Naročnina mesečno 25 Din. zh inozemstvo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno 4b Diu. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je « Kopitarjevi ul.b/lll

Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299?
Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
m
Zdravstveno stanje škofa dr. A. Karlina
Maribor, 5. aprila. Zdravstveno stan je prevzvišenega gospoda kne-zoškofa dr. Andreja Karlina se je danes v sredo ponovno nevarno poslabšalo. Visoki bolnik se posebej priporoča v pobožno molitev.
Pogajanja okrog sporazuma štirih velesil
Dva svetova
Poset zastopnika sovjetske Rusije pri go- ' spodil Daladiera. katerega je Dovgnlevski opozoril. da njegova vlada v nameravani zvezi štirih zapndnih velesil vidi proti interesom Rusije naperjeno tendenco, je mogoče najvažnejši do- i godek v razvoju mednarodne politike zadnjega rnsn. dasi ga revizijonisf ično časopisje Evrope zaenkrat skuša še ignorirati. Zakaj ta nepričakovani korak države, o kateri bi se zdelo, da se je takozvani Mussoiinijev načrt veliko ne tiče, nam odgrinja zastor. za katerim se skrivajo dejanski nameni onih. ki so si zamislili rimski pakt. katerega predstavi in jo kot edino rešitev Evrope iz sedanjega politično in gospodarsko razmajanega stanju.
Ključ za pravilno umevanje ruske intervencije v Parizu nam je dan v prijateljski pogodbi. ki jo jc bil sklenil lani s sovjeti Herriot. ko je bil šef francoske vlnde. Ta pogodba nosi sicer samo ime pakta o nenapadanju, vsebuje pa obenem tudi pozitivno določilo, da pogodbenici ne bosta sklepali nobenih dogovorov s katerokoli drugo državo, ne cla bi preje druga drugo o tem obvestili, ali ne bi mogoče tnka pogodba ogrožala interesov ene izmed obeh pogodbenic. To vsekakor pomeni, dn sta danes Francija in Rusija med seboj tesno vezani v vseh važnih mednarodnih vprašanjih in da Rusija danes ni več sovražen ali samo brezbrižen inotrilee francoske nolitike v Evropi, marveč da je fakorekoč njen tihi kompnnjon. tembolj ker je v to zvezo z enako pogodbo vključena tudi Poljska in v gotovi meri indirektno tudi ostali zavezniki Francije. Tak pakt ne bi bil mogoč, ako ne bi bila Rusija na razporeditvi sil in njihovem medsebojnem razmerju pa na teritorialni razmejitvi, kakor jo je začrtala versnillska pogodba. interesirana vsaj v nekih bistvenih potezah iz enakih razlogov tako kakor Francija in njeni prijatelji, čeprav jc sovjetsko časopisje izpočetka hudo kritiziralo francosko hegemonijo v Evropi- in so sovjeti nekaj let igrali vlogo knjnječega se otroka v kotu. ki se *n tako Evropo sploh ne mara brigati.
Čas. najmodrejši tvorec tudi v politiki, na je poknzal. dn gredo politične koristi Francije in Rusije no notranji logiki stvari vendarle tudi po Versnillu v eni in isti smeri skunaj kakor je to bilo pred vojno, ko sta se zvezala francoska demokracija in ruski carski absolutizem, ki mentnliteti francoskega meščana ni bil nič manj tuj nego mu jc takozvnna proletarskn dikfo-Inra. Kakor hitro se je moderna Rusija zoprt pojavila kot važen faktor nn evropskem pa nn svetovnem političnem torišču snloh in je proti volji svojih marksističnih teoretikov morala stopiti v krog aktivno sodelujočih tvorcev in so-tvorcev političnega in gospodarskega položaja rburžujskega sveta«, se je prepričala, da življenjski interesi njenega imperija (strašna beseda za ljeninistn!) zahtevajo od sovjetskega diplomata bistveno isto usmerjenost kakor od diplomata bivših carjev — zakaj tako je bilo in vedno bo. da zunanje politike države ne usmerja in ne vodi ničesar drugega kakor vro-jeno nogonsko nacionalno stremljenje, katerega nobena svetovnonazorska teorija ne more »re-nsmeriti in preilrugnčiti. ako je narod sploh še živi jen ia zmožen. Sovjeti so torej po kratkih in-fimnejših odnosa jih z Nemčijo, ki je zaradi svoje takratne popolne osamljenosti v svojem obupu igrala z idejo svetovne revolucije, uvideli. da politika Francije po neki notranji nuji ruskim nacionalnim interesom najbolj oilgo-vnria. Iz tega se je pakt s Francijo rodil čisto logično in naravno bnš v trenutku, ko si jc v Nemčiji po marksistični psihozi krčila pot do /mage nacionalistična reakcija, ki je samo predhodnik zamišljenega nemškega imperija v drugi Izdaji, koiegn pohlepni nagoni ne segajo samo po Alzaciii in po poljskem Pomorju, ampak tudi po Ukrajini pa po vseh svetovnih potih sploh, ki vodijo do zovoiovonja sveta na ing in > zhod. Zakaj tudi uemškn nacionalna psihn se kljub vsem zunanjim in notranjim preobratom ni čisto nič izpremenila kakor se tudi ni ruska Ii: snloh r-rbenn.
Ta vzporednost francoske in ruske politike, ki se je izpremenila v prijateljsko pogodbeno zvezo, je naravno zelo vznemirila Anglijo, ki je tudi skozi vse vekove ostala ista trda, vztrajna. za svoje trgovske Interese do skrajnosti zavzeta Cromwellovo \nglija, pa naj jo vodi tudi bivši nntimilitarisf. loborisf in internacionalist MrrDeiKild. ki je bil preganjan, ker ni bil zadosti nulrioliccn. Ravno v zopefnem približevanju d\eh starih zaveznic, ki ju je ločila le boljše-viškn revolucija, je videti najgloblji vzrok za nninoveiši korak MacDonaldn. ki hoče Francijo prikleniti k svojemu sistemu štirih zapndnih velesil, katere naj se po zamislil rimskega pakta ledillijo tudi v vseli izvenevropskih in koloni-jnlnili vprašan iih. jo tako ločiti od Rusije kakor od njenih ostalih povojnih zaveznic in jo podredji angleškemu vodslvu. za kar bi Francija dobila za plačilo zasigurnn jc njenih meja pred nemško revnnšo in dvomi j j vo prijateljstvo Italije. \nglijn |in bi kot vodilclj zapada bila sigurna pred Rusijo predvsem v Aziji, kjer na lihem podpira Japonsko, dn je zaprla Rusiji vratu \ Mandžurijo in kjer se je že začela delil I ibeta iu Mongolije, od katerega naj hi levji del pripadal hritski kroni.
Vidimo torej staro igro. Nočemo pogrevati zgodovine nove dobe iln svetovne vojne, v kateri je Anglija skrbno igrala tako, da Rusiia ni
Prizadevanja, da bi rimski načrt
umrl brez bolečin Intrige trajajo dalje
V Belgradu gledajo na potek dogodkov brez nervoznosti
Prystor in Slawek, poljska državnika, ki sta odtrgala Poljsko od Italije.
Vihar je mimo
Belgrad, 5. aprila. 1. Pogajanja, ki se vršijo v Parizu okrog italijansko-angleškega predloga o sporazumu med štirimi velikimi s;iami v Evropi, se iz Belgrada zasledujejo z veliko pozornostjo, vendar se opaža, da je v merodajnih krogih vznemirjenje precej poleglo, ker se smatra, da je nevarnost, ki jo je vseboval p.rvi načrt Mussolini— MacDonald, prešla i*, da je položaj prišel iz razburkanih in nepredvidenih ostrvi v mirnejše vode diplomatskih razgovorov. Prvi načrt je namreč iz-nenadil vsled svoje nepričakovanosti in predrznosti ter zato, ker je rimska vlada čisto do zadnjega časa raznim diplomatskim zastopnikom, ki so jo izpraševali, dajala popolnoma nasprotna obvestila. ' Tako je Italija notorično še koncem januarja zagotovila odposla.cu neke vzhodno-evropske velesile, ki je prijateljica Italije, da se njena zahteva po reviziji mirovnih pogodb ne naneša na evropsko, amf.ak na izvenevropsko, predvsem kolonijal-no ozemlje. Par tednov pozneje pa je Mussolini-MacDonaldov načrt objavil pod prvo točki, da se mora revidirati poljsko-nemška meja. Danes se gleda na razvoj že bolj flegmatič'.:o.
Pomirjenje je bilo mogoče edinole, ker so Mala zveza in Poljska krepko pariraie in v hitrih zaporednih udarcih prvotni načrt o paktu med 4 velesilami omrtvile, tako da se nahaja danes pred diplomati, ki se pogajajo v Parizu, že spremenjen, mnogo ublažen predlog o sporazumu štirih, predlog, kateremu je bila odbita ost proti Zvezi narodov. Visoko zasnovani in z elanom izvršeni pokret italijanske in angleške diplomacije je preskočil varno ograjo Zveze narodov in se hotel razmahniti v svobodi. Danes je ta pokret zopet ujet v plotove in ogiaje Zveze narodov in je zato izgubil večinoma vse od svoje prvotne, elementarne strašnosti.
Presojan ie s francoskega stališča
Stališče, ki ga je zavzela Irancoska vlada, tukaj cčividno pravilno razumejo. Mogoče je, da se v sedanjem francoskem kabinetu nahajajo osebe ministrov, ki imajo svoje lastne simpatije do ene ali do druge skupine evropskih držav, toda francoska vlada kot taka bi ne mogla obstati niti 24 ur pred skoroda enodušnim mne.jem, ki ga je zavzel parlament in ki ga je zavzela francoska javnost. Osnovna linija francoske zunanje politike v povojni dobi sc je z neveijetno trdovratnostjo držala pravnih načel, ki so zapisana v mirovnih pogodbah in v Zvezi r.arodov in ta načela pravijo, da so vsi narodi enaki in enakovredni ter da se morajo bodoči konflikti, ki bi nastali med državami, rešiti v okviru Zveze narodov.
To stališče mora tudi sedanja francoska vlada zavzeti, nobenega drugega. Zato vznemirjenje, ki se je pojavilo ponekod, ni bilo upravičeno. Toda nobena francoska vlada tudi ne more z T.'îko surovo gesto odkloniti ponudbo, ki jo ji stavita dve velesili. To bi ne bilo politično, niti dejansko koristno. Predlog, da se naj 4 velike države med seboj sporazumejo, je dober in bi bil blagodejen, kot je blagodejen pakt Male zveze. Paziti je samo treba, da dobi ta sporazum pravo vsebino in da s'uiî dobremu cilju. Prvotni načrt, ki sta ga predložila Mussolini in MacDo--ald, in ki je brezusmiljeno razkosaval Evropo, ni bil dober, toda mesto da bi se brutalno odklonil, je pametnejše, da se iz njega izluščijo dobre stvari in naperijo proti dobremu
cilju. Francoska vlada je torej s hvaležnostjo sprejela na znanje italijansko-angleški predlog, nato registrirala ves odmev po Evropi in bo sedaj po tehtnem študiju odgovorila angleški in italija-.>:ki vladi, da je njihova skupna zamisel sijajna in zares odločilna, da se Francija hoče na vsak način udeležiti pri ustvarjanju tega sporazuma, če se bo držal okvira Zveze narodov in se v svojih ciljih držal strogo načel, ki jih je postavil pakt Zveze narodov. Z drugimi besedami se bo vsebina rimskega zarotniškega pakta lepo iztresla in vanj se bo nalila druga tekočiv.a, ki bo bolj vžitna za vse evropske narode brez razlike. In ta operacija ne bo vrhu tega povzročila nikjer nobene zamere.
S slavo in častio . . .
Tukaj menijo v zunanjepolitičnih krogih, da ni treba izgubljati živcev glede bodočega razvoja pogajanj okrog imenovanega pakta. Zelo verjetno je cclo, da bodo ugodno potekala in da se bodo končala s slovesnim podpisovanjem .->?kega pismenega pekta, po načinu slovečega Briar.d-Ketlogovega pakta v Parizu, ki se bo izvršilo med pompoznimi ceremonijami kje v kakšnem italijanskem mestu. Ni izključeno, da bo dobil tudi ime Mussolini-Mac Donaldovega pakta, tako da bosta ti dve imeni ostali zabeleženi na skupnem papirju v vzgled vsem poznejšim rodovom državnikov, ki so se trudili za mir. Jasno je, da bo potem pakt z zlatim peresnikom vred, s katerim bo podpisa-^ šel počivat v arhive, poleg Briand-Kellogovega, poleg Lokama, svetovna zgodovina pa bo šla naprej svojo p.ot.
Francoski odgovor gotov
Jasen, iskren, pošten
Pariz, 5. aprila. U. Francoska vlada pripravlja odgovor na angleški in italijanski predlog o sporazumu med štirimi velesilami. Akoravno vlada glede vsebine tega odgovora še ne prodirljiv misterij, je vendar že mogoče navesti glavna načela, katera bo francoski odgovor podčrtal. Tako se govori, da bo francoska vlada:
1. načelno pristala nn sodelovanje z ostalimi velesilami pri ureditvi Evrope in pri obrambi miru med evropskimi narodi pod pogojem seveda, da se odkloni vsaka misel na teritorijalne revizije, 2. irancoska vlada smatra, da mora ostati načelo o enakopravnosti vseh držav v okviru Zveze narodov nedotaknjeno in je zaradi tega zamisel, da bi se gotove evropske države postavljale nad dru-ne, neizvedljiva, 3. pakt Zveze narodov je osnovni zakon za politično organizacijo Evrope in vsak sporazum med evropskimi državami je mogoč
edinole, ako se ta pakt ohrani neokrnjen in v svoji celoti, 4. francoska vlada radevolje pristane na pokrajinske sporazume po zgledu pakta male zveze. Sporazum med velesilami bo torej v duhu načel Zveze narodov predstavljal neke vrste veliko zvezo, ki bi med seboj delovala na isti način kot dela mala zveza v vseh vprašanjih, ki intere-sirajo samo dotične države.
Stališče Po'iske
Varšava, 5. aprila, tg. Poluradna Gazeta Poljska. vidi v .ovem stališču Francije prelom v dosedanji liniji francoske zunanje politike. List izjavlja, da je brez vsake vrednosti zagotovilo, da naj se na posvetovanja četvorice pritegne vsakokrat ona država, za katere interese gre. List pristavlja, da bi Poljska nikdar ne vpoštevala takega vabila. Tudi poljski poslanik v Londonu je v jasni obliki izjavil angleškemu zunanjemu ministru, da Poljska brezpogoj-.-.o odklanja pakt četvorice.
Za balisamt Ira a o intrige dalie
Pariz, 5. aprila. AA. Po poročilu lista »L'Ordre« kaže, da v francoski vladi ni soglasja o tem, kakšno naj bo stališče Francije napram direktorskemu paktu zapadnili sil. Paul-Boncour, pravi list, vodi v tem oziru popolnoma osebno politiko. Prav nič ni kulebal, da sprejme popolnoma nemogočo izjavo našega rimskega poslanika dc Jouvcnela, ki se je iznenada pojavil v Parizu in ki je sestavil svojo izjavo v sporazumu z zunanjim ministrom. Te izjave nista niti pokazala predsedniku francosko vlade Daladierju, ki jc bil celo neinformiran o njeni glavni vsebini. Daladier jc to izvedel šele iz listov. Ni jvoma, da gre tu za dejanje, ki bi povzročilo v drugih okoliščinah takojšen odpoklic poklicnega poslanika. Daladier in večina članov ministr. sveta se upira pritisku, ki ga nanje izvajajo Paul-Boncour, De Monzie in Dc Jouvenel. Predsednik vlade, ki je znan realist, ni naklonjen direktorskemu načrtu, ker bi ta načrt izoliral Fran-cijo in pripravljal njen poraz. Razgovori, ki jih je imel s Titulescom, so nanj napravili najgloblji vtis. Daladier, Mala antanta in Poljska, piše list dalje, so našli v ameriškem delegatu Normanu Davisu nenadnega zaveznika. Norman Davis je žc v razgovorih z MacDonaldom zagovarjal stališče, ki nasprotuje Mussolinijevemu.
Jasno je, da Zedinjcne države severne Amerike nc bi bile zadovoljne z ustanovitvijo bloka štirih velesil. Zato jc Normanu Davisu do tega. da je v Parizu in da se posvetuje s člani francosko vlade, ko lc-*n sestavlja svojo spomenico o itali-jansko-anglcškem načrtu četvornega direktorija.
Na izzivanje ltali e-Angiije-Nemčije
Rusija odgovarja
Naoetost z Anglijo
London, 5. aprila. AA. Danes dopoldne ob 10 so objavili Belo knjigo s korespondenco med bril-skim zunanjim ministrstvom in moskovskim poslanikom zastran aretacij Vickersovih inženjerjev v Moskvi. Najznačilnejše v tej knjigi je ostrost, s katero poslanik Ovcy komentira stališče sovjetske vlade. V svoji brzojavki 12. marca izjavlja, da ni možna nobena primerjava med angleškimi pravnimi metodami in strahotami, ki vladajo v sovjetski Rusiji. Nato našteva razne metode, kako skušajo ustrahovati sovjetske jetnike. V brzojavki dne 15. marca naglaša poslanik, da obstoji največja nevarnost v sovjetski mentaliteli, češ da ti ljudje niso zmožni gledati v sebi kaj drugega kakor silo, ki se čuti v vsaki stvari osebno razžaljeno, in mislijo, da se bore za plemenit ideal proti vsemu svetu zarotnikov — občutek, ki je pri njih dobil že pravcato obliko bolne histerije«. Sir Ovcy izjavlja, da sc je Lilvinov omejil samo na to, da jc očital Veliki Britaniji, da govori s Sovjeti v obliki ultimatov, ki kršijo suverenostne pravice ruskega naroda«.
Iz Bele knjige sc vidi, da se je začela napetost med Veliko Britanijo in Sovjeti zaostrovati 12. marca.
prišla do Carigrada. Anglija je tudi izvlekla največ koristi od boljševiške revolucije, ki je Rusijo oropala pravičnega deleža na zmagi zaveznikov. Tudi nočemo ponavljati zgodovine ckspedicije nn Mtirmnn ter subsidij carskim generalom, ki so skušali strmoglaviti sovjefe. kar jc bilo le prozorna igra. da se maskirn to. kar je Angliji bilo v največjo korist, namreč oslabitev Rusije kot tvornega faktorja svetovne politike. Danes ko Rusija Ljenina zopet začenja igrati v mednarodnem oziru vlogo Rusiji' Petra velik- va. gredo prizadevanja Anglije za tem. da Rusi., izolirajo in ji postavijo nasproti zapadni blok. ki naj revidira evropske meje tako. da bodo najbolj prizadeti slovanski narodi in pa napolslovnnskn Romunija, dočim bi Francija prišla pod varilstvo Britanije, ki naj jo izmiri z njeno romansko sosedo in blagohotno ščiti pred germanskim furorjem. Zato jc zdaj popolnoma razumljivo, če se je Rusija, ki ji ni nobena stvar bolj nasprotna kot ongie-škn hegemonija nad svetom, postavila vseskozi na stran Francije, čc ne želi vnoetavitve pred-
vojne Nemčije in čc je pripravljena braniti Poljsko, do ne izgubi slovanskega Poinorja ter se iHiiiiiriti /. Romunijo, ki danes nima najbolj nevarnega nasprotnika v Besarnbiji. ampak na sedmogrnški meji.
To so stvnri. nad katerimi se ne gre prav nič razburjati, ker so vseskozi naravne in razumljive. Rusija in Anglija vodita obe svojo tradicionalno politiko, ki izvira iz nntngonizinu dveh nasprotnih ras. če se naj poslužiino modernega izraza, in gotovo je tendenca rimskega pakta v bistvu nntislovnnskn. To nas pa more le utrditi v odporu proti temu produktu angleško-germanskega in italijanskega duha, ki v Slovanih oil nekdaj vidita rojene sužnje. Da so sc pa sovjeti orividno zavedli nacionalnih podlag svoje politike in dn se je po petnajst letih zopet našla edino naravna linija mednarodne politike, ki je v interesu slovanskih narodov, to je zelo razveseljivo dejstvo. Posebno še zalo. ker jc tn slovanska politika v zvezi s staro kulturno Francijo obenem politika miru. demokratičnega duha in resnične kulture.
Inženerii na svobodi
Moskva, 5. aprila. AA. Tas poroča: Na podlagi : sklepa vrhovnega državnega tožilca od 22. marca so tri angleške inženerje, ki so obtoženi sabotaže, izpustili, ker je tvrdka Vickers včeraj položila zanje kavcijo. Izpuščeni inženjerji so sc zavezali, da ne bodo zapustili sovjetske Rusije, dokler se proces nc konča.
Protesti v Berlinu
Berlin, 5. aprila. AA. Po vesteh iz Moskve je komisar za zunanje zadeve Lilvinov protestiral pri nemškem poslaniku proti ravnanju nemških ob-lastev s sovjetskimi podaniki v Nemčiji in proti nezakoniti hišni preiskavi v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopništva v Berlinu.
Z nemške strani se mu je odgovorilo, dn je bila hišna preiskava odrejena zaradi lega, ker je imela policija razloge in da je pri tem našla mnogo materijala, ki kompromitira sovjetsko zn '.opnišlvo Nemški uradni krogi pristavljajo, da Nemčija nt more dovoliti vmešavanja Rusije v nemške nn tranje zadeve.
Poćaranta z Romunîio
Bukarešt, 5. aprila, ž. V romunski diplomaciji ponovno govorijo o sklenitvi nenapadalnega pakta s sovjetsko Rusijo. Te vesti imajo svojo podlago v tem, da se je Lilvinov obrnil na francosko vlade ter izrazil željo, da bi sovjetska Rusija rada ponovno pričela s pogajanji z. Romunijo za sklenitev pakta o nenapadanju. Vest na merodajnih mestih še ni potrjena, vendar pa je delovala kot največja senzacija v vseh krogih. Trdijo, da bo Titulescu pri svojem sedanjem obisku v Parizu ukrenil potrebne korake v tej smeri 1er skušal najti kompromis v stališču Rusije in Romunije.
Haag, 5. aprila, ž. Mednarodno sodišče v Haagu se je v sporu med Dansko in Norveško radi vzhodnega dela Griinlandije postavilo z 12 : 2 gla sovoma na stališče Danske.
