Političen list za slovenski narod. poŠti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulioe št. 2. Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 18 kr. če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. £ltev. 248. V Ljubljani, v soboto 29. oktobra 1892. Letnik XX. 3= Vabilo na naročbo._ S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 „ StT P- n. naročnike nujno prosimo, da nam poiljejo zaostalo naročnino. TJpravništvo „Slovenca". Vabilo na kateri priredi Katoliško politično društvo dne 30. oktobra t.1. ob pol 3. uri pop. ? Kamniku v Fischerjevih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Govor o I. slovenskem katoliškem shoda. 8. Govor o narodnogospodarskih stvareh. 4. Govor o liberalizmu. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje p. n. ude in po njih vpeljane goste Odbor Katol.- polit, društva v Ljubljani. LISTEK Vpliv tragedije. Slika iz pariškega življenja, spisal Evin. Prvo dejanje veseloigre je bilo končano. Zavesa je zdrdrala na pod, škripaje so se jele zadej premikati kulise, iz parterja pa je bučalo živahno ploskanje in tisoč klicev je zaorilo v dušljivem prostoru „Labiche, Labiche!" — Tako se je zval pisec veseloigre. Suha, dolga postava slavnega pesnika vzdignila se je in na lahko poklonila se iz prve lože zbranemu občinstvu. In na novo so zadoneli klici: „Vive, Labiche, vive!" in zveneli po dvorani in na novo se je na lahko poklanjala elegantna postava. Videlo se mu je, da ni prvič skušal radosti takega slavlja. Mlad, skoro bi lahko rekel krasen človek lokavega obraza, vlekel je že itak na visokem vratu kipečo glavo svojo še više, da bi bolje premotril slavljenca. Potem so se mu zresnile črte na živem obrazu, zamislil se je. „Eh bien", in obraz se mu je lahno zavlekel na smeh, tako da so se mu malicijozno obkrožili bujni ustni, „eh bien", tako pojdel" Tesneje je zapel lahko suknjico in spustil se je v gnečo : Sloga. Vrišča in zabavljanja in zbadljivih, več ali manj dovtipnih govorov in spisov je na Slovenskem vzlasti zadnje dni toliko, da pač ni treba dokazovati, da sloge ni. Včeraj smo pojasnili še jeden krat svoje stališče; pojem „vera" tedaj ni čut, marveč — program, in v državah, ki so na temelju liberalnem osnovane, tudi državnopravni program ; ki ima v sebi načela za vsa vprašanja, ki se sedaj javno razmotravajo; „vera" je program, po katerem se razgovarjamo o vsem in tudi iz prepričanja zahtevamo preosnove v šolskem, kmetiškem, rokodelskem vprašanju; iz prepričanja zahtevamo pravic svojemu narodu; s kratka: iz prepričanja zahtevamo, da se na temelju katoliških načel preosnuje vse javno življenje, da zavlada katoliške moralke „ j u s t i t i a legalis" in „ j u s t i t i a distributiva" po vseh, tudi po naši državi. To izraziti je bil tudi namen prvemu slovenskemu katoliškemu shodu. Da je bilo nasprotstvo proti temu shodu tudi načelno, tega ni treba več dokazovati; saj se je ravno temelj naš krivo tolmačil in pobijal vzlasti v „Narodu" in tudi posl. Šuklje je javno označil svoja temeljna nasprotna načela. Z načelnim nasprotnikom sloga ni mogoča, ker je konečni namen, določujoč vsa dejanja različen. V načelih ne moremo odnehati niti za las, niti se pogajati kakorkoli. Mnogo pa jih je pri nas, ki pravijo, da ne tajé načel, marveč trde, da le z nekaterimi osebami ne moremo shajati. Žalibog, da moremo mej takimi osebami imenovati najpreje osebo, katero najdelj in najvstrajneje napadajo naši listi in jej očitajo Slovencem sovražne namene, namreč prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega. Zadnje dni se je jelo trditi, da ga napadajo kot politika, ne kot škofa. Toda piškava je ta razdelitev! Vsacega pametnega človeka delovanje je enotno in mora biti enotno, če hoče sploh veljati za — pametnega moža. Enotno je zaradi tega, ker se vse delovanje ravna po nekem gotovem na- menu in vsa posamezna dejanja so le sredstva v dosego tega namena. Denimo, da bi tedaj kdo imel v resnici namen, Slovenstvu sovražen, n. pr. širiti germaniza-cijo ali kaj temu podobnega, potem bi tak človek vse, kar more, obračal v ta namen. Saj je znano naših narodnih odpadnikov javno delovanje, znano, kako zvito so vporabljali vse, kar je bilo količkaj sposobno v to, da so nam škodovali. Preveč so znana imena teh ljudij, da bi jih bilo treba tukaj naštevati. Skof s takim namenom bi tedaj tudi kot škof delal zanj. Kot škof nastavlja duhovnike, kot škof vzgaja mladi duhovski naraščaj, kot škof piše pastirske liste, kot škof pridiguje, kot škof odlikuje in kaznuje in vse to — se da vporabiti proti narodu, in gotovo bi s« tudi vporabljalo, če bi bil namen delovanju — škodovati mu. — Zato ne velja razdelitev. Tudi škof kot škof bi v tem slučaju zlorabljal svoj sveti poklic in rimska stolica ga more obsoditi; pravice soditi ga namreč, razven papeža, nima nobena oblast na svetu, tudi deželni zbor ne, najmanj pa njegovi podložniki. Pritožbe pravico jim pa vsekako daje — cerkveno pravo. Pri našem mil. knezoškofu pa mi in z nami vsak, kdor ga hoče poznati, a limine tajimo, da bi on hotel ustanavljati kako novo stranko, da bi on hotel škodovati našemu narodu, da bi bil on nasprotnik našemu jeziku ali našemu javnopravnemu razvoju, nasprotno,z največjo ljubeznijo žrtvuje svoje moči za naš narod. Vedno in povsod je nastopil le kot katoliški škof, braneč katoliške vere načela in vcepljujoč katoliško zavest svečenikom in ljudstvu v srca. Največje objektivnosti, prizane-sljivosti, potrpežljivosti mu nobeden ne more odrekati. In zato ga spoštuje njegovo duhovstvo in ponosno je nanj, tako da bo vedno protestovalo proti krivičnim napadom nanj, da bo vedno zahtevalo zadoščenja žaljeni časti njegovi. Berite njegove pastirske liste; poslušajte njegove govore o birmovanju ; berite njegov govor „o Plosk in vik je potihnil in obiskovalci so tru-moma odhajali na ulico, da bi v svežem zraku počakali druzega dejanja. Naš mladi znanec dostigel je srečno visoki portal in naglo stopal po razsvetljenem hodniku, odrivaje na obe strani odhajajoče občinstvo. Kmalu je bil pri prednjih ložah, obstal pred prvo zamišljen, potem pa hlastno odprl vrata. — Pesnika ni bilo. „Parbleu", siknil je mej zobmi in odšel. Nedaleč od lože je obstal in zrl na vrvrajoče ljudstvo. „Diable, starec