^^ ço/^î Gorentski časnik od leta 1947 ^^^^ J ^ PREDlIODNtK TÏDNfK GOStENIEC L*TA (000 PETEK, 31. MARCA 2006 Leto LÍX» §t. 26, cena 290 SÍT, j6 HRK, i.zi EUR Odgovorna urednica: Mariia VolČjak Časopis izhaia ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov WWt.GOKEKISKICLAb.SI V univerzo Gorenjski župani so se dogovorili za ustanovitev Univerze na Gorenjskem eta 2007. Kmalu podpis pisma o nameri. Bo^an Bogatai nje reforme nakazujejo usta- predsednik razvojnega sveta Kranj • Na sredini seji Regio» novitev veijega Števila uni- Gorenjska, Razen novih visokošolskih na I nega razvojnega Goreniske so se župani enajstih obiin dogovorili za p>od-pis pisma o nameri o usta- verz. Na Gorenjskem ima- Študentov in oziroma višješolskih usta mo dovolj znanstvenih disciplin» po- nov, ki bi jih v nekaj letih trebna je le le politična volja in v enem letu bi lahko ime- preoblikovali, naj bi v univerzo poleg kranjske Fakxaltete novitvi univerze. Ugotovili li univerzo." "Na Gorenj- za organizacijske vede vklju-so, da potrebujejo medna- skem potrebujemo veČ zna- Čili Še fakulteto za podiplom- rodno usmerjeno in fleksibilno univerzo, ki se bo pri- nja za gorenjsko gospodar» stvo in za nove tehnološke lagajala potrebam gospodar- parke, ki bodo zrasli ob fa- stva. ske državne in evropske študije z Brda pri Kranju in blejsko Poslovna šola lEDC. Mo- kultetah, to je za strojništvo hor Bogataj, župan Mestne Prof. dr. Robert Leskovar, v Skoi)i Loki, zdravstvo na obline Kranj, nam je pove-dekan Fakultete za organiza- Jesenicah, informacijsko dal, da mesto že dve leti za-cijske vede v Kranju ijt predsednik odbora za Človeške tehnologijo v Kranju, mobil- gotavlja denar v občinskem ne komunikacije in medije v proračunu za podporo usta-vire pri razvojnem svetu Tržiču in bančništvo v Ra- novitvir "Žal do sedaj pristoj-nam je povedal, da je bila dovljid. Hkrati bi na Gorenj- no ministrstvo ni imelo po-ideja o univerzi izražena že sko privabili mlade iz vse sluha za univerzo. Upam, da pred leti, vendar takrat ni Slovenije in tujine," nam je bo složna volja županov se- vladala prava klima: "Seda- povedal lanez Benčina, daj obrodila sadove." ^ V# V Zupančič Razredom četrtič Na včerajšnji sklepni slovesnosti 36. Tedna slovenske drame je nagrado Slavka Gruma že četrtič doslej prejel dramatik in režiser Matjaž Zupančič. [gor Kavćjč uravnoteženo zaplete v mre- čas, ko službe niso več večne, uprizoritev Ep o GU§ftmešu, v ....................................... žo samorazkrivanj, je v obra- Šeligovo navado za najbolj- dramatizaciji Nebojše Popa Kranj - Dramatik in režiser zložitvi med drugim zapisala šo izmed Šestih predstav v Tasiča, režiji Jerneja Lorend- Matjaž Zupančič je letos še strokovna žirija, ki je nagradi- tekmovalnem programu le- ja ter v izvedbi Slovenskega enkrat znova dokazal svojo la zgodbo, tipično za današnji tošnjega Tedna je prejela mladinskega gledališča. Prvič izjemnost pri pisanju za gledališče, saj je z dramskim besedilom Razred že četrtič do- di za avtorje nagra-slovenskih dramskih besedil, nagradi Slavka Gruma (leta 199S je bil nagrajen njegov Vladimir, tri leta kasneje Goli pianist ali Mala nočna muzika, leta 2003 pa je zmagal s Hodnikom). Razred odlik\ije izjemna ekonomija besede, saj av- ^ torju uspe. Čeprav v skopih * Črtah, prepričljivo naslikati ^ protagoniste. Obenem pa jih ï letos je Prešernovo gledališče v sodelovanju z Gorenjskim glasom podelilo tudi Nagrado občinstva. Z ocenami od ena do pet je občinstvo ocenjevalo vseh 13 predstav v tekmovalnem, mednarodnem in spremljevaliiem programu. S povprečno oceno 4,53 so gledalci nagrado dodelili satiričnemu kabaretu Zafrkon Borisa Kobala in Sergeja Verča. Zaključno prireditev, ki jo je režiral Miha Golob, je popestrila glasbena skupina Katalena. POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA LEKTRON S K;íPB KaMU n Gorci^riu V'iusnas www.rtfcfAwWj'Jtf^^ ^ ljubljanska banka % Uovd Li\ib\iMsk9 bèrtkè d.d., Q'ubfjdnâ J Podružnica Gorenjska in Kamnik, Koroški cesta 2. Kun], tťleíor>; (04) 28741 eC. iit. (04} 297 41 6) 26 oo c/^ AKTUALNO Igralništvo sprlo svetnike TÚO barne m kratke $«j« oMinske- ga. kol je b\\z ponedeljkova, v Kranj* iki Gori Í9 nI t>ílo. Ker župan na dnevni red Lrvrstif dodatne tojke^ predstavitev Projekta weHness in ca* sino v hotelu Erika, je dnevni red \ Seja je bHa končana, ie pre* ♦ ^ i it 3 GORENJSKA Ko je Kranj postal mesto muzeju v Krartjj pri* o v f^ča&Utev prve omembe mesta Kran^ "In civitat« Chreir>burch" veliko razsUvo s tem . V galeriji Mestne hiše in v Stebra lini dvorani jo bodo nrt^rti RAZGLEDI Čas brezverja se izteka Kardinalsko mesto dolgujem obema papeiema, janežu Pavlu II., ki me j« poklical v Rim, in Benedi^u >CVI„ ki me je imenoval za kardinala« je pove* dal v pogovoru za Gorenjski glas novi slovenski kardinal dr. Franc Rode, ki ima slovensko in vatikansko driav* 15 EKONOMIJA Kapitala za dve leti razvoja Zadnje posicvre poteze utrjujejo v položaj na trgu, pravi predsednik uprave mag. Bine Kor* dež. "Lahko vam zatrdim, da ni bilo nobene ponudbe za sodelovanje v . Takih idej je vsak dan se z njimi ne ukvarjam." in 19 VREME Spremen^ivo oblačno bo, popoldne se bodo pojavipk hzijevne padavine. Kar topb bo, jugozahodni veter bo v nedebo ponehal 5/15°C ji4ri: sprvmen^vo oblačno m fN i I t 17703529 2 POLITIK) i danica. zavrl KRATXE NOVICE ljudljana Medijski zakon skozi prvo branje Poslanci državnega zbora so na marčevskem zasedanju pritrdili noveli zakona o medijih. Novosti, ki jih prinaia, naj bi zagotovile pogoje za pluralnost medijev, vzpostavile financiranje programskih vsebin, zaščitile otroke in mladostnike pred pornografijo in nasiljem, varovale slovenski jezik in slovensko glasbeno produkcijo. Bistvene spremembe, ki so v javnosti povzročile največ hude pa zadevajo pravico do popravka, ki se §lri na "navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bis« tveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu". Medijski zakon je prvo branje prestal s 54 glasovi za in 17 proti. D. Ž. Jesenice, Žirovnica Zahvala slovenskim materam člani podmladka Slovenske demokratske stranke so ob materinskem dnevu izpeljali projekt "Slovenska demokratska mladina se zahvaljuje slovenskim materam". Obiskali so nlSnice in mamicam s čestitko podarili tud par otroških copatk. Sodelovali so tudi Člani občinskih odborov Žirovnica in Jesenice, predsednika mag. Domen Zupan in £lvis Demšar sta obiskala porodniški oddelek jeseniške bolnišnice. SDM želi s tem projektom opozoriti na zmanjševanje Števila mladih v rodni dobi in na bistveno spremenjen trend rodnosti, pristojne ustanove pa naj se v večji meri posvetijo tej problematiki. D. Ž. ljubgama Odstopili od ustavne pobude Skupnost socialnih zavodov Slovenije sporoča, da je odstopila od pobude za oceno ustavnosti zakona in podza< konskih predpisov, ki urejajo plaČni sistem v javnem sektorju. Pobudo so sicer ili 22. marca, ker naj bi ti predpisi uveljavljali nedopustna, nelogična in v praksi neizvedljiva plačna razmerja, umaknili pa so jo po pogovorih z ministrom Gregorjem VIrantom. Skupaj so namreč ugotovili, da so plačna nesorazmerja res nevzdržna in se dogovorili za dvig spodnje meje plačnih razredov za direktorje javnih zavodov (domov za starejše in drugih socialno varstvenih zavodov). Nekatera vprašanja pa še ostajajo odprta (postopek odločanja o delovni uspešnosti, parcialno uvajanje plačnega sistema, ustreznost položaja direktorjev kot javnih uslužbencev, prihodnje linearno zmanjševanje piaČ), vendar je skupnost pripravljena na dialog. D. Ž. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Novost za nove naročnike Sralci. ki $e boste za vsaj enoletno naročilo Gorenjskega glasa odloČil) v tednu do 6. aprila 2006, boste lahko poleg trimesečnega brezplačnega prejemanja časopisa med darili izbral vstopnici 29 veliki koncert 06 svetovnem dnevir Romov, ki bo v petek, 7. aprila, v Cankarjevem domu. Koncert ob svetovnem dnevu Romov in 10. obletnici skupine Amala z go^ti iz Makedonije: Darhla Orkestro in Cllavutine Ljubljanska skupina Amala bo pod vodstvom vsestranskega glasbenika Imerja Traje Brizdnija ob svoji lo-letnici v družbi orkestra in vokalne skupine Darhia Orkestro in Cilavutne iz Makedonije ustva> rila nepozaben večer tradicionalne in sodobne romske glasbe. Amala pod 8rizantjevim vodstvom že leta povezuje tradicionalno romsko glasbo in jazz. Po več izdanih albumih {Cípsy Music, Dudum. Amaio Esma Redztpova Teodozte^ko, Suha Romom) je skupina razvila prepoznaven slog z vplivi jazza, latinskih ritmov, popa, funka in klasične glasbe ter dokazala, da se za temperamentnimi ritmi njihove glasbe skrivata bogato znanje In dediščina. Makedonski orkester m vokalna skupina Darhia Orkestro in Cilavutne združujeta stare iradidonalne pesmi z novejšimi pristopi v etno glasbi. Skupino vodi profesorica glasbe, 8ajsd Arifovska, ki igra kar dvajset inštrumentov, drugi igrajo na mandoline, mandole, kitare, tolkala in klaviature. Vablieni k naročilu. Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj; t.: 04/201 42 41; e: narocmn .s) Današnji koncert OPUS QUATRO Izirebani prejemniki dveh nagradn^h vstopnic so: Marija Modec, Majda Kovačid in Mili Žumer. Vstopnici lahko prevzamete v Kinu Center pred začetkom prireditve. Petra Keižar VeČina azbestni zakon Po dolgotrajni torkovi razpravi je državni zbor znova potrdil besedili dveh zakonov, o odpravljanju posledic dela z azbestom in novelo zakona o vojnih veteranih, na kateri je državni svet sprejel veto. daníca Zavkl žlefilft skrbela za oboje in da očitek, ..............................................................................da gre za velika sredstva, ne Ljubljana • V azbestni zakon drži. Kadar denar namenja nj vključen vpliv azbesta m za oboroževanje, ne varčuje, okoliške prebivalce, zajemale drugače pa je, ko gre za tiste, ki so s tem zdravju ne- zdravje ljudi. Razočaran sem varnim materialom delali. To tudi nad glasovanjem nekate- je tudi razlog, da je opozidja rih poslancev o azbestnem na februarskem zasedanju zakonu: tistih gorenjskih, ki vložila več dopolnil, vendar v smetarski zgodbi obljublja- niso bila sprejela- Iz enakega jo visoke rente ljudem na ob- razloga je besedilo zakona z močju smetišča, po drugi vetom zavrnil tudi državni strani pa niso pripravljeni svet Pri noveli zakona o voj- priznati rente že obolelim, ki nih veteranih pa je šlo za širi- živijo v okolju, ogroženem z tev kroga oseb, upravičenih azbestom. Ne preseneča me do statusa vojnih veteranov toliko, da so za azbestni za- Borut Sajovic vojne za Slovenijo in za pre- kon glasovali koalicijski po- nehanje zakona o financira- slanci, saj je bilo to pod priti- nz strani antifašisrtčne koali- a slednjega s tem zakonom nju borčevske organizacije, skom, razočaran sem, ker ga dje in kdo je prisegel okupa- nismo mogli reševati, pač pa Oboje se je zdelo spomo dr- je podprl tudi Zmago )elin- tor^u. žavnemu svetu, ki je izglaso- ČiČ, medtem ko je ostala val veto in tako je marca no- stranka SNS glasovala proti, Odškodnina le v tovarni nevarnih kritin in zame- i / Rudi Veršnlk /^««Tihj ook\ potreben drug, okoljski, ki bo omogočil odstranjeva- vela zakona spet prišla v par- In da je koalidja za zakon pri- lamentami postopek. Tokrat sta bili obe besedili zakonov dobila tudi oba poslanca narodnostne skupnosti. Šlo je ponovno potrjeni, in sicer z za 46. glas. Vmes je predsed- njave nevarnih vodovodnih Zakon o azbestu smo po- cevi. " Glede novele o vojnih veteranih pa VerSnik meni, da izenačuje položaj borcev z večino poslanskih glasov. Šlo je za 46. glas novno potrdili, ker bolje ureja vpliv azbesta za vse prizadete na delovnem mestu kot stari zakon," je za naš Časo- so se borili za sedanjo Slove-da so zakon podprli, razen pis povedal poslanec Rudi nijo. Po njegovem so bili do-posiancev s Primorskega, Veršnik, SDS, iz Kamnika, slej privilegirani. Ker ie bor- nik vlade poklical poslance Desus in jih "Z azbestnim zakonom kjer je problematika z azbe- "Ne obravnava pa prizadetih cev iz obdobja NOB vse nismo zadovoljni, ker ne re- stom najbolj pereča." O no- zunaj tovarne, česar ni že manj, njihova organizacija Šuje celovito problematike veli zakona o vojnih vetera- stari zakon, ki tem ljudem ni potrebuje tudi manj denarja, njegovih vplivov na zdravje nih pa poslanec meni, da na in razlikuje ljudi, ki so z njim eni strani preveč širi kiog omogočal odškodnine. Stari zakon smo morali vsako leto do tega pa naj po njegovem mnenju ne bi bili upravičeni delali ter one, ki so živeli v oseb, ki jim gre status vojne- "podaljševati", sedai bo kon- mlajši, ki nadaljujejo borčev- okol)u, ki ga azbest ogroža. Zato smo v naši stranki tudi ga veterana, po drugi pa je di-skriminatoren do borčevske Čno iiieďú položaj tistih, ki tradidjo. Slednji nimajo neposredno delajo pod vpli- zaslug za osvoboditev Slove- nije v letih 1941 do 1945, meni VerSnik. Slišal te rudi. podpirali veto državnega zbo- organizacije, ki ji odvzema vom azbesta. Če bi ga Širili ra," je za Gorenjski glas dan del sredstev in s tem kaže na na upravičence zunaj tovar-po vročem glasovanju v dr- odnos vlade do NOB. Pravi, ne, bi potrebovali znanstve- da na terenu borci tega delavnem zboru povedal posla- da se sam sicer ne vključuje v ne analize, kako daleč seže narja ne dobijo, pač pa ostaja nec LDS Borut Sajovic iz Tr- razprave o obdobju, ko se še njegov vpliv. Z azbestom na centralah, menda za obe-žiča. "Mislim, da ima država ni rodil, jasno pa je, kdo je smo soočeni vsi, obdaja nas ležitev dogodkov, kakršen je toliko denarja, da bi lahko po- končal drugo svetovno vojno od streh do vodovodnih cevi, bD tudi dražgoška proslava. Dolini SO dale ime ljudem ponujajo vrsto informacij tudi o tem, kakšna je razlika med občino in upravno enoto, kolikšni bi bili stroški delovanja občinske uprave, bo občinski proračun zadosten za uspešen razvoj in jim zagotavljajo, da ne bo ljudem zaradi nove ne priložnosH. zavedajo pa čina bi omogočala promoci- občine treba plačevati niČ ....................................... se tudi velike odgovoniosti jo teh krajev. Trdijo tudi, da večjih prispevkov kot doslej. Poljane • "Željo po lastni ob- za razvoj svojega življenjske- majhne enote z dobrim go- Na vprašanje o nesoglasjih Poljana in javorci, korajža velja, je geslo, ki se na območju teh dveh (sedaj še krajevnih skupnosti) pojavlja pred referendumom za občino Poljane. Danica Zavtîl Žlibir ftni čutimo že od leta 1094, ga okolja. spodarjenjem in pregled- med Poljanami in lavorjami ko so nastale prve manjše "Ne gre za to, da bi bila se- nostjo poslovanja znajo iz glede nove občine pa sogo- občine, vendar naša pobuda danja občina prevelika, pač enega tolarja narediti dva, vornika odgovarjata, da ji ni nikoli prišla tako daleč kot pa sta to dve zaokroženi ce- pri tem pa se sklicujejo na ni, pač pa so dejanje tistih, ki sedaj, ko je sprememba za- loti, ki naj bi delovali dclje- izkušnje primerljivih občin želijo preprečiti nastanek konodaje omogočila ustano- no. Območji krajevnih skup- v Sloveniji in na tujem. Vin- občine. V [avorjah, ki so vitev občin tudi manjšim nosti Poljane in Javorje, iz formativnem gradivu pojas- manjše od Poljan, se morda enotam med dva in pet tisoč katerih naj bi nastala nova njujejo, kako deluje občina, ijo, da bodo imele v novi prebivalci. Prvič je pobuda manjša občina, se geograf- kakšne so njene pristojnosti, občinimanjšivpliv, aboveč- tudi vložena vdržavni zbor." sko dopolnjujeta in gravitira- pripravili so tudi izračun, ji od sedanjega, pravita oče pove eden od članov inicia- ta na skupno središče, ki je kolikšen bi bil letni prora- in sin Amolj, saj bodo imeli tivnega odbora za novo obči- zgodovinsko težišče doline. čun morebitne občine. Za svoje svetnike v občinskem no Poljane (in prvopodpisa- Tej so Poljane tudi dale leto 2007 naj bi znašal 457 svetu. Kakšen izid pričakuje- ni pod pobudo) Franc Ar- ime, " očetovim argumen- milijonov. Investicij ne želi- jo 9. aprila? Presodijo naj nolj. Pravi, da pri pobudi ni- tom pomaga Še )anez Amolj jo obljubljati, razen izgrad- ljudje sami, pravita, sicer pa kakor ne gre za interese ka- in dodaja, da jo povezujejo tere od političnih strank, pač lolski okoliš, vrtec, pošta. V pn osnovni Soli. Češ da bodo o njih odio- se n o uspeha. O ločenem glasovanju v Poljanah pa zgolj za željo ljudi, ki 2 lastni občini bi svoje inter- čali izvoljeni svetniki in Žu- in javorjah pa menita, da je ustanovitvijo samostojne ese tukajšnji ljudje bolje in pan. Sicer pa pobudniki za na Javorjah velika odgovor dne pričakujejo večje razvoj- hitreje uveljavljali, lastna ob- občino Poljane v tem času nost za referendumski izid. r v I à ^KT\J LNO info (§>g'glos. s i 3 Niti ne poznajo Z novim zakonom se uvajajo finančne spodbude za zaposlovanje invalidov. Možnosti zaposlovanja podjetja slabo poznajo, kljub temu pa sta se posveta na to temo udeležila le dva delodajalca. bořrian Bogataj Kranj • "Začelo se je pri 37- lih, najlepših letih, " svojo stem, ki delodajalcem z najmanj 20 delavci nd a ga zaposlitev invalida ali sklenitev pogodbe o poslovnem sode- zgodbo opisuje Renata iz lova nju 2 invalidskim podjet-okolice Kranja, ki trikrat te- jem. Prejšnji teden je Šent densko obiskuje kranjsko organiziral posvet Vključitev tezjc zaposljivih na trg dela v okviru projekta (nlerreg IIIA, v katerem sodelujejo še BSC Kranj, kranjska enota enoto Šsnta - Slovenskega zdniženja za duševno zdravje: "Pri kuhanju mi je enostavno začela smrdeti hrana. Zdravnica me je poslala v zavoda za zaposlovanje in bolnišnico v Begunje, kjer so Premente Forschung iz Čemi povedali, da sem preobre- lovca. "Naš glavni cilj je bila menjcna. Želela sem delati, promocija novega zakona ter vendar sem kar naenkrat za- predstavitev delnih rezuJta-Čutila bolečine v glavi, nič veČ tov raziskave, ki smo )0 opra-mi ni šlo. Ugotovili so hudo vili med delodajalci, katere depresijo s hudimi napadi, namen je bilo ugotovili ali Težak občutek je bil nad me- delodajalci želijo zaposlovati noj, jokaš se in stisneš v kol invalide. " nam je povedala "Težak občutek je bil nad menoj, jokaš se in stisneš v kot in nikomur ne zaupaš." V Jana Ponikvar, ki pri Scnm in nikomur ne zaupaš/ nam je povedala Renata, ki bi se Begunjah so ji pomagali, da skrbi za program zaposlova- kljub bolezni rada zaposlila. / m»; t,«» e>©h Šenl j e tudi ustanovitelj za- je cmok v grlu izginil, Še ved- nja. Rezultati kažejo, da podno pa občasno čuti strah jetja bi zaposlovala invalide, da so nori. Delodajalci ne pred ljudmi, ne prenese več- vendar nimajo primernih de- poznajo bolezni, so negoto- voda ŠeniPrima, zavoda z dr- ih obremenitev. "Še dobro, lovnih mest, hkrati pa zelo vi in jih ne želijo zaposliti, žavno koncesijo za svetova- da imam oporo v družini, se- slabo poznajo zakon. Čeprav Naša vloga je, da pomaga- nje, usposabljanje in rehabi-daj tudi v Šentu. Trudim se, je njihovo znanje pomanj- mo obema, delodajalcu in litacijo invalidov. Cilj zapo-da bi delala, saj bi bila lada kljivo, sta se posveta udeleži- rehabilitantu, ' razlaga Po- slitvene rehabilitacije je, da med ljudmi. Brez tega bi bila ves čas zaprta med domače stene," še pravi Renata, ki si je ime izmislila, saj želi ostati anoniirma. la le dva delodajalca, povabili pa so jih več kot 300] nikvarjeva in doda, da tudi se invalida usposobi za njihovi varovanci čutijo ustrezno delo, zaposli, da za- Delodajalci izražajo zani-. strah pred novo službo in se poslitev obdrži ali da v njem manje za zaposlovanje invalidov vse od nezahtevnih do velikokrat zlomijo. Kot pri- napreduje. Kranjska enota mer dobre prakse v združe- Senta, ki deluje v Tomšičevi Z letošnjim 1. januarjem je visoko kakovostnih del. "Žal nju navajajo invalidsko pod- ulid, štejejo čez 100 Članov, začel veljati nov zakon o za- pa zelo majhen odstotek in- jetje Dobrovita plus, kjer so od tega je 86 uporabnikov, poslitveni rehabilitaciji in za- validov dobi zaposlitev, ki si zaposlene osebe z načetim 25 pa svojcev. "V dnevni cen« poslovanju invalidov. Ta vse- jo zares želi. V našem zdru- duševnim zdravjem- Podjet- ter prihajajo po svoji želji, buje razne fmančne spodbu- ženju se srečujemo tudi s je je našlo tržno nišo v ure- brez omejitev, isto velja za de za zaposlovanje invalidov stigmatizacijo, saj za osebe janju zelenih površin in ima delavnice." nam je povedala (tudi subvencioniranje plač z duševno boleznijo v druž- številne naročnike njihovih Petra Barbalič, vodja dnevne- invalidom) in uvaja kvotni si- bi še vedno velja predsodek, storitev. ga centra. // Osebne izkaznice // šole Učinkovit vpogled v delo šole omogoča osvetlitev številnih dejavnikov, ki vplivajo na dosežke dijakov. Mateia Rant da so šole razvrščene po ka- mednarodni prostor in po- nabor kazalcev oziroma ele-kovosti. "Uporaba podatkov dobno. Tako razmišlja tudi mentov dela šole, ki bi po- nujali celovitejšo informaci- o delu in s tem kakovosti Kranj - Javna objava rezulta- o dosežkih znanja za po- ravnateljica jeseniške gim-tov mature v nekaterih šolah sredno sklepanje o kakovo- nažije Lidija Domig. Šola se z gimnazijskim programom sti vzgojno-izobraževalnega po njenem izkazuje z vsemi šole. Šlo naj bi za nekakšne je minuli teden dvignila pre- dela je tako lahko celo zava- svojimi dejavnostmi, med- osebne izkaznice šol. "Po* datki o uspehu na maturi v osebni izkaznici bi morali ccj prahu. Po mnenju enega jajoče in predstavlja skrajno narodnimi izmenjavami ter od naših sogovornikov, rav- zoženo pojmovanje kakovosti." Zato, nadaljujejo, v več- na gjmnazi- e Marjana Luževiča. si bodo uspehi dijakov na športnem in kulturnem u. vsebovati tako število diia- ini evropskih držav ne ob- "Uspeh na maturi ne more kov, ki so se prijavili k matu namreč otroci in njihovi javljajo rezultatov nacional- biti vse. Odvisen je recimo ri, kot število tistih, ki so starši zapomnili zgolj tabele, v katerih so šole razvrščene nih preverjanj v obliki les- tudi od tega, ali vsa štiri leta jo uspešno opravili. To tvic, temveč v obliki kazalcev delaš selekcijo ali pa se po- bil potem dober pokazatelj po uspehu na matiui, kar pa kakovosti, ki jih mora šola trudiš, da do mature pripe-0 samili šolah ne pove veli- obvezno analizirati in objav- IjeŠ čimveč dijakov." ko. "Gre zgolj za neke konč- Ijati. Za boljši vpogled v delo Prav na nevarnost, da uspešnosti dela v šoli," je ob tem opozoril Rozman. Osebna izkaznica naj bi ne številke, ki pa ne prikaže- šole bi morali po mnenju bodo zaradi javne objave re- razen tega vsebovala podat- vse zgodbe, kako so v šoli Luževiča upoštevati še Šte- zultatov mature Šole letos ke o številu dijakov, ki nada- prišli do rezultata. Potrebne vilne druge dejavnike, reci- bolj temeljito opravile selek- Ijuje Šolanje ali se zaposlijo, bi bile dodatne utemeljitve. mo kakšni učenci se vpisu- cijo v četrtem letniku, je številu dijakov, ki ne konča- kranjske jo šolanja, izostajanju dija- kako sc odvija delo na šoli." jejo na posamezno šolo, opozoril ravn Tudi pri ministrstvu za podatke o osipu in celo Sol- gimnazije Franc Rozman. kov, številu vzgojnih ukrepov, kadrovski strukturi zaposlenih, vključenosti v mednarodne projekte in šolstvo in šport se strinjajo. skem redu. Razen tega sc Prepričan je, da bi moralo da objava dosežkov učencev mu zdi pomembno, koliko šolsko ministrstvo zato čim v obliki ranga Šol lahko šola spodbuja nadarjene di- hitreje ukrepati. Oblikovali vzbuja napačno predstavo, jake, ali se šola odpira v naj bi namreč priporočen podobno. Igralništvo sprlo svetnike Seja občinskega sveta je "padla" že pri dnevnem redu. Vzrok: županovo nasprotovanje točki o igralnici v Eriki. UršaPetbrnbl občini, tako da bi dobili ....................................... "širši vpogled v problemati- KranjskaCora-Takokratke ko". Nekateri potencialni in burne seje občinskega investitorji, konkretno last-sveta, kot je minuli ponede- niki jasne, so ga namreč že Ijek potekala v Kranjski obtožili, da se obnaša di-Gori, še ni bilo. Potem ko s kri mina torno, s tem, ko daje priložnost le lastnikom Erike. Občinski svetniki so župan na dnevni red ni hotel uvrstiti dodatne točke - Predstavitev projekta wellness in casino v hotelu Eri- v burni razpravi opozarjali, da se morajo držati sklepa s ka, ki jo je predlagal občin- prejšnje seje, saj bodo sicer ski svetnik lože Zupančič, izgubili kredibilnost, slišati je dnevni red "padel" in pa je bilo opozorila, da se seja je bila končana, še pre- do investitorjev, ki v občino den se je dobro začela. In prinašajo toliko denarja in kaj je v ozadju burnega do- nova delovna mesta, obna- gajanja? Na zadnji seji ob- šajo povsem neprimerno, činskega sveta so po vro- "V občini ni na pretek de- mest in Če smo čem klesanju mnenj sprejeli sklep, da naj bi na to- pametni, bomo vsakega kratno sejo vendarle pova- investitorja vsaj poslušali!" bili predstavnike podjetja je med dmgim menil Miro Hosting, ki bi predstavili Eržen, ki je tudi opozoril, projekt ureditve Erike. A v da bo občinski svet, ki po gradivu za sejo te točke ni novem namesto župana izbilo. Zato je občinski svet- daia soglasja k ieralniškim koncesijam, moral izdelati merila, na osnovi katerih se odločal o odpiranju no- nik lože Zupančič želel dnevni red razširiti z omenjeno točko, kajti na sejo so kljub vsemu prišli predstav- vih igralnic, niki Hostinga. Župan Jure A župan je vztrajal pri svo- Žerjav pa ses Širitvijodnev- jem in dnevni red brez nega reda ni strinjal, kajti točke Erika je na glasovanju pojasnil je, da bodo zaradi "padel". Tako je bila seja interesa širše javnosti pri- že po dobri uri zaključena, pravili predstavitev vseh 378 strani gradiva pa je projektov gradnje igralnic v ostalo neobravnavanega. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE )ože KoSnjek, Cveto Zsplotnik UREDNIŠTVO NOVINAR)! - UREDNIK Boštjan Bc^taj, Atenka Brun, (gor KsvČiČ, )ože Kolnjek, Uiiâ Petemd, Stefan S&je, Viíma Stanovnik, Cveto Zaptotnik. Danica Zavri Sioana P. Kovačič, Šte^n stalni sode^avd: jasna Paladin, Marjeta Smo nikar, Ma^až Crcgonč, Mateja Rant, Miha Nagllč, Milena Mikbvefč, Simon Šubk, Maja Bertoncdj. (gor Žerjav OBUKOVNA ZASNOVA TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gora2d Kavčič, Corazd fmik FiaOR ICA Ms;^ Vozlič VODIA OG tASN EGA TtóE VODJA MARKETINGA Petra Keižar GORENJSKI GLAS ye rtgistrirdnà bidgovnđ m stpiîtvertd znamka pod it. 977^961 pri Lfradu RS zè i^tefkli^^ m lastnino* Ustanovite; in ifddjatdi: Cor^njski (is^ d.c.o., D^wtotici: Marija Voijdk / Hzy^w: Zoisova 1, 4&00 Kranj / To 04/20142 00, fair: 04/?0i 42 ^mè\h mdli m osmrmicc. (cL 04/201 42 47 (^prcjcm nd ivtom^Ukfm odaivniku 24 Jt dn^no); uradna nrt: vsak delovni dan od 7* do ^s ^^^ / gUs j* poUednik, Uhaja ob torkih rn petkih, v naklidí 93.000 irvodov / ftedne prilofe: Uoja Cpren^ska, LçtopU Corcnj^lc« (enkr^i (elno)^ Nt po(ep In lokalnih prU log / Tlik: SCT, d.d.