Anarhisti v Spaniii
Pariz, 3 aprila. A A. Iz Madrida poročajo, de so nocoj tamkaj aretirali veliko število španskih anarhistov. Podobne aretacije so bile v Sevili In Saragossi. V samem Madridu je bilo aretiranih I 250 I .Jud i. Policija je namreč doziiabi, u t pripravljajo anarhisti nov revolucijonuron pokrel
Zascdawe Tarifnega odbora v Belgradu
Zdenko Knez v obrambo slovenske mlinarske industrije
Katoliška in politična akcija
B«-Igral, 4. apr. 1. Anketa, ki jo je sklical tarifni odbor, je danes nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu so bile tarife za mlinsko industrijo.
KcL pni govornik je nastopil dr. Palič, gjavni tajnik Zveze mlinov iz Belgrada, ki je v imenu vojvodinskih mlinov zahteval enotno tarifo za pšenico in moko ter ukinitev dosedanje izjemne nilin-ake tarife št. 13-13 za dovoz pšenice v mline.
Za njim je takoj dobil besedo tajnik Zveze mlinov v Sloveniji g. Zdenko Knez, ki je med drugim izjavil sledeče:
Prometno ministrstvo predlaga, da se tarifa preuredi tako. da bi prevoz pšenice in prevoz moke .4al istotoliko, ш otrobe pa da ostane tarifa nižja, tarifa za blago v komadih pa da se celo poviša. G. Knez je v imenu Zveze mlinov v Sloveniji izjavil, da mlinska industrija v Sloveniji niina ničesar proti povišanju železniške tarife, če za lo obstojajo dovoljuj proračunski ali valutami razlogi, ki nalagajo to povišanje, opozoriti pa mora na dejstvo, da predstavlja sedanji tarifni sistem rezultanlo mnogih komiKinent, ki so bile na delu skozi dolgo dobo let in ki eo v svoji skupnosti vplivale na določitev tarifnih postavk, ('e se dela na povišanju, potem je treba vzeti kot princip linearno povišanje vseh postavk za enak odstotek, da bi so na ta način ohranila medsebojna diferenca, a samo v izjemnih slučajih se lahko obravnava en ali drugi posamezni problem, kjer bi sprememba ravnotežja bila za narodno gosi>odarslvo kot celoto zaželjena.
G. Knez naglaša, da se
tarifna reforma ne sme in ne more zlorabljati
kot instrument konkurenčne borbi' ter da se s tem ne sme delati krivice mlinski industriji iz ene banovine v korist iste industrije druge banovine, ki 9i hoče na !a način zavarovati čezmeren dobiček. Zato smatra Zveza mlinov v Sloveniji predloženo tarifno preureditev kol brutalen udarec proti sebi, kot udar°c. ki bi uničil tudi ono skromno delavnost naše mlinske industrije, ki je še ostala v sedanjih težkih razmerah. Do sedaj dobivamo pšenico v naše mline [>o izjemni tarifi št 34-13, ki določa za pppn co 12% do 14% cenejši prevoz kakor pa za pšenično moko. Mi zastopamo to razliko, ker je neobhodno potrebna za našo eksistenco in ker je tudi nadvse upravičena.
V «vejem nadaljnjem govoru se je g. Knez obširno bavil
z n.zvojem mlinske industrije v Sloveniji,
ki te je morala boriti tudi v Avstriji z največjimi tež»vami. in je izjavil, da so slovenski mlinarji imeli tudi tedaj težko življenje, pa so kljub temu obdržali evejo eksistenco in so si celo ustvarili neko bhigosianje. To stanje pa se je popolnoma spremenilo z zedinjenjem. k<> je bil naši državi priključen velik del bivših madjarskih pokrajin, s čemer smo dobili veliko število mlinov zelo mo ne kapacitete. V prvih letih je izvoz moke še nekako šel, ko so se pa vsled neugodnih trgovinskih pogodb in radi avtarkticnih sosednih držav zaprle meje za našo moko. tedaj se je ogromni višek pšenične moke iz vojvodinskih mlinov usmeril v pasivne kraje in posebno v Slovenijo. Tedaj je bila uvedena mlinska tarifa kot slaba odškodnina za pridobljene pravice periferne mlinske industrije. Ona je res nedovoljena, vendar je nekak jez proti poplavi naše pokrajine s to moko. Ta tarifa ni mogla preprečiti, da so veliki slovenski mlini deloma propadli, deloma pa morali ustaviti svoj obrat. Predvsem je treba vpoštevali,
da imajo slovenski mlinarji zcbi težko
k tališče v primeri z onimi v Vojvodini, in sicer:
1.	Vojvodinski kmetje pripeljejo na stotine vagonov pšenice v mlin, obračun za izročeno pšenico pa «e izvrši šele jozneje, ko se je ta pšenica že zmlela in razposlala na vse strani. — Naš mlinar. ki kupi pšenico pri žitnem trgovcu v Vojvodini. mora to pšenico takoj plačati proti izročitvi duplikata tovornega lista in potem mora nositi še precejšnje stroške za transport te pšenice.
2.	Dočim vojvodinski mlinarji kupujejo svoje žito neposredno od kmetov, ki ga prodajajo zelo poceni, pri našem mlinarju zasluži eden ali več trgovcev, kar pšenico tudi ]Kxiraži.
3.	Dočim vojvodinski mlinar odhijc kmetu vse mogoče odbitke, kakor n. pr. razliko pri merjenju in razne druge odbitke, kar znaša 2—5%, mora naš mlinar ne samo plačati vso težino blaga, ki je navedena na tovornem listu, ampak mora nositi še -talno veliko škodo, ki obstoja v tem. da mora nositi primanjkljaj blaga na potu ter transportni riziko.
4.	Vojvodinski mlini se nahajajo v centru na. ših žitaric, kjer posebno lepo uspeva tudi živinoreja. Visoke cene jim plačujejo živinorejci za krmilo moko in za otrobe. Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Lika in Črna gora so zelo dobri trgi za črno moko, zato pa pošiljajo vojvodinski mlinarji potem lahko belo moko zelo poceni v Zagreb in v Slovenijo. Možnost hitre in ugodne prodaje oirob in črne moke. znižuje ceno beli moki in v tej okolnosti leži v glavnem možnost ostre konkurence za belo moko, ki jo vršijo ti mlini v dravski banovini. Naša živinoreja propada in lo ne samo v zadnjih letih, ampak že pred šestimi in sedmimi leti, kar se najbolje vidi v okolnosti, da naša industrija lanenega olja ne more prodati več kot 5% svojih zaostankov v sami državi in da morijo 95% le odlične živinorejske hrane izvažati. Tertiu propadlemu konsumentu moramo takorekoč darovati svoje otrobe in razne krmne moke, kar ne vse vidi v tržnih cenah teh proizvodov, in vse to zelo neugodno vpliva na cene pri črni iu beli moki. Otrobi stanejo kljub veliki razliki pri prevozu iz Vojvodine istotoliko kot pri nas, k-«r pomeni. da so naši mlini samo radi olrobov kalku-tetivno napram vojvodinskim mlinom na škodi za •Uu Din pri vagonu pšenice.
5.	Kot ostanek žitnega režima je zvišan davek •a poslovni promet, na 6% za moko in na 2'/c za otrobe. To se mora plačati od prodajne cene nilev-skih proizvodov. Razume se, da je podlaga za ta davek drugačna, če s« prodaja blago franko Senta, a drugačna, če se prodaja franko Domžale. Vsak prevoz тпа.ча 1500 do 4000 Din za vagon in 6'/t oziroma 2% od tega prevoza znaša nad 200 Din. Potem je treba vzeti v obzir še razne druge stvari, ki so pri nas mnogo dražje nego v drugih pokrajinah, kakor n. pr. občinske dajatve itd. Ta razlika znaša v posameznih slučajih do 400 Din za vagon, kar moramo mi plačevati iz svojega žepa. Vsi naši napori, da odstranimo to neenako tretira-nje, to ostali do danes žal brez uspeha.
6.	M ili v Vojvodini razpolagajo z mnogo več-
. t i t	_.. 11	I.:	, -i-
mil IV,ip IU1UI1I Iv.tnwi uciai llliuii, M Ml J/.VUUJ1I НШО-
jo od svoi«#* nekdanjega blatfostanin. Vojvodinski
mlini stalno prodajajo svoje proizvode iz Sisko, kjer imajo svoja skladišča, v naše kraje. Vojvodinski mlinarji prevažajo pšenico po Donavi in sami do Siska ter že pri tem prihranijo mnogo na samem prevozu, ker je tak prevoz mnogo cenejši kakor pa po želesnici. Naši mlinarji pa zopet ne morejo niti pomisliti na to, da bi si nabavili cel šlep pšenice ter si ga pustili privleči do Siska, ker je njihov skromni obratni kapital vezan v kupčije in nimajo sredstev, da bi financirali tako nabavo.
Te in še druge okolnosti so imele za posledico,
da so mlinarji diavske banovine že zdavnaj izgubili vagonske posle,
to se pravi, prodajo celih vagonov mlevskih proizvodov. Ta posel so лаш prevzeli vojvodinski mlinarji. Ono, kar nam je ostalo, to so oni malenkostni posli, ker je treba kreditirati na daljše roke in ker so številke insolvenc relativno zelo velike. Nam je preostalo, da pošiljamo svojim strankam po 20, po 5 in po 1 vrečo mlevskih proizvodov, kjer res dosežemo višje cene, kakor jih dosežejo oni v Vojvodini za vagoneko blago, kjer pa je tudi riziko mnogp večji.
Tak je sedaj položaj, ko je bila v veljavi tarifa št. 34-13 skozi celo vrsto let. Smatram, da se v sedanjem položaju dovolj jasno vidi
obupna borba za obstoj s premočnim rlvalom iz Vojvodine.
2e 1. 1927 se je uvozilo iz drugih pokrajin v Slovenijo približno 3200 vagonov moke in samo 2500 vagonov pšenice. Če se vzame v obzir, da je produkcija pšenice v Slovenii skoraj neznatna, je tedaj jasno, da so slovenski mlinarji prodali slovenskim konsumentom mnogo map.j svojih proizvodov kot pa njihovi tovariši iz drugih pokrajin, posebno iz Vojvodine. To razmerje se od 1. 1927 stalno slabša, tako da danes držimo v svojih rokah samo še tnali del onih pozicij, ki smo jih imeli pred šestimi leti. Kapaciteta vojvodinskih mlinov je izkoriščana z mnogo večjim odstotkom kot pri nas. Izenačenje tarife za prevoz pšenice in irike in povišanje tarife za blago v komadih bi pomenilo,
da se mlinarska industrija v Sloveniji z eno potezo spravi s sveta.
In zakaj? Zato, da bi mogli naši tovariši iz Vojvodine po mili volji diktirati cene moki v dravski banovini in da bi iz naše propasti kovali svoj dobiček. Razlika med prevozom za žito in za moko ni samo opravičena z gori navedenimi argumenti, ampak ima tudi svoje globlje, principielno opra-vičenje s splošnim principom prometne odno^no tarifne politike, ki obstoja v tem, da mora biti tarifna postavka Vijaj do neke meje v sorazmerju z vrednostjo blaga in da mora imeti sirovina nižjo tarifo kot polfabrikat in ta zopet nižjo kot fa-brikat.
Zato g. Knez v imenu slovenskega mlinarstva poziva merodajne činitelje, da vzamejo te argu-mek-'.e v poštev. Opozarja jih, da računajo z živ-ljenskiim vprašanjem mlinarske industrije v Sloveniji.
G Knez je nato v imenu Zveze mlinov za Slovenijo
stavil tudi natlednji predlog:
V bistvu se strinjamo f predlogom trgovinske in industrijske zbornice iz Zagreba, da se določi za pšcnico postavka VI.-13-14, za industrijske mline z 10 tonami postavka 18, za ostale mline postavka VI.-13-14, za ostale žitarice postavka VI.-13-14, za mline z 10 tonami postavka 18. Za mlinske proizvode predlagamo spremembo napram zagrebškemu predlogu, in sicer postavko X.-10-14, dočim se v ostalem strinjamo s predlogi zagrebške zbornice. Za otrobe, trierske odpadke in krmno moko predlagamo tarifo XVIII.-18-18, dočim se za razne izvozne tarife strinjamo s predlogi zagrebške zbornice. Tarifa za industrijske mline, katerih višina je predložena gori, se mora uporabljati za vse lirez razlike. Ce gre blago direktno v mlin ali indireklno preko skladišča.
Po govoru g. Kneza se je razvila ostra debata, v katero so posegli g. Aleksander iz Zagreba, ki se pridružuje predlogu Zveze mlinov za Slovenijo, Franjo šušteršič, zastopnik Mlinarske zadruge iz Belgrada, ki istotako sprejema stališče slovenske mlinske industrije, Franjo Kos iz Karlovca, ki zastopa interese mlinov, ki se bavijo z mletjem koruze, in ki je istotako nastopil proti predlogu dr. Palica. Stališče slovenske mlinske industrije je zagovarjal tudi g. Josip Rosenberg iz Maribora.
Dr. Palič je nato predlagal, da se osnuje
poseben odbor, ki naj prouči pogoje, pod katerimi obratujejo vojvodinski mlini iu mlini v Sloveniji
ter da se na podlagi poročila tega odbora potem sestavijo končni predlogi, na kar pa niso pristali zastopniki mlinov iz pasivnih krajev.
Ker ni prišlo do soglasja, je anketa podala dvojno mnenje, o katerem bo razmotrival tarifni odbor. Če se tudi v tarifnem odboru ne bo moglo ustvariti enotno mnenje, bo tudi ta predložil glavnemu ravnateljstvu dvojno mnenje.
Bistvo spora je v toni:
Dočim organizacije mlinov iz pasivnih krajev zahtevajo diferenciranje tarife med moko in pšenico in da se ohrani princip, da mora biti tarifa v enakem razmerju z vrednostjo blaga, zahtevajo vojvodinski mlini, kakor že rečeno, enotno tarifo z« pšenico iu moko ter ukinitev dosedanje izjemne mlinske tarife 34-13 za prevoz pšenice. Zastopniki mlinske industrije v pasivnih krajih pa zahtevajo, da se ta izjemna tarifa za prevoz pšenice v mline ohrani, ker bi v nasprotnem slučaju morali mlini v pasivnih kraj h brezpogojno popolnoma ustaviti obratovanje.
Zanimivo je tudi, «hi Zveza vojvodinskih mlinov predlogu, da se vrši propaganda /.o povečanje konsutna pšenice doma, dočicn nuj se pri izvozu računa še na koruzo.
Anketa jc nato razpravljala še o tarifi ». testenine, zu katero jc liilu istotako izraženi, prošnja, da se zniža tarifa za blago \ kosili kakor tudi relakcije na dovoz moke, ki se v testeninah izvaža v inozemstvo.
Prišle so na vrsto tarife zu mesne izdelke. Poročevalec je tu zlasti poudarjal težo samoupravnih davčnih bremen in zlasti preveliko užitnino v velikih mestih zu posamezne mesne izdelke. Ta užitnimi znaša n. pr. v Bcluradu 3.50 Din za kg.
Popoldne se je seja nadaljevala.
Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo zoblačilo zlasti v zahodnih krajih, toplo, pričakovati je lokalnih padavin, zlasti v gorkih krajih in zgornjem Primorju.
Dunajska vremenska napoved: V največjem delu Avwirije jastio vreme, na severovzhodu morda še oblačno.
V zadnjem času katoličane vsega sveta najbolj zanima razmerje med katoliško akcijo in politično akcijo katoličanov. Slišati jc v tem oziru različna, deloma nasprotujoča si mnenja. Zato je kaj dobrodošlo pismo, ki ga je pisal ženevski škof msgr. Besson v Vatikan, ter odgovor, ki je prišel na to pismo. Oboje jc bilo objavljeno 2. marca t. 1. v »Semaine catholique«. Škofovo poročilo se glasi:
»V naši ikoiiji je nekaj težkoč v razmerju med katoliško akcijo in politično akcijo katoličanov. Nekateri so se celo spraševali, ali naše smernicc ustrezajo smernicam sv. Očeta. Čeprav je bilo takih, ki so imeli te pomisleke, zelo malo, smo vendar hoteli takoj odstraniti vsak nesporazum ter preprečiti vsako nevarnost nesloge med katoličani. V kratkem poročilu smo posneli vse ugotovitve, ki smo |îh napravili. To poročilo smo potem poslali Nj. eksce-lenci msgr. Pizzardu, na''5l:cfu nicejskemu, namestniku državnega tajnika Njegove Svetosti, proseč ga, naj nam pove, ali smo v soglasju s papežem aH ne. Naše poročilo se takole glasi:
»1. Katoliška akcija in politična akcija sta dve popolnoma ločeni stvari; zato naša katoliška društva, ki delujejo v območju ene ali več župnij ter so kot taka pod vodstvom dušno-pastirske duhovščine, niso nikaka politična društva in tudi ne morejo biti. Kot taka ne morejo sodelovati pri nobeni strogo-politični akciji ter ne morejo postati agen'i politične propagande.
2.	Ta opnzka pa ne velja za politična društva katol čanov, katerih ne vodi duhovščina, ampak polit'čne osebnosti. Dejansko morejo biti in tudi so taka društva, ki imajo za glavno nalogo — politično akcijo. O njihovi uprav'čenosti ni potreba razpravljati. Ničesar ne ov'ra članov naših katoliških organizacij, da ne bi posamezno prstopali k tem društvom, ki njihov program ustreza krščanskim načelom.
3.	Čenrav pa mora ostati katoliška akcija raz-ločena od politične akcije, bi vendarle bilo obžalovati, ko bi hotel kdo iz tega sklepati, da naj se katoličani ne brigajo za politiko. V sedanjih časih, ko revolucionarne stranke teptajo naša najsvetejša nače'a, Imajo katoličani dolžnost se sodelujoče zanimati za politiko, da morejo braniti Cerkev in domovino.
4.	Škof, ki se noče naravnost vmešavati v politiko, ker je pač oče vseh svojih škoiljanov katerekoli stranke, jc pa mišljenja, da mora Dolitičnim voditeljem kato'ičarov v svoji škofiji dati svoje priznanje, saj delujejo na programu, ki ga oživljajo
katoliška načela. Kadar nanese, ti možje z vso lojalnostjo sodelujejo s strankami, ki sicer nisc izrazito katoliške, vendar pa veri niso sovražne, ter tako po najboljših močeh skupno sodelujejo za splošno dobrobit v tako raznoliki deželi kakršna je naša. Z drugimi besedami povedano: škoi ne verjame, da bi navodila, ki jih je paoež dal za katoliško akcijo, od političnih katoliških voditeljev njegove škofije zahtevala drugačnega ravnanja, kakršno je bilo dosedanje.
5.	Posebna težava je bila glede »Švicarskega dijaškega društva«, ki sicer ne nosi izrazito katoliškega imena, v katerem pa je večina katoliških dijakov, in ki ima program, knteri docela ustreza katoliškim načelom. Škof nvsli, da je to društvo katoliško društvo svoje vrste, ki ne spada naravnost v običajni okvir katoliške akcije, saj je bilo ustanovljeno pred 100 leti brez sodelovanja škoiov. Ker pa je to društvo sestavljeno iz dijakov, izmed katerih pozneje veliko število njih v politxnem življenju svoje dežele igra prvo vlogo, mis'i škof, da ni napačno, da se ti dijaki, vsaj vseuč'Ilški, zanimajo za polit'ko v sporazumu s političnimi katoliškimi voditelji, pri tem pa se prcikoslej kot katoličani pokoravajo cerkveni škofijski avtoriteti. Škof ne misli, da bi to, ker se zanimajo za politiko, dijake morflo ovirati, da ne bi bili prik'jučeni organizaciji »Katoliške mladine«. Ta »mladina« kot taka pa ne spada v delokrog katoliške akcije in ne v delokrog politične akcije.
6.	In d- končno vse kratko povzamem, je ?kof mnenja, da je prvi pogoj katoli?ke akcije pok^r-Sči^a škofom ter da bi s'abo razumel navo^Pa svete Stolice, kdor bi mislil, da sta papež in škof različnega mnenja.«
Na to škofovo poročilo je prišel od msgr. Piz-zarda naslednji odgovor:
»Vaša ekscelenca mi 'e pisala pismo, kntere^r, je bi'o priključeno poročilo o katoliški akciji in politični akc'ii, predvsem z ozirom na posebne ozire v Švici. Vpraîujete me, ali te smernice soglašajo s smernicami sv. Sto'ice. Hitim vam od'iovo-rti, da sem pismo sprejel. Ko sem o tem predmetu slišal mnenje »višje strani« (la pensee supérieure!, sem vesel, da vaši ekscelenci morem naznariti, da ni nobenih ugovorov naz'raniu, ki ste ga razložili v ocenjenem Hokumcn'u. Ob tej priložnosti si dovoljuiem vaši eksce'enci č^sti'ati za učinkovito pomoč in modre nasvete, ki jih nudite katoliškim organizacijam.«
V pismu msgr. Pizzarda omenjeno mišljenje »višje strani« je očividno naziranje p . ^ža samega
Gombossv velikonočni govor
Madžarska se bliža svmim citjemu
99
Budimpešta, 5. apr. tg. Ministrski predsednik Gômbôs je imel danes na banketu vladne stranke velikonočni govor, v katerem je izjavil, da se je položaj Madjarske zboljšal v prvih šestih mesecih njegove vlade. Ravnotežje proračuna se je ohranilo, inilacije ni bilo, Madjarska je danes pravi zgled miru. V zunanje-političnem pogledu je zastopala Madjarska v preteklih šestih mesecih misel revizije, vojaške enakopravnosti in trgovinskih pogouli. Vsem tem ciljem se je Madjarska znatno približala. Pred pol letom nihče ni verjel, da se bo moglo o reviziji govoriti in misliti talco intenzivno, kakor sedaj. V Romuniji, Avstriji, češkoslo-vašk, Jugoslaviji in Italiji se kaže sedaj taka go-
spodarsko-politična smer, ki je Madjarski v korist. Na mesto brezpogodbenega stanja so stopile pogodbe. Glede notranje-poliiičnega položaja je izjavil Gombos: »Pri nas je pravni red zagotovljen v največji meri, in sicer ne kot posledica kravjih kupčij, temveč realno politične koncepcije. Kar Nemčija dela sedaj, je storila Madjarska že leta 1919. Takrat smo hitreje odpravili protirevolucijo z madjarskim tempsramentom. Madjarska ne potrebuje nobenih novotarij. Madjarska ne hlasta po novih točkah in se ne ravna po tujih zgledih. Mi ne potrebujemo nobene revolucije, pač pa evolucijo.
