Ie*. 11» (Posamezna številka vinarjev.) tt Trst«, v soboto 4. majnlka 191* Mtnik Xtlll. Iskala vsak duo ^utraj, tuši o* aadaljah »a praznikih. — Uredništva: Wica rt. PraniUki Asiškcga It L nadtir. — Dopisi naj se poMjajo frsdniHvB — Nefnnkixans pisma m m »prejemajo, rokoptei sa aa vračaj* C- iadajstell in odgovorni urednik Sufon Godina. — Larfnik koosofdi lista »Edinostic. — Tisk Bakarne .Edinosti\ vniaane zadruge s omejeni« porok v oni, ♦ Trstu, ulica sv. FranČifca Asi »kes« S. 30- — T«Jefon uredništva ta »i* «t. 11-57. - Naročnina znala: 3 telo leto K 3m nol tete KlS^tf tecssce K 7*80, za nedetlako izdajo m cdo leto K 6-20, pol ?cte K 3-e* EDINOST Posamezne Številke po 8 vio., zastarele 10 vin Ogfact s« ra&najo ni miHw?tf# v Jkokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev tu obrtnikov ;nm po 10 Edinosti*, Naročnina in reklamacije *e pošiljajo upravi lista. Plan,j- a Izključno la opravi .Edinosti3. Plate in toži se v Trstu. Uprava in Inaeratni oddelit •e nahajata v uisv. FranČISka Aa. *. 20. PoStnobraallnični nčun št s \ 1.033. Kapitulacijo vlade pred HemcL Konferenca klubovih načelnikov brez Čehov in Jugoslovanov. — Dr. Seldter o predstojećih odredbah ministrstva glede ustanovitve provinc* „Dentsdi-IHHimeii". — Za Jugoslavijo brez Adrije. — Vlada napoveduje boj jugoslovanskemu dekla-racljskemu gibanju In predlaga zopetno odgoditev zasedanja poslanske zbornice. Stranke proti odgodltvl. DUNAJ, 3. (Kor.) Na današnji pod predsedstvom zborniškega predsednika dr. Grossa in v navzočnosti ministrskega predsednika dr. Seidleria vršeči se seji klubovih načelnikov !e naznanil zborniški predsednik, da je na željo raznih strank in sporazumno z vsemi strankami zbornice za 30. aprila sklicano sejo zbornice odgodil do 7. majnika in da nima dosedaj nobenega povoda, da prekliče to odredbo. Včeraj mu je ministrski predsednik telefo-nično izrazi! željo, da naj skliče za danes konferenco načelnikov, ker 31 mora sporočiti gotova poročila. Čeprav je smatral rok nekoliko kratek, ni Imel nobenega vzroka, da ne bi ustregel te} želji ministrskega predsednika in sklical za danes na-čelniške konference. Predsednik le prečita! nato neki dopis Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba, ki se pridružuje protestu prvega. Predsednik ie pristavil, da ob« stranki danes niste zastopani, vendar pa to nt noben vzrok, da se ne bi konferenca vršila. Ministrski predsednik dr. Seldler je obžaloval, da niste navzoči dve veliki stranki. Ni prijatelj prikrite igre. Nastopati hoče vedno odkrito in polaga važnost na to, da se nastopa odkrito tudi proti njemu. Naprosil ie predsednika za sklicanje današnje konference, da poroča gospodom o gotovih namerah, ki jih namerava izvesti vlada v kratkem In da naprosi zastopnike raznih strank, naj mu pojasnijo, kako stališče nameravajo zavzeti prihodnji torek in nadalje — ne toliko napram vladi kolikor uapram parlamentu. Okoliščina, da zastopniki Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba uaaes niso navzoči, ne more preprečiti konference, ki jo je nameraval ln zato bo poročal gospodom, o čemer je inlsltl govoriti. Ore namreč za dvoje: Pred več kakor tri Četrt leta se ie poizkušalo po razgovoru z vsemi strankami postaviti na dnevni red javnih in parlamentarnih razprav vprašanje ustavne revizije In sicer na podlagi narodne avtonomije. Nazlaša le, da se ie vlada od tega trenotka neprestano trudila, da spravi to stvar iz položaja notranjih posvetovanj v parlamentarna pogajanja. To se dosedaj kljub vsem naporom ni posrečilo. Gospodom je znano, zakaj. 2e jeseni so bila pogajanja pododseka ustavnega odseka izjalovljena vsled tega, ker se neka stranka — bil je to Cesky Svaz — ni mogla odločiti za udeležbo na pogajanjih. Pred par tedni j je bila tu zbrana načelniška konferenca in ministrski predsednik je predlagal takrat politično premirje, predvsem v svrho, da bi se zamogia posvetiti vsa pozornost vprašanjem ustavne revizije Bilo je brezuspešno; tudi sedaj nI prišlo do udeležbe vseh strank, kar jako obžaluje. Vlada je gotovo storila vse, da izvede to stvar potom splošnih pogajanj. Govornik je namigaval tudi že v omenjenem govoru, da bi si morala vlada, ako splošno obravnavanje ustavne revizije ne bi gladko napredovalo, pridržati pravico, da izvede svoj program samostojno v toliko, kolikor je to pač mogoče na podlagi obstoječih zakonov. Nadaljno zavlačevanje te stvari, popolnoma pasivno zadrževanje napram ustavni reviziji ie pač komaj mogoče in bi vlada rada napravila prvi korak. Zato bo temu primerno v kratkem izdana odredba skupnega ministrstva, ki bo, ker so razmere na Češkem najbolj jasne, določala imenovanje okrožnih načelnikov in sicer z narodno omejenimi okrožji s prenosom gotovih kompetenc namestil ištva ua okrožne načelnike. To bi bilo v programu vlade glede narodne avtonomije in je nekaj, kar bi bilo mogoče storiti že danes na podlagi zakona iz I. 1S6-S. Vlada ie jasno prepričana, da ne bo prižadejana s tem češkemu narodu niti najmanjša krivica. Okrožja so vendar tudi del češkega programa in samo radi tega, ker je ta načrt simpatičen Nemcem, se ta stvar vendar ne more smatrati kot Cehom nevarna. To Je torei namera vlade glede Češke. Kar se tiče juga, obstoja jugoslovansko vprašanje in je treba računati ž njim. Govornik ne ve, aH bo kedaj nastala kaka jugoslovanska država. Izključeno to vsekakor ni. Toda razpravljati tu o tem, je nemogoče, ker ne prihaja v poštev samo Avstrija, ampak tudi Ogrska in Bosna. O kakem poseganju vnaprej torej tudi ne biti govora. 