^ Ljobljana / Naročnina: ttl. 04/201 42 41 / Cena livoda 290 S(T/k2i tlSK Mna narainind^ SIT/12^,jjg EUR; Cene v drugi valuli so pr^nt^unane po ceo^ tralnetri paritetnefn te 42 4S. à 4 GORENJSKA GORENJSKI CIAS , 31. marca 2006 KRATKE NOVICE í^oovyicA Bo tudi Radovljica ponudila lokacijo? Radovljiški občinski svet je na seji v sredo na predlog župana janka S. Stuška uvrstil na dnevni red tudi odločanje o pobudi občine ministrstvu za oi. oWittj viww Wifl in hD >w*j WWKJ ^Mm iMtt^ imó ^«lo^fvn tûAQA bfweno m ria tf^iM, v Í r pa e99Ç*Wi K^ mteifna v/ářw^wor »uw h^ db brpjpâwso* rs4ew ^ We^ n pormt^gó íai Mm ■»> •í^raM vMM v Mttf 6A C<* pňlóW wyrtekc W WxZ it^filCiOfli MM KO řhM fltliiilj sMtf ^ la 4 W06 Ttt«wâk| Nnj«^ «4lAa 4 AIMM M KO k^www« 0 0 9 WOeOjvlW 0» »n» «jM^^«* ded WUÎ06. k gpmvW MWv TinMni OCM tM^r^ Ort^MfK fVNl^ftû » Nir>o VWWj im« D» ^imk SkJ.Kt W ^Vil b» W WûVWS ^ f 00 MWtt p^ iř^itó^w fÉtiĚi i^Mfnnnoi iMdi KD Nove smeri - n^vl V2á)emni%l(lddi m JU nHfel «zMwnnl «hI 0%6i20i dr Ur^Ar< rk^-tùck ZmMtán. ni Pr Ceiov ^Laoov r indhCM toťt^ 00 i^Doirije^à. ê04, W v ûdtF^n y/éJ^mMti tQ4 sk^^ca fklQvvSdjeí^lh ISO U^nUù^ û^iriiik^ v/d m mrdđ^lovni^ cd&omtresMínoM VC^IÛ i^I^piii lid V V/ #má Am Pd SDldtfW ídndn iTtfMXO Qr^P $1. k àCd ptav.e^ do ^ Doao o^ř^pe^é hé c^dni Ni do 14 £ Xin Kp ArwiAé. Q^iArfu v ^ v fir^hlNTíXoctéf^ (f) pn poQMI Hd Vfi^kU^ikl db^ikl OOtt«^« ^^ ^tpxpělí NOvj Irgt, :i ^kM, otfirbrM KO AmvnH^. c^t^w yxtifcn^i 1 rdcvff ^hiM Nqv*i irpi. Od^rMlkii viartmrii ^kiad 00 >d 4 2W6 Où v Od vMi^ftd f2 00 itf^. KO iriy&i(mdrit$ do Û ^ ridvM^èm ûbddbjv rid tù rvtf^ lUdO. I ^^Vd^hi HO dtuí&a /d uc^dvu npgii iri i^yirCH ç^^^Pd^td j M tuOi ;dOri|d < dpid£f n 1 infrastrukturo predali Komunali Infrastrukturo v obrtni coni v Šenčurju, ki jo je zgradilo podjetje Protim Ržiinik in Pere, je občina predala Komunali Kranj. Simon Subic Šenčur • Minuli teden je občina Šenčur opravi}a primopredajo infrastrukture (vodovod, kanalizacija in ceste) na območju prve faze obrtno podjetniške cone (OPC) Šenčur na izvajalca javnih del • Komunalo Kranj. Kot je znano, je omenjeno infi^struk- tufo zgradilo knčursko podjetje Protim Ržižnik Pere, saj občina konec 90. let prejšnjega stoletja ni zmogla tega finančnega bremena, se je pa tedaj z investitorjem do- Župan Miro Koželj (levo) In Andreas RžiŠnik iz Protim govorila, da se po izgradnji Ržišnik m Pere sta minuli prve faze OPC infrastruktura teden tudi s stiskom rok po- prenese v javno dobro. Pod- trdila prenos infrastrukture jetje je obvezo iz leta 1999 iz- v obrtni coni. polnilo v začetku letošnjega leta, ko je z občino podpisalo Občina Šenčur sc pripravlfa pogodbo o prenosu lastni- naizdelavošedvehlokadiskih štva infrastrukture po simbolični vrednosti, ki ni obremenila občinskega proračuna. načrtov na zemljiščih v obse- hektarja, V šenčurski obrtni coni se naseljujejo V že zgrajenem delu obrt- predvsem mala in srednje vene cone na 2,7 hektarja veli- lika podjetja z nadpovprečno kem zemljišču danes deluje dodano vrednostjo, ki po veči-52 podjetij. Občinski svet je ni izvajajo storitvene dejavnosti. Tako bo Šenčurska obrtna djska načrta za 6,2 hektarja cona kratkoročno obsegala veliko območje, ki ju je pri- 13,6 hektarjev, z obstoječimi pravilo podjetje Protim RžiS- površinami ob glavni cesti pa nik Pere, Vse nove površine so že v lasti 19 investitorjev. bo celo presegla 200.000 kvadratnih metrov. Z izredno ki po večini načrtujejo takoj- ugodno r\avezavo n^ letališče ln]Q gradnjo poslovnih ob- Brnik in 2 neposredno bližino jektov (nekateri so že začeli), dveh avtocestnili priključkov zato bo v teli dneh stekla tudi tako v Šenčurju nastaja ena izgradnja komunalne irďra- najperspektivnej ših gospodar- conna d i GORENJSKA 7 REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-J25/04-8 Datum: i6, 3. 200$ ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, záčetem na pobudo Mirans in Franca Pavlovčiča iz Gozda Martulj* kâ, ki Ju zastopa Odvetniška dnjžba Novak, d. n. o., o. p., Radovlji* ca, na seji dne 16. marca 2006 odloČilo: 1. Ůen 5 Odloka o kateforizaclji občinskih cest v Občini Kranjska Cora (Uradni věstník Gorenjske, št. 22/99) J^« kolikor pod za* poredno Številko 29 kategorizira krajevno cesto št. 190413 Kofzi* kai«Korzikâ7 na zemljiščih pare. št. vi. Št. 742 k. o. Gozd in pare, šL 177/1 vL it, 669 k, o. Gozd, v neskladju 2 Ustavo. 2. Občina Kranjska Gora rnora neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku Šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako< da s pobudnikoma sklene pravna posla za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne postopka raz» astitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukmitev javne ceste. Člen 66 Odloka o občinskih cestah v Občini Kranjska Gora (Urad* ni věstník Gorenjske, št 20/99) se razveljavi. 4. Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za ocer^o us* tavnosti 85. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št, 29/97, i8/02 in 92/05) se ustavi. Obrazložitev A. K Miran Pavlovčič je izpodbijal S5. Člen Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZjC) ter 66. člen Odloka o občinskih cestah v Občini Kranjska Gora (Odlok o cestah) in člen Odloka o katego* rizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Kranjska Gora o kategorizaciji), kolikor pod zaporedno Številko 29 kate* gorizira krajevno cesto številka 190413 z začetkom te ceste z oznako LK 190411. Navedena cesta naj bi tekla po njegovem zemljišču pare. št 177/35 vi. št 742 k, o. Gozd, zato naj bi mu izpodbijane določbe predpisov odvzele lastninsko pravico na njem, Čeprav za to ni dobil odškodnine niti ni zoper njega tekel postopek, v katerem bi lahko uveljavljal pravna sredstva. Izpodbijane določbe predpisov naj bi bHe zato v neskladju z določbami 25., 33., 67. m 69. člena Ustave. V dopolnitvi vloge je Miran Pavlovčič umaknil pobudo za oceno ustavnosti 85. Člena 2JC in edtagal, naj Ustavne sodišče izpodbijani določbi občinskih odlokov odpravi. Tej pobudi se je pridružil Franc Pavlovčič kot last* nik zemljišča pare. Št. 177/1 vL Št. 669 k. o. Gozd, ker sporna ces* ta teče tudi po njegovem zemljišču. Navaja, da je znatno prispe* val k njenemu asfaltiranju, vendar zato ni prejel nobene odškod* nine niti ni zoper njega tekel postopek razlastitve. Ustavno sodišče naj bi z odločbo št. U*l*i90/02 z dne 15.5.2003 (Uradni iist RS, št. 50/03 in OdlUS XII, 43) že odločilo o podobnem primeru. 2. Občina odgovarja, da je neurejeno pravno stanje prevzela od Občine Jesenice. Po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih bi bili sporni zemljišči poti, ki se dejansko uporabljata kot javni cesti, dostopni vsem pod enakimi pogoji. V soglasju s pobudnikoma naj bi Občina prek te ceste napeljala komunalno infra* strukturo (kanalizacijo, javno razsvetljavo in kabelsko televizijo) In jo asfaltirala. Njene pobude za sporazumno rešitev lastninskih vprašanj na navedenih zemljiščih naj bi pobudnika odklanjala. .* I. . Iz priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov in iz navedb nasprotne udeleženke izhaja, da sta pobudnika lastnika zemljišč pare. Št 177/35 vi. št. 742 k. o. Gozd in pare. št 177/1 vi. št 669 k. o. Gozd. Pobudnika zato izkazujeta pravni interes za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji, kolikor na njunih zemljiščih kategorizira občinsko cesto, in 66. člena Odloka o cestah, ki ureja vpis teh zemljišč v zemljiško knjigo. Ustavno sodišče je pobudo v tem delu sprejelô in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. Člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št 15/94-v nadaljevanju ZUslS) nadaljevalo 2 odločanjem o stvari sami, B.- L 4. Odlok o kategorizaciji določa občmske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega pn^meta, kt ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti (1. člen). V 5. členu razvršča lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom v podkategorije m mednje sodijo tudi krajevne ceste. Med krajevne ceste pod zaporedno številko 29 uvršča cesto Št 190413 Korzikai* Korz i k a7, ki med drugim teče po ze sta v lasti pobud* . Ustava v 69. Členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub us* tavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na neprernlčnini. Ustava v 69. členu 2ahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotov nadomesti o v naravi ali odškodnina. i tudi sodno varstvo 1er Pojem in status javnih cest ureja 2. člen ZJC Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, kijih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v asti občine. V primerih, ko obstoječe j ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti dnjgih oseb, določa prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena sprememb in dopolnitev ZjC (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah, Uradni list RS, Št 92/03 * v nadaljevanju ZJC-6) predvideva, da se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen s citirano določbo ZJC-B. 7. Ustavno sodišče je v odločbi št U-I-387/02 2 dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št 62/04 in OdlUS XIII, 36) tudi presodilo, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na , ki je v zasebni lasti, zgo j zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana meri za kategorizacijo javnih cest V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s prav* nim poslom ali po zgoraj navedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena. 8. V obravnavanem primeru Občina zem I j pobudnikoma ni sklenila i nista bila pravnega posta za pnaoortev zem ) se ^oper njiju izvedena postopka razlastitve. Zato je 5. člen Odloka o kategorizaci-ii v izpodbijanem delu v neskladju z 19. Členom ZJC-B in z 69, členom Ustave. Ker4. člen Odloka o kategorizaciji vtem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju Ustave s 33. C enom 9. Pobudnika sta predlagala odpravo izpodbijane določbe Odloka o kategorizaciji, vendar pri tem nista navedla Škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, Glede na navedeno v 7. točki obrazložitve bi razveljavitev Izpodbijane določbe Odloka o kategorizaciji lahko povzročila neustavno stanje. Ker gre za primer ;z 4$. člena ZUstS, je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti rugi odstavek 48. Člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji je v neskladju z Ustavo, ker je Občina opustila dolžno ravnanje. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. Člena v povezavi z drugim odstavkom 40. Člena ZUstS naložilo Občini, naj v roku šestih mesecev s pobudnikoma sklene pravna posla za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitvena postopka ali pa v primeru ugotovitve, da cesta ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v postopek za ukinitev javne ceste in 8.* adu z ZjC izpelje IZ 10. Odlok o cestah v 66. členu ureja vpis v zemljiško knjigo. do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. Prejšnji last-zemljišč, ki za svoje zemljišče Še niso prejeli odškodnine, jo majo pravico zahtevati v skladu z zakonom. n. Ustavno sodišče je 2 odločbo št. U'l-224/oo z dne 9, 5. 2002 (Uradni list RS, Št 50/02 in OdlUS XI, 73) že razveljavilo 137. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št 33/95 * ZZK) in 85. člen ZJC, ker bi po njunih določbah država ali občina zaradi dejstva, da je bilo zemljišče uporabljeno za cesto, z vpisom javnega dobra (ceste) v zemljiško knjigo postali lastnici t^ zemljišč. Čeprav jih pred tem nista pridobili s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku. Tudi po 19. Členu ZJC*B katego- cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih. 12. Izpodbijana določba Odloka o cestah je povzela takrat veljavni ureditvi S5. člena ZJC in 137. Čtena ZZK in hkrati vezala ureditev vpisa v zemljiško knjigo Še na veljavnost Odloka o cestah, Izpod-bijana ureditev je zato v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave, po kateri morajo biti podzakonski predpisi m drugi splošni akti v skladu z Ustavo in 13. Pobudnika sta predlagala odpravo izpodbijane določbe Odloka o cestah, vendar pri tem nista navedla škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Ustavno sodišče je 2ato iz 2goraj navedenih ra2logov 66, člen Odloka o cestah razveljavilo. Ker je Us* tavno sodišče izpodbijano določbo Odloka o cestah razveljavilo že iz navedenega razloga, ni ocenilo še drugih očitkov pobud-ntkov (3. točka izreka). H ,- IV. Pobudo za oceno ustavnosti 85. člena Z)C je Miran Pavlovčič umaknil, zato je Ustavno sodišče postopek v tem delu ustavilo (4, točka izreka). 15 Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 6. člena, tretjega odstavka 45. člena, 48. člena in drugega odstavka 40, Člena ZUsiS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sod* niki dr. Zvonko Fišer, Lojze janko, Milojka Modrijan, dr, Ctril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Luk* ić. Odločbo je sprejelo soglasno. Predsednik dr. Jar^ Čebuli uv ■••VV • V Parkirišč m vec Na parkirišče v Frankovém naselju čakajo že dve desetletji. Zaradi neurejenega mirujočega prometa ogrožena njihova varnost. Boštían Bogatat krat pa je biJ izgovor za ne-iz-gradnjo slabo vreme," nam je Ško^a Loka • Pred mesecem povedala občinska svetnica smo pisali o problemih z mi- Zorica Škorc (GŽS), ki je dva- rujoČim problemom v Pod- krat (letos pa še tretjič) vložila lubniku, podoben problem pa proračunski amandma za smo nažli tudi v Frankovém zgraditev omenjenega parki- naselju. Stanovalci v več stano- rišča, kakor tudi parkirišča na vanjskih objektih v Franko- zemljišču, ki ga je občina naj-vem naselju 155, i$6 in 157 že prej predvidela za center za vsaj 20 let čakajo na obljublje- zbiranje nenevarnih odpadno in z zakonom utemeljeno kov. gradnjo parkirnih površin. Občina Škofia Loka je že Tako so pred letom stanovalci . leta aooo pripravila projek- pisali županu Igorju Diaksler- tno dokumentaci jo, pred dve-in ga tudi pohvalili z " Vemo, ma letoma je pridobila še da ste do sedaj vdiko storili za gradbeno dovoljenje, vendar ureditev problema, kar dokazu- se je sosed nanj pritožil, ríú- je tudi pridobitevgradboiega do- nlstrstvo za okolje pa \ lani označilo za neutemelje- čas da projekt končaW. no. Lani jeseni je bila odstra- ŽupaJiu še sporočajo, da je njena živa meja, kdaj se bo ogrožena njihova varnost, saj občina lotila izgradnje obeh |e vozišče prezasedeno in s parldrišč pa smo vprašali žu- tem skorajda onemogočen pana Igorja Drakslerfa: "Tudi dostop reševalcem in gasil- za parkirišče, kjer smo načrto-cem. "Že ob vselitvi je bilo načrtovana izgradnja parkirišč popravili dokumentacijo, ven- ob koncu blokov, vendar se dar se bo gradnja na obeh par- do danes iii niČ zgodilo. Zem- kiriŠČih začela šele potem, ko Ijo je uporabljal sosed, ki je bo sklenjen sporazum med imel tu urejen vrt, zato so skupnostjo stanovalcev in ob- nam na občini vedno dejali, Čino. Vse je odvisno od stano- da naj počakamo na jesen, ta- valcev samih." KRATKE NOVICE škofja Loka Razvoj turizma na Loškem Svetnice in svetniki socialnih demokratov bodo v ponedeljek, ob 17. uri, v Miheličevi galeriji v Kašči, pripravili javno okroglo rnizo z naslovom Razvoj turizma na Škofjeloškem ustavijo samo in Gorenjskem. Zakaj se turisti v Škofji za kakšno urico, kdaj bomo postali Evropejci na področju turizma in zakaj Gorenci ne združimo moči pri razvoju turizma, se bodo vprašali poslanec Samo Bevk, predsednik Gorenjske turistične zveze mag. Jure Meglič, loški podžupan Bojan Starman, direktorica LTO Blegoš mag. Saša Jereb, direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar in Nejc )emec, tajnik Kluba škofjeloških Študentov. B, B. Kamnik Kamničani počastili Rudolfa Maistra Praznični dan občine Kamnik, ki ga Kamničani Že enajsto leto praznujejo na rojstni dan rojaka Rudolfa Maistra, se je začel s promenádním koncertom Mestne godbe Kamnik, nadaljeval pa s slovesnostjo pri Maistrovem spomeniku središču mesta. Župan Tone Smolnikar je skupaj z Nikolajem Pinterlčem, predsednikom Društva general Maister Kamnik k spomeniku položil venec, ter v svojem govoru poudaril dolgoletno povezanost mesta s tem velikim slovenskim možem. Na slovesnosti je govoril državni sekretar Aleksander Zorn. f. P. Kamnik Podeljena občinska priznanja Župan Anton Tone Smolnikar je zlato priznanje letos podelil Božu Matičiču za več kot Ss-letno dejavnost na področju glasbenega poustvarjanja in kulturnega udejstvovanja. Srebrno priznanje so prejeli Janez Boris Ivane za delo na področju mednarodnega sodelovanja, slikar Alojz Berlec in Drago Ko-vačič Z3 dolgoletno delo na področju ornitofîlije. Bronasta priznanja je župan podelil M Subelj Kramar, Majdi Peterlin, Medobčinskemu društvu Invalidov Kamnik In E>>mu starejših občanov Kamnik, prejemniki posebnih priznanj pa so letos Primož Hleng, Anton Spenko, Danijel Hamp in člani Tunjiškega okteta. J. P. 8 •• •• viîma. stan ovn ik @g-gios. si VABILA, PRIREDITVE Pred kvalifikacijami Še vaterpolski turnir • Na skupnih pripravah pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo, ki bodo med 7- in 9. aprilom v Kranju, se je včeraj spel zbrala naša vaterpolska reprezentanca. Varovanci selektorja Dejana jo-vovica bodo pred letos najpomembnejšo preizkušnjo del ju, ki bo v olimpijskem priprav opravili tudi na Tristar bazenu v Kranju potekal od nedelje do torka. V nedeljo ob 20.45 ^^ ^^ ^^^^ reprezentanca najprej pomerila 2 ekipo Partizana, v ponedeljek ob 20.45 tekma med Partizanom n MedvešČakom, v torek ob 20.45 ps 5e med našo reprezentanco in MedveŠČakom. V. S. V Tržiču državno prvenstvo v kickboxu • ŠD Stražišče in ckboxing zveza Slovenije skupaj z Združenjem kîckboxer-jev Gorenjske jutri, v soboto, organizirata i. državno prvenstvo v kickboxu v letošnjem letu. Tekmovanje bo potekalo v Športni dvorani TržiŠkih olimpijcev s pričetkom ob ^o. url. Zaključek bo predvidoma ob 17. uri, finale pa bo ob 16. uri. Tekmovalo se bo v fight contactu. Vstop je prost- P. P. Predavanje o najvišjih vrhovih Alp • Športno društvo Marmor Hotavlje bo danes, z začetkom ob 20.30, na terasi gostilne Upan pripravilo predavanje z diapozitivi "Najvišji vrhovi AJp:Mont Blanc, Monte Rosa in Dom". Predaval bo Andrej Poljanšek, vstopnine ni. V. S. Rokometni spored • Ta konec tedna bodo rokometašice v športni dvorani Kodeljevo v Ljubljani odigrale finalni turnir pokala Slovenije. Ekipa ŽRD Loka kava KSI Škofja Loka se bo na poJflnalni tekmî jutri ob "16. uri pomerila z ekipo Krim Mercatorja, ekipa Celjskih mesnin pa ob 18. uri z ekipo Olimpije PIK. Tekma za tretje mesto bo v nedeljo ob 15. url, za prvo mesto pa ob 17.uri. Rokometaši v ligi Telekom bodo odigrali zadnji krog rednega dela prvenstva. Ekipa Terma bo jutri ob 19. uri gostovala pri Cold dubu. V 1. B ligi za moške bo ekipa Cerkelj jutri gostovala pri SviŠu, v 1. B ligi za žen- ske pa bo ekipa Save Kranj jutr ob T4 - uri gostila Branik» eki- pa Loke se bo ob 17.30 pomerila z ekipo Velenja, ekipa Vita Centra Naklo pa gostuje pri Ketingu Ajdovščina. V končnici 2. lige za moške za uvrstitev od 1. - 8. mesta bo ekipa Alple-sa Železnikov jutri ob 20. uri gostila ekipo Črnomlja, ekipa Dupelj pa se bo ob 20. uri pomerila z ekipo Klime Petek. Za uvrstitev od 9. do 15. mesta bo ekipa Chio Kranja v nedeljo gostovala pri ekipi Aleša Praznika. V. S. Košarkarski spored • V1. SKL je ekipa Hellosa že v sredo gostovala pri Kraškem Zidarju, ekipa Loka kave TCC pa danes odhaja na gostovanje k ekipi Kopra. V i. ë SKL ekipa Triglava jutri gostuje pri ekipi CradiŠČa v Cerknici, v 1. ženski SKL pa bo ekipa Odeje v dvorani na Podnu jutri ob 17. uri gosti-ekipo AJM. V. S. Odbojkarski spored - Odbojkarji Autocommerca začenjajo polfinalne nastope na domačem parketu, saj se bodo v soboto ob 19. uri v dvorani SGŠ v Radovljici pomerili s Salonitom Anhovo. V finale se uvrsti ekipa, ki prvi dobi dve tekmi. Sicer pa se bo v 2. DOL Termo Lubnik v OŠ Šk. Loka mesto ob 19.30 pomeril s Partizanom Fram, Astec Triglav igra ob i8. uri v ŠD Planina v Kranju 2 zadnjeuvrščenimi Hočami, Telemach Žirovnica pa si bo ob 19. uri v OŠ Žirovnica prot Svitu poizkušala priigrati direkten obstanek. Pri Ženskah se bo Partizan Šk. Loka doma ob 17.00 uri pomeril z ŽOK Mis-injo, Broline Kamnik pa lahko računa na napredovanje v 1. DOL, le če doma užene vodilni ŽOK Ptuj (ŠD Kamnik ob 17.30). V zadnjem krogu 3. DOL igrajo doma - UKO Kropa : Logatec II (OŠ LIpnica ob 18. uri), Calcit Kamnik Ji : TOM Mokronog (Stan ZD Kamnik ob 15. uri), ter pri ženskah - Bo- hinj : HIT Nova Gorica H (OŠ Boh. Bistrica ob 17. uri), Triglav Kranj : Solkan (ŠD Planina Kranj ob i6.oo uri) in Pizzeria Morena : Štof Bled (OŠ Žirovnica ob 17, uri). B. M. NOROljSKO SMUČANJE UUBLjANA Vodstva nordijcev še niso izbrali ^a zboru za skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS minuli torek naj bi zbrali novo vodstvo nordijskih reprezentanc. Vendar pa so delegati ugotovili, da je bil razpis preveč povr- Šen in zato so postopek izbire prekinili, kandidati pa naj bi svoje vloge oddaN do 4. aprila. Do 10. aprila naj bi proučili njihove programe in izbrali predsednika odbora, zbora ter direktorja sklada in športnega direktorja. Delegati pa so se na zboru odloČili, da naj bi bil direktor sklada in športni direktor Ista oseba, večina pa so bili mnenja, da je treba vodstvo reprezentanc izbrati Čim prej. V. S. Mlddi risi na vrh Po uspešnih zaključnih pripravah na Sledu, naša mladinska hokejska reprezentanca do let, jutri odhaja na svetovno prvenstvo na Madžarsko. TINATosič Bled • Danes so z devetdnevnimi pripravami zaključili hokejisti reprezentance do 18 let ki se jutri zjutraj odpravljajo na svetovno prvenstvo divizije I, skupine A, ki bo od ponedeljka naprej potekalo v madžarskem Miš-kolcu. Naša zbrana vrsta se bo pomerila z moštvi Francije, Avstrije. Kazahstana, Madžarske in Švice. Poleg tega pa jih čaka tudi pripravljalna tekma jutri zvečer v Budimpešti, kjer bodo igrali proti H K FTC U20- Slovenske barve bodo na svetovnem prvenstvu zastopali: vratarji Matija PintariČ (HK Mladi slovenski hokejisti se bodo skušali Čim bolje predstaviti na svetovnem prvenstvu na Madžarskem. 1 fm»: t,nt dau Maribor). Peter Škrabelj kerst, tiga ]eg\\i. )aka Bas-(New Jersey Kings) in Ma- sanese (vsi HK MK Bled), levž Grabnar (HS Olimpi- Žiga Pance, Anžc Ropret, ja). branilci Blaž Gregore, [ure Míljuš (vsi HS Olimpi- Unuk in vodja ekipe Branko Tošič- "Priprave so bile idealne, imeli smo zadostno Število branilec Klemen Sodrznik, pa je opisal stanje v ekipi: "Razumemo se zares odlič- no in dali bomo vse od sebe. Lukâ Tošič, Matevž Erman, ja). Žiga Oblak, Rok Tičar, treningov in fantje so se res- saj je to izvrstna priložnost. HK MK Andrej Židan (HD mladi |e- nično trudili. Pričakujemo da se pokažemo "skavtom" senice), Jan Muršak (Češke težke tekme, ekipe so enako- iz tujih klubov in Čim bolje (oba HS Budejovice) in Sašo Rajser vredne, lahko smo prvi ali za- tudi predstavimo našo drža- Olimpija), Patrik Unuk (HK (New Jersey Kings). Glavni dnji. Napovedoval ne bom vo." Fantje pa se bodo mora- Maribor) in Miha Ahačić trener je Valerij Šahraj, nje- ni4, čeprav so igralci zelo do- li zares potruditi» saj v elitno (HK Triglav) ter napadalci gov pomočnik Miloš Potoč- bro pripravljeni," je povedal skupino hokeja na ledu vodi Maks Selan Bled), Matevž Uhan, Klemen Sodrinik Boštjan Goličič, |aka An- nik, tehnični vodja Dragan trener Šahraj. Kapetan ekipe. osvojeno prvo mesto. Sosedski drugoligaški derbi K r a nj u V nedeljo se bosta na nogometnem igrišču v Kranju pomerila Supernova Triglav in Tinex Šenčur. Vilma Stakovnik pa Tínexa pa je v sredo v RoletekDobpaodhajanago- Tekma kadetov se bo začela Ljubljani 2 goloma Savanovi- štovanje k Adrii. ob 12. uri, mladinci pa bodo Kranj - Z začetkom pomla- ča in Jožefa v zaostali tekmi lutri se nadaljuje tudi tek- igrali ob 14. uri. danskih obračunov v j. in 2- prvega pomladanskega kioga movanje v j. slovenski mla- V prvem pomladanskem gorenjski nogometni ligi se ta konec tedna na Gorenjskem obeta res obilica nogo- 2:1 premagala Svobodo. Tekma se bo začela ob 16. uri. dinski in kadetski ligi. Ekipi krogu v 1. gorenjski ligi za mladincev Goodver EP Tri- Člane bodo prve tekme na Slabše kot jeseni gre v na- glava» ki sta se konec tedna sporedu jutri. Pari so: Britof • metnih tekem, vrhunec vseh daljevanju prvenstva v ligi odrezali na domačem igri- Kranjska Gora. Sava • Lesce, dogodkov pa bo zagotovo ne- Si.mobU ekipi Domžal, ki je deljsld obračun v 2. slovenski v sredo gostovala pri Dravi in šču, saj so tako mladinci kot kadeti vrstnike iz Maribora Visoko • Naklo (vse ob 17. uri), Bled Hiiter in Velesovo nogometni ligi med nogo- igrala 1:1. Jutri, v soboto, premagali s 4:1, v nedeljo go- bosta ^ala v ponedeljek ob metaSi Supemove Triglava in DomžalČani ob 16.30 gostijo stujejo na Viru pri Domža- . uri, ko bo na sporedu tudi Tinex Šenčurjem. Na kranj- ekipo Bele krajine. lah, kjer bo tekma kadetov tekma Železniki - Alpina Zin skem štadionu je zato priča- V 3. SNL bodo že jutri, i. Domžal in Goodyear Trigla- (morda bo na sporedu že ju- kovati rekorden obisk, Čeprav aprila, nogometaši Jesenic va ob 14. uri, mladina pa se tri). Pari u. kroga v 2. gorenj- je na prvi tekmi jesenskega ob 16. uri gostili Jadran, eki- bodo pomerili ob 16. uri. Eld- ski člaoski ligi pa so: Ločan • dela s kar 5:0 slavila ekipa pa Zarice pa se bo istočasno pî Britofa, ki sta v soboto iz- Podbrezje, Polet • Preddvor, Supemove Triglava- Kljub pomerila s Kalcer Vodoter- gubili v Kopru (mladinci 1:6, Trboje - Bitnje (vse jutri ob temu favorita ni, saj sta obe mom. V nedeljo ob 16. uri bo kadeti 0:2) pa bodo v nedeljo 17. uri), Bohinj • Kondor (sre- ekipi konec tedna slavili, eki- ekipa Ihana gostila Bonf^co, doma gostili ekipi Maribora, da, 12. aprila, ob 17. uri). SANKANJE HOKEJ V DVORANI Planina poo Golico Borut Kranj ubranil naslov Borut Kraij (SK Podljubelj) je po uspešni sezoni nastopov na tekmah svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah {11. skupno) tudi na državnem prvenstvu med člani upravičil vlogo favorita. Zanesljivo je ugnal tekmovalca iz jeseniškega kluba, brata Tadeja in Gorana Megliča. Pri mla- dincih je s Žiga Pagon (Podljubelj). Po pričakovanju so največ kolajn v posameznih kategorijah osvojili Člani treh najmočnejših slovenskih klubov iz Podljubelja, jesenic in Železnikov. J. ft. Železník Sodnikov pa ni bilo Na prvih tekmah polfinala letošnjega državnega prvenstva v velikem floorballu za Člane so bile v dvorani v Železnikih odigrane le tri tekme. Ekipa Insport Canadien je bila slabša od Polycom Brloga s 5:6, Calaks Domel-Marmor so premagali ekipo Loka Spiders B s 6:3. ekipa Thunder Jesenice pa se je z Borovnico razšla z rezultatom 4:4. Tekma med Loka Spiders Dewalt in Jesenicami je odpadla, ker ni bilo delegiranih sodnikov. Drugi krog poiftna a bo na sporedu 1. aorila v dvorani OŠ Prežihov Voranc na Jesenicah. V. S. á éS •• •• u i/ ma. stûnomik @g-giû5. si 9 Bonča na čelu // / ca // Na Bledu se je predstavila kontinentalna ekipa KK Sava Kranj, ki jo sestavljajo večinoma mladi fantje, katerih ci i bodo domače dirke. îvIaja Bektonceli kot polovico za kolesarstvo jek in Grega Bole, eden naj- težno mladih kolesarjev in in se ob tem zaveda, da kole- boliših mladih kolesarjev na temu je prilagojen tudi pro- Bled • Poleg Članske ekipe, sarji Save z uspehi krepijo svetu, za katerega so se že po gram. so domaČe dirke. so se sedmi sili predstavili tudi mlajii kolesarji Save, s katerimi v Kranju dobro de- lanskih uspehih zanimale konkretno med tri na dirki tuje ekipe, sam pa ostaja na po ulicah Kranja in med de-In kdo so fantje, ki sestav- realnih tleh: "Trenutno sem set skupno Po Sloveniji. tudi moč njihove blagovne znamke. lajo. "Kako lepo je pogledati Ijajo Člansko ekipo? Vodja bo za prestop Še premlad. V tu- Glavni aduti ekipe so homo-tale "pušťc" fantov, ki so se vsaj v prvi polovici 38-letni jino želim oditi vrhunsko genost, dobro ozračje in mo-odločili za Iportno življenje," VaJter BonČa, ki poudarja, da pripravljen. Največje želje so tiviranost. Fantje se na velikih dirkali ne obremenjujejo z imeni okrog sebe in prepričan sem, da je pred nekaterimi dobra profesionaln a kariera, "je povedal trener Miran KavaŠ. Slovenski javnosd se je bil uvodni stavek Franca se v Savi odlično počuti in da nizozemske ali belgijske eki-Hvastija. direktorja kluba, ki mlajšim vedno rad pomaga pe, ker so mi tako ekipe kol že 38 let nosi ime po podjet- z nasveti. Poleg njega so v dirke tam verjetno najbolj piju Sava, dolgoletnem spon- ekipi še Avstrijec Michael sane na kožo." 3i-Ietnemu zorju, ki je lani po besedah Knopf, Boštjan Rezman, Begunjcu gre trenutno vse Janeza Bohoriča, predsedni- Vlado Kerkez, Kristjan Ko- po načrtih in letos je vknjiži] ka uprave Save, d. d., za ren, Gašper švab, Marko že eno etapno zmago, sku- bo ekipa letos prvič predsta-šport namenila okiog 75 mi- Hlel)an|a, Tomi )erše, Ivan paj pa jih ima več kot dvesto. vila konec aprila na dirki v lijonov tolarjev, od tega veČ Sever, Dejan Bajl, Nik Bur- "Ekipa je sestavljena iz pre- Šenčurju. ROKOMET Strah) Rokometni praznik v novi dvorani Prijateljsko rokometno tekmo med enim najboljšim evropskim rokometnim moštvom Celjem Pivovarno Laško in ekipo Duplje - Tržič, ki je bila za to priložnost okrepljena z nekaterimi igralci Terma iz Škofje Loke, v torek po odprtju nove Športne dvorane v Strahinju so dobili Celjani s 33 : 25 (>6 : 20). Med odmorom se je predstavilo okrog 80 rokometašic in rokometašev vseh starosti, ki delujejo v dveh rokometnih klubih v občini Naklo: klubu Duplje - Tržič in Vita cerrter Naklo. Na sliki: s tekme med Celjani in Dupljancl. j. K. ŠAH t ko f; a Lo ka Odlični Anel Hasanagič četrti turnir gorenjske kadetske lige je potekal v soboto, 25. marca, v OŠ Škofja Loka - Mesto in tehničnega izvajalca ŠS Tomo Zupan iz Kranja. Tekmovanja se je udeležilo 3S Igralk in Igralcev, ki so se pomerili v 7. krogih švicarskega sistema v pospešenem Šahu. Izredno kvalitetno igro je pokazal letošnji absolutnt državni 0Í prvak jeseničan Anel Hasanagič, ki je premagal prav vse svoje nasprotnike. Edini konkurent mu je bil Mitja Rozman, ki pa je izgubil neposredni dvoboj, še vedno pa zanesljivo pristal na 2. mestu. V boju za tretje mesto je sodelovalo najmanj sedem igralk in Igralcev. Na koncu so trije igralci imeli pet točk, vendar je imel najboljši dodatni kriterij )an Okorn (ŠK Borovnica) in se veselil tretjega mesta. Četrti je bil ii-letni Škofjeločan Gal Drnovšek, ki je zmagal v posebni razvrstitvi fantov do M let, peto mesto pa je osvojila najbolje uvrščena dekle do 15 let Škof-jeločanka Anja Dolenc. V posebni uvrstitvi deklet do 12 let je slavi(a LešČanka |anja Gornik, ki je bila v skupni uvrstitvi deveta z osvojenimi 4,5 točke, jeseničana Mojca Gorenšek Krivec in Domen Ravnik sta bila najuspešnejša med dekleti oziroma fanti v skupini do Q let. O. O. TENIS K^NJ Maâa je postala prvo ime Letos je v ženski teniški reprezentanci, ki nastopa v Fed cup pokalu, prišlo do h sprememb. Od ekipe je ostala le še Katarina Srebotnik, ki pa se je v letošnjem letu odločila, da se do nadaljnjega odpove nastopom v državni reprezentanci. Tina Pisnik ter Maja Matevžič se spopadata s poškodbami, Tina Križan razmišlja o slovesu in tako so priložnost za nastop dobile mlajše igralke. Med njimi bo glavno vlogo igrala Maša PeškIriČ, ki se ji bodo pridružile Še Tina Obrez» Polona ReberŠak In Dlana Nakič. V bolgarskem Plovdivu si bodo od 17. do 21. aprila v evro-afriški skupini pokala federacij pod vodstvom selektorke Mime jaušovec poskušale zagotoviti eno izmed dveh mest, ki vodita v boj za svetovno skupino. B. M. HOKEJ Jesenice Danes vendarle do nasprotnika O tem, kdo bo nasprotnik Acroni Jesenic v velikem finalu letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu, bosta Šele zadnji tekmi rednega dela državnega prvenstva. Ekipa ZM Olimpije je namreč v torek v Tivoliju s 3:2 (2:0, 0:1, 1:1) premagala oslabljene Jeseničane, VTZ Slavija pa je bila s 6:1 (iro, 3:1, 2:0) boljša od Alfe. Kljub govoricam, da so prvaki Olimpiji "pomagali", da se danes še vedno bori za finale, na Jesenicah to zavračajo in boljšo igro napovedujejo za danes, ko se bodo v domači dvorani pomerili 2 VTZ Slavijo. Ta je na lestvici druga s točko več kot ZM Olimpija In bi si finale {ob današnji zmagi ZM Olimpije proti Alfi) zagotovila le z remijem ali zmago v Podmežakli. V. S. 89.