XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan avećer, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avBtr o-og e r a k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za. oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po •'> kr., če se oznanilo jeuenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravniStvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Vabilo na iiaročbo.
Slavno p. li. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   ,,   — „
, četrt leta........4   „   — „
B jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprairtiištvo „8lov. Naroda".
Tri adrese.
Diplomatična zvitost iu očitno prizadevanje poročevalca Bilinskega, da prikroji tak načrt adrese, ki bi ustrezal vsem strankam, katerega bi mogle podpirati vsaj vse tri velik« skupine, iz katerih se sestavlja večina državnega zbora, ali bi se vsaj imela sestavljati po želji ministerskega predsednika, ni prav nič pomagala, ker ni dosegla svojega namena. Izrekli smo bili že koj iz početka opravičeni dvom, da bode pač teško za jedno adreso združiti tako različne in nasprotne elemente, kakor se nahajajo v naši zbornici, da bi bivši desničarji in levičarji v tako daleč mogli zatajiti svoje principijelne nazore, da bi Be mirno sešli na polji skupne adrese brez izrečene politične barve.
Občudujem.) zares veliko spretnost, s katero se )e posrečilo poročevalcu Bilinskemu sestaviti tak načrt, o katerem bi  se bilo  moglo soditi na prvi
hip, da nema nobenega odstavka, proti kateremu bi se mogla oglasiti katera izmej treh skupin, ki naj bi ga odobrile.
Ovija se tesno načel izrečenih v prestolnem govoru in skuša posebno poudarjati gospodarska uprašanja, katerih našteva dolgo vrsto, ki jo no moremo tu ponavljati. Taka uprašanja in njih ugodna rešitev nahajajo se v programu vsake stranke, zatorej ustrezajo jednako vsem, nobena stranka ne more jim ugovarjati. Načrt Bilinskega, to se mu mora priznati, nema nič, ali skoro nič tacega v sebi, proti čemur bi mogla ugovarjati katera koli stranka. Ali baš to je njegova slabotna stran.
In res se je pokazalo pri adresni debati, da se ni nobena stranka pritoževala, da bi v adresnem načrtu bilo povedano preveč, kajti temu se je prav pazno izogibal njegov duševni oče, pač se je pa poudarjalo, da je treba dodati mnogo in stavili so se razni dodatki in popravki, kateri so imeli namen razjašnjevati stališče in želje pojedinih strank. A nobena stranka ni šla pri tem tako, do skrajnosti, kakor je to storila baš levica, katera je takoj, ko je bil odklonjen jeden njen dostavek, izrekla, da bode predložila samostalno adreso in je izvedla torej le to, na kar je morda že mislilila iz vsega početka.
Tudi druge stranke, n. pr. klerikalci v Hohen-wartovem klubu, stavili so bistveno važne dodatke, kateri so bili pa odklonjeni, istotako bil je odklonjen dodatek Šukljejev, ki je poudarjal razvoj narodne ravnopravnosti in želel, da se ravnopravnost bolje poudarja v adresi. A vse te dodatke odklonila je ista levica, deloma s pomočjo Poljakov, ki je pa vse drugače postopala, ko je bil odklonjen njen dostavek glede ljudskega šolstva.
Poljaki prizadevali so ne kolikor mogoče varovati nekako nevtralni značaj načrta, ki ga je izdelal njih Boplemenik, glasovali so proti vsem do-stavkom. ki so preveč naglašali stališče jedne ali druge stranke, ki se po njih misli neso strinjali z glavno mislijo, katera presinja ves načrt Bilinskega. Le konsekventno je bilo torej, da se neso mogli pridružiti levici iu glasovati za dostavek Plenerjev, ko so poprej glasovali že proti raznim dostavkom bivših svojih zaveznikov, s katerimi  imajo vender
še vedno [mnogo več dotike, nego pa z levičarji, s katerimi bi jih mogel združiti le goli egoizem in izdajstvo krvnih svojih slovanskih bratov, ki so Že toliko storili v korist njih dežele.
Dr. Plenerja dostavek o ljudskem šolstvu, podal je torej levici morda na tihem zaželjeno priliko, da se je odpovedala družbi, v kateri se itak ni mogla posebno dobro počutiti, ter se postavila na laBtne noge. Plenerjev dostavek meril je na to, da se izreče v adresi v splošnem sporaz-umljenji, da se že naprej izključijo vsi mogoči boji o ljudski šoli, ter se izreče, da se jamči nemoteno razvijanje ljudskega šolstva. Dalje jo nasvetoval še, da se izpusti dostavek v načrtu, ki govori o pospeševanji nravnega iu duševnega blagra narodov, za katera naj bi se rabila razna sredstva.
Kakor že rečeno, bil je odklonjen Plenerjev dostavek, kakor so bili že oklonjeni drugi prej, ali levica je takoj pokazala svojo pravo barvo, in konec je bil lepim sanjam o trojedni adresi, za katero bi se bile imele združiti vse tri najmočneje skupine naše poslaniške zbornice. Ne motimo se, ako trdimo, da je levica že imela pripravljen iz vsega početka svoj načrt, da je le iskala prilike, da razkrije svoje prave nameue in tako ni jej bilo baš teško najti je. Ostala pa je Bama, ker n*ti Co roni ni in njegov klub ne bodo Be jej pridružili, akopram je prvi izrekel, da se stvarno strinja sicer s Plenerjem, da pa ne bode nasprotoval Bilinskega načrtu.
In tako bodemo imeli tri adrese v poBlaniški zbornici I Će se v zadnjem trenotku ne odločijo Mlado-čehi, da na jeden ali drugi način podpirajo Bilinskega načrt, to je, da glasujejo zanj, kar ni baš verojetno, ali da se vsaj zdržujejo glasovanja in mu tako pripomorejo do večine, ne vemo, bode li sploh kateremu adresnih načrtov mogoče pridobiti večino. Negotovost položaja pokazala se je torej že prej, nego se je pričakovalo, kajti težko je pričakovati, da bi Be stvar preobrnila, akopram se bode morda še skušalo začasno poravnati nasprotstva.
Pisava merodajnih levičarskih listov nas nikakor ne more navdajati z nado, da bi se v tem oziru kaj spremeuilo, kajti iz vsega se kaže, da so levičarji storili le to, kar so nameravali že iz početka.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Gospod urednik! Volitve v mestni zbor so torej končane, Kalan, ta naš večni kandidat, našel bo sedaj dovolj časa spočiti se na zasluženih lavo-rik'ih Bvojih in premišljevati usodo nevoljenega kandidata. Jaz ga, po pravici rečeno, silno pomilujem na njegovi nezgodi. Doslej smo imeli priliko občudovati njegovo učenost in bistroumnost le v a Domoljubu" (lucus a nun lucendo), kjer je kozolce bolj temeljito obračal in hujše burke uganjal, nego njega dni clowu „Aujust" v cirkusu Benzovem na Dunaji. Le pomislite, gospod urednik, kako bi se razmere v mestnem zboru predrugačile, da sedi mej mestnimi očeti tudi kapelan Kalan. Ako se mu je posrečilo, že leta 1805 spremiti zaročenca na kolodvor, od koder ju je ž njijino pregrešno ljubeznijo (oh gospod dohtar iz Gorice, odpustite mi, da je pregrešno pero zapisalo to besedo!) vred odpeljal v daljne kraje, gotovo bi ste mu v najbližjem času posrečilo, mestni voz, katerega so ti vražji liberalci tako zavozili, spraviti v pravi tir. Konec njegovemu delovanji bi bil, da bi se davki zdatno zmanjšali in
nečega dne brali bi po listih razglaB mestnega Županstva, da je davek za mestne občane Ljubljanske popolnoma odj>ravljen in da vsakdo še nekaj na vrh dobi iz mestne blagajnice, kdor Živi v Ljubljani. Da je ta zlata perspektiva le „fata morgana", to ste zakrivili Vi strupeni liberalci, ki ste omogočili njegov propad!
Jaz bi prav rad pomagal gospodu Kalanu, pa ker drugače ne morem, pa vsaj z dobrim svetom, kajti meni se vse tako vidi, kakor da ima ta nepridiprav strašno smolo. Smolo se pa lahko odpravi na ta ali oni način, saj je veliko smolarjev na svetu. Prva stvar je, da se gospod Kalan znebi svojih sovražnikov. On je pobožen in bogaboječ mož in zato tudi ne dvomim niti trenotek ne, da je v »gnadi božji". (Gnada izhaja, kakor nek mož trdi, od ganiti, za to bo je ne smemo sramovati. Itisum te-neatis!) Kolomonov žegen, ta neprecenljivi vir raznih copernij, kateri je bil po svojem naslovu „v kele-ranje ta prvo bart vdrukan v tom lete 1521 noi v latinshzhei shprachi unkei dan: potam pa na nem-shko sedei pa ta prvo bart na sovenjo no novo kuhan inu frishnu pazhanu navaja precej po predgovoru neko „kraft.no" molitvico zoper sovražnika. Evo prijatelj Kalane 1 ^
Naiprei an vesok noi svet Shegen sa vse sovrashenzhe dushne noi talesne.
O gospod moi stvarnek inu Bueg tisi stvarov nebu noi samlo inu muerje? noi vse stvari, kar se notra gibla V stori vse moje fainte boiezhe, da se bojo mene bati morli? bojo mene ugladali da se bojo na vsah glidah tresli? ti S. S. 3 shrebli Krish-tosehevi bodita sabiti prad moimi t,notami ta prvtivi priedi, ta druji sadi ta trezhji na sriedi jun skues tetu noi dusbo; noi skues meBU inu kri; noi skues kosti inu muesk, noi skues rozhe noi noje; noi skues un noi shien, inu skues gvavo noi serze moiga iainta: da bom mov pokoj iuu da bo mene vse kdoromi pershvo tu menei pomai bueg."
Kaj ne to bo nekaj za našega kapelana, ko se bomo vsi tresli pred njim V
Ako bi to sredstvo ne izdalo, kar pa dvomimo, potem navaja Kolomonov žegen še drugo, ki je še močnejše; spregovoriti je treba le neke svete besede in sovražuiki so izgubljeni. Pa poslušajmo, kaj Kolomonov žegen pravi:
„Te besiede, katere pridejo sedei shribane, su taku kraftne al k nozhash varjeti pu obesi ta ze-delzh anomi na kragen al pa anomi pesi noi pa strieli  na nja bosh vidov kai ti satnora." Besede
Deželni poslanec za skupino gorenjskih kmetskih občin!
Na Bledu, dne 28. aprila.
Ni se še zarasla trava na grobu prerano umrlega deželnega poslanca in glavarja Poklukarja, že rije klerikalna stranka kakor krt pod zemljo ter dela na vse kriplje, da bi zagotovila ta mandat najstrastuejšemu svojih privržencev.