'Govornik tudi noče razpravljati o tem, ali bi bilo tnogoče priključiti posatnizne dele avstrijskih ozemelj. Toda eno je precej Jasuo: Da v slučaju, nko bi nastala kaka taka državna tvorba — se-Veda je mogoče govoriti le o kaki taki tvorbi, ki bi bila pod žezlom Nj. Veličanstva in bi tvorila nedotakljivi obstojni del monarhije — Ista nc bo vzrastla Iz mirovnih pogojev ln da U predvsem nc bodo vtelešcnl o nI deli a v- PODLISTEK. Pustolovčevl zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Starka je vprašujoč pogledala Luizo. • — Da. dobra moja Su-ana, — je odgovorila Luiza nekoliko v zadregi, toda ne da bi se mogia odtegniti čarovni moči volje svojega ljubimca, — ne počutim se posebno dobro, in pogled na hiše, fca katere se mi zdi, da beže mimo voza, mi dela bmotico. Starka se je zadovoljila s tem pojasnilom, posebno še, ker je pristavil Marcijal. . Cisti zrak, ko pridemo iz mesta, gotovo predene gospodični to slabost, ln potem zopet odgr-^emo zastore. • — Tem bolje, — Je dejala starka, in ni še mini-b pet minut, je tudi že zaspala. f Voz je drdral dalje. Minila je približno ena ura, 'odkar so se odpeljali iz markijeve palače, ko so fe konji nenadoma ustavili. Suzana se je prebudi*. I.ulza je dvignila glavo, in Marcija! se le ne- strljskega državnega ozemlja, ki leže ob Adriil in so v gotovi zvest z nemškimi jezikovnimi ozemllL Seveda obstojajo tudi v teh ozemljih narodna stremljenja in ie samoobsebi umljivo, da bo treba postopati s temi narodnimi željami Jugoslovanov z vsa obzirnostjo. Govornik priznava brez nadaljnega, da bi bile napram Jugoslovanom mogoče tudi kultnrelne in gospodarske koncesije. Toda eno je gotovo: vsa za tem stremeča dobrohotna prizadevanja z agitacijami, ki razdražujejo narodnosti med seboi za strnpljajo narodna plemena med sebol In ovirajo ln ogrožajo zato državno življenje, ne morejo biti pospeševana, ampak le oškodovana. Take aglta cije je y državnem Interesu treba omejiti. Ne govorim o stvarnih mirnih razmotrivanjih o kaki jugoslovanski državi, toda hujskajoče agitacije so nemogoče. Proti takim agitacijam, ki pomenijo ogrožanje miru med narodnostmi, bo nastopal torej ministrski predsednik z zakonitimi sredstvi, pri čemer ie samoobsebi umljivo, da se enake agitacije z nemške strani istotako ne bodo trpele. Enaka pravica za vse, to pravim odkrito in pošteno, je namen vlade in polagal sem važnost na to. da Izvem, kako stališče bodo zavzele posa mezne stranke zbornice v očigled tem stremlje njem vlade. Od dveh strank tozadevno danes ne bo mogoče dobiti nobenega odgovora: zdij>a se, da jima je odgovor že podan. Živimo v jako resnem času in se bližamo še mnogo resnejšemu času. Ves naš vojaški In politični položaj Je prispel do vrhunca. Napetost ie največja. Prihodnji meseci bodo prinesli velike odločitve. Prepričan je, da bodo odločitve na bojiščih izpadle v našo in korist naših zaveznikov. Istočasno so seveda v Četrtem vojnem letu gospodarske in posebno prehranjevalne razmere kritične, sicer ne obupne, toda zelo resne. Vztrajati sedaj do končne srečne odločitve, je obstojno vprašanje države. Vlada bi se nikakor ne mogla posvetiti vsem tem nalogam z vsemi svojimi močmi, ako bi se gibali sredi par lamelitarnili zmešnjav. Pred prlčetkom parlamentarnega delovanja mora imeti torej vlada gotova jamstva, da so bo zamogia gibati v Imenovanem oz trti svobodno. Ali pa obstojajo ta jamstva? V gotovem oziru je to vprašanje že zanikano: ako pošljete dve stranki odpoved ne vladi, ampak predsedniku zbornice in skušate zabraniti delovanje stroja, ki vendar ue pomeni nič drugega, kakor varstvo tehniškega napredovanja parlamentarnih del, je to vsekakor za v torek prlčenjajoče se razprave zelo žalostna perspektiva. Tu se o jamstvih ne more govoriti in je treba povedati: noben odgovor je tudi odgovor. Vsled tega stvarnega položaja ie ministrski predsednik mnenja, da je odgoditev zo-petnega pričetka parlamentarnega delovanja oz. nadaljevanje sedanje ga odmora najuinestneje. Ne ve, aH bi se zamrgel predsednik odločiti, da privoli na podlagi dovoljenja navzočih strank v nadaljno odgoditev, kakor ie storil to že pred 8 dnevi. Ako bi to ne bilo mogoče — priznava odkrito — bi morala odgoditi zbornico vlada, seveda ne za dolgo časa, pač pa za par tednov. Tekom tega časa bi se moralo poizkušati, razrešiti politični vozel. Tekom tega Časa bi morala dalje vlada napeti vse svoje sile, da reši gospodarska in prehranjevalna vprašanja čim najbolje, da se preide preko tega kritičnega trenotka. Možno bi bilo, da postane položaj v par tednih boljši. O kalgjm izločenju parlamentarizma seveda ne more biti govora. Čas odgoditve bo odmerjen tako, da ostane do pričetka poletnih počitnic še dovolj časa, da se rešijo državne potrebščine parlamentarnim potom. Na § 14 seveda vlada ne misli. Gre le za