SI. 27 Plhlu Krtino* (Uiti ctrruiiui U nM V Trstu, v Mdfllio, 31. januarja 1926. Posmnim Številka 20 stot Letnik M List izhaja vsak dan ijutr^jC: 3 m«s«o« L 19,50, poi le^a, L 6.50 već. Poaamezne Jt* v štrokosti 1 kolon« (73 ottnrtnice, zahvale, po»l Mali a. Naročnina; za 1 mrsac L 7, 60, v inozemstva ' 'stot. — Oglaan; - "" ' ^V1 za trgovske in obr- za L 120. ojla-c «, zavodom- L 2, za besedo, najmanj L 3. EDINOST Uredništvo in upr&vniitvos Trst (3), ulica S. Franc«sco d'Assisi 20. Te. lefoa 11-67. Dopisi naj se pošiljajo izključno urednUtvu, oglasi, rvkht-maclj« in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo Nelrankirana plama s* nc sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost". PoduredniStvo ▼ Gorici} uHca Giosue Carducd štev. 7, I. nadstr. Glavni in odgovorni urednik ; prof. Filip Peric. mm protiitalliansko propasandu In mamo uprošeaje Paolo Orano je priobčil v petkovem opoldanskem izdanja «Piccola» razmotri vanja, v katerih trdi z ozirom na sedanjo iieni^ko kampanjo proti Italiji, da to ni nič drugega nego pojav tiste < sedaj svetovne sovražnosti« proti fašizmu in njegovim neprestanim napredkom od strani tistih, ki ne morejo prikrivati, da se čutijo ogrožene in so v skrbeh. Da je odlomek avstrijskega prebivalstva — nadaljuje Orano — vključen v italijanske meje, to je dejstvo, ki ne bi toliko zanimalo Nemcev v Nemčiji, če bi Ittlija nadaljevala vladanje, kakor je bilo v časih Nitti-ja, Bonomija, Facta i C.red aro (bivšega generalnega civil-i -Ta komisarja v Trentinu). Kajti v ta-K.mu slučaju bi se smatral Brenner — meni pisec — le kot ^govorniška tigu-t r in vnanji Nemci bi se čutili v Poadižju v svoji hiši kakor poprej, morda se bolj. Kar se tiče sedanje nemške propa-.tiKio ki se izvaja sedaj v Avstriji in Nemčiii od strani nacijonalističnili in socialističnih strank — pred vsem v tisku, potem na javnih zborovanjih in tudi v parlamentih v Berlinu in na Dunaju — naj povemo naslednje: Tej propagandi je namen, da bi odvrnila Nemce od potovanja v Italijo in obiskovanja italijanskih letovišč in zdravilišč- „Odkrito izjavljajo, da se hočejo maščevati nad Italijo na polju tajskega prometa, ki tvori, kakor znano, važen sestaven del gospodarskega življenja te države. To naj bi se zgodilo v protest proti postopanju z Nemci v Poadižju. Z ozirom na dejstvo pa, da to propagando obsojajo oficijelni krogi Avstrije in Nemčije — obsodili so jo že tudi v obeh parlamentih — ter da jo izrecno odsvetujejo tudi nekateri vplivni nemški listi, je računati, da ne doseže svojega uspeha, vsaj v tistem obsegu ne, kakor Nemci računa jo. Razumljivo je in upravičeno, da je ta propaganda izzvala v Italiji veliko ogorčenje; to tem bolj, ker so izbruhi v lmiškem tisku najhujše žaljivi za Italijo in nje sedanjo vlado, i o ogorčenje dobiva izraza v skrajno rezkem pisanju italijanskih javnih glasil in tudi v pouličnih demonstracijah po raznih mestih Italije. Italijanski tisk naglasa posebno dvojno. V prvo da se Italija ne straši te nemške propagande, ker nemški obiskovalci Italije tvorijo le razmeroma neznaten del vsevkupnega nje tujskega prometa, da bo mogla preboleti eventuelno povzročeno materijalno škodo, tudi Če bi se ta akcija posrečila v tistem obsegu, kakor si domišljajo Nemci. V drugo pa naglasa italijanski tisk. da je Italija dovolj močna in da ima srpdstev, da more vračati Avstriji in Nemčiji milo za drago, ali, boljše rečeno: zob za zob. Kar pa se* ti^ nas Jugoslovenov Italije. izjavljamo, da moramo le želeti, da ona nemška propaganda ne bi uspela in da bi Italija ne trpela tiste gospodarske škode, ki ji jo hoče povzročiti ta nemški naskok. Saj smo tudi mi italijanski državljani in zato živo interesiram na gospodarskem prospeliu ir/Mvp in se nje gospodarsko stanje ;..t»k;i tudi naše kože! In tujski promet |e — kakor že rečeno — važen sestaven del gospodarskega življenja Italije. Do tu smo v soglasju z italijanskim tiskom, v kolikor odbija to zadnjo akcijo Nemcev proti Italiji. Toda italijanski tisk se ne omejuje le na ta odpor, marveč porablja tudi to priliko za opravičevanje sedanje manjšinske politike proti Nemcem v Poadižju. Paolo Orano piše na pr.: «Drugorodci nemškega jezika v Poadižju so mirni ljudje, delavni, verni in spoštujejo oblastva. Narodna vlada postopa proti tem drugorodcem brez predsodkov in skuša čim prej odpraviti tisto škodo, ki jim prihaja iz nepoznavanja državnega jezika, ki je neobhodno sredstvo, da morejo živeti ka-koi vsi drugi državljani Italije. Toda »bračati se morajo v Rim in ne na Du-jaj, še manj pa v Beilin in ne smejo poslušati mednarodno zločinskih ,su-gestij». Tu pa moramo že vprašati: če so Nemci v Poadižju mirni, delavni, verni ljudje in če spoštujejo oblastva, ali je potem res neobhodno potrebno, da se *akim lojalnim državljanom v tisti namen, ki ga Orano označuje — da ne bo Brenner le «besedna figura» — odrekajo narodne, jezikovne in kulturne kajo narodne, jezik, in kult. pravice?! Ali ne bi bilo ravno v ta, tu gori označeni namen, za varnost severnih državnih meja, koristnejše, če bi se priznana lojalnost tega prebivalstva še ojačila z dobrohotnim postopanjem in spoštovanjem njegovih čustev in običajev?! Kajti — tako nam pravi naša logika — če to prebivalstvo ne bi se zavedalo svojega nemškega rojstva in če ne bi nemški čutilo, kako naj bi bilo — kakor se mu očita — podrejeno nemškim vplivom od onkraj državne meje?! Pa še eno važno vprašanje imamo do gospodov pri italijanskem tisku. Opozarjajo Nemce v Poadižju na neogibno koristnost poznavanja državnega jezika. Ne oporekamo tej potrebi, marveč jo izrecno priznavamo. Toda tej potrebi naj se ust reže brez Škode za materinski jezik drugorodcev. Vprašati pa se moramo: kako bi bili govorili oni, če bi bila pokojna Avstrija z istim argumentom odpravila italijanski jezik na pr. iz vseh tržaških ljudskih šol?! In če bi se sklicevala na dejstvo, da Italijani tvorijo le neznatno manjšino v državi?! Če bi jih bila opozarjala, da se morajo učiti nemški jezik, ker je to uradni jezik ne le osrednjih, marveč tudi pokrajinskih oblastev, da je torej — četudi ne formalno uzakonjen — dejanski državni jezik?! Ogorčeni bi bili in po vsej pravici bi mogli govoriti o nečuveni krivici, ki se dela italijanskemu prebivalstvu. Paolo Orano opozarja, da so časi Nit-} tija, Bonomija itd. za nami in da se ne* povrnejo več. S tem lioče morda, reči, da obljube in zagotovila, ki so se dajala drugorodcem, danes ne—režejo nikakor. Orano pa ne pomisli, do kakih posledic bi neogibno prišlo v mednarodnem in meddržavnem življenju, če bi se to njegovo naziranje začelo vsestransko prakticirati. Kajti one obljube in zagotovila niso bila podana morda od neodgovornih strani, marveč, od odgovornih predstavnikov države na mirovni konferenci in v rimskem parlamentu in od strani najkompetentnej-ših činiteljev parlamentarnega in političnega življenja države. Gospod Orano naj bi si le ogledal dotične steno-"grafske zapisnike rimskega parlamenta! G. Orano bi tudi nujno priporočili, naj pazno prečita znano brošuro bivšega tržaškega generalnega civilnega komisarja Mosconija, ki na podlagi svojih lastnih izkustev opozarja na ne-iztrebljivo ljubezen Jugoslovenov v Julijski krajini do svojega jezika in priporoča dobrohotno postopanje napram temu prebivalstvu, zlasti na polju šolstva. Da zaključimo! Želimo, da ne bi nemška propaganda povzročila naši državi nobene materijalne /škode.; ne priznavamo pa, da bi ta kampanja mo-gla opravičiti sedanjo manjšinsko politiko proti Nemcem v Poadižju._ OdaMo ziiKonskesa načrta za reMzacuo vojske Zbornica se bo zopet sestala prihodnji petek BI M, 30. Danes je zbornica imela sejo predpoldne in popoldne. Vršila se je razprava o posameznih členih zakonskega načrta za reorganizacijo vojske. Vsi členi zakonskega načrta so bili z neznatnimi spremembami odobreni, nakar je prvi minister Mussolini predložil zbornici zakonski načrt, ki predvideva izpremembo v zakon kr. odloka zakona glede ustanovitve «Italijanske akademije«. Zbornični tajnik je predlagal, da se zbornica sestane šele prihodnji petek, 5, februarja. Njegov predlog je