PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 20 (7514) nasprotja med tezami 0 Takojšnji krizi in skoku v negotovost Polemike med socialisti in socialdemokrati slede politične usmeritve vlade levega centra Odločen odgovor ministra za delo Donat Cattina na obtožbe gospodarske in politične desnice o gospodarskem položaju in socialnih pridobitvah delavcev Možnost vladne krize v zvezi z izjavami Donat Cattina (Od našega dopisnika) Plet ■ — Položaj glede sestave vlade postaja vedno bolj za- Itrafnn'n prihaia c*° odkritega spopada med socialisti in socialdemo-Icj I' Us*varili sta se dve fronti: gre za tezo o takojšnji krizi vlade, j|,0J0 za0°varjajo socialdemokrati in za tezo, da je treba preprečiti To \ pfjzvesnost> kar zagovarjajo socialisti. ialn sta'šče je že danes zagovar- —----------------~ tvoi 9 aSi'° PSI «Avantil», z vso ga -° *ezo Politične avtoritete pa Do|16 ,p.°trdil De Martino v odkriti tnki s tajnikom PSU Ferrijem. Penena®s* Pravi, da se lahko dolo-1;»; s‘yari rešijo samo v ozračju Eovn • Jasnejši pa je Orlandi, ko zakl;?:i -ie treba predvidevati bn iV, e mandata Rumorju, čim - Slasovan zakon o deželnih ti- gre torej za že dokaj nancah. ,.v bistvu »taro in demni, znan<> izsiljevanje social-vladni ?t°v. in z nJih grožnjo o litvah ^er 0 predhodnih vo- ■ Socialdemokrat Ceccherini je v Mtel«^’, H se mea 0StaIlrm m; n„ii; ne strinja s sedanji- ča . razgoyoru z novinarji dejal, - -- „6dini, ki se med ostalimi loj*®*«# io dodal, da Preti od-zahteva predhodne volitve. M. D. j. Tana.!11-6^* Politični predstavniki, j. t^vf* ie dejal, da so prišli do vladn •*5e» ko je lažje sestaviti i. * Hi ko 1Q nn nnnlntTlfl je. §V *? bo je težje ne sestaviti PomaJ? tajniki so že napravili Sori r-. Politične sporazume. nja, .“Etična levica pa je mne-je 's a *e umetno ustvarja ozrač-De M°V -° tkalnih upravah. Martino se je popoldne v po- slanski zbornici dalj časa razgo-varjal z novinarji in je na vprašanje o «umerjenem optimizmu*, kar je že prej izjavil Tanassi, dejal, da ni niti optimist niti pesimist .temveč da upošteva dejstva. Odločno je zavrnil možnost rešitve vladne krize «s skokom v neznano*, saj nihče ne ve, koliko časa lahko traja kriza, ter dejal, da je treba čim manj tvegati. Vprašanje: «In omejitev večine ter lokalne uprave?* De Martino: «Menim, da smo glede prvega vprašanja prišli do sporazuma, čeprav ni ničesar dokončno določenega. Glede drugega vprašanja pa smo se približali naši tezi, da ne bomo ničesar ko-dificirali.* Vprašanje: «Na kakšnih osnovah temelji sporazum o omejitvi večine?* De Martino: »Dogovorjena je bila avtonomija večine, ki sprejema morebitne prispevke, ki lahko pridejo s strani opozicije.* Poslanec Galloni predstavnik le vičarske demokristjanske struje »Base* je dejal, da levica v KD želi, da pride čimpreje do pozitivnega zaključka pogajanj. Ko likor pa to ni možno, je najbolje, d« se pogajanja prenesejo ha razdobje po deželnih in po upravnih vo- """"“'iiii! ■ ii ■■ ii ■ i ii ii i nun PO ZADNJIH INCIDENTIH V MILANU RAZPRAVA v senatu o NASTOPU POLICIJE ~ V senatu so danes Milanu ? nedavnih dogodkih v Pila ni ie policija ostro nasto- pili dpm 1 študentom, ki so prire-delavCp 0nstracij° Pr°ti preganjanju vpraša®'! ln sindikalistov. Na razna ‘ipetm P°btičnih skupin je v H°traniv ade odgovoril podtajnik za Podari? zadeve Salizzoni, ki je »H Ul, ’ da bi se incidenti v Mila-Piki n 0 Preprečili, če bi si pobud-Zavrnji redov to želeli. Obenem je a izreč VSa*tr®no obsodbo, ki je bi-lostnih ena na rabun ravnanja var-fiju : organov. Po njegovem mne-stopitj bda policija prisiljena naše u’.aa bi lahko preprečila huj-i>o ten?0*® ’n posledice. s>lstva • za3ovoru policijskega na-s5l dn J® Podtajnik podrobno ori-?bkrat°ue’ ^ so preteklo sredo še ■avHost ,ado pretresli italijansko le hiilan u ^ drugim je omenil, da z°ril n skl kvestor predčasno opr,-?iban]a eas.iavnike študentovskega telega’ nai ‘z utemeljenih razlogov sbacijP reda ne uprizarjajo demon-Sq 1 Pobudniki demonstracije i^orazni^blonili vsakršno ponudbo • i® bila’ ie Poudaril Salizzoni, za-Piti, a Policija prisiljena nasto-',e'iann ie lahko zaustavila prepo-* aentov. P°v°rko nekaj tisočev štu- b .Salizzoni je nato podal v ;?ritni i„Dr.a.^un incidentov, med Ka-$ ’cij0 bilo, 46 ranjenih med pojil ®g tep-, . med demonstranti. Po 4 ?s®b, ki -u6 Policija aretirala 23 j ta la «„ I1® ie kmalu nato spustili k bh Ča»° , Glede trditev neka-iJ ■9stoDiinOI)1Sov’ da je policija ostro » f?1*1’ Da ■ broti nekaterim časnikar-j S ni 6 Salizzoni izjavil, da kve-w s^iia Prejela o tem nobenega intervenciji, ki je sledila u^vaik pdV, obraziožitvi, je pred-J Jbtjjj 1SIUP Sen. Naldini ostro j; J9 se u °dgovor vlade ter dejal, [ odo treba zahvaliti predvsem f. . aciie °.v°rnosti voditeljev demon-^ Cr?L ni Prišlo do hujših in ^Ij^hskegjjbonem je zahteval odstop gre vse priznanje* in oporečniki, odraz družbe v spreminjanju. Dodal je, da se je treba odločno spoprijeti s problemom naraščanja nestrpnosti. «Le na ta način bo mogoče vrniti zaupanje ljudstvu*. Misovec Franza pa je celo obsodil vlado, «aa ne skrbi v zadostni meri, da bi preprečila mladin ske izgrede*. litvah, ki morajo biti čimpreje in do takrat naj ostane dosedanja e-nobarvna vlada. Minister za delo in za socialno skrbstvo Donat Cattin je danes na zelo dolgi tiskovni konferenci odgovarjal na vrsto vprašanj v zvezi z «vročo jesenijo*, s svojo vlogo ministra in glede gospodarskih posledic sindikalnih bojev v Italiji. Gre za odločen politični odgovor ministra na skrajne obtožbe gospodarske in politične desnice, ki zahteva, da izgine iz sestave prihodnje vlade levega centra, ko likor bi do nje prišlo. Minister Donat Cattin je dejal, da je v prihodnjem letu predvideno povišanje zaposlitve za 4,1 odstotka za podjetja z več kot 500 delavci. Vsa velika podjetja so za letošnje leto predvidela obsežne investicije. Dosedanja pogajanja za obnovitev delovnih pogodb so — neupošteva-joč kmetijskih delavcev — zajele 2,7 milijona delavcev in se bodo izdatki za delovno silo povečali za 11,5 odstotka. Upoštevajoč vse mogoče dodatne izdatke in upoštevajoč globalno vse izdatke in vse predvidene nove delovne pogodbe se bo breme za delodajalce v letošnjem letu zvišalo za največ 13 odstotkov, kar pa je bistveno manj, kot so napovedovali predstavniki Confindustrie, ki so govorili o 20-30 odstotkih. Minister je mnenja, da se lahko polemizira s stališčem ministrstva za delo, da pa ni mogoče govoriti o nejasnosti osnovi liniji tega ministrstva, ki je bila usmerjena predvsem za to, da se zviša raven stvarnih plač, da se doseže 40 tedenskih delovnih ur in večjo demokracijo v podjetjih. Znižanje delovnega urnika ob istih plačah je predstavljalo predvsem odgovor na stvarne okoliščine tržišča z delovno silo. Italijanski gospodarski sistem je lahko brez težav prenesel nova bremena glede zvišanih plač, zlasti v zvezi z zadnjim triletnim razdobjem. Minister je mnenja, da mora letošnje 1970. leto zabeležiti zaključek petletnega obdobja, ko je italijansko gospodarsko proizvajalo preveč za tujino in premalo za notranji trg. Plačilna bilanca je lahko zaskrbljujoča samo v primeru, če pride do znižanja konkurenčnosti, pri čemer pa je treba upoštevati odnos med višjimi notranjimi stroški za- radi višjih plač in odnos do višjih (izdalo uradno sporočilo, v katerem mednarodnih cen. Pomembno je vprašanje gibanja kapitalov in je prišlo do deficita plačilne bilance izključno zaradi tega, ker predstavlja «beg kapitalov* okrog 1.300 mili-zakona o financiranju dežele. Glede notranjih cen je dejal Donat Cattin, da ne gre za vprašanje, ki ga j.e bilo treba dramatizirati, da pa gre za resno vprašanje, ki izhaja predvsem zaradi strahotnih neuravnovešanj itaijanske ekonomi je: treba je omeniti razlike v cenah v zdravstvenih uslugah, glede stanovanj in glede živil. Svoja izvajanja je minister zaključil z oceno javnih izdatkov in ugotovil, da ne presegajo stanja v 1969. letu in da so v skladu s splošnim razvojem gospodarstva ter z zasebnimi investicijarm. V zvezi s tiskovno konferenco, ki jo je danes imel minister za delo Donat Cattin, je predsedstvo vlade ugotavlja, da je minister obravnaval številna vprašanja, ki niso v njegovi pristojnosti, ki zajemajo splošno vladno usmeritev, gospodarsko in finančno politiko, pri čemer gre za odgovornost drugih ministrov ter za stališča, ki so v pristojnosti vlade. Na tej osnovi je predsednik vlade opozoril ministra na nujnost spoštovanja metode, ki je bistveni sestavni del odgovornega dela vlade. Naš rimski dopisnik nam je v poznih večernih urah sporočil: »Izjava vlade proti Donat Cattinu pomeni nevarnost vladne krize. Govori se o pismu, ki ga je Donat Cattin poslal tajniku KD Forlaniju, v katerem mu sporoča svojo ostavko. Vrše se mrzlična posvetovanja med strankami levega centra, saj ostavka Donat Cattina pomeni pričetek verižne reakcije, katere posledic se ne more predvidevati. TRST, sobota, 24. januarja 1970 OB PRISOTNOSTI NAJVIŠJIH POLITIČNIH PREDSTAVNIKOV JUGOSLAVIJE Maršal Tito je včeraj odlikoval E. Kardelja z redom velike zvezde Priznanje vseh narodov Jugoslavije za dolgoletno plodno revolucionarno in državniško delo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik re publike maršal Tito je izročil danes v svoji rezidenci na Dedinju članu izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Edvardu Kardelju najvišje jugoslovansko o-dlikovanje red jugoslovanske velike zvezde, s katerim ga je ob njegovi 60-letnici odlikoval za njegove izredne zasluge v dolgoletnem revolucionarnem in državniškem delovanju. Pri slovesni izročitvi odlikovanja so bili navzoči: predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, predsednik zveznega izvršnega svela Mitja Ribičič, člani izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimir Bakarič, Veljko Vlahovič, Mijalko Todorovič, Krste Crvenkovski, Svi-jetin Mijatovič, Kiro Gligorov, Mika Tripalo, Nijaz Dizdarevič, Budislav šoškič, Stane Dolanc, in Hadil Hodža, predsednik konference SZDL Jugoslavije Veljko Milatovič, pred sednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič in soborci Edvarda Kardelja, veterani revolucije v Sloveniji — člani sveta federacije Miha Marinko, Franc Lesko- šek in Ivan Maček. Predsednik Tito je s soprogo in sodelavci sprejel in prisrčno pozdravil Edvarda Kardelja in njegovo soprogo Pepco v salonu rezidence. Po prisrčnem objemu in čestitanju za rojstni dan je predsednik Tito nagovoril Edvarda Kardelja s sledečimi besedami: «Ko ti čestitam k 60. rojstnemu dnevu, me zelo veseli, da ti lahko izročim najvišje jugoslovansko o-dlikovanje. red jugoslovanske veli ke zvezde. To odlikovanje je znak priznanja naših narodov za tvoje dolgoletno plodno revolucionarno in državniško delo tako v notranjem razvoju socialističnih in družbenih odnosov kakor tudi na zunanjem področju, kjer si prav tako dal ve lik ustvarjalni prispevek delujoč na prijateljstvu z mnogimi državami, med katerimi Jugoslavija danes u živa velik ugled. V ta ugled si ti vgradil mnogo svojega napora in dal velik prispevek. Tovariš Kardelj, sodim da bo Tvoja ustvarjalna pobuda tudi v bodoče prihajala do polnega izraza in da boš v graditvi naše dežele in v nadaljnjem razvoju nase socia- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PISMU VZHODNONEMŠKEMU PREDSEDNIKU VLADE STOPHU WiIIy Brandt predlaga DR Nemčiji pogajanja za vzpostavitev enakopravnih odnosov Vzhodnonemška tiskovna agencija očita Brandtu, da ne omenja osnutka pogodbe, ki jo predlaga DRN - Velika Britanija podpira Brandtovo politiko do vzhoda BONN, 23. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt je poslal včeraj predsedniku vlade Demokratične republike Nemčije Stophu pismo, v katerem predlaga v imenu zvezne vlade pogajanja za izmenjavo izjav o neuporabi sile. Ta pogajanja, pravi Bandtovo pismo, «ki bodo morala potekati na nediskriminacijski osnovi, morajo dati priložnost za obširno izmenjavo stališč glede rešitve vseh obstoječih vprašanj med našima dvema drža- vama, med katerimi je tud> vpra šanje vzpostavitve enakopravnih odnosov.* Brandt poudarja, da bi moralo biti v tem kontekstu poudarjeno, da sta obe stranki prosti, da načneta vsa odprta vprašanja. »Moja vlada želi — nadaljuje Brandt — da se začnejo pogajanja za rešitev tehničnih vprašanj, ki se tičejo izboljšanja življenjskih pogojev prebivalcev, ki živijo v razdeljeni Nemčiji. Zvezna vlada je pripravljena začeti pogajanja v ka- h -Udi I®a kvestorja Guide. ;pr.e j. . lzfazil popolno nezadovolj-*” potjia„-0<^ovOTom, ter dejal, da h6, !i.tega odgovora ni mogo-HCijsLVlt> odgovornosti milanskih i i' Povm , °blasti. Salizzoni namreč ^ ugotovil sen. Banfi, 4 S^ty0 J"rektive» je poslalo mini-J^ti. ganski kvesturi. k!1*1 faiI2lanzi (pci) Je med dru-f f SU ili1\.da so se polic'jske o-Ji f1°varija pršile nad pravico do zboji Dr! vlogQ r a tem od'grale pomemb-% I-0 Del*. pr' Poskusu ustrahovanja P-'. 5 ^ikalniuern uspešnem zaključku p -Judi am borb. k °dil Albani (neodvisen) je / . avnanje policije. Z zali- j, vlLnasiliem, je dejal Albani, 1 V’ k; ?da braniti državno uredi v>ine5?n' na vrednotah privatne ’» h šapi,,1!1 v kateri so dovoljene J Jo Racije. »um« --------M-, — ----------------- ✓ at* S^nju demokristjana Brusa-. prometa, 2.135 uslužbencev lokal- V Milanu je v teku sodna razprava v zvezi z dogodki, ki so se pripetili 19. novembra med splošno stavko Skupina demonstrantov se mora zagovarjati pred sodiščem pod obtožbo udeležbe nedovoljenega zborovanja, nasilstva in žalitve. Na stiki skupina mladih demonstrantov na zatožni klopi ............................................................ SKUPNA IZJAVA TREH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ 9.938 delavcev prijavljenih sodišču RIM, 23. — OGIL, CISL in UIL so danes poslali predsednikoma senata in poslanske zbornice, predsedniku vlade in ministru za delo obširno dokumentacijo, v kateri navajajo, da je bilo prijavljeno sodi-Sču 9938 delavcev aktivistov in sindikalnih voditeljev med napori za obnovitev delovnih pogodb v pretekli jeseni. V skupni dokumentaciji vseh treh sindikalnih organizacij, je ugotovljeno, da je od vseh prijavljencev 1.678 kovinarjev, 1.464 kmetijskih delavcev, 359 zidarjev, 107 delavcev prehrambene Industrije, 138 kemikov, 326 rudarjev, 1.054 mestnih redarjev, 277 državnih u-radnlkov, 63 tiskarjev, 43 uslužbencev trgovine, 400 uslužbencev tekstilne industrije, 228 uslužbencev sP°Padi med policijo, »ki ji | nih ustanov in bolnišnic in končno j mi zahtevami. 1.166 uslužbencev raznih kategorij. Od tega je 46 odstotkov prijav s strani policije in karabinjerjev, 17 odstotkov prijav s strani podjetij, 13 odstotkov prijav s strani rektorjev in 24 odstotkov prijav s strani posameznih državljanov. Vsedržavne sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ugotavljajo, da ni šlo za to obliko represalij proti delavcem, temveč da je prišlo do vala ustrahovanja, odpustitev, premestitev in drugih oblik ustrahovanja v podjetjih, ter do izredno številnih primerov zasliševanj s strani organov javne varnosti. Sprejeti so bili ukrepi, da se omeji delo aktivistov in sindikalnih voditeljev na delovnem mestu v zvezi z zaščito dela in z drugimi sindikalni- terem koli trenutku. Zvezni minister Egon Franke je na razpolago za prvo srečanje, na katerem naj bi določili potek pogajanj.* K svojemu pismu je Brandt priložil govor, ki ga je imel v Bunde-stagu in v katerem je obravnaval vprašanje odnosov med obema Nem-čijama. Vzhodnonemška tiskovna agencija ADN je prva komentirala Brandtovo pismo predsedniku vlade Demokratične republike Nemčije. Agencija očita Brandtu, da se v pismu ne sklicuje na osnutek pogodbe, ki jo je predlagala Demokratična republika Nemčija. Agencija poudarja, da Brandt ni niti enkrat omenil osnutka te pogodbe, čeprav je predsednik Zvezne republike Nemčije v svojem odgovoru Ulbrichtu zagotovil, da bo bonska vlada zavzela svoje stališče v tem pogledu. Poleg tega vzhodnonemška tiskovna agencija pripominja, da v pismu Brandta ni »nobenega stvarnega predloga glede vprašanja vzpostavitve normalnih odnosov med obema Nemčijama na osnovi mednarodnega prava*. Agencija zaključuje, da je Ulbricht na svoji zadnji tiskovni konferenci ponovno poudaril, »da vzpostavitev normalnih odnosov med obema nemškima državama zahteva pravno priznanje Demokratične republike Nemčije*. Še preden je bilo objavljeno Brandtovo pismo Stophu, je zunanji minister Vzhodne Nemčije Otto Winzer v Jeni na nekem zborovanju poudaril, da je Demokratična republika Nemčija v osnutku pogodbe za vzpostavitev odnosov na enakopravni ravni med Vzhodno in Zahodno Nemčijo jasno opozorila vse države, da z nemško socialistično državo lahko obstajajo samo odnosi, ki slonijo na mednarodnem pravu. Winzer je nato poudaril, da se to stališče vedno bolj uveljavlja v svetu in dejal, «da v teh pogojih bonska vlada ne more več zahtevati od drugih držav naj potrpijo, dokler ne bo s pogajanji določena oblika odnosov med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Upoštevajoč dejstvo, da sta obe nemški vladi ugotovili obstoj dveh držav z različno socialno ureditvijo, je edina možna rešitev, da se vzpostavijo odnosi na osnovi mednarodnega prava, ki obstajajo med vsemi suverenimi dr žavami*. Brandtovo pismo je naletelo na negativen odziv tudi pri zahodno-nemških demokristjanih. Bivši predsednik vlade Kiesinger je danes izjavil, da je Brandtov predlog o začetku pogajanj z vzhodnonemško vlado «preobširen». Razvidno je, da Kiesinger še ni vedel za prve negativne ocene vzhodnonemške tiskovne agencije. Poleg tega je Kiesinger na tiskovni konferenci opozoril na «nevarne poti* Brandtove politike. Kiesinger je poudaril, da mu je neka visoka osebnost prija- Saragat odlikoval Annaruno RIM, 23. — Predsednik republike Saragat je ob smrti odlikoval policijskega agenta Antonija Anna-rumo z zlatim odlikovanjem. Svečanost je bila danes v Kvirinalu in so bili prisotni notranji minister Resti-vo, poslanec Andreotti, podpredsednik odbora odlikovancev «zlate medalje*, poveljnik policije Vicari, nadzornik korpusa javne varnosti general Montineo, predstavniki oddelka ubitega policista ter njegovi sorodniki. Predsednik odbora poslanec Andreotti je dejal, da gre za idealno povezavo, med žrtvami med j teljske države namignila, da se v vojno in v miru. 1 mednarodni javnosti utira prepri- čanje, da je Zahodna Nemčija pripravljena priznati Demokratično republiko Nemčijo vsaj »de facto*. Po drugi strani pa je britanski zunanji minister Stewart izjavil zahodnonemški tiskovni agenciji DPA, «da je sedaj Ulbricht v stanju, da lahko prispeva k pomiritvi Evrope*. Nato je Stewart izjavil, da Velika Britanija popolnoma in brez predsodkov odobrava politiko kanclerja Brandta do vzhoda in poudaril, da ni res, kot se včasih zdi, da je Velika Britanija zaskrbljena, da bi Bonn napravil predolg korak. Po- vodi Brandt naleti na odpor, je Stewart izjavil, da se popolnoma stripja z zahodnonemškim kanclerjem, »da je treba tvegati*. Tito sprejel Benediktova BEOGRAD, 23. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel dar nes sovjetskega veleposlanika v Beogradu Ivana Benediktova, ki je listične samoupravne družbe mogel dati še več, kot pa si do sedaj dai. Želim ti vse najboljše, mnogo let dobrega zdravja in srečo*. Po sprejemu odlikovanja iz rok predsednika Tita je Edvard Kardelj dejal: «Dragi tovariš Tito in tovariši! Prisrčno se zahvaljujem za to visoko priznanje, ki sem ga po tebi dobil od naše skupnosti, za dodelitev tega visokega odlikovanja in posebno na tvojih toplih tovariških besedah, ki si mi jih izrekel ob tej priložnosti. Dejstvo, da nisi ravno varčeval z besedami priznanja, me spravlja malo v zadrego Želel bi pa samo reči, da ni bilo težko delati in dati vse od sebe v družbi takih ljudi, med katerimi sem se našel v teku našega revolucionarnega gibanja. To so ljudje, ki so zrasli v posebnih pogojih, ki iv-so šli za kariero, za politično oblastjo niti za kakršnimi koli prednostmi Ti si bil tisti, ki si znal zbrati prav te ljudi s takšnimi najboljšimi človeškimi kvalitetami v naši državi in v vseh republikah in utr diti enotnost teh ljudi. In ne san:« to, temveč da vneseš tudi politični koncept in metodo dela, ki je orno gočila, da so vse te kvalitete, ki jih je v številnih kadrih naše par tije ustvarjalo naše revolucionarno delavsko gibanje prišle do polnega izraza. Zato je vsak od nas v tej revolucionarni družbi dal to, kar je mogel dati Zato lahko to priznanje, ki si mi ga danes dal. samo podelim z vsemi tovariši, ki so kot jaz, vsak na svojem mestu, delali to kar so mogli in morali delati za uspeh našega revolucionarnega gibanja. Moram posebno reči, da se počutim srečnega ker sem se tako zgodaj srečal s teboj in imel priložnost mnogo se naučiti od tvojega političnega koncepta in metode ter načina tvojega dela. Mislim, da so prav ta koncept in metoda dela o-mogočili, da naša Zveza komunistov doživlja nove zmage in da te nove zmage že nosijo pokolenja, ki jih je ustvarila naša revolucija in naša borba za graditev socializma. Prepričan sem, da bodo prav današnje generacije uspešno bile bit ko, ki smo jo s teboj bili in ki jo še danes bijemo. Še enkrat prisrčna hvala za vse*. Red jugoslovanske velike zvezde je najvišje jugoslovansko odlikovanje namenjene voditeljem tujih držav. Od Jugoslovanov je imel to odlikovanje doslej samo predsednik Tito. Božo Božič zaprosil zsa spredem. Na sprejemu tem ko je dejal, da se lahko zgo-1 je bdi navzoč tudi državni tajnik di, da pogumna politika kakršno I za zunanje zadeve Mirko Tepavac. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiii! Uradno srečanje med predstavniki CGIL, CISL, UtL in IS Slovenije Dogovorili so se, da ustanovijo skupno komisijo, ki bo obravnavala vprašanje jugoslovanske delovne sile v naši deželi SEŽANA, 23. — Danes je bilo tu prvo uradno srečanje med predstavniki italijanskih sindikatov CG IL, CISL, UIL - in to na deželni ravni — in predstavniki Zveze sindikatov Slovenije, katero so zastopali glavni tajnik, predsedniki sindikatov obmejnih občin Tolmin, Nova Gorica, Sežana, Koper, predstavnik zavoda za zaposlovanje in predsednik skupščine Sežane. Sre- čanje je sledilo večkratnim neuradnim stikom, posledica katerih lahko rečemo, da je bila strnjena diskusija, saj so probleme, ki so jih obravnavali obojestransko že precej dobro poznali in tako lahko izčrpali bistvene točke dnevnega reda. Po uvodnih pozdravih je tov. Tone Kropušček okvirno orisal vlogo sindikatov v socialistični druž- iiiumiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiiumiiiiiimiinii Izraelci zapustili otok Shadvvan Izraelska letala napadla egiptovska oporišča pri Kairu TEL AVIV, 23. - Glasnik izraelske vojske je danes zvečer sporočil, da so izraelske čete ob 17. uri zapustile otok Shadwan, ki so ga napadle in nato zasedle predvčerajšnjim zvečer. Povedal je, da so izraelske čete odpeljale s seboj precejšnje število egiptovskih ujetnikov ter razne vojaške naprave, vključno radarsko postajo, ki je nadzorovala pomorski promet ob vhodu v Sueški zaliv. Kot smo sporočili, so se Izraelci izkrcali na otoku predvčerajšnjim zvečer in so ostali na njem, kot poročajo v Tel Avivu, 32 ur. Boji za zasedbo otoka, je poudaril izraelski glasnik, so trajali samo tri ure. Egipčani pravijo, da so imeli Izraelci najmanj 55 mrtvih in ranjenih in da znašajo egiptovske izgube na otoku okrog 50 mrtvih in ranjenih vojakov. Po vesteh iz Tel Aviva so izraelska letala danes ponovno napadla egiptovska vojaška oporišča blizu Kaira. V Kairu pa so sporočili, da so ti izraelski napadi ranili sedem egiptovskih vojakov. Poleg tega je glasnik egiptovske vojske povedal, da je egiptovsko letalstvo danes bombardiralo izraelsko topništvo in razne vojaške naprave na področju Timsahovega jezera. Egiptovsko letalstvo je tudi prodrlo globok'.: na Sinajski polotok in napadlo izraelska vojaška oporišča pri Tel Sa-lamu. Bisaglia o uveljavljanju «paketa» TRENTO, 23. — Podtajnik predsedstva vlade Bisaglia, ki predseduje odboru »devetih* za pripravo ustavnih zakonov za spremembo statuta dežele Trenta - Južna Tirolska je v listu «L’Adige» obrazložil zadnje predloge, ki jih je sprejel ministrski svet. Bisaglia pravi, da gre za nov duh v odnosih med narodnostmi in da so med delom za sestavo predlogov ugotovili bistveno sličnost stališč. bi, kjer slovenski sindikat noče biti dolga roka države in niti družbeno politična formacija, ki naj bi bila, po razredni diferenciaciji v opoziciji, kakor se to dogaja v kapitalističnem družbenem sistemu. Specifičnost jugoslovanskih sindikatov je v tem, da skušajo doseči, da pridejo delovni ljudje socialistične Jugoslavije do boljšega materialnega stanja s tem, da se poveča njihova življenjska raven in da se demokratizirajo, oziroma humanizi-rajo človeški odnosi. Tega pa ne nameravajo doseči z administrativnim poseganjem države ali pod pritiskom kapitala, temveč z neposrednim upravljanjem ljudi, ki naj sami odločajo o specifičnih problemih, ki se jih tičejo. Ob večjem ali manjšem uresničenju teh ciljev se logično ugotavlja uspešnost ali neuspešnost sindikatov, oziroma njihove aktivne prisotnosti v družbi sami. Za dosego tega je bistveno čim-uspešnejše uresničiti reformo ne samo na ekonomskem temveč tudi na političnem področju samoupravnega udejstvovanja. Nadalje je tov. Kropušček poudaril važnost ustvarjanja solidarnosti v gospodarski strukturi Jugoslavije, ki je kljub velikim naporom in priznanim dosežkom za dvig zaostalih področij, še danes dežela s precejšnjim razponom produktivnosti med razvitimi in zaostalimi predeli države. Sindikati so podprli ekonomsko reformo, ker so mnenja, da je to pogoj za stabilizacijo gospodarstva in za dosego optimalne socialne in politične stabilizacije. Seveda nastaja ob tem diferenciacija med nižje in višje produktivnimi podjetji in torej ne samo razlike med razvitimi in nerazvitimi predeli, temveč tudi med delovnimi ljudmi posameznih občin. Tako se morajo sindikati zanimati za zvišanje najnižjih prejemkov, ki (Nadaljevanje na 2. strani) Srečanje med CGIL CISL, UIL in ZS Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) SMRTNE OBSODBE V IRAKU naj bi bili družbeno znosni in ekonomsko opravičljivi, kakor tudi za stopnjo akumulacije v podjetjih, ki mora biti v prvi vrsti dolgoročni porok delavca za obstoj lastnega delovnega mesta. Ob vsem tem pa se sindikati trudijo, da se vzporedno s težnjami tehnologov, ki skrbijo za modernizacijo podjetij, skrbi za dosego polne zaposlitve. Če se zapirajo nerentabilna podjetja, se pa ne sme odpuščati delavstvo, temveč se mora poskrbeti za njegovo prekvali fikacijo. Posledice tega pa se kažejo tudi v zaposlovanju jugoslovanske delovne sile v zahodnih evropskih državah. Slovencev je v tujini približno 60.000 vseh slojev in kvalifikacij, kar označuje tudi določen beg visoko kvalificirane sile, ki se raje zaposluje, vsaj začasno, v tujini zaradi boljših materialnih pogojev. Obenem pa je značilno, da v Sloveniji sami primanjkuje okrog 60.000 kvalificiranih delovnih ljudi, katerih mesta zasedajo pol ali pa nekvalificirani. Po uvodnem informativnem prikazu tov. Kropušča so tovariši italijanskih sindikalnih gibanj CGIL, CISL, ULL, in sicer tov. Zuliani, tov. Bergomas in drugi orisali slovenskim kolegom njihov položaj, ki je nastal po dosežkih sindikalnega gibanja v Italiji preteklo jesen, pri čemer so vsi podčrtali kot izredno pomembno dosego akcijske enotnosti sindikatov. Poudarili so tudi, da so ravno zaradi te enotnosti danes tarča izpadov in pritiska, ki pa dosega ravno obratno od zaželenega, in sicer to, da samo še krepi občutek potrebe po enotnosti. Po krajši debati, ki se je dotaknila nekaterih ne popolnoma osvetljenih točk, kakor primerjanja sistema pokojnin, obdavčitve in problema razvitih in nerazvitih predelov, so zbrani prešli k razpravi o tem, kako naj bi se res konkretno prikazalo vzajemno sodelovanje, to zaposlovanje jugoslovanske delovne sile v Italiji, oziroma slovenske in hrvaške v vseh štirih pokrajinah naše dežele. Jugoslovanov, ki delajo v zapad-noevropskih državah, je namreč o-koli 850.000. od katerih jih je največ v Zapadni Nemčiji (300.000), Avstriji (60.000), Franciji (50.000) in v manjšem številu po drugih. Poudarjeno je bilo, da so jugoslovanski sindikati v tesni povezavi z vsemi zapadnimi sindikati in skupno urejajo vse probleme, ki' ob tem nastajajo. Ob tem, lahko rečemo »usmerjenem* izvozu delovne sile, pa se je pojavil čisto nov problem, in sicer odhajanje Hrvatov in Slovencev na delo v Italijo. Vzrok tega. čudnega pojava, saj je Italija klasična dežela, ki ne nudi ugodne zaposlitve vsem svojim državljanom, ki mosajo zato po svetu s trebuhom za kruhom, je v bistvu v odprti meji. ki dovoljuje da se jugoslovanski delavci zaposlujejo kakor klasični »pendo-lari», to se pravi, da odhajajo vsak dan v bližnjo Italijo in se vračajo. Ta pojav lahko opazimo tudi mi. ki živimo na tem obmejnem področju, saj je javno znano da delodajalci v Trstu organizirajo tudi posebne avtobuse, s katerimi prevažajo ljudi od obmejnih prehodov naravnost pred tovarne. Problem, ki je bil v začetku le obroben, je danes zajel že takšen obseg, da je sprožil, zaradi svojih pos'edic zanima-nle tako italijanski kakor matičnih slovenskih sindikatov. Vojaške oblasti iščejo ostale sodelavce zarote Doslej so v Iraku usmrtili že 41 oseb - Po novih vesteh diplomatski stiki med Irakom in Iranom še niso prekinjeni BEJRUT, 23. — Bejrutski dnevnik «A1 Hayat» je danes poročal, da bo posebno sodišče v Bagdadu v kratkem sodilo še petdesetim osebam. Doslej je to sodišče izdalo 43 smrtnih obsodb in razen v dveh primerih so vse obsodbe že izvršili. Po poročilu bejrutskega dnevnika, naj bi posebno sodišče, kateremu je na čelu voditelj sedanje revolucionarne vlade general Ahmed Has-san Al Bakr, zasedalo že 24 ur. Potniki, ki so dospeli iz Bagdada v Bejrut so sporočili, da v Iraku na obširnem področju iščejo domnevnega voditelja zarote. Po mnenju teh potnikov, naj bi bil ta upokojeni general Abdel Ghani Al Rawi, bivši prvi minister iz leta 1967, ki so ga Basisti v sredo v odsotnosti obsodili na smrt. Uradno sporočilo iraške vlade namreč izjavlja, da se je «prodal iranski vladi*. Medtem ko je prvo iraško uradno sporočilo poročalo, da so zaprli vse osebe, ki so se udeležile poskusa državnega udara, egiptovska tiskovna agencija »Mena* zatrjuje, da neko poročilo iz Bagdada pravi, da iščejo še druge krivce. Predstavniki iraške in iranske vlade so se vrnili v svoje države. Iraški poslanik dr. Mohamed Al Yassin, ki se je sinoči vrnil v Bagdad je izjavil, »da so iranske oblasti v Teheranu slabo ravnale z iraškimi diplomati*. Njegove besede je danes oddajal radio Bagdad. Poslanik naj bi dodal, da so nekega njegovega kolego aretirali na teheranski ulici in da je iranska policija izvršila na njem osebno preiskavo, ne glede na njegov diplomat- vojaki in jih z mitraljezi prisilili, da so odšli v neko drugo dvorano, kjer se je že sestalo posebno sodišče.* Obvezna za voznike motorjev zaščitna čelada? RIM, 23. — Skupina poslancev je predložila zakonski načrt, ki predvideva obvezno uporabo varnostne čelade pri vožnji z motorji, brez prikolice ali z njo. Če bo zakonski načrt sprejet, bodo morali uporabljati varnostne čelade tako vozniki, kot osebe, ki se peljejo z njimi. Novi zakonski načrt se vključuje v čl. 122 prometnega zakona ter bo začel veljali 90 dni potem, ko ga bosta izglasovali obe zbornici. Poslanka Amalia Miotti-Carli je utemeljila zahtevo poslancev, ki predlagajo osnutek, z ugotovitvijo, da prometne nesreče terjajo številne žrtve prav zato, ker vozniki, oziroma potniki na motorjih, ne uporabljajo varnostnih čelad, kar je v mnogih državah že obvezno. Christian Beiion ponovno v zaporu BEJRUT, 23. — Christiana Bel-lona, ki je 9. januarja preusmeril v Bejrut letalo ameriške letalske družbe «TWA», so libanonske oblasti znova zaprle. Kot je znano, so ga v Libanonu izpustili na svo- ni Claude E. Vealey, 23-letni Au-hran W. Martin in 37-letni Paul E. Gilly, bi mogla zapustiti zapor, če bi vsak osumljenec plačal kavcijo 275.000 dolarjev. Sinova Josepha Jablonskega, ki sta oba odvetnika, sta izjavila takoj po umoru, da imata v posesti dokaze, da so umora njihovih sorodnikov krivi predstavniki sindikata. Tega mnenja so tudi tisti sindikalisti, ki so bili Jablonskemu privrženi. Zdi se, da so tudi potrdili vest, da je Jablonsky sam usmeril policijo morilcem na sled. Jablonsky si je namreč zapisoval evidenčne tablice vseh avtomobilov, ki so se ustavljali v bližini njegove hiše, ker so mu neznanci že večkrat grozili. Eden izmed teh zapisov naj bi a-gente FBI pripeljal do morilcev POGLED NA TRIGLAV IZ TRENTE VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kdaj se bodo ponovne povišale pokojnine? Večkrat smo med zadnjimi sindi- I določal, da bodo deležni poviška ? kalnimi borbami slišali glasove, da kojnine vsi, ne glede na leto w bodo delavci s svojimi sindikalni kojitve. Zasneženi vrh «sivega poglavarja« Julijcev sili osamljen v nebo: sedaj je nedostopen, ker po njegovih prepadnih stenah rohnijo brez presledka plazovi ■iiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimimiiiiiimiiimmiimimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiimiiiiil RUDARSKA NESREČA NA POLJSKEM ZARADI VDORA VODE IZOLIRANIH 5 RUDARJEV V Jugoslaviji še vedno iščejo rudarja, ki ga pogrešajo od srede, ko je prišlo do rudarske nesreče v Za ječar u ski status. Tudi v letalu, ki naj j b(xj0 14, januarja, potem ko je pla-bi iraške diplomate odpeljalo v do- j £al približno 5.000 fir kavcije. Se-movino, so izvršile iranske oblasti ! daj s0 ga zaprli, ker so ga obtožili preiskavo. Radio Bagdad je tudi dodal, da so v Iraku ravno drugače ravnali z iranskimi diplomati in so ves čas upoštevali njihov diplo- omejitve svobode drugih oseb in škode na lastnini drugih iz osebnih razlogov. Prva obtožba velja v Libanonu za zakonski prestopek in matski status. Kljub temu, da so se zanjo lahko dobi obtoženec do dve nekateri diplomatski predstavniki iey zapora, druga pa spada v vr-vrnili v domovino, se zdi, da je ■ sto civilnih prestopkov, včerajšnja vest o prekinjenih di- CAGLIARI, 23. — Medtem ko v Cagliariju nadaljujejo s preiskavo o vzrokih, zaradi katerih naj bi plomatskih stikih neresnična. Medtem v Iraku z zvočniki vabijo prebivalstvo, naj posluša vesti o delovanju posebnega sodišča. Vm radijska postaja v Cam- jaske oblasti so okrepile kontrolne, £ ^ ne jela radijskih točke, da bi lažje zajele cirn večje, ^ ng )č z ladje «Fusina», število zarotnikov Radio Bagdad karabinjerski potapljači prinesli je izjavil, da sp ljudje med mam-j na suho ^ enQ truplo ob 44.30, festacijami v Iraku zahtevali, naj, Trupia doslbj* še niso identificiralr bodo oblasti »brez vsake milosti* | za zarotnike. I Zdi se, da je neka vojaška mor- Libanonski list »Le Jour* je opi-; nariška enota odkrila kraj, kjer sal danes v članku, ki govori o po-; ezi potrjena Jadja Z odmevom, skusu državnega udara v Iraku, k' s® odbije od morskega dna, so vse podrobnosti o dogodkih v noči | odkrili razbitino ladje na 80 do 90 med 20. in 21. t.m. Zarotnike naj metrov globine VARŠAVA, 23. — Včeraj je vdrla voda v poljski rudnik premoga v Kalavvsku, pri Wroclawu v Šle-ziji, ko je v njem delalo 42 rudarjev. Od teh se je sedemintridesetim uspelo rešiti, pet rudarjev pa reševalne skupine še vedno iščejo. Do nesreče je prišlo včeraj ob 17.30, ko je zaradi zemeljskega plaza, ki se je zrušil v umetni