Da ne nameravajo ti gospodje nič dobrega, sklepamo iz tega, ker se tako boje priti pred slovensko občinstvo s svojim kandidatom. Dne 31. marca t. 1. napravil je častiti gospod dekan Blejski malo gostijo, h kateri je povabil častite svoje duhovne sobrate. A to ni bila navadna gostija, h kateri se zberejo prijatelji ter se veselo kratkočasijo pri časi vina-, bit je to volilni shod aen miniature", katerega je sklical hišni gospodar, da se dogovori s svojimi sobrati o bodočem kandidatu za deželni zbor. Kaj se je vse tisti dan v Blejskem larovži govorilo in debatovalo, tega ne vemo; to pa vemo iz verodostojnega vira, da so se duhovni gospodje dogovorili, da bodo podpirali kandidaturo bojevitega in vročekrvnega Ljubljanskega kapelana Kalana, ter zanj agitovali na vse kriplje; kajti tako želijo mi-lostljivi kuez in škof Ljubljanski.
Nam se to čudno zdi, zakaj se je knez in škof tako ogrel za svoiega kapelana; kajti do današnjega dne ne vemo kakšne zasluge da si je pridobil čudni ta patron za sv. cerkev. Glede njegovega narodnega delovanja pa vemo samo to, da je strastno napadal najzaslužnejše slovenske može, katerim niti ni vreden jermenov razvezati z opank, da je pa na drugi strani v svojem organu, na katerem ne najdemo razun naslova prav nič dobrega, pisal najbolj gorostasne bedastoće, kakor se še niso uikoli preje tiskale v slovenskem jeziku. Id tak mož, ki je doslej vedno le razdiral, kar so drugi slovenski veljaki z največjim naporom sezidali, ta naj bode slovenBk deželni poslauec in naslednik zasluženemu Poklukarju?
Volilci, kateri bi volili tacega poslanca, ne morejo se zmatrati za politiško razvite, zato upamo, da se bodo sjedinili za tacega kandidata, kateremu bode slovenski program čez vse svet in kateri bo vreden naslednik Poklukarjev- Kalano v program nam je vsem znan in ravno zategadel trdimo po pravici, da on nema sposobnosti zastopati interese slovenskega naroda. Naj ostane še nadalje knezoškofov kandidat; zato pa še ni slovenski kandidat in ne more biti toliko časa, dokler se ne bo temeljito spokoril za tiste svoje politiške grehe, katerih se je krivega storil v svojem politiškem življenji. In zakaj vse to danes pišemo? Gotovo le zato, da se razsodni čitatelji prepričajo, kako nam hoče klerikalna stranka usiliti nesrečnega svojega Kalana, kateri navzlic vsem svojim sedanjim porazom še vedno ni prišel do prepričanja, da je ogromna večina slovenskega naroda že davno obsodila njega in vse njegovo javno delovanje.
Gorenjski volilci bodimo oprezni!
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 2. maja. Iz adresnega odseka. Plenerjev dostavek glede ljudske šole, katerega je predlagala levica k načrtu Bilinskega, bil je odklonjen z 20 proti 15 glasom. Na to naznanil je Plener samostojno adreso levice. Sicer pa govorimo o tem dogodku obširneje na dragem mestu. Adresna debata se je nadaljevala in se sukala okolu gospodarskih točk, ter je bil načrt Bilinskega vsprejet večinoma brez spremembe. Razni dostav ki, mej drugimi tudi oni Šukljeja, ki je poudarjal razvoj narodne ravnopravnosti kot važno akcijo, bili so odklonjeni z večino glasov.
Iz budgetnega odseka.
Zadnje seje budgetnega odseka pod predsedstvom dr. Plenerja udeležil se je justični minister in sekcijski načelnik dr. K ral, od ministerstva notranjih zadev pa dvorni svetnik Braunhofer. Pri obravnavi o ju8tičnein etatu interpeloval je dr. Ba-reuther justičnega ministra glede predložitve novega kazenskega zakona. Dr. PininBki je tudi izrekel željo, da se kmalu predloži načrt novega kazenskega zakona. Tudi v civilnem procesu po-trebue so reforme. Dr. Barnreiter govoril je obširno o reformi kazenskega prava in o vzgoji mladih juristov ne samo na vseučiliščih, nego tudi v justični službi.
Posl. Šuklje pritožil se je, da se pri uad-sodišči v Gradci slovenske pravne zadeve obravnavajo nemški in da bo odlok potem da sodišču prve instance z dostavkom, naj se o tem obvestijo stranke v nemškem in slovenskem jeziku. Po tem čas tratečim ravnanji se le zmanjšuje veselje do slovenskega uradovanja. Kar pa je glavna stvar, stranke dobe v roke prevod, ki jim ne podaje nikakoršne gotovosti, da je avtentičen, Razuu na Kranjskem, pokazal se je v s I o v o n s i li pokrajinah v zadnjih letih glede slovenskega uradovanja n a z a d e k. Govornik vpraša, je li hoče justični minister skrbeti za to, da se bode jezikovna organizacija pri slovenskih okrajnih sodiščih izvršila v smislu postavnih določb in tako, kakor to zahteva korist prebivalstva. P 1 e n e r ugovarja, da Šukljejeve opazke spadajo prav za prav pod naslov »uprava v posamičnih krouovinah". Dr. Kaizl se pritožuje, da ravnopravnost pri sodiščih na Češkem, Moravskim in v Šleziji navzlic postavnim določbam še ni uvedena, in vpraša justičnega ministra, je li hoče skrbeti za nje uresničenje. Dr. Menger ugovarja dr. Kaizlu, da po ujem omenjene stvari spadajo v okvir Češke sprave. Proti Šuklje j u omenja, da se mu zdi primerno, da sodnik prve instance nareja prevod. O objektivnem postopanji omeni, da je tako, da mora globoko omajati zaupanje v justico. Derschatta se je nekaj postavljal proti Sukljaju, ter skušal dokazovati, da so njegove pritožbe glede Štajerske in Koroške ueosnovane (?), sicer pa je moral sam priznati, da vlada Slovencem ni tako prijazna, nego je bila prej. Justični minister odgovoril je, da bode v kratkem predložil nov kazenski zakon, istotako novelo k kazensko postopnemu redu. Glede reforme civilnega postopanja pa ne more dati jednacih obljub. Kaizlu odgovarja, da vlada skuša vedno storiti svojo dolžnost. Če se v redkih slučajih dogajajo nerednosti, se ne sme tacih slučajev generalizovati. Kar se tiče Šukljejevih opazk, da se pri oddaji vseh služb v Tržaškem in Graškem nadsodiškem okrožji jemlje ozir na jezikovne potrebe, ni tako lahko, ustreči jim. Na Kranjskem je najložje, težje na južnem Štajerskem
slove pa takole: „OmnbuB 4- horje + Agla 4-tetragramathon + the + Agar -h maichei + As-rael + Amore + konssnmatumeat -fr- omiel + ariei 4- araisa 4- Amen.°
Bojite se ga liberalci, ako se bode začel gospod Andrej posluževati tacih sredstev, da Vas užene!
Gospod Andrej imel je pred kratkim tudi nesrečo z barjani in sodišče je spoznalo, da je ta velika prijaznost Kalanova z barjani najmanj 14 dni j vredna. Ker se bojimo, da bi se morebiti gospod Kalan še katerikrat danes ali jutri moral opravičevati pred kazenskim sodiščem, zato ga hočemo seznaniti še z nastopnim „žeguaina, kateri ga bode izvestuo varoval vseh tacih sitnostij. Kolomonov žegen takole pravi:
„Spet a n gvautno krafteu noi S Shegen per grlhti zhries svoje sovrashenzho, te S. Shegen mo-rash tedaj shebrati, kader boBh por grihti kei skuein mov ujo a vit i : (na pr. z barjani v volitvenih zadevah). Jas ncs grem ven see hishe ta nai nai vishi 3 parshone pelam jas pred rihtarie noi tiegarje da bojo smano lepu noi fraiutelh se shodili kadar jasta pridani prad grihtno gvovt, Bueg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bueg sin bodi moi besednik Bueg S. Duh moja pomuzh: Bueg ozba bodi pred mano, Bueg sin aameno S. Duh na strane inu taku bojo
vsi moji fainti pramagani inu sveeani, da oni men*) k nabojo moli shkodovati per moimi bvase inu tielase noi per dushizi, nieh serze bodi sabito inu nieh uste samasane da oni me nabojo taku mavi moli shkodovati kaker en tak mosh, kateri je prad 32 lietame umero inu pepiv guatov tu pomai mene Bueg."
Da je gospod Kalan pred necirai tedni vedel za ta zagovor, gotovo bi mu bil zanj do »smrti hvaležen.
Jako radoveden sem, s kakim uspehom bode uporabljal gospod kapelan Kalan te zagovore, soditi me gotovo ne more zategadel slabo, ker mu le dobro hočem. Sedaj, ko ima dovelj miru in počiva na svojih lavorikah, ima najlepšo priliko poskušati te zagovore na svojih političnih nasprotnikih.
Pa ker baš govorimo o tem našem junaku, zamolčati veuder ne moremo, kako sodijo njegovo delovanje nekateri njegovi bratje. Nek župnik, ki se ne more strinjati s taktiko Kalanovo in njegovih pajdašev, usklik nil je zvedši, da je Kalan pri mestnih volitvah zopet jedenkrat prav pošteno pogorel: V Ljubljan' kaplan, neslan Kalan.
In s tem se za danes poslovim od njega. Da ste mi zdravi in veseli do prihodnjih volitev gospod Kalane! Rusticus.
in Koroškem, najtežje pa v Primorji. Glede vprašanja, ali naj se prevodi izvršujejo v prvi ali t drugi instanci, je težko dati že zdaj odgovor. On bode na to vprašanje obrnil svojo pozornost. Glede drugega vprašanja, ki je te dni bilo na razgovoru v zbornici, obžaluje, da ne more dati tacega odgovora, ki bi mogel vsestransko zadostiti. On misli, da ni v takem položaji, da bi se mogel popolnoma odreči objektivnemu postopanji. Sicer prizna, da se je v tem oziru v postopanji včasih seglo predaleč; znano je, da je on v tem oziru olajševalno posredoval, prizadeval se bode tudi na dalje, doseći take odnošaje, ki bodo zadoščali. Ko so govorili še nekateri poslanci, vsprejela sta se naslovni točki „centralno vodstvo" in »najvišje sodišče" in zaključila seja.
Viiaiije države.
Rusija in Itn mani jn. Peterburške „Novosti" donašajo važen članek o spremembi ruskega poslanika v BukareŠtu, v katerem pravijo, da so se odnošaji Rusije proti Ru-muniji v zadnjem času zelo zboljšali vsled nekaterih priporočil iz Berolina. Ruska diplomacija mora sedaj ta ugodni trenotek obrniti v svojo korist. Hitrovo, ki ima v kralji Karolu velicega nasprotnika, moral se je torej nadomestiti z drugim poslanikom, ki bode sicer delal istotako vstrajno, a ne bode tako eksponiran. Pridobitev Rumunije v tem trenotku je za Rusijo toliko vredna, kakor most preko Dunava. Tam preko Dunava leži z žrtvami drage krvi ruskega naroda osvobojena Bolgarija.
Inozemci v Rusiji. Kakor se poroča iz Peterburga, se je osnovala posebna komisija v ruskem mioisterstvu notranjih zadev, da sestavi pregled vseh predpisov in ukazov, ki se pečajo s pravico inozemcev, imeti stalna posestva v Rusiji. V tem delovanji je videti prvi korak, da se konečno postavno uredi to vprašanje, katero je Že dlje časa se razpravljalo in je velike važnosti za Rusijo. Posebno ob mejah se že nekaj časa obrača posebna pozornost, temu vprašanji.