zbornica sprejela. Seja se je zaključila ob 17.15. uri. Koncem prihodnjega tedna bo torej zbornica razpravljala o londonskem dogovoru za poravnavo italijanskih vojnih dolgov Angliji. Ministrski svet se sestane v torek RIM, 30. Ministrski svet je sklican za 3. februarja v viminalsko palačo. Conte Volpi pri Briandu PARIZ, 30. Italijanski finančni minister conte Volpi je danes zjutraj v spremstvu italijanskega poslanika balona Romana Avezzane obiskal ministrskega predsednika Brianda. Odprava vizuma na potnih listih za Italijo in Švico RIM, 30. Pogajanja med Italijo in Švico za odpravo vizuma na potnih listih se nahajajo pred zaključkom. Vizum bodo morali še nadalje imeti na svojih potnih listih oni, ki bi se izselili v Švico, da si poiščejo delo, medtem ko trgovci, dijaki in turisti ne bodo potrebovali vizuma. Merodajni krogi predvidevajo, da bodo te določbe stopile v veljavo z mesecem marcem. Francoska zbornica sprejela proračun Zakon o obrtni Danki sprejet po razpravi ▼ jttgoslovenski narodni skupščini BEOGRAD, 30. flzv.) Narodna skupščina je danes nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku o Obrtni banki. Po končanih uvodnih formalnostih je pravosodni minister sporočil, da je treba v upravni odbor Vojnoodškod-ninskega zavoda izvoliti iz srede narodne skupščine dva člana. Volitev teh dveh članov bo prišla na dnevni red ene prihodnjih sej narodne skupščine. V debati o zakonskem osnutku glede Obrtne banke je kot prvi dobil besedo zemljeradnik Moskovljević in za njim musulman Šešmen, kt je podal strokovno kritiko vladn^p načrtov. Za njim je govoril radikalec < Šivojinović, ki je hvalil vladin načrt. Tekom njegovega govora se je opozicija oglašala z medklici. V razpravo je poseglo še nekaj poslancev, nakar je bil zakon o Obrtni banki ob 13. uri sprejet. Na dnevni red prihodnje seje pride aakon o eksploataciji rečne plovbe. Proračunska debata pa se v plenumu narodne skupščine prične dne 3. februarja. Radić bo odpotoval v inozemstvo? Prosvetni minister St. Radič je danes zvečer odpotoval v Sarajevo, kjer se bo jutri vršil velik shod njegove stranke. Potrjujejo se vesti, da bo Radić v kratkem odpotoval v inozemstvo. Rusija In Kitajska Spor bo poravnan mirnim potom MOSKVA, 30. Zastopnik Kitajske pri sovjetski vladi, gen. Gvien-Ki, je vče raj izročil ljudskemu komisarju za zunanje zadeve, Oičerinu, poslanico kitajskega zunanjega ministra, Vang-Čeng-Tinga, v kateri je rečeno, da je začasni načelnik glavnega stana takoj po sprejetju čičerinove brzojavke dal maršalu Čang Tso Linu potrebna navodila in ukaze. Kitajski zunanji minister obvešča obenem sovjetsko vlado, da je bil Ivanov izpuščen na svobodo ter izraža upanje, da bo spor v najkrajšem času in mirnim potom popolnoma poravnan. V odgovor je čičerin poslal sovjetskemu poslaniku v Pekingu, Karakha-nu, brzojavko, z nalogom, da jo izroči kitajskemu zunanjemu ministru. V brzojavki naglaša Cičerin, da ima ruska vlada £e zmerom trden namen okrepiti prijateljske vezi z velikim kitajskim narodom. Kar se pa tiče železnice na kitajskem vzhodu želijo sovjeti samo, da železnica redno posluje, kar je pač v interesu obeh narodov, ter da se obstoječe pogodbe spoštujejo. Cičerin pravi, da je trdno uverjen, da bo kitajska vlada storila vse potrebne ukrepe, da se taki incidenti ne bodo več dogajali._ Madžarsko pristala na francoske zahteve za sodelovanje Francije pri preiskavi Madžarska vlada sokriva v falsiffka-torski aferi BUDIMPEŠTA, 30. Zastopniki Francoske banke so se danes dopoldne zgla-sili pri vrhovnem državnem pravdniku ter mu izročili pismeni predlog glede dopolnil pri preiskovalnem postopanju. V tem predlogu prosijo, da bi se smela preiskave udeležiti tudi francoska policija. Vrhovni državni pravdnik dr. Strache je takoj nato odšel k pravosodnemu ministru in mu izročil vlogo. Justični minister Pesthy je po obširnih razgovorih odločil, da bo upošteval prošnje zastopnikov Francoske banke. Francoski policijski uradniki se bodo torej udeleževali ^preiskave, kakor se je to vršilo pred 11. januarja. Zaprti policijski šef Nadossy je v razgovoru s svojim zagovornikom izjavil, da nima ničesar izpovedati, če bi ga komisija zaslišala. Dostavil je dobesedno; «Kaj me briga preiskovalna komisija ? Če bodo mene klicali, bodo gospodje zelo malo" spravili iz mene!« Na današnji seji parlamenta je govoril kot prvi socijalnodemokratski poslanec Štefan Farkae. Izjavil je, da značijo dogodki v falsifikatorski aferi politične posledice vladne politike in je vsled tega zanje odgovorna vlada. Vlada je opetovano obljubila razpust takozvanih družabnih zvez, vendar pa besede ni držala, radi tega je vse zločine od Uljanovega puča pa do falsi-PARIZ, 30. Poslanska zbornica je da- fikatorske afere pripisati temu posto-nes s 425 glasovi proti 125 odobrila za- panju vlade. časni proračun za mesec februar. > bi se Madžarska še obotavljala, potem l>o dolžnost Društva narodov, tla samo prevzame preiskavo in jo dovede do kraja. Kajti gotovo je, da falsikacijski škandal še ni poznan v vsem svojem obsegu. Pa če tudi so že dosedanji uspehi preiskave katastrofalni za Madžare, vendar niso izključena še nadaljnja iznenađenja. ZA ROMANSKO-SLOVANSKO ZBLIZANJE se toplo zavzema varšavski list «Rzecz-posj>olita». Naglasa, da slovanski in romanski svet hočeta v miru živeti in posvečati vse svoje moči gospodarski obnovi. Zato se ta d\a sveta zbližujeta instinktivno, pa tudi po načrtu. To zbliževanje nima osvojevalnih. marveč le obrambne nanu ne. Nima uika-k»ga milil ar ističnega značaja, marveč mirovno-polinčen. j. ospodrrski in K * i! -tuien značaj. Kali tak^gn tesnejšega sodelovanja sta poljsko-francoska in čehoslovaško-francoska zveza. Taka kal pa je tudi Mala antanta, ki spaja dve slovanski drŽavi z eno romansko. Sem spada tudi poljsko - romunska zveza. V teh zadnjih dneh se kažejo obrisi čehoslovaško-italijanskega sporazuma. Romansko-slovansko sodelovanje pa ni — tako zaključuje poljski list — nikakor naperjeno proti Nemcem, ki jim ostanejo vrata vedno odprta za sodelovanje s slovanskim in romanskim svetom. Misel, ki jo razvija- poljski list. za slovansko - romansko zbliževanje in Voliki ! V dmevih od 1. do 15. februarja bodo izloženi v občinskem urada volilni imeniki, kakor jih jo sestavila občinska komisija. Kdor ni v imenika vpisan, se lahko pritoži na pokrajinsko volilno komisijo in s. do 15. februarja ter zahteva v smislu £1. 40. kr. odioka-za-kona od 4. februarja 1915» št. 148. vpis. Vsak volilee ima zraven tega pravico rekurirati proti vpisu volilcev in proti razdelitvi občine na sekeije. Volilci, poglejte v volilne imenike, če prijateljstvo, je bila od nekdaj naša. t ste vpisani, in če niste, zahtevajte z iskrena želja. In to tudi tedaj, ko je j rekurzom vpis. Preglejte tudi, če je kdo avstrijski orel razpenjal svoje peroti po nepravilnem vpisan, in zahtevajte nad našo pokrajino, že v časih na jh u j- na to izbris. Ne zamudite roka! 15. fe- fruarja je zadnji dan. Pojasnila dobite v uradih političnega društva »Edinost« v Trst« in Gorici, kjer Vam tudi po potrebi sestavijo re-kurze. POLITIČNO DR. «EDINOST« Tajnifttvo. Dan pričetka returnih tekem prve divizije bo naznanjen. Jutri, točno ob 20.30, zelo važna izredna seja O. S. V. na mojem stanovanju. Prosim prisotnost vseh članov. Predsednik. Prip. ur.: Uradno redovanje 1. in JlT. divizije priobčimo v torek. Trstenžško igrišče. Ob 1. uri: reserve Val-Libertas. Ob 2. uri: Ponzianini-Vedetfa Veloce. Oh 3. uri: Val-Triesie. Adria-Mag dalen a. Druga divizijska četa Adria nastopi da- publicist Ca-o kateri smo pravilno, da biti zveze in Zaupanje pa i i šili narodnih bojev med nami in našimi sodeželani italijanskega plemena. Vedno smo si želeli prijateljstva, mirnoga sožitja in plodnega sodelovanja z italijanskim svetom. Videz našega na-sprotstva proti Italijanom, toliko nam očitanega, je imel svoj izvor le v vprašanju, na kake podlage naj se postavi to naše medsebojno razmerje. Ze italijanski zgodovinar in buri pravi v svoji knjigi, govorili te dni, povsem brez zaupan|a ne more resničnega pri j ate 1 jsiv a. more zopet izhajati le iz medsebojne pravičnosti in spoštovanja medsebojnih pravic. Iz izvajanj poljskega lista pa je razvidno, da ne misli le na zbli-žanje med vladami posamnih držav, marveč govori o sporazumu med slovanskim in romanskim svetom, torej — med narodi! Le v interesu tega cilja smo mi — in v tem se je naše nazivanje križalo z onim naših italijanskih sodeželanov — vedno želeli tako medsebojno razmerje, da bi mogli živeti skupno življenje kot enakopravni v vsakem pogledu: drug poleg drugega in ne eden nad drugim, in tako razmerje je danes v obojestranskem inte-i esu bolj potrebno, nego kdaj poprej. Naš živelj v Italiji sicer res ni velik po številu. Toda po svojem zemljepisnem položaju ima veliko važnost, ker bi mogel biti pomemben most do tistega zbližan ja med romanskim in slovanskim svetom, ki ga želi poljski list. mes v sledeči sestavi: Kreševič II., Kreše- ugotovil, vič I., Vrtovec J., Petelin, Stok, Kosič, Mo-! kajti tpoleg rel, Smrdel III., Vrtovee II., S u ligo j. Ker- i na raznih ............ Se van. Kapetan Smrdel III, se pozivlje, da počeno črepinio in nevarno pretresene rdTprin^e^sefof ^ * Zagrebški jutarnji Ust4* o natem Jatfeiu ženska z veliko culo perila na glavi, in hotela preko ceste. Očividno v negotovosti, kam se bo avto končno obrnil, se je sprva umaknila, a se je hipoma zopet premislila in krenila naglo čez ulico. Storila pa je to v neugodnem tre-notku, kajti prišla je ravno pred avto, ki jo je podrl, dasi je šofer zapazivši nevarnost, naglo ustavil. Nesrečna starka je prišla pod kolesa in obležala nezavestna. Šofer ji je takoj priskočil na pomoč, jo s pomočjo navzočnih ljudi posadil v avto in jo prepeljal v mestno ifclnišnico. Tam je zdravnik da je stanje starko obupno, številnih poškodb in ran delih telesa je imelo tudi no!!! — Vodstvo. ~ 'jevica izdihnila. IgriSte Adria — Zarja-Primorje. '» Do sedaj ni bilo še mogoče dognati Tekme II. divizije pričnejo ob 11. uri na[istovetnosti nesrečne starke, igrišču Adrije. S. D. Adria. 137... 13?... 13?... 13?... Drrinn..... «HaIo?»..... «Že trinajstič čem na trinajstem aparatu štev. 13. Ali spite?..... «Ha!o, kdo tam?» — «številka 169.» — «Za vraga. 13 krat 13. Par d on, želel sem trinajst — gospodična Trinaaajst! Povodom jubileja «Edinosti» piše za- ~ "Se^tife gospod jaz se imenujem Pinaj , -t - , . -. ,. . . - "ji-i,4 m ne Trinajst ?;> — «Trmajst, številko tri- grebski »Jutarnji list»: Ob tej priliki je64 kupčija lokali, t. J- j pogodbe so brez veljave, sprejeti de-j^ j nar se bo moral povrniti. Vcdstvc našega lista se je bavilo v| s 2 se prepoveduje svoji zadati seji z gmotnim položajem praznimi stanovanji m našega lista in je prišlo do zaključka, ž 11J,h dajanje v podna jem. Podnajem da mora tudi «Edi>iost», kakor so to [»P1®*1 P" dovoljen, če privoli vanj; ljeno, koncert v ste rili vsi italijanski listi ž* pred me-^Potlav in ^ n^a nikakih špekula-; druzmee S. D._ sesi, zvišati cenc posamnih številk od tlvn!'' namenov, t. j. če je podnajemni-j 20 m 25 siotink. Naše verstvo je od- na ^»nizmei-na najemnini, ki se mora lašelo s tem po viškom, dokler ie le! Plakati gospodarju. — Cl. 3. določa! moglo. Toda razlegi, ki so Se liste k tem** koraku dr.iginia vseh potrebščin za -zdajanfe SMRTNA KOSA Predvčerajšnjim je umi'1 tu v visoki starosti umirovljeni poštni uradnik | Ivan Farožič, doma iz Istre. Pokojnik je v prejšnjih Časih rad zahajal v slovensko družbo in je bil vsem priljubljen kot prijazen in šegav družabnik. Visoko smo cenili njegov kremeniti značaj in žarko njegovo rodoljubje. Kadi bolehnosti, ki ga je nadlegovala že dolgo, se je zadnja leta povsem umaknil v tišino. Naj počiva v miru! stih rodovin in trinajstih plemen. Vsak bo na trinajstega moje trinajsto kraljestvo ---h> — «Kdo bo spremljal eksce- Ienco?» — — «Aha, že vidim — žurna list ste — veste kaj, pridite, pa boste vfdeli! 13?. „ 13?... 13?... 13?... «Pro Servoia* - « Obzor* Na igrišč «Obzora) v Rocolu se srečata danes gori omenjeni četi. Začetek ob 15. uri točno. Pred to tekmo se bo odigrala v naših športnih krogih tako težko pričakovana «gentelmanska tekma «Obzor» «Prosveta>>. — ZačetefJ ob 13.30,— GLASBENI VEČER Nocoj ob 8.30 se bo vršil, kot že jav-prid šentjakobske po- Iz tržaškega živllenia Smrt pod avtomobilom Včeraj predpoldne se je pripetila v ulici G. Boccaccio velika nesreča, pri kateri je uboga starka izgubila življenje. Okoli 10. ure je pri vozil po omenjeni ulici zasebni avtomobil tržaškega tovarnarja Julija Deiia Zonca, kj ga ,je; vodil 41-letni šofer Ivan Faber, stanujoč v ulici Moise Luzzatto št. 19. Avto, prenaglo. ki ni vozil Ariosto, kjer se jo v ulico Boccaccio. je zavil v ulico obrnil in zavil zopet Ravno v času, ko se OruitvaM vesti -Izlet v Herpelje priredi D. K. N. Tom-mi^iiili'dru-!' ',ir'ni /a gospodarje prenočišč in sob, kij maseo^>h priliki tekme s tamkajšnjim klu-j*je to godilo, je prišla iz hiše ši. 29 stara naraščajoča zaiitevali pretirane cene. Kazen ob-li>om- Odhod z vlakom ob 12.20 povratek-- mMEU**m«*i v odvzetju obrtlwga b 20. Prijatelji društva dobrodošli j ^ darila tu absolutno le socijalistična oz. Komunistična organizacija. — Odkar pa so bile te organizacije prisiljene ustaviti svoje delovanje, je bilo naše delavstvo brez vsake organizacije. Ker pa imamo sedaj nov zakon, s katerim so priznavajo le fašistovski sindikati, se je tudi ta pričelo gibanje /a ustanovitev slične organizacije. 1 nirijativo za to je dal tukajšnji fašjo. Sicer je naš fašjo Že enkrat poskušal organizirati delavstvo v svojih organiza-rtjph — in to Se v dobi g. Sroppi-ja, -e mu ni posrečilo. Pred 10 dnevi so pa sklicali informativen sestanek v bolniško blagajno, kateri je pa bil od delavske strani le malo obiskan. Po tem sestanku je bil sklican javen shod v bližini kamnolomov in to v torek 2«». t. m. oh i.30 pop. Na prošnjo fašja o gospodarji ustavili delo že ob >, tako d*. >e lahko vsi delavci udeleže shoda. Točno ob uri so sklicatelji tudi bili na mestu, < r pričakovali delavstvo. Navzoč je bil tu.li fašistovski strokovni tajnik iz Tržiča. Ko so pa delavci zapustili delo, je ogromna večina, mesto da bi se podala na shod, <> 1-Šla naravnost domov. Na prostoru, kjer -e je inie! vrAiti shod, se je zbralo je ' ., kaj ćez 50 oseb in to /. urenci vir*» pomislimo, da je zaposlenih \ mih i^ez 900 delavcev, je' bila udeležba brezpomembna. kam Iif-ia meri. veljajo danes še v veliko večji!K prepoveduje in odpravlja vse po-Prepričani siuo. da naša jav- sredovalce za stanovanja in prazne lokale. Kršiteljem te določbe se vzame obrtno dovoljenje in se bo proti njim nest, ki je tako vzljubila naše glasilo in ki tako pravilno razumeva pomen tega lista za vse nape narodno sno- postopalo po zakonu. — d. 5 predpi- iii življenje, z iieomajno pozrivo- da bodo morali gospodarji praz- v a nj 3 valiiostjc sprejme ta neznatni povišek ter da nam čitatelji ostanejo zvesli, kakor so bili vedno doslej. Nova cena posamnih številk stopi v veljavo s i. februarja t. I. istočasno se zviša tudi naročnina, ki bo cd ame-iiieneiia dne dalje znašala: za 1 mesec......L 8 za S mesece ...... „ 22 za G mesecev..... za celo iete......,»70 Za inozemstvo: ista naročnina z doplačilom L 6'50 na mesec za poštnino. Stanovanjsko vprašanje Važen odlok tržaškega prefekta Izšel Odbor, uri po- v naznaniti te prostore n Ume no ko- *rtek ob uri in Pevska vaja številki od 23. januarja, da hočem iikvidi- \ iiu/.tidjmi it- prusioM pismeno ko in }no4ke ffla-so^ na «tari noli- Slovensko bralno m podporno »hustvo Lisarijatu javne varnosti dotičnega ™ m mo^Ke glasove na .tai pou j ^ Gorici kateromil sem predsednik. Da iraja v 24 urah po odpovedi najema __L:____ se modrijani, ki urejujejo ta list, prepriča- kajšnjc mu je vprnša i Odlok je ravnokar poseben odlok tu-kr. prefekture (od 29. t. m.), ki predmet kočljivo stanovanjsko i je na ozemlju tržaške občine, se deli po svoji vsebini v »Iva vsebuje tlo nih ali opremljenih stanovanj in lokalov mi ok ali po izgonu ali po poslani zahtevi po novi najemnini, oziroma v 24 urah po začetku pogajanj za oddajo prostorov, ki so jim sedaj na razpolago ali jim bodo v kratkem ali pozneje. Ta naznanitev