me pusti dolgo čakati, mille diables", mrmral je tiho . . . „Vendar, post tot discrimina rerum—" vskikne veselo. V istem hipu stopal je počasnim, elastiškim korakom proti omenjeni loži slavni Labiche. Duhoviti obraz zrl je milostno na ljudstvo, taleče se v gledišče, temno oko je koketno pomežikavalo mladim in priletnim damam v bliščečih toaletah in na lahko se mu je pripogibala glava. Kraljevskim dostojanstvom stopal je v ložo. Za njim pa je vstopil mlad človek globocimi pokloni. „Mille pardous, imam veliko prošnjo. ObvzetodVa-šega|genija, drznem se Vas nadlegovati s svojimi pesniškimi prvenci." Vzdahnil je ponižno in se zopet glo boko poklonil. Malo je dvignil glavo naprošenec in motril nekaj časa prosilca. Neznan mu je bil do cela. „Gotovo, s quartier latin, cives academicus", rekel je tujcu ironiško. Oni pa se je le zopet in zopet udvorljivo poklanjal. „Qui excellence", pokimal je z glavo. — Ako-pram mu je bil z dekretom meščanskega kralja Louis Philipa zlega spomina podarjen ta naziv, vendar so se novega dostojanstva privajali teško na njegovo veliko žalost stari znanci. Ugajati je jel mladi mož njegovi nečimernosti, njegovemu slavo-hlepju, dasi mu preje ni bil povsem povšeči lokavi pogled sivih očij. „Incipiens in Vi bi radi ocene, protekcije?" S temi besedami se je obrnil popolnem k tujcu. „Lahko pridem jutri, excellence, sedaj se prične drugo dejanje in nerad bi zamudil besedice iz krasne komedije", globoko se je naklonil in skoro stekel po hodniku. „Venez, venez", namignil je dobrotnim nasmehom, kakor Oljmpiški Oevz, zroč na dim pra- žečibse ovnov. Kadilo tujčevo mu je zmešalo možjane. * * * Dolgočasen, oblačen dan je legel na mesto pariško. Ni pot proti Versailles-u, obsejana s krasnimi vilami, ni kazala navadne živahnosti. Poredkom so odmevali koraki po kamenitnem tlaku. Tri četrt na jednajst! Ali je v Parizu vse zasnalo? katoliški zavesti" in — presojajte že enkrat trezno svoj često surovi fanatizem proti njemu. — Ljudstvo ga ljubi, ker ga pozna, in te ljubezni mu nobeden ne odvzame; vi ste mu nasprotni, ker ga ne poznate iu nečete poznati. Zato, da ga spoznate, pa ni treba predenj — po kolenih. Dovolj o tem! Druga oseba mej najbolj sovraženimi na Slovenskem je dr. Mahnič in „Rimsk. Katolika" so-trudniki v obče. Večina, ki zabavlja proti njemu, ni brala njegovih spisov iu ga brez preiskave — obsoja. Trezne sodb# še ni bilo o njem čuti od radikalne gospode. Reci Mahnič, in — krč se poloti vsega, kar se v „Narodu" misliti uči. Najpristnejo izjavo, kako sodite o dr. Mahniču iu njegovih ožjih prijateljih, tedaj kako mislite o vam najneljubših osebah, pa vam tukaj kar pre-tiskujemo iz „Rimskega Katolika" zadnje številke (str. 277 nasl.) Govori se sicer samo o „Rimskem Katoliku iu njegovih sotrudnikih", a privzemite še „Slovenca" in njegove sotrudnike. — Če ste za načela in če vam osebe ne godijo, čujte tedaj dr. Jos. Pavlico v imenu dr. M ah nič a in tudi v našem imenu resno ponudbo za slogo: „Dolžili so nas, da je naša ošabnost in oblast-nost, naša netaktnost in brezobzirnost — druge naše lepe lastnosti so: Nimamo ni vesti ni srca, smo nestrpni farizeji, licemerci, herostrati, lanzknechti, brez krščanske ljubezni itd., polni sovraštva do bratov: omnium peripsema — baje kriva, da ni mogoče do sprave na Slovenskem. Radi tega izjaviti smo slovesno na katoliškem shodu, da nam je vsake razžalitve od srca žal, da smo gotovi, prositi odpuščenja vse dobro, kršanski misleče gospode, katere smo razžalili: in sicer ali v listih ali pa na katoliškem shodu; radi damo polno zadoščenje vsem razžaljenim gospodom, ki vsprejmo program prvega katol. shoda. Zagotavljamo tudi, da mi ne bomo nikomur na poti v javnem življenju, ker nam je naše vzvišeno sveto z v a n j e preljubo, da bi kdaj silili na poli-t i č n i oder. Za tega del bodi tudi vsem dovoljeno, naše osobe čisto prezreti. Ne moti torej nikogar brezpotrebna skrb, kako se domeniti s sotrudniki „Rimskega Katolika". Do nas niti ni treba. Nam ni treba nobene časti ni od zgoraj, ni od z d o 1 a j. — (Tako je! Pritrjujemo iz polnega srca besedam pisateljevim — mi ne iščemo ničesar za-se — niti celo pripoznanja ali pohvale! — Op. vred. „R. Kat.") Prosimo edino, naj se vsprejme program prvega slov. katoliškega shoda, ki je program naših škofov, in mi bodemo z veseljem pozdravljali vsa društva, vse časopise, vse poslance in voditelje. Ako jim je prav in ljubo, ponujamo jim že naprej gmotno in duševno podporo. Ako pa nas nečejo, bode nam tudi prav, mi si že sami najdemo dela. Do zdaj ne vemo, ali je kdo pristal na našo od srca nam izišlo ponudbo in nič ne mara, da so „Louis Philip, malo storiš za Pariz", hudovala se je medla oseba v megli, „po dnevi že moram z lučjo iskati Parižanov." Mračen vzduh pa je pokril z večnim molkom nezaslišana veleizdajstva. „Aha, vendar jeden", vskliknil je in ozrl se naglo proti prišlecu, ki je stopal brzih korakov mimo njega. „Že zopet nič, ta je suh, kot poper, moj nekdanji kolega iz Sorbonna. Prava tička sva bila, a slednjič so naju spodili, da, spodila nas je ta société noire." „He, monsieur Grigot, domine Sebalde, kam tako naglo", vprašal je in vstopil se pred osuplega sprehajalca. „Za danes sem Floquet, mr. Durand." „Signor Floquet torej, kako se imate?" „Dobro, ali na kaj ti tukaj prežiš", rekel je prišlec, katerega smo že čuli v loži Labichovi. „No, na tebe nu, na poštene ljudi, na poštene !" „Nove žrtve tvojemu nenasitnemu žepu." „Apropos, mi li moreš posoditi za današnji večer tvoj salon-frak in cilinder à claque?" vprašal je oni smehljaje. „Kaj imaš zopet, stari lisjak?