sosedje so potrdili, da sta se Zapotočnv in njegova žena jako rada imeia in živela v najboljšem sporazumljenju.
* General Kuropatkin. Iz pozab-Ijenja se sliši novo ime: general Ku-ronatkin je baje določen za višjega povelinika ruske armade, ki stoji baje v Besarabni in šteje 200.000 do 250.006 ?r?ož. Kuropatkin 5e bil svoj Čas ruski volni minister in vrhovni poveljnik ruske armade v vojni z Japonsko in ie bil poražen. Po bitH ob Šahu je odložil višje poveljstvo in je na njegovo mesto stopil general Lmevič, med tem ko ie Kuropatkin pod njegovim poveljstvom vodil prvo armado. Po vojni je Kuropatkin spisal o vojni z Japonsko kritično zgodovino, v kateri je svoje 1astnc napake odkritosrčno priznal. Ta knjiga je prevedena tudi na nemški jezik. Rafe v Besarabiji že zbrana armada je namenjena za operacije na Bolgarskem: kako pa bo prišla na Bolgarsko, je dozdaj še geografična uganka.
* Prfzrcn padel. Padel je Prizren, nekdanje glavno mesto stare Srbije. 65 kilometrov južnozapadno Prištine, najpomembnejšega kraja na Koso-vem polju, 65 kilometrov severo-zapadno Skoplja. leži ob Bistrici, malem dotoku Belega Drina. Prizren je bil poprej glavni kraj prejšnjega turškega vilajeta Kosovo. Am-fiteatralično zgrajeno mesto se naslanja na rob rodovitne ravnine in tvori stekalisče več vojaško važnih cest. Tu se odcepi pot, ki vodi iz Skadra, na eni strani v notranjost Srbije, na drugi čez gorske prelaze v Makedonijo. Mesto ni moglo dati Srbom nikakega zavetja, ker razven citadele na sicer obvladajoči višini nima nikake obrambe. Prizren Je igral v srbski zgodovini važno politično vlogo in v časih starega srbskega carstva Je bil glavno mesto dežele. Srbska katedrala in kraljevski dvorec, restavriran pred leti, pričata o teh časih. Prizren šteje danes nad 40.000 prebivalcev. V balkanski vojni so zasedle srbske čete Prizren 31. oktobra 1912.
* -ac in -ec. Odkar so bolgarske čete zasedle vzhodno Srbijo in Makedonijo, se peča bolgarsko časopisje Jako pridno z etnografijo zasedenih pokrajin ter dokazuje, da so od nekdaj bolgarske. Četudi deloma
posrbštene. Zlasti srbsko ozemlje do Morave reklamira bolgarsko časopisje kot pristno bolgarsko, ki ga je treba za vedno združiti z bolgarsko državo. »Mir« piše, da je prav enostavno, napraviti iz »Srbov« ob Nišavi, Moravi in Timoku Bolgare. Treba je le odpraviti -ace in -iče ter dati posrbljenim krajem in imenom staro bolgarsko lice -ec in -ov ter -ev in metarmofoza je perfektna. Leskovac mora postati tLeskovec, Knjaževac Knjaževec itd. in bolgarski značaj teh krajev bo zopet jasen, kajti osvojeno ozemlje nima — pravi »Mir« — nič srbskega na sebi, razven -acev in -ičev.
* Koliko Amerlkancev služi v angleški armadi? V londonskih hotelih in restavracijah, koder se zbirajo Amerikanci, pretresajo pogo-stoma vprašanje, koliko je neki Ame-rikancev, to je ljudi iz Združenih držav, v angleški armadi. Natančnega seve da ne ve nihče povedati, sodi se pa, da jih je precej. Tako je ameriško poslaništvo izposiovalo, da je bilo iz angleške armade odslovlje-nih 21 mladoletnikov, ki so se oglasili prostovoljno, a ne da bi imeli dovoljenja svojih staršev. Zdaj posreduje ameriško poslaništvo za izpust 60 drugih takih mladeničev. General Mughes je sam povedal, da se je oglasilo za vstop v angleško armado samo pri zbiranju prvega kanadskega kontingenta nad 30.000 Amerikan-cev iz Združenih držav, za drugi kontingent pa se jih je oglasilo še več.