se ima napraviti v štirih izvodih na posebnih vzorcih in jo podpiše gospodar, oz. najemodajalec ali upravitelj. En izvod se vrne naznanilcu s po- j trdilom. — Čl. ♦>. Najemnik, ki dobi od-j poved stanovanja aii poziv, da ga za-j pusti, ali predlog za obnovitev najema* na podlagi novih pogojev, naznani to! komisarijatu svojega okraja. Naznani-j lev se napravi v dveh izvodih na po-j sebnih vzorcih. En izvod s potrdilom se vrne naznanilcu. — Čl. 7. Gospodarji, najemodajalci in najemniki morajo opraviti te naznanitve do 2. februarja, kolikor gre za prostore, ki so bili od- — M. D. P. Opčine. Danes ob poldne izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Izpopolnitev odbora ini 2. slučajnosti. Pridite vsi! — Tajnik. — Srednješolsko udruženje. Jutri ob j 18.30 odborova seja. — Predsednik. Pevski zbor «Glasbene Matičen. V če-! iti i yorisKt Goriške mestne vesti SLOVENSKO BRALKO IN PODPORNO DRUŠTVO V GORICI. «Goriška Straža^ me je obdolžila v svoji hočem likvidi- SPORT Tehnično Vodstvo Nogometa (Uradno poročilo) Seja dne 28. januarja 1926. Odobrenje tekem: Zarja-Sparta 2-1; 1'rosek-Grad 2-0 (forfait Grad), Tom-maseo-Rocol 2-0? Zarja Jadran 0-0. Tekme Obzor-Gorica (1-2) Prosveta (1-0) se ne odobrijo radi pri-zivov Obzora in Prosvete, za katerih i skrivale pravi, t. j. izključno ohrani zase za svoje poizv olovski namen raznih posredo- Cl. 9. Prefektura bo skrbela Zi naj i kojisi valcev iid. Druyi dol odloka pa podaja odredbe, ki so potrebne za uvedbo oblastvenega nadzorovanja oddajanja in najemanja stanovanj, katero nadzorovanje naj dovede do vzpostave prejšnjih poštenih navad na polju tega \ažne^a dela socijalnoga življenja v mestu. \ ažne so \ t» ni odloku dalje tudi določbe, ki se nanašajo na blaženje posledic, ki jih bo rodil prehod iz sedanjega režima v režim svobode, k;«teri nastopi, ko bo izdan novi tea-kon. Najzanimivejše v tem odloku pa je brez dvoma to, da se bodo razpoložljiva stanovanja, oddajanje in najemanje in druge spremembe objavljale v uradnem listu, tako da bo" vse to poslovanje javno in pod nadzorstvom tudi mestnega javnega mnenja. V naslednjem podajamo glavno vsebino tega odloka. Cl. 1. prepoveduje vsako vmešavanje, posredovanje ali špekulacijo tretjih oseb pri oddajanju stanovanj ka&or tudi vsa taka pogajanja. Prepovedano je tudi sprejemanje nagrad za taka posredovanja (odpravnina -- huona uscita, prodaja opreme itd.;. Vse take edbe. za objavo naznanil v uradnem listu. Gospo-! etarjem in najemodajalcem je prepo-| vedano ob času pogajanja višati najem-i nino, ki je bila napovedana v nazna-jnilu. — Cl. 10. Po sklenitvi najemne pogodbe se mora sklenitev naznaniti istemu komisarijatu, kateremu je bila vročena prva naznanitev. Tudi ta naznanila se objavijo v uradnem listu. — Ci. 11. Prefektura bo imenovala poseb-, no komisijo, ki bo proučevala napove-i di in naznanitve in najemne cene, ki I l>o stavila, prefekturi predloge glede ukrepov, ki bodo potrebni s strani ob-lastev. Sporočila te komisije se objavijo v uradnem listu. Ista komisija bo dajala na poziv prefekta tudi mnenje o morebitnih zlorabah. V* teh slučajih se mnenje komisije sporoči prefekturi, katera bo na tej podlagi sestavljala osebne zvezke prizadetih. Komisija bo tudi lahko posredovala v sporih, ako jo obe stranki za to zaprosita. — Ć1. 12. Na vseh hišah, kjer so prostori za najem na razpolago, se mora na vidnem mestu in na zunanji strani glavnih vrat obzuaniti to s posebnim oglasom. Kazni igralcem: Bertoncelj (Sparta): zabranjeno mu je igrati 3 (tri) nedelje efektivnih prvenstvenih tekem, radi dejanskega napada na sodnika po tekmi Zarja-Sparta. Šantin Franc (Sparta): radi grožnje sodniku po tekmi zabranjeno mu je igrati 1 (eno) nedeljo efektivnih prvenstvenih tekem, ker kapetan. Kofol Josip (Sparta) strogi ukor radi grožnje sodniku po tekmi. Današnje tekme: Volga-Adria prenesena radi slabega vremena na nedeljo 7. februarja 1926- Igrišče Adria ob 10: Zarja-Priinorje (sodnik Plesničar), ob 12: Magdalena-Adria (sodnik Plesničar). Igrišče Primorje ob 14: Grad-Rocol. (sodnik Guštin). Igrišče Jadran ob 14: Jadran-Tom-maseo (sodnik Šuman). Uktri Igralcem: navadni: Markežič (Rocol) radi nesportnega vedenja na igrišču. Današnja prvenstvena tekma med Gradom in Rocolom, ki bi se morala igrati na igrišču Primorja, odpade, ker je Grad javil forfait. Toliko na znanje Boeolu in Primorju. Druge tekme se vršijo točno po ur-i nik u objavljenem v. U. P. T, V. N. jo, kako bed as toč o so iztuhtali, jih pozi-1 vam, naj preći t a jo kraljevski odtok, ki je; bil objavljen v L radnem listu od 28. novembra, s katerim se razteguje na nove province italijanska zakonodaja o socijal-nem zavarovanju. Pravzaprav bi ne smelo biti potrebno,' tak list. kakor je «G. St.», ki se vedno dela silno navdušenega za trpeče stanove in in Volga- j njih se tičoča vprašanja, še le pozivati, naj se pouči o takem zakonu, kakršen je ta, ki radikalno premenjuje važne socijalne j zakone. A zdi se, da je to vendarle potre-, » opozarjam odreja, k a-j ko se bo vršilo delavsko bolniško zavarovanje po 1. marcu, ko stopi v veljavo novi zakon. Od tedaj naprej bodo namreč smela vršiti to zavarovanje poleg-okrajne bolniške blagajne samo taka društva, ki /.udobo izrecno dovoljenje od ministra za narodno gospodarstvo. Minister pa sme dati to do-nespodobnega voljenje le v izjemnik slačajik društvom, katera imajo najmanj 580 članov, ako je prepričan, da delovanje društva ne bo na Škodo okrajni bolniški blagajni. Naše Slo-j vensko podporno društvo pa ima to smolo/ da število njegovih članov daleko zaostaja ne dosega ga niti za rešitev je treba preiskave. n)£L zato gospodo okrog «G. S.» Prenesene tekme; Adria-Prosek, Pri-[zlasti na člen 7. tega odloka, ki morje-Grad. , Dovoljene tekme: Sparta-Škedenj -j Pro Muggia, Obzor - Pro Servola. Prvenstvene tekme: I- divizija: Re-I turne tekme se pričnejo 28. febr. t. 1. j Občni zbor: se bo vršil dne 21. Kazen igralcu: Radi febr Med našo mladino je nekaj časa sem opaziti precej Šahovskega gibanja. Društvena igrahiira je vedno zasedena m i ne moti mladih igralcev prepoved kart. Zadnji čas se je zlasti priljubil zabavni kitajski mu-šong, le škoda, da je le zabaven. Morda pa ne bi Škodilo, če se tudi tu organiziral majhen turnir, ki bi igro usmeril v pravo pot in vzbudil malo več zanimanja. - Čujemo, da je misel že v «mašini». UDRUŽENJE VOJNIH INVALIDOV V GORICI je imelo v nedeljo dne 24. januarja dopoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih mestne palače Corso Verdi. Udeležilo se ga je še precej članov iz mesta in okolice, le žal, da se radi snega in mraza ni moglo udeležiti še več vojnih invalidov iz oddaljenih občin. V novi odbor so se izvolili soglasno po večini prejšnji odborniki, in sicer: Morassi Ivan, dr. Grnsovin Ivan, Mussoni Alojzij, Grnsovin Gvido, Kulot Mihael, Pas liani Lucijan, 1'ik Jožef in Erriko Josip. Namestniki: Livellara Gigino, Fedon Oskar, .lanke Josip. Revizorja: Humar Franc in Vismaia Kdvard. Zborovanja so se udeležili tudi deleča t je iz Trsta z Gvidom Zlatoperjem na čelu. Ta je pojasnil smernice in pomen - < i-kiii)iie organizacije in pozval jn-iza I e, naj se vpišejo v društvo vojnih inva katero ima zanje velik pomen. Organizacija dela za svoje člane plačno, daje nasvete, piše prošnje, sestav- il« Ui- fa- za predpisom, vico! Ija rekurze. Članarina znaša letni.'i šest polo- lir, oziroma dvanajst lir, ako dobiva «"■?m i Še mesečno glasilo vojnih invalidov TI Ni treba imeti bogzna kolikt) >oli v glavi,! Bollettino > iz glavnega urada v Itinm. da se spozna, v kakem položaju se nahaja Vsi oni. ki so se že vpisali v or^aniza-sedaj naše društvo. Od 1. marca naprej I cijo, in oni, ki mislijo pristopiti, naj primora ustaviti vsako delovanje na polju nesejo na tukajšnji urad vojnih invalidov delavskega zavarovanja, ker pač nihče ne bo pričakoval, da bi hotei minister nam na ljubo kršiti izrecne predpise zakona in da bi nam dal dovoljenje za nadaljnje delovanje, ne da bi izkazali obstoj prvega predpogoja! Delovanje podpornega odseka našega društva torej ne ustavim jaz, temveč zakon in naravna posledica bo pač