Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI	Štev. 57 a
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, e» Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate.
Podru2nleal Novo mesto«
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjntra] razen ponedeljka la dneva po praznika.
a Uredništvo In oprava« Kopitarjeva 6, LJubljana, g Izključna pooblaščen V« za Oglaševanje italijanskega la tujega | Redazione, Amministrazlones Kopitarjeva t, Lubiana. § izvora: Unione Pubblicita Italiana & A, Milano.	|	Telefon M01—4005.	S
Abbonninenti: m trse
18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gli nbbonamentl, 10 349 per le in-lerzioni.
Filiale!
Novo mesto.
Concessionaria eselnsiva per la pubbficfta di provenienzn italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 1019
Bombni napad na Alžir
Dvoje sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Iz Tunisa ni kaj poročati.
Nemški bombniki so napadli pristanišče AI -?ir, zadeli pristaniške naprave in poškodovali srednje velik parnik.
Iz skupine, ki je včeraj ponoči bombardirala Palermo, je protiletalska obramba v pristanišču Empedocle sestrelila dvoje letal.
Padli za domovino
Seznam izgub v februarju
Rim, 10 marca. AS. Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil objavlja: Izgube, ugotovljene v mesecu tebr. in takšne, ki v prejšnjih seznamih niso bile upoštevane, pa so podatki zanje prišli do 20. februarja, so naslednje:
Vojska in milica: Severna Afrika: padlih 436, ranjenih 579, pogrešanih 1364.
Rusija (16. seznam): padlih 3125 (le za 845 je dospelo uradno potrdilo), ranjenih 12.793, pogrešanih 38.918.
Balkan in ostalo zasedeno ozemlje: padlih 375, ranjenih 723, pogrešanih 95.
Domafe ozemlje: padlih 76, ranjenih 124.
Mornarica: padlih 92, ranjenih 156, pogrešanih 484.
Letalstvo: padlih 59, ranjenih 68, pogrešanih 133.
Trgovska mornarica: padlih 149, ranjenih 21.
Seznami padlih 60 objavljeni v izrednem dodatku lista .Oborožene Sile«. Slavnim bojevnikom in njihovim družinam velja neminljiva in ganjena hvaležnost domovine.
Važni sklepi medministrskesa odbera
Duce je predsedoval seji ministrskega sveta — Važni ukrepi za izseljence iz mest — Preskrba rodbin padlih in v vojni umrlih — Davčne olajšave za kraje, prizadete po letalskih napadih
Rim, 10. marca. AS. Včeraj ob 10 se jc jx>d Ducejevim predsedstvom sešel ministrski svet. Zapisnikar na seji je bil državni podtajnik v predsedstvu vlade. Vlada je jioleg drugih običajnih upravnih ukrepov sprejela še naslednje:
Predsedstvo vlade: na predlog Oticeja kot predsednika vlade je bil sprejet zakonski osnutek o postavitvi narodnega spomenika Gabrielu d'Annunziu v Pesrori na državne stroške. Spomenik bo postavljen ob koncu vojne.
Zunanje zadeve: na predlog Ducoja kot zunanjega ministra so bili odobreni različni ukrepi.
Notranje zadeve: na predlog Duccia kot notranjega ministra je bil sprejet zakonski ukrep s posebnimi določili, ki urejajo stanovanjsko vprašanje in vprašanje najemnin za tiste, ki so jih izselili iz mest.
Italijanska Afrika: n« predlog ministra za Italijansko Afriko so sprejeli zakoniki načrt, ki ureja položaj oseb, prebivajočih ali pristojnih v Libijo.
Pravosodje: Zakonski načrt z določili za uveljavitev zakona o ustavitvi kazenskih postopkov in izvedbe kazni. Drugi zakonski načrt določa posebne ugodnosti pri napredovanju osebja iz pravosodne službe za zasluge pri množitvi prebivalstva, kakor je te ugodnosti že uživalo uredništvo i/ drugih panog državne uprave.
Finance: na predlog finančnega ministra je sprejet načrt zakonskega ukrepa o davčnih I olajšavah za kroje, poškodovane po vojnih na-
nadaljevanje napadov pri Harkovu
Ha južnem delu je trajna odjuga ovirala vojne nastope — Novi sovražni napadi pri Orelu odbiti — Sovjetski napadi pri Staraji Rusi popuščajo
padili. Načrt določa j>ovračilo davkov, če so docela ali delno prenehali dohodki in druge olajšave. Drugi zakonski načrt določa davčne olajšave za ustanavljanje združenj vzajemnega zavarovanja med lastniki civilnih poslopij za povrnitev škode, povzročene po vojnih nastopih. Tretji ukrep pa določa posebne davčne olajšave za obnovitev porušenih in hudo poškodovanih j>os!opij ter za preselitev |vodjetij v kraje, ki '-o manj iz[>ostevljeni sovražnikovim napadom.
Vojsko: na predlog Dnceja kot vojnega ministra so sprejeli načrt ukrepa, ki daje vojakom in militari/irancem oltoroženili sil. čc so od II. junija 1940, pu do let« dni po koncil so-ražnosti umrli zaradi ran. poškodb in bolezni, ki so jih dobili v vojni službi, ali ki jih zaradi tega ni moči nujti. za 12 mesecev položaj, kakor če bi bili še pod zastavo. Ukrep spada v splošni okvir skrbstvo za bojevnike in njihove rodbine ter ima kar naj viSji moralni pomen, v kolikor po fašistov«ki etiki smatra, da <n tisti. ki »o že dali življenje za domovino, duhovno še vedno pod zasiavo in v službi domovine. Fašistovska talija hoče jKikazati čustvo nevenljive in »vete ivaležnoeti do slavnih padlih ter vliti vsem, ki se na tleh. na morju in pod nebom bore za zmago, vedro in mirno zaupanje /a bodočnost njihovih rodbin. Ukrep določa, da l>odo rodbine omenjenih padlih dobivale vso pokojnikovo plačo. kakršno je imel ob smrti. Tako bodo rodbino padlih v kritičnem času svoje gospodarske preusmeritve dobivale prejemke od 500 lir na mesec dalje.
Mornarica: na predlog Dnceja kot mornariškega ministra eo sprejeli zakonski načrt o
Hitlerjev glavni stan, 10. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na jugu vzhodnega bojišča je trajna odjuga omejila vojne nastope na krajevno vojno delovanje. Nasprotno pa je pridobil nemški napad zapadno in scvernozapadno od Markova nadalje na prostoru Čeprav je sovražnik vrgel v boj hitro naprej poslane čete, ki so v ogorčenih protinapadih izkrvavele, so dosegle naše napadalne divizije svoje dnevne cilje.
V odseku pri Orelu je sovražnik na široki črti nastopil k novim močnim napadom, ki so bili zopet z nenavadno visokimi krvavimi izgubami odbiti.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je poskusil sovražnik z močnimi silami brezuspešno vdreti v načrtne odmikalne premike. Nemške divizije so pri tem sestrelile 17 oklepnih vozil in naštele pred svojimi postojankami 2000 padlih sovjetskih vojakov. Mesto B j e I i je bilo preteklo noč po načrtu in presenetljivo za sovražnika izpraznjeno.
Sovražni naskok proti našim postojankam pri Staraji Rusi je včeraj po silovitosti popustil napram prejšnjim dnem. Več krajevnih sovražnih napadov se je jiouesrečilo.
Močni oddelki so na težiščnih točkah bojnega delovanja izvedli silovite udarce proti postojankam, kolonam na pohodu in oskrbovalnemu prometu sovražnika.
Na alriškem bojišču vlada mir. Pri
nočnem napadu nemških bojnih letal na pristanišče A 1 i i r je bila zažgana trgovska ladja srednje velikosti.
Posamezna sovražna letala so včeraj podnevi priletela nad ozemlje rajlia. nc da bi metala bombe. Ponoči je napadlo britansko letalstvo mesto M ii n c h e n. Prebivalstvo je imelo izgube. Nastala je velika škoda na stanovanjskih četrtih, vcf bolnišnicah, cerkvah in drugih kulturnih spomenikih. Tudi na več krajev zapadne Nemčije so bile posamič vržene razdiralne bombe. Povzročile so manjšo škodo na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 12 sovražnih bombnikov.
Hitra nemška letala so izvedla podnevi nspe-šen napad v nizkem poletu proti južnoangleškemu mestu Wo rt h in g. V pretekli noči so skupine nemškega letalstva ob dobri vidnosti bombardirala mesto 11 u 11. Druga bojna letala so napadla pristaniška mesta ob južni angleški obali. Od teh uspešnih napadov sc eno letalo ni vrnilo.
Pred h o I a n d s k o obalo je napadel oddelek britanskih brzih čolnov nemški konvoj._ Varovalne edinice so odbile napad, potopile tri sovražne brze čolne in zažgale dva nadaljnja.
Berlin, 10. marca AS. Iz pristojnega vira 6e je izvedelo, da 60 nemške čete na srednjem odseku po določenih načrtih in brez nasprotnega pritiska izpraznile kraj Bjelji, južnozahodno od Rževa. Pred izpraznitvijo so Nemci uničili vse vojaške naprave^
Bojišče se bliža Harkovu
Berlin, 10. marca. Na severnem krilu južnega odseka divja bitka zahodno od Markova. Bojna črta 6e je zopet približala Harkovu, od katerega jo loči le 15 km. Boji potekajo tukaj za glavno sovjetsko obrambno črto, opirajočo se na nek Dončev pritok. Nemci so že zavzeli več mostišč na tej reki in potisnili sovražjte divizije proti Harkovu, istočasno pa so hitri oddelki dosegli južno od mesfa Doneč ter prekinili veliko železniško progo proti jugozahodu. Sovjetska obramba je bila močna in je tem bolj naraščala, čim bolj so se 'Nemci bližali mestu. Dočim je levo krilo doseglo Doneč in se čete v centru utrjujejo na vzhodnem bregu srednjega Donca, pa je desno krilo, ki nastopa južno
Amerikanci zahtevajo francoske ladje na otoku Martinique
Buenos Aires, tO. marca. AS. Izjava državnega podtajnika Summerja Wellesa, da so bile od novembra ukinjene jjošiljke živil na otok Martinique, je posledica težav s francoskim guvernerjem admiralom Robertom, ki je izjavil, da se ne bo več pokoraval Petainu. Siimner Welles ni povedali, zakaj so pošiljke živil ukinjene, ameriški listi pa pišejo, da hočejo s tem prisiliti Roberta, naj da združenim narodom na razpolago 170.000 ton trgovske mornarice ter letalonosilko »Beam«, križamko »Emil Bertin« m nekaj manjših vojnih ladij.
Volitve na Danskem
Kopenhagen, 10. marca, AS. Ves danski tisk objavlja proglas prestolonaslednika, ki je z.a bolezni kralja Kristjana državni regent. Regent je razpisal volitve za skupščino ni senat, katerih se 1k> udeležilo nad poldrug milijon volilcev.
Dež in sneg v Kataloniji
Barcelona, 10. marca. AS. Po raz.nih krajih Katalonije je prišlo do velikih deževnih in snežnih neviht. Vse reke so polne in mnogo krajev je popla vil jenih. Prometne zveze so prekinjene. Tudi na morju vlada nevihta ter je promet ustavljen.
od Vorošilovgrada, začelo izvajati proti temu mestu napad, ki bi utegnil biti zelo zanimiv.
Ne da se še reči, če 6egajo cilji nemške ofenzive do Donca ali preko njega, ker ni znano, namerava li nemško vrhovno poveljstvo zgraditi obrambno črto ob Doncu ali pa izvesti večje na pade. Dočim je središče nemških nastopov tore med llarkovom in Vorošilovgradom, je središče sovjetske ofenzive med Orlom in Kalugo, oziroma južno od Suliiničev. Tukaj napada devet sovjetskih pehotnih divizij s štirimi oklepnimi brigadami. Srditost borbe na tem odseku dokazujejo naslednje podrobnosti. Samo v nedeljo so nemški topovi izstrelili 200.000 granat pri Suhiničih, prav tako pa so besno streljali boljševiki, ki so na zelo kratkem odseku zbrali 150 baterij in 50 napadalnih topov. Na obeh straneh 60 uporabljali velike oklepne sile in sovražnik je v nedeljo in ponedeljek izgubil 115 tankov.
Na srednjem odseku premiki za skrajšanje bojišča še niso končani in je verjetno, da bodo po Rževu, Džacku in Sičevki izpraznjena še druga važ na križišča. Čeprav se zdi paradoksno, imajo vendar na tem odseku iniciativo Nemci in ne boljševiki, ki le zasedajo kraje, ki jih Nemci izprašaj ujejo.
možnosti neomejenega imenovanja kapitanov dolge plovbe ter pomorskih sirojnikov za rezervne častnike.
Letalstvo: n« predlog Duccia kot letalskega ministra so sprejeli zakonski načrt, ki ureja položaj pogrešanih, ujetih ter interniranih letalskih častnikov.
Prosveta: na predlo? prosvetnega ministra so za »narodno izdajo« proglasili zbirko »Monu-mentfl Italiae pedagogica«, ki jo bo izdala k r. italijanska akademija. Drugi ukrep ureja plačevanje šolskih taks za učence vseli šol, ki se preselijo zaradi preselitve iz mest.
Kmetijstvo in gozdi: na predlo; kmetijskega ministra so sprejeli zakonski ukrep o razširjanju mlatenja na stroj v Siciliji.
Promet: na predlog prometnega ministra =o sprejeli zakonski ukrep, ki določa obvezno odstranitev zunanjih anten za poslušanje radijskih oddaj, razen anten, naprav, ki so v javni službi in ki jih dovolijo vojaška ministrstva in ministrstva za promet. Ukrep določa dalje prijavo riinttrenskih ler sploh vseh zdravniških, električnih naprav z visoko napetostjo._ razen naprav po znanstvenih zavodih in bolnišnicah.
Vojna izdelava: n.n predlog ministra za vojno izdelavo s« sprejeli načrt zakonskega "^repa, ki določa kazni /a delavce v vojni industriji, če /apusle delo. Ukrep poostril je dosedanja določila in ka/nuje izostanek od dela, ki se zavleče na 24 ur s zaporom do 6 mesecev.
Seja vlade se je končala ob 12. Prihodnja seja bo v drugi desetini aprila.
Letala »Keinkel 177« nad Londonom
Stockholm, 10. marca. AS. Zadnji nemški letalski napad na London je bil za Angleže presenetljiv. Med napadajočimi letali so londonski strokovnjaki opazili nekaj letal vrste illeinkel 177«, ki jih smatrajo za najstrahotnejše nemško letalsko orožje. Ti štirimotorniki nosijo z lahkoto šesltonsko breme ter lahko brez težav prilete do Nevvyorka. ga
teh letal in zavezniška poveljstva so spoznala, da dobijo lahko poleg Anglije tudi severnoameriška mesta lej>cga clne nezaželjene obiskovalce.
London je doživel še neko drugo neprijetno preizkušnjo pri zadnjem napadu Protiletalsko topništvo za mesto namreč ni manjša nevarnost knkor sovražne bombe, število granat, ki niso eksplodirale v zraku, je deževalo na London ter ubilo mnogo prebivalstva.
bombardirajo in se vrnejo v svoja oporišča. Naslop • lleinkejov« priča, da Nemčija gradi veliko število
Tudi sovjetskih rezerv bo nekoč konec
Berlin. 10. marra. Berlinski krogi objavljajo nekatera mnenja o sovjetskih rezervah. Minister dr. tiiibbels je v svojem govoru dne 18. februarja omenil, da so se bile nemške informacije o sovjetski oborožitvi izkazale z.a napačne. Dejstvo, da je bilo v zadnjih dveh tednih na vzhodnem bojišču uničenih 1700 tankov in da je uničenih povprečno 50 tankov na dan, kar znese lelno 18.000, upravičuje vprašanje, če bo sčasoma uporaba tolikšnega števila tankov omejena in ali bodo lahko Sovjeti s tanki še po mili volji razpolagali. Angleško-ameriške dobave igrajo le malenkostno vlogo. Največ tankov je sovjetskega izdelka. Nihče ne ve nič točnega o sovjetski težki industriji v vzhodni Rusiji, Uralu in Sibiriji. Govorilo se je, da je bilo zgrajenih mnogo plavžev
——trn- ii <«
rajih. Uporaba sovjetskih tankov nn azij-?.jali in pozneje v Finski, pri zasedbi Polj-
v teh kraj skih mejah
ske in baltiških držav je bila deloma skromna, deloma je ni bilo mogoče nadzirati, vsekakor pa je ni mogoče primerjati z zimsko ofenzivo leta 1042-43. V poletju 1042 je sovjetsko poveljstvo zelo štedilo z ljudmi in gradivom. Popolnoma pa je izključeno, da bi mosjli Sovjeti po izgubi Ukrajine izdelati toliko orožja za zadnjo zimsko ofenzivo. Če pa so morali Sovjeti uporabljali svoje zadnje rezerve orožja in živil v upanju, da bodo mogli v kratkem temeljito spremeniti vojni položaj, je v tem dokaz, za prepričanje, ki vlada ne le v Nemčiji, marveč tudi v raznih nevtralnih državah, da se lak velik napor ne bo mogel več jjonoviti.
Nova turška vlada	{
Ankara, tO. jimrca. AS. Po odstopu vlade je dal predsednik turške republike Izmet Ineni naročilo za. sestavo nove vlade spet Ssradžoglu. Nova vlada se l>o predstavila skupščini 13. marca.
Ankara, 10. marca. AS. Nova turšk« vlada je postavljena takole: predsednik vlade Sirkru Saradžoglu, pravosodno ministrstvo Ali Riza Ture, narodna obramba Ali Riza Artukel. notranje ministrstvo Itecet 1'aker, zunanje ministrstvo Numan Menemedž.oglu, finančno ministrstvo Fuat Agrali, prosvetno ministrstvo I lasan Ali J u cel, javna dela Sirri Dav, gosjMidar-stvo Fuat Sirment, zdravstvo llulusi Alatas, monopoli Suathayri Urdžuglu, kmetijstvo Sevket Rasit Hatipoglu, promet Ali Fuat Gebesov. pravosodni, gospodarski, trgovinski in inono)iolski minister so bili na novo imenovani za ministre, ostali so bili že prej v vladi.