pripomoček, da se gre preko trenotnega položaja. Ministrski predsednik ne uvideva skoro nobenega drugega izhoda iu upa, da dovede do dobrega zaključka. Ako trenotno parlamentarne razprave niso mogoče, je to krivda onih strank, ki po vsem tem, kar smo čuli zadnje dni, ne mislijo jamčiti /a mirni razvoj parlamentarnega delovanja. Predsednik dr. Gross je nato izjavil, da pod današnjimi razmerami z ozirom na proteste velikih strank ue ruore odrediti nadaljne preložitve sej. Dr. Waldner le govoril za nadaljno odgoditev zasedanja. Dr. Adler je kar najodločneje protestiral imenom socijalistov pred nameravanim korakom vlade. Istotako posl. dr. Olner. Posl. Wolt je naglasa!, da je okrožna razdelitev na Češkem potreba države. Govornik je prepričan, da bo zopetno sklicanje parlamenta možno že v par tednih. Popolno izločenje parlamenta ni niti v interesu Nemcev. Posl. Seltz je zahteval, naj vlada od- stopi Posl. DtetkoCtr ie pozdravljaj vladno akcijo i VOJNI SVET V ABBEV1LLU. z velikim veseljem, ker pomenja resen korak k J PARIZ, 3. (Kor.) Vrhovni medzavezuiški vojni redu. Posl. Cead je odločno protestiral proti od-1 svet se ie sestal pod predsedstvom ministrskega goditvi zbornice. Posl. Jnket je izjavil, da so kr-i predsednika Ciemenceaua v AbbevUlu. Navzoči so ščanski socijalci sicer mnenja, da naj se začasno! bili: ministrska predsednika LIoyd George in Or-zborniea ne skliče, da pa pod nobenim pogojem lando, angleški vojni minister lord Millner, gene-ne morejo privoliti v izločenje parlamenta za dalje | ralissimus Foch in vojaški zastopnik vrhovnega vojnega odbora. Na konferenci, ki je trajala dva dni, so bila prerešetana vsa trenotna vojaška vprašanja in se je sklepalo v popolnem soglasju Boji na Finskem. STOCKHOLM, 2. (Kor.) »Aftonbladed« poroča iz Helsingforsa: finska se nahaja v rokah vladnih čet. Le oborožene tolpe se še klatijo po deželi. Rusi so zbrali v zadnjih tednih pred finsko mejo velike mase čet. Pričakovati je važnih dogodkov. koliko posmehljal. Odprl je okno. pogledal vun iu vprašal: — Postiljon. zakaj smo obstali tu? — Da se konji nekoliko oddahnejo preden začnemo v ta hudi klanec, — je odgovoril postiijon. Cesta se je res dvigala odtod v visok klanec in bila je čisto prazna. Na desni strani ob poti je stala navidezno revna hišica. Vrata so bila odprta in videti se je moglo v temno vežo. Marcijal je nalahno dregnil Luizo v koleno, kar jo je očividno spomnilo nečesa, kar je pozabila, kajti zdrznila se je in rekla potem Suzani: _ Žejna sem, Suzana, ali bi ml ne mogla preskrbeti čašico vode? • — To ne bo težko, — je dejala starka; — saj imam tu srebrn kozarec, v katerem ti prinesem vode. Gospod Marcijal, bodite tako dober in odprite ml. Suzana je stopila Iz kočije in krenila proti hišici. Luiza se je tresla po vseh udih. Trabucos se Je skril za kočijo. Suzana je vstopila v hišo, a Trabucos se je splazil za njo in obstal ob vratih. Človek v delovni obleki je prišel Suzani nasproti in jo vDrašal: . časa. PosL Zoleaiavrski Je imenom Pollakov odioč no protestiral proti vladni odredbi. Predsednik dr. Gross ie izjavil nato, da Je bil namen konference, da se informira vlada o razpoloženju strank v vprašanju odgoditve zasedanj? zbornice, dosežen. Predlogo posl. Dlngkolerja, da nal se predsedafc pooblasti s sklepom k odgodltvl. z ozirom na protest strank ni mogočo odgoditi. Nato je bila konferenca končana. CeW te Nemci pri SekBerfct. DUNAJ, 3. (Kor.) Glasom listov fe sprejel ministrski predsednik dr. Seidler včeraj zvečer za stopnike Češko-nemfke 2vcze. Ob 10 ponoči je pri šel k ministrskemu predsedniku na daljše posveto vanje predsednik »Češkega Svaza« Stanek. Kontrolna komisija za državne dolgove. DUNAJ, 3. (Kor.) Kontrolna komisija za državne dolgove je imela včeraj pod predsedstvom barona Cztdika daljšo sejo. ki ji je prisostvoval tud finančni minister baron Wirnmer. Razpravljalo se ie predvsem o pripravah za osmo vojno posojilo Ker sklepi še niso biH iZvrSeai, se bo konferenca nadaljevala prihodnje dni. ZVEZNA imm POROČILA, AVSTRIJSKO. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: Včeraj je bojno delovanje na vsej Italijanski fronti med Judlkarijami in Adrljo zopet znatno na rastlo. Dne 1. aajnlka je iz v oje val nadporočnik Flala iS« 16. ki 17. letalsko zmago. Načelnik generalnega Štaba NEMŠKO. BEROLIN, 3. (Kor.) VeBki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. —Na bojiščih je v posameznih odseklk oživel topovski boj. Močnemu streljanju topov so sledS* ecvraŽni delni napadi južno Bretonnenza in na zapadnem bregu Avre. Pri protisunkn smo ujeli reč mož. V ostalem se Je omejevala pehota na poizvedovanja. Na lotarinškl fronti se i« nadaljevalo živahno delovanje sovražnika. Vzhod. — Na črti Jekaterinoslav— Markov smo vkorakali v ozemlje Doneča. Ob Azovskem morju smo zasedli Taganrog. Prvi generalni kvarcirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 2. (Kor.) Na več točkab maced^aske fronte, posebno vzhodno rvespanškega jezera, pri Bltolju in Dojranu precej živahno obojestransko streljanje. Severno Tahinskega jezera smo razpršili več sovražnik poizvedovalnih oddelkov. V dolinah Vardarja in Strume živahno sovražno letalsko delovanje. V DobrudžI premirje. TURSKO. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega staua se poroča: Palestinska fronta: Na vzhodnem brcn:u Jordana so se nadal]evail boji ugodno za nas. Ob naših žilavo branjenih postojankah i« krvavel sovražnik zaman. Njegovi napadi so so nadaljevali do večera. Mo£ne, v vzhodni kotlini Jordana proti severu prodrle konjeniške mase so kilo od naših naglo dospelih bojnih sil pod krepklna vodstvom polk. Esad beja občutno poražene in razpršene. Množina ujetnikov. 7 poljskih topov, en težki top, več konjev In 9 vozov, kakor tudi en oklopni voz In mnogo vojnega materijala je ostalo v naših rokah. Pri Amanu ste bili sestreljeni dve sovražni letali; letalci — 5 angleških oficirjev — so bili ujeti. SIcer nič važnega. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 3. (Kor.) V severaHi vodah ie bilo potopljenih zopet 19.000 ton. Dva parnika v Ro-kavskem prelivu sta bila izstreljena iz močnega spremstva. LONDON, 2. (Kor.) Rcuter poroča: Neka kri-žarka je trčila v bližini Delaware z obrežnim parnikom i City of Athens-. 74 oseb je izgubilo življenje, 61 so jih rešili rešilni čolni križarke. Parnik se ie potopil v sedmih minutah. Nizozemska ln Nemčija. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Kakor poroča .AUge-nieen Handelsbladje bil glede vprašanja pesk: :n grušča že dosežen sporazum. Težko.e obstojajo ie glede prevažanja živil za čete. Varstvo Interesov avstrijskih in nemških podanikov v Ameriki. VVASHINGTCN, 2 (Kor.) Državni tajnik Lan-sing je naznanil, da zastopata avstro-ogrske in nemške interese v Združenih državah švicarsko in švedsko poslaništvo, ki ste prevzeli s sodelo-vanjem ameriške vlade tudi ureditev in nadziranje podpr.r potrebnih sovražnih fuožemccv. Grof Czcruln — častni meščan dunajski. DUNAJ, 2. (Kot.) Občinski svet Je z velikim odobravanjem in veliko veČino sprejel predlog, da naj se imenuje bivši zunanji minister grof Czernin za častnega meščana dunajskega. MiroTM porajanja v Bukarešta. BUKAREŠT. 2. (Kor.) Bolgarski finančni minister Tončev in turški zunanji minister Ahined Ne-sim bej sta prispela semkaj. BUKARLST, 3. (Kor.) Turški zuuanii mir. . ter Nesim bej je prispel semkaj včeraj zvečer, bolgarski ministrski predsednik Radoslavov J^nes zvečer. Odposlanci zveznih vlasti so zbrani zopet polnoštevilno. Ker so bila v zadnjih dneh rešena končno še razna nejasna vprašanja, se bližajo pogajanja v Bukarešta zaključku. — Česa želite? — Malo sveže vode, prijatelj . — Tamle je vodnjak. Suzana je šla k vodnjaku, ne sluteč nič iin Jega. Oni človek v delovni obleki je začel peti sam zase pesmico. Na to znamenje je Trabucos roti-homa vstopil ln zapehnil duri z zapahom .Suzana se je vrnila s kozarcem vode, a oni neznanec ji je zastopil pot — Hvala vam, ljubi mož, — je dejala, — toda rada bi zopet vun----čakajo rac. _Mislite? — Je vprašal možakar In se zarežal. — I seveda, — ie odgovorila Sugaiu ikoraj prestrašeno. — Pa nai čakajo — Ali.... — Nikakršnega »aH«. — Ali ml mislite povedati kaj? — Seveda. — Torei mi povejte hitro, ali p« počakajte, da preje povem gospodični. —. Kje je vaša gospodična? — Zunaj pred vrati, v vozu. — Mislih? Pismo Iz ZMo. 1. maja 1918. Včeraj je Zagreb slavil obletnico usmrtitve svo jih narodnih junakov — Zrinskega in Frankopana. Proslava se je izvršila mirno in dostojanstveno na bledeči način: V jutro se je pojavilo n^esto, odiccno s črnimi zastavami, a predpoludne so bile maše-zadušnice. Posebno v frančiškanski cerkvi se je udeležilo veliko število meščanstva in — kar je vsakdo radostno pozdravljal — prišli so tudi zastopniki tiste politične struje, ki se zbira okolo »Glasa Slovenaca, Hrvata i Srba« in ki se. ako vsi znaki ne varajo — začetna organizirati v čvrsto falango, ki bo obsegala vse naše liberalne in še ne organizirane liberalne narodne elemente. Bil je to orvi nj«hnv nastop in mi sa pozdravljamo najprisrčnejo. Tekom vsega dne je omladina nabirala denar za vzdrževanje siromašne jugoslovanske dece, ki ]o je sprejela Banovina, d i jo reši domovini. Vtpeh je bil jako lep. Hvala omladini na njenem trudu! Manifestacij ni bilo nikakih, ker je bila izdana parola, da ne sme priti do njih iz ozira na okol-nc.-t. ker je biln policija pripravljena, da bi tudi vče-aj — kakor na das: Preradovičeve proslave razbijala meščanom glave. — Vse prodajalne so bile ves dnn zaprte, a v izložbah so bile postavljene v črno ovite slike obeh narodnih mu-čenikov. Ali, v pokrajini nI tako lepo izpadla ta manifestacija. Glasom dosedanjih vesti je prišlo v pocdlnih mestih do tako jrrdih stvori — a to po !/\!jučni krivdi naše »demokratske- in »liberalne-vlade lirvatsko-srbske koalicije, — da se človek vprašuje tudi nehote: mari res hočejo nekateri njeni ljudje provocirati r.crcde, da bi jih potem krvavo udušUi in dokazali napram Madlarom svojo sposobnost za vladanje?! 