bazen, voda prestopila nasipe in vdrla v rudniške predore, ki segajo precej globoko pod/ zemljo. Takoj so petim rudarjem, ki so ostali v rudniku in o katerih se ne ve, če so še živi ali ne, priskočile na pomoč reševalne skupine iz vse Šlezije. Reševalci skušajo priti do ponesrečencev, vendar jim delo otežkoča voda, ki je preplavila ves del rudni-ka, v-katerem poteka reševalna ak- cija. Reševalne skupine so začele črpati iz predorov vodo, z druge strani pa s posebnimi svedri vrtajo tla, da bi ugotovili, kje so ponesrečeni rudarji. To je že druga nesreča v poljskem rudniku v zadnjih šestih mesecih. V juliju je namreč voda preplavila rudnik premoga pri Kato-wicah in izolirala 119 rudarjev za nekaj dni. Takrat je samo en rudar umrl. Že predvčerajšnjim je prišlo do rudarske nesreče pri Zaječaru v Jugoslaviji. Večja količina premoga se je zrušila in zaprla dvanajstim rudarjem pot na prosto v rudniškem predoru, ki leži 97 metrov pod zemljo. Reševalnim skupinam je uspelo priti do desetih rudarjev in jih rešiti, 45-letni Jovan Spenčič je u- mrl pod plazom premoga, 35-letne-ge Vlada Petroviča pa do danes opoldne še niso našli. V slepem hodniku še vedno grozi neki drug sklad premoga. Doslej še niso mogli ugotoviti, zakaj je do nesreče prišlo. LOS ANGELES, 23. - Že drugič v tem tednu so od Charlesa Man-sona zahtevah odškodnino za umore, pri katerih je soudeležen. Kot smo poročali so včeraj zahtevah od njega odškodnino starši frizerja Ja-ya Sebringa, danes, pa sta se zglasila na sodišču s podobno zahtevo sin in hči Rosemary Labianca, ki zahtevata odškodnino za smrt matere in očima Leona Labiance. mi prizadevanji sicer dosegli povi ške plač, toda posledica teh poviškov, bo povišek življenjskih stroškov. Delavci bodo tem poviškom življenjskih stroškov v večji ah manjši meri kos s poviškom plač. Zaradi teh poviškov pa bodo prikrajšani ravno upokojenci, katerih pokojnina ne bo imela sprememb. Prišlo je torej do izraza, kaljo u-pravičena je bila zahteva sindikatov, ki so med zadnjim pogajanjem o pokojninskem zakonu zahtevali, da se tudi pokojnine povišajo v sorazmerju s poviški delavskih plač. Te zahteve niso sprejeli pri pogajanjih, temveč jo je nadomestil 19. člen sedanjega pokojninskega zakona, ki pravi: S 1. januarjem vsakega leta se bodo pokojnine povišale v sorazmerju z življenjskimi stroški, če bo ta povišek dosegel vsaj dve točki. Istočasno na tudi predvideva, da se bo ta člen začel upoštevati s 1. januarjem 1971. leta. Zaradi visokega porasta življenjskih stroškov, ki smo ga lahko vsi zabeležili na koncu prejšnjega in v začetku letošnjega leta pa se tudi v odgovornih krogih poraja mnenje, da bo treba začeti 8 sorazmernim poviškom pokojnin že v začetku letošnjega leta. Na ministrstvu za delo so že pripravili zakonski dekret (ne smemo pozabiti, da mora biti vsak povišek pokojnin določen po zakonu), na podlagi katerega bi se pokojnine takoj povišale. Garancija, da bo ta zakonski dekret tudi sprejet, pa so bližajoče se volitve, pred katerimi bo treba omehčati nezadovoljstvo nad 8 milijonov upokojencev. Mimo te pripombe, pa moramo ta ukrep pozdraviti in smo zadovoljni, da lahko naše čitatelje upokojence razveselimo 7 dobro novico. Ministrski dekret, ki bo odredil ta začetni povišek pokojnin, bo vseboval še eno pozitivno novost. Člen 19 sedanjega pokojninskega zakona, ki določa povišek pokojnin v sorazmerju s poviškom življenjskih stroškov vsebuje tudi restriktivno normo, da tega poviška niso deležni tisti, ki so bili upokojeni zadnje leto. Recimo kdor je bil upokojen v letu 1969 ne more biti deležen poviška, če je ta prišel v veljavo z letom 1970. V praksi bi vsi novi upokojenci ne bili deležni prvega, temveč šele drugega poviška pokojnine. Novi dekret pa bo Na koncu naj še omenimo, li poviški veljajo za vse upo^j® ce, tako za tiste, ki so bili w kojeni kot odvisni delavci, K®* j tiste, ki so bili upokojeni kot , nr1\ricni n^mptlP t.r£0VC* | odvisni delavci (kmetje, trgo' obrtniki). Bilo je že več pritožb upo^H cev, nekatere so bile naslovlF tudi na naš naslov in te pri*®' se še danes nadaljujejo, o vrstah, v katerih morajo uP°f jenci na poštnih uradih dolgo kati predno pridejo do pokoj®' Novi pokojninski zakon določa tem v zvezi, da bodo u pokoj® tt prejemali pokojnino na dom, “J še vedno so v teku pogajanja ** socialnim zavodom INPS in . Zadnje vesti pa so precej spodW| ne in vse kaže, da bodo uookof ci kmalu prejemali pokojnino 5 dom. Bonn za odložitev konference CERN ŽENEVA, 23. — Zdi se, d* * konferenca šestih držav, ki £ čelno pristale na izgradnjo v# ga pospeševalnika z zmogljiv^ 300 «gev» odložena za nedolg čas. Konferenca bi se morala ^ ti v Ženevi 28. ali 29. t.m. J Kot je znano, je do sedaj J* evropskih držav pristalo na U1* njo tega jedrskega orjaka. Gr* Koruerenoa oaioza. Švicarji tem sklepali jutri na seji ^ nlstrov. bi predstavniki revolucionarne vlade speljali v past s klici: »Pridite takoj, čakamo vas. Pridite, da boste sami prisostvovali koncu izdajalca Ahmeda Hassana Al Bakra.* V članku «Le Jour* nadaljuje: »Pet članov zarote se je takoj odpravilo v predsedniško palačo. Sprejeli so jih trije častniki, ki so se izdajah Preiskava o umoru sindikalista se še ni zaključila NEW YORK, 23. — Glasnik »Fe- Italijanski delodajalci namreč ne-»rikrito izrabljajo jugoslovansko de-ovno silo, kateri ne priznavajo nikakršnih sindikalnih in pogodbenih jravic in skušajo s tem izigravati udi pogodbeno moč italijanskih lindikatov. Značilno je namreč, da ned Italijo in Jugoslavijo ne ob- | staja nikakršna konvencija v tem smislu, temveč le okviren spora nim iz leta 1957, ki pa sploh ne istreza stvarnemu položaju, ki je nistal medtem. Takoj ,ie za ta pro->lem znač^no ne samo izigrava-ije delovnih pravic jugoslovanskega delavca na materialnem in socialnem področju, kar ustvarja te-Save tudi pri socialni oskrbi de-avca doma. v Jugoslaviji, temveč udi pogojuje sindikalno gibanje sindikatov v naši deželi. Zammivo ie, da je bila v začetku ta delov-la sila usmerjena v glavnem v lostinstvo in sezonsko delo, danes pa se pojavlja, in to v občutnem številu v trgovini, prevozništvu, o-jrtmštvu in tudi industriji. Prisotni so bili mnenja, da je potrebno negativne posledice tega pojava odstraniti s skupnimi napori na načelnem stališču, da morajo biti vsi delavci enakopravni in da je potcfbno ta preliv delovne sile sprejeti kakor realno, neizbrisno posledico odprte meje. Zveza sindikatov Slovenije stoji sicer na stališču, da ne podpira takega preliva, vendar pa se mu ne more upi ra ti z administrativnimi posegi, temveč le z vzajemnim sodelovanjem z italijanskimi sindikati, da skupno rešujejo vsi nastajajoče probleme. Italijanski sindikati pa so z druge strani za polnopravno in nediskriminacijsko angažiranje te delovne sile v sindikalno stvarnost v kateri pač delajo. Da se te vzajemne težnje konkretizirajo, je bil sprejet sklep, da se ustanovi skupna komisija, ki bo problem globlje analizirala in tako predlagala posameznim sindikatom konkretne akcije. Ob zaključku tega prvega, zelo zanimivega in plodnega srečanja, je bila izražena želja, da se konkretizira sodelovanje v stalni ob liki medsebojnih srečanj ob posa meznih specifičnih problemih vzajemnega zanimanja in je bil sprejet sklep, da se s točnim programom sestanejo ponovno v teku 14 za prijatelje zarotnikov. Odpeljali deral Bureau of Investigation* je so jih v majhno sprejemnico, ki so I danes izjavil, da se preiskava o jo uporabljali za predsobo velike! umoru sindikalista Jablonskega, sprejemne dvorane. V trenutku, ko! njegove žene in njegove hčerke se je osem mož začelo pisati prvo ni zaključila z aretacijo treh osum-poročilo, ki naj bi iraškemu ljud- loncev. Preiskava se bo zaključila stvu označilo državni udar, se je takrat, ko bo policija odkrila tudi nenadoma pojavil general Al Bakr v srajci in copatah in izrekel dobrodošlico svojim gostom... Bila je ena ura. Peterico zarotnikov so obkolili osebe, ki so trojico poslale morit v Clarksvihe. Trojica, ki je osumljena umora sindikalista in jo sestavljajo 26-let- Holandskl kardinal Alfrink Je ena najizrazitejših osebnosti v katoliškem svetu: na 2. vatikanskem koncilu je zagovarjal najnaprednejša stališča. V kratkem se bo sestal s papežem Pavlom VI. da bi skupaj z njim rešil sporno vprašanje celibata, ki razdvaja katoliško duhovščino RADlSjFMftlERE tednik za radio, televizijo In filodifuzljo vam svetuje: mr ■ V nedeljo, 25. januarja ob 18. uri na televizijskem nacionalnem programu LA DOMENICA E UNALTRA GOSA z Raffaelejem Pisuiem in novo «vedette» oddaje Margaret Lee lili IS* ■ pl m mm mm lil m mm V sredo, 28. januarja ob 13.15 na radijskem nacionalnem programu LA RADIO IN ČASA VOSTRA nagradno tekmovanje v sodelovanju z italijanskimi dnevniki mm m m ■ 111 Ml V četrtek, 29. januarja ob 20.15 na radijskem nacionalnem programu ob 21.15 na drugem televizijskem programu mm CANZONI PER ON ANNO ilili HI V četrtek, 29. januarja ob 22. url na televizijskem nacionalnem programu v seriji «Za vsako cenos ATTENTATO A IRONSIDE lil lil «a m 1 o teh in drugih radijskih in televizijskih sporedih obširne barvne reportaže v «RADIOCORRIERE - TVa ((RADIOCORRIERE - TV» ki ga izdaja ERI, prikazuje v času pred Sanremom obširno anketo • industriji plošč v Italiji 1 Švico, Italijo, Francijo, Nemčijo, Belgijo in Avstrijo. n bor, ki se ukvarja z gradnja znan pod kratico «CERN». . Izgradnja velikega jedrskega * dišča bi stala okoli 300 milijard Med kandidati za sedež središč*; Italija, a konkretno doberdob** področje, ki po mnenju stro^ njakov najbolj ustreza spričo J; jih geoloških in hidroloških P* jev, temu namenu Proti italijanski zahtevi so pili predstavniki Zahodne Ne*‘|j ki zahtevajo, da bi središče dili v njihovi državi. Skoraj f' razlog za to rešitev naj bi bdi da bo Zahodna Nemčija obl**"' njena z eno tretjino stroškov >’ milijard Idr) za gradnjo sredi*; Nemški predstavniki so zaM®*' od švicarskih oblasti (katerim f, tiče predsedstvo konference)^: se konferenca odloži. Švicarji d°il »»s » o p so si s s e-tB-g-a B.B ks g s ta* s snrs trs s z-8 b. g s b-3 s-ss-g-3 tr&os-B KS g-trs srs e-.gb- »sr« es g g s-s-jrarft Pred šestdesetletnico Edvarda Kardelja Ustanavljanje ljudske oblasti in temelji samoupravne družbe «Z druge strani pa je AVNOJ tuli favni nos*lec iR organizator ob-narodov Jugoslavije, kolikor Jihovo orožje in njihova splošna rba iztrgata elemente takšne ob-asti iz rok okupatorja. Kot takšen •na AVNOJ nalogo, postaviti te-resnične demokracije, kakrš- 0 tehtevajo ljudske množice v Jugoslaviji^ predvsem pa tudi temelje “shn načel, na katerih bo zgraje-■° bodoče državno življenje naro- Jugoslavije. Potemtakem je AVNOJ že začasni organ oblasti ■arodov Jugoslavije ali bolj kon-retno demokratskih ljudskih mno-zic Jugoslavije.* Kardelj sodeluje v pripravah za ®bgo zasedanje AVNOJ v Jajcu v ™vembru 1943., kjer je izvoljen tu-~.v Predsedstvo, hkrati pa tudi za P°dpredsednika Nacionalnega komiki? osvoboditve Jugoslavije. Govo-0 drugem zasedanju AVNOJ, •?. Kardelj strnjeno označil bistvo r*~eP°v v naslednje tri osnove: Potrditev in uzaikonitev demokra-ljudske oblasti; federativna ureditev; obračun z emigrantsko q , notranjo protiljudsko reakcijo, di Kardelj neprestano vo- 1 delo na področju izgradnje za-onodaje in pri organiziranju no-® lordske oblasta. Skupno s Ti-bi in ostalimi vodilnimi tovariši jTJ^rdelj sodeloval v pogajanjih delegacijo NKOJ in delega-jlo kraljevske vlade I. šubašiča v ^pndonu za sestavo skupne vlade, •ju? Je bila na temelju sporazuma — Šubašič v marcu 1945. for stal804- nova vla(la i® Kardelj po- .(T nion podpredsednik in mini-vivf f3 k°nstituanto. Kot podpred-vlade in minister za konsti- iuanto ročju vodi Kardelj delo na pod-jJ"LJU sestave Prve ustave nove ,v?os!avije in pri sestavljanju o-Snovnih zakonov kot sv°i>0(;lltev dežele je postavila Vn ,najbolj aktualno vprašanje ske ,nadaljnje utrditve ljud-oblasti in obdelavo osnovnih fit/an,- oblasti. V članku Moč Qeu th.množic (maja 1945.) Kar-tičn prikazuje globačo demokra- ^ — vsebino te oblasti ter najširši množično osnovo revolucionar-,^Procesov v deželi: Važn°’-*Car v tern Procesu nai' ljurfat;?6 ~~ Je široko sodelovanje v množic v obnovi dežele in tokrfadnji državnega aparata, ši-°bUH0del°vanje IjodsKlh množic v rata ^sa organizacija tega apa-ra; ’ ^Se oblike tega procesa molj^ biti takšne, da omogočajo, van-Se da bolj množično sodelo-j* dl osaovnlb slojev ljudstva, to bndiWVn*h množic... Narodnoosvo-Začeft ^'banje se ,ie že od samega uPani gradH° na globokem za-širot k Y.ne*zčrpno ustvarjalno moč raditA iu.d-skih množic... Prav za-je bilo prepričevanje ved-snovni način narodnoosvobodil-kit, , g*banja pri mobilizaciji širo-^dskih množic za narodnosti,/™110 borbo. Razvijanje ini-pt, ,e. množic od spodaj je bilo, jemanju vodilnih sil narod-glg^P^dUnega gibanja, prvi in bajali tX>g°j zmage... Sklepi so pri-llUdst rekoč neposredno iz tia _^a' Kato so ti sklepi naleteli podJ^lbolj aktivno vsakodnevno Praven mn°žic. V tem je bistvo 8°čiti demokracije, ki mora omo-držgJ. da more vsak posamezni Vat; 1Jan v raznih oblikah sodelo-p.,v uPravljanju države...* ko je bila leta 1946 izglasuj ,a Prva ustava, je Kardelj polisi i<>U<11 predsednik kontrolne ko-l9War' uspeh, ki pa vas naj ne 6j« s‘ Preveč. Prijetno razpolože-v °«i«n krogu. 23.10.) Ne bo TEHTNICA (od 23.9. do Kar ste sejali, boste želi. slabo. V družini lepa harmonija. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne boste soglašali z mnenjem predstojnika, toda ne delajte po svoji glavi. Držite se danih obljub. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Svojo odgovornost skušajte ločiti od skupne odgovornosti. Jeza ni dobra svetovalka. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kaže, da ste se preveč zagnali. Nekoliko počitka vam ne bo škodovalo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Posvetite več pozornosti finančnim zadevam. Ljubosumnost je povsem odveč. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Branite svoje pravice, čeprav ni gotovo, da jih boste ohranili. Prijetno zadošče nje v družini. ki porajajo birokratizem in nevarnosti, ki jih birokratizem predstavlja za razvoj socialističnih družbe nih odnosov. Hkrati Kardelj prikazuje tudi oblike borbe proti birokratizmu in za razvoj socialističnih odnosov, ugotavljajoč hkrati, z globokim smislom za realnost, dejanske materialne, družbene in politične pogoje in možnosti, ki dole čajo okvire in domet vsakdanje politične prakse ter podvzemanja konkretnih ukrepov pri gradnji družbenega sistema v Jugoslaviji. Pri sprejemanju zakona o ljudskih odborih (maja 1949.), zakona, ki je pomenil velik korak naprej v izgradnji ljudskih odborov kot osnovnih organov oblasti, je Kardelj podal analizo ljudske demokracije kot specifične oblike diktature proletariata-Vsa Kardeljeva dela preveva skrb za razvoj mehanizma družbenega samoupravljanja, ki predstavlja bistvo politike Zveze komunistov Jugoslavije. »Ljudska samouprava je bistven element jedra socialistične demokracije, element, brez katerega ni svobodnega razmaha ustvarjalne sile ljudstva*... »Zgrešeno bi bilo misliti, da se načelo samoupravnosti nanaša samo na takšne organe oblasti, kakršni so ljudski odbori. Ne, mi moramo to načelo vedno bolj razvijati in to povsod, v vsaki organizacijski enoti našega družbenega življenja. Njene elemente moramo razviti tako v podjetjih kot v ustanovah itd. — povsod, kjer more pobuda množic prispevati k večjim in boljšim rezultatom.