likvidacija tega odseka. Ali naj društvo še obstoja s samim bralnim odsekom, pa bo odločal društveni občni zbor. Sicer pa bi uredniku «G. S.» že sama zdrava pamet lahko povedala, da predsednik ne more samolastno likvidirati obstoječega društva in bi torej lahko presodil, koliko vrednosti more imeti vest o mojih grdih naklepih proti bralnemu in podpornemu društvu — ako mu je zares prišla na uho. Dr. Fran GaberSček. &ab. Goriški Šahisti se pripravljajo za nov turnir, kž se Ima vršiti v kratkem v kavarni . Mlada, sveža srca nadebudne mladine so vskizela in pogumno »topila na opolzka odrska tla. Videli smo zopet našo staro «2upanovo Micko« in slišali dosti prijeten zbor mladih pevcev z odličnim tenorjem v svoji sredi. Na podrobno kritikovaoje prireditve se ne bomo spuščali. Zadostuje nam, da poznamo razmere, s katerimi se je treba boriti za izvedbo še tako majhnegaj in enostavnega odrskega* dela. In onim, ki poznajo vse to, ni težko izreči odkrita hvaležnega priznanja. I.fc tako naprej! Naprej na prosvetnem in samovzgojneni delu! Vse drugo pustimo na miru, kajti od lepega in koristnega dela si morem«* obetali le lepe in koristne uspehe. Ti nam bodo še svetlo sijali v poznih spominih Prijetno in zavestno se bomo spominjal zamislili naši rudarji, jo podajamo v celoti kakor se glasi: Plačilni pravilnik za delavce kr. radnika In igalnlce v Idriji. § 1. Za stalne delavce se določajo s 1. novembra 1925. sledeče temeljne plače. 1. stopnja L 18.50, 2 stopnja L 20, 3. stopnja L 21.50, 4. stopnja L 23, 5. stopnja 24.50. § Za profesijoniste, to je za monterje, ključavničarje, kurjače, strojnike, kovače, mizarje, tesarje, itd. se določijo poviški 10% temeljne dnine pod točko 1. tega pravilnika. § 3. Za nestalne delavce, to je izpod 16 let starosti, se določa temeljna plača L 13 in družinska doklada, kakor določa točka 0. tega pravilnika, § k. Predstojeće temeljne plače (normalne dnine) veljajo za celi delovni čas, to jo 8 ur dnevno. Novo sprejete starejše delavce uvršča kr. rud. raznateljstvo po njih sposobnostih v plačilne stopnje, oziraje se na njih starost. § 5. Premaknitev v višjo plačilno stopnjo se vrši avtomatično vsakih H let, pri-čenši s Iti. letom starosti. § 0. DruŽinsko-draginjske doklade se določijo delavcem kr. rudnika in žgalnice na vse storjene dnine sledeče: 1) Delavec sam ali vdovec brez otrok I. 1, 2.) Poročen ali vdovec z enim otrokom L 3. 3). Poročen z enim otrokom ali vdovec z dvema otrokoma L 4.50 i.) Poročen z dvema otrokoma ali vdovec s tremi otroci L (i. 5.) Poročen s tremi ali vdovec s Štirimi otroci L 7.50. <*».) Poročen s štirimi ali vdovec s petimi otroci L 0. 7.) Poročen s petimi ali vdovec s šestimi otroci L 10.50. 8.) Poročen s šestimi ali vdovec s sedmimi otroci L 12. 9.) Poročen s sedmimi ali vdovec z osmimi otroci L 13.50. 10). Poročen z osmimi ali vdovec z devetimi otroci L. 15. Te doklade pa se z 0 žiro m na draginjo s kr. rud. komisarija-tom in delavskimi zastopniki sporazumno višajo ali nižajo. § 7. Bolniške dnine se določijo na 00% od normalne dnine in z družinsko doklado po 1 očki 8. tega pravilnika. § 8. Družinsko-draginjska doklada na določa osebo ose- Iivi/' O"--"C - O- - _ v i Hrt i 111 «IJ.IU, a □Uiiiiu v.tvi/uhi ---s pe- M noti o neprilik nam je zadnje čase t|rai osebami L 4.50, s (i osebami L 4.90, s uri/udi jalo vreme. Snega že dolgo ni j 7 osebami L 5.30, z 8 osebami L 5.70, z debilu toliko pri nas kot ravno letos. Ajvetimi osebami L 6.10. ]jati poljubno pO- kjerkoli je treba, in rom na temeljno oddelku delavci sem soncu tlfluic, . im»«.jv r-- {različnih normalnih dnin, se določa po--od ia kar jasno kaže zdrav smisel na- gw.,v «robote» klade na temeljne plače. in re« se imenuje ta nepoznana! § 11. r.ezurno delo, katero se vrši pa sa-vjlvar rebota, kije pa prostovoljna in|mo v izrednih slučajih in nujni potrebi ia vendar vsem ukazana. Ko je zapadel zadnji ^neg, j?1 bilo težavno priti iz najbližjih vasi v okolici do cerkve. In ko je sneg ponehal, j«1 dala vsaka hiša v vasi eno svojo moč in v nedeljo si lik 11V o šel po odk »danih poteh brez vse nevarnosti k maši, čeravno je še v petek po noči snežilo. Z našim konsumom vred je pro- onih dni, ko smo vlivali v skoro otožna srca mater in očetov in tudi mladine novega duha, nov« vedrine, novega poleta in tudi vesele zabave. Najprej z vzniklim zanosom do novih uspehov! Se nekaj! Ob tej priliki se z nado vprašujemo: Ne bi li bila ona mladina, ki smo jo v nedeljo videli, da se zbira na odru in okoli odra, sposobna vdahniti življenja še vedno spečemu «Napredku»? Ne bi li ona čutila zadostne težnje, da užge v «Napred-ku plamen svežega življenja, obdanega z vedrim duhom nebrzdanega napredka 111 z zdravim smislom za delo na razvoju bodoče enotnosti Vrtojbe. To naj bo tudi cilj «gornjega» in «dolnjega» konca in v leni podesetorimo vsi svoja prizadevanja. Združimo svoje sile za prosvetno in vzgojno delo! TOLMIN Na seji fašistovskega direktorija našega trga so se spravili g g. na čiščenje svojih vrst. Sicer o čiščenju ne vemo še nič natančnega; le tQliko je znano, da je rekel g. tajnik Urzi 11a koncu preko dve ure trajajoče seje, da je ža-| loeten, da bodo po reviziji le v maj-hnem številu, da ga pa tolaži dejstvo, da bodo ravno oni organiztaorji duhovne aristokracije fašizma in naroda. Seji j«' prisostvoval tudi g. Ivan Mrak, ki je gotovo velika potenca te aristokracije. Naši dijaki so k svojim drugim poslom dobili letos še plesne vaje, da bo pust tem bogatejši- Sicer pa se je tudi v tem slučaju marsikdo vdal iz golega in nepotrebnega strahu v boju za obstanek in zatajil svoje želje in misli za kos kruha. Nekaj novega je našel tolminski dopisnik Straže«, da je namreč nekdanji dijak tukajšnjega učiteljišča Krasna postal dijakom nepriljubljen in da ga ne marajo. Vaše dijaštvo pa| dragi «Dober prijatelj« ni še ves Tol-j I MULI OGLASI I KMETJE, VRTNARJI. Mešanice umetnih gnojil za posamezne rastline: krompir, Vsakovrstne kmetijske stroje, fc e paradižnike, grah travnike itd. Semena oriflinalna, zajamčena. Vsakovrstne . kmetijske stroje. Gospodarska navodila od strokovnjaka dobite v Trstu samo pri TRŽAŠKI KMETIJSKI DRUŽBI Via Tor-re bianca &t. 19, tel 44-3t. _ ŽIVINOZDRAVNI&KA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovili, Trst, Via Giuliani 42 iKio delo 1 u ' ka kakor tudi z ozirom na vedno rastečo ' ^epanh Danes pa majo <» deto tu d izdatke de^vcev, katerih prej pri nas donm. Sekajo erozae kur na 1 o j .... debelo. Samo tega nanr-tvliaio n^notri klade, pogodbenine m določbe za botnisKe napi av ijajo M" dnine in pokojnine, v kolikor niso vklju-?ki tvrdKi m si smi-|c y pre,lslojegi piačini pravilnik, iz ve-Ide. Nekoč so hodili j jj F< ta m 1 rgo* I" ekujejo lastnega 1 ni bilo, t. j. «ricchezza inobi!e» in zavaro->e bojimo, da »^!va|nina za brezposelnost ,na katerih pla- s t ropa. in .rvi vzrok.' No, pa drugič spre j- li novi plačilni pravilnik z zahtevo, 1 , 1 ' 1 naj se odpošlje na merodajna mesta, na- se Kaj lepega. ^ bi]a prva točka ,dnevnega reda, t. ID^I'A. j.»«Uelovna pogodbam izčrpajia. Važno zborovanje idrijskih rudarjev. I Sledila je druga točka «Slučajnosti». — \' nedeljo dne 24. januarja tek. leta ob Kot prvi se je oglasil k besedi Franc ] i. uri popoldne se je vršil v rudniškem; Ijanec, ki je poročal o veliki važnosti no trgovino z Dobiček gotov, ravni št v o. vinom, s Ponudbe 111 Fantastična, umetniška oprema izložbenih oken m posebno privlačnost trst [eno M. III. 16 TRST EOfSfi m m. m. 16 PRODAJALKE, izvežbane in učenke išče trgovina mešanega blaga M. Ferjančič, št. Vid nad Vipavo 109 SIRUP GLICEROFOSFAT, splošno ojače-valno sredstvo proti vsaki živčni bolezni, steklenica po L 7.— se dobiva v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 59 SOBE masivne od L 1500 naprej. Najmodernejše kuhinie od 800 naprej. Via Te- sa 10 37 KIROMANT v ulici Pieta 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja. 1583 Predno kaj nakupite, oblšaits Veliko skladišče pohištva tvrd.