Italija iti Moltkejev pogveb. Italijanska vlada ni bila zastopana pri Moltke-jevem pogrebu, kar se je opažalo. Se je li to zgodilo z ozirom na Francosko, o tem se ugiblje. Vojaški list „Esercito" obžaluje, da se je to zgodilo, ker je Italija še vedno član trojne zveze. Moltke-jeve zmage 1. 1870 ugladile so Italiji pot do Rima Nekateri celo trdijo, da je načelnik italijanskega generalnega štaba dal italijanskemu vojaškemu ata-cheju nalog, da oficijelno zastopa Italijo, da pa je ministerski svet iz političnih razlogov ta ukaz razveljavil.
Skandal v italijanskem parlamentu. Pri debati o kolonijalni politiki prouzročil je znani iridentist I m brani velik škandal Napadel je hudo vlado in posebno tudi prejšnjo Crispijevo politiko. Ko je izrekel, da se je 35 mladih črnih robkinj, ki so se odvzele nekemu trgovcu z robi razdelilo mej častnike italijanske, nastal je strašen hrup. Rudini mu je zaklical, da obrekuje in skruni čast dežele, taka očitanja treba dokazati. Predsednik pozove Imbriani-a, naj prekliče te besede, kar pa neče storiti. Poslanec Magi pravi: Čas je, da se tacemu škandaloznemu počenjanji, kakor je Imbria-nijevo stori konec. Tudi vojni minister ga pozove naj prekliče, kar pa ne stori niti na nov poziv predsednika. Razjasni bodem — pravi Imbriani — svoje besede, ne preklicem jih pa ne. Na to nastal je po vsej dvorani velik hrup in Čuli so se klici: Lažnjivec! komedijant! Buffone! Hrup naraščal je vedno bolj, tako, da je predsednik moral zaključiti sejo.
V italijanski zbornici je drugi dan Imbrijani izjavi), da Be ga je napak razumelo. On sam je služil pod zastavo kraljevo in nikdar mu ni prišlo na um razžaliti vojsko, če je omenjal govoric, storil je to le zato, da se prekli-čejo ali pa da se kaznujejo krivci. Krivda pojedinčev pa ne more pasti ua vso vojsko, katere čast je neoskrunjena. Rudini je vzel na znanje to izjavo. Če bode preiskava spravila na dan krivce, bodo Be kaznovali.
Francoski iolarskl bataljoni. Po poročilu, katero je pradložil nalašč za tu imenovani odsek mostnemu svetu Pariškemu, se bodo bržkone razpustili šolarski bataljoni, ki so pred nekaterimi leti s tolikim naudušenjem se sklicali v življenje. Poročilo pravi: „Šolarski bataljoni skazali so se kot otročja in nevarna naprava, prvo zato, ker Be ni doseglo drugo nego drago vojaško igranje in narejalo iz otrok smešno avtomate, drugo, ker se je baš na ta način zadržavalo otroke od onih vaj, ki bi bile najbolj sposobne jih telesno okrepiti in vojski vzgojiti zdravih in krepkih elementov.M
lx fransoske zbornice. Zborniška komisija ustanovila je kot maksimum delavnega časa za delavce v industrij finih zavodih po deset ur na dan. Interpelacija senatorja Isaaka glede odnošajev na Haiti bo sklicuje posebno na to, da je Amerika poslala svoje brodovje v Port-au-Prince. Interpelant pravi, da Francija ni dala nika-
Dalje v prilogi.
Priloga vs t o venskemu Narodu4* St 99, dnć 2. maja 1891,
koršnega povoda Američanom, da zasedejo moio St. Nikola. To bi bilo pretenje proti neodvisnosti vseh Antilskih otokov.
Štrajk rudarjev v renskem in vvestfalskem okraji pojema od dne do dne, navzlic temu, da je bilo sklenjeno pričeti splošni štrajk in je res izprva kazalo, da se bode še bolj razširil. Vender, kakor zdaj stoje stvari, je le malo upanja, da se oživotvori ta sklep.
Portugalski major Serpa J*itito. znani afriški preiskovalec, o katerem se je toliko govorilo pri zadnji kontroverzi mej Anglijo in Portugalom, imenovan je častnim članom francoske akademije znanosti. To odlikovanje smatra se v Lisboni kot protest proti ošabnemu postopanji An-glaške nasproti malemu Portugalu.
O dogodkih v Heir-Orleantru je dokončal odposlanec združenih držav Gr«nt svoja preiskavanja, ter odposlal svoje poročilo o umoru tamošnjih italijanskih   jetnikov  v  Washington. O zadržaji tega poročila ni nič znano.
Dopisi.
% Dunaju 28, aprila. [Izv. dop j Precej kasno Vam sicer poročam o zabavnem večeru Dunajskih velikoŠolcev na Čast gg. slovenskim državnim poslancpm, a upam, da bodete vse jedno prijazno vsprejeli moje poročilo.
Kakor je bilo že v Vašem cenjenem listu naznanjeno, slavili so slovenski velikošolci na Dunaji prihod gg. slovenskih državnih poslancev s posebnim zabavnim večerom, h kateremu so povabili vse gg. slovenske državne poslance in vse znamenitejše Dunajske Slovence. Od gg. poslancev odzvali so se vabilu gospodje : Grof Alfred Coronini, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, kanonik Klun, Kušar, Nabergoj, Pfei-fer, Povše in prof. Spinčič; izostali so štajerski poslanci, g. Šuklje in g. pl. Globočnik, kateri se je pismeno opravičil. Dunajskih odličnih Slovencev bilo je prisotnih lepo število, na čelu jim starosta slovenskega kluba g. Navratil in g. prof. Stritar. Posebno mnogobrojna pa je bila udeležba od strani slovenske akaderaične mladeži.
Ko se je prostorna dvorana bila Že skoro celo napolnila, otvori predsednik odsekov, stud. phil. g. Mantuani zabavo, ter pozdravi poslance in najodličnejše dunajske Slovence imenoma, ostale goste pa skupno. — Sledile so potem različne na-pitnice; prva, katero je govoril g Mantuani, veljala je naši dragi domovini slovenski in presvetlemu cesarju.
Na to da predsednik besedo stud. phil. gosp. Žmavcu, kateri v daljšem govoru napije v imenu vseh navzočnih slovenskih akademikov slovenskim državnim poslancem. Govornik bavil se je s sedanjim politiškim položajem v slovenski domovini, oziral se v naroda preteklost in s tem pojasnjeval, kako kvarna je razcepljenost, kako nujno potrebna pa sloga, katera se kaže v izvrstnem delovanji slovenskih posojilnic, in prvem poskusu jednotnega programa v javnem, politiškem delovanji.— Sledila je prisrčna zdravica vsem navzočnim gg. poslancem, kateri so v svesti si težkega dela vender vzeli to odgovorno in težavno nalogo na svoje rame.
V imenu gg. državnih poslancev se zahvaljuje odgovarja g. dr. Ferjančič, ter navaja, kako težko nalogo ima državni poslanec. Narod zahteva mnogo od njega, a navadno mu ni mogoče vsega doseči, radi česar izgubi prepogosto zaupauje volilcev svojih. Govornik izraža veselje svoje nad tem, da velikošolci niso izbirali med gg. državnimi poslanci, temveč da bo povabili v svojo sredino vse brez razločka na njihovo osebno prepričanje, ter se s tem postavili na stališče jedino pravo, namreč na stališče skupnega delovanja vseh za srečo naroda. Omenja tudi sedanji strankarski boj na Slovenskem, a upa, da se bode to skoro poleglo in se tako omogočilo uspešno skupno delovanje v prospeh slovenske domovine. — „Zagotavljam Vas še, dragi prijatelji, da med nami slovenskimi poslanci ni nobenega razpora. Doma smo pustili vse prepire, tu bodemo složno in neutrudljivo delovali za prid in napredek naroda svojega." — Burno odobravanje je sledilo temu govoru. Prenehalo je še le, ko je operni pevec g. Trtnik zapel odlomek iz Rubin-steinove „Azze." —
Ko potihne hrupna pohvala izvrstnega pevca, vstopi v dvorano visokorodni g. grof Alfred Coronini, katerega vsi navzoči z „živijo-"klici in s ploskanjem naudušeno pozdravijo. Ko spet nastane mir, ustane stud. iur. g. Batič, in nazdravi v kratkem pa jedrnatem govoru podpornemu društvu za slo-
venske velikošolce, pred vsemi njega predsedniku g. Navratilu. Potem vrstile so se napitnice poslancem po kronoviuah, kjer bivajo Slovenci in sicer je nazdravil stud. med. g. Podpečoik kranjskim, g. Batič goriškim in stud. iur. g. Miklavčič drugim primorskim poslancem. Vsi govorniki izražajo trdoo nado in prepričanje, da bodo naši gg. državni poslanci po neumornem in složnem delovanji priborili narodu slovenskemu boljšo bodočnost.
Zahvaljuje se v imenu primorskih poslancev s krasnimi besedami v hrvaškem jeziku č. g. prot. SpinčiC. Povdarja posebno složno postopanje Sle-vencev in Hrvatov v Istri, omenja ustanovitev hr-vaško-slovenskega kluba in obljublja, kot zastopnik Slovencev in Hrvatov potegavati se za pravice naj-sorodnejših si narodov.
Tudi predsednik podpornega društva g. Navratil oddoravlja z jedrnatimi besedami. Omenja uspešnega delovanju tega prekoristnega društva. „Koliko dijakom je že pomoglo iz zadrege v tem kratkem času svojega deiovauja!" Prosi tudi navzočne goste, naj poročajo v domovini o preblagem uamenu in delovanji tega društva, da bode v prihodnje še obil-neje podpirano od slovenskih domoljubov.
Nazadnje izprosi si še besedo g. Žmavc. V naudušenem govoru povdarja, „da imamo že danes tukaj priložnost, pokazati svoje domoljubje dojanjski s tem, da vsak položi po možnosti nekakšen dar na narodni žrtvenik družbe sv. Cirda in Metoda, da bode zamoglo to društvo še uspešneje delovati za odvrnitev nevarnosti, ki preti Slovencem ob mejah.
Z velikim veseljem so se odzvali temu prizivu vsi navzoči, in v nekoliko trenotkih je bilo nabranih pet in št i r i de se t gld. za  blagi namen.
Med vsemi govori slišali smo od vrlih naših pevcev lepe slovenske pesmi, katero bo pred vsem drugim povzdignile navdušenje mej navzočnimi. G. državni poslanec dr. Ferjančič izrazi še svoje posebno veselje na tem, da gojijo slovenski visoko-šolci tako daleč od domovine svoje vender-le marljivo Blovensko pesem in želi, da ostanejo tudi za-naprej zvesti tej lepi tradiciji v svojem krogu. »Naprej zastava slave" zagrmi na zadnje po dvorani m b tem se je končala lepa zabava.