Evropa v borbi proti boljševizmu
Berlin, 10. marca. Anglosaška propaganda je v skrbeh, ker se je Evropa odzvala pozivu za totalno mobilizacijo in za totalno vojno proti boljševizmu. Anglosaška' propaganda je začela pozivali k odporu, seveda brez. vsakega uspeha. Med argumente anglosaške propagande spada nedokazljiva trditev, češ da boljševiške nevarnosti ni. Seveda nihče ni mogel prepričljivo dokazati
da
U
Moskovski odmevi na Stanleyevo izjavo
Stockholm, 10. marca. AS. »Timesovc dopisnik jjoroca i/. Moskve, da je izjava ameriškega jjOfslanika Stanleya o pomanjkanju sovjetskega priznanja z« zavezniško pomoč učinkovala v Moskvi kakor bomba. Časnikar nadaljuje, da so bile jioslanikove besede verjetno izrečene za podporo predsednika Roosevelta. ker Iii sovjetsko priznanje služilo za pomiritev predsednikovih nasprotnikov v ameriškem kongresu, ki so zahtevali takšno prizminje. Če so bili Stain-levevi nameni takšni — nadaljuje člankar — se jc zelo zmotil in jasno pokazal, da ne pozna usiholoiriie ruskega ljudstva in je dosegel rav-
no nasprotno od tega kar je želel. Rusi smatrajo, da se problem zavezniške pomoči tiče izključno njih samih in du tuji diplomati ne smejo vtikati vanj svojega nosu. Nekaj tisoč- avtomobilov ni nič v primeri s skrajno velikim številom mrtvih. Le malo je v Rusiji družin, ki bi ne imele vsaj enega padlega v vojni in statistike o ameriški pomoči gotovo ne morejo zmanjšati njihove boli. Dokler ne bodo imeli zavezniki tako velikih žrtev kakor Rusi, se I«) materialna pomoč smatral« le kot slabo nadomestilo za Ineso i ii kri. Združeni narodi nc smejo prezirati tega dejstva.
bi se Rusija odpovedala svojim ciljem. Tega ni dosegla niti izjava vrhovnega sovjeta. ki je na ponovne Edenove vzpodbude v drugih besedah ponovila isto, kar je povedal Stalin 25. februarja, češ da je Sovjetska Rusija v obrambni vojni in da nima imperialističnih ciljev. Ko bo odstranjena nacionalistična nevarnost, da bo vsak lahko odločal o svoji bodočnosti lako v gospodarskem kakor v političnem pogledu. Ta izjava praktično nima nikakega pomena. Tudi najspretnejši pro-pagandisli niso mogli iztisniti iz. nje nič pozitivnega. Nekateri propagandisti gredo celo tako daleč, da trde, da boljševiške nevarnosti ni, ker Sovjeti zadnje tri tedne niso mogli prodreti nemške razvrstitve. To seveda nima nič skupnega s komunističnimi cilji. Vsi" evropski narodi pa vedo, kakšne, bi bile posledice morebitne boljševiške zmage in zalo z. vsemi silami prispevajo k borbi proti največjemu sovražniku Evrope.
Rusi zahtevajo od Poljakov 200.000km' z 12 milij. prebivalcev
Bern, 10. marca. Rešitev finske krize je dala jasen odgovor na tendenciozne glasove Londona in Wasliingtona, češ da bo skušala nova vlada iskati sporazuma z Rusijo. Nova finska vlada je sprejela nedvomen sklep, ki se glasi: nadaljevati vojno. Švicarski list »Suisse- piše v zvezi s tem, da Finska ni klonila propagandnim vabam zahodnih držav, ker ve, kako Sovjetska Zveza pojmuje svobodo drugih narodov. Tudi Angloamerikanci, ki so izdali atlantsko karto, po kateri naj bi imel vsak narod pravico do samoodločbe, bi hoteli naj bi se Finska podvrgla Moskvi. Lep primer za to jc poljski spor, ki tudi kaže sovjetske cilje po ekspanziji in tlačenju drugih narodov. Švicarski list National Zeitung« v zvezi s tem pripominja, da znaša poljsko ozemlje, katerega hočejo imeti Rusi, 200.000 kvadratnih kilometrov in na njem živi 12 milijonov prebivalcev. Rusi z drugimi besedami zahtevajo zase celo vzhodno polovico ozemlja, ki je od leta 1920 do 1939 tvorilo Poljsko in tako svoji »zaveznici« Poljski odvzeti 55% njenega ozemlja ter 35% njenega prebivalstva.
Stockholm, 10. marca. AS. Včeraj je bil v. Londonu p<> stari in zapleteni	ceremoniji izvoljen za novega predsednika	spodnjega doma Cliftou Bro\vu.
Tesno sodelovanje med Madžari in Srbi
Vdanostna izjava zastopnikov srbske narodne manjšine velikemu županu
dr. Deaku
Pred kratkim emo poročali, da je madžarska vlada imenovala dr. Leona Lteuka, voditelja Madžarov v bivši Jugoslaviji, poleg dosedanjega položaja, ki ga je zavzemal v Sombotu, tudi šo za velikega župana v Novem Sadu. Dr. Deak je svoje novo mesto v Novem Sadu že nastopil. Ob tej priliki so se mu predstavili vsi tamošnji civilni in vojaški funkcionarji. Pozdravit so ga prišli tudi zastopniki srbske narodne manjšine v Vojvodini ter so mu izrazili popolno lojalnost in vdanost svoja narodnostne skupine ter njeno pripravljenost za tesno sodelovanje. O tem sporazumu poroča tudi »Pester Lloyd< in pravi sledeče: »Zastopstvo voditeljev srbskega ljudstva mesta Ujvidek je obiskalo novega velikega župana kraljevega svobodnega mesta Ujvidek dr. Leona Deaka. V delegaciji so bile zastopane različne politične stranke in skupine, ki so oh zasedbi igrale vlogo v srbskem političnem življenju. Med drugim so bili v njej: projšnji minister in ban ini. Doka Popovič, prejšnji župan dr. Branko ilič, bivši predsednik odvetniške zbornice in poslanec dr Milan Sekulit, višji pravoslavni duhovnik Todor Milil, prejšnji župan dr. Miloi Petrovit in njegov zastopnik podžupan dr. Miluti-novil, bivši poslanec dr. Branko Nikolič, predsednik srbskega narodnega gledališča dr. Uadoslav llii, bivši predsednik Trgovske in Obrtne zbornice Jovan Tijulum, več trgovcev, obrtnikov in zastopnikov kmečkega stanu.
Novega velikega župana je nagovoril in pozdravil poslanec Milan Popovič. Pohvalil je njegovo delavnost in zadržanje ob zasedbi ter poudarjal dejstvo, da je bil dr. Leo Deak vedno neomah-ljivi zagovornik in zastopnik madžarstva v južni Madžarski. Ta okolnost je za srbsko ljudstvo važna zato, ker dr. Leo Deak sam dobro pozna manjšinsko vprašanje in to ne samo teoretično in v praktični uporabi, temveč ga občuti zelo dobro tudi subjektivno. Zastopstvo srbskega ljudstva jo zato prepričano, da Leo Deak kot veliki župan mesta Ujvidek ne bo samo poudarjal potrebe po sporazumu z manjšinami, marveč bo to pot tudi našel in jim bo povsod pri izvajanju svoje visoke državne funkcije šel Čim najbolj na roko. To prepričanje služI že vnaprej kot pomirjenje, ker vsak narod gleda v priznanju in upoštevanju svojih pravic svoj lasten mir.
Toda zgodovinsko in moralno poslanstvo in življenjska sila tega ljudstva je bila tako močna, da Je premagala vsa razpoloženja in bridke udarce. Srbsko ljudstvo je sedaj našlo pot, ki omogoča sodelovanje in vsestransko sporazumevanje. Ta pot vodi v osebi velikega župana Leona Deaka. Pot pa nI lahka in tudi ravna ni. Najprej jo bo treba očistiti vso usedlino in ostankov nedavne preteklosti. Povrniti se je treba k duhu Franca Deaka, Jožefa EOtvOsa, Štefana Szechenyisa in Ludvika Mocsarysa.
Veliki župan dr. Leo Deak se Je najprej zahvalil za izvajanje govornika in za zaupanje, ka- I terega mu je izreklo odposlanstvo srbskega ljudstva ter je zatem med drugim izjavil: »Mi Madžari in Srbi moramo sedanjost ni bodočnost izoblikovati in utemeljiti na temelju preteklosti. Ob pogledu nazaj na preteklost se lahko o tem prepričamo, da za sporazum ni nobene ovire. Oba naroda sta se vedno lahko sporazumela. To je prišlo do izraza tudi v praksi in v zakonodaji. Vlada stoji na stališču pisanega in humanega prava in želi uvrstiti posamezne narodnostne skupine med popolnoma enakopravne državljane. Zato naprošam vse na-vzočne gospode, da me pri tem delu podpirajo. U6peh lahko dosežemo samo tedaj, če nas bo vse prebivalstvo Bnčko brez razliko narodnosti in socialnega položaja podpiralo. Mogoče je, da duhovi niso še toliko pomirjeni, da bi ee od nas tako močno zaželeno vzdušje moglo žo 6edaj upoštevatL Toda ravno za dosego takega razpoloženja vas naprošam za sodelovanje in za vašo brezpogojno dobro voljo. S svoje strani bom storil vse, da pride do sporazuma. Posebnega programa vam ne navajam. Gospodje, moje dosedanje delovanje vam je tako znano. In od svojega dosedanjega programa ne odstopam. Nobenih razlik ne delam med posameznimi rodovi. Moja vrata so vsakomur odprta. Vsakdo mi lahko sporoči svoje želje in pritožbe.
Končno hočem povedati samo 5e tole: Mi emo v vojni, ki jo spravila v pokret v zgodovini doslej še nepoznane energije. Ce je v teku preteklih tisoč let postnvila zgodovinska nujnost madžarsko in srbsko ljudstvo enega ob drugega, ni bilo to nikdar tako utemeljeno kakor ravno sednj. Z današnjim dnem hočemo začeti življenje, katerega bomo vzpostavili skupno Madžari in SrbL«
Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega 6klada podelil zakoncema Marinčič Cedomirju in Ljubici, Ljubljana, Vodnikova ulica 10, ob priliki rojstva dvojčic nagrado v znesku 600 lir.
1m
DALE CARNEGIE
11
Zlorabljeno zaupanje
Zaupanje je posebno dragoceno, zato so pa zlorabe izkazanega zaupanja vredne tem strožje obsodbe. Ni nuni treba opisovati neprecenljive škode in nesreče, ki jo ntora vse prebivalstvo občutiti zaradi pndanja morulnih dobrin enega dela našega ljudstva. — Na razne pojave ne[>oštcnosti v današnjih časih moramo gledati s popolnoma drugimi očmi ter jih ne smemo več ocenjevati za odpustljive grehe in zn izbrisljive prestopke kot v normalnih časih, temveč moramo vse pojave nepoštenosti zaradi splošne blnginje obsojati z najstrožjimi merami kot zločine proti splošnosti.
V dandanašnjih časih je pa zaupanje tudi prav posebna odlika ter jc zato zloraba izkazanega zaupanja po vsej pravici najgrši greh. Zaradi javne obsodbe smo prisiljeni, da z obžalovanjem poročamo o takem primeru med uslužbenstvom mestne občine ljubljanske. Na drugi strani pa lahko tudi z zadoščenjem ugotavljamo, da jc ta izjemni primer zbudil med poštenim mestnim uslužbenstvom zgražanje iu ogorčenje, kakršno zasluži.
Ljubljančani prav dobro poznajo izvršilni odsek mestnega finančnega oddelka ter vsi tudi vedo, kako veliko zaupanje izkazuje mesdna občina svojim izvršilnim organom, saj so v resnici deležni prav izrednih pooblastil, skratka, deležni so res največjega zaupanja, kar bi morali smatrati tudi za največjo čast. Toda prav med temi mestnimi uslužbenci sc je pojavila bela vrana, ki je zlorabila ta izredna pooblastila. lahkomiselno zapravila izkazovano zaupanje in s svojim zločinom omadeževala dobro ime drugega zanesljivega in poštenega mestnega uslužbenstva.
Mestno županstvo jc bilo namreč te dni prisiljeno izročiti policiji takega svojega uslužbenca zaradi skrajno pretkane poneverbe blizu 35.000 lir občinskega denarja.
Mestni izvršilni organ S. P. je oškodoval svojo rodno občino in svoje soobčane, kar je tudi vse priznal. Čeprav so trajale njegove poneverbe vse leto, jih je bilo zaradi pretkanosti in rafiniranosti mogoče ugotoviti šele minuli teden.
Po starem triku defravdantov se je tudi S. P. posluži! navadnega izgovora o izgubljeni večji vsoti občinskega denarja. Sedaj sc namreč zagovarja, da je lani meseca marca pri pijančevanju onkraj sedanje državne meje izgubil aktovko z 20.000 lirami občinskega denarja. Da bi bil to izgubo nadomestil, je —
seveda tudi po starem rcccptu — hotel izgubljeni denar pridobiti z novimi utajami, kar se mu jc tudi precej posrečilo, saj je bil primanjkljaj ugotovljen šele sedaj, ln prav to dolgotrajno uspešno prikrivanje je dokaz za skrajno pretknnost krivca, ki se mu je posrečilo prvotni primanjkljaj 20.000 lir povečati še za 15.000 lir, ne du bi bil pri tem vt>nj del primanjkljaja jM)k ril s pošteno pridobljenim denarjem.
Izvršilni organi imajo bloke s potrdili za prejeti denar in s kopijo. Za vsak prevzeti denar mora izvršilni organ — kot vsi drugi mestni uslužbenci — dati plačniku potrdilo, kopijo potrdila pa izročiti uradu, ki seveda vse kopije takoj natanko prekontrolira z vplačili. Zalo ta nemožati mož seveda ni mogel utaj pričeti z njemu zaupanimi potrdili, temveč si je pri nekem svojem tovarišu, ki je za njim izginila sled, priskrbel drugo potrebno potrdilo, ki naj bi bilo nekako pozabljeno ali zavrženo. Dalje je pa šlo že mnogo laže, ko je v svoj blok vpisaval mnogo manjše vsote kakor jih je dobival pri strankah. Seveda pa strankam izročena potrdila niso bila enaka kopijam. Krivec je plačniku iz svojega bloka sicer dal potrdilo zu pravilno vsoto, vendar pa tega potrdila nikdar ni kopiral s kopirnim papirjem, pač pa je kopijo napisal s tintnim svinčnikom ter vanjo zabeležil čim man jšo vsoto. Nekateri so to čudno poslovanje tudi opazili, toda izvršilni organ je povsod imel že pripravljen izgovor, da je pač iz bloka nekod izgubil indigov papir. Za kontrolo je bilo na ta način vse njegovo poslovanje na videz v redu, saj je mestna blagajna res vedno dobilo od njega tisto vsote, ki so bile izkazane na izročenih kopijah potrdil.
Pred kratkim je pa neka stranka pri mestni občini imela tudi neko terjatev ter je prišla po denar, a v uradu so stranko imeli zapisano tudi med svojimi dolžniki ter so zato hoteli strankino terjatev obračunati z njenim dolgom. Spogledali so se, ko jim je stranka predložila pravilno potrdilo plačanega zneska. Tako je bila ugotovljena prva utaja, ki ji je takoj sledila tajna podrobna preiskava pri raznih strankah, kjer je denar kasiral mestni izvršilni organ S. P. Prav hitro je bilo ugotovljenih še šest na ta način presleparjenih strank, kjer je S. P. mestno občino oškodoval za vsoto od 2578 lir do 11.208.15 lir. Bil je celo tako predrzen, da si je to najvišjo vsoto pridobil pri isti stranki z dvema potrdiloma, ko je ta stranka dvakrat plačala po okrog polovice te vsote. Pa
Kaznovani trgovci in obrtniki
Ured za nadzorstvo cen pri Visokem komi-sarijatu sporoča, da je okrajno glavarstvo v Ljubljani iareklo v mesecu januarju naslednje kužni za kršilce oskrbovalnih predpisov:
Za prodajo vina brez dovoljenja: Urch Josip, trgovec, Vrstovškova 6, 2000 lir globe, Braz Vojko, trgovec, Zaloška 61, 2000 lir globe, Zupan Julij, Drenikova 12. 2000 lir globe, Lasa Jurij, Vodnikova 71, 2000 lir globe.
Za prodajo tipiziranih tekstilij po nedovoljenih cenah: Urbane Kranc, trgovec, Sv. Petra c: 1, 11)00 lir globe in 10 dni zatrje obrata.
Za opuščeno registracijo v registru racioniranih predmetov: Kajfež Frančiška, g06tilničarka, Florjanska 4, 1000 lir globe.
Za opustitev izveskov s cenami: Lavrlh Marjeta, prodajalka, Streliška 10, 1000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata; Vodnik Alojzija, prodajalka, Tržaška 2ti, 500 lir globe; Staut Katarina, fotogra-finja, Blelvveisova 35, 500 lir globe; Marolt Ivan, gostilničar, Vidovdanska 24, 2000 lir globe in 20 dni zaprtje obrata; Bric Leopold, krojač, Bleivveisova cesta 06, 500 Ur globe.
Za nakup tekstilij brez točk; Jemejčič Stane, stanujoč na Vrhniki, globa 300 br. — Za skrivno klanje živine: Mehle Ana, Ponova vas, 500 lir globe in zaplenitev blaga; Boh Jožef, Stranska vas, 1000 lir globe; Kržič Ivan, Rakitna, 100 lir globe; Rode Franc, Devica Marija v Polju, 500 lir glol>e in zaplemba blaga. — Za nedovoljen nakup in prevoz živil: Turk Lojze, Višnja gora, 50 Lir globe in zaplenitev blaga; Zavodnik Stanislava, Ljubljana, 150 lir globe in zaplenitev blaga. — Za nedovoljeno povišanje cen: Dra&ler Korol, Vrhnika, 300 lir globe. — Za neredno mletje žita: Jam.šek Ivan, Zg. Kašelj, 100 lir globe in zaplenitev blaga; Martin-čič Franc, Grosuplje, 50 lir globe in zaplenitev blaga; Mehle Ana, Grosuplje, 50 lir globe; Cun-der Luka, Tomačevo, 100 lir globe in zaplenitev blaga; Peterca Ivan, Devica Marija v Polju, 100 lir globe in zaplenitev blaga; Sraikar Ivan, Tomačevo. 100 lir globe in zaplenitev blaga. — Za nedovoljen nakup surovih kož: Kuhar josipina, Devica Marija v Polju, 50 lir globe in zaplenitev blaga.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu je izreklo naslednje kazni: Za skrivno klanje in prodnjo mesa na prepovedan dnn in po zvišani ceni: Saje Franc, mesar, Br.šljin 17, občina Prečna, 1.500 lir globe in zaplenitev blaga. — Za skrivno klanje: Bambič Josipina, kmetica, Št. Jernej 8, 150 lir globe in zaplenitev bluga.
Okrajno glavarstvo v Logatcu je meseca januarja izreklo naslednje kazni: Za nedovoljeno povišanje cen: Kune Franc, Gor. Logatec 54, 500 lir globe, 16 lir takse. — Za prevoz krompirja bP"z predpisanega dovoljenja: Meze Viljem, Logatec, 100 'Lir globe, 16 lir taikse in zaplenitev blaga.	^
Kazni ra kršitve obrtnih predpisov. Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisarlatu sporoča, da je mestno poglavarstvo v Ljubljani izreklo naslednje kazni za kršilce predpisov zakona o obr-tih: Florjane Jožef, Topniška 14, je bil kaznovan na 1600 lir globe. Ercegovič Marjan, Medvedova 20, je bil kaznovan na 1132 lir globe in takse ter zaprlje obrala.
tudi to še ni vsa pretkanost, saj si je izkoriščevalec zaupan ja upal še dalje ter si je večkrat prihranil potrdilo in kopijo predvsem pri plačanih manjših vsotah, ko stranki sploh ni izročil potrdila.