Zopet vo'ni dolgovi
MacDonald poj de tudi v Ameriko
/M I
Pariz, 5. aprila, tg. O prvem razgovoru Normana Dawisa s Paul-honcourjem se objavlja ofici-jozno, da sta se menila o razorožitvenem problemu in o svetovni gospodarski konferenci. O vprašanju dolgov nista govorila. Na predlog, đa se skliče konferenca strokovnjakov v Washington, je pristal Paul Boncour tem rajši, ker bi Francija tam eventuaVio lahko načela vprašanje dolgov. Angleška vlada pa n« želi take postranske ali pred-konference. Čuje se, da je Roosevelt bolje razumel kakor Hoover, da je varnost glavni problem, in sicer varnost posameznikov v diktatorsko vla-danih državah, varnost posestva v mednarodnih odnošar'ih, kapitala v izmenjavi blaga in varnost za vlade v njihovi mirovni poliiiki. Francoski memorandum bo imel, kakor piše »Excelsior«, sledeče točke;
1. Frarc'ja pristane na to, da se ustanovi antanta med Francijo, Anglijo, Italijo in Nem-
Končna likvidacija agrarne reforme
Kmetijski minister dr. J. Demetrovič je kot znano v začetku leta predložil skupščini in senatu predlog za izpremembo dosedanjih zakonskih predpisov o agrarni reformi iz 1. 1931. Sedaj je g. minister k svojemu predlogu izdal tudi ekspoze, iz katerega posnemamo:
Končni finančni efekt agrarne reforme bi bil laie: po zakonu z dne 19. junija 1931 bi se plačalo lastnikom za razlaščena posestva 710.3 milj. Din, nadalje za gozdove 57 milj. Din, kar da skupno 7!i7 milijonov Din. Ker pa se po zakonu vrši fakultativni odkup, bo nekaj odpadlo in bo treba skupaj okoli 750 milj. Din, v teku 30 let pa bi državo ta operacija stala (računajoč obresli in amortizacijo glavnice) 1464 milijonov Din. Izračunano je. da bi imeli agrarni interesenti plačati v 30 letih 1578 milijonov Din. V leni slučaju bi imela država 115 milj. dobička.
Skupno prihaja za sedaj v poštev agrarna reforma na 550.000 luit, oralih ter 180000 kal. oralov gozdov. 0<1 tega je Ki.OCO oralov državnih, 7000 kolonizacijskega fonda, 130.000 je last madjarskih podanikov, 30.000 oralov je cerkvena last. ostalim fizičnim m pravnim osebam pa pripade 367.<K)0 oralov. Država svojih zemljišč in zemljišč lcolonlza-cijskega fonda ne bo plačala, za zemljišča madjarskih podanikov že vplačuje v fond potrebne zneske po pariškem sporazumu. Povprečno bi država plačala za oral 2.200 Din.
Izmed odredb novega zakonskega predloga, o katerem smo že govorili, navajamo izločitev cerkvenih posestev iu pritegiflev v agrarno reformo (po zakonu iz 1031 so bila izvzeta). Možno pa je pustiti cerkvena posestva še nadalje lastnikom, če služijo za vzdrževanje prosvetnih, humanitarnih, verskih in podobnih institucij. Z izpremembo čl. 24 se bodo mogli razlastiti samo manjši deli gozdnih posestev: 25% od površine, ki prekorači HKX> ha. To pomeni bistveno izpremembo zakona i/ I. 1881, ker pravi ta zakon, da se gozdovi nad t000 ha v dravski banovini razlaste, torej morajo
čijo, 2. ta pakt četvorice se mora fuzijonirati s paktom Zveze narodov, 3. ne sme biti nobene hierarhije med evropskimi narodi, 4. da se ta pakt sfopolni z regionalnimi antantami, 5. paki Zveze narodov mora ostati odotaknjen. London, 5. aprila, tg. Čuje se, da namerava Norman Dawis potovati tudi v Berjin na prve razgovore o svetovni gospodarski konferenci. »Timesn poročajo, da bo MacDonald o Vel:ki noči potoval v Washington, da obišče Roosevella, hoče pa biti zopet v Londonu 25. aprila, ko se bo predložil poslanski zbornici novi proračun. MacDonald bo potoval v Ameriko kot predsednik svetovne gospodarske konference. Na razpravo o dolgovih se misli šele v drugi vrsti. »Daily Telegraph« poroča, da bi bila najskrajnejša koncesija ameriškega kongresa, da se angleški dolg zenači s francosko- ameriškimi dogovori, tako da bi se skupni anglo-ame-riški dolg znižal na 9C0 milijonov dolarjev.
razlastiti. Nadalje so znižani tudi količniki, ki končno odrejajo odškodnino za razlaščeno zemljo. Finansirajne likvidacije agrarne reforme na veio-posestvih bi morala vršiti Privilegirana agrarna banka, sedaj pa prevzame lo država in izda za razlaščeno zemljo obveznice. Odškodnino posestnikom za razlaščeno zemljo in gozdove pa bodo državi plačali agrarni interesenti, plačilo pa bo zavarovano z vpisom na prvem mestu. Priv. agrarna banka dobi prvenstveno pravico za nakup zemlje v prvih 10 letih.
Катепепа itiduairi'a
Belgrad, 4. apr. 1. V prostorih Centrale indu-stniskih korporacij se je pod predsedstvom ing. Milana Loncarcviča vršil danes dopoldne rcJni občni zbor Zveze kamenenc industrije v Jugoslaviji. Poročilo o delovanju odbora v pretekli poslovni dobi je podal Franc Vindiš, nakar je bil izvolicn nov upravni odbor. Za predsednika / veze ie bil zopet soglasno izvoljen ing. Milan Lonča-revic. Končno je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri naproša Zveza kamcnenc industrije merodajne činitelje, da z ozirom na veliko brezposelnost ne dovol|uje otvoritev novih kamnolomov v državn« ali samoupravni režiji, ker za to tudi ni nobene potrebe. Y.veza kamenene industrije pa protesiira v tej resoluciji tudi proti zvišanju tarifa na kamenene izdelke, ker so že dosedanje itak previsoke. Vsako zvišan teh tarif bi nc uničilo samo dosedanjih podjetij ampak bi prišlo v vprašanje tudi graditev in vzdrževanje cest.
Se a vlade
Belgrad, 5. aprila. AA. Danes od 11.30 do 18.80 se je vr - ila seja vlade pod predseništvom preu. sedli i lui ministrskega sveta, dr. Milana Srskiča.
Osebne vesti
Belgrad, 5. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je polsivljen za drugega podguvernerja Narodne banke, dr. Jovan Lovčevič, izredni un,v.
profesor.
Belgrad, 4. apr. 1. Vpokojena je Olga Dcrcani, učiteljica v Mariboru.
SARGOV
KALODONT
Velik požar v PredosVah
Kranj, 5. aprila.
Oh cesti, ki veže vasici Predosljc in Orehovlje, sc na nekoliko zvišenem hribčku nahaja domačija posestnika Lovrenca Kokalja p. d. Pirca, ki ima najlepšo lego izmed vseh v vasi Predoslje.
Včeraj, v torek zjutraj, približno ob četrt na pet zjutraj je izbruhnil na Kokaljevem skednju silen ogenj, ki je uničil celo gospodarsko poslopje. Požar so prvi opazili domači sami. Hiša in dvorišče ; sta bila v mogočni svetlobi. Napol oblečeni so pla- ; nili iz hiše k gorečemu gospodarskemu poslopju, ki je od hiše oddaljeno le kakih 5 metrov. Pri Ko-kaljevih je bilo že enkrat zažgana drvarnica in to takrat, ko jc bilo v Predosljah več požarov. Prizor je bil grozovit. Na strehi hleva in skednja je pogorela že vsa slama in se je proti hiši širila taka vročina, da ni bilo mogoče priti v bližino. Po vsem poslopju na hlevu in skednju jc gorela krma in ogenj jc žc silil skozi okna v hlev. Tak je bil položaj, ko so Kokaljevi pričeli reševati. Skozi vrata, ki so nasproti hiši, niso mogli v hlev, zato so s sekiro razbili vrata na drugem koncu hleva ter v zadnjem trenutku rešili živino iz gorečega hleva in svinjo z mladimi prašički.
To pa je tudi bilo vse, kar so mogli oteti. Kajti precejšnja množina krme na hlevu in skednju, slama in mrva, vse to je predstavljalo eno samo veliko gorečo maso, da si nihče ni upal v bližino ognja, da bi kaj rešil. Zato pa s skednja ni bilo
mogoče ničesar rešiti. V Britofu jc začelo biti plat zvona, in tudi v Predosljah so se pričeli zbirati gasilci in drugi ljudje. Prvi so pa seveda k ognju prihiteli sosedje.
Kokalju je pogorelo na hlevu vse ostrežje razen golih zidov, skedenj pa je pogorel do tal. Zgorela je vsa krma, na skednju električni motor, sla-moreznica, mlatilnica — vse šele lani novo —, dalje vse gospodarsko orodje, večje in manjše, in precej butar. Drva, kolikor so se nahajala v bližini, so odmetali proč. V šupi pod skednjem je zgorelo veliko suhega listja in trave.
Že se jc vnemala tudi hiša. Vendar pa so kmalu prišli gasilci iz Predoselj in Britofa, ki so gasili požar vsaki na enem koncu hiše ter manjše bolj oddaljene objekte rešili. K sreči je Kokaljeva domačija -olj na samem, ozračje ob času požara pa je bilo mirno. Če bi tak silen ogenj nastal sredi vasi, bi bilo to usodepolno. Domači pravijo, da je moralo začeti goreti na skednju ter da so zvečer vse električne luči v gospodarskem poslopju pogasili. Trdijo, da je ogenj zanetila zlobna roka.
Že včeraj in danes so pričeli z delom za obnovo poslopij. Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano za Din 25.000. Škoda brezdvomno presega znesek Pin 100.000. Uničene je namreč tudi mnogo nove opeke, ki je bila pripravljena za kritje strehe. Vso živino so oddali po vasi k sosedom, ker doma živina nima ne krme ne strehe. Za mladega gospodarja ie to huda nesreča v teh težkih časih.
Obravnava o litijskih računih
končana
Ljubljana, 5. aprila.
Zadnje priče
Danes ob pol 9-se je nadaljevala razprava proti flinku Lebingerju. Zaslišan je bil vnovič priča Lojze Mrzel, ki pove: »Nekoč sem prejel predujem 5000 Din za voznike.«
Predsednik: »Groznik je izpovedal, da ste po cesarjevem raportu prejel ves denar .Torej so vozniki po vaši izjavi prejeli 2600 Din preveč!«
Mrzel: »Pri tej partiji nisem vozil dosti, na ta račun so bile izvršene tudi vožnje na drugih cestah. «;
Orožnik pojasni: »Pov.išek se je porabil za posipanje in za dovoz na druge ceste!«
Sledi zasliševanje zaradi zneskov 9700 Din in 6600 Din, za katera dolži obtožnica Lebingerja, češ. da si je ta denar pridržal. Lebinger pojasni, da je denar res izplačal, čeprav manjkajo raporti kot priloge, pač pa so priznanice bile v redu in pravilno podpisane. Denar je izplačal Jereb.
Zaslišana je bila priča Pavel Tič: »Podpisal sem priznanico. Denar sem dobil, kakor so cestarji navedli v svojih raportih. Denar sem dobil vedno v redu, točno tako kakor mi je pripadalo.*
Priča Ignac Lenart pove, da so njegovi zapiski o količini gramoza 1. 1930., ki se ne krijejo z Le-bingerjevimi podatki, napravljeni sedaj po spominu. Tedaj si ni ničesar zapisoval. Denar .je dobival pravilno, ni pa pogledal vsebine priznanice, ki jo je podpisal.
Ing. Kobler trdi nato na podlagi nekega računa cestnega odbora, da je pisarna izplačala 62 kub. metrov gramoza, torej samo tistega, ki ga je nakopal Lenart.
Za od obrambe za pričo predlagani načunski nadsvetnik pri banski upravi g. Pire naj bi izpovedal, ali so uradniki res dajali nasvete cestnim odborom, naj si zaračunavajo majhen odstotek več kolkovine, da krijejo eventualno premalo plačano kol kovino, in aH je res Lebinger izročal njemu denar za naknadno dokolkovanje, ki se je krilo iz teli odstotkov. Predsednik je snoči naročil šefu računovodstva g. Ahčinu, naj pri banski upravi izr posluje, da se g. Pire razreši uradne molčečnosti. Danes pa je banska uprava sporočila, da g. Pirca ne more razrešiti uradne molčečnosti. Zato tudî g. Tire ni bil zaslišan.
Glede obtožbe obtožaice, da je Pavel Kopriv-nikar podpisal dve priznanici in sicer bianeo za pozneje vpisane zneske 5300 Din in 5134 Din za gramoz, ki ga Koprivnikar s.ploh ni napeljal in si je Lebinger ta denar pridržal, izjavlja Lebinger, da sta priznanici bili v redu, pač pa je plačal Kopriv-Dikarju in njegovi ženi večkrat predujme. Koprivnikar je vozil gramoz na glavno in pa tudi na stranske ceste. Možno je, da so bile to druge vožnje, morda za gramoz iz Save in pa za nepresejan gramoz.
Koprivnikar izpove: »Podpis na priznanici je moj. Tedaj sem vozil v družbi še z dvema drugima voznikoma. Prejel sem skupno 7000 Din za vožnje kamenja in za gramoz. Koliko posebej za gramoz, se ne spominjam. Priznanice sem podpisoval pri Jerebu.«
Obtožnica dalje dolži Lebingerja. da sta Groz-nik iu Janez Ilauptman navozila 191 kub. gramoza premalo 1er sla podpisala priznanici za skupno 19.100 Din. razliko v znesku 12.200 Din pa si je pridržal Lebinger. Pri zaslišanju obeh prič se izkaže, da znaša razlika 131 kub. metrov, za katere pa obe priči ne vesta pojasnila, ker se ne spominjata več. Oba pa sla dobila naprej plačanih enkrat flô kub. ni.
Priča Ignac Lenart pove, da je bil dogovorjen z Lebingerjem, da bo prejemal za vsak kub. meter 12 Din, dobil pa je to samo za eno cesto, za druge pa po 10 Din.
Predsednik omeni .da je podpisoval več pri-znanic po 12 Din za kub. meler. Priča nasprotno vztraja, da je dobil samo za eno cesto po 12 Din. Lebinger spominja pričo na razne vožnje, ki jih je dobil plačane po 12 Din.
Sledila ie razprava o delu obtožnice, ki dolži Lebingerja. češ du je zaračunaval neke odstotke ireveč kolkovine in da si je ta denar obdržal.
Lohinger: »Pri kolkih in taksah ni nikoli bilo jasnosti, koliko naj se xlteguje. Te jasnosti Se «ndaj ni. Večkrat sem bil v tej zadevi na banski upravi in sem povpraševal g. Ahčina, koliko naj
se odteguje. G. Ahčin mi je nasvetoval, naj raje malo več odtegnem, kakor premalo, to je pol procenta, ker naknadno ne bi mogel izterjati kolkovine. V Ljubljano sem enkrat prinesel iz tega kolkov za 2000 Din, ker smo morali neko zadevo do-kolkovati. Večkrat smo iz tega denarja krili kako drugo postavko za razna druga cestna dela, kakor za kritje nepredvidenih izdatkov.
Priča Ahčin je bil nato zaslišan k točki, ki govori o vožnjah z avtotaksijem. Sam se ni nikoli vozil, ker je imel le računsko delo pri kontroli. Če je šel kdo drugi od banske uprave z avtotaksijem, ne ve, ker nima stikov s inženjerji.
Predsednik: »Kdaj sta govorila o kolkovini in o načinu od trgovanja?«
Priča: »G. Lebinger je bil večkrat pri meni. Bila sva v korektnih odnošajih. Večkrat sem mu pojasnjeval, kako sme odtrgovati po veljavnih zakonih in predpisih. Izključeno pa je, da bi mu bil svetoval odtegovati več, kakor zakoni dovoljujejo. To mi brani službena prisega in navodila s finančne direkcije. Ni mi znano, ali tako praktici-rajo drugje, finančna direkcija pa je odredila, da se morajo neplačane takse izkazati. Pri prizna-nicah je treba plačati pogodbeno takso poleg 'A% takse na priznanico. Pogodbeno takso posebej za zneske nad 2000 Din.«
Lebinger: »Da se je pobiral 1% poslovni davek, g. Ahčin sploh ni povedal.
Predsednik: »Ali ste vodili kakšen poseben seznam o teh odtegljajih?« *
Lebinger: »Jaz sploh nisem vodil seznamov. To je vodil g. Jereb.
Dr. Adlešič Ahčinu: »Vam je morda znano, da je banska uprava zahtevala konec leta denar za naknadno kolkovino?«
Ahčin: »Meni ga ni prinesel. Če ga je morda g. Pircu ...«
Predsednik priči Jerebu: »Kaj vam je znano o denarju od kolkovine?«
Jereb: »Denar sem deval med drugi denar v blagajni!«
Predsednik: »Se je vpisal ta denar med dohodke?«
Jereb: »Ne. Nadomestili smo z njim, če je v drugih postavkah manjkalo.«
Predsednik: »Torej niste nad tem denarjem imeli nobene kontrole? Saj je šlo za 50 do 60 tisoč Din denarja?«
Dr. Adlešič Jerebu: »Denar je torej ostal v blagajni. Ste iz tega denarja izplačali g. načelniku Lebingerju?«
Jereb: »Ne! Nikoli!«
Drž. tožilec Jerebu: »Kdo je imel ključe od blagajne?«
Jereb: »Jaz!«
Državni tožilec: »Ste jih kdaj dali g. Lebingerju?«
Jercli: »Ne! Nikoli!«
Zagovornikovi predlogi
Dr. Adlešič predlaga nato, da se zasliši za pričo tudi še: g. Hinko Lebinger st., da je on dobavljal cestnemu odboru cement, tudi še preden je bil obtoženec načelnik cestnega odbora ter da je dnevna cena znašala včasih tudi 60 66 Din. Dalje predlaga pričo Kanduča, da je tudi on prejetimi za vožnje denar, dalje postajenačelnika Turka, ki naj bi izpovedal o Dobravcu, priči Zapuška in Čer-netovo ter Jereba, da je banska uprava kontrolirala vse proračune in sama črtala postavke ter da je redno vse obračune potrjevala. Posebej pa predlaga zaslišanje bivših cestnih načelnikov Erjavca iz Višnje gore. Ziherla iz Škofje Loke, liabnika iz Št. Vida in Žebota iz Maribora, dn so res nnsveto-vali uradniki banske uprave, naj vpisujejo postavke, kjer so izdatki potrebni, pa niso predvideni, med postavke z« gramoz in blato, dalje naj bi ti predlagani gospodje izpovedali, da predpisi o kolkih niso bili nikoli točno pojasnjeni, da je banska uprava zahtevala naknadno doplačilo kolkovine in da je banska uprava priporočala nekoliko povečano pobiranje kolkovine. Senat je vse zavrnil.
SADJARJI! Uporabljajte za zatiranie sadnih zaje-davcev vedno le originalni
ARBORtN
znamko — ki je zakonito zaščitena! •Chemoteclina«, d. z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10.
Obložilni govor
Državni tožilec je imel nato kratek obložilni govor, v katerem se je skliceval na elaborat preiskovalne komisije, ki je [todan v ovadbah. Ta elaborat so delali en inženjer, en pravnik in računski tehnični uradnik. Dalje se je skliceval na kardi-nalni priči, namreč ing. Koblerja in Ahčina, na ra-porte cestarjev, nasprotno pa je trdil, da izpovedi drugih prič niso zanesljive, ker niso pokazale dovolj jasnosti, so pozabljive itd. Priče so pokazale tudi, da simpatizirajo z g. Lebingerjem, ker je bil pač dober gospod, ker jim je dal dovolj zaslužiti. Vztraja pri vsebini obtožbe, razen za točko 5 obtožnice, to je za zaslužek Zapuška in Jerebove, ker se je izkazalo, da sta ta denar res zaslužila, vendar pa zahteva kazen tudi za to dejanje, vendar po milejši točki kazenskega paragrafa.
Kot zasebni udeleženec govori nato ing. Kobler: »Značilno se ini zdi, da je Lebinger plačeval vožnje v Litiji po 50 Din, drugje v okraju pa po 9—12 Din. Litijo je torej preveč favoriziral.
Predsednik : »Omejite se na vsebino obtožbe in ne uvajajte drugih momentov. Prosim Vas, bodite kratki!«
Ing. Kobler: »Ko je prišel 6. januarski režim in smo prišli tudi »drugi« v cestni odbor, nam je g. Lebinger podal račune, po katerih bi imel cestni odbor 7000 Din prebitka. V resnici pa je sam posodil 40.000 Din cestnemu odboru, tako da je imel cestni odbor v resnici 33.000 Din primanjkljaja.
] Tudi to se mi zdi značilno. Zakaj je ta denar posodil? Odgovor bi mogle dati razne govorice po Litiji. Je to že drugi slučaj, da so se ugotovile nerednosti pri cestnem odboru v Litiji.« Končno inž. Kobler prijavi zahtevo po 121.000 Din odškodnine zasebnega udeleženca.
Obrambeni govor dr. Adlešiča
Zagovornik dr. Adlešič je izvajal: Zastopnik državnega pravobranilstva inž. Kohetr je povedal več stvari in, čeprav zastopa obtožbo, tudi v prilog obtoženca. Poglejmo, kako se je vršila preiskava proti obtožencu? Litijski cestni okraj je zelo razsežen, saj ima 33 cestarjev. Komisija je potovala po okraju, zasliševala in pregledovala račune. V dosti primerih sploh ni našla nobenih potrdil k priznanicam, tam pa. kjer jih je nekaj našla, tam je skonstruirala neke nepravilnosti. Inž. Kobler je povedal, da je komisija zasliševala vse mogoče osebe, cestarje, voznike gramoza, vse, samo one osebe ne, kjer je dobila najprej in najbolj točna pojasnila, to je g. Lebingerja samega ne!
Klanjam se vsaki minuciozni preiskavi, ki ima namen dognati pravico in resnico, ne moreni pa se klanjati preiskavi, ki je bila vodena na ta način, da ni zaslišasa glavne osebe, proti kateri je bila naperjena ; pač pa predlaga proti njej zapor.