« 91.1 96.3 GG naročnine 04/201 4241 SI wnvw.gor€ njsktglds.s CORENISKI SEMAFOR SAH Odprto člansko prvenstvo Gorenjske 2006 Končni vrstni red: 1. Janez Kozamernik MK S/9 [ŠD Go-renjka Lesce), 2. Igor Penko MK 6 (ŠK Velenje). 3. Ziatko Jeraj MK 6 (ŠD Jesenice), 4. Aleš Drinovec MK 6 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 5. Dušan Jokovič MK 6 (ŠD Gorenj-ka Lesce), 6. Silvo SimonČiČ MK 5,5 (ŠK Stari Mayr Kranj). O. O. Ciklus ŠD SIMP Radovljica, 6. turnir Končno stanje: 1. Dušan Zorko MK 6,5 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 2. Franc Rodman MK 6 (ŠD Jesenice), 3. Tugomir Kočevar IV 5 (ŠK Bohinj Bohinjska Bistrica), 4. Drago Ra- bič I 5 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 5. Matej Keršič MK 4,5 (ŠD Stari Mayr Kranj). 6. Drago Buha MK 4,5 (ŠD SIMP Radovljica) itd. O. O. Gorenjska kadetska liga, Ško^a Loka^ 4. turnir Končni vrstni red:i. Anel Hasanagič 7 (ŠD Jesenice), 2. Mitja Rozman 6 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 3. Jan Okorn 5 (ŠK Borovnica), 4. Gal Drnovšek 5 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 5. Anja Dolenc 5 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 6. Matic Mali 4,5 <ŠD Jesenice). O. O. ODBOJKA Trening tekma, Dunaj AON HOTVOLLEYS - OK AUTOCOMMERCE 1 21, -18, -21). : 3 (-20. 1. SKI, 22. krog: Kraški Zidar - Helios 79:113. NOGOMET Liga Si.mobîl, 22. krog; Drava - Domžale tn {0:0). 2.SNL, 15. krog: Svoboda LJ -Tinex Šenčur 1:2 (0:1). V. S. ICLU SPORI Iglu Šport d.0.0. Tržaška 135, 1000 LJubljana Več prodajalcev osiroma prodajalk read i o-sora ■tithiti • • • MM ATI*ST8Kl KLOa TU (O LAV ^•fMnsfk^m • 400Ù 8LOV£NXJA r^: J a rtaft Aâû«»!^ r^âio&A^.ii t IO o } i Simon. SSI GORENiSKI GLAS petek, 3a. marca 2006 KRIMINAL Domžals Sostorilca še iščejo Pred dnevi so Policijsko postajo Domžale okoii 5, ure L da ie neznanec vlom v stanovanjsko hIŠo na Lfubfjanskf cesti v Domžalah. Policisti so v bližini prijeli 38-letnega osumljenca iz okoiice Ljubljane, Med begom je odvrgel torbo z vlomilskim orodjem. Na podlagi zbranih obvestit so krimina isti ugotovili» da je osumljeni skupal s še vedno neznanim moškim vlomil v stanovanjsko htSo, od koder sta odnesla th prenosne računalnike, zlatnino, več ur in gotovino. Lastnika sta s tem oškodovala za približno milijone tolarjev. Ukradene predmete je sostorilec uspe odnesti s seboj, zato jih policija še ni našla. Prelskovaln sodnik je osumljencu odredil pripor, Tržič Lomil ključavnice Neznani storilec je v noči na torek z lomljenjem vložka cilindrične ključavnice na vhodnih vratih vlomil v odvetniško sfemens am pisarno v Tržiču. Odnesel je prenosni računalnik fujitsu pro Z040, vreden okoli 290.000 tolarjev. Na podoben naČin je Isto noČ nekdo viomii tudi v zavarovalnico Tllia v Tržiču in odnesel poslovni kovček v vrednosti 20.000 tolarjev. CsRKgč Okradel gradbenike Neznani storilec je pred dnevi v nočnih urah prišel na delovišče v Gradu pri Cerkljah. Tam je s silo odstrani ico obešenko na vratih gradbenega zabojnika in prišel v notranjost. Tam je naše nabljalca kamenin, ki ga je odnesel s seboj in tako lastniku povzročil za 150.000 tolarjev materialne Škode. V isti noČi je neznani storilec vlomil tudi v gradbena zabojnika na delovišču na Zgornjem Brniku in odnesel veČ orodja. Povzročil je za 450.ooo tolarjev materialne Škode. Kranj Avtomobilu vzel dušo Neznani storilec je prejšnji teden v objemu noči v podzemni garaži v Kranju onesposobil alarmno napravo na osebnem avtomobilu audi A3, zatem pa vanj vlomil in si prilastil zračno blazino. Odprl je tudi pokrov motorja in poleg n samega motorja demontiral tudi prednje luči, mas hladilnik motorja. Lastnika je oškodoval za milijon tolarjev. Na podoben način je zatem vlomil še v osebni avtomob golf IV in ukradel zračno blazino. Tega lastnika je oškodoval za 200.000 tolarlev. Domžale Za tri milijone tolarjev škode v noči na torek je neznani storilec vlomil v poslovno zgradbo na Ljubljanski cesti v Domžalah ter odnesel računalniško opremo in projektor. Lastnika je oškodoval za približno tri milijone tolarjev. S. Š. VAKUUMSKI CEVNI SONČNI KOLEKTORJI = TOPLA VODA TUOI v NAJHUJŠI ZIMI ! Z9u$$pl9r Mačc 6 Prcdd^Of Oboroženi pri V okviru mešanih slovensko-avstrijsklh patrulj na našem ozemlju lahko delajo avstrijski policisti v uniformah. Urša Petsrnel njegov avstrijski kolega Ro- ............................................bert Schaubach. Kot je pove- Kranjska Gora • Na širšem dal Roland BrajiČ, gre eden območju Kranjske Gore in od kranjskogorskih policistov Jesenic je že nekaj mesecev enkrat mesečno v mešano mogoče srečati avstrijske po- patmJjo na avstrijsko stran lidste v uniformah, ki v meje, podobno pa enkrat me- spremstvu slovenskih f)oIid- sečno pridejo na našo stran stov opravljajo policijsko meje avstrijski poUcisti. delo. Marsikoga preseneti, Glavni namen tovrstnih ko sreča policiste sosednje mešanih patrulj je seznanja-države na našem ozemlju, vendar pa so, kot pojasnjuje komandir Policijske postaje polidsti (in tudi naši v Avstri- me z zeieno mejo in terenom sosednje države. Avstrijski Kranjska Gora Vinko OtoviČ, mešane patrulje od lanskega Roland Brajič in Robert Schaubach na Dovfem. ji) so v uniformah in oboroženi in lahko morebitne kršite-poletja nekaj povsem običaj- Ije legitimirajo in zadržijo, nega. Njihovo delovanje ure- medtem ko jih po Brajičevih ja mednarodni dogovor o po- besedah nato prevzamejo do-licijskem sodelovanju med mači polidsti in obravnavajo Slovenijo in Avstiijo. v skladu z domaČim pravnim Območje od Struške do redom. "Delo v mešanih pa- Kot je povedal, je delo na Dovške Babe tako v mešanih truljah je zanimivo, edina ovi- avstrijski strani meje dokaj celo nekoliko slovensko, je n z de- prav lom v mešanih patruljah. s seboj celo napravo za uporabo plačilnih kartic. Povedal je Še, da imajo avstrijski policisti od lani nove uniforme in nova službena vo- patruljah pokrivajo jeseniški ra bi bila lahko jezikovna, a podobno, med zanimivimi žila. Sicer pa slovenski poli- angleško ali nem- razlikami pa je omenil dej- cisú na avstrijski strani polidsti, območje od Dovške Babe do Peči pa kranjskogorski. Delo v mešani patrulji sta nikadjo," je povedal Brajič. vsi znamo ško, tako da ni težav s komu- stvo, da kršitelji cestnopro-metnih predpisov v Avstriji meje sodelujejo tudi v patruljah z motornimi čolni nam predstavila kranjskogor- Njegov avstrijski kolesa kazen pLačajo takoj na kra- na Vrbskem in Baškem je- ški polidst Roland Brajič ter Robert Schaubach, ki zna ju prekroka, policist: imajo zeru. Svastike zakrili grafiti Pred tednom dni je nekdo s svastikami porisal zidove starega zimskega bazena v Kranju. Izbfuhovci so žaljive napise hitro prekrili z novimi grafiti. Simon Šubic saj jim je bilo nerodno, da bi ...................................... svastiko opazili člani glasbe- Kranj • Natanko teden dni nih skupin ]ason iz Brazilije in Left the Crowd iz Nemči-e, ki sta že isti večer končen- nazaj sta Darjan Kruševac in Mak Sever iz Alternativno kulturnega društva Izbruh trirali v Izbruhovem bazenu. zgroženo opazila, da je nek- ' Nacionalistični napisi so do ponoči vse zunanje stene verjetno delo obritoglavcev, starega zimskega bazena v kisoočitnovseboljorganizi- Kranju, kjer Izbruhovd de- rani, saj so se že prej pojavili lujejo že nekaj let, porisal 2 tudi drugod po Kranju- Gra- žaljivimi grafiti - svastikami. fiti, ki so se pojavili na na- Na stenah njihovega avto- šem bazenu, ne žalijo samo nomnega kulturnega centra Izbruhov kulturni bazen so člane društva Izbruh, ampak tudi vse, ki so se borili ali pa se bohotili tójukasti križi, na- utrpeli posledice, ki jih je pisi "SS", "Tujd ven iz drža- povzročila Hitlerjeva Nemči- mislim, da bi jih bilo potreb- da so Izbruhovci preko foru- ve"» "Pedri ven" in podobno. ja v času druge svetovne voj- no kar najstrožje kaznovati, " ma na svoji spletni strani v Izbruhovd so na hitro skli- ne. Očitno je. da ima ta re- je izjavil Mak Sever, pod- preteklosti že prejemali cali grafiLiisko akcijo iji ža- žim še vedno privržence. predsednik društva. Pred* grožnje, tudi tako, da jim Ijive grafite zakrili z novimi, Taka dejanja obsojam in sednik Kruševac je pojasnil, bodo bazen zažgali. EKOV os*® 04531 MOŽNOST PLAČILA NA 24 OBROKOV NAROČILA OD 7. DO 18. URE VEC ENERGUE ZA ISTO CENO IN VERJEMITE BOUŠE KVALITETE V SLOVENUl NI MOGOČE KUPITI S \ izšla je knjiga mag. Ahmeda Pašiča ISLAM IN MODERNI ZAHOD Cena: 2.590 tolarjev/10,81 EUR Za naročnike Gorenjskega glasa: 20 % popusta Zagotovite si izjemno aktualno knjigo, pokličite 04/201 42 41. Priloga Gorenjskega glasa Islam in moderni zahod je naslov knjige, ki jo je napisal Jeseničan Ahmed Pašić, izdal pa Gorenjski glas. Knjiga, ki je bila tudi povod za prvo Glasovo prejo na Jesenicah, nam pomaga razumeti to zapleteno razmerje med Muslimani in Nemuslimani, ki je v zadnjih letih nadvse aktualno. Spoznajmo se, da bi se bolje razumeli! Vsak posamezn naj bo dober ovek Miha Naglič II Vsak posameznik naj bo dober človek, sosed, sodelavec in državljan. Ce bodo tako razmišljali Muslimani kot tudi Nemuslimani, sem prepričan, da nam bo uspelo/' ko ofciog i960 v naših hišah v civilizaciji in kulturi same arabskih ozemelj, sovjetski most med družbo, v kateri .................................... Še ni bDo prepolnih hJadilni- po sebi niso konfliktne» naj in ameriški vdor v Afgani- živijo, in svetovi, ki jim pri- Dovolile mi» da pisanje kov 2 vsemi mogoiimi dob- so Se tako velike. Će pride stan, ruska vojna v Ceieniji» padajo. Vsak posameznik uvodnika na temo razmerja med islamom in modernim rotami. Najboljše, kar je na- nekdo kot tujec v povsem vojne ob razpadu Jugoslavije naj bo dober Človek, sosed, šla, je bil kos lepega in okus- drugačno okolje z dobrimi Zahodom začnem čisto nega Špeha. Nařezala ga je in nameni, se mu mora pač in v zadnjem času predvsem ameriška zasedba Iraka. sodelavec in državljan, če bodo tako razmišljali Musli- osebno, z odi^tavkom o tem, prinesla na mizo. A glej: go- vsaj do neke mere "priredi- Skupni imenovalec vseh teh mani kot tudi Nemuslimani, kakšno je bilo moje prvo sre- sta z daljnega juga sta se na ti", se vanj "integrirati" in vojn je ta, da se tisto, za kai sem prepričan, da nam bo Čanje z islamom. Zdi se mi povabilo, naj prigrizneta, za- gre. Drugače je, Če to novo gre - to pa je predvsem ropar- uspelo." To ie sklepna misel, ki jo je sicer, da sem ga nekje že Čela nerodno presedati, Te- okolje pričakuje od priSleka ski oziroma kapitaJski pohod omenil, a še sam ne vem več daj se je očetu le posvetilo, da popolno asimilacijo in opu- - opravičuje z nekimi "višji- v svoji knjigi Islam in mo-kje. Bilo je čisto na začetku sla muslimana, ti pa ne jedo stitev njegovih siceršnjih na- šestdesetih, ko je mJad AJba- nič svinjskega. Tudi kozarec nec iz Makedonije zaprosil, vina, ki res sodi zraven, sta vad. In podobno je, če je prišlekov velik odstotek in ti da bi mu v kraju, ki je najbolj odklonila, popila sok in se sami odklanjajo integracijo, na gorenjskem jugu, dovolili kmalu poslovila. Ne vem, Icaj se zapirajo v geto ali postav» mi cilji". Enkrat je to širjenje demi zahod (pravkar izšla edino "prave" vere, drugič pri Gorenjskem glasu v Kra-obramba pred nevemiki ali nju) zapisal mag- Ahmed Pa- verskimi skrajneži, tretjič zaščita nacionalnih interesov Šič. Podobno mi je odgovoril, ko sem ga na Glasovi preji odpreti slaščičarno. Ker je bil sta si mislila, dejstvo je, da Ijajo novemu okolju zahteva, pred mednarodnim terori- vprašal, kaj lahko storimo, da moj oče takrat ravno predsednik tiste občine, je imel smo kljub temu "inddentu" Člani obeh družin še danes v ki za slednjega niso sprejem- zmom in podobno. bi bili odnosi med zahodnim seveda pri tem odločilno be» prijaznih odnosih ... jive. V teh primerih so konflikti neizogibni. "Živimo v obdobju, ki je in Islamskim svetom boljši. zaznamovano s strahom. Da bi laid lahko postali, bi se sedo. In je ugodil njegovi prošnji, Mladi mož je hotel hvaležnost izkazati Mama je imela resnično Še huje je seveda, kadar vojnami, terorizmom in morali najprej bolje poznati. dober namen» ni se zavedala ena "civilizacija" napade dru- grožnjami. Veliko vlogo (na Vedenje enih o drugih je pote razlike v "kulturi prehra- go in si jo hoče za vsako ceno žalost negativno) so imeli in gosto obremenjeno s pred-tako, da je z ženo prišel na ne". SIcer pa smo se imeli pri podrediti ali celo uničiti. Ta- še vedno imajo množični sodki. Mediji, ki bi te lahko obisk in prinesel torto. Po- nas doma po tem obisku krat je les hudo. Tako je biio mediji. To stanje bo zelo tež- odpravljali, jih dostikrat Se mislite: celo torto! Trije otro- dvakrat dobro, pojedli smo v času križarskih vojn, v času ko spremeniti, vendar kljub okrepijo, saj podobo islama d smo kar žareli v pričakova- se bo nařezala. tako špeh kot torto. "Zaliod" turške okupacije Balkana in vsemu nekaj lahko storimo, in muslimanov preveč nave- nju, kdaj Moja mama pa se je tudi hotela po svoje izkazati. A kal. jo je odnesel bolje od "isla- vpadov v srednjo Evropo. V ma". Ta primer je le eden od novejšem Času pa so takšni mnogih, ki pričajo, da razlike primeri izraelske zasedbe hodnih družbah postali Resnično upam, da bodo muslimani v modemih za- Mag. Ahmed PaŠić in Mlha Naglíč na Glasovi preji na jesenicah. / Foto. Tm« om zujejo na islamske teroriste in skrajneže. Skrajneži pa so tudi med nami "zahodnjaki". In Če je slika, ki jo imamo drug o drugem, odvisna od predstav, ki jih imajo eni skrajneži o drugih, potem smo, kjer smo. Uveljaviti bi se morali pogledi, ki jih imajo na obeh straneh zmerni in dobronamerni ljudje. In Če bi mediji posredovali tudi takšne poglede, bi bila slika precej drugačna, bolj odprta in prijazna. Ni glavna razlika med "svi- njinofili" in "svinjinofobi", bistvena je razlika med dobro- in zlonamernimi. Med nami so ljudje, ki niso pote-še ni. Če na leto ne pospravijo vsaj enega celega prašiča. Muslimani In pristaši evangelija zdravega življenja pa ga vse leto ne zaužijejo niti koščka. Meni je bližje kompromis. A kaj, ko mi moj osebni zdravnik v zadnjih letih to vse bolj odsvetuje, sili me, da v odnosu do hrane in pijače postanem islamsid skrajnež. Ce bo šlo tako naprej, bom kmalu tudi sam na tistem kot naš gost pred 45 leti ... Sicer pa: ali si nismo kristjani in muslimani najbližji prav v postu? 4 GLASOVA PREJA Razgledi Muslimani smo ljudje z več identitetami. Sam sem Jeseničan, Gorenjec in državljan Slovenije, po narodnosti pa Bošnjak in pripadnik svetovne islamske skupnosti. V Sloveniji sem Južnjak, v Bosni pa Slovenac, Janez, Slovenijales, pravi mag. Ahmed Pašić. esen ažje biti mus man Jože KoŠnjek Voditelj Glasove preje v polni dvorani KuJturnega in Športnega društva Bošnjakov Biser na Jesenicah Miha Nag* liČ in njegov sogovornik mag. Ahmed Pašič sta po- menek ob izidu Pašiceve knjige Islam in modemi Zahod začela z zgodovino za-«ietka prihajanja muslimanov na Jesenice. Miha Naglii je spomnil na spoznanje sociologov, da postane prisotnost tujega prebivahfva v nekem okolju problematična» če njegov odstotek preseže 10 odstotkov, v jeseniški občini je ta delež 18 odstotkov, v mestu pa 25 odstotkov, Glasovo prG]0 "Muslimani, predvsem iz Bosne in Hercegovine, so bili Sta v večjem številu prisotni na Jesenicah Že v sedemdesetih organizirala letih » večina pa se j ih je prise- posameznih državah pa so lila v osemdesetih leti}i. Naj» integracijski procesi Kulturno več jih je bQo doma iz Krajine Ugotovil sem, da je razlog bližbia doma. Poznam veliko Mag. Ahmed PaŠič: "Vse Kdaj bo Turčija sprejeta v Ev-države, razen Slovenije, so rop.«5ko unijo» je vprašanje za ljudi, ki se v petek po službi doživele stik z muslimani z milijon dolarjev, Evropske Športno društvo v zahodnem delu Bosne, iz mest Sans ki most. Prijedor, Kozarac, Ključ, Bosanska . K em m Mag. Ahmed Pašić: " oče je prišel pred dobrimi tri- mami na kavo! V treh ali Sti- jo. Muslimani so dokazano elite se po eni strani bojijo močne muslimanske države desetimi leti na Jesenice iz Bošnjakov Gradiška. Velika Kladuša in Sanskega mosta urali je doma, kjer govori odkrili Ameriko vsaj 500 let s skoraj 70 milijoni prebival- bosansko, doživlja tamkaj- pred Kolumbom. cev, ki ima zaradi turškega Cazm. Običa no so prišli naj- Biser Jesenice prej fantje in možje, za njimi prišla mama, že kot žena. Potem smo se rodili otroci. Oče Šnje običaje, vidi minaret in ju je bila islamska Španija prebivalstva velik vpliv na obudi spomine na olroStvo. zelo bogata in napredna po- južne republike bivše Soviet- iijihovi bratranci m strici, je bil še dolgo prepričan, da To je velika prednost za Boš- morska država. Iz njenih pri- ske zveze Tádžikistán. Turk- in Gorenjski kasneje pa tudi njihove žene se bomo vrnili v Bosno, kjer in dekleta. V Velenje, kjer so smo zgradili hi§o. Sedaj ni nj ake v Slo veni j i, Čeprav mladi zaradi veliko identitet eno- 2ÍaS. bili njdarji, pa so večinoma več in bomo ostali tukaj, stavno ne vedo, kje so doma, šč so mornar)! pogosto pluli v Severno Ameriko. Novi Mehiki in Teksasu so m en is tan in Kivgizistan, po drugi strani pa je Turčija zanimiv gospodarski partner. prihajali iz vzhodnega dela Tako se je dogajalo veČini pri- Trdim pa. da je na Jesenicah odkrili plo.^e z arabsko pisa- V NeinČiji je tri milijone Tur- Udeležence sta Bosne. Zakaj na Jesenicah s seljencev, predvsem musli- lažje biti musliman in Boš- vo in ostanke muslimanskih kov, ki so lastniki skoraj priseljenci ni takih proble- manom, v Evropi. Ko so od- njak kot kje drugje." naSOVOnla niov kot drugod? Zadnja leta hajali od doma, so bili prepri- zelo dobro sodelujemo z žu- čani, da se bodo, potem ko Krivična primerjava predStaVniK panom, z občinsko upravo in bodo zaslužili dovolj denarja, ^ roparskimi Turki naselij. Krištof Kolumb je o 56.000 podjetij. Okrog 35 do ji plovbi leta 1492 v Aine- 40.000 Turkov dobi letno društva Nihad upravno enoto, s policijsko in vrnili, dejansko pa so ostali. riko zapisal, da je na Kubi vi- nemško državljanstvo, ki del minaret. Turški vpadi so bodo pomembno vplivali najbolj črno obdobje v slo- tudi na izide volitev". radijsko postajo in dnigimi ustanovami v občini. Obisku- kar je bO šok za gostitelje, saj Stik Slovencev z muslima- venski zgodovini, saj je bila Balagic in jemo se in se medsebojno spoznavamo. Menbno, da je nanj niso Zato je Evropa tako pozno reagirala in šele sedaj začela pripravljeni- ni je bil zelo krut, preko tur- pobita ali odpel j ana v sužen j- p. komunizmu islam ških Vpadov, je ugotavljal stvo trećina naroda- Pohodi Miha Nadič. Kasneje so bile so bili klasični roparski voja- direktorica veliko bolje priznati proble- sprejemati zakone, ki bodo tudi pozitivne izkušnje. Slo- ški pohodi, saj ni niti enega me in se pogovarjati o njih urejevali vključevanje musli- venski vojaki so v vojski dokumenta, ki bi govoril o največji sovražnik Zahoda Po miienju mag. Alimeda Gorenjskega ter iskati osnovo za njihovo manov v Življenje, od prehia- Avstro-Ogrske sodelovali pri širjenju islama ali graditvi Palica segajo korenine spo- reševanje kot pa živeti vsak v ne do oblačenja žensk v jav- anektiranju Bosne, Bošnjaki mošeje. Vpadi so pustili med pada islama z Zahodom v glasa vlan]a svojem svetu- Na Jesenicah nosti. Zanimiv jc primer pa so igrati odlično vlogo pri Slovenci zelo negativen na- naftno krizo leta 1975, ki je odrašča že četrta generaaja, VolČjalC. pri kateri ne moremo veČ go- , Poznamo povest o Mik- Ua posledica hudega poraza lovi Zali, roman o Juriju Koz- Arabcev v vojni z Izraelom in Kulturni voriti o priseljencih, ampak o ^gi bo rekel zadîlji JeseniČan, ko bo umiraUe na ^ pesem o Turjaški Ro- ko so Arabci z zaprtjem naft- ljudeh, ki se mtegriiajo v jeseniško družbo. Za dobro sožil- koncu Preje vprašal občinstvo Miha Naglic Ejga, ^ nih p.p blokirali Zal>od. program so ie smo asluznl tako miisii- nema nas više! dežele in sprejela vero 'ma- "Z islamsko revolucijo v pripravili glasbeniki in pevca Emina Majetič ter mani kot druga stran, ki nam pomaga," je povedal mag. Ahmed PaŠič. homeda', kar je izkrivljeno Iranu leta 1979 se je na poli-ime za našega odposlanca tičiio prizori^e vrnil politič- Mohameda. V učbeniku za Ú h ni se je ponov- Bošnjakov iz vzhodjie Hercegovine, ki so se pred stotimi obrambi slovenskih ozemelj na Soški fronti. Marsikatere- osnovno šolo se spomnim noustrašil, saj mujeustreza-slike turškega vojaka, ki je lo, da muslimani nimajo Pot brez vrnitve leti začeli naseljevati v okolici mu Bošnjaku so rekli kar Tu- imel na sulici nabodenega predstavnika v Varnostnem Chicaga v Združenih drža- rek, kar je znak globoke zasi- dojenčka. Ce se to ponavlja, svetu in da so na političnem, Miha NagliČ je povedal za- vah Amerike in trdili, da se dranosti turških vpadov v na- se negativna predstava o isla- gospodarskem in vojaškem področju popolnoma nepomembni. Muslimanski med- nimi vo primeri ^ vo: ki so Šli v svet. so se, razen v bodo vrnili. Nihče se ni vmii. rodovi podzavesti, Sedaj pri- mu v medijih in v javnosti Asimilacija je požrla njihove hajajo Turki znova v Evropo stopnjuje, čeprav mi nismo Hakija Argentini, po dveh ali treh potomce, ki skoraj ne govori- in trkajo na vrata Evropske krivi, kar se je zgodilo, kakor ved, ki je doslej spal, se je za- generadjah hitio asimilirali, io več bosanskesa iezika. V uriMe. Ali bo Turčiia st?reieta tudi sedanii kristiani niso čel orebuiati. Ko ie sovjetska generaajan nitio asimmran, jo več bosanskega jezika, v uri^ie. /\ii do un Muminovic. Muslimani pa se ne dajo. V Sloveniji 2 Bošnjaki ni tako. v Evropsko ujijjoj 'určija sprejeta tudi sedanji kristjani niso čel prebujati. Ko je sovjetska krivi za križarske pohode, vojska vdrla v Afganistan, je GORENJSKI GIAS petek, 31. marca 2006 GLASOVA PREJA Razgledi Amerika izdatno pomagala bi vedeli, kako, da ne bi spet afganistanskemu džihadu. izgledali kot poraženci v Vi- Takrat so bili sovjetski ko« etnamu. Ko bodo odSli.se bo munisti največji sovražniki ponovil Afganistan po sov- Združenih držav Amerike in jetskem umiku leta 1989: celotnega zahoda. Ko je konec osemdesetih let komu- državljanska vojna in prihod talibanov. Irak je umetna nizem propadel, je moral tvorba, v kateri so združeni Zahod najti novega sovraž- suniti, Šiiti, Kurdi, Tuilone- ni, Arabd itd. nika m ta |e postal islamski fonda men talizem. Problem je v tem, ker se je ta áeňrúd- pomembna vloga ja razširila na vse muslima- ^^^ Miha Naglič je mag. Ah-meda PaŠica prosil za komentar nekaterih njegovih ne. Skrajni protesti v Libanonu, Siriji in v Afganistanu zaradi karikatur preroka Mohameda v danskih časrúkih so bili podžgani tudi s trdit- ugotovitev v kniigi Islam in vijo, da zahod znova grozi is- modemi Zahod: da [e odnos lamu in se je zato treba upre- javnosti in medijev do isla- ti. Sam sem vesel, da je ved- ma prej negativen kot poziti- na muslimanov reagirala na ven, da je veliko neznanja in miren način, tako kot uči nepoznavanja, da so musli- naSa vera. Marsikdo se spra- mani v Sloveniji slabo izob- PaSkeva družina: {od leve) Falla, Ahmed, Omar, Asim in Fadlla./ Šuje, zakaj smo bili musli- raženi in da so med njimi mani prav zaradi teh karika- posamezniki, ki kvarijo ug- tur ogorčeni» ne pa na pri- led muslimanov. mer zaradi pobojev musli Mag. Ahmed Paši da so odlično geslo za moje osebno zadržanje pred Kje je pri tako visoki ílmkcijí, usodo, zgodovino« pred tež- kot }e kardinalska, meja med kimi stanji, v katerih se vsak zasebnim (n cerkvenim? človek v svojem življenju "Ta meja je čedalje bolj za znajde. Hkrati sem v njih brisana. Hočeš noČeŠ si kot prepoznal povzetek sloven- kardinal svete rimske Cerkve ske zgodovine. Dejansko be- in prefekt kongregacije za re- sede dobro označijo življenje dovnike javna osebnost To slovensk^a Človeka v pretek- sem od trenutka, ko stopim lih stoletjih. Namreč, hotel je stati, biti pokončen, trden sam v sebi. Prav zaradi te jasne samopodobe je ime) močno voljo obstati. In kei je slal, je tudi obstal." iz svojega stanovanja. S službo. ki io imam in tudi z ime- novanjem 23 kardinala, se moje zasebno življenje, skratka, zelo krči." Velja to tudi za vaše misli, za |e vaše imenovanje za kardi- vai>ega duha? nala volja papeža Janeza Pav- "Seveda. Funkcije in na- la Drugega ali premislek se- slov, Id ga od zdaj nosim, po- danjega, Benedikta Šestnaj- gojujejo moje misli, mišlje-? nje, odzive. Tako je pač." • • ^ . "Pravzaprav, obeh. Papež AmpâK, KâZÇ] O |anez Pavel Dmgi me je po- Koliko ur dnevno porabite za .. . . klical v Rim na mesto prefek- kardinalsko ťunkdjo in koli- se znaki in, ta kongregacije za posvečeno ko za duhovno? Življenje, ali, po domače, za "Za svoj službeni čas, se -'A. -s ' zanimivo, redovnike. V vatikanski up- pravi, za funkcijo prefekta, .ravi je to mesto samodejno porabim šestintrideset ur te- zaznavajo jln kardlnalsko. S tem, ko me je densko. Vendar v ta čas kdaj J • C na to mesto poklical, je imel vstopajo tudi povsem duhov- beralni, pri Čemer oba siste- na, saj izhajata iz istega mi- kot so vzgoja, zdravstvo In po- tUul IliOZOll, Janez Pavel Drugi nedvo- niška opravila. Recimo, ko v ma izhajata iz materialistič- selnega toka: iz razsvetljen- dobno,čejevredovništvuvse mno namen imenovati me nekem samostanu praznuje- ne miselnosti. In ker te raz- stvaiS.stoletja.Zatojlmpre- to. potem je tudi Cerkev u. « • • . « •^«•««•«n.xv. • ».x. ». , . « • w . «ft mm« • ... ». —. ... . ... - —— Ki niso verni m za kardinala. V preteklih jo svojega zavetnika aJi se za- mere poznam iz lastne iz- . I. dveh letíh bi se lahko zgodi- Čne njihov kapitel, jih nago- niso blizu lo, da bi me premestili na vorim in zanje mašujem. To