Lahko bi navedli še več zvijač tega obžalovanja vrednega človeka, vendar jih pa ni trebn, saj bo sedaj govorila pravica in dobila tudi popolno zadoščenje. Takoj pa moramo podčrtati tudi krivčevo zagotovilo, da med mestnim uslužbenstvom ni imel prav nobenega pomočnika. Zaradi tega primera nepoštenosti je županstvo seveda takoj poostrilo nadzorstvo nad poslovanjem ter ukrenilo vse mere, da bi bila |)onovitev takega primera ali kakršna koli poneverba popolnoma nemogoča.
Javnost bo gotovo odobrila strogost županstva, saj v sedanjih časih zloraba zaupanja nikakor ne sme biti deležna usmiljenja, ker bi občina s svojo dobroto dajala samo potuho. Nepopustljivo strogost županstva naj pa mes-t-no uslužbenstvo smatra za zadoščenje, da županstvo hoče z vsemi sredstvi obvarovati s tem zločinom ogroženi dobri glas mestnega uslužbenstva.
Kako si pridobiš prijateljev
P. S. Pismu je priloženo sporočilo, ki Va6 utegne zanimati in ga boste brez dvoma poslali Vaši radijski po6taji.
Z odličnim spoštovanjem
G. Blank, odsek za radio.
(Vendar nekaj, kar utegne človeka zanimati! Toda zakaj nisi takoj začel na ta način svojega pisma? Človek, ki se je drznil pisati take beda-stoče, ne rabi nobenega odgovora, pač pa pošteno količino joda v svojo tiroidno žlezo.)
Navajamo pismo, ki ga je napisal ravnatelj velikega spedicijskega podjetja šefu neke velike tovarne.
Kakšen uspeh ie imelo to pismo? Berite ga in boste takoj spoznali.
Gospod Edvard Zerega?
Dela v našem skladišou zelo ovira popoldansko iztovarjanje večine blaga. To 6tanje povzroča zastoj pri delu ter s tem tudi zastoj v odpošiljanju. Pričakujemo torej Vašega sodelovanja, da 6e Izognemo škodljivim učinkom, ki nam jih povzroča prepozno pošiljanje blaga. Prosimo Vas zato, da nam pošiljate blago še dopoldne. Tako bo6te dosegli takojšnje raztovorjenje Vaših vagonov in Va-,še pošiljatve bodo gotovo takoj šle na določen naslov.
Z odličnim spoštovanjem
Janez Svetilnik.
Ko je gospod Zerega prebral to pismo, mi ga 1 je poslal s sledečimi prijx>mbami: »To pismo je imelo pojKilnoma nasproten učinek, kakor si ga je l želel odjoošiljatelj. Naiprej opisuje težave v blagov-| nem skladišču, kar nas prav nič ne zanima. Potem j se pa jjoteguje za naše sodelovanje, ne da bi pomislil, ali nam bo to sodelovanje v breme. Nazadnje pa nas zagotavlja, da bodo naši vagoni takoj raz-tovorjeni in blago odposlano. Z drugimi besedami, edina 6tvar, ki bi nas lahko zanimala, je zadnja. Ton pisma pa je tak. da lahko vzbudi v nas bolj nasprotstvo kakor pa sodelovanje.«
Pa poglejmo, kako bi isto pismo mogli napisati na bolj primeren način. Važno pri tem je vedno to, da gledamo stvar ne 6amo s svojega, temveč tudi s tujega 6tališča.
Cenjeni gospod Zerega!
Vaše podjetje je naš klijent že 14 let. Hvaležni smo Vam, da ste nam šli vedno na roko in bomo storili V6e, da Vas zadovoljimo ob V6aki priliki. Zal Vam pa moramo 6j>oročiti, da Vam ne bomo mogli uspešno ustreči, če nam boste še pošiljali blago pozno [Dopoldne. Drugi klijenti nam povzročajo zastoj v raztovarjanju. tako da Vaših vagonov ne moremo takoj raztovoriti. Da 6e izognemo tej zamudi, bi nam morali blago jx>slati že dopoldne. Na ta način bi ga takoj raztovorili, in naši uslužbenci bi lahko šli hilreje domov uživat odlične makarone, ki jih Vi izdelujete.
Prosim Vas pa, da tega pisma ne smatrate kot nekakšno pritožbo. Tudi ne mislite, da Vam hočem dati nasvetov glede uprave v vodstvu Vašega jx>djetja. Edino, kar me je k temu nagnilo, je želja, da bi Vam čim hitreje ustregej. Bodite pa prepričani, da Vas bomo na en ali drug način kar najbolje zadovoljili. Vem, da ste zelo zajx«leni, in zato Vas prosim, da si ne bi jemali časa in nam odgovarjali na to pi6mo.
Z odličnim spoštovanjem
Jošt Breznožnik.
Tisočem trgovcem gredo danes narobe njihovi posli. In zakaj? Zato, ker mislijo samo na svoje Koristi, ne mislijo pa, kako bi s 6vojim blagom ter s svojimi izdelki mogli pomagati nam, odjemalcem, kako bi V6aj deloma ustregli našim željam. Ce bi se jx> tem ravnali, bi gotovo njihova trgovina zacvetela, kajti imeli bi vse polno odjemalcev.
Koliko je takih, ki se nikoli ne potrudijo, da bi 6e vživeli v 6tališče drugih! Nekoč sem vprašal človeka, ki je že več let živel v mojem okraju, ali je moja hišica zgrajena z armiranim betonom, ali pa z votlo opeko. Odgovoril je, da ne ve, da pa lahko vpraša to in to družbo. (To sem vedel tudi jaz!) Dan za tem sem prejel pismo. Ali mi je mogoče jx>slal zaželeno obvestilo? Kaj še! Ponovil je to, kar mi je bil že povedal, na koncu pa 6e je ponudil, da mi bo oskrbel zavarovanje. Mož torej ni hotel pomagati meni, temveč le sebi.
Tudi drugi poklici niso nič boljši. Pred leti sem 6e oglasil pri znanem specialistu za bolezni v grlu in nc«u. še preden se je začel zanimati za moio bolezen, me je vprašal, kdo 6em in kaj delam. Bilo je očitno, da 6e ni zanimal za mojo bolezen, temveč ga je zanimalo predvsem to, koliko honorarja bo moral zahtevati od mene. Ni bil njegov namen ta, da mi pomaga, temveč da izve, koliko more iz mene izsiliti. Izid vsega je bil, da mu ni6čm dal niti ficka, kajti ogorčen sem odšel.
Svet je jjoln podobnih dobičkarjev in egoistov. Redki posamezniki, ki skušajo z globoko zajetim altruizmom pomagati drugim, imajo ogromno prednost nad maso. Young pravi: »Tem ljudem ni treba nikoli skrbeti za 6vojo bodočnost.«
Boj za bagdadsko žeEezmco
Ko so se Angleži pripravljali na vojno v južni Afriki, se je na Bližnjem vzhodu kuhalo še nekaj važnejšega.* Turški sultan je dne 25. novembra 1899 podpisal predhodni sporazum, ki je nemški družbi dajal pravico zgraditi železnico od Bagdada do Basore ob Perzijskem zalivu. Ta koncesija je bila sad desetletne politike, ki je načela popolnoma novo dobo v evropski politiki. Razvoj nemškega delovanja v turškem cesarstvu je bil tak. da je to vprašanje postalo eno glavnih spornih vprašanj v evropski politiki. To vprašanje je usodno vplivalo na zvezo med Nemčijo na eni strani in Anglijo ter Rusijo na drugi strani. Zato bi bilo na mestu poseči nekoliko nazaj, da bi se moglo jasno ugotoviti, kako je prišlo do sporazuma med Turčijo in Nemčijo in do podelitve železniške koncesije ob Perzijskem zalivu.
Lahko se reče, da so se za načrte zgraditve železnice v Bagdad začeli zanimali že v dobi pred krimsko vojno, to je pred letom 1853. Angleži so se namreč vedno zelo zanimali za svoje prometne zveze z Indijo in so leta 1930. poslali izredno spretnega častnika polkovnika Chesneya na Bližnji vzhod, da bi proučil tek reke Evfrat in ugotovil, če je reka plovna. Cbesney je izdelal zelo ugodno poročilo in član njegove odpravo kapitan Lynch Je začel v naslednjem desetletju s paro-piovbo po Evfratu od Perzijskega zaliva do Bagdada. V tistem času jc bila Evropa vsa navdušena za gradnjo železnic in zalo 6e ni prav nič čuditi, čo so ee v Londonu porajali najbolj fantastični načrti o tem, kako naj se razvijajo prometne mreže na Bližnjem vzhodu; cilj teh načrtov pa Je bil odpreti ves Bližnji vzhod angleški trgovini. V letu 1842. je VVilliam Pare, zastopnik Sevilskih železarn v Dublinu, predložil načrt za zgradbo železniške proge od Calaisa čez vso Evropo v Carigrad, od Carigrada pa naprej v Kalkuto v Indiji in od Kalkute v glavno mesto Peking na Kitajskem. Naslednjega leta jc Aleksander
• Iz knjige Langer: La diplomazia deirimperialismo. — FSPI, Milana
Campbell v imenu angleške indijske družbe predlagal zgraditev železniške proge, ki bi vezala Ostende v Belgiji s Carigradom, in 6ioer čez Dunaj in Beograd, iz Carigrada pa bi šla čez Malo Azijo v Alep, ob Evfratu prišla do Perzijske obale in šla nalo naprej v Caraci ter v Kalkuto v Indiji. Podoben načrt je leta 1851. predlagal James T. Thomson ter po večletnem trudu in naporu dosegel pristanek turške vlade ter pristanek angleške vlade.
Po končan krimski vojni je te načrte povzel William P. Andrew, predsednik sindske železniške družbe, ki je 6kupaj a Chesneyem sestavil skromnejši načrt zgraditve železniške proge od Selefkeha ob zalivu Alcksandrete do Jaberja ob gornjem Evfratu. Ta proga bi bila dolga nekaj nad sto kilometrov ter bi vodila samo do plovne točke na Evfratu, vendar pa je bil že napravljen načrt, ki bi to progo podal jšal do Bagdada in Basore, kjer ao pristajali tudi veliki parniki. Ustanovljena je bila evfratska železniška družba in lord Stratford je dosegel, da je turška vlada dala šestodslolno obrestno poroštvo. Turška vlada je bila tedaj sploh zelo navdušena za vse investicije tujega kapitala v Turčiji. Andrevv sam je v Angliji vodil veliko gonjo v tej smeri ter povsod podčrtaval koristi, ki bi jib prinašala takšna železniška zveza skozi Turčijo, ker bi vključila v svetovno trgovino bogata ozemlja v Mezopotamiji. Anglija pa bi iz take železniške zveze imela tudi strateške koristi, ker bi to bila prometna žila, ki bi po suhem vezala Indijo z Anglijo. V posebni knjigi je Andrew izražal veliko nezaupanje v ruske namene proti Armeniji in Perziji ter je pisal, da je treba to ruske načrte vsekakor preprečiti.
Vendar pa se njegovi načrti niso posrečili, ker je bil proti njim angleški zunanji minister lord Palmerston, najbrž iz ozirov do francoskega cesarja Napoleona III. Andrewovi načrti niso dobili poroštva angleško vlade, turška vlada pa je ta poroštva stavila kot predpogoj.
Nato niso več obravnavali načrtov o azijskih železnicah do leta 1871., dasi so v letu 1850. in 1863. angleške družbe prejela koncesijo tn zgraditev železniške proge iz Smirne v Aidin in Kasabo. Misel na železniško progo ob obali Sirije je pokopal odlični avstrijski inženir .VVilhclm von Pressel, ki Je podal Izčrpno poročilo turSkemu sultanu
v letu 1874. Pressel je sultanu predlagal železniško mrežo, ki bi skupno znašala 6000 kilometrov. Glavna proga bi šla lz Carigrada v Bagdad in Basoro, in sicer čez Ankaro, Diarbekir in Moeul s stranskimi progami v Eakišer, Cutajo, Konijo in druge kraje. Pressel je bil namreč mnenja, da bi železnica čez Sirijo šla po sami puščavi in ne bi imela dovolj dohodkov. Po njegovem mnenju bi proga bolj na severu, in sicer čez Anatolijo donašala več, ker bi šla po rodovitnih pokrajinah, ki so še bile povrh sposobne za kolonizacijo. Inženir je predlagal, da naj turška vlada vzdolž proge naseli dva milijona Nemcev, ki bi organizirali gospodarski razmah vseh dežela ob progi.
Lahko pa se reče, da sultan ni bil ravno preveč navdušen za naseljevanje v taki meri, vendar pa je načrt inženirja Pressla pozneje postal temelj za razvoj železniške mreže v Turčiji. Takoj eo začeli z deli za prvi odsek proge od bosporske obale do Ienina. Komaj pa je bil ta odsek železniške proge zgrajen, je že bil prepuščen angleški družbi v izkoriščanje. Kmalu nato, ko je Pressel sestavil svoje predloge, je angleška vlada izrazila, da se znova zelo zanima za železniško zvezo z Indijo. Dela za Sueški kanal so bila končana, ker pa je bil ta kanal tedaj še francosko podjetje, eo številni Angleži menili, da mora imeti Anglija prometno zvezo z Indijo, ki bo jx>polnoma pod angleškim nadzorstvom. V Londonu so imenovali parlamentarni odbor, ki je imel za nalogo, da prouči železniško mrežo med Sredozemskim morjem, Črnim morjem, Perzijskim zalivom in o tem poroča angleški vladi. Odbor je zaslišal mnogo strokovnjakov in proučil mnogo predlogov in je nnzadnje predlagal železniško zvezo iz Aleksandrete ali Selefkeha v Bagdad, Basoro in Kuvel. 0dl>or je ugotovil, da bi zveza ob Evfratu bila najprimernejša za hitro pošiljanje čet v Indijo. Ta železniška proga pa bi prav tako zaprla in preprečila sleherni poskus ruskega prodiranja proti Perzijskemu zalivu. Ta železniška zveza bi prinašala ogromne trgovske koristi Angliji in Indiji. Odbor pn je tudi podčrtal, da ni računati na kakšno velike dohodke takoj v začetku in bi za prvo dobo angleška vlada morala dajati velika poroštva. Toda vlada Je ta poroštva v letu 1872. prav tako odklonila, kakor jih je odklonila v letu 1857,	.(Dalje-).
Urice v družbi Prešernove muze
Kadar grem mimo Prešernovega spomenika, si ga ogledam od nog do glave. Tudi na muzo vržem oko, 6aj je muza 6imbol vseh lepih ume;tno6ti in lepih navdihov. Onega dne me je zamikalo, da bi 6e z njo pogovarjal. Mansikaj novega bi ji imel povedati, nemi revici na spomeniku, in marsikaj bi jo rad vprašal. Ali me pozna? Kako me ne bi poznala! Že nekaj let 6e ukvarjam s peresom in vsa-kikrat jo milo pogledam, kadar grem mimo. Vzel sem v roke šop izrezkov 6voje prve povesti, 6i nadel na glavo najboljši klobuk in 6e postavil pred Prešernov spomenik. Namignil 6em ji z glavo in ji 6 prstom pokazal na legitimacijo v rokah.
Nenadno 6e je ozrla name in se nasmehnila. »Pozna me!« mi je odleglo. Pomignil sem ji in ji dal vedeti, da bi rad z njo na sprehod. In pomislite, zdrknila je po črnem marmorju in mi 6Kočila v naročje. Presenečenje je bilo tako veliko, da sem ji pozabil povedati svoje ime. Prvi vtis je bil, da mi je hvaležna, da sem 6e je spomnil. Z otožnimi očmi me je pogledala, njeni udje pa so bili tako premrzli in okorni, da 6em ji moral ponuditi roko. Krenila 6va proti trnovski cerkvi, kjer se je začela v velikem tednu, pred dolgimi, dolgimi leti 6rčna tragedija njenega varovanca.
Do 6ape pa sem prišel šele v Zvezdi.
»Ti je všeč, sestrica?« sem jo vprašal in ji pokazal prostrani Kongresni trg.
»Žal mi je starih kostanjev, toda zelo všeč mi je.« Njen gla6 je bil hripav, 6aj že tako dolgo ni govorila.
»Glej, tule je Filharmcmična družba, na vogalu pa prodajalna Glasbene Matice. Ljudje imajo radi njene koncerte. To so ljubitelji glasbe, ki 6e gn«i-tejo za vstopnice.«
»Že od nekdaj 6o Ljubljančani ljubili petje.«
»Ne, draga moja, sedaj gre za 6imlonične koncerte!«
»Ah, kako rada bi jih elišala!« je spregovorila z glasom, ki je postajal že vedrejši.
»Tole je univerzitetna palača!« Moja lepa spremljevalka je samo pokimala in se še ozirala nazaj proti uršulinski cerkvi in v drugo 6tran proti
Pred ustanovitvijo časnikarskega »Surovine«
Gradu. V očeh sem ji bral, da jo vežejo mnogoteri spomini na trg, kjer je nekdaj posedala v senci kostanjev.
Od daleč je zagledala palačo univerzitetne knjižnice. »Lepa, nova palača!« ie vzkliknila. Toda vrsta 6|x>menikov, ki stoji pred šolo Glasbene Matice, je pritegnila njeno pozornost drugam. Ko sem ji razlagal, da gre za skromne spomenike Adamiču, Jenku, Sattnerju, Gallusu, Hubadu, Foersteriu in drugim, mi je povedala, da je 6rečna, ko viai, da Ljubljana ča6ti 6voje glasbene umetnike v&aj po 6mrti.
»Vidiš, to je hram naše književnosti in to je spomenik dr. Ivanu Prijatelju,« 6em ji razlagal naprej. Pred univerzitetno knjižnico ie dolgo postala in si ogledovala vse podrobnosti. Podrobno me je začeja spraševati, kdo jo je gradil, kdaj 60 jo po- 1 stavili in če je tudi notri lepo urejena.
»Sestrica, vredna je, da si jo ogledaš!«
Pospešila je korak in že 6va 6e vzpenjala po bogatem stopnišču proti veliki študijski dvorani. Tam je sedelo okrog sto oseb, večinoma mladih; V6e je bilo tiho, vsakdo je prebiral delo, ki ga je imel pred seboj na mizi. Ilotel sem jo voditi jio dvorani, da bi ji pokazal, kaj vse lahko dobijo ljudje v tej knjižnici, prijela pa me je za roko in mi rekla, da ne bi hotela motiti.
»Vsako knjigo lahko dobiš tu?« me je šepetaje vprašala.
»Vsako knjigo in vsak časopis; 6e hoče$ prepričati?«
Spomnil sem se, da potrebujem jxxlatkov o življenju pohorskih drvarjev za nadaljevanje nekega svojega dela. Stopila sva h knjižniarju in začela brskati po kartoteki avtorjev. Potem 6em izpolnil obrazec Koprivnik: Pohorje itd. in čez dve, tri minute sva že imela knjigo v rokah. Celo domov sva jo 6mcla vzeti.