Ta I.Kij«- 30. aprila. |lzv. dop.] Ustanovna veselica, katero je sosedno nam pevsko društvo „Zvon" priredilo, obnesla se je povsem sijajno. Obširni in zanimivi vspored, obstoječ iz menjajočih se moških in mešanih zborov, izvržil se je v splošno zadovoljnost Posebno pohvaliti mi je dovršeno in precizno petje mešanega zbora. Čistu intonacija, dobro označena dinamika in fino zgubljajoči se konec krasilo jo vsako točko. Videlo in poznalo se je, da so nedolžne pesmi mladim pevkinjam segale v nepokvarjena srca. Nič manj dovršena sta bila moška čveterospeva, pri katerih so nastopili 3 bratje, gg.: Alojzi, Fran, Feliks Rus in Ig. Kotar.
Tudi njim je na lepem uspehu Čestitati.
Šaljivi trospev „Urlavbarji" in šaljivi prizor .Stotnik i sluga" prouzročila sta mnogo smehu iu žela občno odobrovanje in pohvalo. Izmej moških zborov ugajala sta nam najbolj pesmi „Zvon", kalita ta in „Lovska", katere niični skladbi sta, ako se ne motim, produkt zborovodje samega. S tem prvim nastopom pokazalo je pevsko društvo, da je popolnoma kos svoji nalogi, ter nam je zagotovljena tudi v prihodnje prijetna zabava in razvedrilo.
Vso Čast je torej priznati obema zboroma in g. zborovodji J. Bartlnu na železni vstrajnosti, da se je točka za točko častno izvršila,
Navzlic slabemu vremenu bil je obisk še precej mnogoštevilen. Le žal, da moramo javno priznati, da je zanimanje domačiuov (Šmartinčanov) tako mlačno; pogrešali smo marsikatero odlično družino.
—6—
Iz s«'h- naGorenjskem 30. aprila. [Izv. dopis.] Pretekli petek, dne 24. aprila, našli so v gozdu „Preval" tik pota, ki drži v Nemilje, mrtvega žandarma Matijo MihelčiČa od c. kr. žendar-merijske postaje v Železnikih. Kolikor se je moglo razvideti, se je nesrečnež obesil, in sicer na jako čuden način. Visel je na meter visokem drobnem brezovem drevesci, okolu vratu imel je jako šibko brezovo vejico, ležal je skoro s celim životom na tleh. Akoravno Be sploh misli, da se je sam obesil, vender ni zločin izključen, ker se pri mrtveci pogreša njegov službeni plašč, ura z verižico, nož in listnica z denarjem. Morebiti bo natančna preiskava kaj bolj gotovega na dan spravila o tem sumnem samomoru.
Domače stvari.
— (Requiem za cesarja Ferdinanda) služil je danes dopoludne v stolni cerkvi prost dr. Klofut ar ob navzočnosti civilnih in vojaških dostojanstvenikov, cesarskega svetnika M u r n i k a, podpredsednika kupčijske zbornice g. Per da na, župana Grassellija, mnogih uradnikov vladnih, finančnih, sodiških, poštnih, profesorjev, učiteljev i. t. d.
— (Družba s v. C i r i I a i u Metoda) je radostno vsprejela naslednje: nSlavno vodstvo! Vsprejmite danes Vam poslanih 100 gld., s katerimi pristopamo slovenski bog os lovci goriškega osrednjega semenišča v vrste pe-kroviteljev družbe sv. Cirila in Metoda, želeči, da bi jej mili Bog naklonil še mnogo prijateljev v prospeh drage domovine naše. Vsled § 4. družbenih pravil prosimo — naj se uvrstimo mej pokrovitelje z imenom: „Slovenski bogoslovci goriškega centralnega semenišča". Odličnim spoštovanjem slovenski bogoBlovci. V Gorici 18. aprila 1891." — Slovenskemu svetu o ljubezni slovenskih goriških bogo-Blovcev do svojega rodu hvaležno poročajoč, — zanesljivo upamo, da bode blaga mladina — ta dar pošiljajoča — za vse naše slovenske nazore kedaj naudušeno delovalo tam „v deželi rajskomili" ; trdno upamo, da bo Bogu, cesarju in svojemu ljudstvu znala tedaj zvesto ohraniti kraje: „Kjer narod biva še krepak, — In narod biva poštenjak, — Ki svet ga še okužil ni, — Ki čas ga omehkužil ni!" —
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Poročil) se je danes g. Ivan Kosler, ml. z gospodično Olgo Koslerjevo, hčerjo pokojnega Petra K o s 1 e r j a. Tem povodom so včeraj zvečer in danes zjutraj v Šiški s topiči streljali.
— (Gosp. dr. Šla j mer,) bivši asistent pri dr. VVolflerji v Gradci, nastopil je že svoje novo mesto kot operater na tukajšnji deželni bolnici.
— (Iz Celja.) Povodom upokojenja deželnega sodišča svetnika g. Petra Levičnika prirede mu tukajšni sodnijski uradniki banket Običajno je bilo v Celji vedno, da so se o takih prilikah vabdi tudi g. notarji in odvetniki, s katerimi vsak uradnik pride več ali manj v dotiko. To zgodilo se je n. pr. tudi pri odbodnici Bedanjega predsednika goBp. Ger-čerja, ko se je preselil iz Celja v Ljubljano. Sedaj se je to opustilo. Zakaj? Kdor vidi nestrpnost zlasti mlajših sodnijskih uradnikov, katere vodi g. Nemanič, ta si po tem tudi lahko naslika prihodnjost, — Uradniška ekskluzivnost! Res lepa perspektiva!
— (Kranjsko društvo za varstvo lova.) Dne 8. marca izvoljeni pripravljalni odbor za ustanovitev društva za varstvo lova končal je svojo delo in ker je deželna vlada pravila potrdila, bode ustanovni občni zbor v nedeljo dne 10. maja, zvo-čer ob 8. uri v salonu hotela „Pri Malici". Sedaj je na lovcih in prijateljih lova na Kranjskem, da mnogobrojno pristopijo in s tem napravijo društvo krepko. — Doneski članov so : 1.) doneski ustanov-nikov, 2.) letni doneski Članov. Kot ustanovniki upisali se bodejo v društveno spominsko knjigo oni člani, kateri jedenkrat za vselej u plačajo (»0 gld., ali se zavežejo, da bodejo deset let zaporedoma plačali po 10 gld. Ustanovniki so društva dosmrtni člani. — Letni donesek ostalih članov določen je na 3 gld., za lovsko osebje po 50 kr.
— (Ljubljanske in Spodnjošišenske pekovske zadruge) pekovskih pomočnikov ustanovni zbor bodo jutri popoludne ob '1. uri v magistrata! dvorani. Volili se bodo tudi odborniki za razsodišče.
— (S p letaki škof Nakič,) o čegar napa-stovunji slovanske liturgije smo že poročali, prišel je na kanoniškem svojem potovanji dno 24. aprila v mestece Stari blizu Trogira. Vsprejelo ga je mnogo naroda, a ko sta župnik in župan jela klicati „živio", zavrilo je iz sto in sto grl: „Živela Hrvatska! Živela slovanska liturgija ! Pereat Nakič ! Pereat izdajnik !" Raz streho Čitalničino snela se je vihrajoča zastava ostentativno a razburjenost mej narodom bila je tolika, da je 17 žandarmov stražilo pred škofovim stanovanjem celo noč. — Komentara ni treba! — Pri tej priliki bodi povedano, da je sv. oče, vsled obilnih pritožb, došlih mu od občin in cerkvenih dostojanstvenikov glede na nekaterih škofov strastno latiuizovanje zahteval, da mu vsi dalmatinski Škofje poročajo o položaji med dalmatinskimi katoliki. — Škofje Šibeniški, livarski in seveda tudi Spletski so poročali, da se po njih mnenji ni bati razkola, a Nakič unorabil ie to nrl.
liko, da je denuociral svoje vladikovine duhovništvo rekoč, da je njega prizadevanje za slovansko liturgijo političke naravi. Škofa Dubrovniški in Kotorski pa sta poročala, da je razburjenost mej narodom in duhovnijtvom tolika, da ?e je bati razkola, ako Vatikam ne ustreže upravičenim zahtevam glede na slovansko liturgijo.
— („Učiteljski Tovariš".) Glasilo „SIo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 9. štev. nastopno vsebino : Gosposka. — (J. Dimnik.) — Podobice v abecedniku. (Stiasny.) — K statistiki ljudskega šolstva na Kranjskem v letu 1889/90. — Knjiga slovenska. — Književnost. — Listek. — Dopisi. Društveni vestnik. — Vestnik. Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— (V Trbovljah) praznovalo je včeraj 400 delavcev. V Hrastniku, Ostrem in Zagorji so delavci večinoma praznovali, a poprej praviloma pro-Bili za odpust. Izgredov ni bilo nobenih.
— (Samomor.) Včeraj popoludne ustrelil se je v svojem stanovanji na Itesljevi cesti 20letni kranjske obrtnijske družbe uradnik Kajmund Sche-tina. Uzrok samomoru je baje odpust iz službe.
— (Iz Ljubljane na Reko in Trsat) pojdeta dne 0. t. in. dva posebna vlaka , katera priredi g J osi p Puvlin v Ljubliaui, pri katerem se vožui listi dobivajo. Za ta vlaka je veliko zanimanja, ker bode udeležencem pri lika biti prisotnimi pri šeststoletuici na Trsatu, kamor bodo pri-romali ljudje iz vseh krajev, in ogledati si lepo razvijajočo se Reko, Opatijo in krasne kvarnerske otoke. Nazajgrede si lauko vsak ogleda tudi Trst in stane vožnja iz Šempetra v Trst in nazaj v II. razredu le 2 gld. 60 kr.   Vozni Usti so veljavni do 22. t. m.
— (Obrtno gibanje meseca aprila v Ljubljani.) Izvrševanje prostih obrt o v so zglasili: Marjana Delničar z Vižmarjev, prodajo sadja; Ana Kopač s Trate, branjarijo; Karolina Dimnik z Gorenjega Kašlja, prodajo svežega telečjega iti prašičevega mesa; Ana Haring na sv. Petra nasipu št. 39, izdelovanje, in prodajo pletilnega blaga j Florjan Lisjak v Hradeekijevi vasi št. 24, sejmarstvo z medarskimi in slaščičarskimi izdelki; Neža Jereb v Florjanskih ulicah št. 18, branjarijo; Uršula Turk v Slonovih ulicah, branjarijo; .Janez Lončar v Ulicah na grad št. 5, branjarijo; Marija Okorn na Starem trgu št. 4. sejmarstvo z moško obleko; Anton Primčič v Florjanskih ulicah št. 4, branjarijo. — Izvrševanje rokodelskih o hrtov se je pripustilo: Jožefu Poderžaju na /Starem trgu št. 3, pekarski obrt; Rudolfu Schmidmaierju na sv. Petra cesti st. 33, vrvarski obrt. — Koncesij oni rani obrti so se podelili: Minki Ocvirk v Kurji vasi št. 21, gostilničarski obrt; Juriju Zajcu na sv. Petra cesti št. 25, gostilničarski obrt : Katarini Malovrh na Rimski cesti št. 5, gostilničarski obrt; Franu Rappoldu iz (Jradca, kladezarski obrt. — V zakup so dali obrte: Josipina Gressel v Gradišči št. 7, gostilniški obrt Ani Dobrin. Premestili so obrte: Jernej Černe gostilniški obrt iz hiše št. 11, na Cesti na južno železnico v hišo št. 19, na Starem trgu; Jera Vavpotič iz hiše št. 48, gostilniški obrt na Poljanski cesti v hišo št. M, na Prešernovem trgu: Josipina Gressel gostilniški obrt iz hiše št. 15, pred škofijo v hišo št. 7, v Gradišči; Ivana Dimio puškarski obrt iz Kolodvorskih nlic št. 4, na Prešernov trg št. 3. -—■ Zbrisali so se obrti: Lorenca Šamana gostilničarski obrt na Rimski cesti št. 5; Frana 'Dimnika mesarski obrt; Andreja Plečnika mizarski obrt; Antonije Lakner gostilničaiski obrt v Gradišči št. 7; Jožefu Mancu gostilničarski obrt na Marije Terezije cesti. Izvrševanji obrtov so seod-p o v e d a I i t e r v r n i I i obrtne listke: Albert Samassa vodovodna inštalacija; Jožef Dobnikar — trgovina s zeljem; Fran Križnar — prodaja žganja in kruha; Jera Vavpotič — skuha; Josipa Tomeka udova — trgovina z losom.