2-jpan varaždinski, eden voditeljev te koalicije, nekdaj priljubljen hrvatski patrijot. dr. Pero Mag-dič, ic v svojstvu šefa varaždinske policiie dal s silo odstraniti ifne zastave, ki so jih bt!i mehčani razobesili na svojih hišah.. Iz Osjega pak dohajajo telefonske vesti o neznosnih razmrrah, ki v!adajc tam in ki nadkriljujejo — in to hoče nekaj reči — celo one iz Khuenovih časov. Cen/Lira iu izdm« tamošnjim listom take odredbe, tb glasilo za narodno ujedinjenje »Jug- raje odtehalo r.d nadaljnjega izhaiaija, vsled česar sj uredni ki na podlagi ; ikona o vojnHi dajatveh pokllcaui ped orožje!! Take in slične stvari sc dogajsjo pod ero vladavine koalicije in take sramotna čine pokriva tista c.£Toirma večina koalircev, ki narodno misiiio'in čut::o! — A mi se sanTo vprašujemo v čudu, kako dolgo bodo dovoljevali, ća se njihova imena tako izrabljajo, d^ sč na račun njihove popularnosti dodajajo take nespodobnosti?! Današnji 1. ;naj se je ii v Zagrebu btotako dostojanstveno kot včerajšnji dan. Kolikor se spomini -vn, Je bilo prvikrat, da je ime! Zagreb vse lokale — pa tudi kavarne — zaprte iu j^ bil zaustavljen trairr ajskl promet. Prvikr.it po izbruhu vojne so imeli socijalisti svoje zborovanje, ali to, z ozirom na še vedno obstoječo prepoved lavnih zborovanj, le kot zaupen sestanek v zgradbi ^ Metropola. tega največega zaerebškesra- kina. ki je bi! Tjoln organiziranega delavstva. Tudi na to skupščino so prišli v velikem številu predstavitelji in predstavitcljicc grupe okolo »Glasa«. Vodja Vi-toriiir Konač ie v svojem \spelem zovoru nazlaša!. da se bodo socijalisti istotako odločno borili za svoje čisto socijalistične ideje, kakor tudi za tiste cilje, ki vodijo do samodeločbe narodov in svobodne, neodvisne države Slovencev, Hrvatov ln Srbov, ki mora obieroali vse dežele, v kateri živi ta troedlni narod! V imenu omenjene grupe je govoril dr. Mato Drinkovič, poznani dalmatinski pra-vaš najradikalneje struje. Pozdravil je socijaliste in jim ponudil roko za složno delo, kar so socijalisti oduševljeno sprejeli. S pevanjem marsellaise je bila zaključena ta impozantna skupščina, na kar so se udeležniki mirno razšli, ne da bi bili dali policiji in v pcmoč poslani iej madjarski posadki prilike, da bi — postopala. To vam je kratko poročilo o teh dveh slavnostnih dneh, ki naj bi bila — po Šepetanju raznih sumljivih elementov — prošla burno. Ali zagrebško meščanstvo in delavstvo je pokazalo kako zna _ ne iti na led! Čast prestolnici Hrvatske! Čast jej tem bolj, ker je vkljub vsem provokacijam »bratov« od onkraj Drave, znala dati čutstva svojemu čutstvovanju na miren načini Jugoslovan. u la-or n c Raine poIHKne Nov kurz? Pod ter., naslovom piše Četrti: v večerna -TuLespost"; -Nemške stranke so . - * trškemu predsedniku v r.cči cd zadnjega april .i 1. majnika naznanile svoje zahteve ter v pet'- *_ dJje mogel piidobiti v.i parlamenta za rovi kurz. Zahteve Nemcev, ),. ; nanašajo na ustavo ir upravo, so zna- • v v . I notezah. Kar ss tiče jusa. bo Ircba raJik-iI.. 1. • prememb. da stopi zopet mir in red na r itujskanja. Z navadnimi sredstvi se nc da . cč ce lati. Treba ie pokazati moč, ki pojasni vs:;ki*-mur da so nimili časi slovanskega hujskanja in janja na stroške drča ve in N;mcev. Vlada • morala c tem izraziti tudi že v prvih dueli mentarnih razprav, v katerih pnde \ r „ ves skup vprašani, ki so v zadnjih časih rji mala in razburjala prebivalstvo. Ako vlada ostane trdna in če ne bo kazala moči za vzd nie: ::ote.-n so n:eri d :evi -teti. K % i 11 ogorče:* j 'c doseslo stopnje, l:i se ue da več preseči. Zj<1 '> valu tudi ne bo. da bi ae pomirjevalno vpliv.; > / besedami. O tem so nemiUe stranke obveuile do in io poučile, da Li drugače svoje poste:. : takoj uredile p j tem. Prihodnje pa:luinet» ...no zasedanje bo torej. *c ostanejo nemške slrau'.s trdne, moralo prinesti odločitev, ali se izpremeni vladni kurz ali vlada sama — — Ce«, pr.i • >. še ni nikdar zajca uicl!* Zapostavljanje slutausklh oficirskih asp!rauto\. t)ii*j 32. januarja t. I. so dr. KoroSee in tov. \ interpelacija radi zapostavljanja slovanskih skih aspirantov. Ji Ječ. da nemško oacijonalni oficirji iz nlČ^vih razlogov narodnim prostovuV ••:' • odrekajo pravo do častniške šaržc. Konkretn i -:e je % interpelaciji i.uvedel slučaj prostovoljca V !■? iz Koroške. Domobranski minister odgovarja ua to interpelacije da pravico odločanja o n r •! nih predpogojih aspirantov Imajo oficirska / > vanja. Po ^začasnem predpisu za izobrazb : zervnih častnikov ( Prov. Bestlmmungen i .'i Ausbildtmg zum Rescrveoiiizier*) i:na doričm stovoljec biti pri zborovanju prisoten (ra^un : r sjasovaniu), sme se opravičiti m ie dolžan pojasnile. Sklepa >e z večino glasov. Skler er gleda Militftrkommando« in ga :>poroei prijetemu prostovoljcu. Ker govori minister Ic o o ki so že dopuščeni k izvežbanju za častnike zdi, dd ti predpisi ne veijaio za one. ki sploh u' bili pripuščeni v to izve/.ban?e. Vsekako je v... n . da prostovoljci znajo za svoje pravice. Kdor ' odklonjen, a ni bil /.aslišan in ni udek-; i o;"?-eirskeg.t zborovanja in se moscl braniti t.u:. r se kar priteži preko" naše parlamentarne '■ ' . ■■ cije. ako ima veselje, da postane Častnik V čaiu V. M. naznanja minister v interpela.'' odgovoru, da jo odredil imenovanje z on;;:i mom. ki bi inu šel, če hi se ta ne bilo r. po-Dotičnega oficirja, ki je toliko časa pr.p:i imenovanje, češ, da je V. A*., slovenski nan ki piše svoja pisma le češki iu nemški in jugoslovanski struji, dasi ima nemško ime. st^r noče kaznovati, ev^, da n imislil s tem ^ (>>}a je misl i, da la opazovanja mora vo\c. da pa se prizn.u. da je njegovo po/očllo bilo f iiiimo >malo »rečiK - » kri. :.Lueži! Ps-ed&i* kuriva, Oglje. 