* Manifest indijskih nacionalistov. »Miinchner N. N.« poroča iz Kodanja: Indijska narodna stranka objavlja glasom nevojorških listov izjavo, ki pravi: Vedno smo zaničevali angleško gospodstvo v Indiji, ustanovljeno na izdajstvu, potvorbi, in krivi prisegi. Ljudske mase bojkotirajo angleško blago in dajejo prednost domačemu ter skušajo razviti narodno skupnost z raznimi patrio-tičnimi sredstvi. Posledica vsega tla-čanstva je bila, da se širi revoluci-jonarna propaganda na tihem. Vse zunanje demonstracije so prenehale. Indija je sedaj vulkan, ki more izbruhniti pri prvi priliki. Potem bo s krvjo zasnovano angleško gospodstvo tudi v krvi umrlo. — Poročila o obsežnem revolucionarnem gibanju v Indiji potrjujejo tudi iz Petrograda, iz japonskih virov prihajajoča poročila.
* Kako si Parižani hlade jezo nad svojimi ministri. Tudi na Francoskem imajo cenzuro in tudi tam ne morejo Častiti podaniki svoje slavne vlade tako svobodno kritizirati kakor sicer. Zato kupujejo sedaj prav pridno novo igračo, ki je le v Parizu mogoča. Cameloti prodajajo namreč v najnovejšem času v pariških ulicah male fletne guilotine, izdelane iz deščic cigarnih zabojčkov in opremljene z dobro funkcijonirajočim nožem. Taka guilotinca stane samo 20 centimov. Za isti denar pa se dobi tudi sortiment možicev, ki predstavljajo francoske ministre. Kadar čita vrli meščan svoj jutranji ali pa večerni list in ga nerodnost tega ali onega visokega gospoda na ministrskem fotelju prav hudo razjezi, pa seže po svoji guilotinci, vzame gospoda Brianda ali Viviaija iz škatlji-ce, ga položi v guiljotino in krrks justificira.
* Šomašter le pravi demokrat. Angleški minister lord Haldane je imel minoli teden na javnem shodu govor, v katerem je govoril o velikanskem boju, ki se vname po sedanji vojni in pri katerem pojde za to, da ohranijo Angleži svoje gospodarsko prvenstvo. Rekel je: Angleškega duha je treba razviti; če ga ne razvijemo, pride v nevarnost angleška prihodnjost. Razvoj duha, to je naloga narodne vzgoje. Drugo vprašanje nastane vsled tega, ker dobiva demokracija čedalje več moči. Pripravljati se moramo na to, da bo konec staremu redu in da nastane nov. Zato je treba naše bodoče voditelje vzgojiti. Skrbeti moramo za to, da ne bo pomrlo toliko otrok in izboljšati moramo šolo. Varčevati je treba povsod, samo varčevanje pri šolstvu ni na mestu. Šomašter je pravi demokrat, ker naredi moške in ženske enake.
* Hrabrostne svetinje. Število vojakov, ki so se v sedanji vojni posebno izkazali in so bili odlikovani za svojo hrabrost, Je znamenito. Mnogo jih je, ki imajo po več hra-brostnih svetinj in dobivajo zanje tudi doklade. V prejšnjih časih je mogel imeti vojak Ie eno hrabrostno svetinjo, če si je pridobil poznejše še svetinjo višjega razreda, je moral svetinjo nižjega razreda vrniti. Toda že 5. Junija 1849. je dovolil cesar Franc Jožef, da lahko vsak vojak zasluži tudi vse hrabrostne svetinje in da sme nositi vse, ki so mu bile podeljene. Hrabrostno svetinjo je ustanovil še cesar Jožef II. dne 19. Julija 17S9. in sicer zlato in srebrna NaJ-orei so imenovali ti svetinji »častni,
znak« in »častna spominska svetinja«, od 1. 1809. pa je v veljavi imenovanje »hrabrostna svetinja«. Cesar Ferdinand I. je dne 19. avgusta 1848. ustanovil poleg že obstoječe srebrne hrabrostne svetinje še drugo, takozvano »malo srebrno«. Zdaj se imenujeta srebrna hrabrostna svetinja 1. razreda in srebrna hrabrostna svetinja 2. razreda. Tekom sedanje vojne je bila ustanovljena še bronasta hrabrostna svetinja.