mesto, ki na kardinalski na- Cerkvi, da SÇ slov ni vezano, Ker papež Be- je moje duliovniško opravilo. Osebnemu duhovnemu živ- • J I . nedikt Šestnajsti tega ni sto- ljenju pa namenim kako uro ODClODje ril, me je dejansko imenoval in pol dnevno. Z mašo vred." za kardinaJa, Se pravi, kardi- kušnje, so želeli od mene izvedeti določene stvari. Predvsem, kako to, da so marksisti ali, če hočete. Člani nekda» nje Komunistične partije tako zlahka prešU v kapitalizem. Kaže namreč, da pri hod iz enega v drug sistem ni delal velikih težav. Kar za- sama močna in zdrava. Res je redovništvo nekakšen kaza- deva komunistično dušo, kot lec stanja v Cerkvi. ii . i , , , - - • —. • — ww.... -wwrn r SCKlllaOZaClJC nalsko mesto dolgujem obe- Danes (27. marec op. M. i»,) tem niso imeli nobenih pos- izteka; da je pravite, pa je bila bolj ali manj frazeologija in ideologija, v katero je po mojem mnenju verjelo izjemno malo ljudi. Vsaj proti koncu je bilo tako. " ma papežema." ste imeli predavanja. Komu ebnih problemov vesti, da jih Bo Evropa še naprej tonila v sekularizacijo ali je dosegla dno? Kje je vzrok, da se je brezverje v Evropi tako uveljavilo, razširilo^ "Vidite, tudi o tem, zakaj je ste predavali in o čem? prehod v kapitalistični si- Se sme red, da je kongrega- do'tega prišlo, sem govoril Državljanstvo katere države imate? sekularizacija tako družbo kot vensko in vatikansko; vsi pre- član sem. Tema mojega pre- bolečine." "Predaval sem na plenar- stem ni motil, da ob prehodu dja, ki jo vodite, nekakšno ti- na papeškem svetu za kultu- nem zasedanju Papeškega iz enega sistema v drug niso paJo krščanske vere v svetu? ro. Gre namreč za proces ev-"Moje diiavljanstvo je slo- sveta za kulturo, katerega čutili nobene posebno velike "Nedvomno je imelo re- ropske miselnosti, ki se vleče dovništvo v zgodovini Cerkve od renesanse naprej. Am-velikansko vlogo. In Še vedno pak, kažejo se znaki in, zani-je tako. Če je redovništvo mivo, zaznavajo jih tudi filo-zdravo in močno, če je v zofi, ki niso verni in niso bD-njem veliko svežine in notra- zu Cerkvi, da se obdobje se-"Temeljni razlog je pravza- nje dinamike, volje do dela in kularizacije izteka; da je se- j, J ^ fekti rimskih kongregacij davanja, ki mi ni bila dode- tUCll državo smo vatikanski državljani in Ijena naključno, je bila pre- j, hkrati ohranimo državljan- pnVeCUa stvo svoje drlave ali naroda. hod iz marksi s tičnega mate- rializma v liberalni ateizem. , -i ^ Kar se slovenskega držav- V Sloveniji, pa tudi v drugih V nekakšno Ijanswa tiče, moram reči, da tranzicijskih deželah, gre v nisem hotel v svojih mladih bistvu za prehod iz marksi- Torej so bili celo brez komunistične duše. če se tako izra- zim: prav ta, da sta si marksistični materializem in liberalizem oznanjevanja evangelija, živ- kularizacija tako družbo kot ljenja po evangeliju in izraža- tudi državo privedla v ne- slepo ulico. letih, ko sem bival v tujini, stičnega pogleda na svet v li- zelo podobna, da sla sorod- nja evangelija v dobrih delih, kakšno slepo ulico. Družba POGOVOR Razgledi mora v svojo sredino vnovii zo in njeno dcJgoIetno priza» redovnih skupnosti so Še ved- "Absolutno se redovi finan- Jezerška, ki je, mimogrede, sprejeti religijo in ji dali me- devanfe, da bi vatikanska kuri- no v velikih težavah. Nekate- drajo sami." sto v javnosti, prisluhniti ja uradno priznala njen redov- re, ki so v Sloveniji ostale, ker mora vrednotam» ki jih religi- niški red. Koliko prošenj za so bile že prej bolj vezane na Koliko boste lahko na tej viso ia oznanja ter podaja iz roda v ustanovitev novih redov ima- žiipnije - recimo Uršulinke In Id cerkveni funkdji ostali Slo- doma iz Škofje Loke. Smo kot družina." rod. Brez reliaoznih vrednot te? Salezijanke - so v boljSem pol- venec in morda pomagali sk>- namreč ni možna nobena "Pred dobrim mesecem ožaju. Kar zadeva moške re- venski državi? V katerem jedku mislite in pišete? "Mislim in pišem v jeziku, v resnična demokradfa. Možna sem bil pri papežu Benediktu dovne skupnosti, pa imam "Moj čas za Slovenijo je, se- katerem komiuiidram; ko pi- je le diktatura, demokracija Šestnajstem in mu izročil pet- vtis, da je stanje bolj ali manj veda, zelo omejen. Delo, ki ga šem slovensko, razmišljam ne. Vendar. Demokracija last- indvajset prošenj za potrditev stabilno, število redovnih po- imam tu, me popolnoma slovensko, ko pišem &anco- nih vrednot sama po sebi ne novih redovnih skupnosti. klicev sicer ni obilno, če tako okupira in možnosti, da bika- sko, mislim foncosko, enako proizvaja: ne proizvaja jih niti Število zadeva smo tiste, ki so rečem, bol) ali manj pa je sta- korkoli posegal v razmere v velja za špansko, italijansko. StCVllnC predsedstvo države niti državni zbor niti šola. V kolikor že v zadnji fazi in izpolnjujejo nje stabilno. In upam, da se Sloveniji ali se udeleževal pri- nemško ali angleško. Česa več vse pogoje, da jih papež urad- bo izboljšalo. Cerkev imela dostop v šole, no potrdi kot redovne skup-potem bi lahko vršila svoje poslanstvo in v šolo vnašala vred- reditev v domovini skorajda pa ne bi upal red. ni. Vendar pa je že samo dej- redovnice so nosti. Seveda je število tistih. Katere spremembe. Če spWi, stvo, da je Slovenec na kardi- Že 2a zunanja opazovalca je bilç prÍSÍJÍeilC oditi na Jug; ki na to Še čakajo, veliko večje. načrtujete znotraj kongregad- nalskem mestu in da se to ve, biJo spremljanje dogodkov, ki ki k> vodite? za našo dilavo velika promo- "Menim, da spremembe dia. Nenazadnje Slovenijo iz so se v zvezi z imenovanjem novih kaidinakïv vrstili, napor- Prp'rfvšpm note. V našem, slovenskem Moram reči, ustanovitelje in primenj, temu ni tako. Prav- ustanoviteljice srečujem te- zaprav smo Slovend v Evropi densko. Večina je izredno za- ena čudna izjema, Ravno nimivih, globoko duhovnih želim ohranjati in spodbujati tem, da sem na tem uradu in dni prenesli kot neposredni pred nekaj dnevi sem v itali- posameznikov, predanih Cer- zagon mladih redovnih janském Časopisu L'Awenire kvi in Bogu." bral danek, v katerem je bilo dneva v dan promoviram že s no. Kako ste napor teh štirih V BcOgTSd, tem, da sem na tem uradu in dni prenesli kot neposredni ko množica ljudi, ki prihaja iz udeleženec? So vas d<^odki V Makcdoniio nosti, ki nastajajo v zadnjih le- v.seh koncev sveta, zve, da sem utrudili? Kako sker vzdržujete imajo izjemno Slovenec. Če niso za Slovence svojo telesno korKikijo? Pomislite, med drufflm riavedeno, da le Kakšne sledile v vrstah redov- dinamiko. Njim posvečam in Slovenijo vedeli prej, vedo "Moram reči, da posebnega Albanija, Slovenija in Še neka nic in redovnikov pustiJa v Kar Sloveniji komunistična ob* last? tretja evropska država glede verouka in moralne vzgoje v šolah ne predvidevajo ničesar. Ne vem, ali je za Slovenijo rav- treba razlikovati med moški- vedati druge, starejše zdaj. II napora nisem čutil V meni ni DOteiTl 03 bilo nobene napetosti, nobene pod vpli Kot kardinal bostt prevzeli vo- treme, vse skupaj sem vzel gO - slOVCllSke "Glede stanja je v Sloveniji sekularizadje, pa želim dopo- etletja denje ene od rimskih cerkva. Katero? zelo naravno in tddo je tako. no primerrK), da se primerja 1 mi in žetisldmi redôvî. Zaradi sekiJarizadja ni izkazala kot je bilo predvideno. Pri- Usmilienke "S kardinalske fiinkdjo po- znam pa, da sem bil večer po Albanijo. In da je absurd še večji: naše \istavno sodišče si nekdanjega komunističnega režima so bili nekateri ženski redovno staneš član rimskega klera in konzistoriju, ko so bili na vrsti Z redovno življenje ne za Cerkev kot kot tak imaš pravico voliti pa- vljudnostni obiski, ob tolikšni je dovolilo sklep, da bi bil vero- redovi zelo prizadeti. Režim je takšno uk kol izbirni predmet, ki se dejansko prevzel celotno Šol peža. Moja naslovna cerkev bo množid ljudi, ki me je prišla uniformo - cerfcev sv. Frančiška Ksaverja, pozdravit in mi čestitat, na poučuje zunaj Šole. po žup- stvo in zdravstvo ter popolno- So stvari v vatikanski kuriji ki je ena od rimskih župnij in koncu že kar pošteno utrujen. V Beogradu niščih, proti ustavnemu načelu loâtve cerkve in države. To je preprosto nezaslišano-Cesa komunistov na teh področjih ma izločil vsakršen vpliv re- urejene tako, da ima vsaka je še nisem videl. Me je pa In sem se moral usesti Kar se dovnic, ki so pred prihodom kongregacija svoj prmčun? skupaj z verniki že prišel po- vzdrževanja telesne kondidje delile V 'Tako je. S temi zadevami zdravit tamkajšnji župnik Ob- tiče, pa je tako, da v Vatikanu podobnega niso izjavili v no- delovale. Vzel jim je praktično se ukvarja ekonom. Ta mora Časno me bo povabil na kašno nimam možnosti za ukvaria- bolnišnici beni, poudarjam, nobeni evropski državi. Tovrstne prakse v Evropi preprosto ni. Naši tako imenovani liberald nam vse premoženje in jih pognal na ulice. Že takrat so bili naši komunisti slabši od drugih. Predloge potem pregledajo v riti,kdaj bom torimskožupni- po vatikanskih vrtovih, Iqer je Številne redovnice so bile pri- finančnem uradu vatikanske jo uradno prevzel." vsako leto predložiti predvide- slovesnost, to pa bo tudi vse. nje s športom. No, za to ni niti . ^ ne stroške v prihodnjem letu. Zdaj se moramo le še dogovo- časa. Tu in tam se sprehajam VOlâSKC dajejo za zgled Frandjo. Ne- siJjeneodítina|ug;vBeograd, države in presodijo upraviče- blaženi mii in sama lepota. akademije. Tudi v katero od bližnjih rim- umnost V Frandji ob sredah v Makedonijo. Pomislite, po- nost načrtovanih investidj. Kdo vam vodi gospodinjstvo? skih ulic zavijem. Dejstvo je, Medtem, ko v šolah ni pouka, samo zato, tem pa so • slovenske Usmi- Kot se to rado dogaja tudi po II Moje gospodinjstvo vodi da se lahko tu gibljem precej da lahko giedo otrod v župni- Ijenke z redovno unifonno • v drugih upravah, nam navad- Marijina sestra Bar^ra GoliČ- bolj sproščeno, kot sem se v V SlOVemjl HIŠO joI spravljanje in kot vidite, je sta- kot v slovenski prestoinid." niti v najbolj novanje urejeno, âsto in lepo. Iskreno moram pohvaliti nje- Hvala za pogovor, Vaša emi- OdOaijeni no pridnost. Poleg mene skrbi nenca. r & 1 1 • v • • bolnišnici. tudi za mojega tajnika Blaža "Hvala tudi vam. Čigav je knežji kamen? 25 IZ STARIH ČASOV Miha NacuĆ Zgodbe O knežjem kamnu. Nekateri mtmijo, da ima Mai- na katerem so nekoč med obrt- der to pot prav. "S knežjim kam -dom v sloi^nskem jeziku ustoli- nom je bila povezana predaja oí? - čevaii karantanske kneze, po- lasti, ki seje nanašala izključno znamo v^ Siovend. Kamen je postal ponos naroda in kot tak /podčrtano/ na Kon^ko in iudi v tem času kamen ni imei neke vse- Republika Siovenija, ki sega le no driavo - potrebovali in upo- sposvetsko polje je naSe Kosovo do Karavank, torej ni upravi^-na uporab^ati simbol, kije izrazito koroiki deželni in ne vsesio- rahljaU razne mite in simbole, s polje, mit, ki gfi ne moremo in katerimi smo krepili lastn^a nemara tudi nočemo preboleti. duha, pred tujci pa nastopali s Najmočn^Ši od mitov, s kateň- venski. Ko sta se jeseni 2005 na svojo domnomo nekdanjo veliči- mi seje hranil mtí t\arod. K^ež-Koroške m srečala avst ňjski in no. In Karantanija je bila, kot ji kamen ostaja koroSci, mit o eden od tistih simbolov, ki sodijo slovenske konotacije oziroma n i slovmsfei predsednik. Heinz Fi- rečeno, velika reč. A zdaj naj bi njem vseáovensk i, lahko bi po- na denar. Bilje že na bonih, ki si/nboliziral oblasti, ki bi se na- scher in Janez OmcvŠek, in so smo jih uporabljali ob osamo- naSala na Kranjsko ali pa na novinaiji prvega vprašali, kaj stal tudi eden vseevropskih simbolov ... bil že Čas, da se pove, kako je bilo tisto, kar so nas uČHi v Šolah, le svcjitvi, potem je bih rečeno, da (spodnjo) Šlajersko, " Tako je v meni o t^ zadevi, je odgovoril di- mit, za ene vsesloven^i. za dru-gfi želi naša driava upodobiti Se uvodniku v Ncnň rei^i (280-8] ) plomatsko. a povsem jasno. Slo- ge k koroni, na slovenskem evrc^ovana* za zatrdil zgodovinar Peter Štih. ú- veaija ima gqtovo še veliko dru- Tako rui senčni kot na sončni dva cenia, tapa bo v prometu po sú, ki med mlajšimi dovenskimi gih simbolov, je dejal, zakaj bi strani Karavank so živeli in še Pri podlistku Iz starih Časov Popravek vsej EU. Koroni deželni glavar zgodovinarji to snov ncybolje po- vztrajala pri tem. ki je očitno se je oh tem obetu takoj odzval; zna. Karantanija Je bila velika sporen. Slovenski zgodovinar pa živijo Slovenci. In Bog daj. da bi tako tudi ostalo! Pod stoletno v Razgledih 24. marca je pomotoma ostal naslov enega kamen je iz deždnegp muzeja tvorba, segala naj bi daleč nase- je v omenjeni razpravi rozložil. vladavino Habsburianov smo p rej šn j ih nadaljevanj : N ekr- preselil v avlo dtždne vladne pa- ver in na vzhod, vse do Donave za kaj gre. bili v isti državi, a v različnih ščansko maščevanje. Pravi loče, kjer g/i ima bolj pod kontro- in v Panonijo, nobene^ dokaza Cre za to, da smo Slovend v kronskih deželah. Nikoli pa niso naslov je v podnaslovu in bi lo - z medijsko razlag, daje to koroški deželni in ne slovenski sitnbol. pa ni, da bi pod njeno oblast zadnjih dveh stole^ih, ko smo se kraji in ljudje severno od Kara- se moral glasiti: Čuden način kdajkdi sodili tudi krmi in dežele konstituirali kol narod in naza- vank sodili pod oblast, ki bi ime- prevzema oblasti. /uŽMo od Karavank. dnje še kot ruicija - narod z last- la sedež južno od ryih. Zal. Go- Miha Naglič i6 USODE GODOVI Razgledi Zbrani zapisi o še živečih hlapcih in deklah Večje uridn kmečkime Velikokrat sta oba jokala, toda Milina MikiavČič ženi, da bi mi lahko kupila treh dneh so jih nagnali do-opanke, bile so rdeče z beli- mov in jim rekli, naj se vrne« Marija je redkokdaj legia k mi traćki, ki sem si jih zelo počitku pred polnočjo. Vsta- želela. Ona se je postavila jo, ko bodo zdravi. Prav tako so morali od jala je ob štirih, Šla v Štalo, pred njega in se začela dreti, hiše tisti, ki so ostareli in kjer jo je čakalo šest krav. Če Češ a si ti nor, da bom jaz za niso bili več zmožni za delo. ni biJa takoj gotova, se je na to deklo metala stran pšeni- Nekateri so se lahko vrnili domov, drugi so postali berači. vratih že prikazala gospodi- co. Med vojno je bHa v glav- nja in sitnarila, kaj bogu kra- nem blagovna menjava in za de čas, ko je Še toliko dela. moje čevlje bi morala dati Kadar je šlo kakšno dekle Ko sta šli Žet. je njej določila pšenico, da bi jih dobila, domov jokat, da ji gre slabo, tisti del njive, kjer je bilo Tega ne bom nikoli pozabi» je niti poslušali niso. Največ- klasje poležano, poleg lega ji la. Čeprav je bila silno skopa, kiat so jo nagnali nazaj. )e steia narejene snope. Njene želje so bile včasih je kuhala dobro, zase pona- Marsikje so hlapce odpu- vadi posebej. Tudi do moža stili tudi zato, ker niso inieli nemogoče. Tako ji je ukaza- ni pokazala veliko ljubezni. j dati v lonec. To se je do- la, da njivo s krompirjem Ko sva v hudem mrazu orala gajalo med vojno, saj so hiš- opleye v treh dneh. Tudi če je za oves, še burja je pihala, hitela kot Se nikoli, ii to ni nama je za malico prinesla uspelo. Bila je krggana. da je zaradi tega več noči prejoka-b. mrzlo zelje, ker se ji je zdelo prez štedilniku, da bi ga pogrela. ne zaloge izmenično črpali ta beli in ta rdeči. Po vojni so najbolj drzni odšli v Ameriko in Kanado. Doma so pustili dekleta in - , Delala je samo za ion. Po- Takrat je gospodarju preki- žene. Denar, Id so ga pošilja- KO mu |6 tem je prišla vojna, ko so pelo in ji je vpričo mene de- li, je marsikomu vzbudil ne- nemške marke postale pla- jal, da bi lahko prinesla vsaj malo nevoščliivosti. odstopila svoj čOno sredstvo in spet je osta- la brez plačila. Ti bomo že malo pravega čaja, ki si ga )e gotovo skuhala zase. Strašno Katarina je bila v drugo noseča, stanovala le pri mo- zajtrk, jc po vojni izplačau, da ti ne je bila užaljena in potem več ževem očetu, ki je bil že be- bomo dajali tega ničvredne- dni ni spregovorila ne z težen. Ob rojstvu otroka je pospremila ga denaija, so obljubljali Ma- n im, ne z menoj li poslala po mamo, da bi ji ga prehlada še zmeraj ni dr- žernado sekat drva, se je riji. Vendar sta bila oba, gos nazaj. Vso pot podar in gospodinja, zadnje zddj vas . . __1 Ivi leto vojne ubita in Marija je „g Dotrebuiemo več 10 e trdno držal ostalabrezplačila. n« puue^uiemo v«c vsaj prva dva dneva pomaga- žal vode in zaradi tega je bil la. Mama ji je kar po slu spo- nenehno tarča posmeha. Ka-ročila, da pride, vendar samo dar je bilo najhuje in mi mo- jokala, toda ko mu je odsto- splazil v kuhinjo in se stisnil k mami. Velikokrat sta oba proti plačilu. gel zdržati, je ušel domov. pila svo) zajtrk, ga je pospre- Ne samo, da sem delala Dekle, ki niso bile "nade . . ^ . — ........ — -a,-- za roKo m ce le zastonj, privoščili mi niso zadelo", so zelo kmalu dobi- mti ene lepe besede. Pozimi, le mogel, se je ko je bil čas, da bi se malo le odpoved. Prav tako niso bili zaželeni tisti, ki so se od- Simon Od doma je odšel skupaj s "Velikokrat je hodil celo mila nazaj. Vso pot jo je trd-noč, ker se je vmes nekajkrat no držal za roko in Če je le izgubil." ie povedala njegova mogel, se je podrgnil ob nje- oddahniJi, sva z gospodar- govarjalimnisobuiponižni. sestro. Ona je postala pestr- sestra, ki ima boljši sp>omÍn kot brat. no dlan. Preden sta se približala podrgnil ob jem hodila v gozd in priprav- Če so hlapd in dekle zbo- na, on lilapec. Bilo mu je de- Doma se je skril na iupo, kmetiji, si je v potoku umil J- Ijala drva, da jih je potem leli, so kakšen dan Še poča- nieno dian. prodajal. Potem je rekel kali, da pridejo k sebi, po set let, toda delati je moral vse kot odrasli. Zaradi hude- ker se je bal očeta. Ko ga je obraz, da ne bi videli, da je slišal, da je odšel od doma v iokal. Prazniki in godovi Modest / asnik krščanstva med ovenc osebnosti v kriČanski Španiji. Bil je škof v Sevilli, kjer je Še zlasti skrbel za izobraževanje duhovnikov, nj^ovi spisi pa kažejo na veliko teolo-Iko znanje. Umrl je 4. aprila 656 v Sevilli, Ime Izidor, veči- lože koš n tek S peto postno nedeljo na koncu čeúlega postnega tedna se začenja tako imenova- la Gvida in škofa Modesta leta 1053 v Franciji in študiral vil red "Eremiti brata Franči- na s tem imenom ima god Gosposvetskega, ki ga je za duhovnika, papež Gregor ška", ki ga je papež potrdil 15. maja, ko je na koledarju salzburški škof Virgil okrog VII. pa ga je postavil za Škofa leta 1436. Značilnost reda je Izidor kmet, pomeni ustvar- leta 755 poslal oznanjevat kr- v Grenoblů, kar je bil štiride- celoletni post. Franfiška se je jalnost, SČanstvo med Slovence v Ka- set let. Zgodovinarji pišejo, prijel sloves čudodelnika. V sredo, 5. aprila, bo praz- ni "cvetni teden", zadnji te- rantaniji, kjer je vladal knez da so bila to leta uspešne ver- den pred Cvetno nedeljo in Hotimir. Modest je s Hoti- ske obnove na vseh podio- velikonočnimi prazniki. Za mirovo pomočjo sezidal Ma- čjih. "cvetni teden", ki se bo začel rijino cerkev na Gosposvet- nedeljo, 2. aprila, na v nedeljo, pravijo, da je pravi skem polju, predhodnico se- "tiho nedeljo", bo prazniki čas za presajanje rož in za danje cerkve Gospe Svete, mučenke Teodozije, spokor- Matere se mu priporočajo za s rečo pri otrocih, Redovna ustanoviteljica "frančiškank sv. Družine" Elisabeth Koch in angleški Škof Rlhard iz Chicheskra nik spokornega pridigarja Vincendja Ferrerija, ki se je rodil okrog leta 1350 v Valenciji v Španiji in kot popotnik pridigal po Italiji, Franciji, Švici in Španiji. Z njim so sušenje cerkvenega perila- kjer je imel Modest škofov- nice Marije Egiptovske, roje» (1198 -1253), neutrudni duš- potovali tudi notarji, ki so pi-Ljudska izkušnja pravi: Ka- ski sedež. Pravijo mu tudi ne v 4- stoletju v Aleksandri- ni pastir in pridigar ter po- sali sprave med sprtimi dru- ji, in redovnega ustanovitelja močnik revnim, bosta praz- žinami. Škof in mučenec kršno je vreme cvetni teden, "apostol Karantanije". ko se pere in suši cerkveno Jutri, 1. aprib, se kristjani Frančiška Paoiskega (1416 novala v ponedeljek, 3. aprila. Irenej Sirmijski (rnnrl je perilo, tako bo, ko se bo seno spominjajo mučenke Teodo- 1507), imenovanega po rojst- V torek, 4. aprila, pa bo praz- okrog leta 304 v Sirmiju ali sušilo. re Rimske in škofov Ćelija Ir- nem mestu Paola v Kalabriji. nik Škofa in cerkvenega uči- današnji Sremski Mitrovici) Danes, 31. marca, je praz- skega, Venancija in Huga Umaknil se je v puščavo in telja Izidorja Seviljskega, ki pa bo Imel praznik v četrtek, nik mučenke Kornelije, opa- Grenobelskega, ki se je rodil skupaj s še 11 možmi ustano- ga imajo za eno največjih 6. aprila. Mej a/le^e. POSEBNA PONUDBA ZA PARE, KJ SE BODO ODLOČILI ZA MEŠČANSKO POROKO V MESECU MAJU ALI JUNIJU Vxm parom, ki se bodo poročili v mesccu maju ali juniju in izbrali meščanko poroko, poleg plaâjiwga protokola podarimo: 6-mesečno naročnino na GOR EN} SKI GLAS, ki je gia vni medijski pokrovitelj meAÍflřwiríh porok v Kranju brezplačno spominsko fotograjijo v vdikosti J0X40 cm v vrednosti lo.ooo SIT. kijopodaija FOTO BONI }o % popust pri najemu kočije, ki ga podarja ANTON PAVLIN iz Nokiega brezplačen poročni šopek v vrednosti 5.000 S/I f CVETLIČARNI MAK 50 % popust pripon)čnifiizuri FRIZERSKEM ATELJEJU SILVA Prijave in dodatne injbrmadje: ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ. Qavni frg2, R£ Stritarieva 5, Kranj. Tel: 04/2}8*04'SO. E'pašta: injot^itourism-kranjsi. CvtftličomG mak lO k O 1ÍOM Prevozi 8 kočijo Pavlin Anton KLilPIHG S^Xïi OMIi WM tL l&^M ttl M H KR A NI glavni medijski spotkzor Gorenjski Glas S w m '-m m m » m m m mm JT s Focusom in Focus C-MAXom boste vzljubili pomladanska potepanja, 5€y oba l^ko odpeljete le 21/3 pologa, 1/3 plačate čez eno leto In 1/3 čez dve leti. Brez obresti! Focusskllmatskonapravo.protibloklmlm zavornim sistemom ABS, 4 zračnimi biazinamí in električnim pomikom prednjih st^el je lahko vaš že za 3.190.000 SIT. Obožujem to ponudboi FordFocus FordFocusC-MAX Avto Kadivec Mlakarjeva 81, Šenčur 04/279 00 23 Servis Friic Cesta na Lrpce 6, Lesce 04/531 84 40 simbolna. Ponudba velfâdo 30. junija 2006. EOM: 1.5%. Poraba • kombiniran nai i a vožnje; 4.7 - 9,3 L/100 km.Emisýe CO,; 125 - 224 JUAN VASLE in OPUS CUATRO Kino C^cnter Krnili, M. x ol*^ 20. nri m '7 ; Ai © u WW âricentcr s Prodajna mesta: ly r L V ni A AW M- l Kino Center Kranj, SS CMOK, Kompas (Kranj, SkoPa Loka)» Maximarker Gorenjski Glas m 1 ÍL\M^ irv CEKlIli G1V jludnhb wra) t p ► « I C. • • É art (yflDf^Hss plMlf U Knei Ljubim barve, obožujem ponudbo! 1/3 takoj 1/3 čez eno leto 1/3 čez dve leti Nova FordFiesta Avto Kadivec Mlakarjeva 81. Šenčur 04/279 00 23 Servis Priic Cesta na Lipce 6, Lesce 04/531 84 40 Slik« ]e simbolna. Ponudba velja za omejerK) kûlrâioo vozll. EOU: 1^5%* Por*Kombiniran nafin vožnje; 4,3 •7.4 MlOOkrn. EmitiJ« COj 114 • 177 g/km. J» ••'J i I« i8 NASILJE Razgledi v vsakem povprečnem razredu v Sloveniji sta vsaj dva učenca, ki sta žrtev nasilja. Nasi v • nezi ne žrtev Meha Stritmar manj ga bomo kot družba sko bagateliziralo ali celo za- liletni organizaciji dela in vsebine pa vnašamo tudi na opravičevali, banalizirali ali nikalo. Odrasli otroku pre- vzdušju v Soli. tabore, širimo jih v teme v letu 1996 je bil delež tr- spregledali. Mladim mora- prosto noáejo verjeti. Otroci Ingrid Klemenčií socialna proizvodnega dne, na šol- pinčenih otrok v osnovnih mo omogočiti pogoje, da se se počutijo zavrnjeni, sami, pedagoginja v Osnovni šoli ske hodnike ipd. Šolah 21,5-odstoten in v srednjih šolah Stoodstoten, Nasilnežev, ki so bo vTstniŠko nasilje zmanj- obenem pa dobijo sporoûio, Simona ferika Kranj proble- šalo. Žrtev vrstnlškega nasi- da je vrstniftko nasilje nekaj Ija mora o tem spregovoriti, normalnega, celo zaželene-trpinčili svoje vrstnike, je Čeprav misli, da je to tožar- ga. Tudi pretirano zaščitni- mu vrstniškega nasilja posveti veliko časa in dela. V šoli smo že v lanskem v septembru 2005 smo na jesenskem taboru začeli v petih razredih z učenjem socialnih bilo v letu 1996 v osnovnih Šolah 12,5 odstotka in v srednjih šolah 5,9 odstotka. Tarče nasilnežev so večinoma občutljivi otroci, ki so bolj previdni pri navezovanju stikov, so občutljivejši in bolj mirni od vrstnikov. )enie. Andreja je več kot leto dni v sebi nosila breme vrstni- ško vedenje ni dobro. Starši letu v program dela vključili manj formalnem okolju. Manjša prevzamejo vso odgovor- preventivne aktivnosti na skupina petošolcev, ki se nosi za vrstniško nasilje področju vrstniškega nasilja, srečuje "bolj pogosto, svoje škega nasilja. Sošolke so jo nase. V otroku .sprožijo ob- V večini razredov smo izva- znanje prenaša tudi med svo- čutek brezkrbnosti, neodgo- jali razredne ure v obliki de- je vrstnike. V aktivnosti smo zmerjale, ker nosi očala, po-smehovale so se ji in zavija- le z očmi, ker ne nosi tangic in se ne oblači tako kot one. vornosti, otroci se počutijo navidezno, lažno varno. lavnic in razgovorov. Teme vključili tudi starše; ponudili so bile izbrane glede na po- smo jim predavanje zuna- Prav kmalu pa spoznajo, da trebe in starost učencev v po- njega strokovnjaka na temo Ce so napadeni, se odzovejo Naščuvale so dva fanta iz obljube staršev ne veljajo, sameznih razredih, zajema- medvrstniškega nasilj z jokom, nemočno jezo ali višjega razreda, da sta An- da se nasilje, kljub zagotovi- le pa so predvsem naslednja oOlC vse VCC pa se umaknejo, V doma- drejo ustavila na cesli, ji lom staršev nadaljuje. J . čem okolju so vajeni reševa- zbila očala in ji grozila, da Cl6I13ri3 nja sporov s pogovori, brez jih bosta pohodila, če jima a, spomladi pa jim bodo učenci sami pripravil i delavnice. Pripravljamo različne pla- vpitja in pretepanja. Razis» ne da denarja. Andrejo je ^Qj^^g praksa ridlTlCnjdjO kave so pokazale, da so žrt- stiska vendarle prignala do ve vrstniškega nasilja pogo- tega. da je o vsem skupaj nâmeSCânjU sto fizično šibkejše, imajo spregovorila. Najprej z raz- slabo samopodobo in na ka- redničarko, nato s psiholo- V v področja: prepoznavanje konfliktov, učenje reševanja konfliktov, učenje ustreznih kate in akcije ("Za azil na-komunikacijskih in social- mesto za petarde" v predno-nih veščin, asertivne vešči- voletnem času, "Ne rešuj Sole vse več denarja na- ne, razvoj pripadnosti vrstni- težav s hrano" v okviru teh- Preprečevanje nasilja kamer in kršen koli način izstopajo. menjajo nameščanju kamer in varnostnikov. Toda Štó skupini. Skupina mlado- ničnega dne zdrave prehra-stnlc je svoje delo predstavi- ne ipd.). Vendar so to le stereotipi» gom m Bogdan Žorž, psihotera- varnostnik in kamere ne la tudi na Konferenci o pri- prepreČuieio nasilja. Samo « ^»AWiAJ «»S/ VM «V A^VgViOTAl ^«JAAAwtC^O^ ^^ V J^A ^^ C | iiJ^lAlS/ varno S tni KO V. saj nasilneži svojih Žrtev pevt, ki se pri svojem delu prestavijo ga v manj vidne mami preventivi v Poljčah. .etos smo aktivnosti za- Na šoli smo pripravili vprašalnik o vrstniškem nasilju, rezuhati nam bodo v Toda ne izbirajo. Zanimivo je, da srečuje tako z žrtvami nasi- prostore, v garderobe, na stavili še bolj sistematično, pomoč pri načrtovanju dela po statističnih podatkih pri- Ija kot s povzročitelji, pravi, pot v Šolo in domov. varnostnik veljajo za vame. haja do nasilja v šolah, ki da je zelo pomembno, da se žrtev zaupa odraslemu. Bo- Ob intenzivni akciji preprečevanja in obravnave posebej na področju strate-prepoznavanja in ustreznega reševanja med vrstni- glede na potrebe posameznih razredov. Razrednih ur za naša sre- in kamere ne preprečujejo Govoriti o nasilju ni tožarjenre disi učiteljem ali staršem, vrstniškega nasilja, morajo ških konfliktov, prepozna- Čanja je vedno premalo. Že-Vendar v svoji praksi sreču- tesno sodelovati tako učite- vanja jeze in učenje ustrez- limo si, da bi naša znanja in je žrtve vrstniškega nasilja, mladostniki nih strategij obvladovanja ki so ob iskanju pomoči pri šolo je pomembno, koliko jeze. Tudi letos se srečuje-Bolj ko nasilje opažamo, odraslih naletele na gluha pozornosti vodstvo in uČl- mo pretežno v okviru raz- « 1 » «^S^AI JSW i AtA^iAJ W V^M^^ AAAS^) ^ * 4 * * VV* V 4 4M g * M ^V^VA ^ 4 \é 44 A MV« naSll]a. več ko o njem govorimo, ušesa. Okolje je njihovo sti- teljski zbor namenjata kva rednih ur. Obravnavane spozn a n j a lahko dn e vno umestili v Še več vsebin in aktivnosti, pravi Klemenči-čeva. Minister na pnsilnem dopustu SEDMICA Marih'a Smolnikar Sprt^ujem se. kaUro leto se v slovenske^n političnem in javnem življenju letos piše? Leto 1956 ali leto 2006? Se pravi, smo osem let po in/br- zadnje, sklada tudi s krŠČan-skim naukom. Spomnimo se. kako je bilo, koje v pakistanskih hribih obtičal Tomaž Humar. Vsa dr- tudi Martin Strel, ki se periodično namaka v katerem od veletokov na zemeliski obli. Praviloma predsednik driavejim priredi izbere ni sprejem, med njimi najzaslužnejše za promocijo naše države u sivtu Rodetu. Da v tej maniri delu' Jejo slovenski mediji in držav-ni vrh. pa je kratko malo ne- zaslišano. Ker pač ne živimo onesnaženem. Naj si o Strelu in jim podeli državno odii- v koledarskem letu 1956, macijske m b i roju a I i petn^ijst žava je bila na nogah. Med iji m isl i, kdo r Če, kar Če. je kovanje. veljala Cerkev za notranjega let po padcu komunizma? Z so odštevali dneve, ure in mi- nonsensom si belim glavo za- nute. Bo preživel • ne bo preradi marsičesa in tudi zato. živel? Po svoji ustaljeni nava- kerje moral minister za delo, di se je slovenska javnost raz- družino in socialne zadeve v delila na dvoje. Eni so imeli vladi Janeza Janše vzeti dopust, če je želel v Vatikanu počastiti uradno imenovanje Franca Rodeta za kardinala Tomaia Humarja, za nacio- dejstvo, da določen del svetovne Javnosti njegovo početje opazi. Največ reklame pa mu, kajpada, delajo domači mediji. Med slovenske amha^dor- Kaj skupnega imajo kardi- sovražnika Številka ena. am-nal Rode, alpinist Humar i« maratonski plavalec Strel? in veliko. Veliko skupne- » ^ • nalnega junaka, eni za beda- je uvrščajo domaČi mediji ker je vsak od njih živel in deka. Oboji pa so prišli nekako tudi vse tiste Športnike in loval v svojem okolju, na svoj pak petnajst let po koncu komunistične avanture. Naj bo komu všeČ aii nt, ga imajo, ker so vsi trije Slo- objektivno dejstvo je, da Je v venci. Nič skupnega nimajo, vsej slovenski zgodovini v mednarodni skupnosti in odrtosiK kardinal Franc Rode do zaključka, daje s svojo kri- Športnice, ki na mednarodnih način, znotraj svojih z mož- zasedel do zdaj najvišjo Jïtnk-bovsko strastjo Slovenijo v sve- tekmovanj zasedejo katero od nosti, sposobnosti m ambicij. živ m bolj ali manj zdrav vrnil domov, so ga na brniškem letališču mediji pričakali s kamerami in fotoaparati. tridesetega mesta navzdol. Če se kateri od slovenskih rimske kurije. Namesto da bil na ceremoniji navzoč sam tu odlično reklamiral. Ko seje vladni predsednik in morda Še predsednik države. Slednji, Če ne zaradi drugega, zato, ker se zadnje Čase ri/rto rad kaže v tned narodnem javnem Živ- simpatizeri i pa s harmoniko. lako ali tako velja za nacio- jo. Ki je, mimogrede, tudi Dopuščam možnost, da nek- izjemno vplivna. Vladni do, bodisi zaradi predsodkov predsednik Janez Janša, ki se šport n ikov, k i se lahko p iše. Če bodisi zarad i omeje nega vede • hočete, tudi Nbutu Ugadi, uvrsti med prvih deset, pa ljenju. Poleg tega ga Je menda Za slovenskega ambasa- nalnega junaka. nja ířv nerazunwanja pomena Svetega sedeža v mednarodnih odnosih, pripisuje Strelu tn Humarju večje za- nekoč hvalil s pomladjo pa ministru iz svoje vlade ne dovoli, da se uradne razglasitve udeleži v imenu države. In Je prisiljen vzeti dopust. samo Še duša. Kar se. nena- dorja v svetu velja v podalp- družbi se radi kažejo politiki, sluge za narod kot kardinalu Napaka. EKONOMIJA Stefan. zamld(ÉÍi lelet^; êrvo l^tù Polovica Ibz 1 leto« Vfn^nr ú^bfů prcmiilicr mogotr po boiiticifZ tno i^le CM ii vmM pn A;jicTPm i (O pi^niHlbo pnhranJU dn 3» OOO SfT. V enem ktu m Uhk^ r^it... stelM^i u^odfuto rin9nrli9fvia In iMStfii^). 