* „Nove kure, saj sem že rekel. Neumne živali, ti rečem, a denarne. Bêtè d'ôr, vient, obhajati čemo baš naše osobe krive, da nekateri gospodje prezirajo program katol. shoda. Za tega del (a prosimo druge prijatelje katoliške misli, kojim je Bog dal v^ spretnosti in takta, naj za večjo čast božjo in za blaginjo našega ljudstva prigovarjajo vsem katoliško mislečim možem, naj se vendar združijo in necessanis, t. j.: naj sprejmo idejo in program katol. shoda." Toliko o osebah. Če tedaj pridejo drugi ugovori : „Hm, prvi slovenski katoliški shod! Ne morem biti zanj. Ta je to-le rekel ondukaj, ta zopet to; to se je premalo poudarjalo, drugo prezrlo; o slovenskem vseučilišču niti besede, slovenska gimnazija samo jedna" in temu podobno se čuje. — Zopet navajamo imenovani spis doslovno v tej zadevi i „Naj pa nihče ne misli, damora vsaki prijatelj katoliškega shoda podpisati vse besede, izgovorjene v odsekih ali na slovenskih shodih. (Načela so jasna; v posamnostih izvajanja bodi svoboda. Nekatera vprašanja, ki s tem, da se niso na prvem slovenskem katoliškem shodu reševala, niso že rešena. Svoboda, na katojiške vere podlagi, je tudi program. „In dubiis libertas." — Op. pis.) % Niti sv. pisma besede (voces) nas toliko ne vežejo, a kam li besede tako raznoličnih govornikov. Radi ene ali druge neresnične ali neumestne, morda celo žaljive besede ne smemo se cepiti. Kdor zahteva, naj mu katoliški shod do besede vstreže, zahteva nemogoče stvari. Znane besede sv. Avguština: in necessariis unitas, bi krivo razumeli oni, ki bi zahtevali, naj podpišemo vse do besede; ali prav tako krivo so razumeli sv. Avguština ona društva, oni listi, oni politiki, ki menijo, da smejo radi enega njim neljubega govora, ali radi ene besede prezirati katoliški shod in cepiti se od njega. Radi nebistvenih stvari ne sme nikdo v razkol. Tudi bodi vsem svobodno govoriti in pisati, da smo mi katoliškemu shodu več škodili, nego kori-ristili. Ali smo kaj koristili ali ne, ne vemo, trpeli smo gotovo in želimo samo, naj nam od vsega trpljenja ostane vsaj en križec za grobom. Menimo, da smo jasno govorili." Napoglavitneji pa je ta-le odstavek, katerega podajemo po besedi tudi v svojem imenu: „Ponavljamo tedaj odkritosrčno prošnjo do onih spretnih gospodov, naj srečno izvedejo, kar smo mi zastonj poskusili doma in na shodu. Bog daj, da bi mogli kmalu poročati veselo novico: Na Primorskem, na Štajerskem, na Koroškem prisegli so voditelji in ljudstvo za njimi na zastavo prvega slovenskega katol. shoda v Ljnbljani. Tak mir, taka sprava na podlagi enotnih krščanskih načel ima biti sad katol. shoda." Živela sloga na tej podlagi! Drugačna ni mogoča! post victoriam festa ad maiorem gloriam nostram et ad plenitudinem notrae — borsae." Staremu latincu ni v naglici prišel v spomin boljši izraz in le težko ga je izvil iz grla. „Pridem, posodim, a sedaj k Labichu." Zadnje besede rekel je bolj .sam zasé. Vendar jih ni preslišal sitni kolega. „Kaj mu neseš, scripta!" „Ne, manuscpripta!" „Poezije, drame, komedije ali kali?" „Stare reminiscence in nove plagijate! Sedaj me pusti!" „Lisjaka v kurnik!" „Ali volka mej ovce, kakor hočeš, samo pusti me." „Na svidenje zvečer, počta laureatus!" „Pa kje, ubique iocorum te ne morem iskati." „Nro 12, Champs d' Elyiés, souterraine", bil je kratek odgovor. Verna družnika sta se razšla. „Zvit je moj prijatelj, ali kako pride ta Saulus mej proroke! — Ni bil zastonj scalaris sanctissi-mae theologiae universitatis Sorbonnensis in tempo-ribus illis ... In jaz! Oh, regime de Louis Philippe, nisi vreden luči sveta, da pustiš stradati take duhove!" . .". Potem se je itgubil v temi.--- (Konec Bledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. oktobra. Notranje dežele. Liberce in Taaffe. Bivši liberški župan in podžupan bila sta pri grofu Taaffuju, in mu izrekla zvestobo in udanost Liberčanov do cesarja in države. Grof Taaffe je obljubil, da bode te izraze udanosti sporočil cesarju. Zupan in podžupan sta menda prosila, da bi ministerski predsednik jima izposloval avdijenco pri oesarju, pa nista ničesa opravila. Za-stran razpusta liberškega mestnega zbora, je pa rekel ministerski predsednik, da on ničesa storiti ne more, dokler se ne vloži nobena pritožba. Galicija. Deželni odbor se je obrnil do okrajnih odborov, da poizvedujejo, kaj je krivo, da se v vedno večjem številu kmetje iz Galicije izseljujejo v Rusijo in kako bi se dalo to izseljevanje preprečiti. Ker se je izseljevanje tako razširilo, je gotovo, da ima svoje vzroke v socijalnih razmerah, če tudi se ne da tajiti, da agitatorji zapeljujejo narod. Sprva so se mnogi izseljenci povrnili, ali sedaj pa vsi odhajajo bolj v sredo Rusije, kjer se popravoslavijo. Deželni odbor je pa naročij tudi državnim poslancem, da naj vlado opozorijo na to stvar. Deželni zbor bode v prihodnjem zasedanju se tudi bavil s to zadevo. Ogerskó. To, da je dvor nakrat se preselil z Ogerskega, je kaj nepriietno dirnolo Madjare. Vsi njih listi v jedno sapo zagotavljajo udanost mad-jarskega naroda do krone. Jeden list celo trdi, da je vse bilo le komedija, s katero nekateri hočejo slepiti starega Košuta. Opozicijski časopisi zagotavljajo, da je ves upor veljal le vladi, ali proti skupni vojski nemajo ničesa. Ko bode odstopil Szapary, bode vse lepo v redu. Ti imajo deloma prav. Apponyi in njegova stranka bi morda res mirovali, ko bi se vlada vzela iz njih srede. Če bi' se pa Apponyi ne poklical na krmilo, nasprotoval bi ravno tako novi vladi, kakor sedanji. Skrajna levica bode pa nasprotna vsaki vladi, katera ne bode za odločitev Ogerske od Avstrije v vseh stvareh, izimši osebo vladarjevo. To, da je po madjarskih listih zavladala taka poparjenost, je pa najboljši dol{az, da se z odločnostjo lahko naredi konec mad-jarski prevzetnosti. Vnanje države. Francija. Triinsedemdeset radikalnih poslancev je pod predsedstvom Clemenceau-a se posvetovalo o razmerah v Carmaux-u in sklenilo, se pote-zati za amnestijo obsojencev. V zbornici je vsled tega sktapa Terrier predlagal amnestijo in z¡a svoj predlog zahteval nujnost Ker ni vlada ničesar imela proti nujnosti, razpravljalo se je takoj o tem predlogu. Minister javnih del se je izrekel proti amnestiji, pač pa je obljubil, da predsednik republike pomilosti obsojence, kadar drugi delavci začno delati. Zbornice je potem Terrierov predlog z veliko večino zavrgla. Radikalec Dumay je predlagal, da se iz Carmaux-a odpokličejo vojaki. Ministerski predsednik se je izrekel proti temu predloga, ker je dolžnost vlade, da skrbi za mir in red. Dumay-ev predlog je potem zbornica odklonila. Ravno tako je bil odklonjen predlog poslanca Lafargue a, da bi tovarnarji le s posebnim vladnim dovoljenjem smeli v delo vsprejemati tuje delavce. Italija. Ministri imajo drug za drúgim volilne govore. Minister vnanjih stvarij govoril je v Turinu. Naglašal je, kakor tudi drugi njegovi