— (Vabilo.) »Litijsko pevsko dru« štvo" priredi dne 7. maja (prazuik Kristusovega vnebohoda) koncert v prostorih g. Ljud. Treo (na pošti) na korist društvene zastave s sledečim vsporedom: l. F S. Vilhar: „Narodna popotnica". Možki zbor. 2. Aut. Nodved : „V ljubem si ostala kraji*. Oveterospev. 8. Ant. Foerster j „Pobratim i ja". MoŽki zbor z bariton Solo. 4. F. S. Vilhar: „Mornar". Samospev s spremljevaujem na glnsovirji. 5. Cveteroročno igranje na glasovirji. 6. Fr. Grbič: „Želja Slovenca na ptujem". Moški zbor. 7. F. S. Vilhar: „Slovo". Bariton*solo in zbor b spremljeva-njem glusovirja. ti. Aut Nedved: »Ljubezen in po-
mlad." Možki zbor s tenor-solo. 9. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi". Moški zbor. — Vstopnina za ude 25 kr., z družino 40 kr., za neude 50 kr., z družino 70 kr. Predplačila se hvaležno vsprejemajo. Začetek točno ob 8. uri. K obilni udeležbi naj-uljudneje vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 1. maja. Ruskega prostovoljnega brodovja ladijo „Kostroma", ki je imela delavce za sibirsko železnico, koloniste in kurirja na krovu, ustavili so pri uhodu v Bospor, ker so sumili, da bi utegnili na ladiji biti vojaci in strelivo. Poveljnik v Kavaku zapreti I je, da bode streljal, ko bi ladija plovila dalje in zadrževal jo je do prihodnjega dopoludne. Govori se, da je Nelidov Porti poslal noto, v kateri zahteva, da se plača 1000 funtov odškodnine, da se odstavi omenjeni poveljnik in sploh dovoli svobodna plovba skozi morske ožine vsem ladijam z rusko trgovinsko zastavo.
Rim 1. maja. Pri razpustu delavskega shoda zaradi anarhističnih govorov bil jeden policajev zaboden, dva žandarma in pet meščanov ranjenih. V Napolji, Raveni iu Florenci bili mali nemiri.
Dunaj 2. maja. Cesarica dospela je ob 73/4. uri zjutraj na kolodvor v Oberhetzendorfu, kjer sta jo cesar in Marija Valerija najsrčneje pozdravila.
Dunaj 2. maja. Od vseh strani se brzo-javlja, da je bil včerajšnji dan po vsej Avstriji miren. Udeležba delavcev pri shodili in zabavah bila je letos sploh manjša nego lani. Danes se povsod, kakor navadno, dela.
Zagorje 2. maja. Sinoči ustavili delo premogokopi, zahtevajo osemurni delavnik in volilno pravico, red vzgleden. Z vodstvom delavci zadovoljni.
Geestemunde 1. maja. Všeraj bila ožja volitev mej Bismarckom in Schraalfeldom. Doslej znan izid z 58 volišč. Bismarck dobil 7231, Schmalfeld 476 3 glasov.
Geestemunde 1. maja. Sedaj znan izid s 83 volišč. Bismarck dobil 9481, Schmalfeld 5150 glasov.
Geestemunde 2. maja. Bismarck izvoljen. Dobil 10.544, Schmalfeld 5486 glasov.
Rim 2. maja. Pri včerajšnjem izgredu ranjeni meščani danes umrli. Izmej ranjenih deset policajev danes jeden umrl. Vsega vkupe zaprli včeraj 200 oseb.
Pariz 2. maja. Constans dobil mnogo pisem, v katerih se mu preti s smrtjo. Ob I 1. uri po noči bil popolni mir. Izmej prijetih oseb so jih 140 v zaporu obdržali. Pojavi delavcev po provincijali bili letos mnogobrojneji nego lani. Vršili so se mirno, izimši Lyonf kjer so se delavcev demonstracije okolu delavske borze še po noči nadaljevale. Ob 91/« uri zvečer bližajoče se tolpa 800 delavcev zavrnili so kirasirji. Delavci so na konjikc streljali in jih več ranili. Tekom dneva bilo ranjenih 10 vojakov in policajev, število ranjenih delavcev ni dognano. Prijeli so 60 oseb. — V Fourniers-u skušali delavci šiloma osvoboditi v mestni hiši zaprte tovariše. Ranili so dva vojaka. Vojaki so streljali in ubili sedem, težko ranili dvanajst napadnikov.
Kazne vesti,
* (II r i p a na Angleškem.) V mnogih angleških mestih razsaja huda hripa, v Shetlieldu zbolela ie skoro tretjina prebivalstva. Pretekli teden umrlo je na hripi 55 oseb.
* (Izseljevanje v Ameriko.) Kakor se oficijelno poroča iz Novega Jorka, je v jednem preteklih zadnjih tednov došlo tja čez Hamburg 2515, in čez Bremen 1948 potovalcev. Najhitreje pri voz« I je Hamhurški parobrod „Columbia", ki je v 7 dneh prepeljal čez Antlantiški ocean 988 potnikov.
* (Mali Špan jski kralj) sedel je nedavno pred kiparjem Querolom, ki izdeluje doprsje najmlajšega vladarja evropskega Kipar ima z živim iu m mm i in i m dečkom mnogo posla, ker ga ne more pregovoriti, da bi miroval nekoliko trenotkov. Vrhu tega ima petletni kralj tudi različue umetniške želje; tako n. pr. zahteva celo, da naredi kipar o njem podobo — z veliko brado! —
* (Sic transi t gloria mundi.) Blizo Sol-nograda umrl je te dni zadnji B or gi a v veliki revščini. Nekdaj je bil ta potomec groznega Aleksandra VI., kardinalov, velikih vojvod in knezov, — navaden pisur, potem fotograf, naposled pa — berač 1
* (Sarah Bernhardt) potrebuje reklamo, kakor mi kovček vsakdanjega kruha. Če ne gre drugače, pa provzroči kak škandalček, in namen je dosežen — ves svet govori zopet o Sari ! Tako se je zgodilo nedavno v Šan Franciscu, kjer je neka njenih služkinj, rodom Turkinja, imela prepir z gledališkim mašinistom. Sarah, oborožena z revolverjem, vmešala se je, na kar je uastal boj mej gledališkimi delavci, v katerem je bilo več ranjenih. Vsled velike razburjenosti morala je Sarah zapustiti gledališče z močnim policijskim spremstvom.
* (Morilec vojvode Parmskega.) V Novem Jorku vrgel se je pred železniški vlak nek Luigi Barda, in obležal mrtev na mestu. Po smrti njegovi izkazalo se jo, da mu je bilo pravo ime Cara in da je identičen z morilcem Karla III , vojvode Parmskega. Le-ta bil je velik ljubitelj ženskega spola, in ko je nekoč šel na Ijuboven sestanek, zabodel ga je Cara,   in  utekel v Ameriko.
— (Umor.) V gozdu Doubrava, nedaleč od Moravske Bele-Cerkve, našli so 22 letno hi i necega posestnika na grozovit način umorjeno. Obleka iu truplu bila sta deloma sežgana. O morilcu nemajo sledu.
* (Otrovana družba svatov.) V Lyn-donu, nedaleč od Louisville-a v severni Ameriki obolela je družba kacih 50 svatov vsled kave, ki je bila otrovana z arzenikom. Več jih je umrlo, drugi pa so v veliki nevarnosti. Novozaročenca zbolela sta na ženitovanjskem potovanji in sta se morala vrniti, ter sta tudi v nevarnosti. Zločin je baje provzročil nek nevslišan ljubitelj neveste, ki je bržkone stresel strup v vodnjak v hiši neveste.
* (Stekli psi.) V vasi Peteri na Ogerskem pobili so tekom osmih dnij 43 steklih psov, a strah je mej ljudstvom tolik, da si nihče ne upa stopiti iz hiše.
* (Velikanska jiožara.) Mesto Comber v Canadi pogorelo je skoraj popolnoma. Mesto Saint Charles, v državi Minesota, je tudi pogorelo in ie bil požar posebuo nevaren, ker je bilo veliko po-maukanje vode. Na tiBoče ljudi je brez strehe.
* (Pogreša se cel železniški vlak.) Na kanadski Pacifie-železnici pogreša se cel vlak, o katerem se boje', da ga jo zasul kak plaz. Kanadska Pacific-železnica je jedna izmej najbolj velikanskih železniških zgradb noveje dobe. Odprla se je še le pred dvemi leti, ko so se premagale ogromne naravne težave in ovire.
ub 1 j ari s Ki/*.
V O N'
prinaša v 5, zvezku nastopno vsebino: 1. Bistrim', GodČeva pesem. — 2. Zamejski: Ob stari listini. — 3. Dr. Nevćsedko: 4000. 1'ovest. (Dalje.) 4. Bistran: Nadeja, in spomin. — 5. Anton Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. {Dalje.) — 6. Igo Kaš: Dalmatinske povesti. II. Pastir gljevski. — 7. Gr. Novak: Utrinki. — 8. Gr. Noviik: Brez sred.
— 9. Dr, Janko Pajk: Dr. Jožef Mislej, slovenski modroslovec — 10. R. Pcrušek: Pop Pero. Črtica iz Bosne. — 11. tj. : Nagajiva ptica. — \12. Bistran: Strte gosli. — 13. PodgoriČan: Naši vfiščrinje. V. — 14. Gašper Križnik: Narodne stvari. — 25, A. A. : Slovarski pdberki. — 10. Književna pontČila: — 11. It. Perušek: Bibliografija slovenska. Slovensko knji-garstvo od 1. januvarja 1880. leta do 1. januvarja 1890. leta. {Dalje.) — III. A. Št rt to/: Fonov nemško-slovenski slovar za prvošolce. — 16. V. Iiezek: S/ov-niški razgovori. (Dalje.) — 17. Listek: „Matica Slovenska". — Slovenska čitanka za drugi razred sred njih šol. — Nova izdaja Vodnikovih pesmij. — Pe-dagogiški letnik. — »Domovina.'1 — Slovensko gle-m dališče. — Koncert »Glasbene Matice/' — H. izkaz darov za PrcŠčmov spomenik. — »Pomladanski glasi.(t
— / Jurij KisenhiU. — „Stenograf." — O „Matici Hrvaški." — Hrvaški) pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu. — Spomenik MHutitioviČit. — Tristoletnica Komcnskega.   — Listnica. —
„LJUBLJANSKI ZVON' stoji: za celo leto 4 gld. GO kr.t za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zu viuuijo porabo, Uolečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moli-o vi m „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dtmaji, Tucblaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtuvaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (4 — 6)
U Anatberinova ustna voda in zobni nrašek a
obrani usta, krepča  čeljustno meso   ter  odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustno vode volja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega  praška 20 kr.;  12 steklenic 4 gld.; IS Bkatelj samo y gld. (81—56)
Lekarna Piccoii, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poito proti povzetju /noska.