Najnovejša poročila.
Srbska vlada v Skadru.
Skader, 30. novembra. (Kor. ur.) Agence Havas: Srbski ministrski predsednik je prispel s srbsko vlado 28. t. m. sem. Skadar bo v bodoče sedež srbske vlade.
Lord Kitchener se je vrnil v London.
London, 30. novembra. (Kor. u.) Lord Kitchener se je vrnil na Angleško. V četrtek se vrši ministrski svet, katerega se udeleži tudi Ki-tehner.
Za in proti vojaški dolžnoni na Angleškem.
London, 30. novembra. Reuter poroča. (Kor. urad.) Včeraj zvečer so Avstralci, Kanadijci in Novoze-landci razbili zborovanje londonskih dijakov, na katerem naj bi se protestiralo proti vojaški dolžnosti. Vdrli so v sobano, sneli zastave, razbili stol predsednika in zborovalce napodili iz dvorane. Nato so napravili protizborovanje in sklenili, da naj se vojna konča šele, ko bodo sprejeti vsi pogoji aliirancev.
Uporni Arabci.
Kairo, 30. novembra. Reuter poroča. (Kor. urad.) Uradno poročilo javlja: Šerif Senusijev zavzema napram vladi povsem prijazno stališče, le neki gotovi krogi na zapadu so zapadne Arabce pobunili proti vladi, da so napadli mejne straže.
(3129) U VI 1006/15-4.
! Imenu is. Mianstva tesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI., je o obtožbi opravi telja državnega pravdništva zoper Jožefo K e b e r, 43 let staro, v Stepami vasi rojeno, v M. D. v Polju pristojno, katoliško, omoženo, posestnika ženo v Studencu št. 12, nekaznovano, zavoljo prestopka draženja po § 14./1. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228, v navzočnosti c. kr. avskultanta dr. Pavlina kot javnega obtožitelja, in obtožencev gorenjih, po danes dognani glavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja na vporabo za^-kona, razsodilo tako:
Jožefa Keber
je kriva, da je v drugi polovici meseca avgusta leta 1915. v Studencu izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebno reč, namreč krompir, očitno čezmerno ceno, namreč 14 K za en cent, zahtevala, zakrivila je s tem prestopek draženja po § 14./1. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228. ter se po tem paragrafu z vporabo § 260. b) kaz. zak. obsoja v štiri dni zapora in 30 denarne globe, v slučaju neizterljivosti te globe v nadaljne tri dni zapora in po § 389. k. pr. r. v stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Ljubljana,  5. oktobra 1915.
Nagode.
Umrli so v Liublmni:
Dne 27. novembra: Stanislav Szatankowiz, pešec, v rezervni vo-, jaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 28. novembra: Stipo Lju-bičič, trenski voznik, Simon Zwoz-detzki, pešec, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni Šoli.
Dne 29. novembra: Fran Ferdinand Markovič, sin užitninskega paznika. 2 meseca. Dunajska cesta 43. — Amalija Schaffer, trgovčeva vdova. 56 let, Marije Terezije cesta 5. — Terezija Burjan, zasebnica, 80 let, Stari trg 34.
Vdeželnibolnici.
Dne 25. novembra: Alojzij Peč-nik, ključavničarski vajenec, 1/5 let.
Dne 26. novembra: Jerica še-tina, bivša dijaška gospodinja, 73 let.
Dne 27. novembra: Lorenc Vu-ga, južne železnice kurjač, 36 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik! Valentin Kopitar. Lastnina bi tisk »Narodne dsfcarnau.
t     --"I- > I
27& štev.