4 M«. (V zs |MnyifKl;n pto^Uo. ^libo z bmptifniA ecnvoo) TACm) Lm^ v obJdJ áAtů íinMd ni ^líLU únTcI druib«? Vtřul d i Polo Avtohisa Vrtačr à^o.o. Kranj ^lovtào MttQ 4, 4000 KUAN J toLs 04 il 00 7ÙÛ. fobi 04 27 00 222 ovi i s m rta e. ft i H C ^«AtflB^lU NIM 1. MAJ V POREČU 10 % POPUST Gorenjski Glas ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA! \f HOTEL ^ v FORTUNA*** s *Jnn 4\ yciut bogata vsebina kluba Leça: na otoćku Sv. Nikola; ^^^ ^ sobe: telefon, SAT-TV, prha/wc, balkon, obroki: samopostrežna zajtrk in veceqa; ponudba; restavracija, la carle resldvracija bar, iport: zunan^t bazen s sladko voûo. otroški bazen. 2 lems igrièci, íportni center 260 m od hotela, mini golf, nampzni lems, sprehajalne steze. 24 04 •»,04 1 3dnlpolp«nifQn 12.900 14.900 29 M «0? (ti 3dnlp&(p«n2len ie.90Û 1990Û ?a 04 * m os [ (dni oeipantlon 28.900 1 29.900 22C4. 02*0S [ 7dnipalpontien 34.900 35.900 | PLAČILO NA 12 OBROKOV! I • h v k^u, lpmiar*. Gmupljem, Posiejni in Ravnah. k titIttitPi Ittt^OKM VJVt^kA 080 10 56 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ www.odí&ei.s Rekordni Lastniki gozdov na blejskem gozdnogospodarskem območju so lani posekali največ lesa po letu 1991, a lahko bi ga ?e več. Cveto Zap lotki k Bled • Svet blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je na seji prejšnji petek sprejel poročilo o lanskem delu» njegove najpomembnejše poudarke pa so v ponedeljek predstavili na novinarski konferenci. Vodja območne enote Andrej Avsenek je opozoril na spreminjanje predpisov, Še zlasti na sprejetje uredbe o varovalnih gozdovih, ki je pomembna rudi za Zgornjo Andrej Avsenek Gorenjsko, in na nove predpise na področju lovstva. Bojan Bajželj Andrej Gartner pa, da se predvsem v eno- prej drobi- V enoti je 7.200 posekali že 7.500 kubičnih jer pa še vedno pogrešajo tah Kranjska Gora, Bled in lastnikov s 3,6 hektarja veli- metrov lesa, prvič pa so upo- najpomembnejši predpis - o podelitvi koncesij za gospo- stajo vse Bohinj povečuje, ker les po- i zanimivo kuri- ko povprečno posestjo, pov- rabili tudi tehnologijo žične-prečni lasmik pa je star 60 ga spraviia, s katero vlačijo iz darjenje z lovišči. Pri ureja- vo. Kar dve petini lanskega let. Letos se bodo ukvarjali gozda cela drevesa in jih po- nju planinske paše so poma- poseka je bilo zaradi vetra in tudi s škodo, ki sta jo v dolgi gali agrarnim skupnostim, snega ter napada podlubni- zimi povzročila močan veter izdelali pa so tudi projekte kov, dolgoletno povprečje na območju Karavank ter tem obvejujejo in kamionski cesti. j i jo ob za tri učne poti. (od leta 1970 dalje) pa znaša divjad. Načrt dopušča še večji posek Kot je povedal vodja odse- Škoda po vetru in divjadi Vse več strojne sečnje Vodja odseka za gozdno V odseku za gojenje in var- tehniko Bojan Baižetj ugo- Pri jelenjadi presegli načrt V odseku za gozdne živali in lovstvo, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi Blaž Čeme, so ka za gozdnogospodarsko stvo gozdov, ki ga vodi Vida tavlja, da je za vzdrževanje se ukvarjali z lovskim načrto- načrtovanje Andrej Gartner, Papier lampe, so se latii veli-lastniki lani posekali ko ukvarjali s pripravo vlog so gozdnih cest že več let zapored iz sistemskih virov na vanjem in spremljanjem izvajanja načrta. V lovsldii dru- 138.765 kubičnih metrov za izkoriščanje evropskega razpolago enak znesek, kar žinah na blejskem gozdno- drevja, kar je največ po letu denarja, namenjenega spod- realno pomeni precejšnje gospodarskem območju so 1991, lahko pa bi ga Še več. bujanju gojitvenih, varstve- zmanjšanje, ob tem pa so načrt odstrela jelenjadi celo Pri iglavcih so za območnim nih in drugih del Spomladi jim ujme lani povzročile na presegli, pri smjadi so se mu načrtom zaostali za 13 od- so pripravili 112 vlog za vred- cestah Še za 12 milijonov to- zelo približali, bolj so zaosta- stotkov, pri listavcih za do- nost 5,6 milijona tolarjev in larjev škode. Zgradili so dva li pri gamsih, divjih prašičih bro polovico. Medtem ko so jeseni še 300 za 45 milijonov kilometra gozdne ceste Mar- in muflonih, Na Jelovici je državnih in v nadškofij- tolarjev evropskega denarja, tinček na Jelovici in začeli bilo lani vsaj pet medvedov. skih gozdovih riačrt izpolni- Pripravili so tudi raziskavo o i, je bilo v zasebnih zanima- gozdnih posestnikih, ki je nje za sečnjo manjše, opaža- pokazala, da se posest še na- ne na Jesenicah. S strojem so graditi 922 metrov dolg odsek ceste Betelov rovt - Seka- od zavarovanih zveri sta škodo na domaČih živalih povzročala medved in krokar. Kranj, Bled Načrtovani odstrel povečali za sto jelenov Svet blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je predlog letošnjega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje obravnaval v petek, svet kranjske enote zavoda pa naj bi predlog načrta sprejel na včerajšnji seji. Na nedavni javni predstavitvi osnutka načrta so lastniki gozdov zaradi Ikode v gozdovih zahtevati povečanje odstrela na več kot osemsto ali ceio tisoč jelenjadi, V zavodu za gozdove so deloma upoštevali njihove zahteve in pripravili predlog, po ka- terem naj bi odvzem jelenjadi, ki po eg odstrela vključuje tudi izgube, v primerjavi z osnutkom letošnjega načrta povečali za sto, s 730 na 830 - v zahodnih Karavankah s 60 na 80, na Jelovici z obrobjem 2 260 na 300 in v vzhodnih Karavankah ter v Kamniško Savinjskih Alpah s 410 na 450. Načrt bo dokončno potrdilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. C. Z. bfte2)€ O sadnih vrstah v travniškem sadovnjaku Kmetje, ki so se odločili za izvajanje enega od ukrepov Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP), morajo v petih letih opraviti i5'urno izobraževanje, kar je tudi pogoj za uveljâ služba bo v okviru ukrepa Visokodebelni travniški sadovnjaki pripravila v ponedeljek ob 16. uri v Domu krajanov na Brezjah predavanje mag^ Andreje Brence iz KGZ Novo mesto o sadnih vrstah v travniškem sadovnjaku in sadovnjaku kot pomembnem življenjskem okolju za ptice in druge ko- nje državnih podpor, Kmetijska svetovalna ristne živali. Na predavanje vabijo tudi vse, ki jih SKOP ne obvezuje. C. Z. Železniki "Knjige" bi radi vodili sami Društvo za razvoj podeželja Resje je 2 nedavnim občnim zborom v Železnikih zaključilo Šesto leto delovanja. Kot je povedal predsednik Viktor Trdina, šteje okrog Šestdeset članov z območja Škofje Loke ter Selške in Poljanske doiine, med njimi prevladujejo kmetje in kmetice, ki se na kmetijah ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. V društvu se prizadevajo, da bi jim pomagali z izobraževanjem, s promocijo njiho- ridelkov in izdelkov, s skupnim nastopom na trgu pa tudi z ustvarjanjem pozitivnega javnega mnenja o podeželju. Letos bodo pripravili predavanji o vodenju knjigovodstva na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi in o osebnostnem razvoju, ogled zeliščne lekarne in skupaj s še dvema društvoma pohod po poti preko Martinj Vrha, sodelovali pa bodo tudi na različnih prireditvah. "Glede na dohodek kme- dopolnilnimi dejavnostmi bi bilo predrago, da bi nam "knjige" vodili drugi, zato bi se tega radi naučili sami," je dé- jà Viktor Trdina in poudaril, da se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja vse več kmetij. C. Z. Strah in) Ekološka tržnica odslej na solskem posestvu Ekološka tržnica s ponudbo gorenjskih ekoloških pridelkov in izdelkov se bo z odprtjem nove srednje biotehniške Šole preselila s sedanje lokacije ob kmetijski zadrugi v Naklem na Šolsko posestvo v Strahinj, kjer bo našla prostor pod lesenim kozolcem "toplar)em" ob parkirišču šolskega centra. Na novi lokaciji bo prvič ta torek, 4. aprila, od iS. ure do 19.30, potem pa bo odprta vsak torek. Sola in društvo Svetlin bosta ponudbo na tržnici poskušala še izboljšati. C. Z. FIN NCE cveto .zapiotn i k{§)g'glas.si 21 Združeni ponujajo več Z združitvijo Adriatica in Slovenice je nastala zavarovalnica Adriatic Stovenica, ki ima kot druga največja zavarovalnica v Sloveniji eno izmed poslovnih enot tudi na Gorenjskem. Cvrro Zaplotn 1 k Kranj • Kot je na torkovi predstavitvi kranjske enote povedal njen direktor Franci Str« niša. ima poslovna enota po združitvi zavarovalnic 70 zaposlenih in dobro razpredeno poslovno mrežo • štirinajst mest za sklepanje zavarovanj, 25 zaposlenih zastopnikov, tri poslovalnice (na Jesenicah, v Lescah in v Škof^i Loki) in devet pooblaščenih družb za zastopanje. Lani so zbrali 4,5 milijarde tolarjev (bruto) premije ab dobro desetino več kot leto prej, za odškodnine pa so namenili 2,5 milijarde tolarjev ali skoraj 13 odstotkov več kot predlani. Ob podelitvi donacije (od leve proti desni): Beno Fekonja, Letos načrtujejo visok, 20- Mohor Bogata), Franci Strniša in Matija Ženk. / Dobi odstotni porast zbrane pre- žuje varčevanje in zavarovanje in pri katerem si zavarovanec za doplačilo enega evra (240 tolarjev) lahko poviša zavarovalno vsoto za primer smrti za tisoč evro. Varne točke Zavarovalnica Adriatic Slovenija se je za večjo varnost otrok v mestih vključila Unicefov projekt Vame točke, kamor se otroci v stiski lahko zatečejo za pomoč. V miežo Vamih točk sta se vključili tudi lokaciji poslovnih enot v Kranju, na Koroški in Kidričevi cesti. Kranjska poslovna enota je ob torkovi predstavitvi podelila tudi 500 tisoč tolarjev Fundaciji Vincenca Drakslerja za mije, želijo pa si tudi, da bi mestnika predsednika upra- jard. Število zavarovancev odvisnike, donacijo je pre- se z dveh lokacij, na Kidričevi in na Koroški cesti v Kra- ve Matija Šenka v Sloveniji dopolnilnega zdravstvenega vzel predsedruk uprave Beno i7-odstotni tržni delež. Lani zavarovanja je povečala z Fekonja» podelitve pa se je nju, Čimprej preselili na eno. je zbrala 4S milijard tolarjev 276 na 335 tisoč in dosegla udeležil tudi predsednik sve-Zavarovancem bodo predsta- (bruto) premije, namenila za 23-odstotni tržni delež, ta iiindacije in kranjski žu- združeno zavarovalnico, odškodnine 29,5 milijarde skladu z novo zakonodajo pa pan Mohor Bogataj, ki se je jim ponudili nova in poeno- tolarjev In imela ob koncu se bo vključila v izravnalne zavarovalnici še posebej za- te na zavarovanja ter kako- ob škodnih vostni dogodkih. "servis" leta po obdavčitvi približno sheme med zavarovalnicami hvalil za pomoč. V Adriatic milijardo tolarjev dobička, in zavarovancem izplačala Slovenici načrtujejo letos še Za letos načrtuje poenotenje tržne mreže obeh zavaroval- oz. pobotala z letošnjo pre- več akcij, v sodelovanju s sve- mijo za 2,2 milijarde tolarjev tom za preventivo in vzgojo v nic, obogatitev ponudbe, po- starostnih rezervacij. V letu, cestnem prometu bodo pred- sodobitev škodnih centrov v ko se Slovenija pripravlja na vidoma junija pripravili akd- vseh poslovnih enotah, pove- prevzem evra, bo zavarovan- jo Stopko, v kateri bodo voz- Zdmžena zavarovalnica Čanje bruto premije na 56 cem ponudila Evro VitaFond nifci lahko preizkušali reak- Adriatic Slovenica ima po be- milijard tolarjev in izplačilo paket, to je naložbeno živ- cijski čas pri zaviranju in pri- sedah člana uprave in na- odškodnin v višini 34 mili- lienisko zavarovanje, ki zdru- memo hitrost vožnje. Posodobitev škodnih ce ntro v GG mali oglasi e- II» 04/20 H2 47, itè: mdlioglôsi^g-glâs.si www.g0r9njskiQlds.si « Tan i Kam s kostanjevim j lesom? • Les voffi tuđ posohomol (07) 816 44 31 Tmm-KOfKHDM i TEČAJI TUJIH JEZIKOV V SKOFJI LOKI wwriB4M.r«m?u SM M Tel.: 04/51 so $90 • www.niiioivloki.sl Rodio Tfiglov® řH 9lo/ek Cof enj/kf tatffr Trigkv JMA». 00 o« Trg 4370 Jemcs STEREO. RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 69,8 - Jesenic«, lOl.S-KranlBkdGora, 101,1-Bohinj DAVČNI URAD KRANJ OBVEŠČA OBRAČUN DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb morajo predložiti obračun davka od dohodkov pravnifi oseb (davčni obračun) davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega ieta za preteklo ieto. skupinski davčt>i obračun pa n^pozneje do 30. aprila tekočega ieta za preteklo poslovno leto. Čd davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno oOdot?je. ki se razlikuje od koledarskega leta In je enako poslovnemu letu. predloži davčni ot>r3čun najpczr>eje v treti mesecih od začetka poslovnega leta za preteklo poslovno ]eto, skupinski davčni obrnčun pa najpoznele v začetka lekočeoa poslovnega leia za preteklo poslovno meseci ri od 2.1 izvzamejo prihodke od n epridob'rtne dejavnosti in od celotno ugotovljenih odtrodkov v zaporedni številki 5. v zaporedni Številki 6.1 izvzamejo dejanski aii sorazmerni del odhodkov, ki se nanašajo na nepridobitno dejavnost). Poleg davčnega obračuna morajo pristojnemu davčnemu uradu predložiti tudi bilanco stanja 1er izkaz poslovnega izida, na obrazcih, Kot jih predpisuje organizacija pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov • AJPES. Zanje r^ veljajo določbe 341. člen Zakona o davčnem postopku, ki določajo, da samo gospodarske družbe davčnemu obračunu ne prilagajo prilog, ki so sestavni del davčneoa obračuna, v kolikor $0 jih predložili AJPES. Zavezanec poleg obračuna davka od doliodkov pravnih oseb, ki ga izpolni v skladu z metodologijo za izpolnjevanje obrazca, predloži ludi priloge, kj so sestavni del davčnega obračuna. Pfiutiro oiQ2orllo nlj» n ns avusme t2 9. CIhi ZikODt o đnki otf i^hodkai oranih mb. a zmde. dridin, «liim, itnU ^ff^rtosll, polititN striflke, domin in ripreoo- tBlfvre liidHtite •torej niiziBce, U so lili us1iooiI|iaI po ponbiilt pradplslfe za opreiljinje Morliobllu «eumofl in ki 1 lihtu < ItfB lidl potdlib. Zanje velja, da v letu 20Û6 ne moreio več prediagati obrazcev, izpolnjenih le v uvodnem deiu, in brez podatkov o pnhodkih in odhodkih oziroma izjave, da ne opravljajo nepridobitne dejavnosti, temveč morajo pristojnemu davčnemu uradu predKižrti davčni obračun, v katerem izkažejo celotne prihodke In odhodke ter opravijo izvzem prihodkcTv in odhodkov, ki se nanašajo na neprídc^řtno dejavnost in ugotavljajo davek samo od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti, v kolikor so jih dosegli iz tega naslova. (Od celotno ugotovljenih prihodkov, izkazanih v zapoiedni številki 1 obrazca DDPO. v zaporedni Številki Davčni obračun le mo^Če oddati na obrazcu, ki je objav jen v Uradnem RS. il 18/06, na disketi • program je na voljo pri pristojnem davčnem uradu v zameno za PC diskete In peek sistema eOavki na spletni strani; http://edavkr.durs.si/. Program in obrazec obračuna davka od dohodkov sta objavljena tudi na spletni strani Davčne uprave Republike Sloven ije:httpy/www.gov.si /d urs/lndex php?lg»8l&1» 16.08 .htm i. Davčne obračune vsak dan sprejemajo na Davčnem uradu v Kranju, Gregorčičeva 8. v dneh od 27.3. do 30.3.20D6 od 8.0Û do 16.00 ure. zadnji dan pa od 8.00 do 24.00 ure. Ta dan 3.2006 bodo zavezanci davčni Kračun lahko oddaii ludi na Izpostavi Radovljica (od 8.00 do 24.00 Zavezanec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb stori prekršek, če ne predloži obračuna davka ali ne predloži obračuna davka na predpisan način oziroma v predpisanih içMh. Cilka Hal)jan direktorica Kranj Gorenjska banka zvišala vrednost bona Gorenjska banka bo z jutrišnjim dnem zvišala vrednost bona, ki ga ob rojstvu podari otroku oz. njegovim staršem, vlovorojenci bodo odslej prejeli bon v vrednosti 20 evrov, v primeru rojstva dvojčkov, trojčkov ali četverčkov pa vsak po 40 evrov. Bon enake vrednosti bodo dobili tudi prvorojenci na prvi dan koledarskega leta in na svetovni dan varčevanja 31, oktobra. Kot so ob tem sporočili iz banke, je Gorenjska banka edina med bankami na Gorenjskem, ki novorojencem oz. njihovim staršem ob rojstvu otroka v porodnišnici v Kranju aii na Jesenicah že več kot dve desetletji podarja vrednostne bone. Bon jim zaradi varstva osebnih podatkov izročijo sestre v porodnišnicah, starši pa ga lahko vnovčljo v katerikoli ekspozituri Gorenjske banke. Banka brezplačno od» pre na ime novorojenca prvi osebni aii varčevalni račun, skupaj s pologom podarjenega zneska, hkrati pa mlademu varčevalcu izroči tudi hranilnik. Ocenjujejo, da bodo z boni obdarili povprečno dva tisoč novorojencev na leto. C. Z. VPIS V VRTEC za šolsko leto 2006/2007 za sprejem 1. 9. 2006 PREDŠOLSKE OTROKE BOMO VPISOVALI V: DNEVNt PROGRAM, {za otroke od 1 leta starosti do vstopa v solo), ki trajd od 6 do 9 ur dnevno PQLDNEVNI PROGRAM (za otroke Od 3 let starosti do vstopa v šolo) v torek, 4. in sredo, 5. aprila. v vrtcu na Bledu In na Bohinjski Beli. v Četrtek, 6. aprila, pa v vrtcu v Zgornjih Gorjah, Od 9. do 17. ure. IGRALNO POPOLDNE V vrtcu na Sledu, v Gorjat^ in na Bohinjski Seli Do v ponedeljek, 3. aprila, od 17. do 18. ure igralno popoldne za vse tiste. Ki bi si radi ogledali rr^hen del dejavnosti v vrtcu. Informacije dobite na telefonski številki 04/574 21 77 VABUENI! a TEHNISK ŠOLSK CENTER KRANJ ZA POKLICE PRIHODNOSTI TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Kidričeva cesta 55. 4000 Kranj Tel.: 04 280 40 27 Fa*: 04 280 40 35 Spletna stran: http : / / www.tsc kr. si/ iod/ index, as p Informativni dan in vpis za odrasle SREDNJE POKUCNO IZO B RAZEVAN J E (eleKtfikar elektronik, e[eiine(gig-gl^>si I vplačilo rezervacije 3.000 srt (12,$2 eur) v agenciji Unda, Staneta Žagana 52, Kranj: 04/255 84 20 ali 041/248 773 radic-:dmev E'POŠTA RAOlOCERKNO.D. o. O Plati Seva ulica 39. 5202 Cerkno 05/37 34 770 05/37 3 4 771 NFC@RAO OOOMEV.n fax: 99.5. 103.7 MHZ UKV. STEREO. RDS I 'ff^n đ ^ Oià'^f^J ^ rA <00 U^mt^a www.ona-on.com ••fi ji^tJi ai^ Lii'oko mr v " • jj scjOo v niti^ji i^vcs < • yi^ro Jno «Juto Prićakuf« tBvaâ kotSO.OGO i^kaic^v retpava miiubasni upn%2abova< Koncortiipotovaniai zmenki ne slapa in fte in Aa. Prav/ar k Aa Cil Obvestilo Zandj velikega levila malih oglasov, osmitnic in zahva] bomo stalne njbrike: kuhinja, recepti in rože objavili v torkovi številki Gorenjski das cesfno podjetje kranj, MAI (STATE svct rc é.o.^. tmoté MUC* 12 4000 Kil M j ra:0440ti 000 ÍAs. t û4rM24 http: ktt nj ^ ssr«t«oâprem i^oin^. ! svet neor?fr)iSfi)fi»*$( STANOVANjA pmdtmo Krtnj* okolica: ra nam znant unnkç iščemo sranovdnjd različnih ve* Knn] - Zlato pdje: $3 m2, F. 1997 ntó., dvosobno stanovanje^ balkon, m vpisano v ZIC Cena 20 mio SIT (S3.495 ÊUR). Kr«n) ^ Planina II: 2-1^2 SÎ. to2i49 nrz, 3. nad od 1. t982^ ZK, delno prfr novije no, parkiri Cer^a 2% mio SIT (116.I42 £UR}* K^nj « Planina II: en osob no, Si K 5. nad* od detno prenovljeno. Cena 22,$ mio SIT (95.S$o EUR}. Knn) • Ljubljanska ct dvosobno^ 43 m2, delno prenovljeno, I 1930, nad, Irven stanovanja. Cena 11,2 mio Srr (46.737 EUR). Tržič • Bistrica: dvosobno ^ K, 56 m2| I* prenevtjeno 12004. nard., oprefnljeno. Cena 21 mro SIT (87.304 SUR}. Lesce: m2, L 1986, 1. nad, trisobno, vpisano v ZK. Cena 27,5 mio SIT (114755 EUR). Radovljica • Gradnikov« uL: 49,63 m2, L 1973. dvosobno v K nad.^ ZK. Cena 20.5 mio SPT 225 EUR}* Golnik: 85,40 mí, 11950, Irisobno v y nad., potreben adaptacije, CK-ekk« trika. Cena mio SI .S20 HIŠE prodamo SkoQa Loka « Podtubnik: m2, vrst* na h i Sa $ 315 m? zemljiSča, I* 1976* Mirna lokacija ob zelenem pasu. Cena 49 rnio SIT (204473 EUR). Ske^a Loka • Poljanska cf polovica stanovanjske h lic, stanovanjske cca^ 140 mz, parcele 146 m?, 1.199^, CK plin. Cena 50,4 mio 5fT [\2éM7 EUR). Ki«nf! v vrstni pozidavi Primskovo, ob Zadruini ln|der>č^i ulici jena vc^jo$e hii i po 12e do 1&0 ma ^'ne • vse zgrajeno e hzt. Pa rceie so ikeod255 do m;. Cen«od39do 60,9 mio SJT (i 62744 EUfi do 254^31 EUR). Kupcf ne plačajo provlzife ZEMLjiSCE pfodamo Pod v in * Molnje: 510 m2. sončna, ravna parcela pravilne oblike v ob* močju lokacijskega načria novega naselja enostanovanjskih htl. Cena 12 mio SIT (so.075 EUR). POSLOVNI PROSTORI oddamo Krsnj • SXniiii»: oddamo poslovni prostor 22 mirno pisarniško de* javnost, 80 m2, pritličje hISe» pros* tofi so prenovljeni Lin opremi* jeni. Cena najema: 119.820,00 SlT/řT>esec (500 COR) ♦ stro«kl www.svet »nepremrcnine^at s J Mllr^ska ul. 1. Manbor. PETrřlč, Ste Mane Aux Mrnes 9/a Telefon; 592 59 40,070/30 20 11 STANOVANJA PRODAMO BLfO^gars., 23,6rn2,2. nad v vili, kon, opremljena . Cena 14.5 mio sit (cca 60.500 eur), CERKLJE-enosobno.37.î mz, pnîli^e, i. cca 1950, parteia ca ico ma, gara* 2a. drvarnica* Cena 15 mio sH (cca 62.$94 eur), TRŽIC- Ravne, enosobrto, 3S.& rru, ll/4r i. t98î» opremtjeno. Cena: 13,9 mio sit KffAH} * io18.928 eur), WZiC * Ravne, trisobno, 79,25 m2, fl/j, l.L i957f obnovljeno, vrl, drvarnica Cenari7,$ mio srt (cca 73.026 eur). KRANJ * Planina III, 3^2 sobno, 73,2 mi N/4^11 i987.mořna prostora. Cena: 24,5 mio sit ft^ČUR • lniRpoLsobr>o, 99^7 rn2, 1, nad., M. 2005, vehk balkon, mima loka^ eija s prekrasnim f>^ledom. Cena: 3147 mic sit {cca 131.320 eur). TRŽiĆ • Balos. pe4sobno. 154 rm, II/3. II. î957i obnovljeno v ce^oTi. Cena: 25 m« Sit (cca 104323 eur). HISE PRODAMO KRAN} • Drulovka, stan. hiia, vrstna, končna. 210 m2 4 49 m2 neizdelane mansarde, parc 141 m2. meji na zeleni pas, l.i. 1994^ Cena: 49 mio %H {cca 204473 M ^ fiAKLO « Gistrka, stan. hiSa, P+M, del* r>o podkletena. part 234 li 19S5. Cena: 33 mio sit (cca 137.700 eur). ŽIROVNICA - Breg. sUn. hiša, nadstan-dsrdna^^ccmz biv. povrilnc, garaža fn gosp. poslop^ So m2. pare 500 m2t 20OÇ. Cena: 43 mio sit (ccd ^79440 eur). 8LED* stan, hSSa, 60 ms. pare. ms, l.l 1940, potjtbr^a obnove, dobn loka* dja za poslovno de^vnosL Cena: 31,3 mio sit (cca >30.610 eur) TlâK! * mesto. $tan. h^§a.200 mz biv, po* vrSme, parcela 240 mSi obnovljena I. 2003. Cena* 21,9 mio sit (cca 91.390 eur). BIBIČA PRJl^CU 0/2 stan. hii«, pn- ti^e. 100 m2. pare 540 rn2, f. obnove 20û3.Cena:27 mio sft {cea 112.669 eur). ŠKOF[A LOKA * Crobarjevo naselje, vrrtra hi&a. 140 m2, zemlj. 140 m2, iJ. 1967, vzdrfevana. Cena: 36 mio sH {cca 150.22$ eur). MLAKA PRI KRANjU • stan. hiia. dvoj* S6 m2, pare. 527 mz, l,L 1990. ob^ novljena v celoti I. 2005 Cena: 30 mio Sit (ccaizs^iSS eur). PARCEL£ PRODAMO LANCOVO^zazIdlj^ parcela. 676 m2. Cena: 11,33 (70cur/m2), ZC 8ESNO^ * zazidljiva parcda, S73 m2. Cena: 13 mio srt {54JL4Seiir). ZMINEC PRI ^KOFjl LOKI * zazidljiva parcela, 1,311 ms, lepa, ravna. Cena: 19.200 srt/m2 (ca 80 eur/mz). CERKiJE « zazidljiva parcela, 647 m2. ravna, pravokotna. Cena: 31.1^3 sit/m2 •ACÉ^ v tiJTft PWrtLJ družba za vzdrzevanje In gradnjo cest, d.d. Jezersko »sfo 20/ Kranj À d.d., obvešča do bo zorodi lekonsh'ukcije m vpdov r>Q Koroški cesti v Kronju no ocUeku nûmo hotelo Creino do priključka porkiriico hotela daino nporo ce^ in »cer od ponedelika. 3.4« 2006. do ISt e« MOfr nopretínioiw v dnovnem in nomm čosu. Prometni reSm ng omenienem odseku bo $pf9menjen in oznar^n Vozičke noprolamo. do upoitevojo zoco$rx> promalno »gnalizoci- |0 (O 2 fôzun^tivcin^m upo&tevO|o, do novedenih del ni mogoče a^mp PROJEKT Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 NU)N0KUPIM0HI$0 KRANJ PfîlMSKOVO: nujno kupimo hiSo • samostojno, dv^Ček ali vrstno! KRANJ iN OKOLICA: nujno kupimo dvodružinsko hlio» do i$7.Soo EUR (45XJ04 }92.«> SI'H. PRODAMO HI&E KRANI-CHCOUCA; samo&lojna hiia, gfad íázá. cca. joo mz, parc«U 772 rru, L 1985, dobra mi ma lokaO|a. Cena: i87ico,oo EUR (4^004.392,00 MIO SfT). KRANj • OKOUCA: dvojček, 10$ mi, P-i-N, pvo^d ^ m2,1 obn^jena L 200^ v^i prklfu^Q, odlićna lokacija. Cens: 146.100,00 EUR ()5,oi>404.00 SfF^. GOLNIK OKOUCA: ssmostojna 240 ms, pa rcela 64$ rnz, ,1980, obnov-lena I. 2005» lahko dvodružinsko. zelo epaj vredna oeleda Cena: 22g.550.00 .^62 .CO K EUR (55 KRANJ • OKOUCA: stanovanjsko 450 m2 ^ Sco m2 poil Prostor ^ eUžeji reeU i$So m2, IM. grad. fiaza« izredno i iielna gradnja, mg ed, son6u loga, primemo za obrtnike. Cena; 91&.10G řUR (220.013424,00 MIO SIT) KRANJ; samostojna hiša, mi, K^p^N^M, I So, garaža, Lahko à^fo iinska. dobra bkadjs. Cena: 204.500 EUR (49.006380,00 srr). STRt^SCE PRI KRANJU; 300 m2, par^ a\i 9Se 1 1980. K^F^M, odlična ja. sonćfia ega, razgled, lahko ki/aliwtno grafena. izted^ no ohranjena, vredna ogleda. Cena: 288 oco EUR (69.016.p0.00 SIT). KRIŽE^ nova. kvalitetno grajena, 150 m:, parcela 400 odlična son&ia le* kaoja, vseljrva, vredna ogleda. Cena: 179.500 £LIR (43,015330.00 SIT), TRŽJĆ OKOUCA: leser\ vikend, 30 ms, 1199\ parcela 500 m. odlična mrma Lo1o, 4./4 nad., delno obnov^cr>o 2002. Cenar 75.150 EUR (18 008.946,00 SFT). KRANJ PUNINA II: 53.8 m2, enosob^ no. 5-/7 nad., 1.83, balkon Cena: 93.900 EUR (22.502.196,00 srr), JV^Ci dviMobfio. 62 m2. pmiii^e. I 74. terasa, atri), ZAMENJAMO za tnsobno v Trf^ću 2 naiim doplaMoiti, Cena: 71.000,00 EUR (17.014440,00 SIT). PRODAMO POSLOVNI PROSTOR RADOVLJICA ' WOUCA: poslovni pros^ lof78 rna, v posb/nem cerrtnj, I. 2005. garažni boks, vsí pnkliu&í, pnrnemo za stontveno afi trgovsko dejavnost Cena: 119000 EUR (28.5i7j6a. (t02 236,69 EUR), stanovanje* 130 K/anj^cMter» ml . de no jeno 1,1998, klet, atnj, podstreha. Cena^ Î6.CCO.OOO|CC SIT {150.225 EUR). Bitnje, zazidljiva, komunalno r>egre^ jena parcela, 497 m2 Cena: 26.36040 Srr/m2 (110 EUR/rrđ). Blej* Debran. 