tova^ riši, da se troški za vojno ne dajo več pomanjšati. Italija želi mirú, ali da se mir ohrani, treba je močne vojske. Ze Cavour je rekel, da močni bata-lijoni in dobri zavezniki so najboljša podpora pravic vsakega naroda. Italija mora zatorej tudi gledati, da zaveznikov ne zgubi. Zavezniki bodo pa v Italijo imeli zaupanje samo tedaj, če bode imela močno vojsko. Sedanji italijanski zavezniki so zanesljivi. Celó premembe vlad niso omajale teh prijateljstev. Tudi Anglija je pod novo vlado ravno tako prijazna Italiji, kakor je bila poprej. Koncem je govornik se Še spominjal Kolumbovih slavnostij v Benetkah, ki so pokazale občno miroljubje, in o potrebi nekaterih gospodarskih reform. Posebno novega minister ni povedal. Skoro vse, kar je on govoril, so že drugi povedali pred njim. Bumunija in Grška. V Zappovi zapuščini se ne gre za 20 milijonov, kakor se poroča od grške strani, temveč le za kacih 5 ali 6 milijonov frankov. Zappa je pač zapustil 20 milijonov imetja, ali mnogo tega imetja je v posestvih na Turškem in grških državnih papirjih. O tem imetju bodo pa razsojevala turška in grška sodišča. Rumun-ska sodišča imajo pa odločevati le o zapuščini, kolikor jo je v Rumuniji. Rumunija je že tudi popra-šala nekatere vlasti, kako sodijo o tej stvari, in je dobila največ odgovorov, ki odobravajo njeno stališče. Zategadel pa tudi Rumuni ne mislijo odien-jati, če tudi diplomatični odnošaji z Grško dalje časa ostanejo pretrgani. Nemiija. V angleških listih je čitati malo neverjetna novica, da Vatikan pregovarja nemške katolike, da glasujejo za vojaške predloge. Državni kaocelar je baje obljubil, da se potem pokliče jeden katolik v vlado. Biron Hyene bi baje zamenil Mal-tzana. Priloga 24= 8. štev. „Slovenca" dn6 29. oktobra 1893. Izvirni dopisi. Iz dežele 22. oktobra. Zgdovinski faktum je, da je bil katoliški shod v Ljubljani iu da je bil prepotreben. To potrjujejo njegovi nasledki. Kaj lepo iu ginljivo se oklepa verno ljudstvo, osobito po katoliškem shodu, svojega višjega pastirja, ter mu v prisrčnih izjavah izraža svojo najspodobuejo vdanost in največje spoštovanje. Globoko je zbodla nasprotnike očitna in krepka izjava pretztišeuega kuezoškofa, ko so to vdanost in solidarnost duhovščine s svojim škofom tako lepo povdarjali v nepozabni — res apostolski propovedi v stolni cerkvi na katoliškem shodu. Od tod sedaj pri nasprotnikih tolik strup laži iu obrekovanja. „SI. Narod" se je čudom čudil, kako more reči mož dr. prava, da ne laže in da lagal nebo? Čuduo uslugo pa je v istem podlistku ponudil gg. drom. prava pišoč: »Kakošen advokat bo g. dr. S. ako ne bo lagal ? Prav po šolskih vprašanjih in odgovorih mu je „Narodu" dokazal „Slovenec", da so od „Naroda" iznajdeoe okrožnice izmišljene, in „Narod" v št. 240 vender pravi, da mu je dosti, da pravi „Slovenec" da je okrožnica obljavljena v št. 238 po Narodu istinitain avtentična, kar ponavlja tudi pri izjavi stolnega kapiteljna. Od „štirih" okrožnic iz knezoškofijskega dvorca je „Narod" sanjaril in dosti mu je eno, še to p r i v a t n o in na prosto voljo puščeno povabilo. lov isti št. 240 trdi Narod, da zamorejo le Mabničevi učenci dokazati v 19 poglavjih, da 3 krat 3 ni devet — in pak, da je le on resnico govoril". Kako pa bodo zdaj „Narodovi" učenci sukali besedo ali peresa dokazovaje, da je ena — štiri in da so oni „principijelno v pravici". Izmišljije „Narodove" o štirih okrožnicah iz škofovega dvorca je debeleja laž kot da je ena štiri, kajti tudi ene niso dob:li iz škofovega dvorca, ker je bilo ni. Pa to ni edina debela laž „Narodova" in obrekovanje prevzv. knezoškofa. V št. 236 „Narod" v uvodnem članku „Udanostue izjave", napada prevzv. knezoškofa zaradi govora pri katoliškem shodu, ker so izrekli „passus", da je šel Božji sin v smrt kot žrtva krive naroduostne ideje. Tu v cerkvi je vendar škof govoril kot škof in kot škof razlagal besede sv. pisma. Kako to, da ga tudi zaradi tega napadajo naši liberalci, ki trde, da v verskih rečeh škofu in njegovim namestnikom ne odrekujejo pokorščine. V isti št. 236 piše „Narod": „Poroča se nam o službenem potovanju „a d h o c" — (udanostne izjave)" nekega višjega ljubljanskega duhovnega dostojanstvenika . . . itd. — „Narodova gospoda"! imenujte nam, in dokažite službeno potovanje višjega duhovskega dostojanstvenika „ad hoc" in po vašem mnenju zapadenih 250 gld, dobote 1 V isti št. 236 piše .Narod": .Prav je, ako prebivalstvo pri vsaki umestni priliki izkaže udanost svojemu vrhovnemu dušnemu pastirju, doČim ga kot takega n hče in nikdar napadal ni." — Na to izjavo drznemo se poprašati svoje ljubeznjive nasprotnike: Ali Vam ni znano, da gredo škofje kot „vrhovni dušni pastirji" posvečevat cerkve iu delit zakrament sv. birme? Ali Vam ni znano, kdo iu zakaj je pripotoval kdo Vaše strauke v „starodavni verni Kranj" „a d hoc" — agitovat uaj se saj kolikor moč zapreči prevzv. knezoškofu kot „vrhovnemu dušnemu pastirju — ovacija? — Še eno prašanje: Ali Vam ni zuano kako „olikano ali kali — so sramotili sonršljeniki Vas liberalcev — brezvercev najčastitljivši obrede posvečanja katoliških božjih hiš, tako da jim je ali pa bo po oblastvih prisojeno segati v žep za plačilo glob ali se celo pomakniti za „kulise" jetnisnic? — Kdo meče pesek v oči ljudstvu, ki sicer razjarjeno od takega vedenja domačih ..olikancev", se je vendar vedlo dostojno iu vzgledno. Tnkaj menda je pač umestuo svarilo: „Bodite previdni"! Evo je ,,Narodovcev" taktike. Farizejsko zasledujejo, osobito po svojih najzvestejih .,bratcih" liberalno • brezverskih učiteljih in + + notarjih — čast pa, komur čast, vsi niso taki — in po drugih vse gibanje duhovnikov. S kako zlobnostjo se slabosti posameznika duhovna razobešajo po javnem časopisju, da se grdi stan duhovenski in se mu spodkopava tudi najpotrebnejša veljava. Zase pa pa imajo geslo: po vedenju nekaterihpo- sameznikov ne sme se obsojati stranka. Zraven pa grožnje: Koliko še vemo! — Le še en dokaz prezlobnega obrekovanja. V št. 240 se drzne „Narod" v dopisu iz dežele smešiti za katoliško stvar splošno, in za naš narod ter osobito za mladino piezaslužnega kanonika in vrednika ,.Uboge Danice" (izraz Narodov) preč. monsig. Luko J e-r a n a. Če kdo, je ta mož res „osivel" za blagor pravih