Darila za „Narodni Dom".
XLIII. Izkaz „11 i-ii j carske družbe".
Prenesek   ...    9911 gld. 48 kr. Doneski za mesec marcij; plačali so:
20 gld. — kr.
18 n — i 12   „   - „
21 n     — *
4
4 naročniki 6 naročnikov 6 21
9 * _
1.1......r~
Za  „Narodni papir marcij iu april
a 5 gld. a 3 „ a 2 „
a 1 p a 50 kr.
50 „
v mesecih
70 1
14
50 40
29
Doneski  za  mesec  april; plačali so:
a 5 gld. a 3 „
* 2 ,
* 1 . I SO kr.
5 naročnikov
21
9
25 gld. — kr. 18   „   - „
g   n   — n 21   „   - „ 4   .   50 „
75
50
Skopaj   .   .   .   10lo3 tf'd. 17 kr.
Opomba: Vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k tej, za nasu skromne razmero znatni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in prošnjo, da blagovolč z nami tako lepo vstrajati tudi se v prihodnje. Deseti tisočak je prekoračen, le \ »trajno naprej!
V Ljubljani, dne 1. maja 1891.
Odbor „Krajcarske družbe". _ _   _ T||Jc.:
30. aprila:
Pri Malici: Gitizberger. Somuier s soprogo, Egger, Maikus, Pornovv, Petermidel, Felle, Fisoler, Koch, Janota, Wreda z Dunaja. — Chevrolet iz Pariza. — Mliller iz Gradoa. - Urbantschitsch h sostro iz Polhovega gradca. Janka iz Prage. — Družina Vidic iz Ljubljane. — Uhl-felder iz Monakovega.
Pri Slonu: Fischur iz Budimpešte. — Langer, Goldmaun, Peck, SchniUl. Seitinger z Dunaja. — Polzi iz InomoBta. — Gasperftič iz Železnikov. — Ilurzog iz Gradca. Proveudar i/. Zagreba. — Perelea iz Prage. — ltadev a Boprogo iz Maribora. — Fischer iz Prage. — Berger i/. PeroliuH.
Pri MvstrJ JnUviii eetmrjl : Kozeij iz OlSevka. — Krnu je, iz Kranja.
Pri jii/.iM-in lo>l4itEioru ; Kofttel z Dunaja. — Stari iz Trsta. — Skazedonig iz Gradca. — VVoboril iz Sneperka.
Umrli so v «Jtibljafif :
30. aprila: Marija Vidic, kontrolorjeva vdova, 73 let, Florijausku ulice št. 15, Marasmus.
1. maja: Kajmund petina, zasebni uradnik, 2J let, Kesljeva cesta št. lb, se je ustrelil. — Marija Urauič, užit-ninskega paznika hči, 5 let, Sotuska št. G, Larvngltis crou-posa.
Meteorologično poročilo.
C	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-tro v i	Nebo	Mokrimi v mm.
1. maja	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	740*6 mm. 7383 mm. 738') mm.	11*8*0 ai«a« c 13-5« C	brezv. si. vzh. si. jzh.	jasno jasno jasno	0-00 mm.
Srednja temperatura 15*8*, za 4'0* pod norumlom.
ZO^Li^aoslsa. "borza
dne 2. maja t. I.
(Izvirno telegrafiono pore čilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gbl. 93*76
Srebrna renta..... ,     '.'2 (*..>
Zlata renta......,    110 80
6°/0 murcna renta .... „ 10180 Akcije narodne banke   .   .     „    995 -
Kreditne ah m jo....., 80160
London.......»   116 90
Napol......... „      9 26'/,
C. kr. cekini .... „ 6*61
Nemške marko......r»7'17»/«
4% državne srečko iz I. 1*464 U60 gld. Državne srečke iz 1. (884 100 .
8gerskn zlata renta 4u/0....... gerska papirna rentu 5°/0......
Dunava teg. srečke 5u/„ . . . 10u gld. Zemlj. obč. avstr. 4' ,7« zlati mat. listi . .
Kreditnu srećke......10O gbi.
Rudolfove srečke..... 10 n
Akcije anglo-avatr. banke   .   .     180 . Tramway-druAt. vel j. 170 *ld. a. v.   .   . .
gld.
»lan«« !» S 65
98 70
- „ 110-85
- „   1» 2 05
- „ 996-
- „ 30125
- „ 117-35
- ,      9 29
- , ri-68
- , f>7 32«/, 188 gld. 75 In.
182 105 101 180 116
20 161
20 55 45 75
50
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po  zimskem načinu življenja.   V ta uatueu opozarjamo na
O LAVNO 8 KLA DltTI
OLAVNO a KLA
naJŽletlU l u in«
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za toplico: Karlove vari, Marijine toplice, Franzeusbad
iu drugo od zdravniško strani priporočano.
Pošteno, ne čez 25 let staro, pridno
vsprejme se v službo kot nadzornica goatll-nive iii prouafalulee v lepem kraju na Štajerskem. Pevka in muz. ima prednost. — Ponudbe, če mogoče b sliko, vsprejema g V. Vin-kovic, pošta Sv. Bolfank, via Polstrau, na Šta lerakem. (855)
x -i
-i
-i -i
Hi
Hi Hi
ozdravljam tem potom najsrč-neje vse svoje prijatelje, brate Sokole in gospode pevce moškega zbora Glasbene matice, pri katerih se nisem mogel osebno posloviti pred svojim odhodom v Gradec.
Na zdar !
(366)
Uroš Krsnik.
' . ..- r>- I
;• •—:-t< -
m
Dentale Vorlagi-Anutalt in Ktnf trart.
Soeben beginnt za ersohoinen:
au
Werke.
HlDstr. PntH-Ansgabe.
Hit u bor 3o0 Illustrationan.
Vollitandig in      40 LiefernngeD k 50 rfg.
Dlsao in ratchst«r noA prtehtigrtor \i .-i ..• IMnstrirt« Aui^t* JI anffs »*!b!s..-..-1, nieh wQrdig- ilen l*r 11 )::nl.> n Aoig«*Mn SchilUir« nnd Ooilfcss det glaicb«u VtrUga an. l.i*fg. 1 L«t rorriUif bei J. MOMIM.
1. i tsI,«»   V  l.|nl»l|n m
J    Gostilnica {
«pri r*a.ri  na IBlolsals., pripravna  tudi za kak _ dnigi obrt, (350—1) P
I        daje se začasno v najem. |
^ Več pove apravuiitvo ,Slovenskega Naroda". a
Velikansko peso
\ cnio deteljo (Liuzerne), mnogovrstna semenu ks« vrte in Irai-
zanesljivo kaljiva
prodaja po najnižji coni (115—10)
Peter Lassnik v Ljubljani.
OB ■—' O-l
U l 4n ■O o
|i| s
. 5 Ja! j«
» I S 1
1 J !5 b
JE « e 3
O) to m
> sl
o --
Nepresegljivo  za zobe
.I-*
I. salicilna ustna voda
aromatična,   upliva nkrepčev.ijooe, zubratijui«  gnjilobo zoli  tor ocistra-ajoje is ust neprijetni duh. — Jedna veliku steklenica 50 kr.
II. salicilai ustni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepcevajoče, ohntmije zobe svetlo-bele, :i 80 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je
doftlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v lalogi ter vsak dan po polti pošilja
lekarna
Obali! pl. TrnMczy
(liploiuovani posestnik lekarne in kemik poleg rotovla v IJtihljani.
EVI
n     2 n
j * i
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
I I
1
I 1
i
w
t odpisanec se zahvaljujem slav. obeinstvu za mnogobrojni obisk moje gostilne na ItiniMkl <•«'•*!.i Nt. ao .,l*ri loven" ter ob jedneui naznanjam, da bodem zneetkoni nieneeu uuiju U'KM l«'iu otvorll
gostilno g. Ločnikar-ja Pri Miklavu"
na Glincah
it
kjer boduin Btregel vedno z dohriin <loli-nj-Hkiiu in lin atMbliii VlDOin in n Nvežlu marčni m plvoiu, kakor tudi ■ j^orkluii in uirslluti jedili.
Tudi nuvo napnu I|*mio
IV kegljišče "^H
bode tam slavnemu občinstvu ua razpolaganje, /a mnogobrojni obisk se priporoča uda no
ZF-r. boljšale,
(348—2) gostilni dar.
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki se vedno vekSa in ved let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotiko. Neomadožovana preteklost Je pogoj. Do-
služeni žandarji in podčastniki imajo prednost. — VpraSa-nja pod ,,G. 8. 1891" Gradeo posto restante.    (84—13)
oziroma (334—2)
Trsat - Opatija (Abbazia)
odidejo dne 9. maja 1891
iz Maribora, LJubljane, Trata in Gorico, povodom velikanske tridnevne svečanosti 10., 11. in 12. maja BOO-letnoga ustanovljenja svete hiie ii Nazareta na Trsat pri Reki.
Vozne cene iz vseh teh vmes ležečih postaj so jako znižane, ko prej ie nikoli. Vlaki odhajajo n. pr. sledečo
Om* t.|» !■■ m«i zii
i/ Maribora Ob 7-40 (lop. „ Celja       ,.9-48 ,. „ Zid. Mosta 10*30 .. „ LJubljane 12*05 pop. „ Trsta 1-45 ,.
,, Gorloe       9-22 ..
razrid glil.io-ss lil. razred gld. 7-2B
8-45 7*60 5-25 5-25 5-80
5-60 5- — 3-50 3 50 3-85
V nedeljo, dne 10 maja dopoludne darovala se bode na Trsatu pontifikalna sv. maša v staroslovcnskem jeziku, od Nj. zviS. mil. gospoda škofa Posiloviea iS Sonja (Zeugg).
Povratna vožnja do 22. maja t. 1. z dvakratnim izstopom dovoljena. V nedeljo dne 10. maja zvečer pa peljejo le posebni vlaki nazaj Za obiskovalce Trsta je cena iz Šentpetra nn Trxt in nuzuj za II. razred gld. 2-60 in za III. razred -M 175 tudi znižana : istotako iz Reke v Opatijo s posebnim parobrodom.
Podrobneje o tom se poizve pri odboru in mnogih župnijskih, poštnih in občinskih uradih, kjer se tudi vozni listki dobe, katero si je prej ko prej preskrbeti. Na dan odhoda se vsprejem nikomur zagotoviti no more.
Podpornike za razpečevanje voznih listkov radovoljno vsprejme ter v mnogobrojno udeležbo uljudno vabi
Odbor za potovanje v Ljubljani, Marijin trg št. 1
(pri Jos. Pavlin*a.)