410 m2, uziďljtva parcela s prikljud<). Cena: 23.964,00 f Srr/m2 (iooEUR/m2}, Blejsk» Dobrava, 675 mi, zazidljiva parcela s pnklju6(i< Cena: 2036940 SIT/m2(85EUR/m2}. ISCemo Krarj. iUemo po^Sovrri prwof ^y>^oo rt\2 12 najetti, v niž^ nadstropju s parkin!6 Kran). za najem nujno il^emo pcsl. prostor 1S0 mj Kr^nji Iščemo garsonjere, enO' ali dvosobr^a stanovanja za najem Kranj, iS^mo eno- in stancvanjaza nakup. www. vénum.ii fesst I FESST,do. O,, neprem druiba, Stritaqeva ulrca 5, Kranji Telefon: 236 73 73 Fa*: 536 n 70 E. nterner WÝ^JtiSt.il ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V PRODAJO V EC VRST STANOVANÍ IN STANOVANJSKIH H\î. ZA ZNANO STRANKO NUJNO KU^ PIMO DVOSOBNO STANOVANJE NA PUNINI III pritiićje all I nad- Jtrt^ STANOVANJA PRODAMO: KRANJ: garsoniéra, iv, nadstropje stanovanjskega bloka. 28.82 m2. obnov-jena, 14200.000,00 SfT (59.255,55 kranj; garsonjerai i, nadstropje, 33.20 m2, vseljiva 1504.20061 cer^a > 15 800.000.00 sit. kranj • Planina k trisobno stanova* nje. X nacfstropjci 78.00 m2, obnov-jeno 2005, vseljivo ta koji cena 24500.000,00 5 t cerki4e: enosobno stanovanje^ 37^30 m2, pritličje večstanovanjske «tavbe. delno obnovljeno garaža ^ dn/amica 4 uporaba 100 m2 zemljiića)^ cana 15.000.000,00 SIT, jESENICE • Siovenski Javomik: dvo-sobno 5745 mz, klet 10,92 mi, . rz^ dnje i960, cena 14000.000,00 . t TR2iĆ: dvosobno stanovanje, prit . SîiP mí, po 2003. z vso no* vejSo opremo^ cena 15,300.000,00 srr (63.845^77 EUR). TRŽÍČ: 2001 e 14.000 TRŽIĆ: stanovanje v i hiii, obnovljeno nadstropje. 55.00 ma^ cena lOoSrT (58420 EUR), ii, nad^ ve^tanovanjske stavbe, i, fz- 1957, Qonovhjeno 2000, 154 tr\2, vpis v ZK, cena 26.000,000^00 S it (108496,08 EUR), HI^E PRODAMO: SECUNJE: starejSa h(Sa z zemljíičem In pkomoiníma objektoma, I. Izgrad* nje 1900^ odlična lokacija, parc. M36 m2. cena 34 800.000,00 SIT (145.218 1 EUR), ZGORNJE DUPLIE: 2/3 dvostano^ vanjske hiSc, kar v naravi predstavlja: pritličje, klet in dvoriS^e v i2men 303 ms. Takoj vsel|iva, cena 19.500.000,00 S T (81.7372, GOLNIK: dvostanovanjska hiSa, tofe* na vhoda, L izgradnje 1985, cena 45 000.000,00 SIT (187.781 EUR). ŠENČUR ' vrstna nadstandardna sta* novanjska hiia, I. izgradnje 2001^ 240 m? biv. pcvfííne, zemfjišČa a66 m2, cena 70000.000,00 SIT, (292.104 EUR). ŽIROVNICA: stanovanjska hi&a in go* spodarsko poslopjc> I. Izgradnje 2000. bivalne povrSine 100 m2. cena 43.000.000,00 S T, (179436 ODDAMOVNAjEM: KRANJ * Vodovodni stolp: dvo m sobno, I nadstropje^ 72,00 m2, . iz gradnje 1964, delno opremljeno^ naj* emnina 84000,00 SIT {350.00 EUR), Stroški. var$(ina. DRULOVKA: itmsobno stanovanje v stanovanjski Kiii, opremljeno, k. iz* gradnje 1989, v izmeri ^oo m2, naj* emnina 180,000,00 StT/i mesec (751,00 EUR s stroški, varščina, ve 01.03.2006. DOMŽALE: star>ovanjska hiU. 280 m?, (4sobe, 2«taii), na pare. 450 ni2. I. izgradnje 2000, terasa, nad stan* dardna, takoj vsel^ri^a. cena 1700,00 EUR/imesec ^ acrolki (407,388,00 SiT4 POSLOVNI PROSTOR: TRŽić • Dddjka: lokal za storitveno dejavnost. 12} ni2, vsi priključki, cena 26.500.000.00 SrT (IÎO.582 EUR), RAOOVgiCA: pisarna, agencija, trgovina s tehr\ićnimi stvarmi .. cena 29.000 000,00 oziroma d^ovor SIT (121,014,86 EUR), PARCELE! 1520 80,00 PODLJUBEg: zazidljivi m2 In 13&8 mj EUR/im2. VODiCE ^ zazidljivo stavbr>o zemlji* će v izmeri 1227 m2. cena ftoEUR/mz t. T/m2) in v řzmQři T mz, cena 2 EUR/m2 (479,30 SíT/mz). www Jesst.s! WWW.GORENiSKICLAS.SI i I t 24 CEPLJENJE KLINIKA LOKA Sorika cesta 4220 škofjd Loka TELEFONSKA ŠTEVILKA; 04/515-35-50 www. kl í nika I oka .c om CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI Cepljenje proti poteka v ambulanti klinike vsak - cJelavnik od 8. -19. ure, sobota od 6. • 12. ure. Cena pepJjenja je 7.800 Srt. KLIWUA ZA NALL Z\V M\ VETERINARSKA AMBULW^A VISOKO VISOKO 45 a. 4212 VISOKO OBVEŠČAMO LASTNIKE PSOVV OBČINAH ŠENČUR IN CERKUE da bo obvezno cepljenje psov v letu 2006 po razporedu: Kraj: PLESAČEVO TO BOJE VOKLO VOGUE SRED^4JA VAS LUŽE HOTE MAZE VISOKO TRATA CERKUE LAHOVÙÊ ŠENČUR ZGORNJI BRNIK SPODNJI BRNIK APNO Datum: Čas: Kje: 4. aprila 15.15 Na dvorišču pri Novaku 4. apnia 16.00 Pri zadružnem domu 4. aprila 16.45 Pri zadružnem domu 4. apnIa 17.20 Pri domu gasilcev 4. aprila 18.00 Pri domu gasilcev 4. aprila 18.30 Na dvorišču pri Mihcu 5. aprila 15.15 Na dvorišču pri Križaju 5. aprila 15.45 Pri zadružnem domu 5. aprila 16.30 Pri Godelm^u 5. aprila 17.20 Na zadružnem dvo rišćL 5. aprila 18.30 Pri gostiln ZAJC 6. aprila 15.15 Pri domu gas icev 6. aprila 16,00 Pri domu gas cev 6. aprila 16.30 Na dvorišču pri Staretu S. aprila 17,16 Za trgovino 6. aprila 18.30 Pri turizmu Frantar i \ je 7.000,00 SIT Psa lahko ceprte tifdi v nali ambu anii na Visokem» kt je odprta za malo prakso: od ponedeljka do perka od 8. do 9. ure. torek in četrtek pa popoldan od 17. do IS. ure. Za dodatne Informacije in poiasmia $mo dosegljivi po telefonu (04) ?5 35 150 in na sedežu Vetennarska ambulanta Visoko. Cepljenje psov Cepljenje psov proti steklini je obvezno enkrat na eto, letos ga je treba končati do 15. maja. Cveto Zaplotn i k Kranj • Po pravilniku o izvajanju sistem atiâieea spremlja- spričevalu in veterinarski napotnici označeni z mikro6-poni, to ie neke vrste pasji EMŠO oz. približno eii centi- nja stanja bolezni in cepljenja meter dolga kapsula, ki jo psu živali v letu 2006 je pse enkrat vstavijo pod kožo. Mlade pse je na leto treba cepili proti stekli- treba cepiti proti steJdini. ko doni, pri tem pa od zadnjega cep- polnijo tri mesece. Ob ceplje-Ijenja ne sme miniti več kot nju je treba psom odpraviti eno leto. Splošno cepljenje je tudi notianje zajedavce, tr^ opraviti najkasneje do 15. V veterinarskih ambulantah maja. Psi, rojeni 1. janiiaija in klinikah priporočajo še cep-2003 in kasneje, morajo biti v ljenje proti pasji kugi, kužjie-skladu s pravilnikom o oaiače- mu kažlju, parvoviiozi, kužne-vanju Živali, veterinarskem mu hepatitisu in ieptospirozL VFTERINARSKA KUN KA MEDICO VET D, O. O KajuhON« 23, 4000 Kranj, zakonu vsako leto, 04/235 82 60 psov proti stekl n biti v nasi dríavi psi proti steklini ko trs mesece. cepljenia na zt>jrnili mestih občine Preddvor in KRAJ UI^A mesto kmetua povšnar kokra preddvor zg. bela zamudn zamudn zamudn 3.^3.2006 3. 4. 2006 4. 2006 4, 4. 4. 4. 4. 4. 200S 4. 4. 20 OS na običajnem mestu na kmetiji na obfcajnem mestu priza5i jelovica pfil domu orut org. na običajnem mestu naobiCajnem mestu Pfil žagi jelovica Cena celjenja je 7600.00 sit. S 8. - 20. ure, sobota od zb mem mestu. 14. 15.00 15. 1630 17.00 13.00 13.30 14 00 I obvezno pnnesrte ckaznico o i v prostofiti na§e ambulante, vsak -12. ure. Pri tem je cena enaka ceplfenju na « TTgcrrina za vaše Ijnb^eodœ V mesecu aprilu vam pri nakupu katerekoli 15kg vreče hrane za pse podarimo kvalitetno ovratnico za vašega psa. PE Kranj {v stavbi Baby centra) Ul. Mirka Vadnova 7 let.: 04 2C 43 162 m.m. Í..,. dtievniii:! M Bcoaesooo DELOVN CAS: MboiAMioodair WWW.GORENISKtCLAS.SI Veterinarska klinika za male živali Dr. Zlata Čop Alpska 49 ,4248 LESCE Tel.: (04) 537 71 00 Cepljenje psov proti steklini v prostorih klinike prek celega leta po predhodnem naročilu. Ûr Cofi^Êà.t i r VETERINARSKA PRAKSA TENETI5E, d.o.o. TenetišeSO, 4204 GOLNIK,tel.;(04) 2565-100.2565-101, fax:(04) 2565-103, e-pošta: vpLuprava@siol.net OBVEŠČA IMETNIKE PSOV, DA BO ZAČELA IZVAJATI SPLOŠNO CEPUENJE PSOV PROTI STEKLINI NA OBMOČJU UPRAVNIH ENOT KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVUlCA IN TRŽIČ. POSKRBIMO ZA ZDRAVJE SVOJIH PSOV-ZAVARUJMO NAŠE ZDRAVJE Cepljenje bo na običajnih mestih na terenu» v An*ibulaiv ti za male živali v Tenetisah in v Veterinarski ambulanti na Trati pri Škofji Loki. Psa lahko pripeljete na katerokoli mesto cepljenja na terenu {glej razpored), v Ambulanto za male živali v Tenetiàe vsak deiavnikodS. -12. in od 16. • 18. ure, v Ambulanto na Trati pri âkofji Loki vsako sredo od 14. • 16. ure ali pa se za cepljenje dogovorite s kate- m veterinarjem. Če vaš pes lant ni bi\ cepljen v času akcije, ste ga dolžni pripeljati na ponovno cepljenje najpozneje ob preteku enega teta. Stroški državnih taks. cepljenja, razglistenja in registracije znašajo skupaj 7800.- SIT. Za nadomestno oznaćrtev z mi-krocipom je potrebno doplačati 4100,- SIT, za izdajo evropskega potnega lista pa - SÍT S SEBOJ na CEPUENJE OBVEZNO PRINESITE OBVESTILO, KI STE GA PREJELI PO POSTI, KNJIŽICO O CEPUENJ ZNAČKO! Za dodatne informacije smo dosegljivi na naših telefonskih številkah. Na teranu bo cepljenje potekalo po naslednjem razporedu: OBMOČJE UPRAVNE ENOTE KRANJ KRAJ DATUM URA MESTO CEPUENJ A KRANJ Pnm^oavo Kokrka Krani OreheK Brag obSavt Jama Mavčiče Podreča Brtnie Javomik Stnjževo RakoMca Besnica Gonik Trstertk Tenetiše 03. 04. 03. 04. 03. 04. 03. 04. 03.04. 03. 04. 04, 04, 04. 04. 04.04. 04. 04. 04.04. 05, 04, 05. 04. 05. 04. 05. 04. 06 04. 06. 04, 06. 04. 06. 04. 07. 04. 07. 04. 07. 04. 07. 04. 15.00 15.45 16.45 17.45 18,00 18.30 tô.OO 15.45 16.30 17.00 18.00 16.30 16.30 17.30 18.30 15.4S 16.30 17.00 18,00 16.00 16.45 1730 IS. 00 Pn Pri ga^tskem domu Za gasilskim domofn Na sejmišču Of) Zieti nbi Pri dc$tilni Pn domu KS Na avor>scu pK Ra^eljnu Nd obićS9r>dm n^ebj (pd karu) Na obcainem mestu {pri Kocirinu) Nd diOríéču zadružne^ doma Na dvorišču pn Bremšaku Pn gasilcem domu r4a zadružnega dooe Prt gasilskem domg V Na <^/orišču pn Golobu Pf) Koaarepu t^ dioriádj sdružnega cbma Pred gosblrM3 Razpokar Pn domu KS Na chronsču 2â trgovino Za vetennarsko ambulanto MAKLO Stral*iinj Niaklo Duplji 10 10. 10. 10. 04. 04. 04. 04. 16.00 17.00 18.00 19.00 Na đvonšču pred Lenčkom Na ^c^šču nove KZ Na Ne ó^onséo oâsâsKe^ doma OBMOČJE UPRAVNE ENOTE ŠKOFJA LOKA KRAJ DATUM URA MESTO CEPUENJ A ŠKOFJA LOKA Zminec Bre2nračališču Pri gasilskem Pn Pn Prf gasilskem domu Pn gasilskem domu ŽIRI Selo Brekovice Novg vas Žiro vski vrh Račevs Žin Žin 18.04 19.04 19.04. 19.04. 19.04 19.04. 21.04. 21. 04, 21. 04. 21.04. 13. OS. 18.00 16.00 16.45 17.30 18.30 19.15 16.00 1700 1730 18.30 09.00 Pri Kendovcu Pn Žakl(u Pri Jerneju Pri Jureču Pri Gantarju Pri Šnitovcu Pn Županu Pn Noću Pri Anzonu Pri Katemiku Pri Katemiku POUAKSKA DO UNA Poiian© Jsvone Podobáno Srednja vas Lučině Todraz rovskj vrtl ŽiíDvskj vrh Leskovica htobovšc vas 03. 04. 16.00 Prt demu Partizan 05. 04. 16,00 PnKZ 06, 04. 16.00 PriKZ 06. 04. 16.45 Pn mostu 06. 04. 17.45 Pn Anžonu 06. 04. 18 30 PnKZ 14, 04. 16.00 PriKZ 14. 04. 16.45 Pri Kovaču 14 04 17.30 Pri Bajtanu 14 04. 17.45 Pri Poldi 14. 04. 18.30 Pri SOI 14. 04 18.45 Pn Mataconu 18. 04. 18.00 PriKZ 18,04. 17,15 Pri Mostartu 18,04 19,00 PnKZ 16.04. 19.30 Pri Cestn ku 13. 06, 10.45 Pri domu Partizan OBMOČJE UPRAVNE ENOTE RADOVUÍCA kraj DATUM URA MESTO CEPUENJA RAOOVUrCA Slatna Begunje ^puze Čmrvec Podnart l^^ovo K^na Gorica Srednja Dobrave Kropa 12, 04 12.04 12. 04 12. 04 13. 04 13. 04 13.04 20.04 20. 04 20.04 20, 04 24. 04 24. 04 15.00 16.00 17.00 18,00 15.00 16.00 17.00 15.00 16.00 1700 18.00 16.00 17.00 Pn NočT. Slalna n Ob nogometnem igrišču Za trgovino Za gostilno AOnjan Pri trgosinl Pred hlevwi g. Kranica Pn AMD Pn domu KS Pri igrišču Pri domu KS Pn gostilni Jarem Za Aimiro Pn železniškem skladišču BLED Ribno 26. 26. Bted 8ÓHINJ 28. 04 04 04 04 04 15.00 16.30 18.00 1 1700 Pn Pri gostilni Pn Kureju Pn zadružnem domu Pri zadnjgi Pn stadionu Nomerfl 10. Jereka 10. Kopwnikv8c4wju10. 10. 11. Botviska CešnM n. Srednfs ves v BcViju 11. Stara Fužina 11. Polje 12, Nemški Rovt 12. 12. 05. 05. 05. 05. 05. 05. 05. 05, 05. 05. 15.00 18.00 17.00 18.00 15.00 16.00 17,00 18.00 16.00 1700 18,00 Pred Ažmanom Pred Cesarjem Pred sirarno Pred miekamico Na Krasci Pred Tomaževcem Pred HnraIwTi Pr^d Mihovcem Pri avtobusni postaji Prt gasilskem domu Prt biagajni SC KoDia OBMOČJE UPRAVNE ENOTE TRŽ/Č KRAJ DATUM URA Breae pri Tttiču Kovor Senično Križe Jelendol Podljubelj 03. 05. 03.05. 03.05, 04. 05. 04. 06. 04. 05. 04.05. 05.05. 16.00 17.30 19.00 15.00 15,00 17.30 18.30 15,00 Trtić 05.05, eisir^pnTrĐču05. 05. Bistncd pn trziču 08. 05. Križe 08.06. 08. 05. Lom OCŮ SíofiKím 08. 05. 18.00 1730 15.00 15.46 16.30 MESTO CEPUENJA Pri trgovin Pn domu družberuh organcaci Pn Jurčku Pft trgovini Pri Matotu Pod Pri novi Kmetijski zadrug« Pn Krvinu Pn ga$ilsl«n domu Na parkirišču pred trgovino Tina Pn iMlinlsču na Ravnali Pred bloki na Zetenici Pred bloki na Zelenic novt Pn Kn/inu Pn domu dnjibenih organizacij I i i GORENJSKI GU\S petek, 31. marca 2006 MALI OGLASI infoiS>g-sUis.si 25 KsKERNi NEPREMIČNINE Mai$tfov trg 12, iooo Kraof Tet. 04/20213 % 20225 ^ GSM 700. Imâîl ififb®V>kern.si POSLOVNI PR0ST09I: Oddamcc SENCUR - pi$arne cu. 3&0 m2 v 1. nđd, objekt ^tjr 1 leto, varovdno, 2U* parkirišča, dvigalo, ca na » 1.920,00 S!T/ni2 (8 EUR/m2), Ukoj na voljo. KRANj: pisarne 185 m2 v pritličju In 16Č m2 v nad&tropju, pono^jene 2002, možnost parkiranja* najemnica • 1.440,00 SIT/ma {6 eUR/ms lekoà stroiki posebej. Predamo: BLED mi v 1. nad., sUr 16 let, 2a trgovino, pisarne, cena « >2^5 mlo SIT (S2.0S3 FUR)* BLED, po$iovni prostor izzjS mz v pritličju, slarS let, ra2lične dejavnos* ti, cena • 35.0 mio SIT h46*OS2 L)UBLJANA^ lokal 20jo ms v k nsds., star let, za mirno de* javnost, cena » 8,4 mio SIT (jsooo KRAN) « na Nanini bistro v izmen 74 mz, letnik S9, v lokalu je v$a o^ma, ceoâ s 26.6 mio SIT (in.oco EUR) HliE: Prodamo: Mlaka, na Cnču* v naselfu novejših Kil stanovanjska hi§a v ML gr. fazi (klet 140 rn2, pritličje 150 m2 in mansarda i>; m2), parccfa 772 m2 na sončni lokaciji, primerna tudi 2a dvos ta no vanjsko hi$o, rno2ne$t poslovne dejavnosti, cer>d 9 45^0 mio SIT (\t7.7to EUR)^ • 6E5NICA hiSa vlV. gr.inK ma v ^ eni etaii, klet, pritličje m mansarda, parcela rnz, mirna lokacija s pogledom na hribe, cena « mio SIT {>38 333 EUR}. âko^ L^ia, Virmaiet stan. hHa vel. 9x11 m, (klet, pritličje )n mansarda), parcela 320 mz. letnik i9$5, obnovi-jer>a leta 2000 (streh», fasada, okna, vrata, tlaki), cena ■ 49,0 rnio SIT (204.166 EUR). MEDVODE: parcela 3142 rr>2 s hiio 1 S X 9 m 2a nadomestno gradnjo, cena« mio SIT (145.833 £UR). ÍENCUR: dvostanovanlsko hiio v zs na parce r tooo mz. Dobite jo za ugod* nih40,8 SiT SENOJR: 36 fet staro stanovanjsko hiSo, veL m 4 14 m (klet, priihčje in mantarda), na parceli 630 mz. cena • 52,8 mio SIT (220.000 EUR), mirna 1okaci|a» PODLIUBEU stan hiU,letnikzoos. klet. jn 240 m2 stan povrSine, parcela 696 m 2, cena ^ 5S.2 rï^io SIT (230.000 EUR), ločfr na prodaja^ pntličje 35,6 mio S! UPNICE, pred 20 leti i^novljena, 80 mz v pritirčju. enako v nadstropja in ena soba v podstrehi, hi!a je podkletena in ima vse priključke In je prazna, c«na « 27,0 mio SiT (112.500 EUR). ZEMUI^CA: Prodamo: Qoóie: stavbna parcela 998 mz po 23 SiT/m2 (100 EUR/m2). SritefVoge: stavbna parcela 550 mz, cena • 31 153,00 SIT/mj (ijo iV^/mi). Radomlje stavbna parcela 639 ni2 s projekti in soglasji po 31.153,00 5JT/mz (i30EUR/m2). Bitnje • stavbna parcela 3.45S m2, možnost delitve, cena » 23,964,00 SiT/mz (iooEUR/m2). Podbrezje* stavbna parcelai ravna, veL 1.467 mz po zi 567,00 SIT/mz (90 EUR/ms). Brtnje: stavba parcela 44$ mz 2a slan. hiSo, cena • 12,0 mio SIT (50^075 ÊUR). škoQa Loka stavbna parcela, ravna, . Z.091 m2 po jaooo^oo SiT/ma (125 CTANOVANjA: Prodamo: . K(tAN|i Zlato poli« dvosobno 77 mz v pritličju hiie z vrtom, priključki lQćeni, fasir>a C K na olje, za 2i»567.6oo,oo Srr (90.000 EUR). KRAN/i pod mestom iC 18^5 mz v 2. .nad., staro 60 let, obrrevljeno 3002, cena « 7^8 mio SIT (32 548 EUR). KRANfi Vodovodni stolp: dvosobno 64.27 m2 v 1. nad74 nad., letnik 69, cena •24.5 SIT (102.236 EUR), JESENICE: enosobno 25,32 ms v I pritličju, obnova zoos, cena « 9,5 1 mio SIT (39.643 I TR2IĆ| KHře: enosobno * K 37,59 mz, mansarda, letnik 1947, obnova 1990, cena m n.o m^o SlT (45.903 EUfi) ' wwiiir,k;)*ker/i.si CRADNJAZA TRG. UPRAVLiANjE IN ENERGETIKA. VPIS V ZEMUltKO KNjlGO. NEPREMIČNIN ALPDOM,d.d., Radovljica, Cankarjev« 1,4240 Radovljica Td^: 04 537 45 00, fix; 04 Si 4a 11 e^poita: a pdom^a pdom.s STANOVANjA PRODAMO BLED: Triglavska c., trisobno, 87,94 mz. 1, nadstropje in mansarda, du^ plex, ko Kin ja z jedilnico, d nevrla soba, spalnica^ kabinet, kopabica, 1 balkona, pogled na je2ero, klet, vsi pnkljačkr, L Z005, takoj vseljivo, zk urejeno, več na wvAv.alpdom.si (novogradnje)* Cena^ S^ 076 8t5 SIT {217^313 EUR) 2 DO V, BL£0 Tnglavska c.^ itirisobnoi 126,7 ma, K nadstropje in mansarda, du« plex, kuhinja^ dnevna soba, jedilnica, 2 spalnici, kopalnica, v^, galerija, balkon, pogled na jezero, klet. vsi prU ktjučki, L 200$, takoj vseljivo» zk gre^ jeno, več na aipdom.sj (novo* nje). Cena: 54.890.362 SIT (229.053 EUR) z DDV, RADOVLJICA: PreSernova, 59,54 mz. dvosobne, pritirčje^ 11995^ kopalnica * wc, spalnica, dnevna soba, kuhinja, klet, vsi priključki* Cena: 23.500^000 SrT (98.064 EUR). HiSO PRODAMO VRHNIKA • Btatna Brezovica sta no* vanjska hlla 16 t 10 m, podkletena, obnovljena 1975, po eno stanovanje 110 ma v pritirčju in nadstrop u, 2 balkona, ck na oije, takoj vsejiva, parcela 238 mz. Cena: 40.000.000 SIT (166.917 EUR}- POSLOVNE PfiOSTORE PRODAMO novega dela trg.* poslovnega centra, 177 ma. trgovska, storitvena, izobraževalna, servisna de* javTKKt, naSa novogradnja 2005. upo rabno dovoljenje, vvkvw.tpc*lesce.si. Cena: 53.100 000 SIT {zz^.^ii EUR) bfczDDV. ičje novega dela trg.* ponovnega centra. 9721 mz, trgovsla, stontvena. izobraževalna, servisna de* javnost» nala novogradnfa Z005, up> rabno dovotjen/e, www.tpc*lesce.si. Cena: z^.iSj^ooo SIT (121*695 br« ĐOV e noveg? dela trg.* poslovnega centra, 76,96 eni, trgovsl^, storitvena, izobraževalna, seivisna de* javnost naSa novogradnja 200^ rabno dovoljenje^ wvAv.tpc*lesce*si. Cena: 23.6SS.000 SIT (9SS4S EUR) brezOOV. LESCE: mcdetaža novega dda irg-poslovnega centra, 77,7 m2, trgovska, storitvena* izobraževalna, servisna dejavnost, naža nov^radnja 2005. upo* rabno dovoljenje, ^vwiv.ipc*lesce.si Cena: 21*445.:» S1T (89^69 EUR) brezDOV LESCE; medetaža novega dela trg,* poslovnega centra, 245.1 ma, trgov* ska, storïlvena, izobraževalna, senilis* na dejavnost, naia novogradnja 2005. uporabno dovoljenje. wvAv.tpc*le$ce.si, Cena: 67.647.600 SIT (2S2.28S EUR) bre2 DDV^ LESCE: medetaîa novega dca poslovnega centra, 107,85 m2, trgovska, storitvena, iMbfaŽf^alna, sen.nsna dejav* nost, naia novogradnja 2005, uporabno dovoljenje, vwAv.tpc*lesce.si. Cena 2^766.600 srr (124-214 EUR) bfC DOV. LESCE: medetaža novega dela trg.^ poslovnega centra, 85.05 mz^ trgov^ ska. storitvena, izobraževalna, servis^ na dejavnost, naia novogradnja ZOOj, uporabno dovol)enje, www.tpc^ (esce^si. Cena: 23473.800 SIT (97,954 EUR) bm DOV. LESCE: pritličje novega dela trg,* poslovnega centra, gostinski lokal, 15545 ml. veliko svetlobe, naia novogradnja 2005, uporabno dovoljenje, vAvw,tpc lesceji. Cena: 46.635.040,00 SIT bf« ODV (194.604-40 EUR). LESCE: mansarda novega dela trg,* poslovnega centra, pisarniiki prostor 104,05 mz, naša novogradnja 2005. uporabno dovoljenje. vAs^v,tpc4e$ce.$L Cona: 28,717,800 SIT (119.S57 ÊUR) brez ODV. RADOVLjlCA* Preiemova, 31,6 mz, I. 1990, pritličje, soba ^ sanitarije, vsi priključki, za pisarno, trgovino, salon, mo2en takojinji prevzem. Cena: 10.000.000 S^T (41,729 EUft), POSLOVNI PROTTOR ODDAMO ZAPUŽE: poslovni objekt, cca. 450 m2. klet \n pritličjCi 1.1996, opremlje* na jedilnica m kuhinja, garderoba. (uSi, 10 telefonskih linij, vsi priključki, Uo^zni el. tok, dvfgalo, parkirišče, varovanje, za različne dejavnosti, od* damo za 5 let. Cena. z39.000 SfT (1 000 EUR) mesečno stroški, ZNIŽANO, POSEST PRODAMO POKLJUKA: meSani gozd v velikosti 973 mz. Cena: 7.000.000 SIT (Z9210 EUR). Mtww«alpdûm.s domplan »itibAza ittàtihng, nep^a^roânri» grtnneam In ^a^geOto, iJi hf». blarwetoid 14 fl.t 041/647-49$ te/.; 20 66 700 STANOVANJE PRODAMO Bistnca pri Tržiču, dvosobno, v Izmeri 6o,i2rni lxnsd5ti,letoizsrađnjet976, cena 17Í mio SIT (74278.08 EUR) ^mer^ jamo tudi za Krar^ (1S ali 1S 4 kabiriet); STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: ki stanovanjske hiie v izmeri 110 mz» leto s* gradnje 19S8, prenovljeno 2003, CK, KTV, klima, telefon, poknt parkirni prostor, trimesečr» pred^ači^o m ena va^Čina, cena 119 S20 SIT (500.00 EUR); Kranj z okolico, trisobno stanovanje v ihlii, leto izgradnje2003,1. , v izmen 135 mz, popolna ma novo in v celoti opremljeno, CK, KTV, telefon, pokrrt parkirni prostor, enâ varičina, cena 155.766 srr {650,00 ÊUR): HISE « PRODAMO ina, ovojceic na parcei 177 mz, upo/abne star>ovanjske 153 m2, kleL garala, CK. lepo vzdrževana, leto izgradnje 1992, cena ^mk>SrT (>83608,74 €UR), Zelenilo • enonadstropna vrstna, tlons ^ parceli velikosti 262 mZ| im izgradnje 1987, CK, garaža, cerra 39 mkf SIT (\6z.744i1 EUR); na Gorenjskem, prrtlična, tlonsa i2X>i mz, na parceli 572 m2, leCo izgradnje 1992.39 mio SIT (162.744,11 eUR); iri, er>onadstropna, tlorisa 12,5 rn x 9 m, na parceli velikosii 550 ma, leto izgradnje 20011 cena 28 mio S (T (116.841.92); HISA ^ ODDAMO V NAJEM Predoslje pri Kranju - pntličje starejie zelo dobro ohranjene kmečke hiáe v izm«fi 96 mz z vrtom, kfaskno ogre-varw. ddno wremlma. leto îzzrajnje 1860, najemnina 76.685 SIT mesečno (J20.00EUR); K^nj^ bližina centra • vrrtna enorvad- stropna, leto izgradnje )965. prenovljena 2005, velikosti 125 mz, na parceli 370 ma, v ctíoti opremljena, CK na olje, KTV, garaža, vrt s kaminom m terasa, zaželio pcedplačrlo za eno leto, mirna l^odja, cena 155.766 Srt (650,00 EUR) TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS • PRODAMO Poljansb dohna, 1 km od Gorenje vasi * gostišče s kuhinjo, apartrtiaji, bazeni. igni£a. na parceli velikostr 2.707 mz, skupaj s $e 8.140 mz zaz^dljr^ parcele f manjših poČJtni^kih hiJic leto izgradnje od 1975 dalje postopoma, cena 168 mio. SJT(7oa.05t,57EUR); POSLOVNI PftOSTOR • PRODAMO a Loka; bližina hotela Transturist: v IIL in IV. nadstropju • posamezna ftaža 324 m2i dvigalo, centiaino ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 Kranj, Zlato polje, I nadsir.. v izmeri 54,20 m2, primerno za pisarne ah mimo dejavnost, leto izgradnje i960, obnovljeno 1993, cena 18 mio SI 112.66 EUR); , v izmen 1974 30 m2, mio SIT Kranj, Straž35če. vi 209 leto i astno no dejavnost, cena 37 (154.398^26 EUR). Kranj. Planina III, bgCPi^b center SPAR, I. nadstropje, 139^16 mz (lastna rwvogradn^ ja), leto izgradnje 2ooz. z» prsarr^, c«fia 34 mio SIT (141.87948 EUR); POSLOVNI PftOSTOft • ODDAMO V NAJEM: Podnart, ob glavni cesti, prítíf^, l^mere 179 mz. leto izgradnje 1904, jeno leta zooz, primemo za trgovrno ali mirno obn, najemnina >800 SIT/mz ♦ StroStó (7,51 EUR/m2 4 slroíkí); SKLADIŠČNI PROSTORI • PROIZVODNE HALE * PRODAMO* NAJEM Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 mz. starost }0 (et, leto izgradnje 1975. cena 112,5 mjoSIT(469454.i| EUR), rrioži^ost (ud) najema * cena t m« SIT/mesec st/olki (417,29 EUR mesečno + stit^b). Kran^, poslovno fndustnjska cona, v izmen 1200 m2, višina 3 m. parkinSče urejeno, leto izgradnje 1970, prenovi* jeno 2003^ œna 200 mio Sf {834 5^ai EUR): bližina âtoÇe Loke, na pcvrimi velikosti cca 14000 mí starost • postopna grodn- ja fn ^nove od leta 195S dalje (možnost prodaje po delih ali tudi najem, cena za nakup 650 mio SfT (2.712401,90 EUR), fiajem t.080 Srr/m2 ^ Strošb (4,50 EUR m24 PARCELA ^ PRODAMO Kranjska Gora • Podkoren, izmere 2500 mz, cena 13,180 SlT/m2 (5500 EUR/mz); |avo/rOSM Rovt nad Jesenicam), v izr^^cn 759 mz, na parceh elektrika in telefon, sončna, dosioo z javne ce«te, geodetsko odmerjena, ceiotna za^ljVa. Skmodav^ toce^.ceru 11 mio SrT (4$ 902,18 EUR); PARCEU ZA VIKEND- PffOÙAMO: Paloviče • Sestrica nadTrtiČcm. vizrren 1.097 mz. cena €.000 SlT/mi (25.04 EUR/mz). R 8 p r e m I Ć n I n s k a e družba ^ Zevnikova u 11. P; Kranj, tel. 04^/î47î2i HIŠE PRODAMO Kcán . PC Stntarjevâ ul 2. SK0F)A LOKAi Groharjevo nas* vrst- na, vmesna, let. 196^« 140 mz uporabne povriine klet^ parcela 150 mz, CK ptrn. Cena 36 MIO (150.225 EUR). NAKLO» enosta no vanjska, L 1978, obnovljena 19S9, 200 mi povr&in, novejši prizidek dvojne garaže, na parcel) 1050 mz, prisoina lega z naklonom, odličen razgled. Cena 47»928.ooo,oo Sit (200.000 EUR), RETEČE pri ik. Loki, hiia 1.1978,180 ma, delno adaptirana na parceli 900 mz, ob zelenem pasu. Cena: 54 MIO srt {225.353 EUR). STANOVANjE PRODAMO PRIMSKOVO pri Kranju prodamo na parceti Soomat 3 stanovanjske enote v htit 2 prenovljeno streho, I. i9§5r polkletno stanovanje $5 mz, (cena; 14 MIO sit » 58.420 EUR) visoko-pritlično stanovanje 85 mz (17 MiO sit s 70.940 EUR) stanovanje v nadstropju 85 mz z balkonom in pri* padajočo podstreho (ai MIO sit « ter samostojni gospo-1.19^5, predelan I. zooo no hiSko povrSine 70 mz z neizdelano podstreho ter kletjo 15 m2 (cena: 23 MIO sita 95.977 Možnost prodaje v celoti. ŠKOF)A LOKA. Poljanska c, no stanovanje s kabinetom cca 50 mz v pritličju starejie večstanovan* noma adaotirano 2001, pokrita terasa, klet io mz (možnost preureditve v dve sobi), del podstrehe, vrt So m2, dva parkirišča. Cena: 19 MfO sit {79.28$ Kranj» Planina 1, enosobno 37 mz, letnik 1975, IIL nad* Cena: >7 MIO sit (70.940 EUR) PARCELE PRODAMO BASEL) pri Preddvoru, parcelo 1100 mz, asfaltni dostop, sončna lega z rahlim naklonom. Cena 26*360 sit/mz (110 EUR/ ma)* VIKEND PRODAMO * Planica prodamo zidan vikend letnik 1985, 80 m2 bivalne povrJine, na parceli 1200 mz, pr^soj♦ na lega. Cena 38 MIO sit (158.571 Krani z 4; H lâE KUPIMO Za nam znanega kupca kupimo stanovanjsko hiSo z vsaj $00 mz zemljišča do starosti 55 oko ICO, v cenovnern MiOsit (187782 EUR)* STANOVANjE KUPIMO Za nam znane kupce nujno xup^mo v Kranju garsonjero ali enosobno stanovanje. Za nam znane kupce nu* jno kupimo v Kranju garsonjero do trisobno stanovanje* a-pp^ta: IpmanAvolja.net LOKA nepremičnine janež FajTar s, p. Kapucinski trg 13, ikofja Loka Telefon^ 04/50 $0 300 CSM. 041/647 547 Predamo etanovanjc $koQa Loka - Tavčarjeva uhca (Kam-nitnik) trisobno s shrambo, 98 ma, t nadstr., zgrajeno leta 1997, vgr. kii« ma • nove žaluzije, izredno lepo ohranjeno, z lepim popedom Cena cca 38 mio siL $ko^a Loka * Frankovo naselje, dvosobno stan., 61 mz, zgr leta 1983, delno opremljeno. Cena 22,5 mio sit. SkoQa Loka * StaH vrh parcela, zazidljiva v izmeri 464 mz z gradbenim dovoljenjem za gradnjo poČit- nilke hile z rvadstreškom. Cena t6.8oo sit/m 2. JI GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: máli ogla si @^g-gld$.$i www.Gorenjskiglas.sl gekkoprojekii nepreTTi>cnine| »trn 4000 Krani ^ 04 2341 999 031 67 40 33 i PRODAMO STANOVAN)A MOjfTRANA: 44 m2, enoso 1980, nadstropje ^/z, opremljeno, razgled na gore. Cena: 14.5 SIT, ^IĆ« RAVNE: 79,25 m 2, trisobno, nadstropje 273, obn. 93, dobro vzdr^ ževano, delno opremljeno, mirna lokacija. vsa infrastruktura in pnk ki. Cena: 17 mio SIT, TRŽIĆ- RAVNE: 55 mz. sobno, nadstropje i*/2, obn. zooo, lepo i hiSi, del* a. vsa eno. v no oprem jeno, mirna infrastruktura in priključki Cena* 14 mio SIT* KUPIMO STANOV AN] A KRAN{ « $ORLI)EVO NASEgE, VO-DOVODNI STOLP, ZUkTO POLjE, PLANINA I: kupimo eno- ali dvosobno stanovanje, takojinje ptačilo. BLED, RADOVLJICA, LESCE: kupi* mo ve^ stanováni različnih veiikoitL PRODAMO Hiti ŠUTNA: 250 mz na pareek 555 mz, sončna lega, 3. gradbena faza. mo^ derna zasnova, gesonda ogrevalni sistem, dovoljena poslovno • stano* NOVA UGODNA cerva: 37 mio SIT. 8REC PRI ŽIROVNICI: iso mz. na parceli 4^5 mz, I. 1995, obnovljena jeno. zoo5, neopremljeno, nova CK na olje. poleg gosp* je 79 mz* Cena: 45 mio SIT. KUPIMO HiSg CORENJSKA: zapuščene kmetije m stavbe v vaikem okolju. PRODAMO ZEML|I$ĆE OOBRAViCA: 2019 ms, v mirnem vaSkem okolju* Pnključki rta elektri* ko, vodovod in telefon so v bližini. Dovoljena gradnja treh objektov« Možnost prodaje v dveh delih. Cena: 11.520 SIT/mz, SENIĆNO • PODOVNICA: 1033 ma, sončna lega, voda in elektrika na parceli. Obstoječi n«eM 2Ô M2, novozgrajene opremljene garsonjere, v centru Krania z lastnim parkirnim prostorom, najraje solidnemu paru, cej>a 60 000 SiT/mes., po 18. un, « 041/225-130 60027sr GARSONJERO Ranina IN. 33 m2. lepo oprem^eno, balkon, vs pnkl]učki, poletno pnsdoláóiio, « 040/440-'>a8 mn^' ENOSOBNO, stanovanie 37 m2. v okolici Kranja s predplaći om, nočifi}, ITD NEPREMIČNINE, d.c.o. MAISTROV TftC 7, «tooo KRANJ TEL: 04/23«8M20, 04/23-66-670 ♦ 041/755-296, 040/204-661, 041/90oila: hd.nepremlcninei^sMl.flel www.Hd'plus.si ENOSOBNO stanovanje Pianma ocena spalnica, opremljeno, 6. nad. S5.000 mes * varà.. » 031/686-606 6002600 OVOSOBNO. opremljeno stanovanje, Sp. Gofie, cena 50.000 SiT • otroški, 041/226-402 samfi26 DVOSOdNO Stanovanje, V Kranju. 