in edinih svetinj našega milega naroda, za vero in pravo narodnost. Narodovci so mu želeli za vse to pripraviti dosti nehvaležno ve-zilo za njegov imendan. Pač velja tu svarilo: N a r o d, k i s v o j i h v r 1 i h mož nečasti, ni vreden, da živi! Darovi duhovnov sploh niso po mnenju „Narodovih" dopisnikov nič vredni, še manj ko nič vredni, ker so — „povračil a" in „b r e v i r j i"., — Tako je dostojno orožje v Narodni tiskarni! Sodbo o tem naj si vsakdo napravi sam! Dnevne novice. v Ljubljani, 29. oktobra. (Vdanostne izjave.) Občina St. V i d nad Ljubljano je po svojem občinskem predstojništvu poslala nastopno krepko izjavo : Starišev žalost in veselje so njihovi otroci. Tudi Vam prevzvišeni naš nadpastir, Čigar verni duhovni sinovi biti si v čast Štejemo, bilo'je že veliko brid-kostij trpeti, osobito poslednji čas, zaradi zlobnih napadov slovenskih liberalnih listov na Vašo pre-vzvišeno osebo. Od druge strani Vam pa Bog po-š lja toliko večjo tolažbo po verni vdanosti druzih svojih ovčic, ki se tem tesneje oklepajo svojega od Boga poslanega višjega pastirja čim bolj je napadan. Popolno prostega nagiba se pridružimo tudi mi podpisani odborniki občine Št. Vid nad Ljubljano zbrani vrsti Vaših zvestih, ter slovesno izrekamo svojo nevoljo nad nedostojnim pisarenjem proti prevzvišenemu knezoškofu, izrazajoč Vaši prevzviše-nosti v imenu naše občin§ svojo sinovsko vdanost: ter izjavljamo, da se popolno strinjamo z načeli izraženimi na prvem slovenskem katoliškem shodu. Matjan, župan; Tilen Kunaver; Franc Šušteršič; Val. Sušteršič; Franc Gutnik; Franc Jefch; Anton Camernik ; Val. Prah ; Tomaž Arhar; Franc Koman ; Franc Štrukelj; Val. Robida; Simon Jovan; Val. Babnik; Andrej Ooljar; Janez Groželj; Anton Tofrer. Občina v Šet-Vidu nad Ljubljano 23. okt. 1892 Kolegijatnega kapiteljna in dekanijske duhovščine novomeške prelepa izjava se glasi: Podpisani kolegiatni kapitelj in duhovščina novomeške dekanije izraža Vašej prevzvišenosti najtoplejša čutila neomejene vdanosti in največega spoštovanja gledd na zlobne napade, kateri zadevajo Vašo ekscelenco, našega od Boga nam postavljenega pastirja. Izrekamo tu javno pred vsem svetom, da emo z Vami enih mislij; poudarjamo, da obsojujemo soglasno z največo odločnostjo, kar se govori in piše zoper I. slovenski katoliški shod in prevzvišeno Vašo osebo, njega milostljivega protektorja; javljamo slovesno, da činimo to popolnoma prostovoljno brez najmanjšega pritiska od katere koli strani, vedoč, da je to-le naša sveta dolžnost; naznanjamo očitno, da ga ni med nami, kateri bi soglasoval z onim shodom, ki se je osnoval v Ljubljani poglavitno zoper Vašo ekscelenco in I. slovenski katoliški shod prepričani, da je z nami istih mislij tudi druga duhovščina vladikovine Vaše; zatrjujemo pa tudi, da ljubimo narod slovenski, katerega člani smo, da se v tej ljubezni ne damo od nikogar osramotiti — a ljubimo ne samo telo, marveč veliko bolj neumr-joče dušo svojih slovenskih rojakov; narodnost nam je svetinja draga, a še dražja vera svšta, katero nam je prinesel božji S n. Ekscelenca, pred poštenimi, odkritomislečimi ljudmi pač nam ni treba braniti Vaše prevzvišene osebe; rečemo le, da z grenko britkostjo napolnuje naše sred žalostna resnica, da so ljudje, Vam podložni Slovenci, katerih ni sram prevzvišeaost Vašo grditi celo z ostudnimi lažmi, ko nimajo istinitega vzroka. Prevzvišeni gospod, vdarci Vara namenjeni nas zadevajo, bolečina Vaša je naša bolečina — z Vami hočemo delati, z Vami trpeti z Vami po milosti Vsegamo-gočnega zmagati. „Ako so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas", ta beseda Gospodova tolaži Ekscelenco Vašo — pa tudi nas do smrti prevzvi- šenosti Vašej pokorno vdano duhovstvo. Podpisani je cel kapitelj, samostan in vsa dekanijska duhovščina. Zupani j a Vrbljenje-Strahomer je poslala tole lepo izjavo: Dovolite da ponižno podpisani kmstovalci sedeči v občinskem zastopu župani je Vrbljenje-Strahomer izrekajo Vam prevzvišeni knez iu škof svojo neomejeno zvestobo, globoko vdauost in verno pokorščino, ter odločno obsojajo cerkvi katoliški in prevzvišeni Vaši osebi sovražno postopanje slovenskih liberalcev. Nam katoličanom so škofje in duhovni kakor angelji poslani iz nebes, ki nas vodijo po naukih svete vere v lepšo, večno domovino. Zato se pa mi svojega škofa in duhovnov ne oklepamo le s prijaznimi besedami, in z od dela utrujenimi in žuljavimi rokami, marveč 8 celim srcem, z dušo in telesom, ker smo prepričani, da so ti naši najboljši, najzvestejši prijatelji. Premilostni! uaj slovenski liberalci in nasprotniki tudi zvedo, da nam v občinskem zastopu sedečim možem, pri vseh naših obilnih poljedelskih opravkih ostaja še toliko časa, da zamoremo pred vsem slovenskim svetom izreči jim grajo, da njih ravnanje ostro obsojamo, in da se z Vami, višjimi nauki, ter z načeli prvega katoliškega shoda popolnoma zlagamo. Žu-panija Vrblenje-Strabomer dne 23. oktobra 1892. Janez Glavan, župan ; Martin Oblak, svetnik; Franc Mavc, svetovalec; Jože Skrabs, svetovalec; Matija Oven; Jožef Susman ; Janez Meglic; Jože Piedalic; Martin Tancik; An on Tancik; Franc Pikamir; Martin Ferlan. (Shod „Katoliško - političnega društva" v Kamniku) se vrši jutri popoldne ob ljt3. uri v salonu gosp. Fiscberja. Dnevni red smo že naznanili. Kakor se nam poroča iz Kamnika, je zanimanje za shod jako živahno, zato se je nadejati obilne udeležbe. Zadnje dni je „Katol. pol. društvu" pristopilo v Kamniku lepo štev lo udov. (Bitva pri Kustoci.) Kakor omenjeno, je bila včeraj v redutni dvorani otvorjena razstava velezani-mive plastične podobe „Bitva pri Kustoci". Vsa podoba obseza 84 štirijaSkih metrov, na njej je razpostavljenih nad 100.000 vojakov, sevšda palec visokih, vlitih iz cinka. Idejo tega dela je sprožil g. Emil Horwitz, ki je v Berolinu videl plastično podobo bitve pri Kraljevem Gradcu ter sklenil, s pomočjo veščakov narediti za vojaški muzej plastično podobo onega odločilnega trenotka v bitvi pri Kustoci dnš 24. junija 1866, ko je ob 5. uri popoldne levo krilo avstrijske armade pod povelj-ništvom nadvojvode Albrehta po krvavem boju zasedlo vas Kustoco ter sosedue višave Monte Torre in tako odločilo avstrijsko zmago na italijanskem bojišču. Kot podlaga temu