Masirajte hrbet ako vas boli, s FeSerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-flnidc. To Vam dobro dene. Čez sto-t»oč zahvalnih pisem. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stupica, Elzatrz št 238 (HrvaŠko). Biti bi moral vedno v vsaki hišL (s)
»SIOVSNSKI NAROD* dne L decembra 1915
Stran 5*
j Oddal       nekaj vagonov
PIVA
Pismena vprašanja na uorav »Sloven. Naroda pod „PIVO". 3110
Zdravi in lepi zobje
so izmed naj krasne j ših daril, kar nam jih je poklonila narava. Ako nam pa ne koristijo samo mimogrede in nam krase usta, se morajo konsolidirati za trajno življensko blago neminljive vrednosti, jih moramo vedno negovati z O dolom.
Isk*ra« s« je •bacil* «a Jmke t vojaki in splok um wum>
kena kot najboljše
bol oblažajoče mazanje
pri preblajeojn. reumatizma, gihtn, Influenci,  prsni, vratni  m bolesti ▼ hrbta
mlajši, mešane stroke in
vajenec
poštenih  statšev,   s  primerno Šolsko
naobrazbo, se sprejmeta takoj v
LJubljani« Ponudbe na »Mestno posredovalnico za delo in stanovanja«, Mestni trg št. 27. 3059
Različne vrste
salam in i
3074 ima v zalogi ivrdka
J. Zidar, Ljubljana.
Dunajska cesta štev. 31.
Odda se od S kg naprej.
Lepe purane
razpošilja po poštnem povzetju kg po
3€0 K. 3108
Josip Cernelč,
ML Pater ped Svetna! geramli
()žmZMW VfHOSMO kkanmjaPICCOLhja •Ljubljani tafta mtaVm«. i %aftg\At\ewfc>
irjt pritličnih mnih mmlok4m±
1 stekleniea 2 kreni.
J L
0
cmstd
COHPOI.
Dr. Bichter-ja
Sidro-Liniment.
AHR"- Sidra-Paia-Ezpillv.
Steklenica kros. -80,110. S.—.
Dobiva m v lekarnah ali
direktno
V Dr. Ricbter ja lekarml „Pri zlatem levo" Praga, i,, Elliabetna c*
Dnevne razpošiljanje.
in smešnice
nabira Blaž Pohlln.
Čegar dovtip se odobri, dobi brezplačno dotično zbirko vojaških smešnic.
Pošliite dovtipe in smešnice na naslov:
BLAŽ P0HLIN, npr. „SIov. Naroda.-
Marij* Šaril roj. Miki avl C naznanja v imenu pokojnikovih staršev v Kobaridu, in bratov kakor tudi v svojem in sorodnikov imenu, da je njen dragi nečak, gospod
Rudolf Miklavič
e. in kr. res. praporščak,
umri dne 26. novem, t L junaške smrti za ranami zadobljenimi na južno-zapadnem bojišču, previden s svetotajstvi za umirajoče ter vdan v božjo previdnost, bil položen k večnemu počitku, daleč od domače grude, v domači zemlji v PrvačinL
Bodi obranjen mlademu junaku slaven spomin, V LJUBLJANI, dne 1. decembra 1915.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš prisrčno ljubljeni, dobri
Franci,
c ia kr. poročnik, odlikovan s velike srebrno hrabrostno svetinjo,
izdihnil po Ijutem boju pri Oslavju dne 21. t. m. ob V28. uri zjutraj, zadet od sovražne kroglje, svojo junaško dušo star šele 18 let
Neustrašeni junak, naš ponos in naša nada, počiva sedaj na goriškem pokopališču.
V LJUBLJANI, dne 30. novembra 1915.
Eermtna MibuA, deželnosodnega svetnika vdova, mati. — Ludvik in Karel« brata. — Slava in Ana, sestri. — Anten
Mikaš, stric
!Pozor vozniki!
Ia mesta« vožnje (itaefl, gramoz itd.) pofrebajeai
10 do 15 parov vprežnih konj z vozniki.