Pri dobavah cementa od TPD je bila neka nepravilnost v tem. ker je dobave cementa fakturirala TPD, ne pa tvrdka Lebinger in Bergmann sama. Ni pa naša naloga, preiskovati, ali je bilo to pravilno ali ne. Naša naloga je, da preiščemo, ali je to kaznivo. Ali je podan dokaz o koristo-tjubnosti tvrdke ali obtoženca samega? Ali je cestni odbor s tem kaj oškodovan? Opozarjam, da je pogodba med TPD in tvrdko zagotavljala tvrdki izključno prodajo cementa v litijskem okraju. Dnevna cena ni bila prekoračena in se sklicujem na cenike Gospodarske zveze, ki je ena največjih dobaviteljic cementa, in iz njenih cenikov je razvidno, da je cena cementu leta 1929 in 1930 znašala res 60 do 62 Din. Prav takšne cene je izkazovala tudi druga velika dobaviteljica cementa tvrdka Verovšek. Tu imamo tudi pričo, inšpektorja Bibra, ki je izpovedal, da je bila cena po teh fakturah preje nizka kakor visoka, torej gotovo primerna. To dokazuje, da cestni odbor ni bil oškodovan, pa tudi tvrdka Lebinger & Bergmann ni imela prevelike koristi. To dejanje ne kaže tedaj niti koristoljublja na strani tvrdke. niti oškodovanja cestnega odbora. Da je cestni odbor plačal voznino, je res, toda tvrdka je plačala tudi prometni davek in kolkovino. Priči dr. Vrhunec in inšpektor Biber sta izpovedala, da je ta način neposrednega fakturiranja pri kupčijah običajen. V tem primeru torej ni substrakta kaznivega dejanja in ta del obtožbe ni utemeljen.
Drugi del obtožbe se nanaša na priznanice in trdi, da je obtoženec del zaupanega denarja utajil. Ako bi imel obtoženec res namen, denar utajiti, bi bila njegova prva skrb ta, da bi upravljal vse tajniške in blagajniške posle sam. ne pa da bi imel pomožnega tajnika; kvečjemu takega, s katerim bi si zaupal in delit denar.
Kako je postopal v tem primeru Lebinger? Ko je postal načelnik cestnega odbora, je izjavil, da sprejme to mesto le, če inu cestni odbor dodeli blagajniško in pisarniško osebje za vodstvo poslov Tako ne dela tisti, ki ima namen, oškodovati cestni odbor.
Poslovanje s priznanioami se je vršilo tudi tako, da ni bila mogoča pri tem kakšna utaja. V tem oziru so zaslišane priče Jereb. Černetova in Zapušek povedale, da so same računale izplačila, same napisale priznanice in jih same dale podpisati. Vsa plačila je vršil blagajnik g. Jereb in denar je šel skozi njegove roke. Oba ključa blagajne je imel g. Jereb sam in je pri tem popolnoma izključena vsaka poneverba ali utaja od strani g obtoženca.
Raporti cestarjev, na katere se sklicuje obtožbe. niso bistveni V preiskavi se ni dalo točno ugotoviti, da raporti niso merodajni, ker preiskava ni bila tako natančna kakor je bila današnja obravnava. Tukaj se je šele izkazalo, da so se na podlagi potrdil in raportov cestarjev izstavile priznanice, ki so bile edino veljaven dokument obračuna. V trenotku, ko je bila izstavljena prizna-niea. so postale priloge brezpredmetne, in slišali smo od prič. da so se priloge po tem obračunu tudi zavrgle ali strgale.
Zastopnik državnega pravobranilstva ing. Kobler je sam povedal, da so se v resnici našle priznanice brez prilog, in se obtožba tudi ne razteza nanje, ker nimajo rnportov. Obtožba se sklicuje le na tiste priznanice, kjer so se našli nepopolni raporti. Kakor so se mogli izgubiti vsi raporti pri nekaterih nri7nЛnirnti tnkn an «p mogli pri dri!2ih priznanicah izgubiti te nekateri raporti. To so potrdile tudi priče cestarji, ki ne vedo, ali so sc vsi
njihovi raporti ohranili ali ne. Če so bili nri neka te rili priznanicah izgubljeni vsi raporti, so se ravno tako lahko pri drugih priznanicah izgubili le nekateri raporti. Ti raporti cestarjev torej niso ve» važni, ker imamo priznanice. Zato ne moremo iz pomanjkanja nekaterih raportov zaključiti na nepravilnost priznanic in utajbo v priznanicah navedenih zneskov.
Pozito, da so katere priznanice res vsebovale nepravilnosti, kje je kakšen dokaz, da je Lebinger denar pridržal. Saj so vse račune in priznanice sestavljali uradniki, niti ene ni pisal g. Lebinger sam. Vse priče so izpovedale na vprašanje, koliko so dobile denarja: »To, kar smo podpisali!« Ta denar pa je izplačeval g. Jereb in ne Lebinger, ki ni imel nič z denarjem opraviti. Tudi v tem delu ni najti nobenega substrakta utajbe niti nepravilnega zaračunavanja radi koristoljubja.
(llede avtovoženj smo včeraj slišali pričo Šli-barja samega, da Lebinger sam ni nikoli uporabljal avtomobila. Avtomobile so uporabljali samo odborniki in inženjerji banske uprave, kar pa je bilo cestnemu odboru v korist, ker je komisija oglede hitreje izvršila in si je cestni odbor še prihranil stroške. To kaže Lebingerjevo dobro gosjio-darstvo.
Glede zadeve s kolkovino moram le obžalovati, da ni razrešen uradne molčečnosti g. Pire, ki bi moral potrditi, kako je večkrat klical Lebingerja zaradi naknadne kolkovine. Pokazalo pa se je, da ni bilo nobene jasnosti v plačevanju kolkovine uiti pri uradnikih, kaj more šele biti pri cestnih odborih, kjer so preprosti ljudje, ki ne morejo študirali finančnih zakonov. Zato je zelo verjetno, da so hanovinski uradniki res bona fide svetovali cestnini odborom podobno postopanje. Vpisovanje te kolkovine in dohodkov iz nje res ni bilo natančno, toda kako moremo zahtevati še za te malenkostne zneske posebno knjigovodstvo, ko cestnini odborom niso dovolili niti posebnih tajniških nagrad. Toda dokazano je, da so se ti zneski uporabljali za druga cestna dela, kar je ostalo od kolekov. Dokazano je tudi, da obtoženec tega denarja sploh ni prejemal in se ni mogel 7, njim okoristiti.
Ko je bil obtoženec odstranjen z vodstva cestnega odbora in ga je prevzel ing. Kobler, temu seveda ni bilo marsikaj jasno, ni pa smatral za potrebno, da bi šel in vprašal za pojasnilo g. Lebingerja. Spraševal je druge ljudi, iu ko ni dobit pri TPD pojasnila, je predlagal proti obtožencu zapor
Zakaj je bila preiskava naperjena ravno proti njegovi osebi in zakaj ne proti vsemu cestnemu odboru, zakaj ne morda proti g. Jerebu in zakaj ne končno proti ing. Koblerju samemu, ki je bil nekaj časa tudi skupno z g. Lebingerjem član cestnega odbora.
Ing. Kobler se je skliceval na 6. januar. Toda manifest 6. januarja je naznanil spravljivost, strpnost med državljani, slogo in pravičnost, politično gentlernentstvo. ne pa medsebojnega preganjanja in suinničenja nasprotnikov Ljubljansko sodišče je bilo vedno čist svetilnik nestrankarske pravičnosti. Zato predlagam, da dâ tudi po nedolžnem preganjanemu Lebingerju zadoščenje in oprostitev.
Današn ja obravnava se je zaključila ob pol 2 popoldne.
Predsednik Kralj je sporočil, da bo sodba razglašena jutri opoldne.
O prekmurskih tihotapcih
Dol. Lendava. 1
Zadnjič smo poročali, kako tihotapijo tobak iz Madjarskega. Dodatno poročamo, da so zgrabili še tri mlade tihotapce Eden je ranjen in leži v bolnišnici v Soboti. Druga dva sta pa sicer ušla. a sta se drugi dan sama javila. Naša Krajina na treh straneh meji na tuji državi iu zalo se ni čuditi, če se toliko tihotapi. Iz Avstrije nosijo predvsem saharin in vžigalice, iz Madjarske pa tobak.
Drznivîomtlciv
Šmmrtnom
Šmartno pri Liliji, 5. aprila.
Nocoj v temni noči so drzni vlomilci vlomili v trafiko v šmartnem. Odžagali so železje pri ključavnici in žabici ter šli v trafiko, kjer so pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so zlato uro, zlat prstan, več velikih škatelj cigaret iu tudi več škatelj cigar.
Ko so vse to pobasali, so bili opaženi in so morali bežati. Toda drzni zlikovci se niso dali ugnati v kozji rog. Bežali so sicer in med potjo izgubili tudi ukradene cigare, katere trafikantka tako srečno dobila nazaj, toda niso bežali tja v en dan. Pobrisali so jo na Hrib obiskat še gospoda benefi-cijata Plešo. Predno pa se jim je posrečilo gospoda pozdraviti v njegovem stanovanju, je gospod Pleša 1 bil že pokoncu in jih je sprejel tako prijazno, da so sedaj nočni obiskovalci od'kurili v črno noč. Ljudje so jih sicer zasledovali, a brez uspeha.
Morda se bndn in orožnikom kaj kmalu posreči odkriti nevarne nočne obiskovalce.
Kje so ostale štorklje?
Dol. Lendava.
Že prod desetimi dnevi so se vrnile k nam štorklje. Ne verno, ali so druge kje zastale ali so pa poginile, prišlo jih je namreč do sedaj še zelo malo. I V lendavskem okraju štorklje gnezdijo v vsaki vasi, pač pa se zelo redko zgodi, da bi bili v eni vasi dve gnezdi. To pa menda radi hrane, da jim je ne bi zmanjkalo.
H Za velikonočno
oglasno reklamo
so posebno primerne
„Slovenčeve" izdaje tekočega in prihodnjega tedna
Ne zamudite te ugodne prilike1 Oglasi se sprejemajo vsak dan do šeste ure /.večer za izdajo prihodnjega dne I
■■■■■■■■BBBBKSIiB
Ljubljanske vesti:
Misijonske poboznosti
Kako globoko j.- versko življenje ukoreninjeno v našem ljudstvu, ne samo v našem podeželskem, marveč tudi v onem po mestih, je "»M«> ! >f f ' •/.al« ponovitev misijona. ki se je začel 1. apnl.i ш še zaključi P. aprila. Valovi brozbošivase v ono-moglem srdu zaganjajo v čoln sv. Cerkve, м kajo v uiagovi> veličastno zgradbo silovite rane, ga suu-šaio potopiti, zbrisati s površja zemlje, da ne bi ostalo njim niti sledu - čohi »v. Cerkve pa nleve že 1TO let mirno in nepremagljivo skozi vse nevarnosti in viharje življenja In vprav misijoii le ena glavnih, ena najtrdnejših opor sv. Cerkve, je tistu čudovita sila, ki vedno znova vllje vernikom pogumu in vztrajnosti v srce, ji h utrjuje v verskih resnicah in vodi skozi razburkano va-
lovje v varen pristan.
Ponovitev letošnjega nusijona ima svoj posi-bon pomen in namen: kar najsloveeneje hoc. počastiti 100!) letnico Kristusove smrti ne z zunanjim bliščem in sijajem, ampak s poglobitvijo
vorskega življenja.	.
Obisk misijona v vseh ljubljanskih cerkvah je v teb dneh — kakor župni uradi z zadoščenjem in veseljem ugotavljajo - presenetljivo lop in ponekod «do daleč prekaša običajne misijonske pine-ditve Cerkve so polne vernikov. Med njimi seveda prevladujejo ženske, vendar pa so se tudi može in fantje prav v častnem številu odzvali povabilu, saj pu prekrasni govori misijonskih pridigarjev to razveseljivo udeležbo tudi v polni meri zasluzijo.
STOLNICA
V	bolnici vodi mieijon znani neprekoeljivi pridigar, g. misijonar Ludvik kavelj, katerega govori se odlikujejo po globokem idejnem bogastvu i„ m-i'.prosui logiki. K njegovim pridigam prihaja v prvi vrsti ljubljanska inteligenca. V nedeljo so pridigali v stolnici trije duhovni gospodje: dr. Jakob Žagar. dr. Knavs Franc in imenovani vodja misijona. ki ob delavnikih pridiga sam Med drugim je govoril doslej o duši. o božjih zapovedih, o spovedi in posmrtnem življenju. Udeležba v stolnici ie stalno enaka: okoli 3000 poslušalcev je pri vealii večerni pridigi. Čeprav so govori gosp. misijonarja Šnvljn zelo dolgi in prepleteni z gto-bokimi filozofskimi razglabljanji, je vedno vse tiho kadar on govori. Upati je, da bodo Ljubljančani' kronali misijon v stolni cerkvi s skupnim sv. obhajilom ob sklepu, kar bo najlepši uspeh mi-sij^nn.
šoniiiet^r>ka cerkev.
.Misijoii vodji a prevzv. g. luiezoSkot dr. Rožnmn
in p. Ramšak.	,	.
Uvodni misijonski govor je imel v soboto zvečer p. Ramšak, ki je lepo obdelal temo Spreobrnemo k Bogu . V nedeljo ob pol 11 je govoril o vrednost človeške duše, popoldne ob 4 pa o smislu življenja Posebno lep in z globokimi mislimi prepleten'pa je bil govor, ki ga je imel prevzv. gosp. knezoškof v nedeljo zvečer v nabito i>olni cerkvi. Govoril je o temi Pojm pravega Boga, indiferen-izein in toleranca . V ponedeljek zvečer je Prevz-nšeni pridigal o posmrtnem srečnem in nesreč-îem življenju ter o pomenil zapovedi, v torek zve-fer pa p. Ramšak o spovedi.
Obisk vsak dan je enakoštevilen.
Frančiškanska cerkev.
Misijonske govore imajo p. dr. Čobiilj. p. Sal-rator Zobec. p. dr. Roman Tominec, p. Frančišek Ačko in drugi domači patri.
Dosedanji govori misijonskih pridigarjev^ 0<t-poved od Boga in povrnitev k Bogu, Pot križa in trpljenja, O krščanski značajnoeti in odločnosti, Pomen in važnost katoliških organizacij, Neumr-jočnost človeške duše, O štirih poslednjih rečeh, Velik socialni pomen spovedi, Pomen sv. Rešnjega Telesa za vsakdanje življenje, Zakon in njega svetost, Žalostna Mati božja — vzor kristjana, O božjih in cerkvenih zapovedih, O Kristusu Kralju in cerkvi v Njegovem kraljestvu.
V	nedeljo popoldne ob pol 4 bo sv. križev pot, uato pa slovesen .sklepni govor.
Naval na spovednice je v frančiškanski cerkvi laksen, da gospodje komaj zmagujejo.
šentjakobska cerkev.
Misijoii vodi g. Štefan Temlin. Ljudje hodijo v gostili trumah poslušat njegove govore. Obisk je

po izjavi gospoda župnika celo zna I no večji, kakor pri običajnih misijoUlh.
V	nedeljo je g. Teuiliu govoril u iieutprjočno-sii duše. v ponedeljek o življenju s Kristusom, v torek o spovedi in spraševanju vesti, nocoj — t. j. v sredo zvečer ob 8 — pa ho govoril o spoštovanju oblasti, avtoriteti in ljubezni do domovine. V če-trtek bo pridigal o sv. Rošnjeni Telesu, v petek pa o Materi božji.
Trnovska cerkev.
V	trnovski cerkvi vodi misijoii znani misijonar dr. Knavs Franc, ki je bil nekdaj dekan v Cerknem in pri Sv. Petru pri Gorici, jKiteni pa kot begunec po raznih bolniških taborih. Nekaj let jo bil tudi pri škofu Gnidovcu v Prizrenu pomočnik, kjer je po daljnih potih peš in na konju obiskoval ka'.Oii-c;mo in kjer si jo nekoga one na ledeni poti in v snežnem viharju zj jmi! roko, ko je konj padel. Poslej biva kot lazarist in misijonar pri Sv. Jožefu v Celju.
Njegove prioige tc nenavadno originalne. Gradi miselno i'', ljubezni do Boga in do bližnjega. Poslušalcev je vedno 41 u cerkev in upati je najlepših duhovnih uspehov.
Snoči je trnovska fara odnesla tudi svojevrsten rekord v tem misijonu: doMin povsod drugod prevladujejo ženske, je bilo pri včerajšnji pridigi moških znatno več. Skorajda vse klopi so bili zasedene 00 njih.
Tema govorov g. misijonarja dr. Knavea ji navadno. Splošna ljubezen 111 socialna ljubezen,
Cerkev pri sv. Krlšiu'u.
Dočim se po drugih ljubljanskih cerkvah zaključi ponovitev mistična na cireln > rede'jr popoldne, bo trajal misijoii v cerkvi s-.. Krištofa do sre-'<>. Misijoii je <•-,- 'en v dva dol" prv: del. za žene in dekleta, bo do petka zju'vij, ko чпајо žene m dekleta skupno jbliajilr, drugi e' za moške in fiipto, pa se začno isli dan '.večer ob 8 z uvodnim govorom o veri.
Misijoii vodita jezuita p. Prislov iji p. Žibert. Dosedanji njuni govori: Skrb za dušo. Večne res» niče, Stanovski nauki za žene in dekleta, O sv. Rešnjem Telesu, O samopremagovanju. Nocoj bo imel p. Žibert govor o krščanski dobrodelnosti.
Na cvetno nedeljo ob pol 9 pridiga zaradi bu-taric odpade, ob 10 pn bo govor za vse stanove.
V	sredo zvečer ob 8 slovesen sklep celotnega misijona.
Župnija sv .Frančiška v Šiški
V	šiški vodi misijoii p. dr, Mekinda Odilo, kapucin iz škofje Loke, ki je imel lansko leto v stolnici prelepe šmarnice o rožnem vencu, ob vedno polnj qerkvi. Udeležba je vsak dan večja iu je med poslušalci zlasti mnogo tudi fantov in mož, ki z vidnim znniinanjein sledijo govorniku pri razpletanju aktualnih verskih tem. V tej cerkvi je urejeno, takp, da imajo žene in dekleta s)>oved v četrtek in petek, fantje in možje pa v soboto in nedeljo. Tudi k spovedi prihajajo verniki v zelo razveseljivem številu. Najlepši zaključek mis:iona v š:sonski cerkvi ho skupno sv. obhajilo na cvetno nedeljo,
Vlah povozil dečka
Ljubljana, 5. marca.
Ob 3 popoldne je bila mestna reševalna po-r»n;n obveščena iz Rožne doline, da se je pripetila na železniški progi pri mitnici nasproti Zgon-čeve gostilne huda nesreča. Vlak je povozil 12 letnega Miroslava Čoklja, stanujočega pri starših v Rožni c'olini 83. Reševalci «o našli dečka vsega krvavega in s hudimi poškodbami po glavi in po vsem telesu. Kakor vse kaže, je deček po neprevidnosti zašel pod lokomotivo, ki ga je zgrabila in ga nekaj časa vlekla s seboj, potem pa odrinila od sebe. Obleko ima vso raztrgano, Kljub hudim poškodbam pa deček ni izgubil zavesti in je še dokaj pogumno prenaša! bolečine. Reševalci so ranjenca prepeljali v splošno bolnišnico.
Ka< bo danes?
\ stolnici: Po rnitsijonskem govoru skupno češčenje pred izpostavljenim sv. R. T. od 9 do 10; od 10 dalje nočno češčenje za može in mladeniče.
Drama: Ob 15: »Krog s kredo«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven.
Opera: »Pri treh mladenkah«. Red B.
Kino Kodeljevo ob 8: »Zapadna fronta 1918,=-Zalžane cene.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Rcs-ljeva c. 1, mr. Bohince ded., Rimska c. 24, in dr. Kmet, Dunajska c. 41.
<Damskt plošči zadnje novosti
Pred nakupom plošča ta pomlad si
oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri
„NOBLESE"
Aleksandrova cesta štev. 4.
0 Sveta ura molitve. V spomin 1900 letnice postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa in Gospodovega trpljenja in smrti bo danes zvečer svečana skupna ura molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim, in sicer bo ta sveta ura v stolnici, pri Sv. Petru, Sv. Jakobu, v Trnovem in v Šiški zvečer po misijonskem govoru. Molila se bo 23. -in 24. ura iz knjige »Večna molitev«, v frančiškanski cerkvi bo pa skupna molitvena ura pred misijonskim govorom od 7 do 8, molila se bo ura »Marija s prebodenim srcem« iz male knjižice. — Vse vernike najvljudneje vabimo, da se skupnih molitvenih ur udeležite.
0 V Ljubljano je prispel tajnik osrednje Če-škoslovaško-jugoslovanske lige v Pragi g. Aleksander H i 1 b e r t. V Ljubljani se bo pomudil dalj časa in bo tu priredil dve predavanji o umelnostno zgodovinskih zanimivostih Prage. Prvo predavanje bo pod okriljem Lige, drugo pa na tehniški fakulteti za arhitekte. Gusp. Hilbert je brat pri nas udomačenega akad. slikarja Jara Hilberta.
Izpolnil sem žel/o iskreno očetu, zapisal za trajno sem na nergamtni poslastek najboljši te zame na svetu pri Slamiču rosbif na ratniu pečen !
© Pogreb gospe Gmeinerjeve. Prcdvčeraj-njim ob pol 6 popoldne se je vršil pogreb soproge fuktorja Jugoslovanske tiskarne g. Ginei-nerja izpred hiše žalosti v Stožicah. Pogreb je pričal, koliko simputij je uživala blaga pokoj-nica, ki je bil« vzor lnutere in žene. Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki, njim pn so sledile številne prijateljice in znanke blagopokojne. Častno so bili zastopani prijatelji in tovariši g. faktorja /. ravnateljem Jugoslovanske tiskarne g. Karlom čečem nn čelu. Žalni sprevod se je pomiku I mi pokopališče pri Sv. J ur ju v Sto-
žicah. Pevsko društvo »Grafika« je ginljivo zapelo žnlostinke »Blagor mu...«, »Človek glej..« in ob grobu večno lepo »Vigrcdc, ki so marsikaterega ganile do sol/.
© Predavanje g. Krauseja. V sredo popoldne je predaval v Glasbeni matici znani nemški kritik g. Gerhard Krausc o madjarskem skladatelju Ko-dalyju ter o madjarski ljudski glasbi, Ici je postala tudi že umetna glasba. Predvajal je več plošč posebno cigansko glasbe, nadalje odlomke iz Koda-lyjeve opere Hari Janos. Na ploščah smo slišali slavne madjarske pevke in pevcc kot n. pr. Basi-lides, N. Matuska, Pallo, Nagy itd. V četrtek predava o razvoju poljske opere. Pri predavanju bodo predvajane plošče iz del znanih poljskih komponistov: Moniuszko, Szymanovski, Rozicki itd.