delu je bila taktična študija generala pl. M a t h e s-a, general pl. Arb-t e r, načelnik vojaškega geografskega zavoda, je preskrbel plastično podobo bojišča, katero je po fotografskih kopijah prav naravno izdelal nadporočnik Guttenbrunner. Vsi predmeti, kot: vasi, hiše, drevesa, pota, vinogradi, 8 koruzo obsejana polja itd., so narejeni natančno po naravi. Pešci, konjiki, topničarji so prav po Števila razvrščeni tako natanko, da marsikdo, ki je bil tedaj v Krvavem boju, najde vrsto, v kateri je stal. Vse vojaške podobe so pobarvane, kakoršna je bila tedaj obleka dotičnih polkov. Na tem delu so porabili celih osem mesecev ter je stalo21.000gld. Kakor smo omenili, kažeta podoba oni trenotek, ko je jeden polk sovražnikove divizije Govone z bajonetom branil Kustoco, dočim se je ostali del je divizije že umaknil proti Vilafranki. Z naše strani napadata brigadi Welsersheimb in Toply od Belvedera severno stran Kustoce, od za-pada se bliža brigada Moring. Podmaršal Maroičič stoji s svojim štabom na višini Belvedera. Dolga topničarska vrsta veže ta del bojišča s severno stranjo Monte Torre, kateri v tem trenotku pešpolk Maroičie št. 7 odjemlje sovražnikovi diviziji Gugia; sovražnikovo divizijo Briiio napada avstrijska konjeniška rezerva. Vsakdo mora občudovati to krasno delo, katero ob jednem s ponosom navdaje vsacega, kdor ljubi svoj dom in Avstrijo. Naj torej nihče ne mudi prilike, da si ogleda to spominsko podobo. — Včeraj popoludue so si ogledali to znamenito delo gg.: dvorni svetnik baron Hein, podmaršal vitez Schilhawsky, generalmajor pl. Fuchs, polkovnik vitez Gariboldi z mnogimi častniki, deželni 1 glavar Detela 1 G r a s 8 e 11 i. z deželnimi odborniki in župan (Novemberiki avancement) Priedv^eraj, je b\\ .iibia.vlwn nngfmhftržlfi «v^n^mfti't Mpj drugimi ..ao PWltyP» polJio^iki,H|kdvojY^a F r a né i é e k F e r-diç^nd za gewtfwg* majorja, iud,vojv«da Leopold Salvator za polkovnika, nadvojvod» Oton ,za„ podppjkofpj|ia, ,nadvojifoda Leopold Ferdinand za I. vrste porp£nika redovne l»dije in n^XPj^a Al.br e.b t SaJvator za npdpo-ročnjka,pri fcusmrskem .pqftu št. 11. £a pedm*ršale je pov^nib »et ge##ral: majorjev, za generale 13 polkovnikov. (Poročil) se je danes na gcadu „Douszyee" pri Krakovem naà rojak gosp. Frančišek B h z e 1 j a k , c. in kr. ritmojster in poveljnik deželnobrambne konjiče v Dalmaciji, z gospico Heleno pl. Uleniecko. Novoporočenca potujeta v Rim. — V Novem Mestu se je danes poročil c..kr. sodni pristav g. Ktnol Grebene z gospico ¡Mirni Gerdešičevo, hčerjo g. Jos. Gerdešiča, predsednika tamošnjmu okrožnemu sodišču. (Ogenj.) Sinoči po 5. uri je trikratni strel z Grada naznanil ogenj v mestu. Vse je vrelo v Cile dališke uliee, kjer je gorelo pod streho svečarja g. Oroslava Dolenca. Opoldne je dimnikar čistil dimuik, po njega odhodu so uname tram tik dimnika, nato pa streha, pod katero je spravljenega mnogo voska. Velika sreča, da so hitro zapazili ogenj in opozorili gasilno društvo, ki je takoj prihitelo gasit iu do '/,7. ure popolnoma udušilo ogenj. Gosp. Doleuec ima precè) škode. Na lioe mesta sta prišla tudi gosp. dvorni svètuik baron H e i n iu g. župan G r a s s e I I i. (Umrl) je dné 21. t. m. v Maggi u na Laškem gosp. Fr. Faleschini, star 76 let. Faleschmi je zgradil Trnovsko cerkev v Ljubljani in še več druzih na Kranjskem. (Nov denar.) Na Du(naju je za kovanje nosega denarja v delu 25 strojev. V desetih urah se n»-kuje ua jednem stroju do 15 000 zlatih krovn, dru-zega denarja 25 000 do 30.000 komadov. Število delavcev se je pomnožilo od iffl na 250 moi. (Pr. Jos. Hais,) jtraljičinogr^ki škof, je 27. t. m. .pp svpjejn gradu Hrastu pri Hrudimu umrl, kalçor ,pam je sporočil brzoja.v. Rodil se je 4. febr. 1^9 v Budijeticah bfiçljj^vSke škofiie. Leta 1851 Posvečen je ¿gl v Avgustinej, odkoder se je za malo hit jVrfijl kot ^pjftor bogoslovja (jop^v. Nekaj {jasa je ljil v d^pv^em pastirsljvu, km^lu pa je dobil "jf^itfP y .»enišču, kot dekan budijejev^ega kap!-teljfta je bil iDpenov^n za škoia kraljičinogr^škega 27. gjaj,* 1875, jn 8. avguijtji je .zasedel svojp ,škofija Vsi, ki so g/i poznali, so z največjim spoštovanje^ govorci o njem, hv^eč pjegovo odličnost, i pjr^ovo m^rofit jo vzleti — njegovo dobrodelnost. Gradec ima glphojntp zavod jn še več : .do^de)i|iih ustanov samo po njegovi izredni ; njnni^cencij tudi vsi kr^ji, injia. voja po- ' sestVjtt, m.u o^tapejo za jpebrojno dobrot pr^jc. dvojbe i v^no hv^ležn,!'. K,d ker je fcot zvest Avstrijec vlival ! zaup^jpje fVAIÇjga cesarja, .tako je bil tuflï vedno I vereip sin syc^ega naroda. Dolgo je bolehal; udaup j l.e da dobro pripravljen umrl. Bog rçu vp.čpi mjr, škofiji pa dobrega naslednik^! (Sedemnajsta frto.vepka posojilnic») na K o -roškem se je qiip.Qjp nedeljo, dné 23. okipfcra, v s t. Lenartu „pri sedmih; s t u d e p c j h". Slovenskih ppsojilpic šteje Štajerska ! 2-1 K r a n j s k » 13 (11), a probpjajpfi se slovenski \ Korpt^p |71 da ^ ? trdno ypljo jn odločno j v^njo^j? tftdi v iuače slabih odppšajih naore , marsikaj dt>br«g» doseči,! Da pflfift pqsojilnica, k^kor | pred ni» pieue ses^, r^ste in «e Ifj-epko razvija v j korist ubogemu, a vernemu slovenskemu oratarju, ' — v to povozi Bog ! ; (Iz Šraartinega) pri Litiji ne nam piše: V naši [ vasi bi bile kaj potrebne tri nove svetilnice, po- ! sebno ob zimskem času. Najbolj potrebna bi bi|a ob cesti od „Trga" do „Pungertai' Todi se uajveč j vozi, posebno pa sedai, ko gradé dolenjsko železnico, j V tej ulici pa je tudi uajvučja tema in utegne se zgoditi kaka nesreča. Upamo, da bode si. vaško, načel o ištvo ustreglo tej želji, (Slavjan8ki), slavni ruski pava«, ki je tudi v Ljubljani še v najboljšem spominu, odpotuje bajè te dni s svojim pevskim zborom iz svoje domovine na razstavo v Cikagu. Mej potjo čez zimo bode prirejal koncerte po, Nemčiji, Avstri ji, Švici, Italiji, Franciji, Holandiji in Belgiji ; na pomlad pride v Angli'0, na poletje v Ameriko, kjer bode ua razstavi v Cikagu pr redil 100 koncertov. . i (¿ieg^ta ^gatey.) Kakor ¿^mo v zadnjem „Slov. Gospodarju", ..ima.gosp. Mlakar, poseatuik v . Hoinici, na nekem griču med Laporjem in Poliča-> nami z ,vso umnostjo in .p,ridneatio obdelan vinograd, ki («e . more meriti z najboljš mi ameriškimi nasadi