»Te r>oznajo?« me je vprašala.
»Ne, samo zaupajo mi.«
»Glej, da jo boš pravočasno vrnil!« mi je rekla s svojim nežnim glasom.
»Dan prej jo bom vrnil, kot 6em zapisal na litku.«
sindikata
V petek, dne 5. marca L 1. se ie sestal odbor Novinarskega diruštva v Ljubljani, kj je včlanjeno v Zvezi svobodnih poklicev in umetnikov. Seji so prisostvovali tudi predsednik Pokrajinske zve.ze svobodnih poklicev in umetnikov inž. Milko Pikrmujer in sindikalni strokovnjak comm. Aleksander Nicotera. Namen seje je bil obravnavati nova sindikalna pravila. Seji
Vsako jutro pet minut pred osmo moreš srečati blizu trimostovja elegantnega goopodu, ki z aktovko v roki lahnih korakov hiti v pisarno. 2e prvi videz ti razodene, da je to nad vse vljuden gospod. Skrbno oblečen, nikjer nobenega madeža, nobenih kričečih barv, skratka, gentleman. Ce rečeš, du je to le zunanjost, se gotovo motiš. Zunanjost tega gospoda je lo nekak izraz notranjega razpoloženja. Poznam ga namreč od bliže iu vem, da bolj vljudnega
' .. L .. 1 ! I t. .. ....!.... .. Al.,* ..i ii 4 > I.-	n n i 11 11 tj i l '
»Kriminalec št. 10.434«
Spopolnitev slike »tovariša Tita«, vrhovnega komandanta partizanov
na Balkanu
V »Sloveneu« z dne 9. marea smo objavili po zagrebškem nemškem listu >Neue Ordnung« podatke o vrhovnem partizanskem poveljniku Titu, k.i s tem izmišljenim vzdevkom samo prikriva svoje pravo ime Jožef Broz. Sedaj smo dobili na razpolago še ostalo hrvatsko časopisje, ki o tem važnem odkritju poroča še obširneje in tako spojiolnjuje sliko čisto navadnega kriminalca. razbojnika in roparja, ki si ga je izbrala Moskva za svojega vrhovnega rablja za bivše jugoslovansko področje.
Omenili smo že, da je bil zloglasni Jožef Broz rojen dne 6. marea 1892 v Kumanovcu, občina Zagorska sela v okraju Klanjec ob Sotli, kamor je še sedaj pristojen. Hrvatsko časopisje sedaj odkriva, da je Broz že kot otrok v ljudski šoili kazal vse znake mladostnega pokvarjenca. Med svojimi součenci je nastopal kot oblastnež drzno in surovo ter je bil na glasu kot nevaren pretepač. Dva svoja mladostna tovariša je ob neki priliki taiko pretepel, da sta ostala za vedno pohabljenca.
Ko je bil Broz, »edainji Tito, slar osem let, je prvič prišel v navzkrižje s postavo. Vlomil je v stanovanje domačega učitelja in v župni-šče ter ju okradel. Ukradene stvari je takoj prodal. Tako je Jožef Broz stopili na kriminalno pot ter ji je potem ostal zvest vse do današnjih dni. S svojim početjem in nepoboljšljivostjo je staršem delal samo žalost. Zastonj se je trudila mati, da bi ga spravila nazaj na pravo pot. Zastonj da je roti! oče, naj se poboljša. Fant je ostail trmast in nedostopen Za vsaik nasvet. Da bi v bodoče sploh več ne čul stalnih očitkov svoje matere in očeta, se je »osamosvojil« in je enostavno pobegnil od doma. Predal se je cesti in ulici in se pričel klatiti po svetu. Bolj, kakor
Slika »Tovariša Tita«, kakor jo je imela spravljeno zagrebška policija, oddelek za kriminalce.
s ključavničarstvom, katerega 6C je hotel izučiti, se jc bavil s tihotapstvom, tatvino, ropom in nasiljem. Zaradi teh zločinov in prestopkov, je imel stalno posla z oblastmi in je tako postal znanec raznih zaporov. Toda pri toni je imel tudi srečo. Vedno se je znal nekako »izmazati«, tako, da ga oblast nikdar ni mogla prav prijeti in spraviti na varno, da bi bil v bodoče neškodljiv za človeško družlio. Tako je bilo tudi leta 1928. ko je izropal neko cerkev. Tudi tokrat ga je oblast kmalu izsledila, toda kmalu je bila objavljena amnestija, ki je zajela tudi tega pokvarjenca. In je bil zopet prost. Toda kot nevaren zločinec in ropar je tedaj le prišeil ▼ kartoteko kriminalcev zagrebškega policijskega ravnatel jstva ter je kot tak dobil številko 10.434.
To leto je v Brozovem življenju nastal preobrat. Kar naenkrat je začutil v sebi tudi »politične zmožnosti«. Pričel je nastopati tudi politično ter je pri tem spretno izkoriščal svoje bogate izkušnje iz podzemlja. V služili komunistične stranke se je tedaj pričeli udejstvovati pod raznimi izmišljenimi imeni in prevarami. Kot taik je pričel delovati najprej v krajevnem odboru komunistične stranke, zatem v (mestnem odboru, dokler ni bil meseca decembra leta 1934 izvoljen na ta jnem kongresu komunistične stramke biv. Jugoslavije za člana Osrednjega odbora te stranke. Do tega časa se je posrečilo tako njemu, kakor tndd njegovim predpostavljenim, zakriti in zabrisati vse sledove njegove kriminalne preteklosti. Osrednji odlbor komunistične stranke, kakor tudi Polit biro, sta imela najprej svoje 6edež na Dunaju, pozneje v Pra.gi in končno od januarja meseca 1937 v Parizu. V vseh teh mestih je bil tudi Broz in se je v njih tudi komunistično udejstvovail. Med tem časom, kakor tudi že prej. je bil večkrat poslan v Moskvo, kjer je obiskoval teroristične tečaje. V Moskvi je ostal trajno kot čla.n zastopstva komunistične stranke biv. Jugoslavije skupno z judom Fleischerjem. Zaradi svojih kriminalnih in terorističnih sposobnosti, si je Broz kmalu pridobil zaupanje vodilnih članov Kominterne, ki ga je uporabila za svoje cilje tudi v rdeči Španiji, odkoder je pod izmišljenim imenom poslal spomenico Zvezi narodov v korist »zakonite španske v1! a de«. Kakor že omenjeno je leta 1938 pričel nastopati kot češki inženir Tomanek. V tem času mu je tajništvo Kominterne zaupalo preosnovo komunistične stranko v bivši Jugoslaviji, kjer je ta stranka že bila pričela razpadati. Po izbruhu vojne leta 194-1, se je po razpadu biv. Jugoslavije Broz prelevil iz Tomaneka v Tita ter je pod tem imenom pričel najprej nastopati v Srbiji, nato pa v Bosni.
Kot čisto navaden ropaT, izsiljevalec An te-
zadevanja tako v korist organizacije zveze kot v korist posameznih včlanjenih sindikatov. V zahvali je predsednik Zveze s svoje strani po- < ^"e"vedno^likuje po I zdravil sindikat časnikarjev, ki se ustanov a. yJ	daje veliči.
podčrtajoč važnost časnikarjev za javno /..vije- ,	vis((k(, iU{ Si|j
nje ter je izrekel zeljo, da bi v sporazumu z 1	r j r
Zvezo in sindikalnim strokovnjakom izkoriščajoč polno zagotovljeno avtonomijo, stvorili zdravo in solidno organizacijo, ki bo skrbno pazila na varstvo njihovih interesov. Tudi sindikalni strokovnjak je posvetil tople besede simpatije in voščil prijttidnikom novinarske organizacije, s katerimi se čuti tudi sam kot poklicni časnikar zvezan v skupnih strokovnih interesih. Pojasnjujoč sindikalno ureditev in pomen strokovnega seznama časnikarjev, je dal razna tozadevna pojasnila in tudi odgovarjal na razna vprašanja navzočih. Potem ko so bila sporazumno obravnavana podrobno vse vprašanja, je bilo sklenjeno izdelati v smislu razprave pravila in jih predložiti Visokemu komisarju v odobritev in objavo. Nato pa bo sklicana skupščina članov za formalno ustanovitev sindikata.
X. simfonični koncert
Ljubljana, 10. marca.
Danes 6e je začela predprodaja vstopnic za X. simfonični koncert. Že precej časa pred odprtjem lokala Glasbene Matice se je okrog poslopja nabrala lepa vnsta ljudi, ki 60 potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. Zdaj je tudi prodaja vstopnic primerneje urejena, tako da dobite največ štiri sedeže ali pa eno 6tojišče. S tem so v veliki meri odpravljene nerednosti, ki so jih povzročali ne preveč socialno čuteči, a trgovsko nadarjeni posamezniki, ki 60 pokupili izdatno število vstopnic in jih nato kot redkost prodajali po višjih cenah. Seveda je glasbenega užitka željno občinstvo žrtvovalo za vstopnico tudi malo več, da je le lahko prisostvovalo koncertu. A vsakomur ni bilo mogoče naba-
čudak. Nasprotno, rekli bi, dn je čisto navaden, povprečen človek. Toda v vsej svoji vsakda-
i/.hrnnem, vjudnem no in ga iz te po-precnosti visoko dviga. Saj gre v gostilno prav tako kakor jaz. Pa kljub temu je med njim ter med recimo knkim »morivcem« ljubljanskih kavarniških omizij velikanska razlika. Od njegove družbe greš nekako poboljšan in kar nekam razpoložen zn dobre sklepe, dočim te »mo-rivske« surovine oropajo vsake moralne moči iu ti potisnejo tvoje razpoloženje ob tla.
Ko torej srečavam tega gospoda, vselej vzdihnem: ko bi bili vsi laki, potem bi bilo polovico gorja manj na svetu. Morda mu je vse to vrojeno. Pa vendar! Značajne lastnosti se pridobivajo. Ne rečemo, da so vsi Ljubljančani surovine. Res pa je tudi, dn so »ljubljanske surovine« daleč naokrog priznane. Cvetke, ki jih lahko .slišiš nli drugače doživiš v ljubljanskih družbah, poganjajo nialokje tako bujno in pestro. Nekateri pravijo temu duhovitost, naši praslarši so temu rekli neotesanost, starši so to poimenovali pomanjkanje srčne kulture, mi sinovi pa temu rodu prvimo »govedo«.
Toda nikakor ne mislile, da tega izraza prn-vilno ne pojmujemo. Nekateri gospodje slovo po svoji vnemi za srčno kulturo, nikjer ne opu-ste prilike, da se ne bi zanjo prizadevali in jo širili na vseh področjih javnega življenja, toda žal le — z besedo. Ti apostoli srčne kulture so v dejanju ravna taka »goveda«, kakor jih luhko vidiš toliko in toliko dan na dan. Poznamo gospode, ki letajo od ustanove do ustanove, od odbora do odbora, dopovedujejo, da je treba začeti gonjo za dvig morale, sami pa uro za uro zmerjajo desno in levo, se brez ozira znletavujo v svoje najožje sodelavce in nnto po vseli pravilih psihologije ostunejo v svojem delu — osamljeni.
Seveda je to samo en izsek iz polnega kroga srčne surovosti, ki ljudem greni po nepo-
viti 6i tako samovoljno podraženih vstopnic. Ti so
06tali na cedilu in 60 6i doma le v skromni obliki	}	trebnem življenje. To je surovost i/, poglavja
in medlih podobah ustvarili resno razpoloženje na	f	lepega vedenja. Je iin še druga, notranja su-
ljudskem koncertu.	i	rovost, ki je toliko hujšo. Ljudi, ki grešc s to
surovostjo, moreš srečuvoti na vsakem oglu, na i vsakem križpotju, za omizji boljših kavarn, iu f ne moreš slutiti, dn sc za brezhibno priučenimi kretnjami, leksikonsko izbranim govorjenjem ter tentersko prešludirnnini nasmeškom skriva zahrbtnost, grda sebičnost in katerikrat celo bleda škodoželjnost. Velikokrat se zgodi, dil kdo izmed teh elegantno napravljenih gospodom ne more zdržati nn sebi obleke svetohlinstva in se ti takrat, kadar bi nnjmanj pričakoval, razgali v vsej svoji surovosti. Eden te prnv surovo oslepari v poslovnih zadevali, drug ti PJ
ljenjskc stiske ponuja ugodnosti za ceno proti-usluge, a te pri tem »prinese okrog« tako surovo in nesramno, da še dolgo zatem ne verjameš, ali je bilo ko j takega mogoče.
Gospodje, ki oznanjajo povsod srčno kul-tnro, bi ob teh besedah zastrmeli: »Ali so res taki ljudje v naši družbi?« Mislijo namreč, dn je surovost edino v tem. če se trikrat nn dnn pridušaš in šestkrat hudiča prekolneš. Stavim pn, da ne vidijo stokrat hujših surovin, zares Na ta način bodo lahko prirejali tudi medmestne # Življenjskih surovin, ki posegajo s svojim no-dvobojo. Najvažnejše prireditve letošnje sezone pa t častnim in surovim delovanjem v tvoje lastne bodo pokrajinska prvenstva, katera bodo skušali f življenjske interese in grenijo družbi življenje na moč dobro organizirati.	t v korenini. Brez dvoma bi bilo nn zemlji za
Tudi nemški telovadci so že objavili spored f polovico lepše in prijetnejše, čc teh surovin letošnjih prireditev. Poleg okrožnih tekmovanj bo- t ne bi bilo nn svetu.
do priredili tudi nekakšna družinska srečanja, pri £ Končno pn tudi tukaj velja: česar ne želiš, katerih bo zastopano vsako društvo po štirih telo- f dn bi storili tebi, ne stori ti drugim. Pereut vadcih, med katerimi mora biti po en naraščajnik, f surovina! zastopnik članstva od 20. do 40. leta starosti ter f še po dva člana in štiri članice. Tako obrazovane tekmovalke družine bodo nastopale namesto dosedanjih vrst.
ŠPORT
0 načrtih atletov
Načelnik lahkoatletske zveze v Berlinu je izdelal podroben načrt dela za bodočo sezono. Iz tega načrta posnemamo, da bodo gojila atletska društva v mesecu marcu množične gozdne teke in tekmovanja v štafetnih tekih čez drn in strn.
Dne 9. maja bodo slovesno otvorili po vsej državi letošnjo tekmovalno sezono na igriščih. Množične štafetne tekme skozi mesta bodo priredili pod videzom bleščečega altrilizma in lastne živ-90. maja, v ostalem pa priporoča načelnik atletske zveze dr. Ritter von Halt manjša interna klubska tekmovanja med tednom. Vsakih 14 dni naj bi bile na vrsti tudi večje prireditve krajevnega značaja.
Velika pozornost bo posvečena ,tudi v bodoči sezoni popularnemu tekmovanju za nemško klubsko prvenstvo. Pravila za to prvenstvo so spremenili tako, da bodo tekmovala društva ne glede na oddaljenost med seboj vsako v svojem kraju, tem pa bodo računali točke in primerjali uspehe.
n, po- t spehe. t testne t
Persson je bil hitrejši od Karlssona. Nedavno smo poročali o prvem delu švedskega smuškega prvenstva. Nedavno so se spet pomerili v smuškem teku na 15 km. Kazalo je že, da bo prišel izvrstni Karlsson do druge zmage, v zadnjem hipu pa ga je prehitel Pers-
rorist je z vseh krajev, kjer se je mudil s svojim enakovrednim »štabom« dajal navodila in povelja svojim podrejenim morilcem, za pokol} nedolžnih ljudi in za požiganje in izropanje posameznih vasi in krajev in za ustanavljanje komunističnih republik na bivšem jugoslovanskem področju.
son in dosegel prvo mesto v teku nn 15 km s časom 1 ure 8 min. Karlsson je zaostal zu 17 sekund, Baeckstroem pa je bil tretji.
Alie StijI je nastopila nedavno na plavalnih tekmah v Gladbachu in zmagala ua 100 in prosto z mednarodno znamko 1 min. 11.1 sek. Drugo mesto je dosegla Loliniarjeva z 1 min. 15.2 sek. Nizozemka Stijlova se je sijajno držala tudi v plavanju na 400 m prosto.
Mesto Tokio veliko žrtvuje za telesno vzgojo svojih mladih meščanov. Letos bodo organizirali v okolici Tokia 46 športnih taborišč, v katera bodo sprejemali moško mladino od 15. do 20. leta starosti. Vsako leto naj bi se v teh taboriščih izurilo po 20.000 mladih športnikov v vseh najvažnejših panogah. Mestna občina je odobrila v ta namen podporo 3,600.000 yenov.
KULTURNI OBZORNIK
Satira na povojno slovaško demokracijo
Slovenieva knjiinica je v zv. 43. priobčila v lepem prevodu prof. Viktorja Smoleja, našega največjega posredovalca slovaške književnosti in kulture, eno izmed najbolj znanih del povojne slovaške književnosti, Jesenskega satirični roman »Demokrati«. Po Vajanskem (Leteče sence), Kukučinu (Dom na bregu), Urbanu (Živi bič), nekaj dramah (Stodola: Svetopolk) ter nekaterih pesmi v prevodih gospe Smolejeve (Dejanje), smo zdaj dobili zopet pomembno delo iz slovaške moderne književnosti, ki ga moramo biti veseli, katero bomo z užitkom prebirali ter se ob njem zamislili v polpretekle čase in njega napake. S tem prevodom smo dobili zopet nov pogled na slovaško književnost, ki jo je v celoti razgrnil prevajalec v kratkem uvodu ter jo uspešno primerjal z našo po notranji podobnosti. Tu je na kratko predstavljen tudi pisatelj Jesenski/, ki je do upokojitve 1. 1935. bil visok državni uradnik na Slovaškem, druga oseba v Bratislavi (podpredsednik Krajinskega urada), prej pa je bil veliki župan v Trenčinu, še prej pa odvetnik. V prejšnji vojni je bil ruski ujetnik ter slovaški legionar, kar se odraža tudi v njegovem literarnem delu ter njegovih pesmih. Je«ensky je namreč tudi odličen pesnik. V glavnem pa pisatelj iz meščanskega okolja z rahlo poanto 6atire in humorja. V tej svoji smeri pa je najbolj uspel z romanom »Demokrati« iz 1. 1934., ki ga imamo sedaj pred seboj.