O »Juhe, pojdamo v škuf'če« bo doživela svojo reprizo drevi ob 8 v dvorani -Delavske zbornice«. Državna klasična gimnazija bo priredila svoj samostojni pevski koncert s sledečim sporedom: I. Juvanec: Veseli pastir. 2. Tome: Vrobčeva. 3. Tapnlovic: Kovaču (pojo prvo- in drugo^olci « spreinljevanjeni klavirja). Oktet drž. klasične gimnazije pa bo zapel: Mnrolt: Bnrčica (Primorska narodna). Dr. Schwab: Večer na morju ter Koroško narodno »Juhe, pojdamo v škuf'čc«. Mešani zbor pa bo pod vodstvom učitelja petja g. Luke K ramo len zapel sledeče pesmi: Dev: Barčiea je spuvaua (Goriška narodna): Gostinčar: Nekn živi Jugoelavijul Adamič: Du b' biva lije.pn ura (Koroška n n roti -na); dr. Kimovec: Gorenjska narodna koračnica. Poleg tega pn nain bo mladi virtuoz Uroš Prevoršek zaigral ob spremljevanjii klavirja Sehubertovo Uspavanko in p« Dvorakovo Humoresko. Mnoge točke i/ tega sporeda se izvajajo prvič v Ljubljani. Vstopnice zn ta koncert od 3 flo 20 Din) se dobe na drž. klas. gi nu. in pn pol ure pred pričetkom v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta).
0 Modne hlače — pum parce dobite najceneje pri Preekerju, Sv. Petra cesta 14.
J. MAČEK
(dubliana, Aleksandrova c. 12
največja izbira površnikov
in ob elt zu gospode ter deco
Maribor
□	Podprimo mlndino! V soboto zvečer priredijo dijaki tukajšnje Trgovske akademije slavnostno akademijo, katere čisti dobiček gre v prid revnih dijakov. Zlasti trgovci se naprošajo, da podpro mladino, ki se bo v življenju udostvovala nn polju naše trgovine in gospodarstva. Nn eporedu akademije jc predstava Bul-zacovega »Mercadeta« etr koncert narodnih pesmi ixid vodstvom skladatelju prof. V. Mirku. Pričetek ob osmih zvečer v Narodnem domn
□	Vinceneljeva konferenca se obrača na mariborsko javnost s prošnjo -.a darila pomoči potrebnim v obleki, obutvi, živilih in denarju. Razveselimo vs»j malo najbednejSe mod nami! Darove je pošiljati oziroma javljati na naslov pisarne Vineencijeve konference v Gledališki ulici 2 (pritličje) ali g. Dežmanu, steklarju na Koroški cesti. Vsak dar je dobrodošel in Bog ga bo stotero iionlnčnl. — Odbor.
□	Danes zvečer ob 8. uri 15 minut predava v«eučiliščni nrofesor dr. Fr. Veber v veliki dvorani OUZT) (Sodna ul. 9-11.) o temi: Dednost in osebnost. Znani naš strokovnjak na filozofskem področju l>o pokazal v toni predavanju, kaj podedujemo in čosu ne podedujemo. Ker je tesma gotovo zanimiva in g. predavatelja že vloleo ni bilo v naši «redi, vlada za predavanje veliko z:in: manie.
□	Razrešeni so bili v občini Sv. Benedikt v Slovemkih goricah naslednji občinski odborniki: Elbl Janez, žižek Matija. Kocbek Ludvik in žižek fanez. Mesto njih so bili poverjeni z odgovornostjo občinskih očetov žižek Janez, Vrbnjak Peter, Žnojt Jakob in Vogrjn Anton.
□	Odpri srce. odpri roke. Žena z obilno družino nedoraslih otrok, ki je navezana parno na svoj sila borili zaslužek, sc priporoča usmiljenim srceai za darove bodisi v živilih, obleki nli denarju Darove sprejema naša uprava na Koroški cesti št. t.
□	Kolesarji dobe tablice. Nu policijo sta prisnela <1 vu težka zaboja evidenčnih tablic za mariborske kolesarje. 25011 koles, kolikor so jih Mariboroi prijavili, bo dobilo y kratkem svoje
Sodba crnsoodime te neiznremenltiva: da sfa dr Oetker-iev pecilni nrašek in vanilijiti sladkor neprekosliiva.
KuUum« obzornik
Za umrlim Joseforn Kočourhom
•••Smrt nenf zla, smrt je jen kus Života tčžkebo- (Jiri Wolker).
Na Brdu pri Novi Paki na podnožju čeških Krkonoš jc bil poslednji petek meseca marca tudi poslednji dan, ko jc najzadnjikrat zatripnilo srce mladega pesnika Josefa Kocourka. Umrl je za pljučno tuberkulozo.
Kadar iz sveta kdaj pa kdaj prejmemo črno obrobljeno mrtvaško pismo, jc nekdo za zmerom za vse že pokopan. List, ki na mizi negibno leži, jc črn kakor bazalt, nobene besede na njem ni več mogoče z očmi razbrati. Saj jc vsega že preveč:
JOSEF KCCOUREK — 24 LET — 31. 3. 1933 UMRL.
V črnih črkah osmrtnice nikdar ni zadosti črnine za vso žalost in bolečino, ki gre prve sekunde skozi človeka. Ista smrt, ki je tako brutalno pretrgala toliko mladih pesniških življenj vsega sveta, na Slovenskem Kosovela, Murna, Ketteja, še nove in nove. na Češkem Wolkerja. Chaloupko, Vlčka, Blatnega, še in še katerega, ista smrt ni mogla prizanesti Josefu Kocourku; prečudovit otrok zemlje je bil, preredek sadež z drevesa po-ezijc.
.fosef Kocourck jc v tisku zapustil debelo zbirko noveli Čarobne povesti« (Kouzelnć povid-Jty) in roman Srce« (Srdcc). Pisal jc začudo samosvojo, nevsakdanjo, dejal bi malodanc eksotično ïrozo. V poezijo sc je primaknil v svojem 10. letu, ko je spesnil dolgo ljubezensko pesem. Potem jc pisal neprestano: ko je imel 16 let, jc skončal tri Jramc, kopico črtic, pa romnn. Romanov iz njegovega peresa je kakih deset. Izvcčinc jc svoje jlvaH ,-azdal prijateljem.
Лл, svet njpgnv!h »Čarobnih povesti«, kaknr jc krstil vse svoje črtice in novele, prav kakor čez svet, ki ga prikazujeta romana »Človek brez
domovine« (Muž bez vlasti) in »Srce«, jc razlita neka neizrekljiva čarobnost, godba in polnota, kakor jo dihajo morebiti le »Pesmi v prozi« Charlesa Baudelaireja, pisane v enaki mladosti. Kocourek je mrzil literaturo, narejenost in uniformiranost poezije, pisal je iz prvinskega doživetja zemlje, vseh tragik in vseh radosti, ki ukazujejo življenju. Skoraj nenehna vrsta pisem, ki mi jih jc pisal od decembra leta 1929 dalje, zlasti v prvi polovici 1930, so polna njegovih presenetljivih izpovedi o svetu, o metnosli, posebej o njegovi pesniški tvorbi. :>Čorobne povesti sem pisal v srečnih trenutkih svojih sedemnajstih in devetnajstih let, kako čudovito nedeljsko popoldne, ko jc bilo nebo res prav tako, kakor sem ga naslikal. To so potemtakem zgolj ekstrakli nekaterih radostnih trenutkov in so tč povesti pisane zgolj za trenutek. Morebiti tudi za moje prijatelje in dekleta. Sovražim profesionalno literaturo: le zakaj bi v kraljestva teh sladkih sanjarij mešali kakršnežekoli drugačne zakone, razen teh. po katerih žive moje metafore in podobe? Moj svet jc podoba.« (Pismo, 4. 3. 1930.) Prav zavoljo svojega nazora o namenu in smislu književnega dela je ostal Kocourek do-malcga poznan lc tesnemu krogu, prav radi tega tudi ni pri el na sccirno mizo onciefnc kritike.
Njegove proze so bile izpočetka objavljene v fcljtonu brnskih Lidovih Novin, potem pa je prodrl v vodilna književna časopisa, v Riittcjevo Ce-sto« in v Prulomov »Signal«. Ravno v Signalu sem prvikrat ugledal Kocourkovo ime. Za Slovenca« sem takoj poslovenil njegovo črtico Podoba« (objavljena 8. 2. 1930), in pa Svetnika in devico«. Kocourek jc bil priobčenih slovcnitcv po otroško vesel. Istega leta jc ob smrti talentiranega dramatika in novelista Leva Blatnega poslal Slovencu-: kratek esej Za umrlim Levom Blatnym« (20. 7. 1930). Ves čas najinega pisemskega znanstva ga je močno zanimala slovenska književnost in naša zemlja. Začel se jc celo učiti slovenščine. Lansko poletje, prav ko jc prihajal iz tiska roman Srce«, je v Jičinu legel v bolniško sobo in umiral, umiral.
Rnman Srrp îp bit nnnîçnn teta 1928 (avtor jc imel devetnajst let!), knjižno pa jc izšel po štirih letih. V svoji silno obloženi mozaičnosti jc Srce
prav za prav zapozneli otrok povojnega ekspresi-Î ionističnega vala, čigar kult bolečine in krivde, trpljenja in smrti, večnosti in brezupja je zapustil nekaj jasnih oznak. Ampak pri Kocourku to ni kar tako melanholija zaradi melanholije, vsa njegova tvorba je prešinjanje do korenov s to električno strujo. Ko sem prebral tch-le 219 strani, mi je prišla v misel primera iz Stendhala: Srce je prav za prav veliko zrcalo, ki koraka po široki cesti in vpija enako vso gnusnost kaluž kakor sijajino nebesnega obloka, temine in luči. Zgradba je na moč preprosta in izvirna. Roman ima 12 poglavij, vsako izmed njih je samostojna novela. Naslovi: Rojstvo, Otrok, Prvi sen, Ljubezen, Sveti večer, Tkalec Jan, Gostilna, Svatba, Skrivnostni gozd, Izdaja, Prikazni, Sveta gora. — Pričujoči čas, ko s tako slastjo razgaljamo najskrilejše kotičke duše, raz-grebamo po najneopaznejših živcih, nas povede Kocourek v živo vretje zemlje: vasi in mesta, v vse plasti, ki je iz njih ta svet sezidan. Dejanje »Srca« jc skorajda neponovljivo, človek mora prebirati vrstico za vrstico, saj je od prve do 219, strani vse en sam orjaški sklad barv, tonov, prispodob, stkanih v eksotično preprogo. Kocourkova slikarska paleta je vsa mavričasta, vendar pa ima sleherna barva v svoji osnovnici odtenek nečesa motnega, grozotnega, samomorivsko bridkostnega: vse barve sc navsezadnje izprevržejo v brezupno črnino. Ta tragična mavrica jc nad sodobnim časom mučilno prepeta kakor srednjeveški oklep. Ali jc kje sploh še kak žarek za pobeg?
Na Krkonoših, kjer se je Josef Kocourek rodil, kjer je živel in umrl, ondi, med žametnimi ane-r. onami in brezdanjimi skalnatimi globelmi, jc človek najbolj sproščen, Bog mu jc prav blizu in lahko zdaj zdaj stopi predenj, zemlja je razložena pod njegovimi nogami kakor dlan, polna kart, s katerimi lahko zaigra svoje življenje.
Josef Kocourek jc umrl, včeraj popoldne jc bil iz pomladnega zraka v granitni grob položen, vse čez je mehko pokril s tihimi krkonoškimi anemonami. Krkonošc ga zdaj slražijo in so mil ogro-
nen, ncodmaltljiv
Ljubljana, 4. aprila 1933
V. Zorzut
številke, katerih so bodo najmanj razveselili kolesarski tatovi. Njihov dolgoprsti pose) jim bo namreč z uvedbo točne evidence precej otež-k oče n.
□	Kaj bo z mariborskim proračunom. Ob
povratku mariborskega mestnega načelnika dr. Lipolda iz Belgrada se je razširila vest, ki smo jo tudi mi registrirali, da je proračun mariborsko občino potrjen. Kakor nam pa sporočajo iz Belgrada. temu ni tako. Te dni jo zahtevalo finančno ministrstvo celo nekatera nova pojasnila k predloženemu proračunu. Baje bo poteklo še nekaj časa, p red no bo proračun odobren. Radi tega	«o zn.stalu mnoga javna deln. ki bi se morala vršiti nn podlagi odobrenih razhodkov novega proračuna.
П Osmi večer mariborskih zgodovinarjev bo jutri v petek ob osmih zvečer v čitalnici študijske knjižnice s predavanjem: Llvod v kulturno geografijo Slovenskih goric.
□	Zanimivo predavan je o kuhi s plinom I*» danes v četrtek ob (6 in jutri ob 20 v obednici doki. mešč. šolo v Cankarjevi ulici, vhod iz Hazlajrove (4. Prednvateljica bo linškn gospodinjam nazorno pokazala peko velikonočnega peciva in kot posebnost pečenje rib. Mariborske gospodinje vabljene!
П Razpis inesla magistralnega ravnatelja. Mestno imčelstvo v Mariboru razpisuje mesto magistra t nega direktorja. Pogoji: dovršena ju-ridična fakulteta, upravno-politični izpit in večletna praksa v nnravno-politični službi. Prošnje s potrebnimi prilogami jo vložiti do 25. aprila 1953. pri mestnem liačeistvu v Mariboru.
□	Med htišmnni. V petek, dno Г. aprila predava na podlagi izbranih skioptičnili slik znameniti raziskovalec Afrike dr. Vik»or Lebzelter, predstojnik antropološkega muzeja na Dunaju, o «vojer.n dvoletnem bivanju med buSmani puščav Kalahari in Ovambi. 1'redavantelj se nahaja na turneji po Jugoslaviji.
□	Zadnja pot josina Jakliča. Na studen-škem pokopališču so položili v torek k večnemu liočitku uglednega mariborskega carinskega posrednika g. Josipu Jakliču, k pogrebu gu je spremljala ogromna množica ljudi. G. župnik Lončar je govoril pokojniku v slovo ob odortem grobu. Poslovila sla so od njega še nadučitelj llren in poveljnik požarne Imunbe in župan študenške občine Kaloh. Studeuški pevci чо mu zapeli /ulostiiike.
D Eno najstarejših mariborskih meščank je iKikosilii v . torek smrt. V Strossmu jorjevi ul. št. ?. je umrla gospa Marija Gorlič, Ivi je dočakala izredno starost 90 let. Bila je do /adiriih dni svežega dulta in telesa. Blago pokojnico Wlo pokopali danes v četrtek ob 3. uri rw-poldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Polmv.ju. — Blag ji spomini
□	Poceni meso. Danes v četrtek, dne 6. upr. se bo prodalo od 8 nanroj nn stojnici za ono-rečeno meso pri mestni klavnici 30 ks govejega mesa po Din 4 in sicer na osebo največ 2 kg.
П SSK Mnrnton. Drovi ob pol sedmih na Livadi skupni gininastični trening zn člane lahke, težke, zimske in plavalne sekcije. Udeležba obvezna.
П »Vrnitev«, lopo Mendolsonovo spevoigro, unrizorijo člani magdalonskega kortgregaci.t-skeira odorskega odseka, v nedeljo ob osmih zvečer v dvorani na Aleksandrovi cosH 6. Vstopnina Din 10, 8. 5 in Prijatelji katoliške mladine!
□	Katoliška prosveln. Izobraževalno društvo na Košukih ima v nedel jo ob treh popol-rlne sestanek s poučnim predavan ioni.
П V Studencih orednvu drevi ob sedmih v okviru študenške Ljudske univerze dr. Truv-ner o »Križu in križanju«.
O ženo usmrtil. Preti senutom petih sodnikov tukajšnjega okrožnega sodišča so je zagovarjal včeraj Jurij Pernek. posestnik iz Gru-škovja. Obdolžen jo bil umora svoje /one Marije, ki ga jo izvršil dno 9. februarja v Gru-škovju in poškodbe svojega pastorka Tomaža Mlakarja, ki mu jo je prizadel ob priliki usmrtitve njegove matere. Obtožnica pravi, du jo bilo življenje mod obema zakoncema pravi pekel. Pernek jo živel ločeno od svoje /ono in njenega sinu. Usodnega dneva jc prišel zvečer, ko sla mati in sin že spala, na njun doni, vdrl v hišo ter usmrtil ženo /. udarci neobdelanega motikovega ročaja. — Obsojen je bil na deset let in en mesec robjjo 1er trajno izgubo častnih pravic.
Dnevna
Mohorjeva dražba
jo podaljšala rok za vpisovanje do koncu maja.
Mnogo poverjenikov in tudi Članov Mohorjeve družbe je želelo, da bi se mogli udje tudi po končanem navadnem roku vpisovati. V prvih mes cih leta je pač treba plačati razne davke, časopise m druge neobhodno potrebne stvari, tudi računi za preteklo leto zahtevajo denarja, tako da često res trda prede za vsak dinar.
Zaradi teh izrednih razmer se jo odbor Mohorjeve družbe letos odloči, čeprav za tiskanje družbenih knjig to ni kar lahko, in podaljšal rok za vpisovanje do koma maja. Do ledaj šc vsakdo lahko prihrani, če se le količkaj omeji pri navadnih izdatkih, listih borih 20 Din naročnine, da bo dobil jeseni kar šest knjig trajne vrednosti.
Med h hišnimi ši slcrimi knjigami bosta dve brez dvorna vsakogar zanimali. Knjirça o j o t i k i je pač zn vsako drul no prepotrebno branje že zato, da bi se te največje morivke znali prav varovati. Knjiga o u a š e m m o r j u pa nom bo odprla oci na jug. 'da ee bomo Se bolj zavedali, kako nam je to bogato okno v sv.t za življenje neobhodno potrebno. — Družba bo letos dala celo več, kakor je jeseni obljubila. Davki, ki so bili nazn njeni kot sesta, zadnja knjiga, bodo pr šli v Koledar, ker bo ta pouk treba imeti vedno pred seboj kakor pratiko. Zato pa bo kot šesto knjigo navrgla še povest znanega nemškega katoliškega pisatelja Petra Dorflerja Mul asi i Teh v lepem prevodu Janeza Puclja, ki je že lani izvrstno prevedel Dorflerjev Krivični vinar.
Opozoriti moramo tudi na Gosarjev Nov socialni rod, ki izide med knjigami za doplačilo. Med doplaèilnimi knjigami izide tudi IV. zvezek K r e k o v i h i /. branih s p i « o v. Tu bodo ponatisnjena v celoti Krekova Vestfalska pisma, ki so bila svoj čas za katol ško gibanje pravi evangelij.
Na redTio izdanje naj pa noben katoličan ne pozabi. nobena družina in noben znse živeči zasebnik. Moliorske knjige so Slovencem danes potrebne kakor vsakdanji kruh. Ne bi bilo čas'lio za nas, če bi letos število udov zaradi razmer moralo past'.
Vsak naj se oglasi pri svojem poverjeniku, v svojem domačem župnem uradu. V Ljubljani sprejema članarino tudi Nova založba, v Mariboru pa Cirilova knjigarna. _
Damski plašči
vsak drugačen, -vso k posebnost zase, vsak eleganten
K PUČNIK, nasproti kavarno Zvez-ta, Selenbur-flova ulic« t De ni plašči in suknj č' vseh vr<t za gospode in damo Za g s ode vsa oblačita no meri.
Občni zbor Akademske zveze
Ljubljana, 5. aprila.
Včeraj je zborovalo skoraj 200 naših akademikov, včlanjenih v Akademski zvezi, na rednem semestralnem občnem zboru.
Po čitanju zapisnika in poročilih odbornikov je poročal predsednik L o ž a r. Dasi je bilo delo radi izrednih razmer na univerzi letos precej otežkočeno, je vendar A. Z, uspelo, da je materi-jalno dobro oskrbela svoje članstvo čez zimo s kurivom po znižanih cenab, in jim tako omogočila študij v topli učilnici. Januarja je A. Z. izdala svojo izjavo glede dogodkov na univerzi. Inicijator te izjave je bil tov. Casar, ki je prvi nastopil proti zlorabam akademskih manifestacij. A. Z. se ie udeležila tudi proslave 50 letnice rojstva prevzvi-šenega knezoškofa dr. Gr. Rožmana in ob tej, priliki mu je izročila po svojem zastopniku spomenico slov. katoliške inteligence.
V bodoče naj bo A. Z. še bolj izrazita organizacija akademske mladine, ki hoče, živeč po načelih kal. vere, ustvariti strnjeno fa!ango v duševnem pokretu akademske mladine. Čas sam zahteva, da poišče mladina v luči okrožnic Leona XIII. i;n Pija XI. teoretično rešitev za novo pravičnejšo ureditev družbe. Vzporedno s teoretičnim študijem pa naj gre tudi praktično karitativno delo. Glede kulturnoprosvetnih vprašanj bo stala odločno vedno na stališču, da moramo dobiti popolno univerzo.
Često se sliši, kako nekateri nepoklicani sklepajo o usodi našega naroda. Najodločneje odklanjamo vsako barantanje o naši zem'ji in akademska mladina odločno protestira proti takemu početju.
Naše geslo pa je: Dobri Slovenci, vestni katoličani v kulturno visoko razvitem občestvu, urejenem po vekotrajnih načelih krščanske pravice in morale.
Revizorja sta predlagala absolutorij vsemu odboru, Ici je bil sprejet. Pri volitvah pa je bil za predsednika zopet izvoljen jur-st Ložar, v odbor pa Turk, Kužnik, Virnik, Lah, Pavli, za revizorja pa Benko in Tozon.
Koledar
Četrlek, 6. aprila: Sikst I., papež; Krescencija, devica.
Novi grobovi
-j- V Ljubljani jc v splošni bolnišnici po daljšem hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Sever roj. Nachtigal, soproga krojaškega mojstra g. Josipa Soverja. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldni;. Naj ji sveti večna luč! Ža-ujočemu g. soprogu in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
+ V Zgornji Šiški pri Ljubljani jc umrl go-«■ood Franc G r a u 1, hišni posestnik in mizarski inojslcr. Pogreb bo danes ob 5 popoldne na pokopališče v Dravljah. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje!
Osebie vesti
- Promocija. Na budimpeštanski medicinski fakulteti, kier je končal svoje .strdije z odi čnim uspehom, je bil promowrnn na čast doktorja vsega zdravilstva gosp. Škrilac Ahacij, sin zdravnika-operaterja dr Škrilca Mihaela v Murski Soboti. Mladi gospod doktor je gotovo eden izmed najmlajših zdravnikov naše kraljevine, star je komaj 24 let. Iskreno čestitamo!
Imenovan' so: za vrš'lca dolžnosti načelnika štaba povelstva kosovske divizijske ob'asli peli. podpolkovnik za generalUabne posle Vladimir Keler: za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba poveljstva savske divizijske oblasti peh. ma-or za generalštabne posle Zvonimir Župančič in a pomočnika načelnika štaba povel'stva kosovske divizijske oblasti peh. major za generalšlabne posle Peter Tome.