Vozni listki, programi itd. so nadalje na razpolago v prodajalnieaJi v Mariboru pri £. M. lierdajsu, Dvorni trg St. 1 . v t'elji pri g. Drag;. Hribarju. <«ra£ka cesta št. 1 : v Trstu pri g, K. Piieliju. Via Arsenali St. 2{ v Krunji pri g. M. Starenfiifin; v Kamniku pri ^. M. Podrekurju; v Škotjiloki pri r. M. .Itivanu: v <<orici pri g. t«. Likar, Via Seminario; i. t. d.
♦
i ♦ e
*
♦ ♦
e ♦
Na najnovejSi in najboljši način il rnn'tne
(.*i.!—81)
nstuvlja brez vsakih bolečin ter opravlja pl«»iul»o-v»ii|»  in  vse  z<»l»iie  nj»«'rin'l|«', — oddtramije iiiImic bolečine /. usmrterijem živca
zobozdravnik A. Paichel, |
poleg Bradeokega čevljarskega) mostu, [.nadstropje« •
puškar
v llorov Iju h ( ■Vi-J-m-Ii ) mi liuroskciu
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pušUe i u r*-voI-verjti ter vse IovnUc pripraie,  p»tr«»Me ter drugo
M(r«'lpiv<» po najnižjih coniih. — Puške so vse pre-Mkuiiru« na ces. kr. izkuSavališči  ter   laznatnenovane z znamko tef;a zavoda. (I7fi—17)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno.
> o o-«v— —*v—
Naznanilo.
P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
na Dunaj i,    Kohlmarkt št. 22
Vsprejemam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr.
Cene računam najsolidnej.se.
Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo.
J. ŠČUKA &
■^P* Tehniški izobraženi strokovnjaki iščejo se kot zastopniki za posamezne krono vine. (881—6)
K
m h.
r
06^^70618429
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarja Pieeolija v Izubijani, narejena z večine iz samega pristnega kineskega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prcba/nih organov. Razpošilja je izdelovatolj v zahojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
ii
(7i2—a
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenico,  bolhe, ščurke,   mole,  muhe, mravljince, preildke, ptične črvičo,  sploh vse žuželke Bkoraj nenaravno hitro in gotovo tuko,  dn od žuželkine zalege no ostane nobenega slodu.
Pravi prašek ae dobiva v prndajalnici pri 1
„pri i*i*iic»iii |>!^Jif"
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovci: na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na dežoli imajo tam,  kjer so  naznanjene po plakatih.' (838—1)
Ivan ^lodle v Novi vawl pri Rakeku
vsprejme takoj
dobro prodajalko
za mešano blago v svojo filijalo v Drago.
(337—3)
Trgovsk pomočnik
dober prodajalec, izurjen v trgovini mešanega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika,  želi Mvo|e ineato takoj premeni al. — Ponudbo pod II. F. 200 v spre jeraa upruvništvo tega lista. (363—1)
je nad 30 lot znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče tor milo raztop-ljajoče
domača sredstvo,   (isi—io>
Velika steklenica l gld1., mala
50 kr., po po^ti 20 kr. ver. Na vseh delih zavoju ino jo moja tu dodana, zakoniti) varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi :
ra.ko univerzalno domače mazilo
To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnjo, čistonje, zrnjenjo in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V Nkutljieali po 85 kr.in 25 kr. Po posti f» kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja hi dodana zakonito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga,
it. 209-204, Mala itnii, lekarna „|iri frnem orlu". ijBF~ Poštna razpošiljatev vsak dan.'
VOŽNJI LISTKI
(135—11) pri
iiizozeniMko-anierlNki pa* robrodni družbi.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7'
DUNAJ.
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje. ■BWBN»aaHHHHHBHaa«ii«---«---«a
Mirni uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. Uzorčne knjige za krojače, kakoršnih še ni bilo, ne-frankovano in ie proti uložbi gld. 20, kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, tudi
za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za hi lun! in igralne mize, loden tudi nepre-močljiv za lovske suknjo, blago, ki se sme prati. Popotni pledi gld. 4—14 itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne cenih eiinj. ki se ponujajo od vseh stranij in so komaj krojačeve^ra plačila vredne, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume so, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri jo vedno za '/, milijonu gld. avst. veU. blaga, in pri moji svetovni trgovini: vsak pameten človek pa mora spoznati, da so od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri več sto niiročhah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in jo torej sleparija, če nekatere trgovine s suknom vzlfc temu inserirajo uzoreo od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci lo od kosov in no na u«I ostankov, nakana takega postopanja je očividna.
OMtllllkl. ki n t- ugajajo, so zunuinjiijo nli ho pn llttimr vrno. Ilurva, tloluuHt, cona nuj so pri naročili oHtunkov iiu/.iinni.
Razpošilja so le proti povzetju, nad gld. Kr— (93—12i franko.
Dopisovanju v nemščini, niailjnr&uini, Ooičini, poljščini, italijanščini lu francoščini.
Najnovejše! Najnovejše!
Dežne plašče«, žakete in mantelete
za dame in dekleta
ima veliko zalogo ter po nizki ceni
(399—H
*Jibe
it jfiL, 3Nf
v l,jut>lj   iii. r Mouovih uli<»ali.
V
u
razpošilja:
OOreake brnskega sukna
I<>  metro\      -  za popolno obleko, — K'«i. ••70.
Odreske brnskega sukna
8*10 metrov,  moderno blago, 5 glđ.
Kraljevsko tkanino
široko, boljle nego platno. 1 komad 80  vatlov,  ii gl<l.
Domače
Vt široko, gl«l. l-.o.
1 , široko, glfl. 5*50.
Odrt'* It <>
brnskega sukna
Ba vrline suknje, 210 metrov, BgOlj i/- I olne, 7 gltl.
Odrezke
poletne preje grebenice
6'4D  metrov,  —  za popolno obleko, — B gltl.
Sifon
naj nejSe \rste,  1 komad 30 celih vatlov, j»l«l. 5*"vO.
Odt ezke za piketne telovnike
z modernimi uzorki, pralne in /.ailo-tiie /.a popolen telovnik, 1 Kiti.
Odrežite svilom' prele grebenioe
za popolne hlaee, 1*10 metra,
g |ld.
Poletne ogrinjače
•/4 velike, sukaiičen, 1 kom. gl«l. I-20. čisto volnen,  1 kom. 2 g!«l.
Ripsove garniture s čopki
seštbjede iz dvoje pregrinjal za postelje in jedkega za mizo,
Srajce za delavce
iz najboljšega Molinskega ali Rnmburaaega Oksfortu, 3 komadi - gi«i.
ifaCT" 1'osllfn m* po pošfii«'iii povzetji. — I /tini un , »o* »■ j-o-ji HlitgM /.:• oiiii in- Kit KONpoile in goh>pe poSU |aJo Ne brezplačno iu Iraii-kotauo. — 1.1*11 x uzorei       u lojni e itolruukovano*      (107—ti)
Zaloga piva 7 Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
združeni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
,}0 pri
Zoppitsch-u
Kolodvorske uilice št. 2-3= pritlično
kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj (173-8)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj imenovanih  pivovnrn ter posiijn  mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na tlom brez vseh stroškov.
jSt/   Na vprašanja odgovarja točno in franko van o.
EW
Hiša s prodajaletco
v Slonovili ulicah št. 16 jo prostovoljno na prodaj.
Pojasnila daje U. Atlbernlk t Celjl. (345—3)
kakeršne koli tovarne, ob veliki vodi Radvini, ki je trajno močna 35 do 40 konjskih sil, pol ure od koroške železnice postaje Št. Lorenc pri Mariboru, je na prodaj ali se da v zakup. — Več povć županstvo v Kumenu, pošta Sv. Lorenc na kor. žel. (357
so
J2§F£ Kvvizdov
korneuburški redilni prašek
za konje, govejo živino, ovce.
Ta praSek rabi se v vseh večjih hlevih z najboljšim uspehom le skoraj itlrldoset let, osobito kadar živina ne zre ali kadar slabo prebava. PraSek zboljSa in množi mleko tur krepi izdatno odporno silo živali proti kužninam.
Cena za 1 , zavitek 70 kr., 1 , zavitka 35 kr.
Pristno blago ima zgorenjo znamko ter se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah avstrijskih in ogrskih.
Po posti razpošilja se vsaki dan / glavne zaloge:
Fran «1. H*viz<l«i
c. iu kr. avstrij. in kr rumunski založnik, okrajni ,4;        l«>kar v Korneubiirgn pri Dnnaji. (164)
Tri železna vrata
s kameniti mi stežaji (ssa-i)
oritlujo še po ni/lil ceni pri
Feliksu Urbanc-u, trgovcu „Pod Trančo".
V najem se da
niča
kpr je bila doslej trgovina z mešanim blagom, loterija in zaloga tobaka, in ki sestoja iz proda-jalnice in stranskega prostora, dveh sob za stanovanje, kleti, drvarnice in vrta. - Odda «« začenši s I. oktobrom t. I. (841—8) Ponudbe pošiljajo naj se blagohotno gruj-M-iitMlteiiiii  osli rini I *t vu  v .Tlokronogii.
Trgovsk pomočnik
izurjen v trgovini z mešanim blagom, z dobrimi spričevali, želi službo premeniti.
Kdo V pove npravniSf vo „Slovenskoga Naroda".
(351-2)
(349—1)
zakupnik u kavarno
katera se mora prevzeti v I. (lan avgusta. — Več pove        Flstrlier, Kongresni trg št. 13.
sko sezono
obleke „     vrhne suknje
^4.
1 1
priporoča
Krasne vrhne suknje za gospode od 10 gld. do 30 gld.
yt yj »> 12
„ dečke    „ 6 „     obleke „     „       „ 4
iz dobrega, solidnega Gr.iškega ba Brnskega blaga v veliki
izberi (880-8)
M. NEUMANN
v Ljubljani, v Slonovili ulicah.
Natečaj.
S početkom meseca junija t. I. vsprejme se v službo
obcinsfei irecLsur
z letno plačo 360 gld., s prostim stanovanjem v občinski hiši in s službeno uniformo.
Prosilci samskega stanu, kateri so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ulože naj prošnje z dokazi sposobnosti pri podpisanem županstvu 41 o 25. maja t. 1.
Dosluženi vojaki iu žandarmi, kateri so se z jednaciini posli že pečali, imajo prednost.
Županstvo v Postojini
dne 25. aprila 1891. (3.S9-3) Župan: Miroslav Vičič m. p.
■Kšlkđi
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—9)
Badgonska
čista  alkalična kiselica.
Glavna zaloga pri J. LININGER-ji
v IJnltlJniii. Blmitka centn. lil*, štev. O.
Prodaja po prvotnih cenah.
S
II
,U. M M B
Kdor ±eli kupiti
res cei)6» obrne naj se na tvrdko
(3bT>—1)
J. S. BENEDIKT v
Ignacija Faschinga udove
ključavničarnica v Suknarskih ulicah št. 3
priporoča bogato svojo zalogo
i
S
ognjišč
solidnega dela po nuj oi/.j tli ci*iittli.
Zunanja naročila izvrše se točno.
(816-8)
! Največja razpošiljaliiica blaga 7 Brna
Filip Ticlio,
Zeiny trh 21. BRNO Radnički ulice 17.