10 kg na rdeče I?kazni 'e. Sv. Vid: št. 236—S3S (ob. 15( 4. 5. uL I • r^tto vecciiic 17. fccna 84 vin. za kc). — > mesto: >t. 1 SOI—20«K) (ob. 11) 1 3. nI. S. '/..v ceseo 2, (cera S4 vin. za k^.). — Nova min:ie.i: št. 1421—1670 (ob. I?^ •!. 5 ul. Colog'.a 2 št 1671-2170 (ob i?) -t s ti!. Scu.^a 12, (et . \ vin. za kg). — Stara mitnica: št. 3521—3*20 .5». \2) a. 5. u'. Acotic 20. št 2S21-4320 (o!>. 12) 5. ul. Amalia 13, št. '»321 4S20 (ob. 12) 4. 5. \ l A Caecia 17. št. 'iS? 1—5020 (ob. i2) 4. 5. ul. T< > 14. (cena S4 vin. : n — Sv. Jakoh: št. 32s1 ' ■> (ob. 10) 4 5 ul. Trt-j l ?t. 33S1 -ioOO (ob. 10) < ul Madonnina 39. ?t 1001-4120 (ob. 10) 4. n. ul. Guardia 12. št. 4121 -M20 (ob. 10) 4. 5. ul. D. Cra-manfc J2. (cena 84 vin. za kx). - Kjarh ilj / .or.: št. 351—415 (ob. 0) In št. 1—60 (ob. 10) 4. t i. Ri-uiti 31. (cena S4 vin. za !'.z)- — Sv. M. M. spi«L: št. 247 4M (ob. 6) in it. 1—30 (ob. f I 5. ul Concordia 17. (cena S4 vi.:. xa kc). uin: št. .361—504 («?l>. 10) in št. 1—40 (ob 11» ! ^ t:! Poscolo li). (cena SI vin. /a kg). OeOe. 10 ku na uiovlrc i/kazniee. Kiadin: št. 1—2ah (ob. 60) 4. 5. ul. Pqso (cena 81 vin. za kg). — Gretca: št. 1—170 «< 4. 5. ul. Greta 127. (cena 86 vin. za k,;). Preinoz (Iosalle). 20 kg na modie IzkAzuL.1. Sv. Vid: št ti? (ob. 30) 4 5 ul. D. mante 12. (ecna 1 K 66 vin. la 10 ks). — - J mitnica: št. 281—600 (ob. 35) 4. 5. ul. Awqu- JO, ši. oOJ—750 (ob. 36) 4. 5. ul. Toro 14. (ceu.i t > 46 vin. za 10 kg). — Skedenj: St. 551-693 (o! 15) in Št. 1-40 (ct>. 16) 4. 5. ul. Skedenj 12°, U I K 66 vin. za 10 k z). Koks. 10 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: 5t. 619—SOO (ob. 30) 4. 5. ul. D. L*ra-mante 12, (cena 2 K 02 vin. za 10 kj. .k. j \\ COi Domala ves^l. Ali so zblazneli? Ne moremo si misliti dri .;ačc! V prvi seji n;eŠčansk^ga delavskega odbora . e v razpravi o preskrbi Trsta i mesom pritož il zastopnik zadružne zveze Guarrlni, dn konis.c^a mesa v Trstu ni mogoče prodajali, ker varuh najvišjih cen«, c. kr. namestništveni svetovalec, zahteva. da naj konjski mesarji prodajajo meso 11 6 K kilogram, dočiin pa nje same stane po 8 do ) K. Stvar se mora pametno mislečemu Človeku Je!i naravnost nemogoča, toda, 2aIibog, nI samo mogoča, temveč tudi tako bridko resnična, k ^cr morejo biti take gorostasnosti mogoče ln resnične samo pri nas v Trstu, kjer so ljudske korist! izročene takim oplesnelim modrokrvnim blr; .ratom, kakor je oni pl. Po U na c. kr. namestnik . e-nem svetovalstvu, ki ne le da jezikovno r K..' >r Stran II. „EDINOST* šiev. 119 V Trst« dne 4. majntka ItIS ni kvalifiran za mesto, k! trn zavzema, ker ne zna niti hesctHce slovenski. Kakor je znano, v Trstu že zdavnaj nimamo več konjskega mesa. In zakai ne? Edini vzrok je, da c. kr. namestništveni svetovalec, oziroma oni omenjeni plemeniti njegov uradnik zahteva, držeč se kakor klop Fvojih od vsega ostalega sveta med staro Saro vrženih »najvišjih cen*, da naj se konjsko meso prodaja v mesnicah po 2 do 3 K ceneje, kot pa stane prodajalca. In drži se teh »najvišjih cen«, dasiravne mu je dobro znano, da ni mogoče dobiti niti živih konj po taki ceni in da je celo aprovlzacijska komisija sama morala prodaja« konjsko meso dražje, kot so »najvišje cene«, ki so ostale enake od začetka leta 1917. sem, ker ga nI mogla dobiti pc takih cenah, da bi ga mogla prodajati po ?7iaivi*jih cenah« Tn vse to 8e nt bilo dovoli Se! je še dalje. Ker se je kljub preganjanju zaradi prekoračenja *najvl5}ih cen« vendar še našel kak živinski frgovec, ki se ie drznil spraviti kakega konja v tr?.aško klavnico, Je pl. Pott Izkopal iz pozabljenostl neko naredbo, ki je bila Izdana 14. marca leta 1917. tn ki določa, da je za izvrševanje trgovine z Jestvlnaml In krm!!! na debelo treba novega obrtnega dovoljenja, katero podeljuje namestuištvo oziroma deželna politična oblast. To naredbo je začel pl. Pott uporabljati proti trgovcem s — klavnimi konfl. Pameten človek se mora tu naravnost prijemat! za glavo. Doslej smo namreč smatrali za Jestvlne pač res konjske klobase, za krmilo pa seno ali slamo ali kaj podobnega, toda da bi bili živi konji lesovina, ali celo morda krmilo, ne. tega pa ne. Gospod pl. Pott Je obsodil trgovca, ki le kupčeva! z živimi klavnimi konji na podlagi omenjene naredbe in ga kaznoval s — Šestimi mesec! zapora, češ, ker ni imel novega obrtnega dovoljenja (za kupče-vanje z živili in krmili!) Toda obsojen nI bil simo trgovec, temveč ttidl mešetar, kl ie posredoval prodalo, nadalje lastnik hleva, v katerega so postavili konje. In potem celo tudi hlapec, ki !e pomagal gonit! konje! In vsem tem »zločincem« le prisodil enako kazen: vsakemu po Sest mesecev zapora! Čudno, da še konjem ni prisodil po šest mesečevi V staroveški Abdcri bi se kaj takega ne bilo moglo zgoditi. Da smešna, neusmiljeno smešna bi bila stvar, ko ne bi bila tako prokleto žalostna. Človeka torej, ki hoče preskrbeti toliko in toliko klavne živine pred katastrofo se nahajajočemu Trstu, obsoja v šestmesečni zapor, in žnjim vred vse druge, ki so bili soudeleženi pri kupčiji, menda zato, ker niso preprečili — zločina! Tn potem naj še kdo riskira prodajo konj v Trst! Kakšne cene morajo potem imeti klavni konj'! Zato jih tudi nimamo. Mili Bog, kaj ni več prostora pri Sv. Ivanu? Prvi dan je p'. Pott kar rohnel nad »zločinci«, k! so nam hoteli preskrbeti mesa, drugi dan pa Je že priznal, da bi stvar utegnila biti morda le krivična, In se Je Izgovarjal potem, da mora delati tako, da naj se obsojenci le pritožijo, da bo njihova pritožba najbrž imela uspeh! AH ti Je mogoče misliti večlo brezglavost? — SLOVENSKO GLEDALIŠČE Danes, dne 4. maja ob l/,8 zvečer. V korist slovenskim oslepelim vojakom. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal D. Niccodemf. Poslovenil M .Skrbiušek. — Režiser M. Skrbinšek. OSEBE: Clande Leblrme . , g, SKRBItfŠEK kot gost Ftt^anne Leb!nac, nj. žena . . g.dč. Kavčičeva Grofica. Saiut-Servanaka . . . g.dč. Brežičeva Henrv SantServanski, nj. sin . g Kralj Yojvo P«*®* Mignet, notar .....g. Bukovnik si. Ja jues Etiesn«.....g. Vončina Bernard . . ......g. Gorjup Didier, oskrbnik.....g. hukovuik mL Auguste. Herwyjev sluga . g. Požar Sluga.........g. Pregaro Igra se vrJi pred vojnim časom j prvo dejanje pri grofici Saint-Servanskl v Neuillyu, drugo v pisarn' Cluude Lcblauca, tretje v nekem pariškem hoteli j CENE: Lo/e 20 K. Par tem i sedeži: I. do V. vrste 4 K VI. do X. vrste 3 K, XI. do xV. vrste 2 K. — Stališča v parterju in na galeriji 1 K. PreplaCil: z otfiiuin na blagi namen hvaležno IJjt ^iliUj'J. — Voino-kreiUtni uvod M Jezno vojno okrožie. s sedežem v Celovcu, nam sporoča, da ;>o cenzorski kolegiji za Goriško-Gradiščansko in KoroSko ie začeli s svojim delovanjem. Tajništvo za Oo-riško-GradiSčausko Ima svoj sedež v Gorici, ulica Semrnarlo št. 5. Posle tajništva koroškega kolegija vodi do nadaljnjega ravnateljstva Prošnje za dovolitev kredita, ki spadajo v delokrog imenovanih cenzorskih kolegijev,- je torej pošiljati, m ticer tiste, ki se tičejo Ooriškc-Gradiščanske, na poprej omenjeni naslov v Gorici, tiste pa, ki se tičejo Koroške, ravnateljstvu vojno-kreditnega zavoda za ju?no vejno okrožje v Celovcu. Ostali cenzorski kolegiji začno bržkone tudi v bližnjem času s svojim delovanjem, o čemer se še sporoč? pobližj Iz št Florijana (v Brdih): »Slovenec« le sporočil, da so pripeljali v St. Florjan zvonove, odpeljane v Krmin. Koma) čakamo trenotka, da nam njihovi zvoki zadone v pomladni dan. S pomladjo je vsklilo cvetje po gričih in priklicalo tudi ljudi v ljubljene domače kraje. Otroci skakajo po tratah in mi poslušamo veseli njihov smeh. Ali raje bi videli, da bi deca obiskavala šolo s knjigami pod pazduho. Kdaj začno zopet s poukom? To vedo bogovi 1 — Te dni odpre gospa Al. Maraž gostilno v Dvoru, kar je važno za občino. Ne Ie domačinom, ampak tudi tujcem bo ustreženo s tem. Južni Železnici v spominsko knjigo! 2e večkrat nam Je bifa prilika, da smo poroJaii, kako rna vojaška uprava uporabljati ter ceniti delo onih Jugoslovanskih železničarjev, katerih se Je uprava južne železnice hotela-rešiti in iznebiti za vedno na prav pode! način s tem, da Jih je na pritisk raznih volksratov dala vojaški upravi na razpolago. Vsi so bili enostavno denuncirani kot ruso-in srbofili. In zopet nam Je prilika, da moremo sporočiti javnosti, da sta imenovana stotnikoma revidenta iužue železnice in nadporočnika armad-ne železnice Venceslav CernlgoJ, postajni poveljnik (načelnik) v Strozemicszycah (rusko Poljske) in Ernest Vargazon, postajni poveljnik (načelnik) v Belgradu. Dba že ponovno odlikovana za hrabro vedenje pred sovražnikom ter. Izvrstno službovanje pri armadni železnici, ju je sedaj dohitelo zelo laskavo priznavanje za njiju neumorno, smotreno In požrtvovalno delo. Mi vsi se posebni veselimo tega in častitamo najiskreneje vrlima rojakoma. To vskipi sedaj jezica raznim volksn-tovcem. No, upravi južni želcznici sicer častitamc, da je imela tako Izborne uradniške moči, a ji pri-voščamo to sramoto, da jih nima več, ko ji posebno sedaj vsepovsod primanjkuje izkušenih uradnikov. Naše časopisje. L C. Vukič Je priobči! v »Primorskih Novinah« pod tem naslovom članek, vsebujoč par pasaž, ki so morda vredne, da jih čiia tudi naša slovenska javnost. Zdelo se bo komu, da s tem, da posnemljemo te pripombe, govori uredništvo le pro domo. Nič ne de! Resnica je pa vendar Ie. da je tangiran velik naroden Interes, če je res, kar je naglašal Demetrovič te dni na zborovanju društva hrvatskih časnikarjev, da je namreč časopisje paladij državljanskih pravic, ali drugače in konkretneje rečeno: da Je bojevno sredstvo, brez katerega narod absolutno ne more voditi borbe za svoja prava, za svojo veljavo in svobodo. Zaključek iz tega dejstva je zelo enostaven, a ima granitno podlago: interesi naroda zahtevajo, da je to orožie čim popolneje, čim izdatneje, čini ostreje. Cim pa je tako, je v maleni narodu, v katerem Je vse bolj malo, šibko, dolžnost vsakega poedinca, da pomaga, da se z združenjem sil doseza, Česar ne more poedin činite!! sam. Zato sodi krivo, kdor bi menil, da s sodelovanjem pri listih, ustreza