< 3 alessandro levi Spalno Vla ftettori it. t — Via Makanlon it. 7-13 obe« obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. G. DOLLINAR, Trst, Via U*o Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) T«?lefoa 27-81, uvoz- iz* voz. Velika zaloga papiria za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 ŽIVINOZDRAVNIŠKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovich, Trst. Via Giuliani 42 ki shod, katerega je \»ustanovljene Ij^Ptišnire ter žrtvah, ki skliral novi odbor fašistovskega sindikata, jih je našo mesto že in jili bo še nosilo, ki Ivo- tajnik Scliiavi ne zna slovenski, je pa bodo izgubljene, če ne bo bolnišnica tvoril shod odhoraik Eokalj Franc in po- redno drlovaln. Pred vsem je potrebno, /val navzočne zborovahe, kateriti je bilo da dobimo zdravnike, ki bodo dvignili u m,i t; do 700, naj si izvolijo predsednika -hoda. Izvoljen je bil na to Ivan Krasna, ki je podal besedo poročevalcu odbora Fr. gled bolnišnice ter govorili tudi jezik na-ljudstva, kajti drugače bolnišnica ne bo uspela ampak bo že ob svojem za- NAZNANILO Naznanjam, da sem Odprl V Trstu, Vaa Udlne $7 prodajalno vseh k jhinjsklh potrebščin, steklenine |H porcelan« v bogati izberi in raznovrstne železnine. Postrežba točna. Cene. zmerne. Priporoča se vdani (186) [trgovsko obrtna zadruga v trstu] i reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUiGI DA PALESTRINA 4, pritiicje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 192t> po 5 ° o 3 | višje vfio93, vezane »a odpoved, po dogovoru. | Z Davek na obresti plačuje zavod sam. (J Trgovcem in obrtnikom oharja tekoče čekovne račune. ^ z Sprejemu tuđi vloge na tekoči račun v Dinarjih ter iili ofcresiuje nejagodnejse. s i Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. B uradne ure od 9-1 in od 3 .-5! •> po?. Poštno-hran. račun št 11 1327. Telefon 16-04. Lbi PODLISTEK j * j »una J * * 1 " ■ — . iv» - j---- -------* ^ Kokalju. Imenovani je poročal, tla je odborjčetku obsojena na sinit. Svote, ki so se žr-na svoji sirer odobraval pr«d meset i j tvovale v ia namen, pa bodo izjjubljene. od strani «Federarije sestavljen in odo-|Ker se ima v kratkem izvršiti imenovanje i»ren načrt za novo delovno pogodbo, da i»a konsorrijalnih zdravnikov za tukajšnji E PHL1LIFS OPPENHEIM: -e je nekaterim izmed odbora zdela svota, ki bi jo po novi delovni pogodbi moral plačevati rudnik svojim delavcem previsoka in so bili mnenja, da bi se znižala. Ker noče vplivati na zborovalce, pozivlje shod, naj on odloči. Izraža pa mnenje, da sporazum ne bo tako lehak, kakor se je obljubljalo od gotove strani na ustanovnem občnem zboru. K besedi ee oglasi nato Frane Vidmar in razloži 5e enkrat delovno po-eodbo, kakor je bila sestavljena meseca septembra in razložena in odobrena na devetih sestankih, delavcev vseh kategorij in jbratov. Delovna pogodba, ki je bila v veljavi od leta 1912 je imela dva razreda vsak oo devet plačilnih stopenj. Nova delovna jogodba pa bi imeli£ samo pet plačilnih :topenj. Da bodo naši čitatelji poznali to lelovno pogodbo, kakor so si jo idealno okraj .predlaga, naj se odpošlje tozadevna spomenica: kr. prefekturi v Videm, kr. prefekturi v Idriji ter občinskemu komisarju v Idriji kot predsedniku konsorcija. Spomenica, ki je bila na to od zborovalcev enoglasno sprejeta se glasi: 1) Delavstvo kr. živosrebrnega rudnika v Idriji, organizirano v tukajšnji krajevni sindikalni organizaciji, zbrano na javnem shodu dne 4. januarja tek. leta v kraljevem rud. gledišču: priznava velik pomeu preteklo jesen tukajšnje novoustanovljene bolnišnice ter pozdravlja nje ustanovi- tev- . . , , 2) Ugotavlja pa, da bodi obstoj in delovanje bolnišnice zadobili svoj pravi pomen še le tedaj, ko bo preskrbljena z muli mm Prevel Fh To je moj signal in tam na morju je odgovor nanj. Dokumenti, o katerih ste sli-Sali, se nahajajo v tistem zaTitku.» Zavladala je mutna ti Sin a. «Nemška podmornica bo,;> je menil Mihael Dilwyn. «Najbrž je prlila po doku-mente.»_ «To je resnica,» se je glasil mirni odgovor. «Domenjeno je bilo, da takoj po svojem prihodu prižgem ogenj in dve modri krogli bosta v odgovor švignili v zrak.» 0*Clory, velik, molčeč mož, se je sklonil naprej in položil roko na ramo gostitelja. «In kaj boste storili vi?» je vprašal. «V tem trenutku ne vem,» je priznal Sir Denis. «Svetujte mi vi vsi. Podvzel sem to nevarno delo deloma zato, ker je bilo ne- varno in deloma radi velike svoie denarja, ki bi mi bila izplačana in ki bi jo izročil našemu narodnemu bojnenm skladu, največ pa še radi tega, ker sem vedel, da bom. če uspem, povzroči! Angliji velikanski udarec. Zdaj pa, ko *em se povrnil, vidim, da je zavladal med vami nov dult.A «Ni ga človeka na našem otoku,» je rekel Mihael Diiwyn resno, «ki bi sovražil Anglijo bolj od mene. Skozi dolge rodove je bila ona naia zatiraika in zato smo ji dajali avoje najboljše sinove, njihovo življenjsko kri, njihov duh in njihove duše. Navzlic temu nas spaja luvna vez z njimi. Nafii otroci so se Ženili z njihovimi. \ i ste se zvezali z Nemci, Denis, a priznam vam, da jih mrzim. Dve stvari sta, ki sta ljubi vsakemu IrctK — pravica in pogum — in v tej strahoviti vojni je oboje na strani Anglije. Izvršila je velike stvari in na skrivaj smo ponosni nanjo. Glejte, odkritosrčen sem z vami, Denis! Iz tega, kar sem vara povedal, lahko^ sami uganete, kaj bi jaz napravil z listinami." li« III i Sir Denis se je obrnil k <>'C!oryu. ! - In vi?» je vprašal. Dia^i moj dečko, Mihael ima prav. Sovražil sem Anglijo in zoper njo sem položil puško k licu, njen veleizdajaler sem bit v mnogih krajih dežele in spoznal sem njene ječe. Na njeno oblast sem pljuval. Povedal sem ji naravnost, da je kramarska. sebična, umazana, (iledal sem jo krvavečo in veselilo me je, toda globoko v | svojem srcu sem želel, da b imi ponudila roko v spravo in prijateljstvo. Denis, det« drago, to prihaja! In zapomniti si mora-'mo, da smo tudi mi ponosno, trdovratne, pleme. Njeno roko moram srečati na pol pota in ko bo potreba, bom jaz sam zbral skupaj naše fante in pomagal do uničenji* j krutega nemškega^avtokratizmal > . Nova modra krogla je švignila v zr;.k Sir Denis je vzel zavitek z mize in se pri-'bližal velikemu odprtemu ognjišču. Častitljivo postava Mihaela Pihvvnn so je približala njegovi postavi. pravniki, ki bodo poleg dobre kvalifikacije razuoieli in govorili jezik ljudstva, v taterega sredi?ču se bolnišnica nahaja. 3) Ker se ima v kratkem izvršiti imenovanje kcnsocf jonalnih zdravnikov, ki bodo obenem tudi zdravniki tukajšnje bol-iišnire ,se cbračamo do merodajnih čini- teljsv z nujno prošnjo, da bi upoštevali naše upravičene želje ter tako zagotovili obstoj te za naš okraj tako koristne naprave. Nato je bilo "stavljenih še par predlogov in intetpelacij bolj lokalne gospodarske vsebine, nakar je bil shoJ zakljtičen. GOSPODARSTVO Tolmačenje novih določb K zadružnemu zakonu Komaj je stopil v veljavo novi odlok-za-kon od 7. avgusta 1925, že ee je različno tolmačil, in to celo od sodnij, ki so bile poklicane, da ga izvajajo. — Bile so sodnije, ki so šle tako daleč, da »o zahtevale, da se morajo tudi vse stare zadruge v novih pokrajinah prilagoditi in -ravnati od sedaj naprej po določbah novega zakona, četudi izhaja popolnoma jasno iz člena l. in 2., da veljajo novi predpisi le za nove in ne za stare zadruge. Takim vanj o očitno krivim tolmačenjem je lahko priti v okom. z navnadhn utokom, in ni treba so ž njimi baviti na tem mestu. — Vir/.no |>a je različno tolmačenje člena 1. omenjenega odloka zakona glede usta-navljanja novih zadrug. Eni trdijo, da se imajo vpoštevati pri ustanavljanju vseh novih zadrug v novih pokrajinah določbe starega zadružnega zakona iz leia 1873. v zvezi z novimi določbami uvedenimi z novim odlokom-zako-nom. To tolmačenje je zastopano tudi v mojih člankih v zadnjih dveh številkah t.Gospodarskega vestnika» in tako tolmači novi odlok tudi goriška in puljska zborna sodnija. Za tako tolmačenje govori brezdvomno besedilo čl. 1. omenjenega odloka-zakona. Ta odlok nosi predvsem napis: , pod pogojeni, da se liri tem uvažujjejo določbe, ki jih vsebujejo zakoni, ki so v teh pokrajinah v veljavi in ki se na zadruge nanašajo, kakor tudi one določbe, ki jih vsebujejo čl. 220, 223, 22~k 