* Kardelj aktivno sodeluje v izgradnji družbenega in gospodarskega sistema, nekatera področja te izgradnje pa sam neposredno vodi. Kot podpredsednik zveznega izvršnega sveta, dokler je bil na tem položaju, vodi zakonodajno delo, ki se nanaša na izgradnjo državnega in družbenega sistema. Pri ustavnih spremembah leta 1953 je Kardelj z Mošo Pijadom in ostalimi tovariši neposredno delal pri sestavi ustavnega zakona, s katerim so bili dani okviri za nadaljnji razvoj socialistične demokracije in socialističnih druzbenm odnosov. Edvard Kardelj je vodil tudi delo ustavne komisije, ki jo je v decembru 1960. leta izvolila zvezna ljudska skupščina. E. Kardelj posveča posebno pozornost delavskemu samoupravljanju in komuni, osnovni družbenogospodarski celici družbene ureditve Jugoslavije. Prav tako posveča pozornost odnosom, ki se ustvarjajo v izgradnji mehanizma komunalne samouprave. Zastopajoč povsod stališče o nujnosti razvoja komunalne samouprave in krepitve njene materialne osnove, Kardelj hkrati opozarja, da se komuna ne sme smatrati kot neka zaprta univerzalna družbena organizacija, pač pa kot celica zapletenega, vendar enotnega državnega organizma in pri tem vedno poudarja potrebo po enotnosti družbene skupnosti, ki je pogojena s stopnjo razvoja proizvodnih sil in to ne samo v okviru določene dežele, pac pa po vsem svetu. Zato socialistična Jugoslavija ni neke vrste zveza komun, pač pa enoten družbeni organizem, katerega osnova in bistvo ste osvobojeno delo. Toda enotnost družbene skupnosti se uresničuje s pomočjo maksimalne osvoboditve pobude in dejavnosti slehernega posameznika — osvobojenega človeka. Da bi to mogel biti, mora človek biti hkrati upravljalec in tisti, ki odloča o delitvi. Proces razvoja v tej smeri je Kardelj označil z naslednjimi besedami: »V prvem obdobju naše revolucije so plačo delavcu določali država oziroma njeni osrednji organi, pomeni, da so ti dajali kon kretna merila za delo Kot prehodna rešitev to ni bilo le upravičeno, pač pa tudi edino možno. Toda s tem je bila na področju delitve ustvarjena določena formalna enakopravnost nasproti zakonu, toda ne tudi dejanska enakopravnost glede dela. Poleg tega — in to je z družbeno gospodarskega gledišča najpomembnejše — ni sam proizvajalec imel neposrednega vpliva na delitev, razen kolikor je socialistična država upoštevala razpoloženje in dojemanje delovnih množic. Z drugimi besedami, so ne glede na spremenjeni značaj lastnine in ne glede na napredno in humanistično subjektivno orientacijo socialistične države oblike de litve še vedno nosile v sebi — vsaj v svojih zunanjih oblikah — močne ostanke najemniških odnosov, rekel bi državnonajemniških odnosov. »Z vzpostavitvijo delavskih svetov je bil storjen prvi korak v rušenju teh odnosov. V prvem obdobju so delavski sveti bili komaj demokratski politični instrument, s pomočjo katerega je bilo možno spremeniti materialne odnose. Naslednji korak je bila dejanska sprememba. kar je zahtevalo bistveno reorganizacijo vsega gospodarske ga sistema v smislu maksimalne decentralizacije gospodarskega u-pravljanja. V tej fazi smo se lotili tudi sprememb v sistemu plač, s perspektivo, da postopoma uresni cimo polno samoupravljanje delovnih kolektivov v proizvodnji in delitvi, omejeno samo z družbenim načrtom globalnega obsega v go spodarstvu ter s splošnimi ureje valnimi ukrepi državnih organov. V takšnih razmerah bi samoupravljanje delavcev na področju upravljanja proizvodnje moralo vedno bolj dobivati svojo konkretno materialno vsebino — prav v rezultatih na področju delitve». (Iz go vora na V. kongresu SZDLJ 1960.) V ZDA bodo v prihodnjih letih potrošili 10 milijard dolarjev, «da bi rešili človeku prirodo*. Odplakne vode, plini iz izpušnih cevi ter iz dimnikov tovarn puščajo za seboj tako nevarne posledice, da grozi človeku v močno industrializiranih deželah popolna zastrupitev. Gornja slika nam to nekoliko pojasnjuje. miiiiiiiiiikiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiMiiiiNiHiiiiiiniiiiiiiNiiNiiitiiiiniiiiiiviiiiiiiiiiiitfNiiiiiiiiiiiiiniiHiifiiiiiiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Legende o izvoru Rezijanov Kaj pravi Barbarin - Alojz Chinese meni, da prihaja njegov rod iz Makedonije - Drugi menijo, da so Rusi (Nadaljevanje sledi) Da Rezijane! pripadajo kakemu slovanskemu plemarrj, se lahko sklepa iz coponomastike med Rezi-juto m Kaninom, bo g s le s slovanskimi izrazi in iz jezica ljudi, ki ga govore se do danasojih časov. Goz.nr pa se iogolnona razlikuje od katerega koli slovanskega jezika, kar potrjuje aeistvo, oa so prvi Rezija u pripada' slovanskim plemenom, od katerih so, bolje kot katerikoli drugi narodi, ostali izolirani in ohranili svoje primitivne lingvisiidne oblike, kn so se razvnale potem popolnoma zasebno. Vse to doslej še ni dovolj raziskano. T: rdicija pa nam lahko zelo malo peve. Rred vsem pa bi želela govor't O običajih in legendah o izvoru Rezijanov Nekaj do o tem govorila tudi folk oristika, jaz se tu omejujem le na nekaj pogtevnnih. Neki naseljenec iz Sv. Jurija, po imenu Ivan Barbarin, po očetu grof Guarin se je svoj čas zanimal za bližnjo preteklost Rezije in obiskoval stare ljudi, kd so ohranili legendarno dediščino tega kraja, ki slovi po svoji strogi izolaciji. Na podlagi vsega tistega, kar se prenaša iz ust dedov v usta mlade generacije, se ve, da so bili prvi, ki so prišli semkaj, izseljenci ali vojaški beguni (navadni vojaki ali oficirji, izmed katerih so imeli nekateri celo plemiški naslov), ki so se skrili pred nevarnostjo v globoki notranjosti te doline in zgradili nekaj podobnega gradu aM gradišču. Se danes so ohranjene razvaline na krajih imenovanih. Ta na mlune in Podklanec. Ta kraj se točno imenuje Gospodnica ali Signoria. O-stanki so točno na pol poti med imenovanimi kraji, na levi strani ceste, ki pelje po dolini Rezije do razpotja pri Sv. Juriju. Narodnost novih prišlecev nag bi bila ruska. Isti rezijanski pripovedovalci te legende pa pravijo, da ne razumejo, kaj bi imeli pri tem Rusi z dolino Rezije in zaradi katerih vojn v preteklosti bi lahko pribežala naši izseljenci ali vojaški bv*ini. Morda je ta ruski izvor posledica stikov ruskih vojakov med bivanjem generala Su-vorova v Italiji. V resnici pa poljski plemič, po imenu Jan Potočki, ki je leta 1790 obiskal rezijansko dolino, ni nikjer slišal, da bi prebivalci te doline bili ruske narodnosti Kot je že omenjeni gospod Barbarin ugotovil, naj bi se hdli prvi Rezijane! ustalili najprej v Furlaniji in od tam, potem ko so ugrabili nekatere ženske, naj bd se bali ustalili v rezijanski dolini z ugrabljenimi ženskama vred. Drugi pa govore, da so bile ie ugrabljene ženske s področja Bovca in Žage. Gospod Barbarin, ki je dober poznavalec tudi naše materinščine, mi je pripovedoval, da so slovenski dialekti kranjske in koroške Rezijanom bolj razumljivi kot pa slovenski dialekti Naddške doline. Spomnil se je tudi nekega srečanja v vlaku pred 20 leti s starim italijanskam oficirjem, ka ga je vprašal, če je še vedno grad na Podk'ancu, češ da je to prva hiša, ki je bila sezidana v Reziji Ta oficir je povedal, da ni bil še nikoli v Reziji. Ko sem spraševala ljudi na vasi, sem prišla do zaključka, da tamkajšnji Rezijani razumejo veliko bolj ljudi z gorske verige Muzcev kot pa trste iz Nadiške doline. Lahko razumejo smisel tistega, kar govori Slovenec v materinščini, nasprotno Slovenci sploh ne razumejo Rezijanov, morda zaradi popolnoma samosvojega izgovora. O tem so se lahko popolnoma prepričali vsi tisti, ki so te doline obiskali Omenim naj še dva arheološka ostanka v Rezijanski dolini, o katerih govori tudi prof. Angelo de Benvenuta v svojem lepem delu «Furlanski gradovi» (1950, Trgovska zbornica — Videm, str. 186). On trdi, da v »Reziji niso bili sezidam gradovi, ampak neka gradišča, ki so jih zgradili »Venedi*. Ker pa je ta zgodovinar upošteval samo arhiv v Benetkah, mu ne moremo popolnoma verjeti. Zdi se mi, da ni popolnoma na mestu, če potrdim to, kolikor govori tradicija o tem. Gospod Alojz Chinese iz Oseja-nov nam pripoveduje: »Bili sta cbve družini iz Makedonije, ki so ju imenovali pozneje Chinese po priimku. Ko so začeli Turki prodirati v Evropo, so zbežali s Kosovega polja v Rezijo. Tu naj bi se bili vzpeli od brega pri Sv. Juriju do kraja imenovanega Podklanec, kjer so si zgradili prvo hišo*. Do tu se pripovedovanje strinja s tradicijo, ki sem jo omenila zgoraj. Nekaj posebnega pa je to, da sta ti dve družini imeli plemiški naslov «knez», ki je nato postal «Chinese». Misli se (in to bi bilo v skladu s tradicijo), da sta tisti dve družini postali gospodar gradu «Taranad» ali «Nad gradom*; gospod Chinese pa naj bi bil potomec teh dveh družin. Nekdo pa je izračunal, da se prvi Rezijani niso naselili pred letom 1300. To je vsekakor zgrešen račun, kar lahko ugotovimo, če upoštevamo, da so omenjena zgodovinski dogodki iz prve polovice 13. stoletja (1242). Omenimo naj tudi, da je na Ravena (Lipovec) neki grad (hrad) ali neko obzidje, majhnih mer, okrog nekega prostora, podobnega vrtu. Tudi sam način zidave jp svojevrsten. V resnici je izmed treh gradov Rezije samo tasti nad Solbico zavit v neko legendo, ki v resnici odgovarja ide- ji nekega gradu. Alojzij Chinese se je tudi spomnil legende, ki pravi, da so tu našli tri poljske družine. »Legende o izvoru Rezijanov vsebujejo tudi tako imenovane «vlUotte» (furlanski narodni napevi), kjer se govori o krajih in o ljudeh in o lepotah Rezije. Saj je končno res, saj končno drži, da hiša oblikuje družino. Evo, lepe «villotte»: »Jo ai chiatat une biele frute bionde, sane e jate ben; cu lis cotulis curtutis, bielis siKiiis e un bel sien. Cuna rispiet i doi la man e i domandi la che sta. Jej mi dijec: »Lui Ve furlan? anche jo sei su di la. Da la Rusia i antenats, stabilite sot il Chianen, il gno ben a Ve soldat, Ve di Resie, Ve alpin. La bielece de valade, cui paisc pojats sui plans, de me val sei nemorade sin di Rcsia, o sin furlans.» Iz raznih virov NEVA DI LENARDO iiimiMiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMimmiiiiiiiiii Knjige in slikanice za mlade in najmlajše Če lahko za kolere slovenske knjige trdimo, da so prodrle v tujino, potem lahko mirne duše trdimo to za mladinsko literaturo. Založba Mladinska knjiga, ki prvenstveno skrbi za knjige za mlade bralce, se lahko ponaša z u-spehi, kakšne lahko pokaže le malokatera jugoslovanska založniška hiša. Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane je s svojimi slikanicami prodrla že v vrsto tujih držav, tako v Itaijo, Združene države Amerike. Zahodno in Vzhodno Nemčijo, Francijo, Madžarsko, Finsko, Anglijo, ČSSR. Slikanice, ki jih je izdala Mladinska knjiga, so izšle že v štiriinšti-ridesetih tujih izdajah. Pri tem je pomembno, da so med koproducenti in tujimi založniki, ki so slovensko slikanico posredovali tujemu svetu sami u gledni založniki svetovnega slove sa. Samo v Italiji je doslej izšlo 44 slovenskih slikanic, pri čemer so bile knjige v celoti stiskane in vezane v Ljubljani, vendar za tuje zabžbe. To je uspeh, kakršnega lahko pokaže le malokatera tuja mladinska knjiga, posebno še literatura malega naroda. Razumljivo je, da ta uspeh ni od včeraj in da je prav založba Mladinska knjiga bila tista, ki je dvajset let neumorno skrbela za razvoj literature za najmlajše, predvsem pa za likovno opremo teh knjig. Ob razvijanju literature je zKisla vrsta ilustratorjev za najmlajše in mlade bralce, ilustratorjev, ki so si priznanja pri dobili tudi v tujem svetu. In prav nedavno je znana slovenska slikarka Marlenka Stupica dobila na razstavi ilustracij za mladino v Bratislavi najvišje priznanje. Odlikovana je bila njena kartonska slikanica za najmlajše ŠOLAR. Sicer pa je treba poudariti, da založba Mladinska knjiga in njena urednica za izdaje, namenjene najmlajšim bralcem, Kristina Brenkova, že dvajset let neumorno skrbita za razvoj mladinske ilustracije .Zalo nas ne preseneča, da danes prav mladinske knji ge iz te slovenske založbe uspe vajo na tujem trgu, kjer je izbira knjig za otroke in konkurenca držav vsega sveta še posebno močna. Založba Mladinska knjiia je tudi za letošnje praznike izdala vrsto knjig za mlade bralce. Od tistih najmlajših do malo starejših. Poleg že omenjene in nagrajene knjige Šolar, je Mladinska knjiga izdala še dve kartonski slikanici za najmlajše. Prva je slikanica tPolonca gre na morje», ki jo je ilustrirala Jelka Reichmanu, druga pa slikanica «Po Koroškem po Kranjskem*, ki jo je ilustrirala Marlenka Stu pica. Pred seboj imamo nekaj slika- nic, ki bodo razveselile tiste mlade bralce, ki že nekaj sami bero in se ne zadovoljijo več s podobami. Tu je seveda zato že poudarek na tekstu, čeprav ima vsaka knjiga več celostranskih barvnih ilustracij. Ela Peroci je avtorica knjigice »Očala tete Bajava-je», katero je ilustrirala Lidija Osterc. Druga pa je knjiga Lojzeta Kovač:ča tFantek na oblaku*, za katero je ilustracije oskrbel Milan Bizovičar. Mladinska knjiga pa je izdaa še več slikanic. (Nadaljevanje na 6 strani) Brisati hočejo zadnje sledove...! Na naši škofijski palači je te dni prvič zaplapolala italijanska trobojnica. Tržaški italijanski listi pozdravljajo ta dogodek ne le kot videm znak pripadnosti Trsta k Italiji, ampak tudi kot znak, da prihaja v škofijsko palačo nova doba... Tem čudneje se jim zdi, da v tej palači niso se izgubildzadinjd sledovi »karldnstva* (po imenu prejšnjega škofa, ki je bil bolj naklonjen Slovencem). Niso še odpravljeni trojezični napisi, kd so v tdeželnem jeziku*, slovenski in nemški. Za tržaške šovene tržaški jezik torej ni deželni jezik! In po njihovem nima slovenski jezik pravice v zgradbi škofije, ki je po večini — slovenska! Ald ni, da bi se moral človek zakrohotata na ves glas, ko čuje, kako govori »Pic-colo» istočasno o «našem veh-kodušju, svobodoljublju in tisočletni kulturi*, o »spoštovanju jezika, čustev, običajev in tradicije!* (Primerjaj članek Aneksija? Avtonomije?, ki smo ga objavili zadnjič, izšel pa je v isti številki Edinosti.) — In s kakšnim argumentom prihajajo — postavivši se seveda na stališče, da je ta škofija samo italijanska — v podkrep-ljenje svoje zahteve, naj se odpravijo iz škofijske palače vsi sledovi »karolinsbva*!!? Kje je v Italiji škofijska zgradba, v kateri bi bili dvojezični ali večjezični napisi? Tako vzklikajo. Zaprlo nam je sapo in strmimo. Ni nam pa zaprl sape argument, ampak strmimo na zmedenosti v možganih teh ljudi, ki ne znajo misliti — ne pametno, ne logično, kakor bd znal naš naj preprostejši slovenski kmet. Ta bi jih enostavno vprašal: «Kje pa je v Italiji škofija, ki bi imela vernike italijanske in jugoslovanske narodnosti?!!* In zabrusil bi jim: Ta vaš argument je gromozansko budalast, je znak kre.en-stva! — Sicer pa naj le brišejo zadnje sledove «karlinstva»! Naj le poizkušajo! Nečesa drugega ne morejo izbrisati: obstanka našega ljudstva, ki sta mu vera in narodnost najobčutljivejši strani! Ne morejo izbrisati dejstva, da je v tem ljudstvu verski čut najtesneje povezan z narodnim čutom! (...) čim manj bo sledov «karjiinstva» v škofijski palači, tem grenkejše ure bodo imeli tisti, ki bodo gospodovali v tej palači... In na koncu bo polom, ki pouči tudi one v Rimu, kako zaslepljeni so bili, ko so menili, da s svojimi odredbami — »mire duhove*! Edinost, 16.1.1920, št. 14, str. 2 ZVEZA »MARIJIN DOM» V TRSTU ponovi v nedeljo 18. t. m. ob 17. svojo glasbeno produkcijo, ki je ob prvi prireditvi tako lepo uspela. Izvajali bodo isti tro- in četveroglasni ženski zbori (med temi je posebno ljubka skladba našega rojaka g. Vas. Mirka) in deklamirali dve deklamaciji, prva v narodnem, druga v modernem slogu. Ponovi se tudi S. Sarden-kova enodejanka »Solza miru*, prizor vzet iz žalostnega življenja naših beguncev. Sedeži v predprodaji kakor navadno. K obilni udeležbi vabi odbor »Marijinega Doma«. Edinost, 17.1.1920, it. 15, str. 2 rNazione* v svoji deviški nedolžnosti. Noben tržaški list si ne pri-vošča sedaj tohko »zanimivih* informacij o poteku pogajanj med Italijo, Francijo, Anglijo in Jugoslavijo kolikor si jih privošča naša srčkana »Nazaone*. Ta je res srčkana v svoji — kako bi rekli? — naivnosti in .lesvestnosti, ki ji gresta na roko, da more v enem in istem spisu trditi sedaj to, potem pa nasprotno! V svojem včerajšnjem izdan ji priobčuje poročilo z Reke, vesti od tam so, kakor znano, posebno zanesljive, zlasitiL če jih priobčuje ravno «Nazaane» — ki pripoveduje, kako da gre italijanska delegacija do skrajne meje popustljivosti. Pripoveduje, kaj ima ostati Italiji v Istri in v Dalmaciji ter vzklika: »Magiro botti-no* »pičel plen!* Malo vrstic niže pa pravi v istem poročilu: »Če bi Jugosloveni sprejeh te predloge, bo to velik uspeh za gospoda Nittija, ki bo zahteval odškodnino za Italijo v Albaniji, v Mali Aziji in v Afriki.* Pa da ni srčkana ta »Na-zaone* v svoji deviški preprostosti in nedolžnosti! Nočemo reči — ker bi bilo zlobno — starodevišfci! Res, le nedolžna dušica more videti v »pič.em plenu* «velik u-speh»! Ah, da, «Naiziane» govori tudi o tem, kar vse bi gospod Nitti še zahteval! Seveda bi kdo, ki ni več tako «nedolžen», marveč prefriganec po izkustvih, menil, da velik uspeh ni v zahtevanju, marveč v tem, kar je kdo — dosegel! «Nazione» pa je še deviško nedolžna s svojo logiko v poročanju... Bog nam jo ohrani v tem cvetju! Tudi če govori neskladnosti. so nam vendar vedno ljubki — otroci! In Trst ima vse polno otročičev! Za te piše »Nazione*. Edinost, 18.1.1920, št. 16, *tr. S Odbor Šentjakobske mladine ponovno prosi vsa društva Trsta In okolice, na pustno soboto, 14. fo-bruarja, naj ne prirede svojih veselic, ker se vrši v tržaškem Narodnem domu šentjakobski ples v korist Narodne šole pri Sv. Jakobu. Seja skupnega odbora se bo vršila jutri ob 20,30 v »Del. kons. društvu.« Edinost, 18.1.1920, št. 16, str. 3 Stekli psi: 8-letno Lidijo Zam-bon, stanujočo v ul. Buooarotti 25 je vgriznil včeraj stekel pes v gornjo ustnico. 10-letno Virginijo Balovič, stanujočo v ulivi Maiolica 2 je vgriznil včeraj pes v desno lice. Obema so da l na rešilni postaji prvo pomoč. Edinost, 18.1.1920, it. 16, str. 3 ČUDNO JE kako prihaja častnik v mestno civilno bolnišnico. V VI. oddelku je ležal do pred nekoliko dnevi poročnik Sterle. Potem pa so ga skupno z drugimi bolniki, ki niso težko bolni — prenesti na hodnik. Razločno je pisalo nad vzglavjem: tenente. Nihče ne ve za razloge, kako da častnika niso dali v vojaško bolnišnico, ko je mestna bolnišnica itak vedno prenapolnjena. Edinost, 27.1.1920, št. 23, str. 2 Izbor pripravil Jan Zoltan. M. Wynowska — MOČ LJUBEZNI — Življenje očeta Maksimilijana Kolbeja — Žepna knjižnica Ognjišče — Koper 1967. REALTA’ IVORIANA — Anno V -n. 10-11 — Ottobre-Novembre 1969 — Roma. TURISMO IT ALI AN O — Anno I — Novembre 1969. L'udo Zubek — SKRITI VIR — Go rica 1969 — Goriška Mohorjeva družba. KOLEDAR Goriške Mohorjeve druz be za leto 1970 — Gorica 1969. SOCIALISTIČNA INDUSTRIJA, -list CK KPSZ. PROSPETTIVE ASS1STENZIALI -Luglio-settembre 1969 — n. 7 — Torino. PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAV J !• - Leto XXIV. - št. 10-12 - 196: — Ljubljana. KATALOG RAZSTAVE ABRAHAM. MINTCHINEJA v Bergamu -1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15 55 Avto radio; 16 10 Operetni motivi; 16.30 Celli-ni; »Moje življenje*; 16.50 Dalmatinski ansambel; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prire ditve; 18.30 Slovenski madrigalisti; 18.50 Južnoameriški ritmi; 19.10 Pod farnim zvonom v Pev-mi; 19.40 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.50 J. Alešovec: »Nemški ne znajo*; 21.40 Vabilo na ples. TRST 12.10 Plošče; 14.25 Tretja stran; 15.10 Mladina in glasba; 16.30 Domači avtorji. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro ju tro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Po pevke; 8.30 Opereta; 9.00 Malo besed, veliko glasbe; 9.30 Orkestri; 10.30 Ansambel Larcange; 10.45 Vokalno-inštrumentalni ansambel; 11.00 Plošče; 11.15 Orkester Gibbs; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12 00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje: 17.30 Izbrali ste; 19.00 Poje Franklin; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; SOBOTA 24. JANUARJA 1970 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Nove pesmi; 15.20 Glasbeni kotiček; 15.35 Znanstvena oddaja; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Glasbeni intervjuji; 17.10 Veliki variete; 18.45 V diskoteki; 19.30 Luna park; 20.15 Jazz; 21.00 Skladbe U. Giordana; 22.00 Sto let ital. industrije; 22.15 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.00 Izbrane pesmi, 9.40 Kratka komedija; 10.15 Poje Bruno Martino; 10.35 Glasbeni variete; 1135 Zbori z vsega sveta; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.18 Nove knjige; 16.00 Pisan glasbeni spored; 1V.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.10 Radijska priredba; 21.00 Kronike Juga; 21.30 Brez naslova; 22.10 Ital. folklora. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Paganini in Boccherini; 13.45 Webern in Berto; 14.10 Mozartova sonata št. 12; 14.35 Weber: »Prostostrelec*; 17.10 Nemščina; 17.35 Arabsko poganstvo; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kino in gledališče. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mozartove skladbe; 9.35 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 11.55 Pianist Barenboim; 13.05 Schubertov kvartet štev. 10; 13.30 Opema glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje: Se bični velikan; 9.35 Čez bele po- ljane; 9.50 »Naš avtostop*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 čelist C. Šker janc in violinist U Prevoršek: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 An sambli domačih viž; 13.30 Pripo ročajo vam...; 17.05 Glasbena pravljica; 14 25 Lahka glasba, 15.40 Basist Tomislav Neralič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Film ska glasba; 17.45 Jezikovni pogo vori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Do bimo se ob isti uri; 18.45 S knjiž nega trga; 19.15 Beneški fantje; 20.00 Nove melodije, 21.15 Melo dija meseca; 22.15 Oddaja za iz seljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena od daja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Znanstvena oddaja, 19.10 Teden dni v parlamentu; 19.45 Nabožna oddaja; 19.50 špon in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Signore e signora*; 22.15 Zakaj in kako?! 23.00 Dnevnik. II. KANAL 14.00 Zimski šport; 18.30 Nemščina; 21.00 Dnevnik, 21.15 Poskusni program: Dalla parte del manico; 22.05 Verga. Mastro don Gesualdo; 23.25 Teden dni v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.55 Poročila; 17.10 Obzornik; 17.15 A. Daudet: Tartarin v Alpah; 18.15 in 19.00 Preno« športnega dogodka; 18.50 Mozaik: 20.35 Zabava vas Trini Lope*; 21.25 Rezervirano za smeh; Stan in Olio; 21.45 Destry — film; 22.35 TV kažipot. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,5, najnižja 0,8, ob 19, uri 4,8 stop., zračni tlak 1020,2 rahlo narašča, veter 2 km/h jugovzhodnik, vlaga 62 odst,, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 24. januarja FELICIJAN Sonce vzide ob 7,35 in zatone * 16,59 — Dolžina dneva 9.24 — I* na vzide ob 18.58 in zatone ob 8,t Jutri, NEDELJA, 25. Januarja PAVEL NA PRVI LETOŠNJI SEJ1 TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA POROČILO ŽUPANA SPACCINIJA 0 PROGRAMU LEVOSREDINSKEGA ODBORA PO »PREVERJANJU* Potrdil je obvoze do slovenskega prebivalstva - «■Občinska uprava bo namestila v uradih, kjer jih še ni, uslužbence, ki povsem obvladajo slovenski jezik» ■ V začetku seje so svetovalci počastili spomin dr. Jožeta Dekleve in dr. Dora de Rinaldinija Po daljši razpravi o posameznih upravnih vprašanjih in o odstopu prof. Zanettovicha iz tržaškega konservatorija je župan Spaccini prebral občinskim svetovalcem, ki so se zbrali na prvi letošnji seji občinskega sveta, programsko izjavo, ki povzema bistvene točke sporazuma med levosredinskimi strankami o nadaljevanju sodelovanja v tržaški občinski upravi do novega »preverjanja*, ki bo — kot kaže, tudi zaradi zahtev PSU — kmalu po upravnih volitvah, spomladi. Uvodoma je župan Spaccini ugotovil, da je predložitev proračuna za leto 1970 primerna priložnost za politično in upravno - programsko preveritev dela občinskega odbora. Stranke so se te dni dogovorile o nadaljevanju sodelovanja, je dejal, in občinska uprava je sprejela smernice, dopolnilne predloge in druge kriterije, ki izhajajo iz političnega sporazuma. Ponovil je in obrazložil posamezne točke sporazuma. Tako je obljubil, da bo poiskala občinska u-prava način, kako ustvariti občasen stik za vzajemno posvetovanje z delavskimi, predvsem sindikalnimi organizacijami o najvažnejših mestnih problemih. Ponovil je trditev, da je levosredinska koalicija politično samozadostna, da pa namerava nadaljevati in razviti sodelovanje z opozicijo, ki se je pričelo že v prvem obdobju življenja občinskega odbora. «Koalicija bo lahko postopoma dosegla osnovne reformatorske cilje in družbeno ter demokratično napredovala. je dejal župan, «sarr>o če bo znala stalno računati, za premostitev objektivnih težav in vsakega poskusa ohranjevanja prejšnjega položaja, na široko ljudsko podporo in stalen dialog z vsemi družbenimi silami*. Župan je v svojem programskem govoru opredelil tudi odnos levosredinske uprave do slovenskega prebivalstva in dejal: »Peterica levosredinskih strank Je tudi potrdila namen nadaljevati in spodbujati uresničevanje demokratične politike do slovenske narodne manjšine, da bi se vedno bolj konkretiziralo uživanje njenih pravic. Posebno se poudarja veljavnost vseh dogovorjenih programskih obvez, ki zadevajo slovensko manjšino. Te bo občinska uprava obvezno uresničila.« V drugem, upravno - programskem delu poročila pa je župan posvetil slovenskemu prebivalstvu in njegovim zahtevam še nekaj stavkov: »Vedno na tem področju*, je dejal v delu, posvečenem obnovitvi oreanika občinskih uslužbencev, »bo občinska uprava, v skladu z že sprejetimi obvezami, čimprej oskrbela občinske storitvene službe in »rade, kjer ga še ni, z osebjem, k’ popolnoma obvlada slovenski jezik*. V uvodu programskih izjav je župan definiral občinsko ustanovo za »koordinatorja vseh mestnih dejavnosti* ter «središče, ki bo spodbujalo pozitivne rešitve družbenih in gospodarskih problemov prebivalstva*, ki so v pristojnosti vlado in dežele. V skladu s tem pojmovanjem vloge krajevnih ustanov je župan začrtal smernice dela občinske uprave, ki so 1. na področju javnih d“l in storitev — uresničitev petletnega delovnega načrta, 2. na urbanističnem področju — izvajanje obvez, ki izhajajo iz občinskega regulacijskega načrta in uveljavitev dokončnih urbanističnih inštrumentov, 3. na gospodarskem področju — stalno spodbujanje in zavzemanje za uresničitev tistih obvez načrta CIPE, ki so Trstu v prid: dalie zavzemanje, za pozitiv- no rešitev vprašanj tržaškega pri- svetovalcu PSU Brunu Loveru, ka-1 tero se je vse svoje življenje boje- kor tudi politični dokument, ki ga vito in s prepričanjem zavzemal. stanišča in pomorskih zvez in, nazadnje, organizacija druge tržaške gospodarske konference, 4. na področju socialnih storitev — začetek preučevanja in raziskav za izboljšanje občinskih služnosti in storitev. V zvezi s temi obvezami je župan zagovarjal način finančnega načrtovanja, ki ga je občinska u-prava uvedla z izdelavo petletnega delovnega načrta, ki se že dve in pol leta uresničuje in stopa v zaključno obdobje. V tem pogledu pa je velike važnosti načrtovanje ne samo na področju izdatkov, temveč tudi občinskih prejemkov, se pravi preosnova občinskih financ. Občinska uprava se bo zavzemala za omejitev davčnega utajevanja, predvsem na ravni visokih dobičkov, kakor tudi za uresničitev davčne preosnove, glede katere bo preučila možnosti, ki jih lahko izkoristi občinska ustanova še pred vsedržavno reformo. O regulacijskem načrtu je župan mnenja, da je »srednjeročna rešitev, medtem ko se bo občinska uprava trudila za popolno preučitev vprašanj mestnega prometa, u-reditve kraških in obalnih dohodov v mesto in izdelala s tem v zvezi predloge, ki bodo poslani deželni UDravi, naj jih unošteva. Na gospodarskem področju je župan obsežno govoril o pomorskih zvezah v skladu z načelom, ki ga zagovarja občinska levosredinska koalicija, da se mora okrepiti mednarodna trgovska vloga tržaškega pristanišča, poleg — seveda — industrijske dejavnosti, glede katere smo že prej omenili izjavo o uresničenju načrta CIPE ter pozitivno oceno o gradnji boljunške »Grandi Motori*. O dejavnosti na ladjedelniškem področju je župan mnenja, da mora občinska uprava slediti za obnovitvenimi deli in se zavzemati za to, da bo v novo podjetje »Arzenal Sv. Marka* vključena tudi ključna naprava, se pravi zidani dok, ki bo omogočal, poleg popravljanja in predelave ladijskih struktur, tudi specializirane gradnje na splavišču. Prvi pogoj za te pa je izgradnja razplinjevalne postaje za naftne tankerje, za katero pa se še mora najti ustrezno mesto (kot znano se miljska občina brani, ker meni, da bi razplinjevalna postaja blizu Sv. Roka bila nevarna za prebivalstvo). Glede pomorstva se bo občina zavzemala za to, da bo ladjevje pod zastavo Tržaškega Lloyda res last podjetja, da bo ohranjeno število zaposlenih na Lloydovem ladjevju, da bodo okrepljene ladijske proge Tržaškega Lloyda in pod. V zadnjem delu je inž. Spaccini orisal kriterije, po katerih bo prišlo do zamenjave nekaterih odbornikov v občinskem odboru. Predstavnik LSS dr. Rafko Dolhar bo vstopil v občinski odbor po sprejemu letošnjega proračuna, približno zadnje dni februarja, in zasedel mesto, ki je pripadalo socialističnemu odborniku Dušanu Hreščaku. Temu pa bo pripadlo odgovornejše mesto v občinskem odboru, medtem ko ostanejo odborniki socialdemokratske PSU na svojih mestih do prihodnjih volitev, ko se bo postavilo vprašanje vstooa v odbor tudi republikanskega svetovalca. V zvezi z odnosom občinske uprave do socialdemokratske stranke Prav je, da se ga spomnimo sedaj, v tej dvorani, in v političnem vzdušju, ki je omogočilo mirno sožitje med narodnostnima skupinama, ki delata v Trstu, v vzdušju vzajemnega spoštovanja, ko jih navdihuje stalna, skupna želja po Proslavi KPI v Križu in Miljah je sprejelo pokrajinsko vodstvo iste stranke, in v katerem se pozitivno ocenjuje doseženi sporazum, se pa hkrati postavljajo v ospredje pomisleki glede porazdelitve mest v raznih krajevnih samostojnih ustanovah, predvsem delavskih zadrugah. PSU trdi v svojem sporočilu, da hoče počakati do prihodnjih volitev, ko bo točno opredeljeno razmerje med socialdemokratsko stranko in PSI in bo možna definicija ustreznega upravnega ravnotežja. V začetku seje občinskega sveta se je župan spomnil pokojnega dr. Dora de Rinaldinija, nato pa dr. Jožeta Dekleve. O njem je dejal: »Druga smrt je prizadela politični svet in slovensko manjšino. 27. decembra je namreč umrl dr. Jože Dekleva, občinski svetovalec NSZ. Bil je eden izmed neizprosnih nasprotnikov fašizma in za to je moral plačati z dolgimi leti zapora in konfinacije. Bil je učinkovit in sposoben časnikar in publicist, strasten govornik, ki je v občinskem svetu, tudi v napadalni, obenem pa vedno korektni obliki, branil ril vseučiliški študent Antonio Ce-ideologije in politično stvar, za ka-1 rini. Krajevna sekcija KPI priredi danes zvečer ob 20. udi v Križu svečanost, med katero bodo novim članom partije razdelili izkaznice. O pomenu V. I. Lenina, čigar smrti se v teh dneh KPI spominja, bosta spregovorila dr. Jan Godnič in senator Paolo Šema. Sledila bo kulturna prireditev, na kateri bo nastopila folklorno-pevska skupina iz Podlanjerja. Podobna proslava, ob 49. obletnici ustanovitve KPI, bo v ljudskem domu na Griži v Miljah. O aktualnosti leninizma bo spregovo- Prisrčna slovesnost v Tržaški knjigami Tov. Pregare slavil visok jubilej Skromna, Intimna, a zato tembolj prisrčna slovesnost je bila včeraj popoldne v Tržaški knjigarni. Tov. Zdravko Pregare, dolgoletni upravnik knjigarne in prizadeven član slovenske zamejske skupnosti, je včeraj slavil visok jubilej: TO let življenja. Ob tej priložnosti je bila v gornjem delu knjigarne majhna slovesnost, katere so se, poleg jubilanta, udeležili ravnatelj ZTT dr. Oblak, odgovorni urednik našega lista inž. Renko, načelnik za tisk pri SKGZ Race, tajnik SKGZ Samsa, znani partizanski borec in dolgoletni jubilantov sodelavec v težkih časih tov. Ukmar ter še nekateri drugi Bregarčevl ožji sodelavci in prijatelji. Visokega jubilanta je v imenu vseh prisotnih pozdravil dr. Oblak, ki je v svojem kratkem nagovoru omenil dolgo življenjsko pot. ki jo je prehodil tov. Pregare, od skromnih začetkov pa do danes in za delež. ki ga je imel pri vodstvu same knjigarne, od tistega daljnega 3, decembra pred petnajstimi leti pa do današnjih dni: doba v kateri se je najbolj izražala njegova ljubezen do slovenske knjige, ki jo je skušal posredovati in z njo u-goditi najširšemu krogu domačih pa tudi tujih odjemalcev. Nato mu je podaril simbolično darilce, novi upravnici knjigarne Silvani Valoppi pa je pismeno predal posle. Sledila je zakuska, pri kateri so se gostje zadržali s tov. Pregarcem v prijetnem pomenku. Ob visokem jubileju osebje uprave in uredništva Primorskega dnevnika iskreno čestita tov. Pregarcu in mu kliče še na mnoga leta. DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV CRES proučil zakonski osnutek o ustanovitvi zdravstvenih enot Na raznih področjih v deželi iščejo ležišča nafte in metana V prostorih deželnega odbora se | vprašanje se je pojavilo že takrat, je zopet sestal deželni gospodarsko ' ko so odkrili velika ležišča metana _—1 _ 1 — J _lt__f PD fC \ 1». mn J<- TT DnmoRni ir« nni Pevanni Talrrat Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Fran Šaleški Finžgar NAŠA KRI igra v štirih dejanjih danes, 24. januarja ob 20.30 Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Štoka MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih v nedeljo, 25. januarja ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici V torek. 27. januarja, ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu naš krašfci rojak prof. MILKO MATICETOV o temi sr Živa slovenska pravljica z magnetofonsko spremljavo. Na zanimivo predavanje na- šega znanega etnografa in zaslužnega dialektologa in zbiratelja narodnega gradiva vljudno vattjeni. SPD TABOR — OPČINE priredi danes, 24. januarja ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah Jean-Paul Sartre NEPOKOPANI MRTVECI drama v dveh dejanjih in štirih slikah o francoskem odporniškem gibanju. Gostuje skupina DRAMATIČNEGA DRUŠTVA iz IDRIJE. Vabljeni! Openska Zveza partizanov opozarja in vabi vse bivše borce, da si ogledajo dramo NEPOKOPANI MRTVECI, s katero gostuje danes skupina Dramatičnega društva iz Idrije v Prosvetnem domu na Opčinah. PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst vabi člane in prijatelje na predavanje fotoreporterja Marja Magajne 0 TRŽAŠKI OKOLICI s prikazom diapozitivov, ki bo v sredo, 28. januarja ob 20.30 v društvenih prostorih. socialni odbor (CRES), ki mu je predsedoval prof. Casolo. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem osnutku o ustanovitvi zdravstvenih enot v Furlaniji-Julij-ski krajihi. O tem vprašanju mora namreč CRES izreči svoje mnenje posvetovalni stopnji. Po prvi na moramo omeniti najprej tiskovno sporočilo, ki so ga svetovalci PSU razdelili že med občinsko sejo, v katerem sporočajo, da bo pododbor-nik Cesare odstopil svoje mesto .....................................................»