Napiedovarja v vojski. Napredovali so v čin podpolkovnika topniški major Jurij
kronika
Novak in lekarniški major Bogumil Hanak; v čin kap. 1. r a z r. kapetana II. razr. Otmar Sever in Ivo Ljubimir; v čin poročnika pehotni podporočniki Mirko Kovačin, Božo Glažar, Vladimir Herman, Rudolf Akrap, Franjo Čipik, Zdenko Schreiber, Ivan Horvat, Štefan Gregorič, Edgar Gros, Anton Polovine in Vinko Ružič, dalje topniški podporočniki Milan Mikec, Milan Jelač, Vi-lim Gretlelja, Štefan Kadliček, Hugon Čiček, Miroslav Pajman, Viktor Ljaševski, Ivan Frut, Ra-dovan Kosi, Miroslav Pečovnik, Zvonimir Haniš, Franjo Poljak, Vinko Rupnik, Martin Prelog, Ignac Krajnc, Emil-Konrad Čeli, Stanko Varšek, Mirko Janjič, RudolI Majcen, Julij Cimerman in Simon Vilčnik; v konjenici Andrej Kocebu; v in-ženjerski stroki Stanislav Ravbar, Konstantin Rogo;ski, Slavko Strojan, Leonid Goranski, Cvetko Do'enc, Anton Komel, Miroslav Berginc in Franjo Par; v zrakoplovstvu Jcsip Rugal in Josip Čad; za veterinarskega pomočnika i. razr. pomočnik II. razr. Franjo Tancer; za nižjega voj. uradnika III. razr. nižji voj. uradnik iV. razr. ekonom, stroke Josip Peter-ne lin v geodetski stroki Franc Štarkelj in Gregor Rožič; za nižjega v o i. t e h n. uradnika III, razr. zrakoplovno - tehnične stroke Anton Cegnar; za voj. pisarja III. razr. Ivan Mav-rič; števši od 28. junija 1931 za nižjega voj. tehn. uradnika III. razr. Blaž Ujčič in Janko Stahan; števši od 31. decembra 1931 v čin orožniškega podporočnika Ciril Peto-var in števši od 28. junija 1932 za nižjega voj. tehn. uradnika III. razr. tehn. stroke mornarice Romeo Davi.
Ostale vesti
—	Romanje k sv. Primožu. Iz Kamnika nam pišejo: Cerkev sv. Primoža v Kamniških planinah pozna pač vsak. Leži 842 metrov visoko, tako da jo lahko vidiš od vsepovsod, ako sc ozreš na planine. Mimo te cerkvice, ki je znana po svojih znamcni'ih starih freskah, votli turi-stoveka pot na Veliko planino. V poslnem času se vrši pri sv. Primožu tri zaporedne nedelje služba božja s pridigo in darovanjem. Ob tej priliki pohiti k idilični planinski cerkvici prebivalstvo vseh vasi nod planinami, na tu li Kam-ničani sc radi v velikem številu odzovejo ubranemu zvonenju treh velikih bronastih zvonov pri sv. Primožu, ki od zore vabijo vernike k službi božji. Letos je bilo vse tri nedelje leno vreme in obisk vsakokrat izredno velik. Pri službi božji poie navadno cerkveni pevski zbor bodisi iz Kamnika, Mekinj, Nevelj ali pa S'ranj. Tudi letos ni bila nobena nedelja brez petja. Od nekdaj je že navada, da poselniki poneso domov od sv. Primoža pest blagoslovljenih ajdovih zrn, katere potem pomeša jo med semensko ajdo. Za »odpustke« pa posebno Kamilicam radi vzamejo s seboj črni ajdov kruh. katerega menda nikjer ne znajo tako dobro pripraviti kakor mežnarjevi uri Sv. Primožu.
—	Novo postajališče na kamniški železniški progi. Že dalj časa so se potegovale vasi Šmarca, Duplica, Komenda itd. za to, da bi se med Homcem in Kamnikom napravilo postajališče kamniške železnice. Gosto naseljeni industrijski okoliš Sni n rce in Du-plice leži ravno sredi omenjenih dvelt postaj, ki sta točno 5 km oddalieni druga od druge. Potniki iz teh krajev morajo no 2 do 3 km daleč na postajo, kar jim je posebno v zimskem času precej od roke. Ker je med železniško upravo in interesenti prišlo pred kratkim tudi do končnega sporazuma glede stroškov, so žc pretekli teden pri-čeli 7. gradnjo novega postajališča. Pri izbiri prostora se ni bilo težko odločiti, saj gre na Dunlici železniška prosa snoredno s cesto, ki vodi iz Dunlice na Mengeš. Postajališče bodo postavili pri kilometru 19.8. nekako 3 km pred kamniškim kolodvorom. Novo postajališče, ki bo otvorjeno najbrž že v maju, ne bo dobrodošlo samo okolici Dniolice in šmarce, ampak tudi gornjemu delu Podgorja, Križa in zlasti Komende. Tem krajem bo prihranjenega skoro pol ure pota na kolodvor.
— Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti. tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroli. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Trzinske poplave. Trzinci v marsikakem pogledu posnemajo kamniške meščane, ki so priznani konservativci in nasprotniki vsakemu napredku, ki je le količkaj v zvezi s stroški. Že desetletja sc Trzinci jezijo in zabavljajo na poplave. ki nastanejo v tem kraju ob vsakem večjem deževju, zraven na no ca ne jo niti z mezincem, da bi na kakršenkoli način orirtomogli •mu zlu. Nič čudnega ni. če voda tako hitro prestopi bregove potokov in prekopov, saj so ponekod struge skoro do vrha zatrpane z zemljo. dračjem in drugo navlako, da voda ne more hitro odtekati. Potrebno hi bilo. da bi vsakih nor let očistili struge v«aj blizu ceste in že-leztiiee. kjer nedomačini takoj opazijo, da gre del te naldoge na račun trzinskih občanov samih.
—	Za ubogo mater trojčkov v Ojstrem pri Laškem daruje neimenovana 30 Din. Bog povrni!
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št 28 od 5. t. m. je objavljen ^Razgias banske uprave o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam na območju dravske banovine« in Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v I. 1933.«
—	Poškodbe in uetgndc. Iz Novega mesta poročajo: Na vrtu se je igral Piletič Karel, šestletni pus slnikov sin iz Stare vasi pri St. Jerneju. Zlezel je na vrtno ograjo, od koder je padel lia' tla in si zlomil levo nogo pod kolenom. — Papež Alojzij. 24 letin pos. sin iz Repelj, in Terlep Anton, 72 letni posestnik od ravnotam, sla z nekaterimi fanti kopači in dekleti delala v vinogradu. Zvečer so se vračali domov. Meti potjo jih je napadla iz zasede neka fantovska družba in jih začela pretepali z nio-tikaml. Pri leni tepežu jc Papežu nekdo s kljukcem odsekal prstanec leve roke, Trlepa pa hudo poškodoval na glavi. Napadalci so se spravili tudi nad neko dekle in jo baje ubili. — Rogač Anton, desetletni šolar iz Grintovca pri Ambrusu se j" i?ml med šolskim odmorom s svojimi tovariši pred šolo v Ambrusu. Pri tej igri se je zipodH eden izmed otrok v Rogača. iako da je ie-ia pnd»i na tla lu si zlomil levo nogo v členku. — Rezcli Anton, 20 letni
Ui poit
■6e (Kjladijfr ui
atneacaja-ж tneiiiiun
palmira milom,
delavec iz Hmeljčiča, se je vračal koncem preteklega tedna iz vinograda. Med potjo so ga napadli fantje iz Orkljevca. Dobja in Vel. Kulti. Ed. n Izmed fantov ga je udaril z mot'ko po glavi in ga nevarno poškodoval. — Železniška delavca Kolenar. Stjepen in Borkovič Tomo iz Brloga pri Ozalju sta na metliški postaji koncem preteklega meseca nakladala železniške prrgove. Med delom se je zrušila cela skladovnica pragov 1er zadela oba delaven. Kolencu so pragovi zlomili levo nogo pod kolenom, Horkoviču pa levo roko pod lehtom. Vsi navedeni se zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji.
— »Slaninarji«. Bliža se Velika noč in se bo Ireba preskrbeti ua kak način s kako boljšo stvarjo. In res so gotovi zlikovei v noči od 3. na 4. t. m. poskušali priti v mesnico g. Ivana Galeta, mesarja v Grosuplju. To se jim pa ni posebno posrečilo. Prerezali so na oknu žično mrežo in skozi železno okensko omrežje so potegnili par kosov slanine, ki je visela nad oknom. Večje škode niso napravili, čeprav so vršili svoje delo nemoteno.
Prvovrstna jabolka
po izredno nilske ceni zopet ma zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
—	Breskev in marelica, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljan-', cena nevezani knjižici
I je 10 Din Izmed vseh sadnih dreves, ki ra6lejo in ' uspevajo po naših krajih, rodita breskev in marelca najplemeniteši sad. Že zunanja oblika sadeža je ; Iako prikupljiva in zapeljiva, da se ne da pr mer-jati z nobenim drugim sadjem. Ker je naše podnebje kolikor toliko ugodno, imamo dovolj primernih leg in vsakovrstne dobre zemlje, je mogoče tudi , pri nas pridelovati te vrste sadja. Knjižica navaja predvsem nekaj praktičnih navodil kako pridelujemo, zasajamo, negujemo, obdelujemo in gojimo ta drevesa, k' tere vrste se posebno priporočajo, škodljivci in bolezni, ter kako jih gojimo ob stenah, ke-daj Irg nio in kako jih vlagamo za konserviranje : oziroma prevažanje.
—	Zapomnita si dobro! V soboto, dne 8. aprila
&ride novo pomladansko črno BOK pivo pivovarne J n i o n v promet.
—	Elektrarna I. Češenj, Brod, Vižmarje, ter »Elektra« d. d. Ljubljana-Brod, Vižmarje, obveščata vse svoje odjemalce, da ne bosta dobavljali električnega toka v nedeljo, to jc dne 9. aprila 1933 in sicer v času od 7 zjutraj do 18 radi sna-ženja električnih naprav.
—	Damske p'ašče za pomlad ceni od 195 Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Moste prš Ljubljani
Mesečna poboïmist za moške bo drevi ob pol 8 v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljeve.ni. Prejšnji mesec je bila udeležba zelo č° silna. za danes pa prosimo in pričakujemo polneštevilne udeležbe. Opravljala se bo kot v vseh cerkvah in k-pe-lah tudi pri nas sveta ura, zato bo imel inšpektor Salezijanske družbe g Walland ob pol 8 govor za mož", nato bo pa ura molitve pred N >jsvele:šim iz knjižice îMati s prebodenim srcem«, katero bo poskrbela v zadostni množini za vse može Katoliška kcija za Moste.
Jesenice
Jeseničani! Izredna slovesnost se vrši drevi ob 7 v župni cerkvi. Veliki četrtek, veliki petek in soboto pač ni nič čudnega, ako se zgrin;ajo k slovesnostim množice, nekaj prav posebnega pa je, ako se to vrši v četrtek pred Cve'no nedeljo. Kdor je preslišal ali komur iz tega ali onega vzrolta ni znano, naj omen:mo še tu, da bo drevi od 7 do 8 izredna sveta ura kot spomin na Kristusovo zadnjo večerjo pred H 00 leti. Ura se bo molila v istem času kot v cerkvi sv. Petra v Rimu, kateri bo prisostvoval tudi sv. oče. Jeseni'ani, udeležimo se te izredne slovesnosti, ki bo vsakomur ostala v neizbrisnem spominu, v kar največjem številu,
Cette
Brežice
& Umrl jc v tukajšnji javni bolnišnici Selšek Andrej, 40 letni pekovski mojster v Celju, Kralja Petra cesta 33. Danes bo prepeljan v Sevnico, kjer sc bo vršil pogreb jutri, dne 7. t. m. N. v m. p.!
•ô Spremembe na cclj^kcm okrožnem in okrajnem sod;iču. Preiskovalni sodnik g. Lesjak Juro je postal sodnik poedinec okrožnega kazenskega sodišča. Iz Laškega je dodeljen preiskovalnemu oddelku sodnik g. Antipin Mihael. Sodnik g. dr Mak Ivan, je prešel od kazenskega senata okrožnega sodišča k civilnemu senatu na mesto k ape* lacijskemu sodišču v Ljubljani odišlegu sodnika g dr. Leopolda Vičarja. Sodnik g. Božič Jakob, do-sedaj sodnik poedinec okrož. kazenskega sodišča je postal član kazenskega senata. Na okrajnem sodišču pa se od 1. aprila dalje delijo posli civilnega oddelka namesto po krajih, pu začetnih črkah in sicer ima sodnik g. Detiček Mirko pravde z začetnico A—M, sodnik g. dr. Baudek Jože pa od M—Ž.
■& Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo v Celju ima v soboto, dne 8. t. m. ob pol 9 dopoldne v mestni šoli učiteljsko zborovanje. Na programu je poleg društvenih zadev predavanje g. inž. J. Dolinarja: Kmetijski program
& Filmsko predavanje. V torek, dne 4. t. m. je predaval v celjskcm študiju filmski igralcc in režiser, Celjan g. Osvvatisch, o temi: Film in gledališče. Predaval jc slovenskemu občinstvu v nemškem jeziku.
St Darove je nabiral. Celjska policija ie v torek aretirala 29 letnega Sinanoviča Salka, musli-I manske veroizpovedi, ker je bil v posesti dokumentov za beračenje, ki jih je izdeloval sam in prodajal tudi drugim. Nabiral je s takimi priporočilnimi dokumenti darove za pogorelce. za oškodovance po povodnji in darove za zidanje cerkve Srca Jezusovega. Takih prošenj je imel pri sebi okrog 15, poleg tegu pa šc prazne formularje, ki so bili že žigosani s štampiljko okrožnega sodišča v Banjaluki.
& Mestno kopališče. Vsled bližajočih se velikonočnih praznikov bo mestno parno in kadno kopališče od ponedeljka, dne 10. t. in. naprej do vključno sobote dne 15. t. m. odprto celodnevno.
X=r Izgublwn denar. V torek, dne 4. t. m. okrog pol 11 dopoHne je nekdo izgubil v Prešernovi ulici lOCO dinarski bankovec.
Nove orgle. V ponedeljek, 3. I. ni. so dospele dolgo in težko pričakovane nove orgle za tukajšnjo frančiškansko cerkev. Orgle so najmodernejše izdelane in bodo v resničen okras cerkvi. Z novimi orirlami je izpopolnjena vrzel, ki smo jo skozi leta težko pogrešali. Brezdvomno se bo s tem dvignilo tudi cerkveno glasbeno življenje v našem okriju. Orgle je izdelala priznana tvrdka Jenko iz št. Vida nad Ljubljano, ki je z montiranjem orgel že pričela in bodo dela v teku tegu tedna konč ina. Nove orgle bodo na cvetno nedeljo 9. aprila t. 1. ob 16 blagoslovljene. Ob tej priliki priredi domači cerkveni pevski zbor koncert v frančiškanski cerkvi. Petje bo spremljal, kakor tudi izvajal samostojne glasbene točke na novih orglah obče znani virtuoz megr. Premrl iz Ljubljane. Že sedaj opozarjamo na to lepo prireditev. Podroben spored bomo še objavili pravočasno.
Cerkveni vrstnih
Nočne čnstivce N11 j.svel. Zakramenta o|K>zar-jamo, da bo drevi v stolnici prva molitvena uro od 9 do 10 skupno; od 10. ure dalje pu molijo silno možje in mladeniči. Molili bomo i/ »Večne molitve« -">. ozir. J4. uro \ proslavo 1900 jubileja prvega Velikega petka na Golgoti.
CVETNA NEDELJA! OTVGRÏ SE! OTVGRÏ SE!'
v Werenovi hiši, Prešernova ulica I. Celje
BON BON 1ER A
tovarniško skladišče čokolade, bonbonov in keksov, I na drobno in debelo. Velika izbira velikonočnih daril za vsak okus!
Piui
Koncert Glasbene Matice. V soboto 8. t. m. ol.
20 se bo vršil v dvorani Društvenega doma koncert pevskega zbora Glasbene Matice z bogatim sporedom.
Umor v Trnovskem vrhu. V zvezi z zverinskim umorom v Trnovskem vrhu, o katerem smo žc poročali, so orožniki aretirali tudi 20 letnega mesarskega pomočnika Alojzija Polanca. Izročili so ga sodišču, Polanec je bil usodno noč v stanovanju umorjenega Bezjaka v družbi prej aretiranega po habl,'enega Leopolda Zorčiča, kjer so skupaj popivali. Pri zaslišanju je Polanec priznal, da sc je nahajal v stanovanju, pravi pa, da je na skrinj, takrat tako trdno spal, da ni slišal, kako se je vršila smrtna borba med Bezjakom in Zorčičem. Šele naslednjega jutra je videl, da je Bezjak mrtev.
Živa baklja. V Botkovcih pri Sv., Lovrencu v Slov. goricah so sosedje opazili, da je stanovanje prevžitkarice Terezije Šori šc zaprlo, ko jc navadno zgodaj vstajala. Skozi okno so videli, da leži starka na tleh pri železnem štedilniku, poleg nje pa prevrnjena svetilka. Soba je bila polna dima. Vdrli so v notranjost, kjer se jim je nudil grozen prizor. Starka je ležala napol gola in vsa ogo-rela. Bila je mrtva. Vratni okvir in drugi predmeti so še tleli ter bi bilo najbrže vse skupaj zgorelo, da niso ljudje nevarnosti pravočasno pogasili. Zdi se, da je hotela starka zakuriti v štedilniku; polila i jc drva s petrolejem, ki se je pa predčasno vžgal. I Plameni so zajeli n eno obleko, ki ji je na živenr telesu zgorela. Od bolečin se je onesvestila ter sc 1 v dimu zadušila.
iVase diiaštvu
AKADEMIK!
• Več prave luči: je klic tudi pri nas! Prejemamo jo pred vsem \ tihi uri iskrene molitve in zbranosti v Bogu.
za t
Kakor na dlani se Ti dragi tovariš ponuja ... :o prilika ob duhovnih vajah (od 8. aprila zvečer ob 6. uri do 12. aprilu zjutraj.)
V duhovnih vajah je prilika in čas. da epozna človek samega «ebe in si napravi primeren red in načrt zn življenje. Prijavi se čimprej in pridi in videl boš, uspeh ne bo izostal. Tvoje življenje bo dobilo resničnejšo veljavo iti moč.
Vsak udeležence naj blagovoli javiti udeležbo čimprej Vodstvu dnina duhovnih vaj. Ljubljana, Zrinjskega ul. 9.
Stroški za stanovanje In bruno >м u dni znašajo 35 Din.
Aknd. cerkveni pevski /bor uri oo. fiau I čiškanili ima važno pevsko vajo drevi tih (>. ur»
! ločno, brez akademske četrti). Naslednja ne\-i i -i i i ■ • i i j чКи \ il |U III! \ MIIHJIII lil! l.-H-IH t.iAii i I IVI (./!'. za
' vse strogo obvezna. Obvestite vse! PevovoiHa.
Pob uda za skupen vseslovanski jezik
Za ,basic english4 - ,bastc slavish'
-C!ock-i can no walk-i clock-i make-i die (ura ne more hodili, ura ie umrla), pravi japonska služkinja, če se je ura ustavila. To pa ni nobena književna angleščina, temveč spačen »pidgin English*, ki je v rabi po vsej Vzhodni Aziji. V lem narečju govorijo s tujci vsa Kitajska, Japonska, Mandžurija in Malajske države. Ta smešna govorica shaja s samimi imenovalniki in nedoločniki. Glas »i« na koncu sleherne besede stoji na ljubo vljudnosti in blagozvočnosti. Prevladanje samoglasnikov je značilno za vse tihooceanske jezike. A prav za prav sloni na smešnem pidžin-inglišu« britski kolonialni imperij, ker je v rabi pri četrtini vsega prebivalstva zemeljske oble.
Skupina mednarodnih jezikoslovcev je izrabila to dejstvo, da bi ustvarila vedno potrebnejši svetovni občevalni jezik. Prol. Ch. Augdcan, avtor
Pomožna policija, to so Hitlerjeve napadalne čete, se |mhI nadzorstvom redne policije vadi \ streljanju. Na levi strelja hitlerjevce z revolverjem. Vse \ znamenju notranjega političnega pomirjen ju.
znanih knjig o psihologiji govorice (Cambridge), piše: Vsi umetni jeziki, vštevši espéranto, so samo povečali obstoječo babilonsko zmedo, a niso koristili človeštvu, ker sc ne zmenijo za jezikoslovne posebnosti svoje naloge. Angleščina, ki jo govori nad pol milijarde ljudi, ima tako preprosto slovnico, da bo lahko z večjim uspehom vršila to poslanstvo. V ta namen smo jo poenostavili in izbrali 850 besed, ki bodo nadomestile 20.000 drugih pojmov. Ta temeljna angleščina« (basic english], kakor smo jo krstili, doni kakor prava književna angleščina za vse, ki jo poslušajo ali čitajo. A istočasno je tako preprosta, da jo bo obvladal vsakdo po enomesečnem delu in 1—2 urah dnevnega čitanja. Angleščina šteje do 700.000 besed. Besedni zaklad izobraženega Angleža, ki je zbran v slovarju prof. Thorndykea, šteje 20.000 izrazov. Kako pa je mogoče strniti to obilico v 850 besed?
Pretežna večina onih pojmov, ki jih rabi izobraženec, je zgodovinski luksus. Lahko jih nadomestimo z izrazi iz vsakdanjega življenja. Po dolgem vestnem izbiranju so se omejili znanstveniki na 36 najvažnejših glagolov: biti, postati, dati dobiti, delati, imeti, zdeti se in slično. Dodali so 200 predmetnih men (pieturable names), ki jih vedno lahko pokažemo s prstom ali narišemo: konj, svinčnik itd. Omejili so se na 400 samostalnikov (general names) za označbo skupinskih ali posameznih pojmov, 1C0 pridevnikov (qualiliers), 50 ni-kalnic (v kolikor nc zadostuje dodati samo »nc«) ■n 100 pomožnih besed: zaimkov, prislovov (ope-rators). Tako so izločili 850 temeljnih besed, ki zadoščajo celo za znanstvene razprave v »basic en-glishui. Dodali so še okrog 100 mednarodno priznanih strokovnih ali splošno umljivih označb: teater, hotel, prezident, filozofija, matematika in si. Ves slovar šteje samo 1000 besed. Priložena slovnica obsega samo najbolj potrebna pravila o množini. stopnjevanju pridevnikov itd. Posebno poglavje razpravlja o pomožnih pojmih, ki jih tvorimo s pomočjo vsakega samostalnika.