na Biieljskem. Tako lepega in s tolikim grozdjem «hlaženega trsja ni daleč v okolici. Tukaj se »idi, da se stari vinogradi še morejo ohraniti seveda z velikim trudom. Gotovo bode ta vinorejec na enem oralu nabral do 16 polovnjakov mošta. ! (Promenadni koocert) bode ¡jutri opoldne v .Zvezdi",,. / „ j, „ , ,, , „ ,, t -i , , (Nesrečno žganjeI) Minolo sredo seje Anton Mi$bar iz Zaloga pri šmariji na Lanišču navlekel žganja Prenesli so ga ua skedenj, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega. Telegrami. j Dunaj, 29. oktobra. Cesar je danes dopoldne natančno ogledal vzgledno bolnišnico za kolerne bolnike prostovoljne rešilne družbe in izrekel popolno priznanje o namenu primerni vredbi. Dunaj, 28. oktobra. Za azijatsko kolero zboleli brodar Hock je danes umi Za ravno to boleznijo bolnemu dninarju Vodalu se pa boljša zdravje. rčrnovioe, 29. oktobra. Odpoklicali so so se od meje vojeki in ža^darji, kateri so imeli nalog, zabi-anjevati izseljevanje. Izseljevale je ponehalo. Od gkupnega števila izseljencev se jih je povrnilo kacih 200, to je večina. Več kmetov in gališkega cerkvenega pevca Horodskega, ki je veljal za glavnega agitatorja, so zaprli, ker se misli, da so prebivalstvo pregovarjali k izseljevanju. Dunaj, 29- oktobra Bivši kranjski deželni glfiv,ar vitez Kaltenegger je umrl. Praga, 29. oktobra. Kakor poročajo „Narodni Listy", razpustil se je mestni za-stpp v Vodijjanu. Lizabona, 29. oktobra, Angleška ladija „Rumanja" se je pri *Fozarellu potopila. Od 55 potekov in 67 mornarjev se jih je rešilo samo devet. Utonil je tudi kapitan. ,$ev;fylfk, 29. oktobra. Kraljevo zdravje se ved[no boljša. I ■,..,, \ ■ . »■ I u 1,-7 II, f. <1* Umrli ¡m«* 27. oktobra. Uršula Bajda, tesarjeva vdova, 04 let, Gruberjeve ulice 3. ipeuraonia. V bolnišnici: 25. oktobra. Marija O.epek, gostija, 70 let, srčna hiba. — Jera Zupančič, delavčeva žena, 56 let, kap. — Uršula Der-novšek, gostija, 78 let, Vitium cordis. I T n j c 1. 27. oktobra. Pri Maliiu\ Höselmayer s soprogo, uradnik, z Ober-walda. — Weiss, uradnik,1 Endriss Reich, Glockner, Sehagl Meilleg, sadjetrže, Mayer, Atlas, Part, Ritsehol, Hirner, trgovci z Dunaja. — Makeaoh, trgovec, z Gradca. — Knez Ferdinand Porcia, Spital na Dravi. — Stein, trgovec, iz Peterbwga. — Breuer, trgovec, iz Varašdio». — Zamarin, zasebnik z Gradca. — Stahlschmidt, tovarnar, iz Ronzdorfa. — Turesany, poto-valec. — Trebitseh, Effenberger, potovalca iz Brna. — Dr. Jelovšek, reg. zdravnik, iz Radovljice. — Modie pl Neudorf Jaklitsch z sinaho, z Kočevja, -r Reichenau, Jellinek, poto-val,ea iz Brna. — Hesselberger, zasebnik iz Minhna Pri Slonu: Stern, trgovec z lesom, Günther, Schüller, Goldner, Klutz, trgovci ¡p Dunaja. — Nagy, trgovec, iz Oeden-burga. — Fischer, posestnik, iz Kamnika. — Dr. pl. Zallinger, advokat, iz Schärdinga. -- Cegnar, knjigovodja, iz Trsta. — Kainrath, stavbeni mojster, iz Wüslaua — Sehönfeld, trgovec, iz Brna. — Plüsch, potovalec, Schenker, potovalec, z Dunaja. — Rescli s soprogo, železnični uradnik, iz Heipelja — Schüller s soprogo, nadporočnik iz Celovca. Viwm«msko «poročilo. Srednja temperatura 4'1°, za 4 4' pod normalom. J. N. POTOČNIK, krojaški mojster, t Ljubljani, Kongresni trg, v uršulin-akem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovičini v natančno Izdelovanje dttiiovniškiii sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakorsno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—13 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (i2) so zobozdravnik pri Hradcckcga mostu I. nadstr. ISSaga solidno blago g ; X3 -a « K H M U m mizar v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Mcdjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 glrl. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za madne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—13) g as asaca JVajnižjo cen« e as ac ac a' Ivan Kregar, e»' LJUBLJANA, Poljanska cesta St. 8, poleg „Alojzije-višča", -rapasarö- iri izdelovatelj cekvenega orodja opozaija in toplo priporoma prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno pasajjpltpi dela.Ixa.xoo: v kateri izdoluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih oerkveno orodje, kot: moštrance, ciborijfl, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 52—45 100 četrtinjakov (1000 veder) dobrega àtajerikega letošnjega vina 511 (3-1) prodá Anton Gregorio, posestnih in posojilnični tajnik v Ptuji. IDOBRA KAVA le s Kathrem^rjeyo Kueippa hladno Uti vo za dodatek. 46313-0 Dobiva* «e povsod. MTPred ponaredbami se svari. SJvZlS BLiiyg mgstm pri Franu Detlerju v Ljubljani, na Starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu. Tii se dobivajo vsake vrste WT kmetijski itroji,^ kakor: slamoreznice, mlatilnice, žito čistilni »troji itd. P. n. gospodinjam, krojačem in čevljarjem pa priporoča svoje izvrstne 9C šivalne stroje prav po nizki ceni, za katere pet let jamči (garantira). Vsakdo kdor ie tu stroje kupoval, je bil zadovoljen, ter je izrekal zalivalo. Med drugim navedemo tu ld sledečo ° Brod na Kulpi, 24 sept. 1892. Gospodu Frana Detterju v Ljubljani. Šivalni stroj, kojega ste mi poslali, prav izvrstno, dobro in hitro dela, ter Vam moram reči. da ste jui boljši stroj poslali, kakor sem ga pričakoval, ter Vam s tem izrekam mojo zalivalo. Spoštovanjem 483 3—3 Ivan Stampfl, čevljar. || i ižllš DE & Ü DÜ I 165 (12-6) ■ f.f.f.f.f.f f.f.f.f.f.f.f.f^ h J Dr. Vinko Gregorič usoja si naznaniti, da je danes odpotoval; vrnil se pa bode sredi decembra meseca zopet v Ljubljano. 456 8-8 ^ V Ljubljani, dne 5. okt. 1892. 4 Jubilej ske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje s tem za leto 1892 osem cesar Franc-Jožcfovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske Prošnje naj se vpošljejo iboruici do 20. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župuiiskega iu občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj kaki obrt samostalno (na svoio roko) iztrževa!, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in d» je ubog. St. 20817. (500) (3-3) Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. V Ljubljani, dne 25 oktohra 1892. 