Jesensky je postavil zgodbo svoje 6atire v čas največjega propagiranja demokracije v eni najbolj demokratičnih držav v Evropi, ko se je vse narodno delo delilo v polno individualnih drobno-sti, v same stranke in društva, in je popolna enakost bilo geslo demagogije. Da pokaže nesmisel popolne enakosti med ljudmi, si je Jesensky zamislil idealista dr. Landika, mladega komisarja politične uprave v Starem mestu ter ob njegovi ljubezni pokazal na stanovske razlike, na različna pojmovanja demokracije ter na izkoriščanje demokracije v politiki. Dr. Landik osnuje z meščanskim veljakom mesarjem Tolkošem društvo >Enakost«, toda že prvi večer se pokaže razpoka v društvu: Tolkoš mu izda, da ljubi kuharico Anico, toda poročiti z njo se ne more, ker je pač on ugleden meščan, ona pa samo kuharica. Da bi mu dr. Landik demonstriral svojo demokratičnost, se obveže, da bo on, doktor, en teden hodil z Anico ter tako dal zgled Tolkošu, da premaga v sebi nedemokratski stanovski predsodek. Zgodi se pa, da se dr. Landik zaljubi v kuharico, Tolkoš pa v ljubosumnosti Začne ovajati svojega »tovariša« pri oblasti, da pride v velike neprilike in celo v disciplinsko preiskavo. In tu nam Jesensky pokaže vse instance demokratične uprave, posebno pa njih predstavnike, da vidimo, kakšna je demokratičnost v resnici. Posebno ostre pa so intervencije političnega značaja demokratičnih strank, v katerih samih so zopet razne kategorije vrednot osebnosti, tako o enakosti tudi tu ni sluha. Močno so karakterizirani ti predstavniki javnega življenja in uradniki ter se v njih kaže v6a moč Jesenskega peresa in opazovanja življenja iz svojega okolja (z jedko poanto omenja včasih tudi svoj položaj vic-eprezidenta), ki ga pozna do podrobnosti. Prevajalec primerja to moč karikiranja z Goaoljevo satiro, toda Jesenskega kritika ni tako
ostra i.n pekoča, je bolj dobrodušno smehljajoča ter ne vidi krivde toliko v človeku, kakor v sistemu samem. Ves ta čas pa vidimo, kako se razrašča ljubezen dr. Landika do Anice, kako se ji oddaljuje in približuje, kako se odloča v sebi, da se poroči z njo, in kako ga ljudje obsojajo, kako dežujejo pritožbe nadenj od vseh 6trani, pa V6c iz osebnih razlogov, ki nimajo nič zveze z njegovo krivdo in ljubeznijo. Kajti pri demokraciji je tako, da lahko vsak prime kamenček pa ga vrže z najvišjega predstavnika oblasti navzdol, da ubije podrejenega na dnu uradniške lestvice. Stvar pride do prezidenta, ki s široko uvidevnostjo odbije vse pritožbe. Videti je, da bo ljubezen prišla do svojega konca, kakor bi ga pri glasniku enakosti pričakovali. Tedaj pa prosi prezidenta za premestitev dr. Landika oni bankir, pri katerem je služila Anica, preden jo je zaradi Landika odpustil, pa bi hotel dobro kuharico nazaj, a Landika bi rad odstranil iz bližine. Prezident ugodi, dr. Landika pokliče v prezidealno pisarno, kjer se uveljavi takoj v satiričnem prizoru s pozdravnim govorom indijskemu kralju, ki še celo pokaže, kako malo je demokracije v svetu, ko ne spoštuje niti države, nad katero se čuti vzvišenega. Dr. Landik se seveda v novem okolju naveže na bogato hčerko bratislavskega odvetnika, ki jo je dobro poznal kot manj značajno dekle, a je videti, da bo njegova družica (denar!), dočim njegova idealna kuharica Anica zopet služi pri istem bankirju kot prej in hodi k istemu mesarju Tolkošu po me60. Ta pa se ne more odločiti, da bi jo zasnubil... Enakost je bankrotirala ...
To je vsebina tega satiričnega romana o demokraciji, kakršno podobo ie ta sistem dobil na Slovaškem zadnja lela pred usodnimi dogodki. Satira ni boleča ia žgoča, je pa polna humorja ter
resnice, kakšna je demokracija za kulisami. Zo zgodba sama je živahno pisana in zelo življenjska, opis razmer in uradniškega, oziroma upravnega postopanja pa je podan tako živo i.n resnično, da bo roman zanimal vsakega resnega bralca, ki ga zanima javno življenje in njega ureditev.
Prevod sam je dober. Smolej je zopet napravil dobro delo tako slovaški književnosti kakor nam, da nam je posredoval poznanje tega zanimivega romana.
Oprema Beranekova je posrečena ter dobro karakterizira 6 svojimi tipi značaj dela ter njega poanto.	14,
Nova hrvatska knjiga o Slovaški. Hrvati so zelo zanimajo za Slovake. Že prej je dr. Andrič, največji pobornik prijateljstva do Slovakov, napisal posebno življenjepise Hlinke in Tisa, prevedel več romanov za Jeronimsko društvo ter slovnico in knjižne preglede, sedaj pa je postal predsednik posebnega Slovaško-hrvatskega društva v Zagrebu. V založbi in v okviru tega društva je zdaj izšia nova knjiga o Slovaški pod naslovom »Stovaci t Slovaška« (str. 46, slane 40 kun), ki jo je spisal na podlagi obiska na Slovaškem in strokovne literature dr. Peršit. Knjiga obravnava predvsem zemljepisno gospodarske razmere. Podrobneje opisuje geografski položaj, pomen rek in planin, potem gospodarske postavke Slovaške (gozdarstvo, industrija, živinoreja itd. itd.), ne ozira se pa na literarno kulturne razmere, kar je obdelano že v drugih knjigah. Tako je dr. Peršičeva knjiga pisana izrazito za gospodarstvenike ter ima namen služiti medsebojnim gospodarskim odnosom, trgovini in turisti ki.
SjioJIM no-mce
Koledar
Četrtek, 11. sušca: Sofronij, škof; Krištof Mil., spoznavalec; Evlogij, škof in mučenec.
Petek, 12. sušca: Gregor I. Vel., papež in cerkveni učenik; kronanje Pija XII.
Novi grobovi
•f Karol Lipovšek. V Ljubljani jc upirl železniški uradnik v pokoju g. Karol Lipovšek. Na zadnji poti ga bodo pospremili v četrtek, 11. sušca od štirih popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah.
-f- Ivanka Možina. V Ljubljani je umrla soproga jetniškega paznika mati in gospa Iva.na Možina. Blago mater bodo pokopali v petek, 12. sušca ob treh popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah.
■f" Marija Pinterič. V Rožni dolini je umrla
gospa Marija Pinterič. Rajnico bodo pospremili na zadnji poti v četrtek, 11. sušca iz hiše žalosti v Rožni dolini, Cesta VI št. 3 na pokopališče na Viču. Maša zadušnica bo v fairni cerkvi na Viču 16. sušca ob pol devetih.
Naj vsem rajnim sveti večna Luči Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje!
Smrt umnega gospodarja
Zadnjega februarja je umrl pri Sv. Roku pri Št. Vidu pri Stični ugledni posestnik in gospodar Jereb Anton, ki smo ga
pospremili k zadnjemu počitku 2. marca. Rajni jc v januarju dopolnil 76. leto. Rodil so je v Idriji in jc že v mladih letih prišel službovat v Zudružno mlekarno k Sv. Roku. Kmalu si je kupil blizu Sv. Roka malo posestvo, si nato uredil svojo mleknrijo in pridno zbiral mleko nri bližnjih kmetih. Kasneje se je uveljavil kot spreten sadjar. Prvi je pomlajal stare jablane in prvi je z žično mrežo ogradil mlada drevesa in jih tako zavaroval pred zajcem. Tako je bil mnogim v okolici za zgled. Pred 30 leti je začel čebelariti in je tudi pri »muhah« imel obilo uspeha. Bil je član Sadjarskega in Čebelarskega društva in kadar koli je bilo kakšno predavanje, ie bil vedno navzoč in je tudi marsikaj povedal iz svojih laslnih izkušenj.
tranjl poduhovljcni obrazi Riemenschneiderja so nudili obiskovalcem veliko umetniškega užitka. Predavatelj je Vida Stvvoša, tega velikega umetnika in bohema, v nekem pogledu največjega v svoji tehniki v tedanjem srednjem veku, označil kot nemškega umetnika, dasi vemo, da ga Poljaki smatrajo za svojega, ki je tudi največje delo napravil na Poljskem. Toda to vprašanje pustimo ob strani. Predavatelj je z mirno in precizno umet-nostnozgodovinsko oznako vrednotil prikazana dela ter s svojim predavanjem popolnoma uspel, kar so pokazali poslušalci z odobravanjem. Predavanja se je udeležil nemSki konzul dr. Miiller z gospo, hrvatski konzul prof. Baljič ter zastopniki oblasti.
— Razširjenje železniške postale Metlika. V
»Službenem listu« je objavljen razglas o razširjenju železniške postaje Metlika. Ta postaja je postala zaradi nove državne meje važno tranzitno nakladišče. Da zadosti prometnim zahtevam, namerava uprava državnih železnic povečati naprave te postaje, in sicer zgraditi tri nove tire, eno skladišče in en oporni zid ter prestaviti javno poljsko pot in jarek. V ta namen bo treba razlastiti tuja zemljišča in pravice v katastralni občini Me-
tlika. Na predlog delegacije vzhodnih železnic ministrstva za promet v Ljubljani za uvedbo postopka upravnega obhoda in razlastitve je Visoki ko-misariat odredil upravni obhod z razlastitveno obravnavo, ki se pričneta 26. t. m. s sestankom komisije ob 11.30 na postaji Metlika. Načrt in seznam zahtevanih zemljišč in pravic bosta razgrnjena na vpogled pri občini Metlika od dne, ki sledi dnevu objave tega razglasa po občini, do dneva pred ogledom. Morebitni ugovori zoper povečanje in razlastitev se lahko vložijo ustno ali pismeno pri okrajnem civilnem komisariatu v Črnomlju od dneva objave tega razglasa do 24. t. m. ali pri vodji komisije med obravnavo. Prizadete lastnike, ki se ne bi osebno udeležili obravnave, smejo zastopati sposobni in pravilno pooblaščeni zastopniki. Razglas poudarja, da odškodnine za zemljišča in pravice, ki naj 6e razlaste, niso predmet obravnave, marveč so pridržane poznejšemu izreku rednega sodišča za primer, da se prizadeti lastniki in uprava železnic ne bi v tem. pogledu sporazumeli.
— Vreme na dan 40 mučenikov. Na letošnjo .epelnico je tudi dan 40 mučenikov. Vreme je .etos na ta dan kaj različno, ko je bilo lani dokaj lepo in toplo. Mučeniki so prinesli spremenljivo vreme. V torek zjutraj temperatura še pod ničlo, se je v sredo dvignila nad ničlo. Bil je zaznamovan jutran ji minimum +2.8" C, v torek pa dnevni toplotni maksimum '+0.2° C. Zjutraj je bilo nekoliko megleno, drugače oblačno. Prve jutranje ure je ponižno rosilo. Barometer je dosegel stanje 764.3 min.
Fc
Dekleta, knjiga za vas Matere, »
je krasno delo J. Gerely:
Sn| ml sirole srn
KakSno naj bo vaše dekllštvo? Kakšnega tovariša si izberite, da boste srečne? V tej knjigi, ki je pisana samo za vas in se bere ko napet roman, boste našle odgovore na svoje dvome in nasvete za svoje iskanje vrednega ženina in moža. — Elegantno opremljena knjiga stane broš. L25, vez. L35
ZALOŽBA LJUDSKE KNJIGARNE
v Ljubljani, Pred Škofijo 5 — Miklošičeva 5 — Podružnica: Novo mesto
—	Gospode katehete ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol prosi za urnike — nadzornik za verouk.
—	Sveta maša zadušnica za pokojnim gosp. dekanom Potokarjera Gregorijem bo v petek, 12. sušca, ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri oltarju Marije Pomagaj.
—	Predavanje o plastiki poznega srednjega veka. Pod okriljem Nemške akademije v Ljubljani je predaval v torek dr. Konig iz Zagreba. S skioptičnimi slikami izbranih treh pozno srednjeveških kiparjev in rezbarjev je pokazal dragocene vrednote, ki so ohranjene po tirolskih in nemških cerkvah iz časa, ko se je monumentalna gotska plastika umikala rezbarijam ter je vladal v cerkvah tako imenovani krilni oltar. Dr. Konig je iz vrste teh mojstrov izbral samo tri največje predstavnike tega časa in te rezbarske tehnike v XV. in XVI. stoletju, namreč Tirolca Bacherja, Vida Stvvoša in Riemenschneiderja. Krilni oltarji, posebno pa plastike Vida Stvvoša, katerega glavno delo je krakovski oltar v Marijini cerkvi, ter no-
Iz dela in življenja - od tu in 4am
Z Gorenjskega
Gauleiter dr. Rainer na obisku na florenj-skeni. Konec prejšnjega tedna je gauleiter dr. Rainer napravil nadzorstveno potovanje po kamniškem okrožju z namenom, prepričati se o obnovitvenem delu po raziiih občinah. Gauleiterja je spremljal urednik gorenjskega in koroškega časopisa in jo v >Karawanken Bole« napravil obsežno poročilo o obisku. Celotni vtis obiska je bil ta, da so povsod že veliko lepega napravili. Poročevalec pripominja, da bo ostalo tudi za bodočnost vse, kar se danes gradi. Dalje dejstva, da je postala Gorenjska zopet nemška dežela, ne morejo spremeniti motilni poskusi boljševiških tolp. V podrobnem opisu potovanja omenja poročilo, da se je gauleiter ustavil v Dobu pri Domžalah, v Moravčah, v Lukovici, v Molniku, v Kamniku, v Kamniški Bistrici in da je prišel tudi čisto na mejo okrožja v Črnuče.
Berite lep roman v velemestu zgubljene deklice
»Postružka«
Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah
Ogenj v Spodnjih Pimifah. Dne 26. februarja je začel goreti hlev posestnika Rozmana, po domače Mlakarja. Skoraj petina strehe je pogorela. Večjo škodo pa so preprečili gasilci, ki so ogenj hitro udušill.
Na Josenicah bo imeli ▼ Dornu stranke epo^ minsko slavje ob obletnici smrti Horsta VVessela, avtorja znane narodnosocialistične himne. Slavja so so udeležili vsi jeseniški predstavniki, govoril pa je krajevni skupinski vodja dr. Klein.
Poroke. Za predpust je bilo na Gorenjskem lepo število porok. Tako so se v kranjskem okrožju poročili: Jožef Dolinar in Angela Dolenc iz Škofje Loke, Štefan Poznič in Marija Križaj iz Madvod, Leopold Pungerčer in Antonija Osovnik iz Kranja odn. Škofje Loke, Ivan Kozjek in Ivana Kozjek iz Besnice, Stanislav Štefe in Valentina Benedičič iz Naklega, Anton Kovič in Frančiška Skopec iz Kranja, Franc Cvajnar in Alojzija Kuhar iz Medvod, Aleksander Kozina in Katarina Debevc iz Kranja, Franc Kristanec in Marija Osel iz Smlednika, Anton Remec in Ivana Kuralt iz Medvod, Dominik Kocjan in Marija Sku-ber z Jezerskega, Franc Kalan in Frančiška Ro-pret iz Šenčurja, Ivan Urbane iz Cerkelj in Tilka Ahčin iz Komende, Jožef Silar in Katarina Hribar iz Sv. Križa, Ivan Guzelj ln Ana Weissel iz Naklega, Vincenc Stopar in Marija Rošic iz Kranja, Alojz Kaltnecker in Francka Weissel iz Kranja, Peter Ješe iz Mavčič in Ana Šunic iz Kranja, Adolf Grošelj iz Kranja in Marija Draksler iz Šenčurja, Gašper Kordeš z Jesenic in Mari ja Tom-še iz Besnice, Franc Valavec in Ivana Huber iz Preddvora, Franc Troha in Lojzka Klemenčič iz Oslice, Filip Nagode in Francka Reven iz Žirov, Anton Rebolj in Jožefina Praprotnik iz Kranja, Albin Pogačnik in Marija Poličar iz Kranja, Fr. Mihalič in Stanislava Florjančič iz Škofje Loke, Valentin Gasser in Ljudmila Šrnid iz Sorice, Peter Habjan in Ivana Zupane iz Sorice, Anton Kalan in Ivana Novak iz Medvod odn. Mavčič, Franc Arnol in Marija Kos iz Poljan, Ciril Podjed in Marija Šlibar iz Cerkelj. — V radovljiškem okrožju so se poročili: v Tržiču Mihael Meglič in Frančiška Meglič, Vincenc Seliškar in Terezija Sterlekar, Ivan Klemene in Daniela Ko-čevar, Franc Jakopin in Jožefa Benedik, Ivan Hrovat in Julijana Mohorič, Franc Fideršek in Helena Juriševič, Kari Bahun in Angela Kričaj, Ivan Smolej in Marija Tišler, Franc Kristan in I Marija Toporiš. Na Brezjah pa Jožef Dežman z \ Brezij in Angela Pristov iz Veternega, Jakob Ba-: loh z Brezij in Marija Rerloncelj iz Mošenj. ! Smrtna kosa. V Kranjski gori je umrl najstarejši občan Peter Štrukelj. Letos julija bi dosegel 95. leto starosti. V Kokrici pri Kranju je
umrl Jožef Rotar. V Tržiču sta umrla 52-letni Ivan Radon in 62-letna Neža Meglič. V Mošnjah je umrla Marija Vidic, v Lešah pa Mihael Mo-korel. V Kranjski gori so umrli Jožef Zupan, Marija Rzinger roj. Mrnk, Ana Smolej roj. Popodi.
V	Kamniku in kamniški okolici so umrli: Jožef Glušič iz Šutne, Florjan Sovinšek iz Spodnjih Pa-lovč, Ivan lloinovec iz Mekinj, Ivana Bernot iz Zgornjih Palovč, Alojzij Zupane iz šutne in Luka Smrečnik iz Kamnisa.
S Spodnjega štajerskega
Požrtvovalno delo delavcev. V železarni v Slovenski Bistrici so V6i delavci sklenili, da bodo enkrat na mesec dobrovoljno delali celo nedeljo za
tanke.
Nadzorstveno potovanje brežiškega okrožnega vodje. Pred dnevi je okrožni vodja S\volxxla obiskal šolo v Planini. Nad uspehi pouka je bil nadvse zadovoljen. Popoldne je nastopila pred okrožnim vodjem in njegovim spremstvom bram-bovska četa v brezhibnem redu. Okrožni vodja je brambovce nagovoril z naslednjimi besedami: »Naj dogodki na fronti sovražniku vzbujajo še toliko upov, nas opravičuje v temnih nočeh' in jasnih dnevih gledati samo na zmago, ki nam je ne more iztrgati nobena moč na svotu.« Nato^ je okrožni vodja obiskal krajevno skupino v Pilštajnu. Tudi tam je navduševal mladino in starejše ljudi.
Poroke. V Celju so se poročili: Ivan Inkret in Alojzija Pevec, Viljem Poznič in Štefanija Knafte, Anton Agreš in Marija Planine, Ivan Pongrac in Viljemina Svetel, vsi iz Celja, Dalje Ivan Malgaj iz Celja in Monika Zalokar iz Slivnice pri Celju.