22(k 227 in 229 trg. zakona kraljevine.' V italijanskem tekstu se rabi pojem >ocieta cooperative brez vsakega pridevka, lit po terminologiji, ki je v starih pokrajinah običajna, pomeni to: zadruge v splošnem. ledaj zadruge po zadružnem zakonu iz b»ta 1873. kakor tudi zadruge v smislu trg. zakona kraljevine. Ako bi se bilo hotelo reči, da velja novi odlok le za so«deta eooperative osnovane v smislu it al. trg. zak., moralo bi se bilo izrecno pristaviti še kot prispevek n. pr.: «ili < ui i! Codice di commercio del Regno» v smislu trg .zak. kraljevine), kajti le tako bi se bila mogla označiti omejitev pojma. ako uvažujemo, da terminologija starih pokrajin rabi tudi za tukajšnje zadruge, ki so se popreje imenovale «Consorzi», pojem «societa cooperative«. Drugi zopet tolmačijo čl. 1. tako, da se imajo ravnati po novem odloku zakonu le one zadruge, ki se osnujejo v novih pokrajinah na podlagi trgov. zak. kraljevine, nikakor pa ne tudi zadruge, ki se na novo osnujejo na podlagi zadružnega zakona iz leta 1873., češ, da je razumeti pod «societa rooperative» le zadruge kakor se snujejo v starih pokrajinah — ter da bi bilo v odloku izrecno izraženo, ako bi se bilo pred-vidjalo ustanovljanje zadruge na podlagi konferenciranih avstrijskih in italijanskih zakonskih določb. S tretjim tolmačenjem je pa prišla tržaška trgovsko-pomorska sodnija, ki je zastopala stališče, da se v novih pokrajinah lahko snujejo nove zadruge na podlagi kombiniranih določb starega zadružnega zakona iz 1. 1873 in določb novega odloka od 7. avgusta 1825; poleg tega da je še vedno dovoljeno snovati v teh krajih nove za-dtngc na podlagi starega zadružnega zakona iz ieta 1873. brez ozira na določbe novega odloka. — To mnenje je mogla zastopati tržaška sodnija zato. ker je bila ona dala ministrstvu svoj parere glede raztegnil ve zadruž. zakonov kraljevine na nove pokrajine v tem smislu. Da se zadeva Čimprej razčisti, v korist zadružništva sploli, posebno pa z ozirom na visoke stroške, ki so spojeni z ustanov-Ijanjem zadruge v smislu novega odloka zakona, kjer mora biti ustanovna listina pred notarjem napravljena, obrnila se je Zadružna Zveza v Trstu na Ministrstvo narodne ekonomije v Rimu in prosila za razjasnilo. — Ministrstvo ie odgovorila dne 21. januarja 192G pod št. 6303/XX bis; odgovor se v prevodu glasi: «Za družni Zvezi v Trstu. Predmet: Raztegnitev zadružnih zakonov* na nove pokrajine. Kr. odlok-zakon od 7. avgusta 1925 št. 1778. s katerim se raztegujejo zadružni zakoni. veljavni v kraljevini, na nove pokrajine, gre za tem, da napravi posebne ugodnosti vsebovane v naših zakonih, pristopne zadružnim organizacijam ustanovljenim na podlagi avstr. zakonov, (n ker ni v teh zakonih predvidjena za zadruge (societa cooperative) ona oblika, katera je predpogoj, da se lahko uporabijo določbe čl. 3. omenjenega odloka, so je dovolilo gospodarskim zadrugam, osnovanim v anektiranih pokrajinah, da si dado ono obliko, ki jo zahteva čl. 219 kakor tudi naslednji členi it. trg. zakona. zato da lahko zahtevajo za sebe one ugodnosti, ki jih v kraljevini zadruge uživajo. — 7. ozirom na to se ima rešiti prašauje, stavljeno od Vašega gospodarstva, tako, da gospodarske zadruge (novih pokrajin) predvidjene v zadružnem zakonu z dne 9.4. 1873. lahko delujejo na enak način kakor zadruge osnovane v kraljevini ako se prilagodijo določbam členov 220 227 in 249 trg. zak. kraljevine: ako se pa to zadruge (novih pokrajin) ne nameravajo posluževati posebnih ugodnosti vsebovanih v zakonih označenih v omenjenem Čl. 3, se lahko ravnajo pri ustanov-Ijanju tudi samo po avstr. (zadružnem) zakonu . Glasom tega dopisa, ki ga lahko smatramo 7a avtentično tolmačenje odloka-zakona z dne 7. avgusta 192^, ni tedaj potrebno da se vse nove zadruge ravnajo po določbah tega novega odloka, ampak se ravnajo lahko tudi v zanaprej po starem zadružnem zakona toliko glede ustanavljanja, kolikor alede poslovanja. Zadruge pa ki bi ho- tele biti deležne ugodnosti označenih v zakonskih določbah, ki jih našteva čl. 3 imenovanega odloka morajo se ravnati po novem odloku. Od teh ugodnosti, ki prihajajo v poštev edinole za produktivne in delovne zadruge ki se potegujejo za zakupe javnih del in dobav, je bilo govora v zadnji številki «Gospodarskega vestnika». Dr. Josip Agneletto. — Predavanja o kmetijstvu. Goriška potovalna kmetijska šola priredi v mesecu februarju in marcu s sodelovanjem dr. Vallig-a in dr. Ivana Verbiga več preda- obdelotanju travnikov in sajenja turšice. Dne 2. februarja se bodo vršila predavanja v Opatjem selu,"v Kalu pri Kanalu in v Ločniku. SEMENSKI OVES Prednaročila za semenski oves iz Češke sprejemamo le do 5. februarja 1.1. Gena mn bo okoli 150.— lir za kvin-tal. Isto velja za SEMENSKI KROMPIR iz Jugoslavije. Cena semen, krompirju «Oneida» bo za cele vagone okoli M.—-do 95.— lir za kvintal franco vsaka železniška postaja v Julijski krajini. Prednaročila sprejema pismeno ali ustmeno Tržaška kmetijska družba v Trstu v ulici Torre bianca št. 19. Telefon št. 44-39 do 5. februarja t 1. — Tržaška kmetijska družba v Trstu sklicuje za v torek, dns 2. februarja važno odborovo sejo. Pri tej seji je potrebna navzočnost vseh odbornikov. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU pomaranče (q) 80—150, pomaranče (zaboji) 25—45, sladkorna repa 160, repa 180, kislo zelje 130—170, artičoki (za 100 kom.) 00 do 65, korenje 70, brokoli 70—90, glavnato zelje 150—160, karfijol 120—150", ohrovt 50—120, radičeve korenike 100% čebula 100 do 120, dateljni 420—600*, suhe smokve 240—350*, koromač 80—100*, salate 130 do 320*, limone (za zaboj) 32—38, mandarini (q) 150—300*, jabolka 100—400*, orehi 400, do 440, krompir 80—90, hruške 280—450*,, grah v stročju 300*, paradižniki 300—360*,! suhe slive 400 —570*, radič 500—520, radič rdeč 300—540, koren j ček 70—300, kisi a j repa 90. sladka repa 70, zelena 120—280, špinača 340—550, topinambour 80—90, mo-toviljc 500—540 in brukseljski ohrovt L 560 za metrski stot. — Cene z zvezdico zaznamovanih predmetov se razumejo brutto per netto. Obrtnijsko društvo v Barkovljah reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 18. februarja v četrtek dne 18. februarja 1926. ob 19 2 uri v društvenih prostorih Loterijske izžrebano dne 30. Bari Firenze Milano Na poli Palermo Roma Torino Venezia Številke januarja 192«. 7 51 86 58 25 2 38 i 70 51» 72 17 86 22 13 20 81 37 28 8 13 53 20 16 69 73 22 42 26 23 9 84 25 36 57 40 9. 10 44 49 DARCVI i. Cerkljani nabrali za šolsko društvo 90.—. Denar hrani «Goriška uprava« V počastitev spomina pok. nadučitelja gospoda Štefana isiškoviča v Herpeljah, nabrali za »Šolsko društvo« na dau pogreba Herpeljci — Korinci in Trbeljci L 258.— Pokojnikoma blag spomin, vsem darovalcem iskrena hvala. V počastitev spomina pok. Karla ši>ko-viča iz Črnega kala se je nabralo med pevskim zborom iz Herpelj—Kozine, družino Šiškovič in nekaj pogrebci L 143.50 za -šol. društvo.« DNEVNI RED: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo nadzorništva; t. Prečitanje revizijskega poročila; 5. Potr jen je računov za leto 1925; 6. Slučajnosti. 7. Volitev novega odbora. Ako ob navedeni uri ne bo navzoče zadostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom in bo sklepal ne glede na število navzočih članov. RAVNATELJSTVO. £ Zobozdravnik za zobe in usta ^ g Dr. Lojz Kraigher 9 JAKOB BEVC urama iti zlatavna Trst, Campo S« Glacomo 5 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah Krona plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur iu zla*eniue. (761 sprejema vse dni v tednu y Gorici na Travniku št. 20 v sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini št. 14S nasproti ljudskemu vrtu (190/ Maškeradne obleke posojuje 159 L. VALCINI Via Ireneo della Croce 10 (blizu gledišči Ruutti) Ob priliki plesni .prireditev odprto celo noč. ŽUPANSTVO DUTOVLJE javlja, da se bo vršil v semenj Dutovljah običajni Sv. Blaža m dne 3. februarja TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. F. C. — V Trstu, 30. I. 192G. Ušenica. - Zanimanje za to vrsto blaga ni tudi v tekočem tednu kaj posebno oživelo. Zaznamuje se nadaljnje padanje cen tako inozemske kakor domače pšenice. Tečaji severoameriškega blaga so se gibali za gotovo blago od L 200—207, a italijansko domače je notiralo L 195—200 za metrski stot franko odhodna postaja. Poslovanje na termin precej zanemarjeno. Ju-goslovenske ponudbe ao se kretale med din. 300—302 "za q franko Postojna tranzit. Koruza. - Italijanska koruza stane po kakovosti L 115—122, a činkvantin 105. Dovozi jugoslovenskega blaga so navadni. Ponudbe se gibljejo na podlagi din. 102 za met. stot. Razpoloženje na trgu in zanimanje za ta predmet je popolnoma mlačno. Dozdeva se, da v bližnji bodočnosti ni pričakovati kake razjasnitve sedanjega položaj«. Cene na drobno so neizpreme-njene. Moka. - Pšenični zgrob L 270—27o. — Tip. 00 I, 270—275, št. 1 sup.: L 255—260, št. 1: 1. 