(119- 13
C
K:wpoiulja proti povzetju ali prednlnćilu-liruHkoKu RiiUtin, metrov I 10, m <h.> moMto obleko, dobre bazu nanio ^i.i. 6'—. Itrn kogu suknu, metrov .Tio, /a ivlo mnftko obleko, bolju bazi- »amo prid. H-—. BrneJtega aukna, metrov a-10. tu oolo moako obleko, nujlimjio bftie nanio gld. 10*70« llrimkegu »iikna, Srne liarve, metrov S-lo, tadontujoč za »hUiiihU,. ..t.Irko, jako trajno
tmino gld. D-—.
Metra 2, z.i ogrtač, v iiajnn.-jiih barvali in lilaguili vrstali, iaino gld. O—.
'•" !" 1'r.mj«"   (■! i   ki'   sinu   prati,   ,..   um. ,).   |   DoJnOVeJiUl   nari-ib n>
liurvah, ni.trov 0 ni, y,i Oelo moiko obleko hiiiiiu mM. ;i —. Oslitui-lt platnenoga liliiga, »iikiuu-.^vo IiIiiko, ki io mno prati in v Omlovitili u/.oroili
metrov ti 40, r.a i-olo inoAko obloko aamo nUl. 4—. 0|friu| lilo   iz Hiikanca,  1»  ii-trtink  dolgo,  gld. 1 '20 j tista volna Ju ietrtink Molgo *'— ;  popolnoma  črno v ■ vilnoiiinii  n-iami   (kaMiniritki rohoc  za žalovauie)
«ld. 4 60. *
Blago
za ženske obleke
v vneli načinih tkanju, izvršbah in barvali, naj-novejšo  in najelegant*
nt'jsf za pomladaiiMko in poletno sezono 1S91/U2.
Za celo obleko,
dvojno sin ko, v dobri bazi 10 »i gld. 8.50 v boljfii bazi IU m   „   6*— v tinojši bail 10 m   „   8*— v najfinejši bazi, Cista volna 10 m   „   9-— v    vcletini bazi, Cista volna  10 m  „ 131 — francosko blago.
Francosko blago,
(satlnl),
ki se sme prati, za kar so jamci.
Za celo obleko,
10 metrov: v dobri bazi   . . gld. 2K0
fini bazi . . najfinejši bazi atlasasti bnži
3'f)0 4*80 6 —
Jutni zastori,
tnrfiki   uzorec kompletne dolgosti prvo bazo gld. 8*50 droge baze gld 9'60.
Črni kašmir,     T?lliški zastori.
saksonski izdelek, gladek,
progast ali ro/.ast: 1   obleka   10   m, gladek
gld. 4 50. 1  obleka  10   mi, progast
gld. 5*60 do najiin. vrste.
Angleški sefiri (platno),
najfinejše in najprakticnejo za domače in cestne obleke. Novo!
1 cela obleka v  Ia. bazi
10 m gld. 5T)0. 1 cela obleka v  lla. bazi
10 m gld. 4-—.
z zlatom pretkani, z vele-finimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4T>0.
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt iz jnto .... gld. 8'60 iz ripsa   ...     „   4 50
Manilske posobne preproge
jako trajne, ostanek 10    11 vi gld. 3.40.
Platneno blago
kos 30   0unaj8kih vatlov.
Cena kosa: Hnmbnrsko statvinoplatno,
ft četrtink Široko gld. fi'50. KnmbnrAki oksford, pristne
barve, Ia gld. 6*60, i: .iiiiluirški oksford, pristne
barve lla gld. 4*50, Sifon, dobro  baze, a gld.
4 r>o, r> r»o, «>-50 do gl. 9•—.
Domače platno. Štiri četr-tinke Široko, gld. 4*50, 6 četrtink gld. B'60.
!>tefuniJHko platno, pet četrtink Široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld. 9-—.
Atlasasti gradi za posteljne prevlako Ia gld. 8*60, lla gld. B:50.
Platneno rjuho broz šivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kancfas, Ia baze za posteljno prevlake gld. 6.—.
Ženske srajco iz Sifona ali močnega platna, s čipkami, ti komadov gld. 8'50. iz najboljše RumburSko tkanino s švicarsko vezenino li komadov gld. G*—.
Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorei pošljejo se na zahtevanje od vsega blaga zastonj in franko.
5573
26
Ravnokar izšla je strokovna knjiga:
Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame.
Za NHiuopoiik in za podlago pri Šolskem ponku spisal in izdal Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani.
S 6 tabelami, 40 izvirnimi uzorei in z merilno tabelo.
('ena liroš. knjigi Kiti. vi-«to, vezani k1«1. h*—.
Poleg te knjige dobiti je tudi
Knjiga krojažtva
/a samopouk o prikrojevanji oblek za gospode.
Z 10 tabelami, 50 izvirnimi uzorci, merilno tabelo in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt.
Cena vezani knjigi niti. -1>£0.
Obe knjigi izšli sta tudi v nemški izdaji.
Naslov  za  naročuvanje   knjig!   M.  Kune,   l.julil jami.
Po soglasnih izjavah uierodajnih strokovnjakov jo podlaga teb prik roje valnih metod popolnoma sigurna in m*ji>rl|>no n«-j*.>t /u Hiiaiopouk. rif>0—t»)
Vsprejm em
notarskega kandidata
z vanj dveletno legalno prakso. I Mtop m 1. luni jeni.   Plača po dogovoru.
Stanko I^imeit,
•u. kr. notar v Zatieiul.
(352-2)
Zobozdravnik Sckiger
a imjo liotol ,SNtUa<l.t Wien*
(pri Malici) it. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vsaki dan od ». do 12. ure dopolnilne, o<l 28. «1» r>. ore popolodne
Ob nedeljah iu prasnlklh od ». do '/,1. ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela se jamči. (120—11)
Po o. kr. priv. občni zavarovalnlol ▼ Trstu
ustanovljeno
ogrsko delniško društvo za vzvratna zavarovanja in za zavarovanja proti nezgodi po toči v Budimpešti
prevzema zavarovanja
g? proti nezgodam po toči ^SS
in sicer proti gotovim premijam brez obveze na poznejša doplačila.
Uplačana tomoljna glavnica iznaža jeden milijon goldinarjev avstr. velj.
Zavarovalnina izplača ho za »bičaj škode točno in kulaiitno. — Premije se mogo plačati tudi ie le po žetvi, to je ;10. septembra, ako se izda menica. — Stranke, katere »o bilo zavarovane pri tem zavodu že lani in neso prijavile nikake škode, dobč 10°,'0nl odpust od premije, ako so zavarujejo znova.
P. n. dlanom o. kr. kmetijske družbe dovolil se je brez izjeme 6 ,ui odpust od premije.
3BF~ Pojasnila daje v LJubljani glavni zastop za Kranjsko, v Gradiških ulloah it. 4-, v drugih mestih pa okrajni zastopniki. (307—3;
Sezija je z dne 1. aprila do konca oktobra.
■ mi Hrvatskem,
od Zagorjanake želez.'jiške postajo ,,Zabok-Erapinske toplice" jedno uro oddaljene. Do dne 1. junija in od septembra dalje stauovnina za 96°/fl zui/.ana. Mogočne akrotenue 30 do -'J.r>" K. gorkote. Eminentna zdravilna moč pri protinu, trganji po mišicah in sklepih, udotrpu, išiji, nouralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightovl bolezni itd. Vrliki hiisrni, posamično iti banjsko kopali, potihne*), masaža, elektrika. Za vsako UgOdnpit ju skrbljeno.   Nizko cene.   Zdravnik: dr. Jonip «t «'liiK<>rl. 295—2;
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih lastnostij in jednostavnog* rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseb zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri FRAN OHRISTOPH,
T V A "NTTT    T iTOITU/T A XT "KT   TT      izumitelj in jedini izdelovatelj prismega
1V AJN U    JjUUJVJJflAJNJN - U.    Ivetlega laka si tla. PRAOA * BEROLIN.
Jeden jedini poskus prepriča vsakoga, da je
Kranjsko društvo za varstvo lova. VABILO
tranjstega tem za varstvo lova
ustanovni občni zbor
kateri se bode vriil
dnu 10. maja ob S. uri zvečer v salonu  hotela „Pri Maliču" („Stadt VVien").
Dnevni red:
1. ) Poročilo pripravljalnega komiteja.
2. ) Volitev odbora.
/a pripravIjulni komito:
V. Gallč.
Zglasila za pristop vaprejema do dne 10. maja t. 1. gosp. V. 4» u i: <>. mog6 se pa tudi javiti na večer pred zborovanjem. (:J60—1)
4
vv~w
m
jilcK«
gotovo najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
ker uniči s presenetljivo močjo in hitrostjo — kakor nobeno drugo sredstvo — vsake vrste gomazeti do zadnjega sledu.
Najbolje porabila se to sredstvo h pomoijo razpraillne Zaoherlin-ove brizg*alnloe.
Zacherlina ni zamenjati z drugimi praški proti g o in az ni, kajti Z ac beri in je specijaliteta,  katero ni drugače dobiti, nego
v zapečaćenih steklenicah, na katerih je ime J. Zacherl.
liilor torej zalitevit Zmelierlin. dobi |»» kak ]m*hn«*Ic v skal I j it* i ali v zavitku. Je goto« o vsakokrat goljufan.
Primi■■<» l»lu|£o se doki:
LJubljana:   Mihael Kastner.   Anton Krispor.   H. bi Woncol.  Peter Lnssnik. Jan. Luekinann.   Ivan Perdan.   Jeglič. & Leskovic.   J. Klatier.    Ivan Fabian. Karol Karinger.   Ed. Mahr   Ferdinand PkiujU.   A. Spraboa.  Viktor SobUTer. Schussnlg & \Vebur.   Josip Terdina.
Postoj ina:
Skofja Loka Borovnica: Kočevje:
Vel. Lasice: Krško :
Dvor. Hrib Idrija: Kranj:
Loz :
Anton Dietrioh. Fran Koi»ej. H^ilvik Fabiani. Fran Verbič. Fran K renti. Fran Loi Ivan Justin.
Rupert Engelsberger.
Anton JugOviC. Aut. Kline A. Bučar. Fran Kos. Fran Dolenc. Karol Savnik. Vil j. Killer. Karol Fabiani. Pran Kovač.
Kostanjevica: Alojzij (iatsch.
Litiji Mokronog: Vrbnika: Gor. Logatec Rado vljloa: BadeČe i
Novo mesto: Zagorje:
Kamnik: Travnik i Črnomelj
Lobinger APer^inann. Anton Majcen M Efrilev. Peter Hladnik. A. Rob luk. Davorin Podlesnik. Fran Trevčnik. Adolf Pa n zor. Bratovska skladuiea nkoiiHiiinn. društva". Ivan Muli.t sen. F.dm. Zanger,
Pran Kovač. And. bank nor. Lnd. 1'ois
(279—1)
DESELlTAb RAZSTAVA
v proslavo stoletnice prve obrtne razstave leta 1791 v Pragi
pod pokroviteljstvom
Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I.
r od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891. ~^fl
Veda, uoietiaosjt, obrt, »einljedeljMtvo, NloveNiioMil, zaoaNiic razNtave, svcI«t vodomet, »ltodi, loterija« 1. t. d. (252-6)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.