67 m2, najemnina d0,0D0 SIT od 1.4,06, , « DVOSOBNO STANOVANJE v ^Korji Loki. paru ali samaki osebi, S 041/935-294 lioo^/j» ZAMENJAM STANOVANJE, 52 m2 2a garsonjero v •189 6(X7Ě13 HIŠE PRODAM HfšO. z Bntofu, vijmcri 1356 ja. 9 040/S37-387 m2, lepa loKao- «im&oo KRZE, enodružinska hcša. novograchja 06, zgrajena na kftjč, 150 m?, m pvceb 400 m2, cer^a 47,000,693 SfTdSe 130 EUR), MpywAW ihtu SiTA-eu d.o.o, RD C5/Î6, U, NA DOBRAVICI, pn Potinalu, (HoGzm hišo, v III, gradbeni faz), cena 20 mio SIT, « 040/322-263 eoMe?» HIŠO, vdi. gr.tazi. na sončni parceli priključki urejeni, 031 /372-236 rvovo^radnja 2004, ob roDu gozda, 031/391-443. VRSTNO HIŠO. končna, 280 m2, v iu, novo, urbano naselje. sor>čna anem pasu, • OdO/8dô- KUPIM HiSO, 2 veči m vrtom na .467 eoûiaea HIŠO, (dvojček, vrstno), ah zazidljivo parcefo Go 650 m2 v Kranju (Wmskc- vo) ali nd)bli7il okolici. GOTOVINA TA« KOJ, « 041/SS6<>15 MANJŠO HIŠO ALI VIKEND, sevens all južna Primorska, c«na do 10 rrio stt, cer>)ene ponudbe na telefon, 8ost)an, 9 040/472-747 -i»?a3? POSESTI PRODAM GRADBENO PARCELO v 2.000 m2. [I Loki, NA SP. LANCOVEM, ob FâcJovV^a. ^ dam 4 zaad^, mjne paceie posamično al dmij, ^saha Je vsta cca 1000 m2 r iTia9vci(3c6toceceâe, vodsinea^driolik ob cesc. « 040/240-736 i A 26 MALI OGLASI info @g-zlas. $ i v KRANJU. D^ctdam parcelo cça 400 2 gospodarskim posloot&rn, • 52 600Í9 ZA2lDUtV0 PARCELO Jepfca, z lokacijsko mlormacijo 840 in2. dosicp uroen. voda, o! ob osrceli. br&z bre-nvjn, 3S 846 SiT/m2 (150 EUR), Tra-xi nepr., 9 0V436-0i'2i, 041/638- 048 KUPM UUOA DRUŽINA, Kupi v Straziicu 2âZM3iê{ivo parcelo âii strçiio nišo. « 041/r43-e56 eoMJM POSLOVNI PROSTORI KUPIM PRIZNANI GOSTINEC. sTmshi lokal na Gorari|$Kem BRA LOKACUA Odkupi 90- . šrfra' DO- ODDAftl POSLOVNE PROSTORE, na oesi Staneta Žagarja 27. 9 04/236-58>30 «007763 A ALBIS, d.0.0. Scvskfl N5U 34. Krani Poskn^nje In upravljanje 2 nepremičninami PROOAJA IN OODA;A POSLOVNIH PftOSTOWV V INDUSTTîiJSKD CONf Kj^ANJ. MOŽNA GRADWA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV PođroDAe lAlormacije o prostih prostorih po telefonu: 04/20 20813,041/426898 I d 0 1 GOSTINSKI LOKAL» 140 m2, opre- mi|&n, okolica Trvića. àifra' UGODNO èBCfift NAJAMEM ALI KUPIM, trgovski loka. vsaj 80 rn2 v D^litm GloDusa v Kranju. V i 361/603- eti LOKpAL V $«n£unOi tosebjâi m^ zh pio- dajo v^na, 9 06/31 04D/287-Sa2 V KRANJU, afi bližini r^jamein prostor cca 30 v prostoru mora biii trofei-nI tok, voda ir> sanrtanja Moien kas* Adiài odkup . žilra: LAQORATOPUf MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PftODAM ODKUP. PRODAJA, PREPISI, rabljenih voz 11, gotovinsko plačilo, Avto i, 0,0.0 . Krani. Savska 34. Kranj. 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-368 ocxvn AUDI A4 AVANT KÔ TDi, I. 02. 103 000 Km, navigacija. oar1( senzorji, cena; 3.350.000.00 SIT. 9 CITROEN AX cabana 1.1. I, 94. reg. celo Ici o, cena po dogovoru. 9 031/630-193 CITROEN SAXO, L 97, 430 «00? CITROEN SAXO Í.0,95.000 km, 1.00, n>o4 01., 3v. vebm, seiMs knjig., cena 670 000 si 9 041 727-128 tcoian FIAT PANDA 4x4. I 99. Ohranjen, cend: 750 000.00 SIT, • 041/773- 772 FIAT PUNfTO 1.2 SX. I 02, kcw. moder. A@S. ^^sa oprema. Kol nov. • 041/787-060 «oo»n FIAT PUKTO 1 2 bele barve, 5 031/275-649 01, B4.000 Hm, vrat. ugodno. 9 FIAT PUWTO 1.2. J 03. klima, cena: 1.190.000.00 SfT. « 041/773-772 FIAT UNO 1.0. L 99. 65.000 km, modre barve, reg do 6/06, 1, lastnica, odlično Ohranjen, 9 04/2S'9V122 «00?''B FfAT UNO. I 94, el. slekla, ceni, za-klp.. T60 000 Km. Cena 99 000 km 9 041/706-326 FORD ESCORT 1 4 CL L 12/96 nov. model, air bag. rOeè. cena: 200 000.00 SIT. 9 031/317-302 FORD ESCORT 1,6 15 V, I, 93, 1. laslnik, doDTO ohranjen, S 031/400-129 600200? FORD ESCORT 1.6 ISV. I. 97, ceo eto, veiko opreme, kol nov. 041/398-674 FORD P 473 1.3.1, 95. 9 031/241- «co^a» FORDMONDEO I 98. zelene barve. Klima. 04/53-36-767 175,000 km. . -9 PRODAJA IN MONTAŽA: • pnftvmalike in pl^li&ca. • amonizQfji kwq^t hiin servis vo^il • avtoopiika vse 2A podv02t^ vozil • izpušni vslem katalizatorji / ^^^ til. 04/2$ 7(0(2 HYUNDAI accent, I. 96.93.000 km, srebrne barve. 3 vraJa. cena: 250.000,00 srr. 9 040/747-601 «OPM? MAZOA 323r. I. 97, klima in ostala oprema, cer>a' 630,000,00 SIT. 9 MAZDA OEMlO MAU ENOPROSTO- REC 1.4 J 99, vsa oprema, ktima, kot nov, zelo agodno, 9 041/761-780 NISSAN ALMERA 1 4 ÛX, kov. rnoder. 5 vrat, sorvo volan. 2x alf bag. CZ, el. pomik stekel, cena: 600 000,00 SIT. 9 04/51-22-552 NISSAN PRIMERA 1.6 142.000 km, servisna cena; 850.000,00 SIT. 721 SU<. I. 95. .. 1 lastnik. NISSAN SUNY 1.6 U karavan. L 93, reg. 12/06. garaž. cena: 180.000,00 SIT. 9 04/23-25-823, 040/26&-74e êû02?4S PEUGEOT 206 1.4. I. 96, 67.000 km. zelene barve, servisna knjiga, zelo epo ohranfcn, cena: 900.000,00 SfT, 9 041 /949-965 6cc??o? PEUGEOT 206 1.4 xl. L 99. 1 lastnik. 5 vrat. kov. moder, kilkma. vsa operna. 9 041/396-574 oco^io PEUGEOT 306 XR, 1.93, reg, 12/06. 5 vrat. 031/671.746 FiVTOMAŠ FIAT BRAV014. i. T99S RENAULTCIJOl.2, L 1998 RENAULT CLIOi^ L 1997 RENAULT CUO M RT. I 1999 ^KODA PEUCm >.3. i 20OO PgUCEOTiôô U.1. J997 RENAULT 19 L 1995 CITROËN AX ^.1,1 1997 SUZUKI SWIFT 1.3, MERCEDESAiToCDI, .1 CITROEN SAX01.1.1. 1935 OPEL COftSAM. L 1998 SEAT C0R006A CAR. 1.1 RENAULT MECAN M, .1908 KREDIT NA P0L02N!CE TEL: 031/490 012 PEUGEOT 206 1.4 55 kw, 52.000 kJTi, kovinsko modre barve, alu platišči jn klicno {komplel comfort oprema), 1. lasinica. • Û4i/34ô'906 0ûc?ew RTWINGO 1.2. ve. 96, in lesene stat- êûû26'0 RENAULT 5, I. 96, rdeče barve, 5 vr^l. cena: 80.000.00 SFT. 9 040/278-732 wit9> RENAULT CUO 1.4 RT, I. 95, 5 vral. servo, ele. optoma. izrecno ohranjen, 9 041/928-886 éOčTW RENAULT U^GUNA, L 94, 196.000 km, bele barve, cena: 340.000,00 srr. • 031/827-466 too»«« RENAULT MEGANE 1.9 DC». 1. 01, 115.000 Km, srebrne WA^e. cena po dogovoru. ŠKODO OCTAVIO SU<, 100.000 hm, 2 vso opremo. « 04/595-78-41 PASSAT 1.9 TD] kafvan, I. 01, 130.000 km, Oobro ohranjen. nikolJ poškodovan. 130 KM. cena: 2.300.000,00 SiT, 9 041/532'486 KUPIM GOLF III, Oiese. dhko karavart »n tonske cevi premera 50 cm. rabljene. 9 Û41/608-765 6«?r3r ODKUP • PROOAJA. rabljenih vozil, uredimo prepis, konkurenčne cene. 9 041/773-772 DRUGA VOZILA_ p R ODAM ADAIO 740, I. 68, reg. dvoosno. pretiprostor, dodatna oprema. Pinela. cena: 1 560.000,00 SIT, 041/378-603 MOTORNA KOLESA PRODAM MOPED TOMOS ATX. I 01, KAWASAKI KMX 125, L 99, 14.000 kjn, tepo ohranten, 9 041 /834*699 MOTOR BMW 650 CS, L 03, vsa oprema, primeren tudi za žensko, cena po dogovoru. AVTODBU IN OPREMA PRODAM GUME. rabljene, ohranjene od 12 do 19 col. lelne m zimske, kos ocf 2.500 srr dalje, 60 H, d,o. o.. Pokop al ièka 39, U. « 01/64046-77, 040/234-966 GUME, Michtalin, jeklena platišča za razne avle, več dimenzij, malo rabljene, nekaj tudi no\nh. 9 041/722*625 GUME, s plat«či za Nrvo. 8 04/23- 11-120 »oorTiS LETNE GUME, Nokian 165/60r14 rabljene, ohranjene, cena 15.000 SÍT. « 031/876-415 M02909 LJETNE PNEVMATIKE. UrChelin, rab-Jene. dim. 205/60 R15. 9 041/624- 460 «002'se NOVE LETNE GUME. 195/66 R16. 18S/65 R15 Goodyear. Hidra grip, Sava, Inlensa, 30% ceneje, 9 041/612-645 WUÍMS NOVE LETNE GUME, Sava Gooctye-ar. različnih dimenzij, 30 % ceneje. 9 Bomaoi DELI za 041/706-328 106. L 96, VLEČNE KLJUKE, monlaža. Droles.p,, Zo, 312, aooiMfi KARAMBOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, lud) lotal- ka - ponu>dm največ, lakojien odkup, prevoz, 9 031/770-633 STROJI IN ORODJA PRODAM KOTNI BflUSILNIK, 2000 W Iskra m 600 W, « 041/900-S66 eoo?»?« OVERLOK. EIna. star eno leto. ugod-no, « 040/393-000 600?877 SPAJALEC FURNIRJA, Kuper. ilr. 63 cm. ramani na nitko. 9 041/679-377 STRU2NJC0. Kerger 380x1300. ff 351 vso opremo. 9 041/366-920 «omrto KUPIM MEŠALEC, 169 beton, 9 041/801- GRADBENI MATERIAL ÛRADBENr MATERIAL PflODAM RABUENO, slieino - tole. 9 SUHE, bukove, smteKove, ietèove plol>e ter smrekove ddeeke 20 nvn m hitjševe deskeSOnvfl. •041/965-112 KUPIM ODKUPUJEM HLODOVINO, smreke, jelke, iubatakc^. 9 041/634-233 íohíaí ODKUPUJEMO, hlodove iglavcev. 04l/8?5;ove 6 in 2 cm ter bat 0.5 m3 in b^ezo 0,3 rn3. TERASNE. ploščice tn t>etonsk9 robnike, 9 040/666-606 eooaaoj ZAMENJAM CCA 100 BETONSKIH PLOŠČ. 50:1(50x5 za trsKtorsko prikc^ico Nevskega gnc^a. HrœQe, « 04/23-24-356 9O0im STAVBNO POHIŠTVO PRODAM BALKONSKA VRATA, PVC, s podbojem. zastekljena, bela 96x210 cm. 9 KURIVO PRODAM SUHA, bukova all mešana drva, miMer« ska ah raziâganâ, možr^cist dostave^ 9 SUHA BUKOVA, drva rauagana m dve ĆB toUčKi od do&n^ krdv, 9 031/547-946 M0?d4Q STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PnODAM KUHINJO, z vgrB(}nim šteddnikom. po mrvahikom, pomivalnim strojem, lijakom, 8 040/629*349 6002^79 LESENO KUHINJO, zelo NOVO KUHINJO, zelo ugodno. 03t/20fr>352 WUO6S NOVO. MASIVNO, r^čunalniiko mizo, 041/810^29 POGRAD, mastvn stelj, 2 vzmetnicam 00. 9 04/512-44-81 možnost {řveh porn oiroiko poste])» . 041/547-305 ZAKONSKO POSTEUO, 190x190 z c^ema nočnima ornancama v rjavi barvi. 9 01 /724-12-«33 íceí74t PODARIM PREDSOBNE OMAflE. 9 031/866- 600284ft GOSPODINJSKI APARATI PRODAM POMIVALNA STROJ. Candy C4600 in 041/678-494 éDOS677 PRALNI STROJ iS,000 SIT m bojer 6.000 SfT. za 80 I za eOOTMO PODARIM PRALNI, in sfvatni alroj, kupim mreio 330 za bnvnik Braun. « 04/596-19-02.031/724-542 60W7<»7 VRTNA OPREMA PR O DAM ROĆNO IZDELAN, o kram kozolec dim 200x220 cm. 9 040/413-080 GLASBILA PRODAM KLAVIRSKO, 80 In 32 basno harmoniko in ojaĆTOleo 50 W, due svočne skrinje Phdips. 9 040/6945-19 6CXJ7'V) TURIZEM DOPUST MALO DRUGAČE, križatje-nje po Jadranu od 31. 7. do 10. 8, 2008. « 040/579-402 ODDAMO APARTMAJE, na otoku , Kietajna 102, Kunič Ljubica, 9 éûD7r?a HOBI PRODAM GRAMOFONSKE PLOŠČE. 33 obratov. 9 Ô4/2Û1-26-31 B06?a3r OBLAČILA PRODAM FANTOVSKO OBLEKO, za birmo. vel. 14 let. v 041/316-444 eoœesr NOVE. moške in ženske čevlje, ugo^ no. « 04/57-44-659 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI TRAKTOR. Mercedes 1500 2 nakladalno roko m prikolico sa 2 do 12 ugoono prodam, kombmnaji otro^ «•■□zićek Chicco plcKup duo ^ika pe^i^ kolesa, košara 'n ^rtnl del. oena 7000 SfT. 9 041/570942 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM NEMSE ovčarje. 2 rodovnikom, sta/e dva meseca. 9 031 /618-045 «ÛÛ8MA DVOLETNE SADIKE, mejo, 9 061/339-785 gusler za živo PRODAM PUâPAN, 9 04/25-11-083 SADNE SADIKE, vseh vrsi inaort. tudi stare sorte, odpne od 8. do 19 ure. 01/36-43-196, 041/558-446 aauM) PODARIM DOBflIM LJUDEM, potfanm 8 mes stare psičko. pasrne dalmatinec. cep-Iienaín2etopnia2na, 9041/792-594 W02749 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CIRKULAR, za žaganje drv 2 motorjem, 8 041/426-535 OVOOSNO PRIKOLICO, S t, kiper, 9 eooira ENOBRAZDNI PLUG, pnklop na 4 m-jake za traktor T.V., zelo ugodno, 9 04/596-2003 ecossr FREZO ZA ZEMUO, In sadileo korL>-ze, dvovrstni, menanski, rabljen ix. 9 NAKLADALKO SIP, Pionir 20. staro 10 (et. v dobrem stanju, 8 041/220- 6007/94 NOV, KOMPLET, obračalni sistem za obračalnik Favont 170, « 04/518-12-45 Mose^o PREVOZNI, hladilnr bazen 550 I, Žeje 3, 8 041/386-637 eeosa» PROOAJA. vseh vrst Iraktor^ih gum Barum. Trayal, Goodyear, ftumagurra. Record. 10% popusta, 8 041/812- RABLJEN CEPJLEC. drv jagoOrc. oena 60.000 SIT, Debeljak, Podbrez)6 150. 8 051/601-795 SADILEC, za krompir, kosilnico za traitor Vikon 166 cm, eamortakJadalko 16 m3. Iračnf obračalnik SiP 2020. motor za sušilno 11 m3/sek, puhalnik Tajfun - 13 kom cevi, verige za iraklor 2dC0L 8 031/649-453 soosse^ SAMONAKLAOALNO. 17 ms. 8 041/612-096 Mipa 600?Te3 SILOKOMBAJN SK 60. rrožna menjava za cisterno za gnojevko, 8 041 /693-293 «oosfte TRAKTOR IMT. 539, síar 22 let s bližno 1000 obratovalnimi urami. 10 let r>erabljen, registriran, odlično ohranjen, 8 041/348-906 6002di3 TROSILCC, nlevskega gnoja SIP 3.61 n pajek S P. 4 vretena 340 cm, 040/661-859 PRIDELKI PRODAM BALI RAN O. otavo. 8 04/250>3T-67 D06RO, naravno, domače vino. beto in I rdeče ter domače žganje. Sr. Doprava 14. Kropa, 8 04/633-86-19 JABOLKA, in Kroetija Jerala. Podbrezje 216, 8 04/530-66-44 60026d2 JARO PŠENICO, 8 04V9 62-660 «fir>»7d« JEDILNI, in krmiln ir. KROMPIR, kifefčar, pnmeren za sach-iev, lanska elila, Sp, Brnik 3, 041/273-341 e00?&09 KROMPIR, Irlzija m jerala, debeline 041/505-792 KROMPIR, krfeljoar in liguster za ž^o meio. OuiotAa. 8 04/233-23-636ocrM74 KROMPIR, kîfeljôar. 8 04/23-10-276 MESO KRAVE, krmljene bre2 silaie. polovico ali maniée koii&ne. 8 04/26-51-467 éoo9?n SENO, v kockah in kupim paieK na 4 vretena. 8 031/51-78-00 eoe?rw SENO. balirano. oglate ba 041/53^26 SENO, v refuzl, 8 04/255-18-10 StLAŽNE BALE. velfke in kuolm bikca 6017709 mesne pa^e. težjega od 120 kg. SLAMO, v refvjzi In v kockah, Voglje, 8 051/400-969 900?Bri SPOMLADANSKI, ječmen za setev. 8 041/347-607 lumu? VZREJNB ŽIVALi PRODAM ĆB BIKCA. : 11. dni. 04/25- «WTfl'r ČB TELfČKE, stare do 2 kontrole. 8 041 /81^69 izAP 60(MaU JAGENJČKE, m 25 parov ptic cebrœ. eûosrrf JAGNJETA, 2azakoi ali nadaljnjo reje. &00?740 JAGNJETA, 193 m 04/58-78- JARKICE, rjave v začetku nesnosti, Hraáe 5. 8 01/362-70-29 KILOGRAMSKE, bele pi$čorv:e za do- pitanje. 8 041/644-221 eoo??» KOZO, z mladičko. 8 041/826-667 UUOS ZAJCE, m zajkJe za rojo. me-áani nemški hički po 2.500 SIT, 8 OVCE, zjagnjeti ali kol ali rejo, 051/410-138 n ovna za za-1-71, PIŠČANCE, za 041/205-929 rejo. PONI. črne barve, star 11 mesecev In žre bec pinto star eno leto. 8 PRAŠIČE, različno težke in pnpcijem nadom, 9 041/724-144 «oersv* RJAVE JARKICE, m bele piščance v začetku nesnostl, Stanonik, Log 9, Škoha Loka RJAVE KOKOŠI, v začetku nesnosti ^n enoleine koko&l prodajamo vsak delav^ nik 00 8. -17. ure. sobola od 6. - 13. ure, Penjtninarstw Gasperiin. Moste 99 pnKomendi, 8 01/83-43^86 60W7<7 SIVEGA eiKCA, ST>^EGA 14 DNI, 04/572.13-06 TELICO. simenlalko, staro eno leto, tcžKo pribf2no 400 kg, 005 TELICO, 0rod narodnem iranspoflui lahke lud^ Jurc^ & Co, d.o 0.» Bodovii» dA« Škofi* loka. W 041/342-672 mfd) IMATE IZKUŠNJE, v direUni prodaju nudimo vam odiióen artikel, dopoldar^ delovni ^s, možnost redne siitv», Medical tine, d^o.o. Maistrova ulic« 16. Kamnik. 9 04l/e43-?2C VABIMO, mediae upokojence m/ž v nai Koiekt^, loMonsKa prodaia. Dobro delo ^ dobro plačilo. Mod^a. d.0*0i. éomèfù llčemo osebo z izkušnjami v direktni prodaji» Nudimo od-ličeri artikel, delo dopoldne, moinosl voderrja in redne zaposlitve. Medical line, d« o. o., Maistrova uL Kamnik. tel: Prime O41/643 220 ZA NEDOLOČEN ČAS, upo&limo slopnlke in vodje skupin za leren^ko prodajo novifi artiklov za varovanj« 2drav)a, naibolj&i po^^i in ova^^nje v delo. Sinkopa, d 0.0** Žirovnica 9 041/7$3-367. 040/666-345 toû2^Ay ZAPOSLIMO PRODAJALCE, n« ter«* nu, zanimn/i in dobro prodajni izdelki, odličoo plačrio. DIGFTAUS. Marko Pek janec Sebenje 44. Knže, 9 041/344-141 ZARADI ŠIRITVE, prodajne poti zapo^i^ mo već Komereialiaiov, Nova revija, d.o^o.. Dalmatinera 1, Ljubljaru ôcœw ZAPOSLIM GRADBENIKA, vafeneoa del, ?o)anic skarp, vgradnja robnikov, deio te na tereneu po Qoren|sku Df^go Kalendar s.p.. Flnzgarjeva ea. Le&ce, S 041/744* 348 acc^ftèâ ZAPOSLM STROJNIKA, gradbene menanuaciia. Primož Kasirun s^p«. Srednja vjis 17. Šenčur, 9 041/327- ZAPOSLIMO STROJNIKA, težke gradbene mehanizaciie za nedoločen čas, Miriael Zorman s p«, Dvone OorUie. 9 031 /3$3*266 TAKOJ ZAPOSLIMO, več KV m PKV sFikople^kartev, JR Krani, d. 0.0., Gol-niška 13, Kranj. 9 040/624-078 TAKOJ ZAPOSLIMO, aar9ke9a pomočnika s sega detavca íá različrka de ia Ka^n. GasisKa 04/23-11-520 me- in mlah Mesari* Sru tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno ho živel ZAPOSLIM, kljočavn^čana ^ vanica Jofe Svegelj a.p,, HladmKova 11, Krize. 9 041/68$-985 «00HY9 ZAPO SLI M AVTOKLEPAR JA. montažo avtosleki, starost do 30 let, JOlovčan, d.0.0.« Žabnica 24, Žabnl* ca, 9 041 /756-163 tootuâ ZAPOSLIM MONTERJA, za montaio stavbnega pohièrva, Matjaž Delavec C* na Brdo 44a, Kranj, 9 ZAPOSUMO SLIKO PLESKARJA, Slh kopleskarstvo ZO. Drago Zupanec s*p., Zupanova uL 8, Šenčur, 9 SINKOPA, Žirovnica 87, Žirov^ niča zapoelili 2 delavca z visokošolsko izobrazbo VIL st, dipl eoc. l.d^p. farmacevt, delovne izkušnje niso p> goj. nastop dela po dogovoru, prgave v roku S dni ttooíéjé USPESNO PODJETJE, v laz) srrttve odpira več novin deSovníti mest. Inter* maci je v petek, soboto in ponodaljek od 9* Ó0 16* ure* Maimar-4ine, d.0.0., 13. LJ. • Cmuče,, 9 liĆEU INŠTRUKTOR MATEMATIKE, isce delo pomoč pri učenju, mal ura, 9 040/381-295 scnsai DUO ROLO, 1U9 d^o na obletnicah. por<^ vania, M^gamitríx, d.OiOi, Star«tova 39, Krtnj, « 041 /670-957 9oo?7n ALI ŽEUTE, ru novo pobarvali fasado in le&«n napušć? Ufiođnol Mezgama- Ifix, d.0 Star^tovô 39, Krani, 9 041/670-957 AU želíte, na novo pobarvan fasado m Ies4n napusč7 Ugodno! Megana- trix, d.o o.. Stawíova 39, Krgnj, • 041 /570-957 my?77t ASFALTI RANJE, in tlakovan>e, cdela-va betoskain kamnrteikarpa, prev?am nov^gradnj m a marriKo, ma/Htzei • www.asloríks.nat 9001901 BTYOI )N OSTALI GRADBENIŠTVO d.n.o^ Glavni Trg 14, Kranj, izvaja vsa gradbena dela» novogradnje adaptacK ia, fasade vseh vral m notranje omete, « 04/20?-81-20, fax 04/202^1-20, 04i/76C^i4 Momi DELAMO 00 TE MEUEV 00 STRE- HE« notranje on^ete« fasade, adaptaci rt, urejanje in Hakevanje dvorišč, z vašim aU našim matertaks^, Sytyql B^e in ostali d^n.o*, Siruževo 3 a, 4000 Kranj. «041/sei-83ô DELAMO VSA ZIDAf^SKA DELA, In adaptacije, notrmje omete m iasada z našim ali vailm n^aterialom, Gradbenk stvo Gasili in osUli Struževo 3a, Krem. 9 041/288-473 6ood«sa GRADBENIK REXHO, Agergaa 13, Cerklje, i£va|a od lemeljev do strehe, notranji omeli, vsa vr^te fasad» kamnite skarpe, adapfaeile» ure^n^ In tlakovanje ^onse. 9 041/58^998 tùotiîù IZDELAVA PODSTREŠNIH STAN O-VANJ, in pradeJnih sten po »istemu Kr\auf, montaža stresnih oken Veliix m polaganje laminatov. izd. brunaric in nadstraikov. MaMC Damjan s^p*, Jaz^ Dine Poljane. « 041/765^42 •OOiOt* IZVAJAMO 00 TEME U EV DO STREHE, notranje omete, fasade, adapiac^, kamnite ikarpe, urejanje in tlakovani» dvorišč. 2 nasim aii vaéim materialom, SGP Bytyqi Skala d.n.o., Struževo 3 a. Krarj. • 041 /222-741 hûÛÎTM V SPOMIN P Vć€i3j, 30. marca, je minilo leto žalosti, odkar nas Je za vedno zapustil dragi mož Geza Lajnšček Troja rjeva 57 Hvaia vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite lepe misli in prižigate sveie. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleći izgubi naše drage mami Ivanke Žerovc Sandrove iz Radovljice se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveie ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Zupancu, dr. Šolarju, zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice in osebju doma I. Benedika. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala pevcem, trobentaču in Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste radi in jo spoštovali, še enkrat iskrena hvaJa. Žalujoča hčerka Magda z dmiino mami KUUCARSKI SERVIS KRANJ nou UfiDDNEU lAKUPAl Oú 10.4. 15.4.20&6 vsm nixlimo 2C popusl na izdelâvo Wink fiaus, Abloy in AíCus M^ ćev tbi kar SO % dodusI na vse ostalo vi- - CilinGřični ključ 600 sil (2.51 B}H) - M % « 300 sit (1.26 EUR) - kljua Wbk haus 1776 síl (7.42 EUR) -% = 1.421 sil VW Golf III s kodo do I. 1997 9.500 sit (39.60 ÊUR)- 50 % » 4,500 su ,78 Pričakujemo vas v poskwalria i2 ûlobu-sofT), t^eton: D40/B42-7fl7. PHgVZAMEM, v^ gr90t«na delà z msr tertalo/n ah bfez. GIS. d.0.0., T. OOrove 3. Krani. OBVESTILA IZVJWAMO VSA. krovsko-kleparsKd In tesarska delà. Pooblaščeni Krovec Gerard Bramsc Tondach. Marko Svetel] s.p., Grmičeva 31, Krani, «041/642- đ24 eooiuQ KROVSKO • KLEPARSKE, âtoritve z raziiOTÍmj krćrinami (gorard, hosekra, tegoid, bramac,.} In vsa ostala Klesarska deia, Edvard Gnnek s.p,. Toravo A. Vodi ce, 8 041 /33 9*4 MO^^a MOBITEL VEDEŽEVANJE. oon^oč pri odloćiN«K, stiki, tjubezen, posel,.. Moboef In DebUel uporabniki 24 ur na dan. Drago, d.o.o,< Savska loka 20, Kranj, 360$fT/mln (1,5 eUiVmin). 090/142-609 Biyxti4 CIRLES, Tupaliče21,4205Pm«Mvor, tel.: 041/82^15 Posek, odkup In transport lesa. Ugodno: odkup lesa na panlu. SLO • OOM. zaključna dela, slene, stropi, kr>auf. armstrong, adaptacije, novogradnje, lammati, vrata, okna * volux, pleskán;»,.., Markottč Slavko s.p., Suška 26, Skotja Loka, 9 04/51S>22-38, 041/80S-751 uoia^o SPLOŠNA ÛRAD8ENA DELA. ometi, fasade, tlakovanje dvorili, zidanje, betonske skarpe. Gradbenik Oarr» in ostaH d.n.o.. T. Oežinana 10, Kranj. 9 0S1/415-043 «ooM^a TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 30 % prinranka pn ogreva* nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 lel garancije. 8£ S UA, d.o 0.. Eksierjeva 6, Kamnik, 9 01/S3-1&-057, 041/694-229 eocuM« VSA GftADSENA OELA, notranji ornati, fasade, adaptaoila, novogradnje, fié iro In oocenl Bytyqi oće In sm, d, n. 0., Cegolnica 48 B, NaMo, « 051-354-039.04V593-492 ZAŠĆrtNE. okânekd mreže 'g^rç' in kovane železne oçfaie po naročSu, Gûl-di, d.o.o.. Francanja Ô, Preddvor, 8 04/25S-11-29. 041/884^89 tût»m MATEMATIKA, FIZIKA, pcrroč nudi profesor, priprave na maturo, irtélrukcl-je poslovna matematll^, EKAĆ6A - IZ* OBRA^EVANJE. cesr>iks.o., Milje 67. Visoko. 9 04/253-11-45. 041/564-591 fiDOMR^ Odvetnica POLONA PAVLIN BOHINC obveSčam stranke in obiam, da sem svojo pisarno pmelila na SlHtarjevo ulico 7 v Kmnfu. ki: Oi/28138 fax: 04/ 201 20 43 i a ] « \ ZASEBNI STIKI POMLADNI VETER, vsbTDĎ đekiela n go sce, iâ žet^o spoznali ntMçs moékegaza oth časre srečanid ai resno zvezo, da pcrtćete od IS. Lir« d^ ^ SMS Poski^, msTKi 9 031/612*541 «coziw 2ENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, posreduje s poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mrugo se lih }ežo spoznalo, naj se Vas še veči, 9 031/506-496 RAZNO NUDIM VSA. slikopleskarska dela, barvanie riapusče, beljenje fasad. Iz» ravnava in beljenje stan, dekorativni ometi. Paveo h/p s.p., Podbre^Je T79, Naldo, 8 031/39-2^9 eoo?o7e NUOIN VS£ VRSTE, grad&enih del. adaptacije, sanacije ter polaganje tla-kovcev, ter zidanje prizidkov, Dragan Marpč s.p., Frankovo rtaselje 68. SK, Loka, 8 031/892-741 ak na dva ko esa In rabljen, o^ovljeo na štirih KoJesi^, 8 040/845-660 »Kpr/e IŠČEM VARUŠKO« v okol*ci Ki aprila daiie za 11 -fnesečoo par 040/22-75-14 en^ od •oko, a OM??:.' gg IZOBRAŽEVANJE naročnine ZA s UR NA TEOEN, ládemo pdjazno 04/201 42 41 9 i h n pošteno gospo za posprav^ianjo stanovanjske hise, zaželerta okolica Trži-031/320-553 IJ« www.gorenjskiglàs,$i OSMRTNICA Sporoiamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama in babica Iva Vrabič roj. KriŽnar iz Bistrice pri Triiću Na zadnjo pot jo bomo pospremili na tržiškem pokopališću v družinskem krogu Žaluio^: sin Tomaž in hčerka Lucija z družinama Življenje cdo si garal, t» zveszopo vsem nam Od dela luojih pridnih rok. sledi ostale so povsod. A solza, talost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli- ZAHVAÏA Ob boled in nenadni izgubi naáega dragega moža, očeta očeta, brala, strica in tasta smo sc v torek, 21. marca, Jožeta Kunaverja z Orehka pri Kranju Iskrena zalivaJa vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga tako lepo pospremili k večnemu počitku, za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, pogrebni službi Komunala Kranj, pevcem in trobentaču. Hvala gospodu župniku Cirilu Plešcu za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkiat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našega očeta spoštovali, imeli radi in nam v težkih dneh stali ob strani. VSi NÎEGOVI 2AHVAIA V 6o. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naS dragi mož, oče, brat, stari oče last in svak Janko Zirovnik 1946•2006 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom ter sosedom bližnjih sorodnikov, prijateljem, znanccm za podarfeno cvetje, sveče, svete maše ter izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se gasilcem 12 Britofa in sosednjih društev, nosačem, praporščakom, govorniku, zvonarjem, pogrebni službi Navček, pevcem Klasje, gospodu župniku janežu Jenku, gospe Graáičevi, gospodu Jermanu, bivèim sodelavcem IMP Ljubljana, študentom Teološke fakidtete VSS2, domačim in sodeiavccm podjetja Senk. Hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkiii trenutkih stali ob strani. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi ofegovî Britof, 21. marca 2006 28 info @g-g/ûs. s i Anketa Odlagališče ob tromeji? Storan Saje Občina Naklo bo ponudila zemljišča blizu zaselka Pod-tabor kol možno lokacijo gorenjskega centra za ravnanje z odpadki, Če bodo s tem soglašali prebivalci Pod-brezij. Kaj pa menijo o tem domačini in drugi občani? Peter jerala, Podbrezje: "Pričakujem temeljito obrazložitev. Pozoren bom, da so proučeni možni v na okolje. Za tiste, ki smo blizu, je pomembno zlasti raz v red n ote n je o ko I ja. Tega ne poplača renta." Maja Potočnik» Podbrezje: "Za predlog občine nisem slišala. Prav je, da nas se-znaniio z njim. Če center ne bo tak, kot so TenetîSe, nisem proti. Za podražitve storitev nisem» rento pa naj dobijo najbližji!" Ivan Vidmar, Podbrezje: "Lokacija je menda v gozdu, kjer je velik graben. Zanima me, kako bodo do tja spelja-promet. Nikakor ne bi želel, da bi iz centra smrdelo ali se kadilo, kot je včasih iz Kovo rja." Lidija MarkIČ, Zg. Duplje: "Predlog je zelo dober, če bo izpeljava načrta res ce-nejla. Lokacija je stran od naselij, da bo manj škode ob možnem onesnaženju. Za najbližje hiše naj vseeno dajo neko rento." MIlan Jezeršek, Okroglo: "Nisem proti, le da bo center dobro urejen. Ne sme Škoditi okolju, da ga bodo Koristi bi imela vsj sprejeli, občina, Podbrežani bi dobili rento, cena pa bi bila za vse ugodnejša." Med Gregor Aljančič in Matjaž Kuntner bosta sodelovala v mednarodni jamarski odpravi v Južni Afriki. S uzak a P. Kovač ič leta 2001, ko je, takrat it na ....................................... doktorskem študiju v Was- Kranj • Člana Jamaiskega húigtonu, odkril novo vrsto društva Camium Kranj, Gre- pajkov in jo poimenoval gor Aljančič in Matjaž Kunt» čast Nelsonu Mandeli. Zdaj ner, bosta v začetku aprila za mesec dni odpotovala na bodo raziskovali v Maputo-landu med Swazilandom in mednarodno biološko jajnir- Mozambikom. "Bivala bova sko odpravo v Južno Afriko, v kočah zaradi zaščite pred "Matjaž bo vodil biološki divjimi živalmi. Največ bova del, sam pa bom vodil jamar- raziskovala ponoči» ko pajki ski del odprave. Raziskovali iz družine Nephila pletejo bomo pajke iz družine Nep- svoje mreže. Sami pajki niso hila, to so tropski pajki, ki ple- tako nevarni, največje nevar- tejo največje mreže. Najbolj nosti, ki ogrožajo ljudi, so jih ogroža izginjanje njihove- nilski konji, krokodili, kače. ga življenjskega prostora Ta predel je največje žarišče Od leve: Matjaž Kuntner in Gregor Aljančič. zaradi krčenja gozdov. Zato malarije v Južni Afriki in tudi prikaz najnovejših tehnik re- krila Slovenska akademija se nam biologom zelo mudi, preventivno jemanje tablet Sevanja, Predvideni sta dve znanosti in umetnosti, nekaj da bi te živali spoznali, jih ne pomeni stoodstotne zašči- reševalni vaji, v Cape Townu malega bo prispevalo Jamarsko društvo Camium Kranj. štab opisali in morda s tem dobili te," je povedal Gregor. in v J oha n nes burgu. Za tam- dodaten argument, da bi jih zaščitili pred izumrtjem." je povedal Gregor Aljančič, štu- Že na odpravi leta 2000 kajšnje jame je značilno, da smo Slovenci organizirali jamarsko reševalno vajo. "V so zelo tople in suhe. okoli 25 "Dogovar)amo se. da Civilne zaščite Mestne obd- stopinj Celzija imajo, v njih ne Kranj pomagal pri izved- dent biologije, doma iz Kra- Južni Afriki turiste pogosto je tudi veliko netopirjev," je jamarskega reševalnega nja. Oba Slovenca sta že ime- vodijo v jame in soteske, ven- povedal Gregor. Večino fi- usposabljanja v Južni Afriki, la stik z Južno Afriko, Gregor dar pa jamarji nimajo reše- nančnih sredstev za odpravo Upava pa na posluh donator- je leta 2000 vodil slovensko jamarsko odpravo v Namibi- valne službe, kot jo poznamo pri nas. Naloga tokratne bosta dobila z Matjaževo šti- jev, saj bova kljub finančni pendijo "Marie Curie" Ev- pomoči morala seči tudi v jo, biolog Matjaž Kunmer pa mednarodne odprave je tudi ropske unije, del stroškov bo svoj žep/' je zaključil Gregor. Vstopnice za koncert Slovenskega okteta še naprodaj Vstopnice za koncert Slovenskega okteta, ki bo danes, v petek, 31. marca 2006, v Festivalni dvorani na Bledu, lahko kupite danes do 15. ure na prodajnem mestu v Gorenjskem gjasu (04/201 42 47) ter na Turističnem društvu Bled (04/574 1 t22) do 18. ure in eno uro pred koncertom v Festivalni dvorani. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas řírr- ! Avtokarto prejme MILAN KOKAU iz Moravč vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Spremenljivo oblačno bo, popoldne se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Kar toplo bo, jugozahodni veter bo v nedeljo ponehal. Agrnciia fiS oteijr, Uritd ta M«i9eti9|i|0 PETEK iSOBOTA 4 » » » é é » 4ft* 3/15°C 5/15°C NEDELjA 5/15®C O CeVMc 17/4t d/l* M ur4aft SoMtl; V • I»/« w > t- . « »i/TC \ lili N0MáSonoa U/« t7/« O« Cel» S Nove meno . 17/ffC KM ^^ I«/« o Tfi/řC O P«kâ _ i6/yc NA KONCU Krak) Danes zadnji dan za oddajo dohodnine Danes, 31- marca, je zadnji dan za oddajo dohodninske napovedi za leto 2005. Davkoplačevalci jo lahko oddajo izpostavah davčnega urada do iS. ure, kot priporočeno pošiljko po polti ali po elektronski poti preko sistema eDavki. Dežurna sprejemna mesta na sedežu davčnega urada v Kranju ter izpostav v Radovljici, Kamniku in v Domžalah bodo odprta do 24- ure, C. 2. K ran; Predsednik vojaškega odbora NATA v Kranju v Sloveniji je bilo te dni redno zasedanje stalnih vojalkih predstavnikov NATA. Predsednik voJaSkega odbora zveze NATO. kanadski general Raymond Henault si je včeraj skupaj s stalnimi predstavniki odbora ogledal vojašnico Slovenske vojske v Kranju, pred tem ga je sprejel poveljnik SV, predsednik republike janež Drnovšek. General Henault je na srečanju z gostiteljem, načelnikom generalštaba SV Ladislavom LipiČem, izrazil pohvalo Slovenski vojs im sposobnostmi in zmogijivostmi pomembno podpira Številne operacije NATO, D. 2. I Kamnik Zelena luč na ustanovitev zavoda Občinski svetniki so potrdili Odlok o soustanovitvi Zavoda Mladinski center Kotlovnica, ki ga bo občina ustanovila sku* paj z Mladinskim svetom Kamnik. Zavod ne bo javen, njegovo delovanje pa bo izrazito neprofitno in povezano s kakovostnim neformalnim druženjem mladih v občini In Izvajanjem Številnih projektov, predvsem pa bi zavod mladim omogočil lažje delovanje in kandidaturo na razpisih, J. P. RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ lfcLb>-ON-<04) 2812 <04)2812 <04) z022 <051 ) 30» ••«JUI^*^ WSM sa 12.225 {OA} (04)2812 •^nAKtMi r od lokr anJAr ashr a n J.Si airon w ww.rad io-krani.s* nn^h'tuij ^R^susnufí »RĐiJSKR Pû^rRjH na cqrčíijsx^ á PRILOGA GORENJSKEGA GLASA PETEK 31. î. 2005 G L SB; / TV CUKR Deklice odhajajo Najprej so rekli, da je na *slabem glasu' Rebeks, potem pa so ugotovili, da je le prehlajena. Potem so ugotovili, da Tabujevi pevki zmanjkuje glasu. Sledil je odhod Že druge pevke skupine jogurt. Neisha je naredila kariero brez Skatov. Maša in Marjetka sta svetlolasi predstavnici skupine Turbo Angels, pa vendar kljub zapletom skupina ni razpadla. Pika Božič se je za nekaj Časa umaknila, ker so se v javnosti pojavile njene gole fotografije, videli pa smo \o lahko v ne-SpelcI ne bosta več krasili deljski Mariovi oddaji, fotografij v dvojeř / «kiop Podobno je s Špelcama s skupine Atomik Harmonik. Govori se, da Spelca Kleinlercher zapušča skupino, vendar so se Atomiki pojavili na odru nedeljskega TLP-ja. Zadnjič? Nekaj očitno je na tem, saj se je po prvem moiku in ne dajanju izjav gospodična v ekskluzlv- nem intervjuju v eni izmed revij precej razgovorila o tem, zakaj odhaja. Njeni razlogi za odhod v glasbenem svetu pravzaprav niso nič novega. Vse se neha prt denarju, lepoti in priliublienosti. NOVIČKE Masaža se vedno prileže V zadnji oddaj) Avantura sta TaijI Tokuhisa in Sanja Gro« har tokrat imela veČ sreče - zmagala sta v vožnji s pležu- hi po kranjsko» gorski beli strmini, zato sta morala Ana Better in Rado Mulej izpolniti izgubljeno stavo: zmagovalca sta razvajala z masažo, dobro hrano in pijačo. Najbolj pa se je Sanji in Taijiu godilo na masaži, kar pa boste lahko videli Rado In Sanja. / ^»to Avantura aprilski oddaji. Žrebamo Simple Minds škotska skupina Simple Minds je danes najbolj znana po skladbi "Don't You (Forget About Me)", ki ]t 5e vedno njihova največja uspešnica. 8. aprila skupino pričakujemo v ljubljanski Hali Tivoli. S pravilnim odgovorom na vprašanje 'So Simple Minds Angleži?' in nekaj sreče pri Žrebu lahko pridete do svoje vstopnice. Da ali ne, pa sta možna odgovora, ki ju pošljite v obliki sms na številko 031/69 • 11-11 za 'simple' - do 4. aprila. Sporočilo naj izgleda takole: (šifra) simple + (odgovor) da/ne + vaše ime in priimek. A. fi. Namesto Ane Uze priljubljenemu Mariu v oddaji Spet doma dela družbo energična Amanda. Očitno so jo gledalci dobro sprejeli, saj je gledanost oddaje enaka kot v minuli sezoni. S Ana Hartman udi naloga Aman» de, ki jo igra Zvez-dana Mlakar, je s humomimi vlož» ki zabavati tako goste kot občinstvo, hkrati pa na duhovit način ponuditi kakšen nasvet ali spoznanje, s katerim se lahko občinstvo identificira. Ali bo svojo nalo» go opravila tako uspešno kot nekdaj priljubljena Ana liza, bomo še videli. "Amanda i f i povprečne slovenske ženske, ki podpira vse vogale v hiši. Ne smili se sama sebi in zna iz vsega potegniti kakšno modrost. )e polna optimizma in pozitivne energije, ki jo deli navdušenega občinstva, li s Televizije Slovenija, do- membe na televiziji so del z drugimi," je pojasnil voditelj Mario Galunič. 2a Zvezdno Mlakar so se odlo- Prav tako je suverena in govorjeno že pred začetkom vsakdana in nas vedno znova ugledna igralka ter močna zadnje sezone, "S soprogom ženejo naprej," je povedal, osebnost, ki je bila priprav- sta namreč ocenila, da sta po- Gledanost oddaje je enaka Čili predvsem zato, ker ved- Ijena sprejeti ta izziv," je še kazala najboljše, da je čas za no znova dokazuje, kako dodal Mario umik in za družino, saj je bil odlična igralka je. slavi pred-,com Igra temperamentno Štajerko, ki govori o moško-ženskih zade- v minuli sezoni, dalce v smeh spravljala Ana Liza. "Očitno so gledalci Natala Tič Ralijan je vlogo vsakotedenski ritem izčrpa«^ Ane Lize igrala v letih 2004 vajoč za vse," je dejal Mario spremembe dobro sprejeli in 'm 2005, torej kar štiri sezo- in dodal da se je Amanda se v naši družbi zabavajo, kar ne. Nataša se je odločila, da lepo vživela v svojo vlogo, nam predstavlja veliko moti- vah, pri čemer je nadvse pogodbe ne bo več podaljša- "Odzivi gledalcev so izredno uspežna in Žanje ovacije la, kar je bilo, kol so sporoči- prijetni in spodbudni, a spre- vacijo za naprej M ario. II le NEXTASY OBISKALA CANKARJA Ob zaključku turneje Nextasy so v Cankarjevem domu nastopili Leeloojamais. Ji Alenka Brun digrali so skladbe z avtorskih albumov in poskrbeli za glasbena presenečenja. Slišali smo tudi 6Pack Čukurja ter Nušo Derendo. Kot ustvarjalci mešanice glasbenih stilov, začinjene 2 glasom Lare Love, so Leelo- 3 ojamais v šestih letih poslali i eno na unen bnega slovenskega popa. Župani pred kamero in Irena Ahčin Irena AhČin, ki jo bo voditelj Matevž Kleč gostil v oddaji Znani in neznani obrazi, je po izobrazbi višja medicinska sestra, ki je delo v Kliničnem centru zamenjala z delom v patron a žn> službi -nocoj, ob 21. uri na CTV - Gorenjski televiziji. Že sedmo leto pa poteka ciklus aktualno pogovornih oddaj z naslovom Župan pred kamero, ki jih pripravlja in vsako sredo ob 20. uri v vodi Jože Logar. A. B. Anketa Ana Liza bolj spontana Ana Hartman Ano Lizo je pred kratkim zamenjala Amanda. V tokratni anketi smo Kranjčane povprašali, ali gledajo oddaje Spet doma in kateri lik jim je ljubši - Ana LIza ali Amanda. Folo. Tina Doki Marija MatjaSevič: '^Oddaje Spet doma ne gledam prav pogosto. Vem pa, da v oddaji ni več Ane Lize in da jo je nadomestila Amanda. Slednje se Še nisem navadi-a, priznati moram, da mi je bila Ana Liza bolj vŠeČ." Marija Snedec: "Včasih gledam Mariovo oddajo, videla sem tudi že Amando, a mi ni bila preveč vleč. Ne zd se mi ntč kai zabavna. Zvez- ana Mlakar je sicer odlična igralka, ta vloga pa ji po mojem mnenju ne ustreza." Slavko Rot: "Oddajo Spet doma bolj poredko gledam. Videl sem tudi Mariovo novo "sovoditeljico", Amando, ki se mi zdi zelo zabavna. Prav nič ni slabša od nekdaj izjemno priljubljene Ane Lize, obe sta super, ' Tamara Kandlija: "Maria ne emljam redno, včasih pa vendarle ujamem kakšen del oddaje. Videla sem tud Amando. -Če je dobro zamenjala Ano Lizo? Menim, da. Obe se mi zdita v redu, ne bi izpostavila ene." >1^ Mitja Krampi: "Seveda sem slišal, da Ana Liza ne dela več družbe Mariu. Amanda me zaenkrat še ni prepriča- a. Ana Uza je bila boij spontana, lepše se je vključila v oddajo, Amanda pa se mi zdi preveč "narejena"." NAGRADNA KRIŽANK/ Odličn oblačil izbir . poml dnih vso družino Družinsko podjetje BIBA v Kranju je že 18 let pojem za ugoden nakup kakovostnih oblači! za vso družino in je dobro poznano na Gorenjskem in tudi širše. V trgovini v Kranju na Planini, Ulica Jake Platiše 13, kjer so začeli s svojo trgovino in novejši trgovini ob vzhodnem vhodu v MERCATOR centru na Primskovem, nudijo širok izbor oblačil vrhunske kakovosti za otroke, od najmlajših do 16. leta, za mladostnike in seveda ženska in moška oblačila za raznovrstne priložnosti. Trgovina je zelo dobro založena s pomladno^ o letni mi kolekcijami POSEBNA PONUDBA OBUČIL ZA OBHAJILA IN BIRME (elagantno: SENS, športno elegantno - S.OUVER) NOVA POMUmAJISKA KOLEKCIJA ŽENSKIH PLETENIN IN KOSTIMOV ZA RAZNE PRILOŽNOSTI BROS - UGODNE CENE JEANSA (otroški, moški, žensM). uvoznik In distributer za Slovenijo BALI (O -16 let) S.OUVER (otroška kolekcDa od 2 do 16 let) S.OIIVER (moška kolekcija ) vseh blagovnih znamk v živahnih in modnih barvnih kombinacijah! Obiščite jih, pri izbiri vam bodo z veseljem pomagali! Oblecite se modno, udobno in super ugodno v trgovini BIBA. te' TA&iT WEill eorxi 12METVE KVAUTETE KmîH TORSA NA2IV KRUV DAlMACUi KlVAl JAJCA SLAMO TBÛP»0 SADJE LUENO PREHi/O UU *IOVY 2ANftUMJi 20 AKDČM ftlÊRÊXf OIAUANE £WCA 11 PESNIK KAJUH STOJALO PfVSKJ VZKLK NEIMftAU PWOftSRA TOvOANA ŽIVAL AfUfiSK) OKRAS 19 IDUA ÛSTMC BANJA REM V RU&LH KEMIČNI eUM&fT M HATURA. PKIffOOA LOVRO TOPriAN VEieiOK VRUSUt § ČISTOČA 1 2 % t 9 6 7 6 % 10 j 12 13 14 16 i Î7 rd 19 20 ?1 22 23 24 ' » 27 » 29 Í30 31 32 53 35 39 37 1 |3B IAKORKON AMUHR AVA1.0M SAHSACCS TALJJA řo555£ji KtM VUÛAKAH IZPIAKO-WLJW 4 Ï i 31 MESNA JUHA PIANIST BEf9T0N menor POHLŮM AUEflJdKA KUKAVICA SLOVNČ NOVAĆnt 12 UTgflAMA PROLOGA ZA FUI Tâ Izžrebane reševalce križanke čakajo naslednje nagrade 1. nakup vVREDNOSn 10.000 SIT 2. nakup v VREDNOSTI 3.000 SIT 3. nakup v VREDNOSTI 2 .000 Sr Tri lepe nagrade prispeva GORENJSKI GU^S Rešitve križanke (nagradno geslo, vpisano v kupon iz križanke, ter VAâO na dopisnicah do srede^ 12. apria Zo sova 1, 4001 Kranj. Dopisnice Gorenjskega glasa pred poslovno stavt>o na Zoisovi 1. iz črk iz oštevilčenih polj in DAVČNO èTïïVILKO) 2006, na GORENJSKI GiAS lahko oddale KULTURy kranj Odlično z Mozartom Lepo število poslušalcev je v torek zvečer v občinski avli, ki sfcer ni pravi koncertni prostor, ampak v "kranjskih razmerah" Še najboljši, v organizaciji Glasbene Šole Kranj, prisluhnilo prvemu izmed koncertov posvečenih Mozartu in obletnici njegovega rojstva, ki jo letos beležimo po celem svetu. Komorni orkester Carnium se je pod vodstvom Petra Skrjanca pokazal v svoji najboljši luči, in je s solistom, klarinetistom Dušanom Sodjo navdušil tako ljubitelje klasične glasbe kot tudi prisotno strokovno glasbeno javnost. S koncerti posvečenimi Mozartu bodo nadaljevali jeseni, že v torek, 4. aprila, ob pa bo v dvorani Glasbene šole Kran/ na klavirskem recitalu nastopil mladi slovenski pianist Benjamin Govže. Študiral je v Ljubljani in Budimpešti, tokrat pa se bo predstavil z deli Petra Kopača in Roberta Schumanna. I. K. NAPOVEDNIK Kranj Gorenjske iale pri Mayrju Leto je naokrog in tudi letos Gorenjski muzej pripravlja na 1. aprila ob 19. uri v Gostilni Stari Mayr večer za prave Šaljivce. Ob svetovnem dnevu vseh šaljivcev si bomo pripovedovali šale o privoščljivosti, Škrtosti in zavisti nas Gorenjcev. Pričakovati gre seveda veliko heca in zabave. I. K. Škofja Loka Razstava janeža Justina Danes, v petek, 31. marca, ob uri bo v kapeli PuŠtalskega gradu odprtje razstave slik z naslovom Ptice, likovnika Janeza justina, domačinu Iz Puštala. Justin slika predvsem motive iz narave, v izziv pa mu je tudi portretiranje. O slikah in avtorju bo spregovori prof. dr Mirko juteršek, v kulturnem programu pa bosta nastopila mezzosopranistka Saška Kolarič in pianistka Maria Ashamalla. I. K. VI Stetsmska tahntta Viessmann. d.0.0.. : C.mdMzije 1l6a 2000 Maribor : telefon: 02/480 55 50 Tôletaks: 02/480 55 60 htl p:/ / www.viessmann.cQ m I ) ^nnULtL 10 11 iii««^ Ilir II íi likega Brata kar se da moČno da se ie avtor teh umotvorov tografiji, je popolna manipu- obsojamo vsakršno tovrstno odloČiJ za temeljito samopo-ladja in bi kot taka morala biti početje. Zato trkamo na mo- koro. Še vedno velja, da je naš prepovedana. Ker pa bogato raino podstat avtorja tovretnih Rode novi kardinal in Bene-demokratično okolje v naši skrpucal in apeliramo na nje- dikt XVT. aktualni papež in ne obratno, kot bi se dalo sklepa- Mali Brat državi take manipulacije ie govo vest, naj tega v bodoče vedno omogoča, v pisarni Ve- ne počne več. Izvedeli smo, ti s fotografije. Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga je. da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro ugarska, pripišite rešitev + tme In priimek na številko 031/69 11 11, ali po pošti na Gorenjski gfas, Zoisova 4000 Kranj, s pripisom za Tisoč ugank za odrasle*. Pojem ta ni vrednost, vrednost da besedi, moqu, breznu, bedi, čemu vse • Bog vedi. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejel; preko SMS in dru-2 gega. ki ga bomo prejeli I po pošti). Podarili bomo I po dve vstopnici za kranj« ski bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: vino. Tokrat smo izžrebali med prispelimi dopisnicami Olgo Končan, med sms-i pa ni bilo pravilnih odgovorov. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Bivol" psihične posledice le-tega. Pravni zakon bo na vaši Zanima me ljubezen. Roda ^^^^ ^^ bi. do m; poyeste. koj bo v ^ i^^^ist. Ne z^ezi z dediščino. Hiralo za p^ pozabiti, da sodn odgovor. spremembe, a ne bistvene. Čisto drugače pa se ti obeta v naslednjem letu. Komaj boš sproti dohajala vsa presenečenja. V službi bosta v manjši družbi in ob prvem pogledu bo preskočila amorjeva iskrica. Rojen bo v znaku dvojčka ali pa morda raka. Njegov karak- mlini meijejo počasi. Lep bodo končno opazili vsa ter je nežen, a hkrati trden, pozdravi tvoja prizadevanja in tvoj ravno to, kar potrebuješ. Ta Dolgo ne boste več sami. Nekdo vas že nekaj Časa na- "Zvezdica" skrivaj opazuje In kmalu bo zbral pogum, da se vam približa. Sam začetek zveze bo talent, tako da pričakuj na- ljubezen ti je usojena. Ne predovanje. To napredova- bo dvomov in ne solz. 2 nje se ti pozna pri osebnem njim si boš ustvarila druži- Večkrat preberem voïo rubrí- dohodku in tudi pri spre- no in dom. Zdrava si in boš ko in sem vesela, da imate to-poln dvomov, saj se zaen- Uko zvestih bralcev. Upam. krat še niste rešili grenkih da mi odgovorite no nekoj membi delovnega mesta. Začela boš oremišiievati premis tudi o tem, da bi se Še na-iz preteklosti. \/proionj, povezanih z mojim prej izobraževala v svoji stroki. Ko odločitev dozori, spominov Kmalu se boste sprostili in zaživeli, a potrebno se bo malce potruditi. Če boste le hoteli, bo ta nova zveza trajna in srečna. Na splošno se morate nehati toliko obremenjevati, sal že občutite življenjem. Lepo, da tudi ti sodiš med te zveste bralce. Letos boš tudi v naprej. Stresom pa se ogni tako, da se prepričaj, da ni vedno vse v tvojih rokah in moraš pomagati tudi takrat, ko tvoje pomoči boš to izpeljala brez poseb- nočejo sprejeti. Letos se nih težav, V mesecu maju posvečaj sebi in svojim In- se boš zaljubila, kot se še teresom, kajti v naslednjem imela Še nekoliko ustaljen nikoli nisi. Najlepše pri tem fetu ti bo zmanjkalo časa za pa bo to da bo ljubezen marsi ritem, tako v ljubezni kot v službi. Lahko pričakuješ obojestranska. Spoznala se Želim ti vse lepoi HOROSKOP TANJA in MARICA pe Hig A Oven (21.3. • 214.) Pestro dogajanje na Čustvenem področju bo močno vplivalo na vaš način razmišljanja. Bilanca, ki jo boste izračunali, vas bo v istem hipu razočarala in tudi presenetila. Končno se boste začeli zavedati napak, ki ste jih vedno znova ponavlja Bik (224. • 20.5.) v tem tednu se vam obeta resnično nekaj lepega. Od notranje sreče, ki vas bo napolnila, boste dobili pogum, in naredili boste korak, ki si ga že dolgo časa želite, a niste imeli zaupanja vase in v svoje odločitve. Dvojčka - 21.6.) Obdobje, ko ste mislili, da vam sreča nr naklonjena, bo končno ie za vami. V naslednjih dneh se boste predajali prijetnim občutkom in se veselili skorajšnjih zmag. O vaših uspehih nikar preveč ne govorite okrog, saj manj ljudi to ve, bolje bo za vas. Rak (22.6. - 227.) Dokončno se boste odločili in končno potegnili poteze, ki SO Še bolj pórnembne od pričakovanega. Prevzeli boste odgovornost nad neko zadevo, čeprav ne boste Čisto prepričani o izidu, se vam pa zelo obrestuje, Lev • 23,8.) Odločili se boste o novem začetku, kar vam prinaša več sprememb, kot si sploh lahko mislite. Na začetku ne bo vse v najlepšem redu, a ker boste vedeli, kaj hočete, vam to ne bo vzelo poguma. Devica (24.8« - 23.9.) ^ia zunaj boste kazali vesel obraz, a znotraj vas bo razjedalo tisoč In več vprašanj. Resnica, ne da je boleča, a nekaterih dejstev si ne boste mogli priznati. Vrteli se boste v krogu, a že z začetkom tedna, se bo pojavil nekdo. ki vam bo z veseljem pomagal. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Le če boste sprejeli dane okoliščine, boste dobili vse tisto, kar si boste zamislili. Na Čustvenem področju boste zelo pogumni in končno boste na piano razkrili svoje občutke, ki ste jih dolgo časa skrivali. Škorpijon (24.10. - 22.11.) v ljubezni boste na trenutke nezadovoljni. Še večjo napako pa boste naredili s tem, ker partnerju ne boste pokazali svojih občutkov, in spet ne boste rešili nič. ^^a koncu tedna boste le prišli z besedo na dan. Strelec (23.11. - 21.12.) Ne boste se preveč obremenjevali, ko boste izvedeli za spremembe, enostavno se boste prepustili toku dogajanja in čakali, kaj bo prineslo sproti. Pripra ste na večji nakup, kar vam bo tudi uspelo. ali se Kozorog (22.12. - 20.1.) v prihodnjih dneh se boste počutili zelo samozavestno in vsi dvomi, ki ste jih imeli kar nekaj, bodo izpuhteli. Občutek dobre volje vam bo zelo dobro del in postorili boste veliko stvari, ki so vam še pred nedavnim bile nerešljive. Vodnar (21.1. -19.2.) Ljudje, oziroma prijatelji, vas vedno znova razočarajo in tudi v prihodnjem tednu se boste jezili zaradi tega. Vse to vam samo pove, da boste počasi morali zamenjati prijatelje. Odločali se boste o daljšem Izletu. Ribi (20.2. • 20.3.) v teh dneh bo za vas najbolj pomemben denar in vse, kar je povezano z njim. Skušali boste izpeljati stare zadeve, kar vam bo tudi uspelo. V ljubezni se boste obremenjevali. Nikar! Taki kakršni sle, ste najlepši in najboljši. ^GRADNA KRIŽANK; Viessmann, d.o.o. C. XIV. divizije 116 a 2000 Maribor telelon: 02/480 55 50. telefaks: 02/480 55 60 htip ://www. vi essmann.com Brezplač. st: 080 10 11 hl2@viessmann.coin VITODENS 333 - Najboljše ocene na celi črti kompaktno In kompletno Za izžrebance prispeva na9rade EKOKONSTRUKT Kamnik 1. nagrada: mtilka In m^lca; 2. nagrada; iteznili In m^lca 3. nagrada: maflca Th nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve k/lžanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj vpisano v kupon Iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 12. aprila 2006. na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4001 Kran). p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavDo na Zoisovi 1. mODElIS m rtioU ksodeiwQcU Intel s indilkon nůt Prednosti proizvoda: Vitodens 333 • kondenzacijski kotel s hranilnikom tople vode rn visokim udobjem tople sanitarne vode: kompletno montiran ^ kompaktna izvedba ♦ cenovno privlačen ^ Koriščenje kontíenzacijske toplote iufli za ogrevanje sanitarne vode v celotnem času ogrevanja zaradi elektronske regulacije ogrevanja ^ izredno nizke emisije škodljivih ^ovi s plinskim gorilnikom Matrix compact. Modulna sestava: ^ Kondenzacijski kotel Vitodens 200, z ogrevalno površino Inox-Radiai in plinskim gorilnikom Mafîix compact ♦ hranilnik topie vode. prostornina 861 ploščni prenosnik toplote integrirana raztezna posoda ^ tovarniško kompletno izvedeno ocevje ♦ Stranski sen/isni razmiki niso potretini, vse komponente so dosegljive s prednje strani > Avtomatska prilagoditev vleka dimnih plinov pri zagonu in stalno prilagajanje vremenskih pogojem ^ Vnos kompletne priprave možen tudi pred polaganjem estriha VIE5MANN PARTNERJI: Naziv, naslov Pošta Telefon EKOKONSTRUKT DJ).0. Markovo 13b 1240 Kamnik 051 330^52 EK[^ D.OJI. Prečna 10 4260 Bled 041 799-373 aTERMao^ guUjanska 13 4240 fíado^^jíca 04 537 32 00 LS.P. ILO.O. Bevkova ulica 42 1241 Kamnik 01 839 45 87 J€XOV Frve M» tp. Dražgoše 62 4228 Železniki 041 756-959 KOSEC TOHtt SP. Valborga 56a 1216 Smlednik 041 66&3eS KlUlSEC TOHtt $.P. ŠtuldS 1210 Ljubljana 01 512 03 42 LAMPE MIHA Sp. Brnik 45 4207 Čevlje 040 710-122 UIKAMEC MIIAM SJ>. TenetiSe 34 4204 Golnik 041 784493 MARTINJAK BORIS IP. Srednja vas. Goriče 3 4204 Golnik 041 634031 DBUK ZUTKO S.P. Smledniška cesta 43A 4000 Kranj 041 403 578 OMAN VIKTM S.P. Pod gozdom 26 4290 Tržič 041 744467 PIMSTALDJL Industnjska ulfca 1 4270 Jesenice 031 328454 POÎOÔIRK RAN IP. Stirpnlk 15 4227 Selca 041 630007 ime SOKD S.P. Poûre&er 12 4202 Naklo 041 707-094 iTEOE liUZE S.P. Brniška C. 48 1217Vo(îce 041 650-958 TALCOM dM. Demšarjeva 14 4220 Škof ja Loka 041 61WI21 VATTAR 0.0.0. Un LMni Zvezna irltoa 2b 1000 Ljubljana 01 520 75 80 ZAPLOmiK AimM tP, Sebenje 26 4294 Križe 041 703 604 CEVOS 0i).0. Goriče 15 4204 Golnik 040 295-711 ČEPOM JMEZ Ljubljanska cesia 101 1354 Horjul 041 652-637 ECff" AGENT aoa Hotemaže 106 4205 Preddvor 051 602-602 Nagrajeflci križanke Viessmann, ki je bila objavljena v glasu, 17. Zoisova 3, 4000 Kranj; 2. nagrado: šal in kapo prejme: Antoni- glasa pa prejmejo: Mirko Krč, Podbrezje 22J, 4202 Naklo; Albin marca 2006. Nagrade prrspeva ECOP AGENT, d. o. o., iz ja Rupar, Kovorska c. 53, 4290 Tržič; 3. nagrado: kapo prejme Rutar, Bohinjska Bela 136. 4263 Bohinjska Bela in Magda Krek, Hotemaž. 1. nagrado; velu r jopico prejme: Evgenija Oman, Vida Bobnar, Va sca 12, 4207 Cerklje . Nagrade Gorenjskega svet Î7,4220 Škofja Loka. Vsem nagrajencem Čestitamo. DRUŽABNA KRONIKy Ko skupaj stopijo preddverski Franceljni, dobimo stenčase, Budva je obiskala Slovenijo, Kacinov sin predstavil svoje pesmi, ženske pa so razpravljale o Barbikah in Kenih. Alenka Brun Predstavniki Turistííne dega Kranjčana Roka Kacina. Franci Ekar se je namreč od- organizacije Budve (TOB) so V krar^jskem Mladinskem ločU, da morajo v občini reši- se odločili, da obiščejo Ljub- kulturnem centru je Rok ti problem plakatiranja. Ar- V ljubljanskem Mestnem Ijano in slovenskemu turistu predstavil svoj knjižni prve- lutekt Marko šenk je zrisal muzeju so razpravljali o res- s pomočjo TV Pika in drugih nec Pesmi za ljudi. Svoje pi- tako imenovane "stenčase" nični lepoti. Tema pogovora medijev predstavijo Budvo sateljsko pero je prvič zavih- ali po domače oglasne de- oziroma 'Kraljico }adrana'. Upravni odbor Druitva je bila problematika lepote, ki danes ustvarja prav poseben pogled na lepa dekleta in ljubiteljev Laškega piva žene, saj je le dva odstotka Kranj je imel minuli petek Slovenk, ki se opišejo z bese- občni zbor članov društva, na do lepa". Kar me niti ne čudi, katerem so združili funkciji mostojno življenje. V poeziji saj je praktična plat te izjave tajnika in sekretarja, za pred- je odkril novo ljubezen. Če- tel po hudi nesreči, ki je ne le ske, za katerih izvedbo (od zbrisala dvanajst let njegove- grobe deske do obešanja iz- ga življenj a, temveč tudi vse delka po vaseh) je potem po-osnovne življenjske veščine, skrbel Tupaličan Franc Kur» kot so govorjenje, hoja in sa- nik. Franci Guček pa je oglasnim deskam dodal umetniški vtis. "V osnovi so vedno deležna negativizmov. sednika potrdili Vilija Lovši- prav njegove literarne stvarit- oglasne deske sicer enake, Vemo» da. Če reče dekle, da je na, se dogovorili o okvirnem ve morda nimajo visoke pa vseeno različne," razlaga lepa, je ali samovšečna ali pa programu društva, ter red- umetniške vrednosti in niso Kumik, "saj jih je bilo po- presamozavestna in je stvar nih mesečnih srečanjih, ki resne kandidatke za prestiž- trebno prilagoditi lokacijam treba zalreti že v kali. Okroglo bodo v gostilni Benedik v ne literarne nagrade, so pri- po vaseh." mizo ie vodila Vesna Milek, o Stražiiču. (PS: Društvu še stne, samosvoje in iskrene. Tako je 'kulturni' kalejdo- lepoti pa sta se med dnoami vedno primanjkuje članic.) V preddvorski občini so skop doživela preddvorska pogovarjali tudi Darja Svajger in Zvezdana M lakar. V literarni kalejdoskop pa dobili svoj prostor pod son- občina. Zanima nas le, kdaj so se tokrat ujele pesmi mla- cem tudi plakati. Župan bo 'cestnega*. m- O lepoti in medijih. (Zvezdana Mlakar in Vesna Milek ) Pogovoru o lepoti je prisostvovala tudi Milena Zupančič t ^«Ic: Z>kie» / Fplc: ZabiM Branko Diki Kažanegra, direktor agencije Adriatic Ekspress Novoizvoljeni predsednik kranjskega Društva ljubiteljev in predsednik Turistične zveze Črna gora. t ^»t«- rv p>u Laškega piva Vili Lovšin in sekretar društva Mirko Draksier. / Teie: Alenka Brun Mladi pesnik Rok Kacin. /roro.AnaHamnjn Preddvorski župan Franci Ekar, Franci Kurnik in Franci Cuček. / roi« Aienb Btjn VRTIMO GLOBUS jane proti lepotnim operacijam Jane Fonda je napovedala vojno plastični kirurgiji, s pomočjo kolegic se bo zavzemala za naravni videz. Čeprav je v preteklosti tudi sama posegia po tovrstnih popravkih* jih dandanes Šteje za stare grehe. Legendarno Igralko je spodbudilo potovanje po Švedski in Finski, kjer je videla resnične obraze, ki Izražajo Izkušnje, medtem ko so v Hollywoodu vsi obrazi enaki. Jane pravi, da bi se rada postarala do stoja r>stve n o, da je gube zares ne morijo, je dokazala s poziranjem za naslovnico revije, kjer je bila nenaličena. Keanu o posilstvu Keanu Reeves je v nedavnem intervjuju za moSko revijo Playboy namigr^il, da nekatere ženske uživajo v posilstvu. Pojasnil je, da se je pred leti med snemanjem filma The Gift, v katerem je igral vio-go nasilnega moža, ki posili svojo ženo, veliko naučil, med drugim tudi to. da imajo nekatere ženske rade grobost. Izjava je moíno razburila borke za ženske pravice, ki so jo označile kot bolno. Igralcu glasno nasprotujejo. ČeŠ je veliko žens vsak dan zlorabljenih in da jim posilstvo še zdaleč ni všeč. Snoop še bolj pasji Snoop Dogg bo lansiral svojo linijo izdelkov za pse. ime bo posodil prav vsemu, kar je povezano s pasjimi izdelki, tako bodo na voljo raperjevi povodci, igrače, poslastice, celo pasje postelje. V podjetju jakks Pacific, s katerim je pod-pisal pogodbo, so navdušeni in pravijo, da bo ekstravagantna linija ponudila tisto, kar so si psi in njihovi lastniki vedno želeli. Snoop Dogg pa doda/a, da njegova ljubezen ni namenjena samo ljudem, ampak vsem živim bitjem na svetu, jennifer na špinačn! dieti Jennifer Lopez si že dolgo časa žeii otroka, a ji nikakor ne uspe zanositi. Zdravnica j je svetovala, naj vsaj trikrat dnevno je ze- lenjavo, kar poveča plodnost. Latino diva se je nemudoma lotila stroge špinačne diete, zato se te dni prehranjuje precej enolično. Zjutraj^e špinačno omleto, za kosilo špinačno solato, zvečer pa praženo špinačo. V íaW dodaja, da bo imela vsaj mišice kot Popaj, če ji vsa špinača ne bo pomagala do naraščaja. podrobenje spoznali lani, ko je postala kle leta. Prijetno svetlolasko srečujemo užabnih srečanjih« Tokrat si ie ogledala Namino modno revijo. /f«o zaiio*