Petdeset mednarodnih jezikoslovcev je pred kratkim objavilo poslanico o potrebnosti mednarodnega občevalncga jezika in neumestnosti umetnih tvorb, kakor jih ima espéranto. Vsi podpisani zastopniki Anglije, Nemčije, Češkoslovaške, Španije, sovjetske Rusije, Poljske, Kitajske, Japonske in drugih držav poudarjajo, da mora biti naslonjen mednarodni jezik na katerokoli živo govorico, ker sicer nc bo zmožen uspešnega razvoja. Vsi smatrajo, da pomeni »basic english« najboljšo rešitev. V »temeljni angleščini« je natisnjenih žc na tisoče učbenikov in romanov. Izšel je tudi popolen prevod svetega pisma. V Skandinaviji in na Japonskem se ž: poučuje v ljudskih šolah. Na Kitajskem z uspehom nadomešča dosedanji spačeni »pidgin English«, ki so ga rabili trgovci, mornarji in slični sloji brez šolske izobrazbe.
Zmagovalni razmah temeljne angleščine« nudi dragocene nauke tudi slovanskemu svetu. Slovanski jeziki so tako sorodni, da bo dosti lažje ustvariti »basic slavish« kakor vsem germano-ro-manskim narodom umljiv jezik. Zadnja (2) številka poljskega mesečnika »Ruch slovvianski« (izhaja v Lvovu) prinaša nadvse zanimiv članek Stanislava Arcta, predsednika Zveze poljskih založnikov. Av-
' ■ - - .....-, '
lor nc mara predvsem, da bi pokvarila »občcslo-vanskemu jeziku« bodočnost neumestna naglica. Zagovarja previdnost in razvoj od stopnje do stopnje, stalno upoštevanje naukov praktičnega življenja. Predlaga v glavnem izenačenje pisave in skupni slovar.
Do 150 milijonov Slovanov rabi cirilico, dočim jc latinica >■ rabi samo pri 50 milijonih. To pomeni, da ni govora o ukinjenju cirilice. Kljub temu jc nedvomno, da bo navezan »basic slavish« (avtor predlaga ime »Slava«) na latinico, in sicer gajico, ki se je ukorcninila pri Slovencih, Hrvatih, Čehih, Slovakih in Lužiških Srbih. Poljski starokopitni pravopis seveda ne prihaja v poštev. Poljaki se bodo morali navadili rabiti č, š in v namesto sedanjih cz, sz in w. Saj izražajo iste glasove in torej niso tako upravičene kakor posebne črke za nosne e in o ali trdi (prečrtani) 1.
Slovanska znanstvena in leposlovna dela bodo vedno omejena na ozko področje lastne materinščine, če ne bomo poskrbeli za medsebojno zbližanje. Vsi Slovenci nikoli ne bodo obvladali ruščine ali poljščine. Ne moremo zahtevati od vseh Čehov, da bi se navadili bolgarščine ali srbohrvaščine. To pomeni, da bomo morali zbrali splošno umljiv besedni zaklad, kar ni težko pri veliki slič-nosti izgovorjave. Znanstveniki in književniki, ki bodo pisali za širši krog slovanskih čitateljev v poijščni, v splošnoslovanski abecedi, bodo morali na pr. dosledno rabili označbo vvierch«, ki je umljiva tudi Rusom in Jugoslovanom. Poljska označba »grzbict« v istem pomenu »slemena« bi utegnila povzročiti zmedo, ker je hrbet« druga stvar.
Strokovnjaki bi morali sestaviti slovar onih besed, ki imajo v različnih slovanskih jezikih tudi različen pomen. Slični mali slovarčki, ki bi obsegali kakih 400 debel, bodo on.ogočili pisanje v poenostavljeni poljščini (basic polish), češčini, srbohrvaščini, ruščini itd. Slična besedila bi bila umljiva vsem Slovanom enako. Pozneje bi bilo mogoče strniti vse te slovarčke v eno celoto in določiti skupni slovanski besedni zaklad s 10C0 do 1500 izrazi. Istočasno bi morali vodilni jezikoslovci izdelati splošno slovansko slovnico. »Basic slavish. z latinsko pisavo bi moral postati šolski obvezni predmet. Na ta način bi bila omogočena nova doba slovanskega znanstvenega in kulturnega zbližanja.

Na Themsi se je pretekli leden vršila 85 ič znana veslaška tekma med moštvi vseučilišč v Oxfordu in Cambridgeu. Cambridge je zmagal za dolžino dveh čolnov in pol in si lako desetič zaporedoma
pridobil slavno lavoriko.
Ameriški časnikar u
tj;en
da bi ptsa! spomine načeltniha roparske tolpe
Nedavno so kitajski roparji ugrabili šliri an-•glcške častnike z angleške trgovske ladje, ki ;c bila zasidrana pred New Čangom. Angleška vlada je po svojih predstavnikih takoj prosila japonsko mornarico, naj pomaga angleškim ladjam pri zasledovanju roparjev. Doslej je bil ves trud zaman. Pač pa «o roparji sporočili, da takoj izpuste ujete častnike, čim dobe en milijon dolarjev in še nekaj orožja Ako pa do določenega dne tega ne prej-1 mejo, da jih bodo ubili.
Neki ameriški časnikar je postal žrtev vse t drugačnega ropa. G. Nelson je bil poslan v Ilar-: bin, da bi od tam pošiljal poročila o poteku ki-tajsko-japonske vojne v Mandžuriji. Harbin je znan
Sv. oče Pij XI. pri otvoritvi svetih vrat v baziliki sv. Petra v Rimu. S tem simboličnim dejanjem je sv. oče začel sveto leto ob 1900 letnici Kristusove smrti.
Po kulturnem bom diši
»Katholisches Kirchenblatt« za berlinsko škofijo priobčujc dokaj mikavno poročilo o poteku preiskave v društvu »Johannes-Bund«, ki ima namen širiti Kristusovo kraljestvo na tem svetu. — List piše:
»V petek zvečer ob 20.45 se je vršila v domu Johanues-Bunda v Eckcrtovi ulici 8 hišna preiskava. Preiskovali so kriminalni uradnik, nekaj članov Hitlerjevih napadalnih čet in še en policijski uradnik. Iz moškega oddelka so odvedli v zapor sedem oseb. Med preiskavo je član SA (Hitlerjeve Sturmabteilungen) izgnal sestre iz kapele, kjer so
Avstrijska vlada je razpustila socialistično udarno organizacijo »Schulzbund«. Po Dunarju krožijo
oddelki redne vojske, da bi preprečili nemire.
kot gnezdo roparjev, kjer tu, i ob belem dnevu odpeljejo človeka in ga vrnejo ele proti visoki odškodnini. Samo v letu 1932 so tako odvedli 2000 oseb. Policija si za to ne dela prevelikih preglavic. Za odvedene osebe so roparji prejeli več milijonov dolarjev odškodnine. V nevarnosti so posebno velelrgovci. Pogoslo se zgodi, da roparji od-režejc* ugrabljenemu ušesa in jih pošljejo sorodnikom, da na ta način prej izsilijo iz njih denar.
G. Nelson sc jc hotel podati na kratek sprehod po harbinskih ulicah, da bi nabral kaj vesti za svoj list. Komaj je prestopil prag svoje hiše, ic ugledal pred seboj temno pobarvan avtomobil. Prijazen glas ga je vprašal: »Gospod Nelson?« Ko je Nelson prikimal, so že skočili trije iz avtomobila, ga nalahno prijeli in ga potisnili v avto. Na obraz so mu takoj dali krinko s kloroformom. Nelson jc takoj zgubil zavest. Splošno so pričakovali, da bo nekaj dni nato prispela na uredništvo ameriškega lista zahteva po odškodnini za ugrabljenega. Toda zgodba se je nepričakovano zasukala. Ko sc jc g. Nelson zbudil, se je znašel na mehkem stolu v sobi šefa najhujše tolovajske tolpe v Mandžuriji. Pred njim je stala skodelica prvovrstne kave in na glavo so mu položili kos ledu, da bi zmanjšali učinek kloroforina. Njemu nasproti je sedel glavar tolovajev, Ki je znan po vsej Mandžuriji pod imenom »harbinski pes«.
Toda »harbinski pes« je bil nasproti Nelsonu nenavadno prijazen. Dejal mu je: »Gospod Nelson, jaz sem vaše članke bral in pisani so čarobno. Pozval sem vas k sebi zato, da mi napišete knjigo, in sicer moj življenjepis. Pripovedoval vam bom o vseh svojih dogodivščinah. Stroške za knjigo poravnani jaz.«
Gospod Nelson je ostal v tolovajskem taboru pet dni in potrpežljivo poslušal vse zgodbe tolovajske tolpe. Nikakor ni vedel, kje se ta hiša prav za prav nahaja. Iz hiše same ga niso pustili. V pomoč so mu dali kitajsko strojepisko, da bi šlo delo hitreje od rok. Načelnik tolovajske tolpe je bil z rokopisom zelo zadovoljen. Nelson se je da! tudi slikati z roparjem in to sliko jc tudi pozneje prinesel srečno domov. Ko je bil rokopis končan, so tolovaji zopet postavili Nelsonu krinko s kloroformom na obraz. Ko sc jc časnikar prebudil, ic ležal doma v svoji postelji. V svojem žepu je našel poieg rokopisa tudi omot dolarjev.
molile. Potem so izvršili preiskavo v zavetišču za duhovnike in laike, ki se r.ahaja v moškem oddelku. Eden izmed bratov je zahteval od poli- i cijskega uradnika, naj se legitimira, ker ni nosil ' na rokavu predpisanega znaka. Brata so udarili in mu zagrozili s streljanjem. Vodja preiskave je z revolverjem v roki hodil skozi dvorano zavetišča. Spremljala ga je ena sestra. V ravnateljski pisarni so iskali orožje in prevrgli dve nadstropji zavetišča. Tiste * are, ki se niso dale takoj odpreti, so razbili s silo. Na hodniku je slučajno stal neki gospod, ki so ga pozvali, naj dvigne roke. Ko je pričel iz strahu bežati, so hitlerjevci oddali strel za njim. Poleg tega je četa vdrla v dvorano, kjer se sestaja ljudsko vseučilišče in kjer je bilo zbranih 30 gospodov in dam. Navzočne so pozvali, naj dvignejo roke in jih nato preiskali. Ker so se gostje nekoliko branili preiskave, je nekdo izmed hitler-jevcev oddal dva strela v dvorani. Nato so pozvali policijskega uradnika, ki je napravil In .icc preiskave.«
Preiskavo so izvršili samo zato, ker daje omenjeni zavod brezplačno hrano vsem revnim delavcem, ne da bi poizvedoval, kateri politični stranki pripadajo.
Nova ekspedicija proti severnemu tečaju
Boljševiki pripravljajo novo ckspedicijo. ki bo šla po lanski poti ledolomca Sibirjakova«, in sicer iz Arhangclska v Vladivostok. Za to ckspedicijo so že zgradili nov icdoiomcc, ki je dvakrat večji kakor »Sibirjakov«. Ekspedicija odpluje prve dni julija.
Oton Wc!s, načelnik socialne demokratske stranke v Nemčiji, je prijavil svoj izstop iz II. (socialistične) inlernacionale, ker je ta odločno nastopila proti Hitlerju radi preganjanja nemških socialistov. Hitler je zagrozil, da ne bo prej dovolil socialističnih listov, dokler ne bo prenehala gonja socialistov v inozemstvu proti njemu. Vodstvo II. internaciona'e je ogorčeno protestiralo, češ da se Hitler moti, ako misli, da bo komandiral tudi socialistom ■ inozemstvu. Oton Wels jc nato prijavil svoj izstop, bržk one pod pritiskom Hitlerjevih groženj.
Poîfsftte lokomotive za Rusvo
Sovjetski trgovinski komisarijat je po »Sov-poltorgu« naročil v Poljski 19 železniških strojev ozkega tira. Naročilo bodo izvršile največje tovarne strojev na Poljskem »Charzano\vska« in »Paro-woz« v Varšavi.
Moj mož nikdar ne zahteva smetane nakn>ro.* Moj ne zahteva ne prvega ne drugega, temveč popije žganje, kakršno je.«
Razvoj nekaterih industrij
V teku gospo larske krize so prihajala nešteto-krai od najrazličnejših državnih, javnih in privatnih uradov vprašanja nn Okrožni urad '/-a zavarovanje delavcev v Ljubljani, kako trpe posamezne industrije pod krizo. Radi znanega ruskega dumpinga pri izvozu lesu so sc prizadeli lektorji zainteresirali najprej za padanje lesne industrije Kmalu so sledila analogna vprašanju za tekstilno industrijo, katera ima pri nas prav izjemno stališče radi selitve
Ohroim urtd M HIWOW1K Al«*«> « (/uUjuii
stvo socialne politike in narodnega zdravja dne 15. olfl. 1980 Osr. uradu za zavarovanje delavcev v Bvrho uvršče vanja obratov v nevarnostne razrede m odstotke.
V dobi povoljne gospodarske konjunkture do sredine letu 1030. so vse industrije brez izjeme lepo napredovale. Med gospodarsko krizo so vse industrije padle s prav redkima izjemami. Iz. slike je razvidno, da tekstilna industrija v teku krize ni na-
SU /u l
Razvoj posameznih industrij o dravski banovini.
TeMilpt mduslnjj
trrzi
Hrtna bi pijiém
Илтепје m ttmij»
. jčlUtniee, ctsff irt I j vtyine zgradbe
S^-J Tium promet rSËsllv frevnnl^
E J t ÎS ! Jî.....r f
J I : : : : : «
tekstilnega kapitala iz Češkoslovaške. Nato eo prišla vprašanja glede razvoja kemične industrije itd.
V	želji, da ustreže vsem interesentom, je sestavil statistični oddelek OUZI) grafične slike o razvoju vseh industrijskih pnneg z ozirom na število zaposlenega delavstva, saj je napredovanje oziroma zaposlenega delavstva, sij je napredovanje oz. nazadovanje zaposlenosti najboljši znak za napredovanje oz. nazadovanje vs ke posante/., industrije brez izjeme. Za določevanje industrijskih skupin je služila nevarnostna tabela, katero je predpisalo ministr-
Celjslca posojilnica, d. d. v Celju. V včerajšnji številki smo pomotoma pod ljublj. borzo objavili tečaj 7% dol. pos. Drž. hip. banki (.0—42) kot da je to tečaj delnic Celjske posojilnice. Pripominjamo, da delnice bank že od konca 1. 1931 ne notirajo na ljubljanski borzi.
Ljudska tiskarna v Mariboru. V bilanci za 1932 so se zmanjšali upniki (razen bank) za 0.1 milj., kar odgovarja znižanju dolžnikov. Pri glavnici bi5.0:0 Din znaša izguba 8.251 Din (1931 5.680 Din).
Občni zbori: Kristal, d. d. v Mariboru 25. apr. ob 11 v Zadr. gosp. banki; Posojilnica v Logatcu, r. z. z o. z. 23. aprila ob 14.
Konkurz je razglašen o imovini Zadruge za rejo živali plemenite kožuhovine v Škofljici pri Ljubljani, zadr. z o. z., prvi zbor upnikov 8. aprila, oglasiti se je do 3. maja in ugotovitveni narok 13. maja.
Likvidacija: Agrarna zajednica v Kapci-Kotu, r. z. z n. z., Električna zadruga v Štepanji vasi, r. z. z o. z.
Vpisa v zadružni register: Konzumno društvo za Mežiško dolino, r. z. z o. z. (nače'nik Topolovec Anton), in Pašniška zadruga v Skakovcih, r. z. z o. z. (aačelnik Kočar Mati,a).
Borza
Dne 5. aprila.
Denar
V	današnjem deviznem prometu so ostali ne-izipremenjeni tečaji Bruslja in Curiha. Učvrstila sta se Pariz in Praga, dočim so dnigi tečaji bili nižji.
Avstrijski šiling je notiral v Zagrebu 8.35—8.45, v Belgradu 8.42—8.45. Grški boni so notirali v Zagrebu 39 den., v Belgradu pa 40—41.
Ljubl'ana. Amsterdam 2316.79—2328.15, Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 800.79—f04.73, Curih 1108.35—1113.85, London 195.86—197.46, Newyork 5715.20—57-13.46, Pariz 225.74—226.86, Praga Г.0.67 do 171.53, Trst 293.24—295.64.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.341 Din.
Curih. Pariz 20.37, London 17.69, Newyork 517.625, Bruselj 72.25, Milan 26.49, Madrid 43.85, Amsterdam 209.05. Berlin 123, Dunaj 72.94 (55.125), Stockholm 93.70, Oslo 90.70, Kopenhagen 79.—, Sofija 3.75, Praga 15.40, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
Kovinska mluitrtj*
.v. ObUiiitia industrie htdt'xwije ujnm
Лмглг .fcak.j имгошлиг IV »
zadovala — z izjemo manjšega prehodnega padca od sredine 1930 do sredine 1931, katerega .je pa kmalu prebolela — radi že omenjenih vzrokov. Tudi obč nslti obrati so napredovali med krizo. V zadnji polovici leta 1932. je katastrofalno nazadovanje industrij pojenjalo, vendar pa ni še nobena industrija — z izjemo omenjenih dveh industrij — začela pomembnejše naraščati. Narodno gospodarstvo se je nahajalo ob tem času še vedno na najnižjem nivoju podjetnosti.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes slaba in so tečaji večinoma popustili. Promet je bil minimalen in je znašal na zagrebški borzi komaj 1.000 dol. 7% pos, drž. hip. banke. Nadalje je bilo zaključenih 25 delnic Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50 den., vojna škoda 180—182, 8% Bler. pos. 36.50—38.50, 7% Bler. pos. 34.50—36.50, 7% pos. Drž. hip. banke 39.50 den.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 42.50 den., agrarji 22 den., vojna škoda 18 '—185, maj 180 den., 6% begi. obv. 30.50—31.75, 8% Bler. pos. 36—38, 7% Bler. pos. 34.50 den., 7% pos. DHB 40—42 (40). — Delnice: Narodna banka 34C0—3600, Priv, agr. banka 189—191 (193), Nar. šum. 21—26, Gutt-mann 100 bi., Šečerana Os:ek 110 den., lmpex 50 den., Isis 30 bi., Trbove jska 135—140 (138, 1 0).
Belgrad. Narodna banka 3.450—3.500 (3.480), Priv. agr. banka 193—192 (192, 190), 7% inv. pos 43—44, vojna škoda 181.50—182 (182.50, 181.75), 6% begi. obv. 31.50—31.75 (31.50, 31), 7% pos. DHB 42 bi.
Dunaj. Don. sav. jadr. 59.25, Živno 60.—, Alpine 11.55, Trboveljska 14.71, RimaMurany 19.50.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Sombor, N. Sad sred. bačka, gornje bač., bač. potiska, sremska 1Ç0—192.50, gornje ban. 187.50—192.50. Koruza bač. gar. kval. 5r—58, srem. gar. kval. 57—59, bač. srem., april, maj, junij £0— 2.50, 1-an. gar. kval. 55—57. Moka: bč. ban. Pg Ogg 325—345, 2 H05—325 5 285—305, 6 265—257, 7 170—180, 8 65—67.50. Otrobi bač. srem. v juta vrečah 55—57.50, ban. v juta vrečah 52.50—55. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba Promet 48 vagonov.
Budimpešta. Tendenca neodrejena. Promet slab. Pšenica maj 13.27—13.32, zaklj. 13.: 8—29, okt. 11.85, zaklj. 11.87—90. Rž: maj 7.27—7.35, zaklj. 7.33—7.35. Koruza maj 6.83—7.09, zaklj. 7.09—7.10, julij 7.42—7.59, zaklj. 7.58—7.Č0.
Chicago. Pšenica maj 55.375, julij 56.375, september 56.875. Koruza maj 32.375 juli; 34.50, september 36. Oves maj 20.—, julij 20.25, september 20.625. Rž maj 43.75, julij 43.75.
Winnipcg. Pšenica maj 50.75, julij 52.—, okt. 53.625.
Spori
Nov svetovni rekord v plavanju. Angleški
mojster v hrbtnem plavanju .1. C. P. Berford je pred kratkim postavil v Manchestru nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 400 m. Za omenjeno progo je porabil 5:42 minut. Dosedanji svetovni rekord je držal Japonec Irie •< časom 5:12.2. Evropski rekord, ki ga je imel Anglež Trippet, pa je bil postavljen v času 5:47.7.
Letošnje češkoslovaško prvenstvo v sabljanju je tako-le izpadlo: V floretu je zmagal Jeeeneky (Slavija), v meču je zmagal Tille (Riegl), v sablji pa Berounsky (Praga).
V rokometu se bosta pomerili avstrijska in madjarska reprezentanca letos dne 30. aprila, in sicer v Budimpešti. To srečanje nameravajo izvesti kot predtekmo nogometne tekme, ki se bo vršila isti dan med omenjenima državama.
Rinner, izborni avstrijski atlet in olimpijonik, ki je moral zapustiti Ameriko, se nahaja začasno na Japonskem, kjer se namerava udeležiti neka. terih tekmovanj, predno se povrne v domovino.
Mednarodna dijaška tekmovanja se vrše lotos od 1. do 10. septembra v Turinu. Tudi tu so deljena tekmovanja — slično kakor pri olimpijskih igrah — v zimske in letne tekme. ' Smučarske tekme, ki se morajo — kakor znano — izvrsti pred poletnimi, so se vršile v italijanskih nlp°h. Tekem se smejo poleg dijakov udeležiti tudi akademiki, ki so zaključili svoje univerzitetne študije dve leti pred mednarodnimi tekmami, vendar ne smejo biti starejši kakor 26 let.
Za vsa razpisana tekmovanja veljajo mednar. predpisi. Letno tekmovanje obsega naslednje športne panoge: Lahka atletika, nogomet, plavanje, Waaterpolo. sabljanje, tenis, veslanje, rugby in košikova. Zimsko tekmovanje pa so tvorili: sinu-čarstvo, drsanje in hockey na ledu. Za vse tekme se je prijaviti najkasneje en mesec pred pričet-kom tekem.
Program za olimpijado lota 1936. Še dobre tri leta imamo do prihodnje olimpljnde, a že so napravili proeram v glavnih obrisih. Berlinski! olim- j pijnda se bo otvorila 2. avgusta. Lahkontletska j (in druga) tekmovanja se bodo izvršila v teku 8 ' dni. Kolesarske dirke se prično 7 avsrasta ter bodo traiale 3 dni Boks. ki bo trnjal 6 dni. prične 10. avgusta. Mednarodni konrte bo pn še odločil ali naj se nogomet, hockey, tenis, rokomet in rugby izvede pred ali po olimpijskih igrah.