Priglaae «pr«J«ma Ia dal« tw|aaaBa veak w*m Ob pol T. ari zjatraj pred asagUtratoai
x  Franc Kušar, prevoznik
b v/ Ljubljani, Erjavčeva cesta štev. 9. ::
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, Obtiičaoel v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki S 2*50, 6 lončkov K 450. Semenj, Sošice (Kassa) I Postf aca 12 22, Ogrsko. 2-84
drogerija in |oto»ann/aktnra
Ljubljana, Seleaburgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinf ekci jskih   preparatov  kakor: Lysol, lysoform, Kreolin, Formalin, Formaiinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potrebščine za postrežbo bolnikov  in ranjencev, obvez ia gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja. ^croform.    fi htinin. pcrolin.
Proti prahaiem, luskinam in izpadanja las
deluje naj bo IJ ae priznana
Tm-cMdjd Mtura
katera   okrep&uje   laalšče, odejtranjujo lueke in preprečuje Ispadanja lae.
1 etrfclriilea x aaveieat f krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vsah preizkušenih zdravil, madie. rr.il, medicina!, vin, epeoVieli-tat, najffneleih parfumov, klrurgiSkih obvaz, svežih mineralnih vod Itd.
Dež, lekarna MIlana Lensteka
v LJubljani Resi ova cista št I.
pole? novozgrajenega Fran fožefovega
i obli. mosta. 18 V let lekarni dobivalo zdravila tudi elani bolniških blagajn fnine telesnloe, e. kr. tobačne tovarne ia okr. bolniške blagafne v LtablfanL
Gonoktein.
Najnovejše izkušeno sredstvo proti akutnemu kroničnemu kapavcu (triperju,) belemu toku, cvstitidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
Brez vbrizgavanja. O Gonokteinu piše: .Časopis če ških zdra vn i kov leta 1912. štev. 14.-
Eno izmed mnogih sredstev, ki ga lahko toplo priporočamo v resnični praksi je takozvani Gonoktein. Spaja v sebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa druga sredstva.
Gonoktein ovira s svojim bakcerid-nim delovanjem nadaljevanje vnetnega procesa v zadnjem delu sečne cevi, kakor tudi pojave komplikacij. V slučajih, ki smo jih mi imeli, preiskušali smo tudi vodo, ter nismo opazili niti najman-ših sledov draženja ledvic, a bolniki se nikoli niso pritoževali, da jih boli na lumbalni strani.
Dobro spričevalo tema antigonoro-iku daje tudi okolnost, da so bolniki, opazrvši, kako je sobolnikom odleglo, sami zahtevali, da dobe ta preparat.
Zahtevajte literaturo in prospekt Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 5*—.
Ljubljana: Zagreb:
Pitizvaja: FarsnitaleiN-kesaičai Usera-tarij .BOU- Praga-Vrioricc 982.
Uvoz kave in čaja
Josip Smrkovskyy
Samo na debelo.
2058
mmr Prod« «• po oani n
telesna blagajna, pl« salnl pult, pisalna miza, velika stelaža za časopise oziroma knjige ter nekaj stolov.
Vpraša se v pisarni 3W
g. dr. Vekoslava Kukovca v Celja.
St 18.867.
3091
Radi oddaje izvrševanja dimnik arakih del v vseh mestnih in v ma-
gistratni oskrbi stoječih poslopjih in dalje zaradi oddaje snaženja peci, ognjišč in dimnih eevij v mestni pehotni in topnicarski vojašnici za leta 1916, 1917 in 1918. vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 14« decembra 1915 dopoldne ob 10. uri Javne
pismene razprave.
Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki razgrnjeni so v navadnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled
Ponudbe, v katerih je naznaniti v Številkah in besedah pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih vŠtevŠi mestno pehotno in topničarsko vojašnico, ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vojašnicah, izročiti je do določenega časa kolekovane in opremljene z vadijem 200 kron in zapečatene dražbeni komisiji.