......ninmiiimim...............»m...... V KONGRESNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE razpravi, v katero je poseglo več članov odbora, so odložili zaseda nje na prihodnji ponedeljek ob 16. uri. Člani odbora so se strinjali s tem, da bo treba na prihodnjo sejo poklicati tudi odbornika za zdravstvo in higieno Devetaga, tako da bo orisal pomen in obsežnost tega ukrepa. Na seji so tudi soglasno zavrnili ostavko podpredsednikov odbora dr Franzila in Battellinija, ki sta se hotela odreci svojemu mandatu, ker pravilnik CRES, ki so ga dokončno odobrili, predvideva različen način za izvolitev podpredsednikov. Zatem sta oba umaknila svojo ostavko. CRES se bo moral v kratkem uk varjati tudi z dokumentom, ki nakazuje usmeritve za deželno načrtovanje v petletju 1971-1975. Ta dokument bo treba opredeliti že ta mesec, tako da bodo tehnični organi, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, pravočasno zvedeli za potrebe raz nih družbenih plasti, ki so v CRES zastopane. Vprašanje, ali obstajajo v deželi področja z ležišči nafte in plinov (metana), je velike važnosti tudi za našo deželo. Na to vprašanje bomo prejeli odgovor čez nekaj let, saj so že začeli s konkretnimi raziskavami in proučevanjem. To Dr. A. Barison o skupnem nastopu vseh sil za ponovno uveljavitev Trsta v Romagni in pri Ravenni. Takrat so dali ustanovi ENI dovoljenje za raziskave. ENI raziskuje razna področje v okolici Gorice, Vidma, Hu-mina, Maniaga, Sacileja in San Da nieleja. Lani je začela raziskovanje tudi Snia-Viscosa severno od teh področij, na 130.000 ha površine pri Ertu in Cassu ter ob meji z Jugoslavijo južno od Muzcev. V ta na men je nakazala SNIA precejšnja sredstva in v prvi fazi so se posvetili predvsem študiju stratografije in geoloških pojavov. Z raziskavami bodo nadaljevali spomladi in šele nato bodo pričeli s pravim vrtanjem v globino 1500 do 2500 m. Skupno bo trajalo delo dve ali tri leta. Če bodo raziskave pozitivne, bo SNIA zahtevala od dežele koncesijo za izkoriščanje teh področij. Pokrajinska cesta za Repentabor zaprta za promet Pokrajinska uprava javlja, da bo pokrajinska cesta za Repentabor iz tehničnih razlogov zaprta od 25. januarja do 25. februarja t. 1. in to od km 4 + 500. Promet se bo odvijal po cesti, ki pelje skozi Briščke. iiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiinumniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifitiiiiiiiiiiiiiiiii* SINOČI NA OPČINAH Prvi sestanek združenja staršev srednješolcev Tudi na drugih slovenskih srednjih šolah pripravljajo ustanovitev podobnih združenj Predavanje o programu cpublic relations* - V razpravo so posegli dr. Franzi!, dr. Gambassini m ing. Bartoli V dvorani za konference pri tržaški trgovinski zbornici je bilo sinoči napovedano predavanje dr. A. Barisona. predsednika italijanskega združenja za stike z občinstvom (public relations) in dolgo-letnega svetovalca pri ameriškem trgovskem centru v Italiji. Predavatelj, ki sta ga povabila v Trst (njegovo rojstno mesto) študijski center »Cenaoolo Triestino* m tukajšnji odsek evropskega federar lis tipnega gibanja, je predstavil številnemu občinstvu in predstavnikom oblasti predsednik Cenacola prof. Picotti, pozdravil pa zastopnik federalističnega gibanja dr. A. Zimolo. . Dr. Barison |e razvil temo z naslovom: program public relations v pomoč ponovnemu procvitu tržaškega gospodarstva. Neobičajne naloge se Je lotil izhajajoč iz predpostavke, da se na našem področju v zadnjih letih sicer nekaj dela ▼ smislu splošnega gospodarskega napredka, a da se za to v zunanjem svetu vse premalo zve. Zato nat) bi v prihodnje koordinirali pobude združili vse javne ustanove, razne študijske centre, gospodarsko pagandnim načrtom, ki naj bi bil izrazito gospodarsko-promocionalne narave. Predvsem pa naj bi se Trst začel predstavljati širokemu mednarodnemu občinstvu ne več kot mesto, ki ima za seboj dve pogubni vojni in daljše obdobje zaostalosti, ampak kot pomorski empo-rij, ki ima te in te odlike, te in te prednosti, pa naj bodo zemljepisne, kakor tudi davčne ali carinske, itn. Torej z optimističnim licem in z otipljivimi argumenti, ki sami lahko zanimajo zunanje gospodarske partnerje. Program public relations naj bi bil v bistvu prav v tem: z združenimi močmi predstaviti Trst doma in v tujini kot pomemben emporij s številnimi dobrimi kartami za uspešno uveljavitev v mednarodni konkurenčni igri. Govornik Je pravilno poudaril, da je že skrajni čas, da pozabimo na »svojo slavno preteklost* ln da se raje lotimo problemov sedanje in bodočih generacij. Ne soglaša mo pa z njegovim prevelikim poudarjanjem na možnost uspeha v ZDA, saj ni v poldrugo uro trajajo- promocianalna in propagandna sre- čem predavanju praktično omenil dišča ter nastopih enotno v zuna- nobene druge driave. Z njegovimi cvita Trsta, ki nal bi ga rešili povsem izven političnih forumov, pa se ni strinjal predsednik neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzi 1, ki ga je med razpravo dobrohotno, a tudi nekoliko jedko pokaral, češ da Je prav politikom treba pripisati malenkosti, ki jih je Trst v tem povojnem času le pridobil na gospodarskem področju. Vzporedno gledišče z govornikom pa je izrazil podpredsednik tržaškega velesejma dr. Gambassini, ki pa se je nekoliko zadržal tudi ob kočljivem vprašanju postopnega upadanja lesnega tranzita čez Trst. V tej zvezi je ponovil znano tezo. da bi morala država prevzeti nase del stroškov za lesni promet čez Trst, tako da bi postale naše tarife konkurenčne tarifam v drugih lukah. Zadnji se Je oglasil k besedi predsednik Tržaškega Lloy-da inž. Bartoli, ki je tudi v glav-nem potegnil s predavateljem ter omenil, da Je Trst v povojnem čar su po številu prebivalstva praktično nazadoval na pozicije Izpred prve svetovne vojne, saj Je treba računati, da če nas je danes na tem področju še vedno (sic!) 300.000, je to pripisati predvsem dejstvu, da je v Trst v tem času prišlo Iz Istre Sinoči je bil v prostorih srednje šole »Srečko Kosovel* na Opčinah prvi sestanek, ki ga je organiziralo pred kratkim ustanovljeno Združenje staršev srednje šole Srečko Kosovel. Poleg vodstva združenja so se sestanka udeležili tudi ravnatelj omenjene šole inž. Ivo Sosič, pedagoški svetovalec za slovenske šale na Tržaškem prof. Stane Mihelič, šolski nadzornik Bole, didaktični ravnatelj Strnad, predstavnika športnega združenja »Polet* in prosvetnega društva »Tabor* in zastopniki iz raznih vasi, ki spadajo pod okoliš srednje šole na Opčinah. Sestanek je vodila predsednica združenja Irnia Škabar Krausova, ki je pozdravila prisotne in toplo priporočila sodelovanje staršev in društev, da bo združenje lahko u-spešno izvajalo svoje naloge, podpredsednik Dolfi Wilhelm pa je prebral pravilnik, ki je bil odobren na ustanovnem občnem zboru pred dobrim mesecem. To je prvo tovrstno združenje naših staršev na Tržaškem, ki imajo svoje otroke na srednjih in višjih srednjih šolah, pripravlja pa se ustanovitev podobnih združenj tudi na drugih šolah. Morda bo prišlo tudi do ustanovitve takih društev tudi za osnovne šole, če ne za vsako posebej, vsaj za vsako Sledila je diskusija, med katero so prisotni izrazili vse priznanje odboru ter vodstvu šole ter nakazali nekatere splošne probleme, ki jih bo moralo Združenje reševati s sodelovanjem profesorskega zbora in kulturno prosvetnih ustanov. Včeraj popoldne se je na delu ponesrečil 50-letni težak Aldo Facchin iz Čampor št. 28. Vozil je električni traktor skozi ladjedelnico Sv. Marka. Nameraval je nazadovati za ne-daj metrov, ko je trčil ob kup pločevine in se pri tem udaril v levo nogo. i^jem svetu/ s točno določenim pro- pogledi na problem ponovnega pro- in Dalmacije nad 70.000 beguncev občino, ali področje didaktičnih ravnateljstev, kar bi bilo tudi zelo koristno. O pomenu in vlogi združenja je spregovoril ravnatelj openske srednje šole, ki je poudaril, da so za vzgojo otroka odločilni šola, družina in okolje, v katerem otrok živi. Po šolski reformi, s katero je bila ustanovljena enotna srednja šola in se je precej spremenilo zastarelo pojmovanje šole in odnosov med šolo in starši, je tesnejše sodelovanje med šolo in družino postalo nujno potrebno za pravilno vzgojo otrok. Zato imajo taka združenja velik pomen in naloge. Novo združenje, kot sta poudarila predsednica in podpredsednik, bo budno spremljalo šolsko življenje, sodelovalo bo s šolo in posredovalo pri pristojnih oblasteh posebno glede uveljavitve vseh pogojev, ki jih mora uživati naša šola, kot šola pripadnikov narodne manjšine. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Naše naročnike in čitatelje, Id so se prijavili za izlet v Rim in Neapelj obveščamo, da smo morali v Neaplju rezervirati tudi diva hotela prve kategorije, kjer Je na razpolago 120 postelj. Kdor želi bivati v teh hotelih — proti majhnemu doplačilu — naj to javi v najkrajšem času upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, tel. 95-823. Uredništvo SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU priredi 28. januarja 1970 ob 20.30 v mali dvorani glasbene šole, Ul. R. Manna 29 večer komorne glasbe SPD IGO GRUDEN IZ NABREŽINE VABI SVOJE ČLANE IN PRI-JATEUE NA DRUŽABNI VEČER KI BO DANES, 24. T. M. OB 20.30 V DRUŠTVENIH PROSTORIH. SODELOVAL BO DOMAČI PEVSKI ZBOR. Slovenska srednja šola tFran Lev-•tika na Proseku vabi starše ali njihove namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo, 25. t.m. ob I*j30 v šolskih prostorih. Gledališča VERDI Sodelujejo: Godalni kvartet šole Glasbene matice, klavirski trio in violinist Aleksander Župančič. Pri klavirju Neva Merlak - Corrado. Vljudno vabljeni! Vstop prost. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST V četrtek, 29. januarja t. 1. ob 20.30 bo v Mali dvorani Kulturnega doma predaval znani slovenski vrhunski alpinist Sandi Blazina na temo TU IN TAM MED STIRITISOCAKI Predavanje bodo barvni diapozitivi. spremljali Na tem večeru bomo nagradili zmagovalca natečaja SPDT za najlepšo zbirko slik s planinsko tematiko. Kot smo že Javili, bo danes ob 20.30 za abonma A za vse vrste se-dežev, prva predstava opere Gioac-china Rossinija «Grof Ory». Opero, ki je sedma letošnjega repertoarja gledališča Verdi v sezoni 1969/70, bo dirigiral Franco Manni-no, režiral pa Giancarlo Sbragia. Nastopili bodo Ugo Benelli (v glavni vlogi), Romana Righetti, Gabriel-la Carturan, Carmen Gonzales, Gior-gio Tadeo, Olaudio Strudhoff, Gian-na Jenco in Giuseppe Botta. Scenarij, last milanske komorne o-pere, je delo Alfreda Silbermanna. Pri gledališki blagajni (tel. 23-988) nadaljujejo s prodajo vstopnic za današnjo predstavo. Razstave V Nemškem kulturnem Inštitut11 do 27. t.m. razstavljajo tržaški st' karji Bombe, Čara, Ghiacigh, Corni chin, Monal in Stravisi. V občinski umetnostni goleriji, Ih UnitS, bo od 17. do 25. januarja ri* stava del Maria Tudorja. V gostišču »L’Approdo* v Devi"1 se nadaljuje razstava del znanega V-žaškega likovnika Lojzeta Spacala. * je razobesil na vpogled gostom k kala kakih trideset svojih del, ® sicer grafik, barvanih matric & goblenov in stenskih preprog. SP* calova dela bodo tu razstavljena »® konca Januarja. V umetnostni galeriji »La Lari®®' nai razstavlja slovenski slikar Vlaj" mir Makuc. Razstava bo trajala *" konca meseca. Vladimir Makuc spada sicer m*1 mlajše, vendar pa že izrazite repj* zentativne slovenske likovnike, r® rodu je Goričan. Rodil se je 1925 Solkanu, od koder ga Je pot vo«’ na šolanje v Ljubljano na višjo S*® za uporabno umetnost. Prvič se J® s svojimi deli predstavil javnosti <* samostojni razstavi v Ljubljani, ' Mali galeriji. Od tedaj dalje so tJ® gove stvaritve obšle že pol sveta » je dobil doslej že vrsto priznanj I* odlikovanj. Njegova dela so po Sj®' vilnih javnih galerijah In na ne*®' tih domovih. Dne 26. tjn. bobo v občinski uo®1, nostni galeriji, Trg Gniti, odprli ra* stavo grafičnih del Romea Danes- Nazionale 15,30 «ll oapitano Nemo ' la citti sommersa«. Technicbloh Eden 16.00 «Se ... (If...)». Tech»j' color. Prepovedano mladini pod 1,1 letom. Fenice 16.00 «Quei disperati che W zano di sudore e di morte*. orge Hilton, E. Borgnine. Grattacielo 16.00 «Simon Boliva"' Rossanna Schiaffino, Maksim«*' Schell, Francisco Raba!. J Ezcelslor 15.30, zadnja predstava v 22.10 «1 temerari*. Burt LancasM' Deborah Kerr. Metro-Goldvvvn-M* j yer. Technicolor. Prepovedano ml' dini pod 18. letom. Ritz 16.00 »Un colpo al'l’lt»llanJJ Michael Caine, Noel Coward, jv Vailone, Maggie Blye. Technicok' Fiiodrammatico 16,00 «La via latte»* Pier elementi, L. Terzieff. Tectm color. POLITEAMA ROSSETT1 Satrovo dramo »Neknasov* bodo po. noviii samo še danes ob 20.30 in jutri ob 16.30. V četrtek. 29. t.m., bo prvi nastop gledališke skupine Gi.no Cervi, Laura Adanl, Paolo Carlini, Graziella Gra-nata, ki se bo do 1. februarja predstavila tržaškemu občinstvu z zabav, no komedijo Alana Ayckbourna v prevodu Gigija Lunarija «Iskreno lažnivi*. Delo Je režiral Mario Fer-rero, scene pa je pripravil Lucio Lucentlnl. Predstava Je sicer izven abonma, ja tržaškega stalnega gledališča, ven-dar bodo imeli abonenti precejšen popust. AVDITORIJ Na oddelku za oživljanje so sinoči ob 22.50 sprejeli 63-letnega mizarja Alberta Sancina iz Skednja, Ulica Fontioello 8. Osebje Rdečega križa ga je našlo neeavestega v neki SkedenjsH gostilni. Zdravniki so si pridržali prognozo, ker še ne poznajo vzrokov nevazesti. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. januarja 1970 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 15 oseb. UMRLI SO: 87-letna Maria Čreva-tin vd. Crevatin, 82-letna Nicolina Slnibaldl vd. Švara, 27-letna Miran-da Corva por. Scapin, 69-letnl Ma-riano Tamaro, 66-letni Vincenzo Tom-bl, 62-letni Francesco Villach, 65-let-nl Mario Sancin, 78-detna Italia Stela, 72-letnl Giacomo Baldlssera, 93-letna Anna Gorenz, 83-letna Caterina Duimovich, 82-letna Francesca Mo-settii, 48-letna Rosita Fragiacomo, 12 dni star Marco Maselli, 83-letna E-lettra Basilio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 36. januarja) A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Dl Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina, Al-1'Igea, Gl. Ginnastica 6. G. Papa, Gl. Felluga 4 (Sv. Alojz). NOČNA SLGŽBA LEKARN (od 24. do 36. Januarja) AlFAlabarda, Istrska ulica 7. Al Galeno, Gl. S. Cillno 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg sv. Ivana 5. Miz-zan. Trg Venezia 2. SIOSA LINE Vas vabi na potovanje v Afriko z motorno ladjo »JEDINSTVO*, z odhodom vsako nedeljo iz Las Palmas na Kanarskih otokih. AFRICA CRUISE je križarjenje, ki ga ne boste pozabili! Iz zime v poletje to na kopanje! Možnost podaljšanja bivanja na Kanarskih otokih ali v Afriki. Cene od 182.000 Ur dalje, vključno prevoz z letalom lz Milana! Informacije to prijave pri potovalnem uradu »AURORA«, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Danes popoldne ob 17.30 bodo na odru Avditorija v Ul. Tor Bandena predstavili »gledališki dokumentar* Furia Bordona »Francoski maj* Posamezne odlomke, ki jih Je avtor po-vezal med seboj, bodo čitali gledali Skl Igralci Cip Barcellinl, Giample. ro Beccherelli, Alfio Bertom, Orazio Bobbio, Giancarlo Cajo, Glusy Carrara, Ernesto Colli, Luciano D-Anto-ni, Marianella Laszlo, Mimmo Lo Vecchio, Arlella Reggio, Gianfranco Saletta, Lino Savoranl In Giorgio Valletta. Mladi tržaški dramaturg, ki Je lani pripravil za oder Slataperjev »Moj Kras*, je s pomočjo manifestov, dokumentov In pričevanj skušal prikazati cilje in iluzije protagonistov »študentovske revolucije*, ki Je maja in junija leta 1968 eksplodl-rala v Parizu. Dokumentar »Francoski maj* bodo ponovili, z začetkom ob 17,30, samo še danes. NE POZABITE NA OTROŠKI PUSTNI PLES v restavraciji M ARINELLA — Trst Ul. Miramare 323 - tel. 410-986 v dneh 4. — 5. — 6. februarja 1970 od 16. ure dalje Igral bo orkester — Specialitete, ld Jih radi jemo ob pustu « pioete », « straube », posebne vrste kolači to drugo. Priporočamo rezervacijo. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi svoje člane no redni občni zbor. ki bo v sredo, 28. t.m. ob 20. un na sedežu konzorcija v Prosvetnem domu »A. Sirk*. Na dnev. nem redu bodo poročila predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Alabarda 16.30 «Satiricosissimo». Franetu, C. Ingrassia. Technico10. Aurora 16.00 «Un uomo da mar®' piede*. D. Hoffman, J. Voigt. chnlcolor. Prepovedano mladini P° 18. letom. .. Cristallo 16.00 «Un Maggiolino t®‘ matto*. Dean Jones. Technicolof- Capitol 15.30 «Certo, certissimo, **; zi probabile*. Claudia CardM* Catherine Spaak, R. Hoffman, P. Lavv. Technicolor. . Moderno 14.00 »Mettl, una sera.n( cena*, jean Louis Trintignat, V" Capolicchio, Tony Musant, da Bolkan. Prepovedano ml*“‘ pod 18. letom. Impero 16.30, zadnja predstava ““ 22. un «Una sull’altra». Jean Abbazla 16.00 «Zorro alla corte 4 ghllterra*. Spyros Focas, Ca , VVells, Dan Vergas, Frank ReSS** Technicolor. Astra 16.30 «11 libro detla giun »VValt Disney. Technicolor. 91"" niča. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 Cinemascope barvni pustolovski film: DUE VOLTE GIUDA Igrajo: Klaus Kinski — A-Saboto — L. Lini. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni filih' L’ONDA LUNGA Igrajo: T. Pranciosa, M. Saf" razin, J. Bisset, M. Carey. " Produkt: J. Pasternaka. Mali oglasi DOBRO POSLUJOČA in donosna la Industrija išče družabnika ^ lavoa s kapitalom. Telefonirati n* 33-743, Trst. 0C PC ki oi rel, Marisa Mell. Technicolor. P1* i povedano mladini pod 18. letom-Vlttorlo Veneto 16.00 «Non tirate , diavolo per la coda*. Maria Set®" ln Yves Montand. Ideale 16j00 »Piii veloce del venijLj Westem fttm. Loma Graine, Pv Blocker, Michel Landon. Techwc lor. nedeljo, 25^ J SPDT priredi v nuarja avtobusni izlet v’ Trbiž ^ priliki smučarskega tečaja. Cene: lir člani, 1400 lir nečlani. Sedež r. gotovljen samo vpisanim lzletn1Kj’!j Vpisovanje v Ul. Geppa 9.'tel. 31-JI, Odhodi: iz Trsta z začetka d. ^ Severo ob 6.30, s Proseka ob 6.45. pred šole, lz Križa izpred avto®1^ ne postaje ob 6.50, iz Nabrežine pred avtobusne postaje ob 6.55. 23. jan. nas Je zapustil naš predragi MARIJ SANCIN Pogreb predragega pokojnega bo v nedeljo, 25. t. m., 11. uri lz glavne bolnišnice na pokopališče v Skedenj. Žalujoči žena Ivanka, sinovi Ivan, Sergij in Karel, brat, sestri in drugo sorodstvo Trst, 23, januarja 1970. Občinska pogrebna služba PRIHODNJO SOBOTO V SEŽANI Po dolgem času bo zopet zasedal italijansko-jug. odbor za ceste ,f° dolgem času se bo mešani odbor za cestne zveze med našim Področjem in sosedno Jugoslavijo, ■ ,ga sestavljajo strokovnjaki z h strani. ponovno sestal na pori t juSosl°vanske strani. Sesta-i,rf i -'.se Sa bodo s tržaške strani arh 'ož. Pellis, inž. Visintin, • Jagodic, dr. Steinbach in dr. aniaro, medtem ko bo jugoslovan-J:rau delu odbora načeloval pred-eanik Gospodarske zbornice SR ovenije Leopold Krese, bo v pro-orih občinske skupščine v Sežani, a'cer v soboto, 30. januarja. V - .®.’ 