235—240, št. 2 A: L 220—225, št. 2 B: 200—210. — SeveroameriŠki tip Second clear: L 180—190, Id^m First clear; L 200— 210. Tendenca stabilna. — Koruzni zdrob L 135—150, koruzna moka sijana L 125— 135 — Testenine: navadne vrste L 200 do 240. ekstra 2t>0—280, najfinejša 230—250, drobna 210—230. Povpraševanje po testeninah je običajno, a cene stalne. Sladkor: debelozrnati L 637, drobnozr-nati L (i40. v kosih (>79, v debelozrnatih kockali L (>79, v drobnozrnatih kockah in v škatlah L, 6t>5, v prahu L 705 aa metrski stot in brez mestne užitnine, ki znaša za 100 kg L 35. Cene italijanskega sladkorja so v »a d njem času precej stalne in nemogoče ie zaenkrat vsako predvidevanje glede gibanja cen spričo dejstva, da inozemski (čehoslovaški) sladkor ne prihaja radi visoke uvozne carine kot konkurent več v postev. Kava. - Santos I. L 1330—1380, idem su-perior I. 1280. idem pood 1200-—1280, ide ni nižje vrste 1150—1200. - Rio drobna: L 1170 do 1220, idem good 1120—1170, idem sred-, nje vrste 1090—1120, idem navadne vrste L 1070—1090 za 100 kg proti takojšnjemu plačilu in brez vsakega odbitka. Tara pol kg za vrečo. — Poslovanje na terminski borzi za kavo je popolnoma mrtvo in skoro brez vsakega pomena. V informacijo podajam terminske tečaje tega predmeta za 27., 28. in 29. januar: Notiranja za marec L 1000—1020, 1000—1015, in 1010; za maj .977—985, 968—970 in 955—961; za julij 944—954, 938—948 in 930—933: za septem-ber 895—902, 889—895 in 882—890; za december L 872—885, 866—870 in 865—868 za 100 kg. — Kakao «Bahia» L 575—(»00, Tho-me 600—625. Olje. - Oljkovo olje, fino in najfinejše L 1010—1250, isto navadne vrste 950—1010. Oljkovo olje iz grških otokov: jedilno 820 do 880, špansko 810—950,, dalmatinsko 850 do 900, istrsko 920—9«>0. — Sezamovo olje I. in II. vrste 710—735. arhidovo jedilno olje 745—760, cvetlično olje 580—330, rici-novo olje L 700—740. Mleko In mlečni proizvodi. - Pasteuri-zirano naravno mleko L 130—140 hI, na drobno po L 1.70 za liter, čajno maslo 1900—1950 za 100 kg, navadno v štrucah L 14 15, margarinirano 9—11.50 za kg. Cene vsem vrstam masla nagibljejo v zadnjem času k padanju. Razpoloženje v veletrgovini je precej mrtvo. Sir: tolminski oz. bovški L 1000—11(H), parmski 700 do 2100, ovčji star (Vinceza) 1250—1700, .ementaler 950—1450, Sbrintz 1250- 1500, Gorgonzola 800—1200, Gorgonzola svež 750—1300, ovčji sardski (cvet) 1200—1500, ovčji Montasio I. L 1000—1400 za 100 kg. Slanina in mas«. — Cene inozemskega blaga so v glavnem neizpremenjene, a domače je nazadovalo za nekaj točk. Mast iz Emilije v mehurjih notira L 950—1000, severoameriška centrifugirana v sodih 880—950, domača 750—820, umetna za kuho 000—650. Prekajena domača slanina 1050 do 1250, severoameriška v zabojih L 900 do 1000. — Loj domači L 620^630. fan-coski 500—540. — Margarina I. L 750—850, II. vrste L 650—700 za metrski stot. Zelenjava in sad|e na togi Cavonr. Cene na debelo. Pri prodaji na drobno je dovoljen 20 odstotni poviSek na v sledečem odstavku navedene cene. — Cesnik L 500. Predno nakupite kuhinjske potrebščine, obiščite dobroznano tvrdko S¥AN fCiHŽE v Trstu, Piazza San Gicvanni št. 1 ki ima vedno v zalogi kuhinjske potrebščine vseh vrst aluminija, emajla, porcelana, steklenine itd., pripravne tudi za priložnostna darila. 192 — Prepričajte sc o nizkih cenah In točni postrežbi — » » v^ v m 1 v^ V a * ■ ■ 111 *—* 1 * ^r . r 1 w * 1 * 1 1 ■ □L-^- ■ „„. ..... □ □□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□ □□□□□□□ Df □i □ □ D! □ □ □ Obleke po meri, dežni piašii, paletots, trne obiske. Bogata izberatu-in inozemskega blaga KROJAČNICA ZANARDO Corso V. E. III štev. 26, I. n. SEVER & COMP. Trst — ulica Machiavelii 20 — i rst prodala semena krmilne pese kakor tudi vsa druga krmilna, zelenjadna ter cvetlična semena, zajamčeno čista, prvovrstne, po konkurenčnih cenah. 1(S7 Kalla, ribje konserve specijalitete, ki so zadobile svetoven sloves že nad 50 tet kot ruske sardine, rollmops, .Ostsee*, .Tafel-filets, Anchovic in _me5ane*. se dobivajo tukaj po najnižjih cenah. Najfinejša češka namizna gorčica, čisto semensko blago, v osmerokotnih kozarcih po V, I. Pristni rosenbcrski iiptavski sir. Ker se dobijo pod tem imenom na trgu siri, M so te odpadki različnih sirov, naj se konsumenti strogo pazijo na reklamno tablico z napisom Ecfet Rosenber£ Liptauer, Marice Hirte. Pristni olomnškl kvarglji. Fine papirnate vrečice s podlago aH brez te, tlskaue aH čiste, v veliki izberi. Ročno delo. Cene zmerne. Različni vzorci na razpolago. Zastopnik Al HQllertTrst(ll} Vla JUleardi 191 Slovensko delavsko, obrtnijsko, kon-sttiimo In gospodarsko društvo Jadran' vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, Via dairiiHkistrfa St. 10 (Sv. Jakob) vabi na XX. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 14. februarja 11. ob 3 uri pop. v druStvenih prostorih j OfiiiKomm KroluCnlcd j|f s zaslužnim križcem ter z zlato svetinjo na svetovni razstavi v Rimu se priporoča cenj, občinstvu Delo solidno In točno. Cene zmerne. Lastnik Martšn Poznaj«lšok | 171 Trst, Via Carducci 36 J DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika; ' 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Odobrenje letnega rač u na za 1.1925; 5. Volitev odbora; 6. Volitev načelništva; 7. Slučajnosti. _ 4 ODBOR. Ako ob določeni uri ne bi bilo navzoče zadostno število Članov, se bo vršil občni zbor uro pozneje in bo .sklepal ob vsakem številu navzočih. Zobozdravnik M. 0. flr. D. Somoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU l/ta M. R. Imbriani 16,1. (prej Kia S. Giovaooi) od 9-12 in od 3-7 «29 Predno prodaste avarna esnica v Jugoslaviji is se takoj prodalo 1S3 Naslov pove upravništvo „Edinosti" Najvlijo cene plačujem za KOŽ kun, zlatic, lisic, dihurjav, vider, jazbece v« mačk, ve« veric, krtov, divjih In domačih zajcev.* D. WINDSPACH i«. 10 (61 pošti kun. lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno FRANCA STRES KOBARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala, na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. Trat, Via Cesare Batftlsti IL nadstr., wrata 18 Sprejemajo se pošiljatve po TRST, VIA TIZIANO VECELLIO štev. 9 i. Dovolitev in odpoved državljanstva. Obnova, dovolitev, prenos vsakega dovoljenja. Vojaške zadeve; vojaške iu civilne pokojnine. Konzulonea in prizivi v davčnih zadevah. Pravna pomoč v vojnoodškodtiinskih zadevah. Operacije za liipotečna posojila, vpisi in izbrisi. Administrativne vloge na kompetentna ministrstva v Rimu. Konzularne zadeve z inozemstvom. I stano-vitve dr užb; delitev med drugi; sestavu letnih računov, knjigovodstva, revizije, izvedbe, likvidacije, inventarji, fali-menti, konkordati. 16* GOVORI SE SLOVENSKO. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA f PODRUŽNICA \l TRSTU I- eiraitt II mm iiMfj« tiH8,O0l Telefon s 5—18» 22—99 CENTRALA V LJUBLJANI đavolu io rezerv« Dinarjev 6D.000.Q3Q- Telefon: 5—18, 22—9d Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po ~4 %> na tekočih računih po 4 V% % vezane vloge po dogovoru. * Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podrutalct: GORICA, Brežice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HolprlklodnelSa zvezo z Jugoslavijo Blagajna Je odprta od 91/*—121/, In od 14l/t—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: *