Glede kolekovanja se vse ponudnike opozarja, da je izvršiti v zmislu za oddajo državnih dobav in del izdanih izvrševalnih predpisov k naredbi celokupnega ministrstva z dne 3. a rila 1909 d. z. št. 61
Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisanim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo.
Mestna občina si pridržuje oddati razpisana dela po lastnem prevdarkn tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 24. novembra 1915.
Specialni oddelek platna
v trgovini
A. ŠARC m*. JADVIGA ŠARC
Ljnbljana Selenburgova ulica 5 Ljnblj
nudi še priložnost k dobremu in cenemu nakupu
rjuh odejnih rjuh
brisalk brisače* prtov prtičev
Švicarska vezenina.
blazin pernatih blazin pernic Žepnin rut.
Za vojake zimsko perilo
hlače
jopice
sviterje
rokavice
islogrejce
šerpe za vrat
nogavice
dokolenice
kolenogreloe
gamaše
snežne avbe
ušesogrelce.
Živa, ki nas spravljajo
do obupa.
Največ bolezni, katerih vzrok se nam zdi nerazrešljiv, so le posledica slabih živcev. Številne nadloge nas nenadoma obiščejo, ne vemo od kod, eno zlo se poraja za drugim, tako da ima Človek slabih živcev na leto lahko 365 bolezni). Živčni sistem je pač onemogel in vsled tega pride do vseh mogočih prikazni kot so tresenje v udih, trganje mišic, neobčutljivost posameznih delov kože, slaba volja, potrtost, srčna tesnoba, tež-koče pri prebavi, utrujenost in druge težave, ki so simptomi oslabljenih živcev. Ne omalovažujte tega svarila  narave, kajti
živčne bolezni izotlć mozg življenja!
Živčna oslabelost, ki se je ae zdravi, postaja vedno hujša in dovede končno do poloma.
Kaj pomaga proti temu?
Kakor sol in dišave vzpodbujno vplivata na slast do jedi, tako vplivajo bodri Ino
in oživljajoče na Živce prave Kola-tablete.
i Kola regulira prehrano, oživlja želodec, pospešuje prebave ia po pravici zasluži zato ime ,,xatf ralac aolezal'% ker telo napravi bolj odporno In bolj zmožno premagati lahke bolezni. Kola daje moč in Življenje in pomlaja telo.
Uživajte nekaj časa Kola in videli bodete, da vam bo dobro delo. Popol-
XZZ»WffiJr£"rm£ popolnoma brezplačno poizknšnjo.
Jamčim Vam, da pristne Kola-tablete ne obsegajo Škodljivih sestavin, torej tudi ne morejo Škoditi Profesor Monntt, profesor Manossein, dr. Bavidov in drugi sloviti zdravniki, so se selo povoljno izrazili o učinkovanju pravih Kola-tableL Popolnoma zastonj Vam pridenem k poizkasnjl prav poučno in zanimivo knjigo, ki Vas bo poučila o vsem, kar Vam je treba vedeti. Zahtevajte se danes brezplačno pojzkusnjo, pilite dopisnico in naslovite to na:
JCeflige 6e!st- jfpotheke Jn3apest VI jlbt 418.
Stran &
»SLOVENSKI NAROD*, dne 1  decembra 1915.
276. Štev.
Priporočamo našim s  gospodinjam s [j
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
fttOT. 10.
Telefon etev. 16. 129
Leto 1873. aetanovljena delnleka
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno« tehniška delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji« — === Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ■■ ■
Vajenec
anam 15letnega sina, kateri je dovršil 2 realki, i* bi ga rada dala kakemu poštenemu, dobremu Mjnčavničarju v poduk, da bi imel hrano in stanovanje v hiši proti primernemu plačilu. ■Vstop z novim letom. Ponudbe na uprav. .Slo-Naroda' pod „kfjačavaičar. vajeaec/3127".
f/ Majem ee odde preti odškodnini
3107
za seao
pove uprav. »Slovensk. Naroda«-
Jtfodm saton
$tuchiy - M&schke
/Ljubljana Židovsko ulica št S  Dvorski trg
== Osebno izbrane ■
novosti 3 Dunaja.