29. t.m. zvečer pa bo na tr-Ijal ’ ^rgov*hski zbornici priprav- 5. Obnoviti je treba občinsko dovoljenje za zasedbo javnega prostora z mizami in stolicami pred lokali. Za pojasnila in izvršitev gornjega je tajništvo SGZ na razpolago članstvu. sestanek tržaških članov skup- neSa odbora. Pogovor Comellija 1 občinskimi upravljavci v Šentlenartu šf>nt?rai J* bil na županstvu v “Menartu v Beneški Sloveniji se-o ‘ ^ katerem so razpravljali bin » ,arnu javnih del, ki bi jih kawret>a °Praviti v občini in za tii«tim so Pristojna deželna odbor-tUria M kmetijstvo, javna dela in UdeS?' v imenu dežele sta se tiiish, a Ostanka odbornik za kme-štvkj ^omelli in vodja odbomi-*■- ®ri Cragnolini, v imenu i ** Zupan in vsi odborniki Sinoči v Kulturnem domu Zanimivo predavanje Lucijana Volka Upravni tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je sinoči predaval v Kulturnem domu za Krožek absolventov trgovske akademije KASTA o zanimivi temi »Gospodarske namembe za naše ozemlje v zvezi z načrtovanjem dežele«. Predavanju je z zanimanjem sledilo lepo število mladih ljudi. Nesreča jugoslovanskega mornarja med delom Včeraj popoldne se je na jugoslovanski ladji «Miho Pracat*, ki je zasidrana ob šestem pomolu, ponesrečil 54-letni mornar Božo Jure- ško iz Mrljan. Med prestavljanjem lesenih drogov na palubi je eden padel nanj in ga podrl na tla. Pri padcu si je mornar zlomil levo zapestje in se udaril v levo stran prsi Takoj so ga delovni tovariši pospremili na kopno in iz pristaniškega poveljstva telefonirali Rdečemu križu. Z rešilnim avtom so Jureška odpeljali v splošno bolnišnico. Po pregledu dežurnega zdravnika so moža sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 40 dni. Kabel mu je presekal prst Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedskem oddelku 19-letnega zidarja Edija Kozloviča iz Loga pri Dolini. Ponesrečil se je malo prej v skladišču gradbenega materiala pri podjetju SAIN, kjer je razkladal s tovornjaka železne droge. Med urejevanjem tovora mu je zanka železnega kabla stisnila prste in mu gladko odsekala sredinec na desni roki. Z avtom delovnega tovariša so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zadržali s prognozo 30 dni. MEDOBČINSKI ZDRAVSTVENI KONZORCIJ Zdravniki specialisti bodo pregledali in zdravili otroke tržiškega področja V konzorcij osmih občin je vključen tudi Doberdob - Z akcijo naj bi po odobritvi občinskih svetov začeli že letos Na županstvu v Tržiču je bil te | či hiši redni letni občni zbor Zve dni posvet osmih županov iz Tržiča ze goriških avtoprevoznikov. sestanka odbornik za kme-Comelli in vodja odbomi-ne — • Cragnolini, v imenu obči-” ™pan in vsi odborniki. na'Prei omenil doseda-j&l S086"6 deželne uprave ter de-šeiiiK J€ še mnogo nujnih nere-vas,- vPrašan,j. ki se tičejo raznih Sa uv °bčini. Odbornik Comelli Dnini ^mjal z ugotovitvijo, da so da v...razn' posegi ter je sporočil, praviini e?elni svet v kratkem razpodit1 o zakonskem osnutku o prL£“ na torišču javnih del, ki oosebne ukrepe v prid PosreiT1 “todam. Dejal je, da bo ki SQaoval Pri raznih odbomištvih, »a Pristojna za nakazana vpra- Prebi?,0? 86 Je odbornik srečal s Vsrja, stvom v Utani in se pogovor,*: * njim o raznih krajevnih en i anlih. Domenili so se za še en žili ki se ga nfe Jr® strokovnjaki leh vprašanj. bodo udele-za reševa- Obvestilo SGZ 0 zapadlosti ra*nih rokov s'eg^n’^v° Slovenskega gospodarne d druženja obvešča svoje čla-za’ K3 konec meseca zapade rok tonovitev naslednjih dovoljenj: mLDv,0letna dovoljenja državnega bia’Po[a (patentino) za prodajo j’ si spada pod monopol. za ',^'ačati je treba državno takso j 0voljenje za peko kruha. in i i a^a!;' je treba takso za radio teme ev>zijo in državno takso s ® v zvezi. za hladtre^a državno takso ......... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Sest oseb obsojenih zaradi kraje in prikrivanja blaga Obsodba tatinskega Alžirca Včeraj je bila pred kazenskim sodiščem (preds. Corsi, tož. Tavel-la, zap. Corrado) razprava proti šestim osebam, ki so bile obtožene tatvine z obtežilnimi okolnostmi ter prikrivanja ukradenega blaga. Na zatožni klopi so sedeli: 54-letni Gio-vanni Vesnaver iz Istrske ulice, 33-letni Benito Banco, iz Ul. Loren-zetti. 41-letni Giovanni Strohmayer iz Ul. D’Alviano. 60-letni Marcello Metlika iz Ul. Praga, 56-letni Bruno Marcon iz Ul. Corelli ter 51-letna Vittoria Leo por. Babini iz Ul. Metastasio. Prvi trije, ki so že od meseca junija lani v zaporu, so bili v glavnem obtoženi tatvine, o-stali pa prikrivanja ukradenega blaga. Večji del krivde je ležal na Ves-naverju, ki je bil obtožen kar dveh tatvin. Prvi prestopek je mož zagrešil meseca junija lani, ko je kar trikrat sam vlomil v gradbišče in skladišče rabljenih avtomobilskih delov v Ul. Lamarmora 5, last 47-letnega Gioaannija Delbella iz Ul. Giarizzole, 7. ter odnesel iz njega razne nadomestne dele, orodje in drugo v skupni vrednosti 4(7.000 lir. Pri zadnjem vlomu v skladišče ponoči med 28. in 29. junijem lani, pa je Vesnaver prerezal najprej bodečo žico, ki omejujejo obzidje, potem pa se je splazil skozi straniščno okence v urad in odnesel iz miznega predala borih 3.000 lir. Še isti mesec pa je s podobno taktiko vdrl v skladišče znane ka- ""'iMMiiiuiiiiiiiMiiiuiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiii iiiiiiiii iiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiimiiimiiM PISMA UREDNIŠTVU »i »*k» hranilnica — Cassa di t.m rm’° di Trieste — nam je 20. kftŠči-A 9 s*e<^eče P*smo (v itali-2 ' ki na »pismo uredništvu*, kj jo ®lo objavljeno v vaši števil-bi| 0ff| '• 7-elimo pripomniti, da je lt) p* ®8 o natečaju za namestitev Klikov v našem zavodu, ob-boljJ A sam° v enem dnevniku, naj-beiL ltanem v Trstu, in da ni no-iftoreka. razloga, ki bi izključeval Uc)el -!tne slovenske kandidate od V . ,e na natečaju, s« je zvezi želimo opozoriti, da čaju ior'avi’° 1' podobnemu nate-1S®6. leta za namestitev 15 ’2s6L je °LIKo pričakovani u °el romana o naši -ANSKI EPOPEJI PaRtiz/ to»»© Svetinu Piliva «V ^ . malem narodu lahko e ^°lj kot v velikih Plapolajo plameni ^večjega junaštva in ^čudovitejše predanosti r ljubezni do rodne A Voljo imamo tudi , Nekaj izvodov J n 2. dela N^SUNLJIVEGA n^Mana {j*, ' • Ulica sv. Fran-K* - Telefon 61-792 uradnikov, več Slovencev, od katerih so trije, ki so uspešno prestali izpit, nastopili službo pri hranilnici. Z najlepšimi pozdravi. (Sledita dva podpisa) Pripominjamo: 1. Kljub gornjemu prijaznemu pojasnilu, za katerega se iskreno zahvaljujemo, še ni jasno, zakaj o-glas ni bil objavljen tudi v edinem slovenskem dnevniku v Trstu (in v Italiji sploh) zlasti še, ker *ni nobenega razloga, ki bi izključeval. morebitne slovenske kandidate od udeležbe na natečajm. 2. Prav zaradi tega bi bilo namreč pravilno in pravično, če bi bil oglas objavljen tudi v našem dnevniku, saj bi se v tem primeru udeležil natečaja verjetno tudi kateri izmed tistih Slovencev, ki ne berejo italijanskega dnevnika, temveč samo našega. roserije «Zampa» v Ul. Fianona 2 in odnesel razne predmete v skupni vrednosti približno 38.000 lir. Ostala dva, Banco in Strohma-yer, sta tudi bila obtožena tatvine in vloma v tobakamo v Ul. Tor S. Piero 2, last 55-letne Elene Cer-gol por. Rebula iz iste ulice, ki sta jo izvršila ponoči 17. maja lani. Iz obtožnice je bilo razvidno, da sta se vlomilca pri svojem nepoštenem poslu posluževala krampa, s katerim sta razbila žabico, ki je zapirala zapah in se tako vtihotapila v notranjost tobakarne. Tu pa ju je zamikalo 5 kg tujih in domačih cigaret ter znamke, vse v skupni vrednosti 230.000 lir. Cigarete sta ponudila Vesnaver-ju, Metliki in Leu, da bi jih le-ti prodali zlasti v nekaterih gostilnah okraja pri Sv. Soboti. Njihove nadaljnje načrte pa je prekinil poseg agentov letečega oddelka. Javni tožilec je zahteval za vse skupno 4 leta in 4 mesece zapora ter 250.000 lir denarne kazni, sodniki pa so bili nekoliko prizanesljivejši in obsodili Vesnaverja na 1 leto ir 8 mesecev zapora ter na 100.000 lir denarne - kazni, Banca in Strohmayerja na 1 leto, 6 mesecev zapora in 60.000 lir kazni, Metliko, Marconija in Babinijevo pa na 3 mesece in 30.000 lir denarne kazni. * * # Isti sodniki so sodili v odsotnosti tudi 36-letnega alžirskega državljana Bachirja Bauchacourja. Obtožnica ga je dolžila, da se je ponoči med 27. in 28. majem lani prikradel v hotelsko sobo 46-letne švicarske državljanke Lee Weber por. Gauguin in ji izmaknil 40.000 lir, 100 švicarskih frankov in zlato verižico s tremi obeski, vse v skupni vrednosti približno 70.000 lir. Kot se je izkazalo včeraj na obravnavi pred kazenskim sodiščem, je Alžirec s pretvezo, da v sobi nima kopalnice, stopil v sobo ženske v hotelu »Italia* in jo prosil, če bi se lahko okopal. Švicarka mu je seveda takoj ugodila in se medtem spravila v posteljo. Naslednji dan pa se je morala pošteno kesati, ko se je zavedela tatvine in spoznala, da je tudi usluga za marsikoga zelo .. . dražljiva. Alžirca so obsodili na 4 mesece zapora in 40.000 lir denarne kazni. ■ Vladni komisar prefekt dr. Can-pellini je danes sprejel na vljudnostnem obisku novega avstrijskega generalnega konzula dr. Paula Wetzlerja. PriKftt-vnftp zn DIJAŠKO MAIK0! in okolice, med katerimi je 'bil tudi župan iz Doberdoba Andrej Jarc. Posveta so se udeležili tudi pokrajinski zdravnik dr. Montagna, ravnatelj in upravnik splošne bolnišnice iz Tržiča ter nekateri drugi predstavniki zdravstvenega področja. Predmet razgovorov je bila predvsem splošna skrb za zdravje o-trok in sprejeli so sklep, da bodo uvedli splošen specialističen pregled vseh otrok v starosti od 6 do 12 let po posameznih občinah tega področja. Zdravnik: specialisti bodo postopoma in v 6 letih pregledali vse otroke v tej starosti zlasti kar se tiče nalezljivih bolezni in telesnih pomanjkljivosti. To bo v državi prvi primer, da bodo uvedli take splošne preglede otrok tudi v podeželskih občinah. Organizacijo te zdravstvene službe bo prevzela bolnišnica v Tržiču ter predvidevajo, da bodo znašaii stroški po osem milijonov letno samo tisti del, ki bo šel v breme občinskih uprav (okrog 25 odsto). Kar se tiče doberdobske občine pa znaša njen delež stroškov po 176.000 lir letno in bo prišlo le nekaj nad 1000 lir na vsakega otroka, ki bo prišel v poštev za tako splošno kontrolo in preventivno zdravljenje. Pri tem bodo zdravniki pregledali vse glavne organe vključno oči ter bodo pri prizadetih otrokih predpisali do trebne zdravstvene ukrepe. Ti sklepi so za ljudsko zdravje osnovne važnosti, saj se prav iz zdravih otrok razvijejo zdravi ljudje. Seveda bodo morali te sklepa odobriti še občinski sveti prizadeti h občin, za kar oa menijo, da ne bo posebnih težav. Tako sodijo, da bodo začeli z njihovim izvajanjem še v teku tega leta. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole ‘v "Gorici, Ul. Randaccio štev. 10 sporoča, da bo .(utri, 25. januarja ob 10.30 roditeljski sestanek v prostorih te šole. Starši ali njihovi namestniki so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo tega sestanka. Občni zbor združenja goriških avtoprevoznikov Jutri, v nedeljo 25. t.m. z začetkom ob 9.30 uri bo v prostorih go stilne «A1 valico* v Gorici pri Rde 58 ali na mestu občnega zbora pred njegovim začetkom. Lov na lisico v Doberdobu Poleg lova na lisico v Jamljah in v Dolu, o katerih smo pisali že prejšnje dni, bodo priredili lov na lisico jutri, v nedeljo, tudi v občinskem lovskem revirju v Doberdobu. Udeležijo se ga lah ko vsi lovci, ki imajo v redu po-. trebna dovoljenja ter so zavarove-članarino za leto 1969. Kdor še ni ni. Zbirališče udeležencev je ob 8. uredil te zadeve, lahko to stori na 1 uri v prostorih gostilne «pri Vik-sedežu združenja v Ul. Giustiniani | toriji* v Doberdobu. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiilllllliiiiill|lilliiiliiiii»llliiiilHiilMa*ilillliiuuiiiiiiiiililliliiiiil VESTI Z ONSTRAN MEJE Ob tej priliki bodo pregledali lanskoletno delo Zveze o katerem bo podal poročilo dosedanji predsednik. Izvolili bodo tudi nov odbor ter se pomenili o bodočem delu združenja in o ukrepih, ki jih bodo morali podvzeti za zaščito kategorije in njenih članov. Zborovanja se lahko udeležijo in bodo sodelovali pri volitvah novega odbora, le tisti člani, ki so plačali Harmonikarji iz Trsta nastopijo jutri v Gorici V jeseni bodo pričeli graditi mejni prehod «Gorica» pri Vrtojbi v Jožko Štrukelj in Silvo Gorenje iz Ljubljane sta sl ogle-dala tudi dela za ureditev objektov na meji pri Ueji Ta teden sta se mudila na obi- potrebo gradnje novega poslopja za|se prevrnila. sku v Novi Gorici član izvršne- potrebe milice v Tolminu, ki ima ga sveta Jožko Štrukelj ter republiški tajnik za notranje zadeve iz Ljubljane Silvo Gorenje. O-biskala sta predsednika novogoriške občine Rudija Šimca, ki je oba gosta seznanil z dosedanjimi prizadevanji občinske skupščine in s pripravami za gradnjo novega mednarodnega prehoda med Šempetrom in Vrtojbo na mestu, kjer bo prišla do državne meje avtocesta Villesse-Gorica. Novi blok se bo imenoval »Gorica*. Predvidevajo, da bodo načrti pripravljeni do avgusta in če ne bo kakšnih nepredvidenih ovir, bodo začeli z gradnjo potrebnih objektov na tem novem prehodu že proti koncu letošnjega leta. Kot znano predvidevajo zadevni načrti tudi ureditev dohodne ceste, ki bo začasno povezala novi blok z že obstoječo cestno mrežo pri. Šempetru in VD-. tojbi. Oba gosta iz Ljubljane sta obiskala tudi Tolmin ter sta ob tej priliki skupaj s predsednikom občinske uprave inž. Papičem obiskala tudi mejni prehod pri Učji ter si ogledala tamkajšnje nove objekte, s katerimi so izboljšali stanje in olajšali službo obmejnim organom. Ob tej priliki je bil govor o tem, kako dokončno urediti prehod pri Učji z jugoslovanske strani. Ob tej priliki so obravnavali tudi sedaj svoj sedež v zgradbi občinske skupščine. V Tolminu so v polnem teku dela za gradnjo veleblagovnice, ki bo prva v tej prestolnici Gornjega Posočja. Trgovske lokale gradi podjetje AIpkomerc na površini 1000 kv. metrov. Poslopje bo imelo dve nadstropji, ter računajo da bo dograjeno do jeseni. Čeprav je bilo v zadnjih letih obnovljenih in urejenih za trgovino več hiš v mestu, pa je bila vendar nujno potrebna gradnja takega sodobnega trgovskega lokala tudi za potrebe male obmejne trgovine, saj obstaja precej živahen promet med Beneško Slovenijo in gornjo Soško dolino, zlasti s Tolminom in Kobaridom. Graditelji bodo vložili^v -novo podjetje okrog 4 milijone novih din. Da bi bila prodajna mreža čam--bolj funkcionalna, pripravljajo že sedaj v podjetju poleg 270 redno zaposlenih še 52 vajencev. Avstrijska avtocisterna se je prevrnila pri Ronkah Včeraj se je na povratni vožnji proti Celovcu prevrnila prikolica av strijske avtocisterne, ki je bila naložena s tovorom jedilnega olja Avtocisterna sama je ostala na cesti, prikolica pa je zavozila v jarek ob cesti v bližini neke hiše ter Šofer Arnolf Urschist iz Celovca je izjavil, da mu je postalo slano in je za trenutek izgubil kontrolo nad vozilom. Ker je vozilo s tovorom precej težko, gasilci in karabinjerji, ki so prišli na kraj nesreče, niso mogli spraviti prikolice nazaj na cesto. Zato so jo odklopili od avtocisterne ter telefonsko poklicali pomožno vozilo iz Celovca. Nocoj aii jutri bodo tovor iz prikolice preto čili in nato bode gonški gasilci po magali potegniti prikolico iz obcestnega kanala. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Ronk, ki so ugotovili da je lastnik vozila Družba Panaustria iz Celovca. Tovor ni utrpel nobene škode. Šoferja so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga zaradi udarcev na prsnem košu pridržali s progno žo okrevanja č 10 dneh. 1; tržiške bolnišnice Včeraj so v trža&ki bolnišnici pridržali za 10 dni na zdravljenju 72-letnega Franca Perica iz Sesljana štev. 1.7. ki se je na domu porezal s krožno žago na desnem stegnu. V ladjedelnici je pri gradnji petrolejske ladje «Monlca R.» padel v notranjost ladijskega trupa 49-letni Massimiliano Marani iz Škocjana ter pri tem dobil notranje poškodbe. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Jutri, v nedeljo z začetkom ob 16. uri gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, znani harmonikarski orkester «Mira-mar» iz Trsta, ki ga bo vodil dirigent Oskar Kjuder. Koncert organizira šola Glasbene matice v Gorici. Gostje bodo na koncertu izvajali naslednje skladbe: J. CHR. BACH: Simfonija v b-duru; DE FALLA: Ples ognaja; BO-RONIN: V srednjeazijskih stepah; M-AGNER: Ježa Valkir iz opere «Valkira»; ČAJKOVSKI: Koračnica iz suite Hrestač; GOTOVAC: Kolo iz opere «Ero z onega sveta«; RIMSKI KORSAKOV: Ruska velika noč. Ker so tržaški harmonikarji dosegli v zadnjem času lepe uspehe pri svojih nastopih po raznih večjih mestih v Italiji in Jugoslaviji, hodo prav gotovo deležni velikega obiska tudi v Gorici. Prodaja vstopnic za jutrišnji koncert na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95 in pri blagajni eno uro pred začetkom. Vstopnina po 50« lir za odrasle in po 200 lir za dijake. iiiiiiiiiiiiivmiifiiiiiiiiiNMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROŽNO S00ISCE V GORICI NA MEJI PRI CEGLEM SO MU NAŠLI CIGARETE V ladijski kajuti je imel tuje cigarete - Ker je razžalil karabinjerje, je moral v zapor in pred sodnika Predsednik deželnega sveta Ribezzi je včeraj zjutraj sprejel delegacijo delavcev goriške tovarne Safog - Nuova San Giorgio, ki so mu prikazali nevzdržen položaj obrata ter mu izročili resolucijo s predlogi za ohranitev tovarniške dejavnosti. Prof. Ribezzi je delegatom obljubil, da bo predloženi dokument izročil pristojnim deželnim organom IIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiiiiiiimilllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllIlvlltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIH KMEČKO ŽIVLJENJE V SOVODNJAH kmetje Pred 70 leti so odkupili zemljo bogatega Levija Domačin Anton Cijak je pošiljal po vlaku konjski gnoj iz Trsta • Delo v Stražicah in plesne zabave Pred sedemdesetimi leti je bilo v Sovodnjah samo pet samostojnih kmetov, ostali pa so bili podložniki gospodarja Levija. Ta je bil judovskega rodu, a je bil znan v vasi in njeni okolici zaradi svojega dobrega in usmiljenega srca. Podložniki so se preživljali z lastnim pridelkom, ker so z delom in s tem, kar so pridelali, plačevali gospodarju najemnino za polje. Ko je ta umrl, so njegovi nečaki prodali zemljo osemindvajsetim kmetom. Pogodba je bila sklenjena in podpisana od vseh kmetov dne 19. oktobra 1900. Skopa zemlja je privoščila kmetom le malo pridelka. Preživljali so se s polento in »pogačo izpod pepela*, to je pogača narejena iz ruščeve moke. Tudi žene in dekleta so s svojim delom pomagale preživljati družino. Hodile so v tovarno v Stražice. Že v zgodnjem jutru so odhajale od doma in se vračale pozno ponoči. Vaška ženica je večkrat pripovedovala, kako je tudi ona hodila v tovarno. Ob zimskem času, ko je bila poledica, so morale iti po strmi stezi. Tu so stisnile krilo pod noge, počepnile in se spustile po cesti navzdol. Ta vaška ženica je tudi pripovedovala: «... in ko sem prišla domov niti polente nisem dobila*. A vendar je dočakala lepo starost. Tik pred prvo svetovno vojno se je gospodarski položaj zboljšal. Kmetje so se začeli baviti s povrtnino; gnojili so zemljo in s tem je tudi zemlja bolje obrodila. Gnoj so dobivali od svojega rojaka Antona Cjaka, ki je živel v Trstu. Ta je redil 80 parov fur-maaskih konj in pošiljal iz Trsta na postajo v Rubije vagone gnoja. Pri njem so bili zaposleni tudi mnogi sovodenjski rojaki. Ko je prispel vlak, so peljali kmetje, z vozovi vpreženimi z volovi, gnoj domov. Kmečke žene so peš nosile na glavi jerbase s pridelki v Gorico iti v Gradiško. Razen truda in težav, pa so se znali sovodenjski kmetje tudi zabavati. Vsaj trikrat v letu so ime li tradicionalen ples. Prvi je bil 3. nedeljo marca. Vaški župnik je o-znani! takole na prižnici: »V nedeljo se vrši škrljanski srnin*. Drugi se je vršil pri sedanji gostilni »pri Mirkotu* in tretji pri današnji vojašnici. Godba je prihajala iz Turjaka in Prvačine. Ko je prišla godba iz Turjaka so štiri vaška dekleta šle k odru in zaklicale: »Sior Filip, polka, polka!