V	Celju sta se tudi poročila podčastnik Fric Martini in voditeljica dekliške župe Traute Krick. MaTtini je bil znan športnik in se je udejstvoval v lahki atletiki. Sedaj se je vrnil s kavkažkega bojišča, kjer j« bil ranjen v nogo. V Mariboru sta se poročila uradnik zveznega vodstva inž. Herbert Duma in Bertl Morocutti. V Ptuju so se poročili Anton Golob in Marija Janžekovič, Walter Paimann in Olga Serdinšek, Anton Legat in Terezija Jazbec.
V	Slov. Bistrici sta se poročila Anton Berdmih in Marija Potočnik, oba iz Spodnje Loznice. V Tehar-jih sta se poročila Stanislav Starovašnik in Katarina Plavc. V Račah pri Mariboru sta se poročila Franc Gradišnik in Antonija Colnarič. V Rogaški Slatini so se poročili: Ivan Filaj in Alojzija Prašek, Johann Fiihrcr in Matilda Mlakar.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 81 letni zasebnik Anton Lešnik, uslužbenec tovarne brusov Swaty v Mariboru, Erik Špelec, 79 letna železni-čarjeva vdova Marija Vinkler, 59 letna zasebnica Apolonija Arnuš, narednikov sinček Peter Prah iz Pobrežja, hčerka kapetana hrvaškega letalstva Franca Pivka U mesecev stara Marija Pivka. V mariborski okolici je umrla 87 letna zasebnica Ivana Lešnik. V Gradišču pri Selnici ob Dravi je umrla hčerka poštnega uslužbenca Marija Kostrevc
V	Rogatcu je umrla Flora Orel. V Rimskih Toplicah ie umrla 71 letna Mariborčanka zasebnica Marija Stamoga roj. Zidar. V Št. Ilju je umrl carinski uradnik Anton Koren. V Mozirju ie umrla 76 letna Alojzija Šuster. V Celju so umrli: Jakob Guček, Waltraut Wedwed, Ignacij Klančnik, dalje Ljudmila Kožuh iz Št. Ilja pri Št. Jurju ob j. ž., Jožef Usar iz Kozjeka, Stanislav Feckner iz Velenja, Matilda Pavlic iz Pilštajna, Herman Vidic iz Velikih Grahovš pri Jurkloštru, Julijana Herenak roj. Kodela iz Šmarjete pri Škofii vasi, Franc Šušter iz Št. Pavla pri Preboldu, Štefan Jagodic iz Trnove pri Škofji vasi. V Ptuju in okolici so umrli: Ana Rajher, Avrelija Krivec, Rozalija Schagtach, Stanislav Topolinjak, Rudolf Kukovec, Franc Kolarič, Mariia Popošek, Rudolf Kari Hawelka. V Selnici ob Dravi je umrla Antonija Weingerl, v Rogaški Slatini sta umrla Franc Čoboc in Rozaliia Ogrinc.
V	Domžalah je umrl Ivan Gosak. Pokopali so ga v Mariboru. Na vzhodnem bojišču je pred Leningradom padel Kurt Kossar, kaplar v oddelku lovcev na tanke.
mfB:
Dekle pri delu v tovarni vojnih potrebščin,
Iz Hrvaške
Poglavnik na obisku v posameznih krajih. V
6prejnstvu ministra dr. Puka je Poglavnik NDH te dni obiskal več krajev, ki so jih v zadnjem času očistile partizanov edinice nemške in hrvatske vojske. Med drugim je obiskal tudi Glino.
Livno očiščeno partizanov. Skoraj istočasno kakor Glamoč so združene nemške in hrvatske čete zasedle tudi Livno, odkoder so partizani z velikimi izgubami pobegnili. Vojaške operacije nemških in hrvatskih čet v tem delu Bosne se 6lalno nadaljujejo in posamezne vojaške edinice neprestano zasledujejo razbite partizanske oddelke.
Pritegnitev lekarniškega osebja v obvezno službo. Notranji minister NDH je dobil od hrvatske vlade pooblastilo, da lahko lekarnarje in lekarniške pomočnike prestavlja in nastavlja v službo javnih lekaren. Z dnevom nastavitve v taki lekarni avtomatično ugasne službena pogodba, ki jo je do tega dne imel prizadeti s svojim dosedanjim delodajalcem.
Ustaške znamke. Poštna uprava NDH je pooblastila poveljstvo U6taške mladine, da lahko to leto izda 500.000 komadov poštnih znamk s pribitkom v korist ustaške mldine. Znamke, na katerih je natisnjena doprsna slika Poglavnika, bodo izdane v vrednosti 5+3, 7+5 in 12+8 kun.
Predavanje nemškega znanstvenika ▼ Zagrebu. V Zagrebu se je mudil te dni profesor na vseučilišču v Leipzigu dr. Alfred Rieche ter je pred skupino hrvatskin strokovnjakov in znanstvenikov predaval o temi »Les kot kemična surovina«.
Upokojitev dr. Berkoviča. Poglavnik NDH je podpisal dekret, 6 katerim je upokojen dosedanji izredni poslanik in opolnomoČeni minister dr. Josip Berkovič.
Obvezna prijava judov ▼ Zagreba. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je te dni objavilo razglas, da se morajo pri njem od 8.—10. t. m. znova prijaviti V6i judi, -
Iz Srbije
Omejitev poštnega prometa r Srbiji. V Beogradu so te dni uradno sporočili, da stopi dne 11. marca na vsem srbskem upravnem področju v veljavo nova odredba, ki določa zaradi varčevanja s papirjem znatno omejitev v poštnem prometu. Od tega dne dalje bodo smela imeti poslovna in privatna pisma, pisana z roko, in privatna pisma, pisana s strojem, največ štiri strani navadnega pisemskega papirja, kar odgovarja polovici pole papirja navadne pisarniške oblike. Pisava mora imeti normalno višino. Za poslovna pisma in tiskovine, pisane s strojem, omejitev ne velja. Pisem, ki po 11. marcu ne bi bila napisana v smislu določil prednje naredbe, poštna uprava sploh ne bo pošiljala dalje.
Nemško šolstvo t Banatn. V šolskem letu 1941-42 je bilo na področju Banata 86 nemških ljudskih šol, katere je obiskovalo okoli 12.000 učencev, zatem pet višjih šol z okroglo 2000 učenci in končno nemško učiteljišče, katero je obiskovalo 117 dijakov, višja gospodarska šola s 67 učenci in dekliška šola z 28 učenkami. Od tega leta dalje se je nemško šolstvo še zboljšalo ter so se posebno obnesle tako zvane glavne šole, v katerih dobivajo nadaljnjo strokovno izobrazbo nadarjeni učenci. Takšne šole obstojajo v Velikem Bečkereku, Vršcu, Pančevu, Veliki Kikindi, Beli Cerkvi, Franzfeldu, Kubinu, Modošu in Karlovi vasi. Nemško učiteljišče je v .Vršcu ter ga sedaj obiskuje 162 dijakov.
Ladijski promet med Beogradom in Zemn-nom. Zaradi toplejših pomladanskih dni na Donavi, Savi in Tisi sploh ni več ledu ter so vse te reke sedaj zopet plovne. Ladijski promet med Beogradom in Zemunom so vpostavili že 3. marca.
Drobna ljubljanska kronika
Gospode katehete ljubljanskih ljudskih ln meščanskih šol prosi za urnike — nadzornik za verouk.
Profesor Saša Santel bo praznoval prihodnje dni (O-Ietnlco svojega življenja. —
Njegovo ime je v našem kulturnem življenju dobro znano in visoko spoštovano. udej-stvuje se kot slikar-uinetnik, kot organizator našega umetniškega življenja, kot velik prijatelj glasbe in ustvarjajoč umetnik tudi na tem polju. Tako je napisal mnogo skladb za zhor, samospeve, pa tudi za različne zasedbe v orkestru. Večino njegovih orkestralnih del je izvajalo v 20 letih Orkestralno društvo Glasbene Matice, katerega zvest član je skladatelj. Vodstvo naših simfoničnih koncertov pa je smatralo za svojo dolžnost, da počasti nn svojem X. koncertu
QUl£TIUBt| ua	uit o.ujcm	v«
skladatelja Santla, saj on to v polni meri zasluži, ker z največjo ljubeznijo sodeluje v vseh naših simfoničnih koncertih. Prva
V vseli IIHmii nimiuu.vu.il .uui.01 ,iu. . ■ --
točka prihodnjega simfoničnega koncerta .ie Santlova Suita za godalni orkester, ki bo ob tej priliki prvič javno izvajana v eeloti. Polog Santla so na sporedu Se Tartlni, Schti-bert ln Liszt. X. simfonični konoert pod vodstvom Draga Maria Sijnnca, ho v pone-doljek. dne 15. t. m. v veliki unionskl dvorani Začetek ob pol 7 zvečer. Predprodaja stojiš« je danes v Knjigarni Glasbene Matice.
Kvartet Poltronierl, kl Je ▼ LJubljani ie dvakrat koncertlral z največjim umetniškim uspehom, bo ponovno prišel v našo
sredo prihodnji teden in bo imel svoj komorni koncert v sredo, dne 17. t. ni. ob pol 7 v veliki filharmonični dvorani. Na koncert znamenitega komornega združenja iz Milnna že danes opozarjamo, na sporedu ima godalno kvartete, ki so jih napisali mojstri: Boccherini, Beethoven in Smetana. Pred-prodaja vstopnic za koncert Kvarteta Poltronierl bo od petka zjutraj dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
»Praznik cvetočih češenj« je naslov delu, ki nas ponese na dnljni vzhod, za nas Evropejce poln mikavnosti in skrivnostnosti. Čeprav se dejanje odigrava v tujem svetu, nam je tnko blizu in nam jnsno govori s svojo občečlflveško pretresljivostjo. Igro uprizori Rokodelska Igralska družina v nedeljo, 14. mnrca ob pol < pop. Vstopnice bodo v predprodaji v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in tri ure pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12.-I. desno.
le ujob	vatomlij«®. Pv) »tri
<..!t<e«tea rlia la "nit il te»> .bflJMa roioTM.
ru«AW.. tn	»Mrm	"ti
prodaji v trgovini Sfiligoj od četrtka dalje, na dnn predstave pa pri blagajni frančiškanske dvorano od 9.30 do 12 in od 15 dalje.
Tržni dan na pepelnico. Letošnji tržni dan ob srednh, kl je padel na pepelnico, ni pokazal posebnega vrvenja. Znaten je bil dotok okoličank, ki so prineslo nn trg v večji Izbiri rumeno kolerabo, ki jo radi upornhljn.io za prikuho na najrazličnejše načine. Prod meseci te kolerabe nI bilo toliko na trgu. knkor jo je sedaj Manj jo zelene kolerabe, za katero ni tolikšno zanimanje. Mnogo je bilo rdečega radiča ali cikorije. Domač pridelek. Pred dnevi poslana velika pošiljka pomnrnnč se vidno mnn.iša. Ljudje kupujejo pomnrnnče po vefi kilogramov. Na Izbiro je bilo dalje tudi precej uvožene čebulo. Cvetača je za enkrat pošln. Pričakujejo spet večjo pošiljko.
timiijU^. ln -V**, tur* Mltftafl ti
t-tr	Htm tH1*rm*.
Mlakarjeva vesela žalolgrs »NAJLEPŠE PLAČILO« v nedeljo 14. marca ob 17 v frančiškanski dvornni. V petih slikah nastopi S« oseb. med katerimi je tudi nekn.1 manjših in večjih duhov. Vstopnice ? pred-
V »Slovenčevi knjižnici« sta izšli dve zanimivi knjigi: »Srce in kri« in »Golobček«. — Postanite tudi vi naročnik »Slovenčeve knjižnice«
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja, 14. marca ob pol t pop. Japonska drama v štirih de-
1 Janjih: »Praznik cvetočih češenj«. Predpro-
daja vstopnio na dnn predstave od 10 do 12
in tri ure pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12.-I. desno.
FRANČIŠKANSKA DVORANA. Nedelja, 14. marca ob 5 pop. Mlakarjeva vesela ža-loigra: »Najlepše plačilo«. — Predprodaja vstopnio v trgovini Sfiligoj od četrtka dalje.
OPERA. Četrtek, 11. marca ob 17: »Evgenlj Onjegln«. Premiera. Red 1'remicrski.
DRAMA. Četrtek, 11. marca ob 17.30: »Jesen«. Red Četrtek.
RADIO. Četrtek, 11. t m. 7.30 Napevi ln romanco — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 PloSče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevi
—	13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 PoroCilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Koncert ra di.iskega orkestra — Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa
—	Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 1745 Prenos iz dvorane zavoda za cerkveno glasbo — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Neapeljske pesmi 20 Napoved časa — Poročila v ItafljanSčlni
—	20.20 Komontar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Prenos iz gledr.liSča »La Fenice« v Benetkah — 21.30 Predavanje v slovenščini — 22.15 Zanimivosti v slovenščini
—	23.15 Poročila v ltnlljanSčinl.
LEKARNE. Nočno slnžho Imajo lekarne
mr. Baknrčič, Sv. .Tnkoba trg 9; mr. Iia-mor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Izšel je roman
najbolj znani slovaški satiričen roman
»Demokrati«
Spisal Janko Jesen»ky.
Vsebina romana je Iz dobe 0. 1918), ko Je v SlovnSkl rastel nov sloj — uradniški ln malomeščanski — na podeželju In v mestih. Tem novim ljudem v podeželskih trgih ln mestecih ter v Bratislavi Jesensky drži zrcalo, da se v nJem ogledujejo. Roman je satira, kl večkrat preide v Ironijo In sarkazem, toda tak, dn nI holeč, temveč prizanesljiv ln dobrohoten. Nikjer ne prltflga n Izboljšanju In napakah, toda nikakor ne piše zgolj humorlstlčnlh zgodb, temveč združuje svojo življenjsko In umetniško zrelost v ostro, toda no pekočo satiro, kl kliče k popravi. — Tako je knjiga polna etičnega zdravja, vedrega smeha In življenjske globine.
Prvi del »Demokratov«, kl Je Izšel sedaj v slovenščini ln ki Je IzSel v slovaSčInl prvič 1. 1143. Je doživel velikanski uspeh ter Je IzSel v petih Izdajah. — ITgsJal bo gotovo tudi slovenskim bralcem. Prihodnje leta Jim bo »Slovenčeva knjižnica« skušala ustreči tudi z drugim delom.
Ncka^ za mlada srca
Metodek
Ze ko je nosil srajčko, je bil nadvse ljubek otrok. Bil je deček temne polti. 2e prvo pomladansko sonce mu je tako opalilo kožo, da je bil črn kot zamorček. Oči pa je imel sinje kot nebo, ki pa je Metodek tako rad gledal. Iz modre srajčke so mu eledale kratke, debele in precej krive nožice. Metodek je bil otrok narave. V poletnem času ga je samo lačen želod-ček spravil v kuhinjo, drugače je imel vedno nešteto opravkov na prostem. Pozimi, ko se je zaradi mraza moral muditi večinoma v hiši, je bil ves nestrpen in nemiren. Tudi največ nesreč ga je v tem času doletelo, saj je bil živahen kot živo srebro. S pomladjo se je število nesreč zmanjšalo. Sonce je izvabilo malega ljubitelja prirode na dvorišče in vrt. Tu pa ni bilo nerodnih stopnic, ki so malemu neronnežu prizadejale največ gorja. Najraje jo je zavil k vodnjaku, ki je bil k sreči vedno dobro zaprt. Poleg vodnjaka je bila kakih pol metra globoka jama, na.polnjena z vodo. Metodek je že videl strica, kako se je s čolnom vozil po Kolpi. Zdei »i hoče budi on privoščiti tako veselje. Poiskal
i*e leseno desko, jo položil na vodo, nato pa repko stopil na »čoln«. Toda kako čudna je bila t« vožn ja I Čoln se je pogreznil v vodo in z njim Metodek. K sreči se je utopljenec lahko rešil iz plitve vode. Mrzla kopel pa mu je za vselej vzela veselje do vožnje s čolnom.
Kmalu pa je Metodek zapustil vse igre in se posvetil domačim kokošim. Nepopisno je bilo njegovo veselje, če je katera on kokoši znesla jajce. Toda eno jajce na dan je bilo zanj v«e premalo. Nekoč sem ga zasačila, ko je tiščal kokoš v slamo in ji nežno prigovarjal: »Potka, znesi jajčke!« Po vsakem takem vzpodbudnem nagovoru je pogledal pod njo, če ga je nbogala. Ker le nič ni bilo, ie postajal njegov glas vedno bolj ukazujoč. Nazadnje pn je neubogljivo žival udaril in jo vreel iz gnezda.
Kokljo, ki je sedela na jajcih, je imel nadvse rad. Če se mu je pustila, jo je pobožal po brbtiu in ji privoščil par vzpodbujajočih besed. Toda nekega večera je pripeljala mama huda in jezna objokanega Metodka v kuhinjo. Hlačke je imel zdaj vse rumene od jajčnih rumenjakov. Ko ga je mama okopiila in spravila v posteljo, se je njena huda volja že polegl« in tedaj nam ie pripovedovala: »Ko sem hotela nakrmiti kokl jo, se začudim, ko jo vidim vso razjarjeno skakati okoli gnezda. Pogledam v košaro — in kaj vidim? ^Ja jajcih je prav veličastno sedel — Metodek. Ko pa vzdignem iz gnezda, je od njega tekla rumen« luža, čeprav se revček še zavedni ni, da je sedel na zdrobljenih jajcih.« — Najprej smo se vsi hudovali nad Metodkovo norostjo; saj je uničil čez 20 jajc. Nato pa se je jeza spremenila v smeh in ugibanje, kakšne namene je imel Metodek, da se je 'lotil kokljinega posla. Morda se mu je smilila žival, ki je morala dni ;n noči presedeti na jnjcih. Morda pa se je hotel prepričati^ če tudi izpod njega lahko zlezejo mladi piščančki. Mama nam je zabičala, da se ne sme nihče iz brate« norčevati in da bo vsak kaznovan, ki mu bo omenil ta dogodek.
Svoji kokošji čredi je stal ob strani tudi v hudih urah. Ko se je pripravljalo k nevihti, je Metodok med bliskom in gromom iskal kokoši
in vse spodil v drvarnico, kjer so kot zaupni prijatelji preživeli hudo uro. Sedel je z bičem v roki sredi med njimi in molče čuval svoje ži-v«lice. To se je večkrat zgodilo, tako dH smo ob urah nevihte vselej vedeli, kje je Metodek.
Par let je imel svojo čredo v oblasti. Pa smo dobili malega sivega petelinčka, ki je dorasel v pravega velikana svoje vrste. Svoji velikosti primerno je bil tudi ošaben. Ni se pustil voditi Metodkovemu biču. Tudi je bil ljubo-sumen na svoje kokoške. Nekoč se je hotel deček spet približati najbolj krotki kokoški. Tedaj je razkačen petelin našopiril perje, skrčil kremplje in se v divji jezi zakadil dečku naravnost v obraz. Na kaj takega Metodek ni bil pripravljen. Da ga ni mama rešila, bi mu razjarjena žival utegnila skljuvati oči. S tistim dnem je moral Metodek prepustiti kokošje vodstvo temu oblnstnežu, katerega se je odslej samo še z metlo lahko ubranil.