Priporoča; največjo iz bero klobukov Za dame in deklice kakor tudi bogato
zalogo zamih klobukov. Zunanja naročita na izbiro j obratno poŠto,
Solidno blago.
Popravila točno in vestno
Priznano nizke cene.
obstoječe iz najmanj 4 sob, 1 kuhinje s shrambo in kopalnico, ter električno razsvetljavo se snrelme tako! aH pe pozneje. 2996
Ponudbe na uprav.  »Slov. Naroda«.
Llmonova
esenca 1 steklenica 1 krono.
Odgovarja 10 limonam. 2196
Lekarna Trnkoczy
I LJnbljana,   zraven rotovia.
ss    Priporoča se modna trgovina ss
Peter Šterk
Ljubljana Stari trg IS.
Ia kakovosti moško, žensko ia otroško perilo, najmodernejše
HaTMf jutranje obleke, voljne pleteno Jopico in garaltnre. Bazni gorki predmeti za vojake. Nakiti in potrebščine za iMIjo. Moški klobuki in čepice. Lepa izbira kotnkovlne itd. HI    Priznano najnižje cene. Priznano najnižje cene.
el ii =!■——!=—n——It SS
SANATORIUM - EMONA,
ZA-NOTRANJE IN-KIRURG 1CNE •©OLE.ZN1. •porcososnica
1LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA,%
sef-ztjravnik primaru- DR FR. DERGANC
Išče se lepa, meblirene
3131
Damske klobnke
=====   v največji izberi priporoča ==
M INKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari *rg štev. 21.
Popravila najceneje.
2465
11
Popravile najceneje'
31 55fl
A. & L SKABERNE
na, Mestni trg 10
1 •-- T m .
j Ponudbe » upramištvo »Slovenskega ! Naroda« pod   „uradnik 3131".
-   ■-    Najboljša in najzdravejša---
barva"
Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila I 2fl lflSC lil IlfGlIO
priporoča svoje velike zalege, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, celina, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in .dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
i je: dr. Drailea „lf S RIL",  ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno j naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,
Irjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri w
Štefan Strmoli
i Ljubljana, Pod Trančo čt. 1.
Lasne kite, podlage In mrežice vsek vrst; gledališčne ia toaletne = potrebščine itd. -
Perilo
a gojnn zavodot
v zalegi.
Izdeloiaoie nevestlasklh oprem.
ISLepa božična darila!!
NOVOSTI Zavarovalaa mrežica, katera je pripravna aa vsaka aro za aa roko brez vsakega predelovanja, po nizki ceni a R 1-50 kom.
Lepe zelo trpežna ! vojne are I
Nadalje priporočam aovo patrijotično prilogo s koledarjem za leta Uit, katera se pošilja brezplačno in poštnine prosto.
Za obilni obisk najvljudneje vabim
tjnbljana F. ČUDEN, preSernova ulica ft. 1 tjOljiM
tovarn „Ui
>r>^a "3
HO
8
m
1
m •a
C
Ustanovljeno 1866.
Perilo za deteta v zalogi.
Moško, damsko in otroško
perilo
lastnega izdelka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= G. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Vieokosti, častniških* uniformiranj, zavodov, samostanov i. C d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri ee izgotavlja najhitreje«
Istotam prva kranjska
e
Motorni obrat.
Hii?e(ie mmm perila.     Haire'S stroži
Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in ee vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Priznano nafpostenejča postrežba.
m&\m nerle. pili in hjiI.
Spami predmeti
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
----"- ***** Stritarjev«!   llliCa  4tCW. 2» Reaerenl fondi okroalo 1.000.000 kron.
Delniška g lava le a 8,000.000 kron. m
Poslovalnica e. kr- avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup srečk sa 1. resred V. e. kr. evrA-"-w- iii' ei        ± Sprejema vloge na taljttloo in na tekočI račun in jih obrestuje po
trokaajo aa ta resred dae 14. Ia M.
4V/.
2% rentnine od vlog na knjižice plaSa banka sama.
R*F
023031010100327802
^1297^4923191^