/Уожјпо ш.1а
Predavanje o bušmanih. Drevi ob 8 predava v veliki dvorani Uniona v okviru poljudnoznanstvenih predavanj Prirodoznanstvene sekcije Ml) za Slovenijo g. dr. Lčfczolter z Dunaja o svojem dveletnem b'vanju v južnoafriški puščavi Knlnhari, kjer je živel med tumošnjimi domačini, predvsem med grmičarji (bušmnni) in Ovmnbo. Vstopnice so po 10 in 6 Din za sedeže in po 3 Din za stozišča.
Predavanje v kemičnem seminarju. Predavanje gosp. univ. prof. dr. A. Knpylova se bo vršilo šele po velikonočnih praznikih. Predavanje bode pravočasno objavl-eno.
Ponovitev Beethovnove Missa solomnis. Kakor že javljeno ponovi Glasbena Malica Beethovnovo Missa solinnis v ponedeljek, dne 10 aprila t. 1. ob 20 v veliki unionski dvorani. Celotna izvedba ista kakor na prvem koncertu z vsemi solisti. Opozarjamo. da je to ed'na ponovitev Misse solomnis in (Jn so za ponetloTkovo izvajanje cene z.iržme, se-dfži v dvorani so od 12 do 10 Din. na balkonu pa od 8—15 I)in, stojišča po 7 Din. Dobe se že v Matični knjigarni. Zunanja naročila spiejema pisarna Glosbene Matice. Konrert traja od 8—10 zvečer in prav posebno še opozarjamo, da se tudi ta koncert ne bo prenašal po radiju.
II. predavanje glasbenega kritika Ocrharda Krausea o sodobni poljski glasbi, predvsem o sodobni operni g'asbi pri Poljakih, se vrši drevi ob 16 v Hubadov' pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. Ravnrtel jstvo drž. konservatoriji. ki to predavanje prireja, vabi vso interesente k obilnemu posetu. Vslop je prost.
Pevski zbor Glasdicne Matice ljubljanske. — Drevi ob 20 važna vaja mešinega zbora. Odbor.
Prosvetno-družalini večer »Krko« v petek 7. t. m. pri MikPču bo zelo mikaven, ker bo prof. dr. Debevčevo predavan'e o Dantejevi Božanski komediji; z barvstimi skiopličnimi slikami. Predavanje je kol nalašč za sedanji postni čas prod Veliko nočjo, ker opisuje Dante v svoji nesmrtni komediji svoio pot skoz.i pekel, vica in nebesa. Ski-optične slike so izdelane po risbah slnvnogn frnn-coskegi sl karja Doreja. Nudile bodo torej izreden umetniški užitek. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine!
Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani priredi drevi ob 8 v restavraciji »Zvezda« redni mesečni sestanek, združen s predavanjem g. prof. Rudolfa o »Problemu nezaposlenosti in pobijanju brezposelnosti.
Pni
vsakem vremenu!
PALMA
GUMI PODPETNIKE IN
PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE
Prinajçtvem vrc/rwui imAe irv toftfenoge.Najiwja ùddtjfwtà ui cenepe odubrya. Ne ctrùc.
Uoût. Ле /irt гњакет, ceufycuvkem, maestro*
JUQOSUZOEUK.
Kamnih
Občni zbor Obrtnega društva, ki se je vršil pro teklo sebolo v prav čudnih okoliščinah, je vsak dan Živahnejši predmet razgovorov po mestu ,zlasti pa po gostilnah. Odbor je sklical občni zbor za 25. marca, potein pa je Ia sklep preklical, kar je tudi pismeno sporočil okrajnemu načeletvu. Kljub temu preklicu pa se je občni zbor v pičli navzočnosti članstva vseeno vršil. Na tem občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor. Stari odbor sicer ni vložil pritožbe zoper vol i lev in sklepe lega občnega zbora, vendar pa bi želeli, da obrtniki ono sporno zadevo, radi katere so nastala vsa ta nesoglasja, uredijo na najbolj primeren način v skupnem sporazumu, da ne bo pri meščanih dobro zap'sano agilno Obrtno društvo po nepotrebnem trpelo na ugledu in zaupanju, ki ga uživa že dolgo vreto let.
Tujskn-promctno društvo v Kamniku bo tudi v letošnji seziji kakor že prejšnja leta vodilo evidenco praznih stanovanj in sob za tujce-letovi-ščarje ter posredovalo pri njih oddaji. Zato vabi vse hišne posestnike in najemodajalce, ki razpolagajo z praznimi stanovanji in sobami, da jih prijavijo čimpreje pri tajništvu Tujsko-promelnega društva.
Radio
Proprami Haefio-IJablfcmai
Četrtek, 6. aprila: 12.15 Radio-kvartet. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, radio-kvartet, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Italijanščina (dr. St Leben). — 19 Korist rastlinstva: Važnost žita z narodno gospodarskega stališča (prof. Pen-gov). — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj).
—	20 Pres.nos zbora »Trboveljski slavčki« iz Trbovelj. 22 Čas, poročila, plošče (lahka glasba).
Petek, 7. apr la: 11.15 Šolska ura: Ščitimo rastline! (gdč. A. Ojstriš). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 O vzgoji (Pero Horn).
—	19 Francoščina (prof. Prezelj). — 19.30 Kopno in morje (A. Peterlin). — 20 Prenos iz Varšave. — 22 Čas, poročila, plošče,
Drupi propranu 9
Petek, 7. aprila:
Zagreb: 20.00 Evrojrski koncert, prenos iz Varšave — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Barcelona: 21.00 Radio orkester — Stuttgart: 20.30 Solistovski koncert — Leipzig; 20.00 Čardaška kne-ginja, opereta — Bukarsšt: 20.00 Koncert filhar-moničinega orkestra — Suisse Romande: 20.30 Fantazije 21.30 Koncert vojaške godbe — Berlin: 20.30 Poljudni večerni koncert — Belgrad: 20.15 Prenos evropskega koncerta iz Varšave — Rim: 20.45 Pester koncert — Beromiinster: 21.40 Nove pesmi švicarskih in inozemskih komponistov — Miinchen: 21.00 Simfonični koncert — Budaoest: 22.00 Ciganska glasba — Varšiva: 20.15 Evropski koncert.
Prâdobivalte novih naročnikovi

»acfc-i»: *rjv. • »»МНЛСЈНН
•O
ЧЈ СЗ 15
C U 3 0) 'JZ
>-5 a
JjQ il
... u
3 °
P. C. WreD :
Lepi
80
a
a r
•g tu * s s 3-J ~ :Si Q F 5 -» S B trwus 5 » ïj ca. "> o
- 2 ÏB •CJ
••= 2 ZI J a1"3 â
„QMS
-ï O B
« ÛÛOÛ > N	O
o»„^do ~ * » rt o
a n ^ n ïi n
-.	^ ... Л. ,1
s, — = - a,
s F a O o £
C J3
* » 2 S
л a c o
•3 ■ ° Q S a a . &
'N (/> rtj >
««Ž o c o "Q
„ .3o
si
13Ï.» , ■S..O C. o o J a -o „ £
. в. П .A П
fN
s Prekanjen dečko! : je rekel Mihael. >Jiitri rano bodo v I okotu vedeli, tla je trdnjava napadena, in naslednjega dne bodo že tukaj.«
>Vprašatije je le, kje bomo ni i tedaj? sem pripomnil.
V peklu, dragi prijatelji,« se je smehljal Cordier.
Ko smo se zopet vrnili na streho, so že ranjenci sali na svojih mestih —■ eden ali dva nista več ganila!
Na vsaki strani mene je stal mrtvec, političen v strelno lino in s puško v rokah.
V puščavi je bilo vse mirno. Le kamenje in pesek povsod, kamorkoli je seglo oko; in na leni so bleščali in migljali vali vročine.
Nenadoma je Schwartz zakričal na razglednem stolpu.
Plezajo na palme! je zavpil in streljal.
To so bile njegove poslednje besede. Hipec kasneje ga je končala množica strelov.
Izstrelki so zadevali notranjo ploskev ozidja. Arabski ostrosti e Ici so splezali v krone palm v zelenici in od a m streljali doli na našo streho. Tudi raz peščene griče se je obnovilo streljanje.
»Brzi ogenj na palme.« je ukazal Lejaune, »in Brnndl, škil ile, da se takoj spravite na stolp! Urno...«
Brandi se je ozrl navzgor na stolp in potem na Le-jaunea. Le^uuie je prijel za samokres in Brandi je poslušno splezal po le-tvi in s ploščadi stolpa je streljal kolikor moči naglo na palme.
Mihael je bil še vedno na svojem mestu, toda ko sem se obrnil, sem videl, kako se je njegov sosed zgrudil, se
z obema roku
prijel
grlo, pri čemer mit je kri lila
skozi roke. — Ko sem kasneje bežno pogledal tja, sem zapazil, da je Lejaune tudi s tem mr.vecem zasedel strelno lino.
Kmalu nato sem slišal krik od zgoraj, in ko sem pogledal gor, se je Brandt opotekel, padel s hrbtom na držaje ploščadi, se prekopicnil in padel s strašnim plo-skorn na streho.
»Seržant Du pré, poiščite za tega mrliča kako dobro mesto!« je velel Lejaune in nato poslal Haffa na stolp.
Scliwartz, Brandt, Haff! Brez dvoma bosta naslednja Delarey in Vogué... In potem Colonna, Go.to in Boli-dar... Guantaio je bil mrtev... Zakaj ni poslal Mihaela gori? Bržkone je holel prizanašati njemu, St. Andreju, Cordierju, Marisu in meni, dokler ne bi bili mrtvi vsi voditelji upora in malopridneži, ki so hoteli ukrasti ,di-jamant'... Ni hotel premagati Arabcev, da bi bil potem izrečen vstašem in tatovom.
Ko sem se ozrl na Haffa, sent opazil, da je ležal krit za Schwar zovim truplom iu streljal.
Vprašal sem se tedaj, ali se bomo mogli braniti Arabcem do večera... Ali bodo pri mesečnem svitu streljali?
Bilo mi je čimdalje mučne je prožiti puško, kajti od solnca zaslepljene oči so me neznosno bolele, imel sem občutek ko da se inojn lobanja zgoraj odpira in zapira in so tako mrji možgani nezaščiteni Vsak strel iz moje puške je deloval ko udarec s težkim kladivom po moji glavi. Bil sem že skoraj na kraju svojih moči, ko je streljanje Arabcev zopet popustilo in napi sled prenehalo.
Tudi ml smo ustavili ogenj ln nekoliko počivali. Mihael je bil čil, loda vsaj polovica moštva jo bila mr va ali pa je ležala v zadnjih zdibljajih. kajti stali so pol leže v strelnih linah in se niso več brigali za Lejaune-ovo rjovenje.
Med mrtvimi sla bila tudi seržant Dupré in korporal Boldini, in oba sta v linah predstavljala živa vojaka. Haf{ je moral biti tudi mrtev, ka.jli na ploščadi je ležal Delarey, skrit za kopico mrličev.
Ubogi Cordier in Maris sta bila mrtva. S!. André, Mihael in jaz smo bili edini, na katere se je smel Le-* jaune popolnoma zanesli, če bi Arabci boleli odili — toda tega niso storili.
Na Lejauneov ukaz so ostale strelne line zasedene po mrtvecih, medtem ko smo nt i po oddelkih šli doli. da smo se okrepčali in spočili. St. André je moral skrbeti, da je bila moštvena soba v najlepšem redu Lejaune sam ni nikdar zapustil strehe, marveč si je dal prinesl i jed, kavo in vino.
Voguéja je poslal na ploščad stolpa, na katerem je sedaj ležal mrtev tudi že Delarey. Na vsaki strani strehe je bila po ena straža, dočim so drugi, ki so bili gori, sedeli s hrbti naslonjeni k zidu pri strelnih linah.
Streljanje arabskih ostrostrelcev, ki so le še posamič streljali, ni delalo kake posebne škode. — zapravljali so strelivo za mrtve.
Nastopil je večer, prišla je noč, luna je vz.šla. Dovoljeno nam je bilo spali poleg strelnih lin, dočini so «e straže menjavale vsaki dve uri.
Na Lejauneovo povelje je bil vrgel Vogué še pred luninim vzhodom telesa Schv.artza, Haffa in Delareya s ploščadi na streho; Lejaune jih je postavil k strelnim linam. Videli je bilo, da mu povzroča posebno zabavi, ko je vtaknil svojo napol doknjeno cigareto Schwartzu med zobe in tnu potisnil čepico na eno oko. da je bil videti zelo podjeten.
Takrat, ko je Vogué vlekel Delareyevo truplo niiim. mene. da bi ga posadil h kaki «trelni lini, mu Je rekel Lejaune porogljivo;
ЈШ/Ч

V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din io-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Konic torbice, aktovke, listnice, denarnice, kovi-eke za Veliko noč po znižanih cenah nudi tvrdka
F. M. Sctumitt, Ljubljana
Pred škofijo 2 Oglejte si ialožbel
Trgovskega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme Vinko Pavlin, Trbovlje.	(v)
Agilni zastopniki
za večjo mednarodno zavarovalnico za vse večje kraje Dravske banovine se iščejo. Ponudbe in reference na upravo -Slovenca« pod šifro Mednarodna« št. 3832. (z)
UllllinillllllllllHIlIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
<7nserati
v "Slovencu-
^majo največji uspeh:
IIIUIIIUIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII
m
Brezobrestna posojila
za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo; «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike.
r. lil
ODDAJO:
Stanovanje
dvo- in štirisobno z vsem koinfortom oddam. Naslov v upravi Slov. pod štev 3697.	(č)
Štirisobno stanovanje
komfortno, oddam za maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3816. (č)
Stanovanje
sobe v pritličju in kuhinje v podpritličju oddam z majem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3881. (č)
Lepo stanovanje
(celo prvo nadstropje), v novi vili v Magdalenskem predmestju, oddam s prvim majem. Stanovanje primerno za večjo družino ali kakega obrtnika, ker spadajo k stanovanju večji obokani prizemni prostori. — Franjo Zebot, Maribor, Loška 10. (č)
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljaj in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara. 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb. Dolac krai tržnice.
Meblnvano sobo
elegantno, strogo separi-rano, blizu Tabora — oddam. Friškovec 3. (s)
Solnčno sobo
dve okni na ulico, s separatnim vhodom, parke-tirano, snažno — oddam ! dvema boljšima osebama. . Miklošičeva 4/11. (s) 1
Osebni avto
štirisedežen, eleganten, skoraj nov, po izredno ugodni ceni naprodaj. — Naslov; Radio-Starkel — Trg Svobode 6, Maribor.
Zahvala
Ko nam je umrla neumorno pridna soproga ozir. skrbna mamica in sestra, gospa
Angelca Gmeiner
smo bili deležni tolike naklonjenosti in tolažbe, da se vs^ kemu posebej ne moremo zahvaliti. Iskreno zahvalo izrekamo čč. duhovnima gospodoma z Ježice in Črnuč, osobito g. župniku Koširju za tolažilne obiske rajnici, vsem dragim sorodnikom, posebej še gospej Lovšinovi, tehničnemu in pomožnemu osebju Jugoslov. tiskarne za krasen venec in spremstvo ori pogrebu, g. ravnatelju Čeču, ki je blagohotno omogočil številno udeležbo osebju na zadnji poti rajnice, pevskemu društvu Grafika« za dovršeno petje žalostink, vsem cenj gg. pri uredništvu »Slovenca«, vsem ljubim sosedom in dragim faranom za čaščeče spremstvo in tolažbo in končno vsem, ki so blagi po-kojnici izkazali svojo naklonjenost in ji tako skušali olajšati trpljenje zadnjih ur življenja.
Srčna hvala vsem!
S t o ž i c e , dne 5. aprila 1933.
ŽALUJOČI.
Avtomobile
prvovrstne .Renault', naj-ekonomičnejše, nove, rabljene, rezervne dele nakupite pod ceno: Cesta na Rožnik 19.	(f)
Avtomobili in
motocikli
svetovnih znamk, novi in malo rabljeni, se prodajo po najnižjih cenah. Avto-tvrdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(f)
Spalnice
pleskane, kompletne, s psiho in ogledalom 2000 Din, omare, pleskane 400 Din, postelje, plcsk. 200 Din. V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice po najnižjih cenah. Sprejemam naročila.
Andlovic,
strojno mizarstvo, Ljubljana, Komenskega ul. 34.
ZA SPOMLAD
NEKOLIKO KRAŠKIH MODELOV !
........KIJU 3 ZMERNI CEHI ! !
145
Ženski troter-čevlji v raznih kombinacijah, nova moda.
145
Ženski čevlji, solidno izdelani, čritl ali rujavi, usnjati podplati. Druga oblika samo D. 95'—.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Andref Selšek
pekovski mojster v Celju
danes v sredo ob 4 zjutraj v javni bolnišnici v Celju, v 41. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl. Truplo pokojnika bo prepeljano iz Celja v Sevnico, kjer bo pogreb v petek 7. aprila ob pol 10 dopoldne iz župne cerkve. Sveta maša zadušnica se bo brala ob priliki pogreba v Sevnici in v soboto 8. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Celju. CeJje, dne 5. aprila 1933.
Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo.

Droben oglas v »Slovenca* posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem oač kupca ti s knjižico dtf.
Enonadstropna hiša
nova, v Novem mestu, s 3 sobami, kuhinjo, 2 jedilni shrambi, kopalnica in klet, 2 trgovska lokala — naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3805.	(pl
Vsakovrstno
ftnpiiie
po oaivišiib cenab
ČERNE. tuvelir. Ljubljana, Wolfova idica »L 3
Jonathan
nova ameriška jabolčna sorta, visoko deblo, na razpolago še okoli 100 kom. po 10 Din franko naročnikova postaja. Pritlično drevje po 12 Din.
V	zameno vzamemo tudi kompleten fotoaparat. — Drevesnica Jelen, Št. Ilj pri Velenju.	(I)
Sir-trapist
12 Din kg zopet v zalogi v Mlekarni na Dunajski cesti 17. Medija-tova hiša.	(I)
Volna, svila, bombaž
stalno v bofiati izbiri » vseh vrstah ta stroino pletenje in ročna dela do nainižiih cenab pri tvrdki Kar! Prelotf. Ljubljana — Židovska ul in Stari trfi.
Pekarno
dobro vpeljano, na prometnem kraju (Rakek -obmejna postaja) prodam.
V	slučaju, da nima koncesije mu jo tudi pustim za pol leta. Več se izve v upr. »Slov.« j5od štev. 3775._
Konfekcija — moda
najboljši nakup. — Anton Presker. Sv. Petra c. 14. Ljubljana.	111
Na
favni dražbi
ugodno napr oda i
J krava, rdeče-bela, 6 let
stara, 8. aprila 1933 ob 7, Tešanovci, p. Gor. Pel-
kovci.
1 kočija, 1 koleselj in 1 slamoreznica, v Dol. Lendavi, Glavna ulica št. 60, dne 8. aprila 1933 — ob pol 9.
Ugodno na prodat'»
1	blagajna, 2 pisalni mizi,
2	fotelja, 1 kredenca, 1 tračna žaga in še več drugega pohištva. Kupci naj javijo naslove okrajnemu sodišču v Logatcu pod opr. štev. E-93/32-13 in
E-39/33-3.
Ženski čevlji iz laka, zelo okusni, novi model.
Eleganten in lahek čevelj iz tineya
rujavega baržuna.
Najnovejša moda, imit. nubuka.
Poceni moški polčevlji, črni ali rujavi, usnjat podplat. V drugi obliki samo D. 125'—.
Praktičen in poceni čevelj iz črnegi? baržuna, imit nubuka.
o 45'-
odnosno D.
55
Moški polčevlji, prima črni ali rujavi boks, prima Goodyear-izde-lava, trpežen usnjat podplat.
VELIKA IZB ПД OTROŠKIH ČEVLJEV
raznih vrst v vseh velikostih.
Ljublf an a, Dunajska c. 1 a (Pelovia) Maribor, Gosposka ul. 17 Celje, Aleksandrova c. 1
Če avto svoi stari prodajaš аГ motorja bi znebil se rad. brž kupetv ti mnogo prižene Slovencev najmar.jš' inserai
Gospodinje
ako potrebujete trpežno in perilno blago za predpasnike, bluze, vsakdanje obleke, ima istjga veliko zalogo po najnižjih cenah tvrdka F. I. Goričar, Sv. Petra c. 29, Ljubljana. (1)
Brtnicč
nizke, v novejših krasnih barvah. 10 grmičkov Dm 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«. Maribor I
1	Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni
soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
FRANC GRAUL
hišni posestnik in mizarski mojster v Zg. Šiški št. 90
po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz hiše žalosti, Zg. Šiška št. 90, v četrtek dne 6. aprila ob 5 popoldne na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, dne 5. aprila 1933.
Žalujoči ostali.
Orehova
rozine in vse potrebščine za Vclikonoč prav dobro kupite pri
Jos. Jagodic,
Celje,
Glavni trg, Gubčeva ulica
Barometer!
Samo še ta mesec za ceno Din 3.50. Barometer, Ljubljana I, poštni predal 18.	(1)
Sesalko
za gnojnico, skoraj novo, zelo dobro delujočo — ugodno prodam oziroma zamenjam za kmetsko blago. Naslov v upravi Slovenca« št. 3796. (1)
Prvovrstno domače zavarovalno društvo išče m Slovenijo sposobnega in agilnega
generalnega zastopnika
s solidnimi svo.jstvi, dobrega upravnika in produktorja. Vpo-števali bomo samo kandidate z obširnimi poslovnimi zvezami. Prednost inmjo kandidatje te stroke. — Ponudbe na Publi-citas d. d.. Zagreb, Iliea 9 pod št. 33.590.
T
Naznanjamo pretužno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Sever roj. Nachtigal
soproga krojaškega mojstra
dne t. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno umrla. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 6. aprila 1933 ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. aprila 1933.
Josip Sever, soprog in vse ostalo sorodstvo.



t
Slamnike
vsakovrstne borte šivam na stroj. Modistinjam popust. Popravila točno in poceni. Salon >Mia«, Flor-janska ul. 6.	(t)
Krušno moko io
rženo moka
»edno iTsle. kanite trlo nroHno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Rf*l|ev« cette i«.
M»
PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO V ZGOR. ŠIŠKI
naznanja pretužno vest, da je njegov soustanovitelj, dolgoletni predsednik in častni predsednik, gospod
FRANC GRAUL
posestnik in mizarski mojster
danes dne 5. aprila mirno v Gospodu zaspal.
Vzornemu predsedniku bodi ohranjen časten spomin. Z g. Šiška, dne 5. aprila 1933.
Prostovoljno gasil, društvo Zg. Šiška.

Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceù.
izdajatelj: Ivan Rakuvec
Urednik: Franc Krom/ar.