510 3-2 P im "S n rt, e O. ft Zaradi preselitve popolna WF" razpr lesoreznegn in ko^arskegra blajra, kot: Sriala za brisače, za ključe, are, časnike in plima, kljuke za oblačila, stojala za smodke in pipe, posode za kadlloe, konsole, mize in posode za ovetloe, keglji, svečniki, okviri za podobe in fotografije, živalske glave, srnji izveski, pljuvalnlki, pipe za tobak, naustnikl, ročaji, deičloe za čaj, noii in vllloe, čaie, Igrače, godbene skatlje, obroči in skledlee za otlrače, posodice za dliave, kasete za lepotlčje in rokavloe, pisala, krožniki, kapelice za svete podobe, krizi, pu-ičloe za hostlje itd. itd. Dalje koikl za gospe, koiki za ovetloe, delo, potovanje, stenski koiki itd. Končno so na veliko izbiro raznovrstne palioe v I. kočevski hišni industriji. Premovana na Dunaji 1890. F. Stnmpfel. Premovana na Dunaji 1890. Ljubljana, Šellenburgove ulice 4, fllijalu v Opatiji. Edina prilika za primeren nakup po nizki ceni za boilčn» dLnrlls»! 503 3-3 &> 3>T O Isl 3 isi< JU O cd i mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1893. leta, naznanja niestui magistrat ljubljanski sledeče: 1. V .»i tu prebivaioči mladeniči, kateri so bili rojeni 1872., 1871. in 1870. leta, se liiorcjo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letoss pri mestnem magistratu. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domoviustva, je s seboj prinesti dokazila o starosti iu pristojnosti. 3. Zaea-no odsotne ali pa bolue mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31.. 32.. 33. in 34. vojneea zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januarji in februarji 1893. leta pudpi.saneinu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje. 5. Oni. ki želijo, da se jim dovoli suva zunaj domačega stavnega okraja, morajo o priliki zglasitve izročiti z listinami opremljene prošnje. V takem slnč-aji je moči tudi istočasno zglasiti iu dokazati pravico do kake v §§ 31., 32.. 33. iu 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. 6. Dolžnost Ziilasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi ali pa oni. ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojuega pomorstva) in so še stavodolžui. 7. Kdor zanemari dolžnost zglaaitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljeiiec, kaieri opusti propisauo zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 ilo 100 gld., eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dni. Magistrat deželnega stolnega niesta Ljubljane dne 17 oktobra 1892. Župan: GRASSELLI s. r. Cerkvena glasba.: Pet Tantum ergo in 494 5-5 petero masnih pesem za mešan zbor zložil Ig. Hladnik, op. 17. Cena 40 Ur. Prolala: „KatoliSka Bukvama4 v Ljublmni, J. Kraje v Novem M Htu IU Fr. Norbert Gregi v Nabran, Stajer**.-. mšm 462 18-9 IVijiiiuo si p. n. občinstvo uljudno n* to opozarjati, da se naša liaflireiiier-jeva Kneipp-a sladna kava nikoli o r,inM<»ni Kathrener 4(55 13-7 rs eprekosl j Loclutel )obiya IV so Stev. 21.203 Kathreinerjeva Kneippa sladna kava, najboljši dodatek h kavi, prodaja prodajalcem na drobno po originalnih tovarniških cenah 461 13—9 JANEZ LUCKMANN v Ljubljani. Dni 28. oktobra. Ogerska zlata renta 4% , . 111 gld. 90 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 40 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 „ 25 . Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186 „ 25 „ Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/,% 100 „ 25 „ Kreditne srečke, 100 gld.......191 „ 25 St. Gienois srptke. 40 gld................63 „ 30 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 80 „ Rudolfi» e srečke, 10 gld........23 , — „ Salmove srečke, 40 gld........62 „ 50 „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....58 . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 . 50 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2775 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 „ 25 Papirni rubelj....................1 „ Laških lir 100 . ........ . — Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat ljubljanski sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardini-jevo v znesku gld. 80-35 2. Jurij Thalmeiner-jevo v znesku gld. 86-26 3. Jos. Jak. Schilling-ovo v znesku gld. 86.10 4. Jan. Jošt Weber-jevo v znesku gld. 90 92 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik.Kraškovič-evo v znesku gld. 79 80 do katere ima pravico ubog kmet št. Peterske fare. 6. Jak. Ant. Fancoj-evo v znesku gld. 67.20 do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. od občinskega sveta ljubljanskega povodom srebrne poroke Njih Veličanstev osnovana ustanova za dekliško balo v znesku gld. 100,— Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v ljubljansko mestno občina pristojna dekleta, ki so se letos omožila. 8. Jos. Feliks Sinn-ovo v znesku gld. 48-30 do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. Prošnje za te ustanove uložiti je s magistratu 9. II. Ant. Raab-ovo v znesku gld. 205-— Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožna, dobro vzgojena hči ljubljanskega meščana, ki se je letos omožila. 10. Mihael Pakič-evo v znesku gld. 120-— do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu, ali pa njih udove. 11. Jan. Nep. Kovač-evo v znesku gld. 151-20 katero je razdeliti med štiri, v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 12. Hel. Valentini-jevo v znesku gld. 84 — katero je razdeliti med otroke rojene v Frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 13. Ustanova za posle v znesku gld. 50.40 katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. potrebnimi prilogami vred pri podpisanem 512 (3-1) Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dné 26. oktobra 1892. Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih nr, zlatih, srebrnih in nikelnatih, atenskih ur z nlhalom, nr s stojalom in ur budllnlo (Weckeruhren), ur z godbo in godbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlilo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 4 20 do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10 — „ srebrne remontoir - ure „ „ 7-50 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35-— zlate ure z» gojpode . „ „ 24-— „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mog6 prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-13 205 38—31 «ar llustrovani ceniki na željo gratis in franko.