Približal se je čas, ko je moral Metodek hoditi v šolo. »1« in »U« sta mu dala toliko opravka, da ni imel več Časa zabavati se v kokošji družbi. A prebrisani Metodek bi še našel kaikšno uro za svoje ljube prijateljice, da mu tli branil dostopa do njih kruti petelin. Tnko je moral Metodek prestati slovo od svojih otroških prijateljic ia le on sam ve, koliko bridkih uric ga je stala ta ločitev.
Rastline, ki se potijo
Pri rastlinah najdemo mnogo zanimivih pojavov. Med njimi je skoraj najbolj zanimivo to, da se nekatere rastline potijo kakor človek. Eden takih primerov je tako zvano »deževno ali solzeče se drevo«, ki poleti ob suši kar prši z njega. Kapljico izvirajo iz listov, ki jih izločajo iz sebe in ki odpadajo na zemljo. Takih znoječih se rastlin pa poznamo Se več. Predvsem moramo ome-
Kod bo plula ladja, da bo priplula do svetilnika?
Takelo kapljo ros da no padajo od »deževnega drevesa«, a poti so pa vendarle
niti travniško rastlino, ki so imenuje »Marijin kožušček«. Kadar je prav vročo, tako da se ljudje od vročine potimo, se začne potiti tudi »Marijin kožušček«. Na konicah listov so prikažejo kapljico čiste vodo. ki se stekajo proti sredini in se ondi združijo. Vse te znojne kapljice so »pogonska voda« rastline, to se pravi, da je to tista voda, ki venomer kroži po rastlinskem organizmu in ima nalogo, da hranilne snovi, ki so v njej raztopljene, odvaja na tisto mesto, kjer jih »telo« rastline potrebuje.
Druga poteča se rastlina je tako zvana »ne-dotika« (mimoza), ki je s svojimi posebnimi gibi znana. Tudi na tej rastlini opažamo v vročih dneh majhne vodne kapljice na konicah lastnih zobcev.
In prav tako kot pri ljudeh ima ta izreden pojav svoj vzrok v obramlii spričo prevelikega ožarjanja s toploto. Da so telo ubrani poškodbe, pošilja telo skozi znojnice potne kaplje von, ki nato shlapijo in porabijo del odvišne vročine. Isto hoče doseči tudi rastlina, ki se poti. Tudi pri njej so na listih občutljivi organi, ki jih skuša rastlina zavarovati.
črkovnica
a — a — a — a — c — 'd — e— g — h — i — i — i — i — i — k — 1 — 1 — n — n — o — o — p — p — r — r — s — s — s — t — u.
At.....
. at .... . . at ... ■ . . at . . . . . . at . .....at
Iz 30 črk poleg danih dveh, sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) sledeče: Gora v Švici; grška sojenica; kisla voda; mesto na Siciliji; vodne spojine s kislinami; preliv v Severnem morju.
Rešitev črkovnice z dne 4. marca: Ariosto, Maraton, Kvarner, Nazaret, Barbara, Oovekar.
Srebrna miška
Agata jo bila majhn« princesa in je živclla v velikem gradu. Imela io vsega v izobilici, kar koli potrebuje kak otrok za igranje, vendar ji ni bik nobena reč več všeč. Prihajale »o tele na obisk in ji prinašale darila — toda mala princesa ni bila nič vesela.
Imela pa je strica, ki ga je imela jako rada. Bil je zmeraj dobre volje in je imel na zlatem držaju zlate naočnike. Skozi te naočnike si je vse ogledal. Le kadar je pogledal Agato, je obosil naočnike na gumb svojega telovnika. Mala princesa je od strica najrajši jemala čokolado, ker je bila zavita v srebrn papir, ki ga je zbirala in ga imela že |m>Iiio škatlo.
Neke nedelje popoldne je sedela pri oknu in je ravnala srebrni papir. Strašno ji je bilo dolgčas. Tedajei je nekdo tiho potrkal na vrata. »Noter,« je rekla Agata, a nikogar ni bilo v soIm). Pn je šla sama k vratom in jih odprla.
Na pragu je čepela siva miška. Pogledala je princeso in ji rekla: »Rada bi ti krajšala čas. Ali pa se me nemara bojiš?«
»Nobenih živali se ne bojim. Yendur, kako bi me le ti mogla kratkočasiti?«
»Boš že videla,« je rekla miška. »Knr sedi!«
Agata je sedla, miška pa je na okenski polici čepela pred njo.
»Kako je ljubka.« si je ansilila Agata, a miška je rekla: »Kaj pa imaš v rokah?« — »Srebrni papir,« je dejala Agata. — »Kaj pa počneš z njim?« — »Prav nič. Dolgočasim se.«
Tedaj se je miška postavila na zadnji dvo no/ici in ji zapela: »Srebrno, srebrno, srebrn-kasto; naredi, naredi, naredi me; le sedem let 6tane te.« — Ko je to zapela, je izginila.
Agati ni šlo koj v glavo, kaj je miška zapela. Toda iz srebrnega papirja v njenih rokah je zazvendlo: »Naredi, naredi, naredi me!« Šele zdaj je Agata začutila, kako je bil srebrni papir mehak in kako se je lepo vdajal pod njenimi prsti. In ko je tako sedela in mislila na miško, so ji prsti kar sami od sebe izoblikovali miško Postavila jo je na polieo, zaploskala z. rokami in je dihnila v miško. Teda jei je srebrna miSka stekla r» polici in ven skozi okno.
»Kam bežiš?« je zaklicala Agata. A miška je tebi nič meni nič tekla dalje.
Ponoči se je j>rinccs>ka prebudila in jo zagledala srebrno miško na preprogi pred poste-Ijo. »Koj moram spet proč,« je rekla miška. »Toda prav prisrčno te prosim, naredi iz srebrnega papirja sedem skodelic in krožnikov, sedem posteljic in stolčkov, sedem stopnišč in vrut in še grad zraven.« Nato je izginila.
Naslednji dan se Agata ni več dolgočasila. Delala je, kar ii je bila miška naročila. Počasi je šlo in ni bilo lahko, vendar je bila vesela svojega dela.
Tako je minilo več let. Agata ni poznala nobenega dolgačasja več. V omari jc imela že sedem skodelic in krožnikov, sedem poste! j ic in stolčkov, sedem stopnišč in vrat in tudi grad je bil žo v delu.
Mala princesa je bila zdaj že veliko. Tedaj Jo je stari, debeli kralj iz sosednje dežele zasnubil. Bil je mnogo mogočnejši ko Agatin oče, za.to je oče zahteval, da ga vzaime za moža, češ da bo imel« grad, ki bo znotraj in zunaj ves zlat. Tedaj je pozabila na srebrni grad in nn miško. Nekega dne je zagledal stari, debeli kralj napol izgotoviljeni srebrni gradič. Tedaj ji je dejal, da takih brkljarij ne sme prinesti s seboi v njegov grad.
Zdaj se je Agata spet spomnila svojo mišike in je koj nadaljevala svoje delo. Ves večer in
Že, že! Toda mislil sem, da bo zaklad moj, nekaj bi dal tudi Lii. l'a mi je razložil oče, da so take najdbe narodna last, da jih hrani Narodni muzej. Tam jili lahko občudujejo vsi državljani in še tujci. Dragulji so tam lepo nameščeni v velikih steklenih omarah in vsakdo si jih lahko ogleda. Dolgo pa okno ne vzdrži, tako se blešče...
104.
_
Z Lio sva se lepo poslovila. Skupaj sva dosti prestala in se srečno rešila. Zvesto mi je pomagala. Zamotila je tiste divje orjake, medtem, ko sem jaz stikal po gradu in pripravljal vse potrebno za najino rešitev.
vso noč ie izgotnvljala gradič. Čeprav je bil tako majhen, da je utegnil stoti na njeni mizi, pa so bili vendar stolpiči in njih obrobki lepo izdelani. Slednjič je vendurle dokončala to delo. Komaj je dala v gradič še sedem stopnišč pa vrata, je že zal>obnelo in zahrumelo krog nje, srebrni pnodič se je veča! in večal, ra.stel je v višino do stropa in nato skozi strop in še čez streho in se je večal v lepo, mesečno noč.
Ko je Agata začudeno zrla krop sebe, je nenadoma stal lep, mlad princ pred njo, ki je imel v rokah srebrno ogrinjalo rai.škp, in je dejal:
»Bila si sicer jako dolgočasna princesa, vendar «i se spremenila in me odrešila. V tem gradu bova prebivala, dokler bova živa.«
Agata se je neznansko razveselila, d« se ji ni bilo treba poročiti z debelini sturiui kraljem, pa čeprav je imel zlat grad.
Letalski rekorderji med pt.cami
Naši domači1 brzci Nekatere ptice so tako izborae Ie-talke, da opravljajo skoraj vse posle v zraku. Naša lastovica si letajo lovi hrano, pije, se koplje, potaplja in prav tako hrani izpeljane mladiče. Kot blisk šviga urno po zraku, pri čemer ji dobro služijo dolga ozka in na koncu priostrena krila, ki jih gibljejo čvrste mišice. Škarjasto razcepljen rep ji služi kot izvrstno krmilo. Ker ima šibke nožice, se le redko spusti na zemljo. Pravijo, da preleti na uro 250 km, kar bo najbrž preveč, in nekateri skušajo njeno brzino znižati kar na 150 km. Hudournik, ki je po telesu in načinu življenja zelo sličen lastovici, je znatno urnejši od nje. Sabljastc perutnice ga usposabljajo za imenitnega letalca. Na slabotnih nožicah ima vse štiri prste obrnjene naprej in po tleli nc moro hoditi. S krempeljei se le obeša in oprijemlje f>o zidovju. Njegova hitrost znaša 300 km, a nekateri mu skušajo dodati še knr 100 km. Skobec in podobno ujede letajo s hitrostjo 225 km nn uro, a orel preleti nn uro le okoli 90 kilometrov. Vrane napravijo na iuro ie po 50 km, n mali šeinkavci nekoliko več. Škorci prelete lahko- na uro 74 km. Golob - pismonoša preleti tudi d ali j še poti s hitrostjo 80 km. Brzina pn zavisi močno od smeri vetrn in drugih čini-teljev, tako da «e lahko znatno zveča, odnosno zmanjša. Ugoden veter lahko dvigne pri tej ptiei prvenstvo na 110 kilometrov, škoda le, da izgubi precej časa z ogledovanjem, ko si išče pravo smer.
Albatros — vztrajnostni prvak
Aibatros je najmogočnejši zrako-plovec in nobena ptica se glede vztra jnosti ne more kosati z njim. Izborna
jadralka ima ozka krila in kratek, sorazmerno debel vrat, ki prehaja v čol-ničast trup. Kratek rep in nizke plavne noge ji omogočajo tudi plavanje. Ptica je prebivalka južne zemeljske pobite in jo srečamo na raznih otokih prav do Japonske. Gnezdi zadružno, včusih v znatnih množinah. Leta s tako lahkoto, da je njen polet edinstveno veličasten. Kakor strela drsi urno nad vzdigajočimi se valovi, se dviga v višino, plove daleč naokoli in pri tem komaj v presledkih petih minut udarja s krili. Prav tako je spretna v vodi, a po suhem le težiko koraca. Vzpne se lahko iz vode in preide okretno v zrak. Glasu pa nima prikupnega, Tscliindi je na morju ujel postavnega albatrosa ter ga po vratu in prsih namazal s katranom, nakar ga je izpustil. Mogočna ptica je potem šest dni in noči sledila ladji, a je spotoma izginila mornarjem le štirikrat iz vida, ali to kvečjemu za kako uro. šele sedmi dan je krenila drugam in je od takrat ni bilo več na spregled. Ni torej čudno, če sc je o tej silni ptici izcimila pravljica, da spi z razprostrtimi krili v vsemirju. Je zelo jiožrcšnn in jo je lahko ujeti z mesno I vabo na trnek. Njeno meso je jako mastno in trdo; mornarji ga jedo le v I hudi sili. Nekaj časa mora meso ležali I v slani vodi, da mu odvzame zoprni i okms. Prežeča na odpadke, rada sprem-I lja ladje in žre vmes vsnkovrstne ži-I vali, ki jih dobi v vodi. Ne smemo se i čuditi, če torej po več dni leta za ladjo, | saj si najde med potjo dovoljno lvrane. j Dejstvo jc, da je ta močna in velika ptica vzor vsem vrstam letal. Verjetno * je, da vzdrži do dveh tednov nepretrgoma v zraku, in prekoš« po vztrajnosti vse dosedanje tovrstne izume. Ker tako redko zakrili s perutnicami, služi kot najizbranejši primer popolnega jadralnega letala, ki brez stroja z izkoriščanjem vetra drsi po zraku. Albatrosu torej že moramo prepustiti
prvenstvo v lahkotnem in vztrajnost, nem letanju.
Na Salomonskih in sosednjih otokih Tihega Oceana žive v skupinah čudne ptice, ki imajo nekatere znake plavalcev, a se v resnici ne morejo gibati po vodi. Prste imajo saimo obrobljene s plavnimi kožicami, a kraki so kratki, [»rasli s perjem in torej za plovbo ne-prikladni. K-nila so izredno dolga in segajo skoraj do kraja škarjasto razdeljenega repa. Znaki kažejo, da so iz-l>orne letnike, ki po brzini in vztrnj-nosti tekmujejo z albatrosi. Plen si love s potapljanjem, a nekatere leteče ribe ugranljajo kar v zraikii. Južno-azijski jadralci prelete v 1 uni 144 km.
Pospešen povratek v domovino
V splošnem so močno precenjevali hitrost letanja zlasti med pticami se-lilkami. Najmamj trideset dni potrebujejo za povratek črnoglavke, rjavi sra-ikoperji, drozgi, postolke, poljski š>kr-janci, divje gosi in še nekatere druge. Po štirideest dni potujejo v rojstne domove divje race, kanje ali mišarji pa-stirice, vodebi, kukavice, slavčki, grlice, prepelice in hudourhiki. Petdeset in več dni rabi jo za vrnitev pr'be, gri-varji, sive čaplje, lastovice in štorklje. Čudovit je ta povratek ptic in človeku še zmeraj zagonetna uganka. Čeprav jim morda nudi tujina vsega v izobilju, vendar vedno spet znova slede močnim klicem razburkanih srčcc: Proč |od tod! Tujina je vselej le zlobna mu jčeha. Ndbena selivka si tamkaj ne gradi gnezdeča; od žalosti in neizmernega koprnenja za rodnim krajem pevci oticme in najslajše pesmi jim zamro. S pospešenimi silami se bližajo svojim domovom in vse radostne pozdravljajo gnezdeča, kjer jim je stekla zibelka, svatovsko razpoložene in s sladkimi napevi v srcih prično spet novo, srečnejše življenje Veliko selivk najde spotoma smrt; nekaj jih onemore iu
pade v morje, mnogo jih požro razne ujede, a največ jih uniči človek in jim J s toiu izplača grenko plačilo za številne koristi, ki jih ima nehvailežnež od njih. Poti so torej dolge in trnjeve, a ' težnja za domovino neizrečena in na jtrši na[)ori postanejo spričo dosege tega cilja sladki.
Selivke, n. pr. štorklje, napravijo približno 10.000 km dolgo [lotovanje. i Ako prelete dnevno približno 400 km, , bi rabile za vrnitev 25 dni, ki se pa za-' radi počitka, hranitve, velikih vremenskih neprilik itd., zavleče na 50 dni, medtem ko rabi za selitev v tujino skoraj tri mesece. Škorci potrebujejo za 1680 km dolgo pot 20 dni in bi morali preleteti dnevno torej 34 km. Te ptice se ne selijo posebno daleč in prezimu-jejo že v južnejših predelih Evrope. Lahko si mislimo, ka;ko neizmerno dol-i go je potovanje nekaterih ptic, ki so se naselile daleč na severu in se umaknejo čez zimo v daljnje južne pokra-J jine.
Kondor, gospodur vsemirja
Tudi glede višinskih prvenstev med ' pticami so se dolgo vzdrževale bajne i številke. Zdi se res malo čudno, če kdo 1 trdi, da lete v jeseni selivke nad oblaki, a to je resnica. Goste megle se v tem času spuste tako nizko in zato ino-i ramo pesniško sanjave predstave prenesti na trdna tla, ki so seveda skromnejša. Neki zvczdosilovcc je gledal žerjave in precenil, da lete v višini 8000 metrov, a spet drugi zanesenjaki so trdili, da se selijo celo v višini 11.000 do 12.500 metrov, kar je močno pretirano.
Z letali so opazovali ptice le do 1400 metrov visoko in samo enkrat nekega orla. ki se je povzpel v višino 3000 in. i V višini 10.000 m pa je 6[x>mladi lako 1 hud mraz. da bi bile ptice silno nespametne, če bi prostovoljno «ilile v to strašno »Icdenico«, saj znaša tam tem-
peratura kar —54 stop. C. Čemu neki bi bile tako neumne, da bi se [K> nepotrebnem izpostavljale smrtnim opaznostim? Dognano je, da sc selivke premikajo v višini ir kaj sto metrov in da predstavlja štiri sto metrov že zgornjo mejo, ki si jo ptice izbirajo. Če pa so res opazovali prej orle ali kondorje v višini do 7000 m, je bilo to v ameriškem gorovju Andah, kjer prebivajo 5000 do 6000 m visoko, in potem pač z lahkoto dosežejo znatno višino; treba se jim je le malo spustiti proti pobočju. Pravijo, da je neki učenjak ob priliki obiska like
velike gore Chimboraza ugledal kondorja v višini 11.3»0 m. kar p« ne drži. Kondor, »soncu brat«, je največja uje-dn, soj meri z razprostrtimi krili dva in tričetrt metra in sliči beloglavemu jastrebu. Njegov vzlet je čudovit, ker se z neizmerno lahkoto povzpne v višavo. Hrani se z mrhovino, a v družbi napada tudi žive sesalce in menda odnaša prvenstvo v požrešnosti. Včasih se te ptice tako najcdo( da se ne morejo od sitosti premikati iu zleteti. Indijanci love kondorje tako, da primešajo med mrhovino neko omotično zelišče, ki jih močno omami in jih nato zlahka polove. Ujete živali na vse načine mučijo in sestradane celo navezujejo na i hrbet razmesarjenim bikom, ki jih do-, mačini sami najprej ranijo. Nato bes-| ne ranjene živali v silnih bolečinah po ; gledišču v veliko zadovoljstvo gledajočega občinstva. Posušeno kondorjevo ' srce uporabljajo Indijanci za zdravljenje hožjasti. Nesporno pa se koadorji dvigajo najviše med pticami.
/gradl»o dobrih letalcev so vedno z veliko vnemo proučevali izumitelji vsakovrstnih letal in se zmeraj spet vračali k tem naj|>opolnejšim in nedosegljivim vzorom razni izpo[>olnjcval-ci, ki se jim zaman skušajo docela približati.