le osebni komoditeti urednikov! Ne: stvari naroda koristi, ker mu pomaga izpopolnjevati prevažno bojevno sredstvo. Čujte, kako piše g. Vukič: »Poznam muke urednika kakega našega dnevnika. Dnevno mora pregledovati gromade novin, da zasleduje delovanje vseh strank, vsega Javnega življenja, da — še dv nes — leta z umom in ušesom po vsem božjem svetu, da zasleduje vse publikacije v knjigi in ča sopisu, In da potem še — piše! Zato prihaja kot velik krivec vsak narodni inteligent, ki zna in more, a noče pomagati! Nekdaj je bilo v Banovini in v Dalmaciji mnogo bolje, v tem ©ogledu. Kakih urednikov In sotrudr.ikov nigo Imeli naši časopisi pred tridesetimi, štiridesetimi leti! Danes pa vsak le oporeka in kritizira. Kolikrat čuje človek lepo misel In dober svet. ali tudi umestno grajo, kar bi se s koristjo priobčilo v kakem Časopisu — aH, avtorji, četudi so sposobni, se nočejo potruditi malo časa, da bi svoje misli napisali in jih poslali kakemn časopisu. Zdravniki zamerjajo, ker ni v listu nič o higijeni, trgovci, ker ne vidijo rubrik o trgovini, poljedelci, ker nI vesti o poljedelstvu, pomorci o pomorstvu itd. Vsi pa pozabljajo, da bi vsakdo med njimi z malo truda lahko pripomogel, da bi bile vse te rubrike polne, zanimive in narodu koristne. Ce ne drugega, bi mogel marsikdo zasledovati pisanje kakega Časopisa in potem v dnevnih listih priobčevati nJega vsebino ter navajati občinstvo, da bi čitalo dela, ki so vredna, da Jih Človek čita. Mnogokdo bi potem posezal po list«, ki ga sicer ne bi kupiL S tem bi koristil listu tinaiicijelno in naiodu moralno, kev bi ga s tem navajal k hraui. ki bi brez take pobude ne okusil____1« Rojaki — razmišljajte! Slovensko gledališče. Opozarjamo še enkrat na današnjo predstavo tridejanske D. Niccodemijeve drame »Pericutca«, ki Jo vprizori »Dram. društvo« v prid slovenskih oslepelih vojakov ob pol ^psmih zvečer v »Narodnem domu«. Gospod Milan Skrbinšek. bivši režiser ljubljanskega gledališča stopi ob tej priliki prvič v vojnem Času pred tržaško občinstvo. Več pove gledališki list, ki ga prinašamo na drugem mestu. Predprodaja vstopnic pri vratarici »Nar. doma«, gcjpej Biček-Razbornikcvi Spored koncerta, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 5. majnika, v veliki dvorani Narodnega doma ter ga izvajajo gospa Pavla Lovše, gosp. Vladimir Ryb&r in pevski zbor Glasbene Matice: 1. A. Ned-ved: »Nazaj v planinski raj«, šesteroglasen mešan zbor. 2. a) A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, b) J. Strauss: »Pomladni Glasi«, koloraturni koncertni valček; poje g. Lovšetova s spremi je van jem klavirja. 3. a) E. Adamič: »Fantu«, b) dr. A. Schvab: »Zdrava Marija«, c) S. Premrl: »Prešernova zdravica«, mešani zbori. 4. J. Pavčič: »Iz Zupančičevega Cicibana«: a) Mehurčki«, b) »Uspavanka II.«, c) »Ciciban-i, revizija Irebanja sruAk i. t. t. brezpla&no. Stavbni kredit, rembour* kroJi .. Bortna naročila. — Inka-o. MEN J ALN TO A---— ESKOilU ME M O Telefoni: 1463, 1793 in 2fl7fl Uradno uraa od O do 1 pooollr.a Brzojavi: J ADRAJ^S tiA. I UjnBBMMBMBBMHBBBaaVVUlIl : <* ' 1 t V svojem triumfalnem dramskem iepertoiju Češko Budjevlčka Restavracija (Bos&< kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. Q. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska iw?streiba tn slovenski jedilni listL __ :: HALI OGLASI:: se računajo po i »tot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša pristojbina toaia M stotiak. : Iftftam garantirano Ž is t o sobo v bližini hotela »CBlM Balkan. Soba mara biti strogo »epari- rana (od stopnie) In fte mogoče na aenčni strani. Naslov dt. F K. Hotel Central 10 2128 n»mif(ffM nhana s brili anti In naprsno iglo. — Proaum Ulic» Bervević 31, n. Lieno ali uatmeno ogla-si v tiskarnL 3164 . „Orodna tlsKcrna44 CftfftAvill Anton Jeridč posluje v svojem ateljeju IDIUSIUI v Trstu. Via delle Poste it 10. 40 t Žalostnim srcem nasnsnjajjo sestre MARIJA, ANTONIJA in FANNY (odsotne) vsem sorod »i-kom in prijateljem tužno vest, da je njihova sestra Josipina Golob po doi^i in mučni bolezni v 32. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice ae bo vršil danes, v soboto, 4. t m, ob 4 in pel pop. ia mrtvašnice pri sv. Mariji Magd. T UST, dne a inaja 1918. Novo pogrebno podjetje Uorso 47. n Krasna daiiža. Ea birrrjo. Amerikansko dubEe-zKsto se dobi v zl£lofRKi in urninld A. Jerman, Tat. iL Meta gecclitg 19. g J Pošilja sa po povz^t^u -i*-- -- ——•ifeti ■ - ■•' - I,n , --vfvrmt - - I^ST tofitt Killn znzMJ moKo Znamka : .DAV03 tesa: I- vrsta II. vrsta PrfbflSna tata 15 kg. k. on 1S5.— » 1«.- Mlln se razpošilja (proti plačilu v napr j ali pa po poštnem povzetju) opremljen z zamah ni m kol som in lakiranim vsipalnikom. Cena je mlinu — ln sicer, za mlin najboljše vrst- K 155, za m in nek -liko manj trpežne vrste K 115 brez oiioitka v tovarni. Zaboj in p -tnina računi se posebej za lastno ceno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz naj-trpež' ejšega materijala in se za kvaliteto, da na-o nik prejme aepokvai jen mlin — jamJ. Moj ročni min izme ic- naji.nejšo moko. - Stroj se naroča pri ivrilki: D, srucm, SHi^s! K^hna^asse 4, jHtr Oopisui« »a slovensko ' ' ift iraii i i