* Tako so se nekoč preprosto a ze lo prijetno zabavali. C. S. Nadomestna tovarna za SoIvay Na občnem zboru industrijskega konzorcija v Tržiču je njegov predsednik German poročal o konvenciji z ameriško družbo «Phoenix», ki se je obvezala, da bo do prve polovice leta 1972 zgradila na mestu, kjer je bila tovarna Solvay, novo tovarno za izdelavo plastičnih izdelkov. Tovarna naj bi stala 49 milijard lir in bo zaposlila okrog tisoč delavcev. Na zborovanju konzorcija so odobrili tudi številna javna dela, ki bodo stala okrog poldruge milijarde lir in bodo zanje zaprosili deželni prispevek. Problem urbanizma v Tržiču Na županstvu v Tržiču bo danes popoldne gradbena konferenca, ki so jo organizirali trije gradhinski sindikati. Konference se bo udeležil tudi deželni odbornik De Carli. Včeraj se je vrnila tudi občinska delegacija, ki je bila v Rimu pri izdelovalcu urbanističnega načrta prof. Piccinatiju, s katerim so skupaj proučili gradbene probleme tržiškega področja. Dogovorili so se, da bo prof. Piccinato prišel v kratkem v Tržič, kjer bo na posebni konferenci nakazal smernice svojega urbanističnega načrta. Pred okrožnim sodiščem v Gorici so imeli včeraj razprave dopoldne in popoldne. V dopoldanskih urah so med drugim obravnavali dva primera zaplembe tihotapljenih cigaret in tretji primer, ko je obtoženec žalil karabinjerje, ki so bili v služoi. V prisotnosti obtoženca so obravnavali zadevo 66-letnega Ignacija Simčiča iz Cegla 17 pri Krminu, ki je po poklicu kmečki delavec zaposlen na kmečkem posestvu Olivo Kolarič v Rutarjih pri Dolenjah. Ko se je dne 26. maja leta 1967 vračal preko mejnega prehoda v Ceglem iz jugoslovanskega predela Brd proti domu, so ga finan-carji na meji temeljito pretipali -in našli pri njem 7 zavojčkov po 20 tujih cigaret, ki jih seveda ni prijavil. Zaman je bilo njegovo zatrjevanje, da ima cigarete za lastno rabo: napravili so mu zapisnik in ga prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi so mu naložili 16 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov; cigarete so mu seveda tudi zaplenili. Zagovarjal ga je uradno odv. Luzzatto. V odsotnosti obtoženca pa so obravnavali drugi primer mornarja 23-letnega Vincenza Scordia iz Gele na Siciliji. Dne 5. marca 1967 so našli v njegovi kabini na ladji «Jennifer», ki je bila v Tržiču v popravilu za 1580 g tujih cigaret vrste Marlboro in Winston. Scordio je financarjem izjavil, da so cigarete iz orihrankov njegovih obrokov, ki jih je prejel za časa bivanja na ladji v popravilu. Finan-carji pa se niso zadovoljili s to razlago ter so ga prijavili' sodišču, ki ga je obsodilo na plačilo globe 85.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa. Tudi njega je branil uradno odv. Luzzatto. V odsotnosti so obsodili tudi 41-letnega Antonia Ciarabellinija iz Gradeža Ul. Trieste 17/B, ki so ga karabinjerji dne 15. decembra 1967 aretirali in zaprli, ker je tistega j sožalje, ki se mu pridružuje tudi večera, ko je bil precej vinjen v ’ naše uredništvo. gostilni »Centrale* v Villessah začel s pestmi obdelovati brigadirja Bal-dassara Riggio in je ozmerjal tudi dva njegova karabinjerja, ki sta bila z njim v službi. Ker je bil že predkaznovan, je sodišče obsodilo Ciarabellinija na 9 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov zaradi prvega prestopka, oprostilo pa ga je obtožbe pijanosti, ker tega niso mogli dokazati. Branilec odv. Luzzatto. Drž. tož. dr. La Graca; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Gridelli in Mancuso; zap. Genovese. Jožefa Figlja iz Šenfmavra so pokopali v Solkanu Preteklo sredo so številni sorod niki, znanci in prijatelji spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Solkanu 74-letnega rojaka iz Šent-mavra Jožefa Figlja. Pokojnik, se je rodil in živel kot kmet in delavec v Šentmavru vse do 30. aprila 1953, ko se je preselil v Novo Gorico, potem ko jc optiral za Jugoslavijo, da bi se tako rešil stalnega šikaniranja to stran meje. Marsikomu na Goriškem je znana afera s sabotinskimi vol kovi, ki so čez noč izginili s po bočja Sabotina in ni bilo vec sledu za njimi. Takral so obdolžili tudi pokojnega Jožefa Figlja, da ,ie vple ten v to zadevo ter so ga imeli zaprtega leto dni v goriških zaporih in v Benetkah. Med vojno je pokojnik marjivo sodeloval s partizani in tudi po vojni se je aktivno udeleževal političnega in gospodarskega življenja v svoji vasi. Seveda je bil tudi stalen naročnik in čita-telj tednika »Soča* in pozneje Pri morskega dnevnika. Zapustil je štiri sinove in dve hčeri. Mirko je na domu v šentmavru, Marica v A v straliji, drugi pa živijo v Novi Go rici. Znanci in prijatelji izražajo pri zadeti družini ob tej izgubi iskreno Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer, nekaj pred 22. uro, so nudili v splošni bolnišnici v Gorici prvo pomoč 53-letni delavki Emiliji Fuser iz Gradiške, ki se je v tekstilni tovarni v Podgori malo prej ranila s kosom lesa na levi roki. Okrevala bo v petih dneh. Ponoči okrog 1 ure pa so pripeljali r. rešilnim vozom RK iz • Pev-me, kjer je btl žrtev prometne nesreče, 30-letnega Silvana Gregorija iz Gorice, Ul. Favetti 39. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano na bradi ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. CORSO. 17.15: «Boon 11 saccheggia-tore», Steve Mc Queen, Sharon Farrell. Barvni ktnemaskope. VERDI. 17.00: «Barbagia», Terence Hill in Don Backy, režiser Carlo Lizzani. Ital. ednemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO. 17.00: «Uccidete Rommel«, Anton Diffring in Pa-mela Tudor. Italijanski barvni cinemaskopski film. VITTORIA. 17.15: «Angeli bianchi... angeli neri«. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: «11 fango verde«, R. Hortan in L. Paluzzi. AmeriSki barvni film. Tržit* AZ7.URRO. 17.30: «Una sulTaltra«, E Martinelli, J. Sorel in M. Mell. V barvah. EXCELSIOR. 16.00: «1 due invinci-bili«, J. Wayne in R. Hudson. V barvah. PRINCIPE. 17.30: «La collina degli stivadi«, T. Hill in B. Spencer. V barvah. S. MICHELE. 17.30: «Maciste nel-1’infemo di Gengis Kan«, M. For. rest. Kipemaskop v barvah. Sledi barvna slikanica. /Vora Gorica SOČA (Nova Gorica): »Navihanci iz prve klopi». zahodnonamškl film — ob 18. in ob 20. uri. DESKLE: «Smrt tolpe Rogersa Pratta« — ob 19.30. RENČE: «Na obali reke«, ameriški barvni — ob 19.30. ŠEMPAS: «Ko pade noč« — ob 19.30. KANAL: »Italijan v Ameriki«, ita-Hlanski barvni — ob 19.30, SVOBODA: »Dolgotrajno umiranje v enem dnevu«, angleški barvni — ob 18. in 20. uri. PRVAČINA: «Most», jugoslovanski film — ob 19.30. DUTOVLIE: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI Ra-štel 26 — tel. 33-49. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna dr. Rismon-do, Ul. Toti 52 — tel. 72-701. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo odprta v Gorici cvetličarna MICHELI FERDINANDO — Ul. XXIV. maja 20 — tel. 23-39. DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 24. januarja 1970 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Modeni Minelli - Bor « * • Zimski pokal prijateljstva 20.30 v Trstu (finale) Breg — Partizan Reka (ženske) Breg — Partizan (Reka) (moški) JUTRI Nedelja, 25. januarja 1970 ODBOJKA Zimski pokal prijateljstva 09.00 v Pulju (ženske) Pula — Partizan Poreč Pula — Sokol Partizan Poreč — Sokol SMUČANJE Mladinska trofeja ACLI (veleslalom) Zjutraj v Sappadi Nastopa tudi SPDT Pokal Sauris (veleslalom) Zjutraj v Saurisu Nastopa tudi SPDT KOŠARKA Moška D liga 17.30 v Castelfanco Veneto Castelfanco Veneto — Bor Mladinsko prvenstvo 14.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco — Bor Prvenstvo naraščajnikov 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Servolana B 14.00 na Opčinah Polet — Italsider Prvenstvo naraščajnic 11.00 na Opčinah Polet — Interclub NOGOMET Prijateljska tekma 10.30 v Sovodnjah Mladinci — naraščajniki Sovodenj Bor organizira danes popoldne avtobusni izlet v Modeno, ob priliki moške prvenstvene odbojkarske tekme Minelli — Bor. Odhod avtobusa bo ob 15. uri s Trga Ulpiano. r Rezervacije v Ul. Geppa 9, tel. 31119, ob uradnih urah. SMUČANJE NA TEKMOVANJU « EMILE ALLAIS V MEEEVU Zopet smrtna nesreča na snegu: Michet Bozon se je ubil med smukom Zmagal je Avstrijec Schranz ■ Tekmovanja ne bodo prekinili MEGEVE, 23. — Avstrijec Karl Schranz je zmagal danes v smuku na 26. mednarodnem tekmovanju za pokal «Emile Allais* in tako je ta veteran presenetil vso svetovno smučarsko elito. Toda Schran-zova zmaga ni bila osrednji dogodek današnjega tekmovanja. Med prireditvijo je namreč zopet prišlo do tragičnega dogodka: 19-letni Francoz Michel Bozon je med tekmovanjem zgubil življenje. Ko je drvel z veliko hitrostjo je ob dobri vidljivosti (saj je bilo vreme lepo) in dobrih snežnih razmerah, na nevarnem mestu «bornski zid* zgubil ravnotežje, padel dvakrat se je prevrnil v zraku in nato treščil v zaščitno ograjo. Pri tem si je zlomil stegnenico, predrl pljuča, počila pa mu je tudi lobanja. Takoj so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, vendar je bil že med prevozom klinično mrtev. Zdravniki so ga s takojšnjo operacijo skušali o-bud'ti k življenju, vendar brez u-speha. Takoj po objavi rezultatov so tekmovalce obvestili o Bozonovi smr-ii. Na predlog organizatorjev, da bi tekmovanje prekinili pa so tekmovalci soglasno sklenili, da se bo prireditev jutri nadaljevala. Francoska reprezentanca je z mladim Bozonom zgubila enega svojih najbolj obetajočih smučarjev, katerega je pa že več let spremljala smola. Tudi lani si je sredi sezone zlomil nogo. Michel je bil bratranec Charlesa Bozona, ki je bil leta 1962 svetovni prvak v slalomu v Chamonixu in ki se je pred šestimi leti tudi smrtno ponesrečil, ko ga je nad Chamonixom zasul plaz. Danes je prišlo še do ene težke nezgode: Avstrijec Grissmann si je pri padcu zlomil križne kosti. Lestvica smuka: 1. Karl Schranz (Av.) 2'12”80 2. Heini Messner (Av.) 2’13”83 3. Henri Duvillard (Fr.) 2’14”35 4. F. Vogler (Z. Nem.) 2’15”16 5. K. Huggler (Švi.) 2’15”66 6. J. Pinel (Fr.) 2’15”73 7. G. Nenning (Av.) 2’15”93 8. K. Shepherd (Kan.) in B. Co-chran (ZDA) 2’16”38 10. J. Loidl (Av.) 2’16"76 AVTOMOBILIZEM Waldegaard tudi letos prvi v Montecariu X 2 1 1 1 1 1 X Bologna - Juventus Cagiiari - Brescia Vicenza - Palermo Milan - Lazio Napoli - Bari Roma - Verona Sampdoria - Fiorentina 1X2 Torino - Inter Catania - Reggina Piša - Genoa Taranto - Mantova Savona - Spal Crotone - Lecce 1 X 2 X 1 X 1 X 1 X MONTECARLO, 23. — Na mednarodnem avtomobilskem rallyju Mon-tecarlo so se letos stvari odvijale prav tako kot lani: na prvi dve mesti sta se uvrstila avtomobila znamke porsche. Prvo mesto je o-svojil Šved Waldegaard, ki je tudi tako ponovil svoj lanski podvig. Lestvica 1. Bo Waldegaard (Šve.) porsche 19.744 točk 2. Gerard Larrousse ' kanico, ki govori o oceanu in ž>v' Ijenju v njem. Za otroke do 10 leta starosti ie izšla Franceta Bevka knjigo * izborom povesite za otroke P°r naslovom «Zlata voda». Ilustriral0 jo je Nada Lukežič, Mladine*" knjiga pa je sicer to knjigo izadj. la v Cicibanovi knjižnici. V *?** knjižni zbirki je izšla knjiga Jo& ta Snoja pod nas.ovom Mladinska knjiga na novo IzdA *-------—lVlcKo la znano knjigo tPika nogavic* pisateljice Astrid Lindgren. venski prevod je oskrbela Kr'?1' na Brenkova, medtem ko je strirala knjigo Marlenka StarAO* Sl. R«- VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Doberdob (•Tukaj je varno!» mu je zašepetala senca. Ne da bi mogel joznati, s kom govori, se je senca že obrnila od njega in Rinila v vrtinec krtinastih rovov. Njega je neki čut porinil zaseko, katero je pravkar zapustila senca, z rokami je dpal nekaj mehkega, kamor se je usedel, da si je zavaroval glavo za prenizkim nasipom. Sedež je bil udoben in mehak ter še topel od prednika. Preden je utegnil pretipati prostor okrog sebe in najti zarezo, kamor je položil puško, so zadnji vojaki odropotali mimo njega po rovu. Bil je sam. čudna tesnoba ga je stisnila. Nekaj časa je še oprezal, če pride še kdo po jarku, potem je prisluhnil tesnobi ,ki ga je obdajala. Toda to je trajalo le hip. Nato ga je nadvladalo spoznanje, da Je na fronti, v ognjeni liniji. Desno in levo so regljale puške. To so njegovi tovariši. Tedaj se je sklonil k puški tudi on in izstrelil prvi naboj, ki je zletel visoko nekam pod sin j as to nebo, kakor bi mu pošiljal svoj prvi pozdrav... Almer je previdno oblezel svoj rov. Od moža do moža je nosil rezko novico: «Pazite! Ko se zgosti jutranja megla, bo sovražnik napadel.« Kot bi ta novica nikogar ne zanimala, je vsak najprej vprašal: «Kje so pa ostali?« V brigi za tovariše so menda iskali zaslombe. Bili so vsi tako rekoč na kupu. Na najskrajnejši desnici je bil Segal, potem Barfuss, nato Amun in dalje po redu na levo. Prvi roj se je stikal s stotnijo 87. pešpolka. To je bilo vse, kar Je Almer vedel. Roj je čepel in čakal. Ukazano je balo neprestano streljati. Zato so prskali. Toda brez cilja, tjavdan. Saj niso vedeli, kam naj streljajo, kje je sovražna linija. Po zraku je šklepetala smrt. Na desno se Je videlo v meglovito nižavo, za katero je vstajalo plameneče hrbtišče. Tam doli je najbrž tekla Soča. Pobočje do nje, kolikor ga je bilo videti, je bilo deloma pod topovskim ognjem, sprednja stran se Je zdela kakor mrtva. Tudi tam so čakali. Zdelo se je, da se topovski ogenj z vsakim hipom stopnjuje. Palir je slišal, da ga od leve nekdo kliče. Bil Je Held. «Ali vidiš kaj?« mahoma divje zaregljala strojnica. Dve, tri, potem ni b’ več mogoče razločiti, koliko jih je. Vse se je strnilo v e\ sam glušeč ropot, ki je zajel vso linijo. Neštevilne rakete utr.pale in padale v megleno ozračje. Nekje na desni se J slišalo kričanje, toda razločiti ni bilo mogoče, kaj vpije^ Roj je napeto čakal, kdaj in kje se bo pojavil sovrag Toda megla je pritiskala vedno gosteje, čut obrambe je val Tudi Amun, Stefanič in drugi, ki so včasih delali skl#*! da bodo šli v linijo kakor teleta, ki jih vlečejo v mesnicOi ^ sprevideli, da je to druga pesem. Iz megle lahko dobiš zdrav z ročno granato, ki bo napravila vsem načrtom k<»%| preden boš utegnil vplivati na svojo usodo. Treba je br&h\ lastno življenje, tisti majhni prostor, ki te varuje. Da — 8j, bi sovražnik kje prodrl in te od strani zajel! To bd bilo Pjj «Nič. In td?» «Nlč». Postajalo Je hladneje. Dež Je že pred polnočjo nehal škropiti, zato pa je bril precej oster veter od morja. Vendar je trajalo nekaj ur, preden so se ždvoi toliko navadili, da so začutili mraz. Potem se je opazila prva megla nad jarkom. Kakor bi obliznil pobočje dolg jezik, se je potegnila, mokrotna in hladna. Od leve je na desno krilo spet prišlo tiho povelje: ((Pripravite se na napad.« Roke, ki so tesneje poprijele za puške, so postale mrzle, možgani so se skrotovičill v top, neobčuten nestvor za vse, kar Je bilo dosegljivo očem in dotipljivo rokam. Toda tega je bilo zelo malo. Kakor pa so bili možgani topi za najbližjo okolico, tako so bili dovzetni za tisto, kar Je ležalo nad vlaknasto meglo. Za njo so vstajale razne davne slike. Možgani bi te slike pili do omotičnosti... Potem se Je začelo. Na desni, kjer je ležal 87. polk, je wx bvvmuuuk XV J c [Jiuun 1X1 ut; uti biičUU Ztfijei! JLO Dl DUL* r < jetno. Toda kdo more trditi, da ne bo ravno tam, kjer čer® poskušal odpreti vrata. , Glušeč ropot je naposled zatrl sleherno samostojno m15*, Roj je streljal in buljil v meglo. Toda iz nje ni vstalo ^ razen gostih ognjev, ki so na gosto mežurkali tam n®*) spredaj in bili mogoče čisto blizu, mogoče pa še daleč-J. svita ni sovražnik napadel ods^ ‘o tem, kako so žvižgale svinče^ so bile ročne granate. Do ki ga je branil prvi vod. Po je moštvo moglo soditi, da je v nekih Škarjah, kajti mu5i'j! ............. - W niso pikale le od spredaj, temveč tudi od- strani, pose' od desne. ^ Jutranji svit, ki je vstajal nad planoto, je končal sovražni napad. Za hribom, ki je bil na levi, posebno K zdolaj na pobočju, ki se je spuščalo proti dolini, Je vztrajneje regljalo ter je nehalo šele, ko je bil že dan- ^ reči: Vidite,mi smo še tu! Ogenj pušk je na nekaterih ^ kih utihnil, le tu in tam Je iz sovražne linije srdito prs^ minila. (Nadaljevanje sledi) si 50 lir beseda — Oglasi za triaSko In goriSko pokrajino se narnfajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcitk Italtana« — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega Maka, Trst. .