V vsako hišo »Slovenca«!
S. S. VAN DINE:
Heath je odgovoril nekoliko prezirljivo: >Ali ni morda prijatelj nosil rokavic in ali ni imel s seboj dleta? To je delo strokovnjaka in zares izvežbanega strokovnjaka!«
VIII.
Nevidni morilec.
Torek, 11. septembra, ob 11.45 Markliam je šel proti oknu in se je zazrl na malo dvorišče z rokami na hrbtu. Čez nekaj minut so je počasi okrenil k nam.
»Položaj je po mojem mnenju tak: Gospodično Odeli je povabil na večerjo in potem v gledališče neki navidezno odličen gospod. Ta je prišel po njo nekoliko po sedmi uri in oba sla odšla skupaj. Vrnila sla se ob enajstih; gospod je vslopii z njo, toda čez kake pol uro je odšel. Ko jo odhajal, je prosil telefonista, naj mu pokliče avtotaksi. Medtem ko je čakal, je ntlada plesalka zavpila in prosila pomoči; on se je vrnil k vratom malega stanovanja, vprašal, kaj je. ona pa mu je odgovorila, da ne potrebuje ničesar in da lahko mirno odide. Avtomobil je dospel, gospod je odšel in kakih deset minut pozneje je nekdo telefoniral gospodični Odeli. Iz njenega stanovanja je odgovoril moški glas. Danes zjutraj so mladenko našli zadavljeno in stanovanje v popolnem neredu.. .< Močno je potegnil cigaro in polom nadaljeval: »Zdaj jc jasno, da, ko slu se mladenka iu njen
spremljevalec vrnila, jo nek moški že bil skrit v hiši in jasno jo tudi, da je bila mladenka še živa, ko jo moški, ki jo jo spremljal, odšel od tod. lz tega moremo sklepati, da je morilec neznanec, ki je žo l»ii v stanovanju, ko se je ona vrnila. Ta zaključek potrjuie ludi poročilo dr. Doremusa, ki trdi, da se je zločin zgodil med enajsto uro in polnočjo. Toda. ker je. njen spremljevalec ni zapustil pred pol dvanajsto in ie potem še govoril z njo skozi zaprta vrata, moremo sklepali, da se je zločin izvršil prav za prav med pol dvanajsto in polnočjo... Vse to jo mogoče določiti po izjavah prič, ki smo jih slišali do zdaj.«
»Moramo se lorej gibati le v teh mejah,« je pristal Heath.
»Na vsak način so li podatki zelo zanimivi!« je znnirmral Vance.
Markham pa je hodeč gor in dol po sobi nadaljeval:
»Če združimo vse, kar smo izvedeli, moremo ugotoviti, da ob sedmih, ko je sobarica odhajala, šo nihče ni bil skrit v stanovanju; zločinec je torej moral priti šole po tej uri. Poglejmo najprej na stranska vrata: ob šestih, torej eno uro preden je sobarica odšla, jih je vratar zaprl z zapahom na notranji strani in oba telefonista odločno trdita, da se jim nista približala. Poleg tega pa ste jih vi, gospod narednik, našli še zaprla, ko ste prišli semkaj, lz tega moremo sklepati, da so ostala zaprla vso noč in da nihče tod ni prišel v hišo. Moremo torej domnevati, da je morilec prišel skozi glavna vrata. Oglejmo si torej to možnost: telefonist, ki je bil v službi do desetih, odločno zatrjuje, tla je edina oseba, ki je vstopila skozi glavna vrata in šla skozi vežo do stanovanja, bil mladenič, ki je pozvonil in ki je takoj odšel, ko ni dobil od-
govora. Drugi telefonist pa, ki je bil v službi od desetih do danes zjutraj, trdi z enako odločnostjo, da nihče ni prišel skozi glavna vrata in ni šel mimo telefonske centrale. Dostavite k vsemu temu tudi dejstvo, da so vsa okna v tem nadstropju zavarovana z železnimi križi in da nihče ne more priti navzdol |>o stopnicah, ne da bi ga opazil telefonist. Povejte mi, če se po vsem tem ne nahajamo na potu, ki mu ni videti izhoda ...«
Heath se je popraskal po glavi in se brez veselja zasmejal.
»Prava uganka je to.«
»Kaj pravile o drugem stanovanju?« je vprašal Vance. »O tistem, ki ima vhod nasproti hodniku številka 2?«
Heath ca Je [>ogledal prizanesljivo.
»To je bila prva stvar, za katero sem se zanimal danes zjutraj. V stanovanju živi ena saina ženska. Zbudil sem jo ob sedmih in prelskal vse stanovanje. Našel nisem ničesar. Na vsuk način pa tudi v to taliovanje tii mogoče priti od glavnih vrat drugače, kakor mimo telefonske centrale. Snoči nihče ni prišel k njej in ni odšel od nje; prav tako ne ponoči. Poleg tega pa mi je Jessup, ki je zelo verodostojna oseba, zatrdil, da je ta stanovalka zelo mirna gospa, ki da sc z Marjeto Odeli sjiloh ii i poznala.«
»Kako Rte enciklopedični, gospod narednik!« je zamrmral Vance.
»Urez dvoma.« je posegel vmes Markham, »bi lahko prišel kdo iz listega stanovanja semkaj, skrivaj, za telefonistovim hrbtom med sedmo in enajsto uro in prav tako se bi lahko zopet izmuznil po storjenem zločinu. Toda ker narednik pri preiskavi ni našel letn nikogar, lahko črtamo možnost, da bi zločinec prišel od tam.
»Mislim, da imaš prav,« je brezbrižno dejal Vance. »A kar me preseneča v vsem tvojem izvajanju je, da brez drugega izključuješ možnost, da bi zločinec mogel priti iz katerega koli stanovanja... In vendar je prišel semkaj, zadavil nesrečno dekle in zopel odšel. Kaj ne? Ljubka uganka je tol... Ne bil bi ga rad zamudil za vso bogastvo sveta ...«
»Satanska zadeva je,« ie izjavil Markham.
»Ima omamno privlačnost spiritistične seje,« je popravil Vance, »Prav zares začenjam domnevati, da je nek medij itnel tukaj v bližini kako spiritistično sejo in je uspel s kako materijaliza-cijo... Povej mi, Markham, ali bi mogel uradno nastopiti proti kakemu takemu duhu»«
»Nikakor ni bi', duh tisti, ki je pustil tukaj prstne odtise!« je zagodrnjal Heath.
Markham je nenadoma obstal in pogledal Vanceja.
»Za vraga! To je blazno. Na nek način je zločinec vendar vstopil in zopet odšel! Ali se je zmotila sobarica, ko je trdila, da ni bilo nikogar v sobi. ko je odhajala ali je eden izmed telefonistov zaspal ali morda noče jx>vedati...«
»Ali pa eden od njiju laže!« je dopolnil Heath.
Vance je odkimal.
»Naša temnopolta sobarica je vredna popolnega zaupanja. Lahko jamčim za to. Če bi obstojal kakršenkoli dvom o tem, da bi kdor koli mogel priti skozi glavna vrata, bj nam oba telefonista to v sedanjih okoliščinah prav' gotovo ne prikrivala... JDragi Markham, vso zadevo moraš pograbiti s popolnoma druge strani, skoraj bi rekel nevadne.
DDMA\B Al. CINE UNIAIU C4 J L IRI I KINU aJRlR^re ^
MARGHERITA CAROSIO ARMAND0 FALCONI ROB ČRTO VJLLA
,.<iUN F(lM 01 P«OD')?tONE-„
.^F .hi.M . J E- I z V R S I l A.:-.
PONOROMA - LUX'
DUtrtpOi . piillMl ' 'Df.o ji vootl r^icnmi
Športni drobiž
Sijajno igro nogometne enajstorice Livorna, ki je premagala preteklo nedeljo Anibrusiano s 4:2 (3:0), je gledalo 18.000 oseb. Največ gledalcev pa je privabila v nedeljo domača tekma v Itimu med liomo in Laziom. Roma je zmagala z 0:1, pri blagajni pa so prodali okrog 25.000 vstopnic.
Najboljši italijanski smučarji so se zbrali na Terminellu in tekmovali v smuku. Od znanih imen so jiogrešuli sumo Colosa in Cliier-ronnija. Prvenstvo v smuku je dosegel Serto-relli s časom I min. ">(>.t sek.
v Beljaku so po dvomesečnem zimskem odmoru spet otvorili nogometno igrišče. V nedeljo so imeli v gostch nogometaše iz Litije. Čeprav so Litijčani igro izgubili s 5:3, so kljub temu zapustili vtis dobro vigranega in požrtvovalnega moštva. Odlikoval se je posetmo Tičar, ki je zabil dva gola.
Največ pristašev ima v Nemčiji nogometni šport. Zadnje statistike izkazujejo, da je včlanjenih v državni nogometni zvezi 8837 nogometnih moštev. Med letni je 11-10 old-boyskih moštev.

NAROČAJTE »SLOVENCA«!
rEI- KINO MATICA
Predstavo ob delavnikih oh 14.30, 16.30. 18.30 ob nedeljah ob 10.30, 14.30, 16.30 1n ob 18.30
»Krvava svr
atba
«
Ljubavna žaloigra med izseljencl-drvarji t FIlm Izredno močnesa dejanja in Kloboko vsebine. Ljubosumnost, strast, plemenitost' Fosco Gtachetti, L. Fertda, Beatrice Manclni
rEU KINO UNION B'!1
Odttčen film Iz življenja mladih deklet
»Tri prijateljice«
V glavni vlogi: Lllla Silvi. Roberto Vlila. Irasema Dilian. Carla dl Poggto ln drugI.
Predstave: ot> delavnikih ob 16 In IS.15; ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 In 18.30
rEU KINO SLOGA 1,50
Enkrat tudi film za novoporočcnceI
»Medeni mesec« f
z Assla Noriš, Aldo Florellt, Carlo Campanini Predstave od 14.30 dalje I
Podtalno ameriško rovarjenje v Franciji po letu 1940
Pariz, S marra. s. Dnevnik »Le Matin« je začel objavljati vrsto člankov o podtalnem ameriškem delovanju v Franciji od 1. 1940—1942. List zatrjuje, da so bili ameriški veleposlanik v Franciji admiral Leahv. veleposlaniški svetnik Tuck, generalni konzul Murphy in ravnatelj poročevalske službe »United pressa« v Franciji, Ileinzen, poglavarji organizacije, ki je podkupovala visoke uradnike, generale, industrijce in časnikarje in na vse mogoče načine skušala onemogočiti delo vi-chyjske vlade za dosego sporazuma z Nemčijo. Generalni konzul Mtirphy ie bil načelnik ameri-kanske vohunske službe in je pripravil ter organiziral izdajstvo francoskih poglavarjev v Severni
LAB. G. MANZ0NI « C. - MILANO - Via Vala 5
BARMOL
II miglior lassativo najholjže odvajalno sredstvo
Afriki in tako omogočil izkrcanje oddelkov ameriške vojske ne da bi naletel na kakršen koli odpor s francoske strani.
Sovjetski poslanik v Ameriki o nemških vojaških silah
Buenos Aires, i. marca. s. Sovjetski poslanik v Združenih državah Litvinov je takoj po obisku pri ameriškem jiodtajniku za zunanje zadeve We!lesu časnikarjem izjavil: »Nemčija ima ?e vedno strahotne vojaške sile. Če naj os propade, je neogibno potrebno, da Angli ja in Amerika brez nadaljnjega odlašanja prideta Rusiji nn pomoč s tem. da bosta v Zahodni Evropi ustvarila drugo bojišče.«
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca
7
Vsak
naročnik zavarovan
Dolrpcl jc naš najboljši mož, oče, lasi in deduška, gospod
Karol Lipovšek
železniški uradnik v pokoju
Čitajte in širite »Slovenca«!
JGARAVATTISEHENTI S. A,. PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ece. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chledere offerta. — Zahtevajte ponudbe.
Naznanjam žalostno vest, da me je za vedno zapustila moja ljubljena soproga, gospa
barija Fmieriš
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, lt. marca i943, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, c. VI št. 3. Maša zadušnica bo brana v farni cerkvi na Viču 16. marca ob pol 9 dopoldne.
Ljubljana, dne 10. marca 1943. Žalujoči mož
K zadnjemu počilku ga spremimo v čelrlek, 11. marca 1943, ob 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. marca 1943. Žalujoči oslali
Umrla nam je naša ljubljena žena, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Ivanka Mmm
soproga jetniškega paznika
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 12. marca 1943, ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. marca 1943.
Žalujoči: Ivan, soprog; Vasilij, sin in ostalo sorodstvo
BjuLezen	-0:
Irisiine Efovnanove
Gospa Krsti na je rezala debele kose kruha. Ko je iztegnila roko in mu ponudila kruha, je spreletel Erika Bergena tako močan val navdušenja, strasti in sreče, da je prijel za ljubljeno roko in jo poljubil.
Tega ni storil Bergen kakor vitez, ki se zahvaljuje gosjjodinji za graciozno vljudnost. Storil je lo drugače in bilo je nekaj drugega. Naval čustva ga je premagal
Kristina ga je prestrašeno pogledala.^ »Ne zamerite!« je spregovoril proseče. V hipu je spustil njeno roko, sklonil glavo in naslonil čelo na levico. Ves pretresen se je /azrl v sončni žarek, ki se je svetlikal na njegovi časi. Kristina jo opazila, kako se trese njegova krepka roka, kako drhtijo njegove markant-ne poteze na obrazu, kako premišljuje.
»Ne zamerite, vse bo spet tako, kot je prav!« ji je rekel.
Potem je spet dolgo molčal. Njegove oči so postale vlažne. Z njegovega obraza se je odtrgala solza in kanila v kozarec. Tudi to je Kristina opazila.
Potem je nenadoma vstal, podoben tekaču, ki se s stisnjenimi pestmi približuje cilju in zmagi. Dvignil je čaŠo in uprl svoje oči v Kristno. Njegov resen pogled se je razvedril, skoraj smehljajoče ji je začel govoriti:
»Nisem hotel, nikoli nisem hoteli To morate vedeti, gospa Kristina! Pozabite! — Torej, samo na dobro prijateljstvo! Na dobro, dobro prijateljstvo!«
Tako je stal z dvignjeno čašo. Tudi ona je vstala. Gledala sta se iz oči v oči; ona z nežnim, sramežljivim in sočutnim pogledom, on pa z žalostnim. Globoka ljubezen ga je privedla do duševne omame. Ljubezen, ki jo je zdaj obvladal z železno voljo moža, z železno močjo.
Bolezen svetnika Ilomana
Kako hitro se spremeni v jeseni zlato razpoloženje!	..	.
Oblak zadostuje, da zakrije sonce, veter in mrzlo sapo odnašajo lepoto pokrajine.
Hitela sta domov.
Gospa Kristina si je zelo prizadevala, da bi mu lahko kaj povedala. Za mnogotere misli, za mnogotera čustva, ki jih je imela tudi za njega, ni našla izraza. Čudno, da je bila v zadregi, v tako veliki zadregi I
Tudi Bergen je bil molčeč ko je hodil ob njej. Za Kristino je bil njegov otožni smehljaj veliko bolj zgovoren kakor beseda in pogledi tam zunaj. Vedno iznova jo je njeno srce spraševalo: Kako naprej? Kaj se bo razvilo iz tega?
Veter se je igral s prahom. Tudi z listjem se je igral, ki ga je odnašal z drevja.
In brezpomembne besede, tuje, kratke tn vsakdanje so prihajale iz ust Brezpomembne he-sede, kakor je brezpomembno listje, ki se oble-
tuje z drevja.
Ali naj bi pomenile te besede začetek velikega, dobrega prijateljstva?	_
Čim bolj je čutila, da bi mu morala povedati kaj prijaznega, čim bolj se je trudila, tem bolj je bila v zadregi.
In Erik Bergen ji ni pomagal.
Zdelo se ji je, kakor da stopa ob njej s svojim zaprtin, prapristnim in sanjavim svetom, kakor da je zelo, zelo oddaljen od nje.
Kako jo je prizadel njegov komaj vidni sfnehljaj, njegova otožno kljubovalna in vendar tako ponosna drža!	,
Ko je odhajal po cesti izpred vile, je gledala za njim z razdvojenimi čustvi.
Morda je pričakovala več opore za oblikovanje njunega bodočega prijateljstva. Ko sta se poslovila, se je Bergen samo otožno poklonil in se vljudno ter prisrčno zahvalil.
' Ko je gledala za njim, je trepetala zanj. Na Krislinitio srečo so zapihale mrzle sape.
Kako naprej? — Kako naprej?
»Moj dragi prijatelji
Moj mož Vam pošilja prisrčen pozdrav. Z bolniške postelje, pomislite! Včeraj se ni počutil dobro in je moral leči.
Ko sem se zadnjič vrnila z najinega sprehoda, ki se je začel tako lepo. sem bila nemalo presenečena. Mož se je vrnil domov bolj zgodaj kakor navadno. Lahko si mislite, kako sem se prestrašila. V pisarni mu je postalo slabo — glavobol, lahka vročina, bolečine v udih. Zdravnik pravi, da bo v nekaj dneh gotovo okreval. Zalo uživava to bolezen skoraj kakor nekaj lepega. Kot tretjega si želi Vas sem, dragi prijatelj. Vedno premišljuje, če ste že končali z Vašim delom. Zanima ga konec romana. Kajne,
da boste kmalu prišli? Moj mož je nepotrpežljiv. Čez dan leži v svoji sobi na divanu, okrog njega pa so zbrane vse glavne osebe Vašega romana. Tudi ponoči premišljuje o njih Pomagajte mu, da bo to noč mirno spal in pridite kmalu, dragi prijatelj! Lepo Vas pozdravlja.
Vaša
Kristina Homanova.«
»Mu je hudo?«
»Ni mu hudo.« Globoko in mirno ga je pogledala.
»Ne, zdravnik je rekel izrecno, da ne gre za hufšo bolezen.«
»Kaj bi utegnilo biti?«
»Zdravnik pravi, da še ne ve.«
»Ali smem ...?«
»Seveda, večkrat je že vprašal za vas. Kako bo vesel!«
»Lahko vam rečem, da naju ne skrbi. Vesela sem, samo vesela, da je mož enkrat ves dan doma. Kako redkokdaj sem deležna tega veselja!«
Da, vesel, nebeško veder je bil njen obraz. In vendar, če je to sploh mogoče, v teh dveh dneh je postal nekoliko bolj ozek. Malo daljši je postal in Bergenu se je zdel še bolj ljubek.
Bila je lepa kakor nevesta, zdela se mu je tako srečna Prožno je zletela po stopnicah, in ntlada, vilka postava je spet izginila.
Ni razmišljal o tem, kaj mu je povedala o moževem zdravju: v njenem bistvu ie čutil samo neznansko moč, ki ga je privlačevala.
Kakšna muka ie v zavisti!
Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariž
^daialeli: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CenCiS