PRIMORSKI DNEVNIK S,‘nZ.S,"r^'p£,to™‘ - Cena 100 lir Leto XXX. Št 87 (8793) TRST, petek, 12. aprila 1974: PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. M VČERAJŠNJI SEJI V PALAČI CHIGI Vlada odobrila načrt za razvoj živinoreje Ukrep predvideva nakazilo 40S milijard lir v petletju 1975-1979 Podaljšani roki preventivnega pripora - Ukrepi za razvoj gradbeništva bodo na dnevnem redu na prihodnji seji ministrskega sveta RIM, 11. — Na današnji seji v palači Chigi je vlada odobrila petletni načrt za razvoj živinoreje in nekatere spremembe kazenskega postopka, predvsem v zvezi s preventivnim priporom in z naglim sodom. Vsebino načrta za razvoj živinoreje je orisal minister za poljedelstvo Bisaglia, ki je tudi poudaril, da je že prejšnji teden parlament odobril zakon, ki predvideva 6G milijard lir nagrad živinorejcem za rejo telet. Današnji vladni ukrep predvideva, da bodo živinoreji namenili še 305 milijard lir v petletju od 1975 do 1979, katerim pa je treba dodati še 60 milijard lir, ki jih bo CIPE v kratkem namenil deželnim skladom za razvoj za posege na istem področju. Skupno je torej nemenjenih italijanski živinoreji več kot 400 milijard lir. Minister Bisaglia je dejal, da ima načrt za živinorejo, ki ga je vlada danes odobrila, štiri glavne cilje: povišanje proizvodnje mesa, povečanje produkcije in razpoložljivosti telet, modernizacijo struktur in uresničitev omrežja za komercia lizacijo pridelkov živinoreje. Bisaglia je navedel, da bodo živinorejcem in združenjem živinorejcev odobrili posojila s 3-odstotnimi o-brestmi, ki pa bodo v južnih predelih znižane na 2 odstotka. Glede struktur so predvidena dvajsetletna posojila s 3-odstotnimi obrestmi, o-ziroma dvoodstotnimi v južnih predelih. Štiri odstotke pa bodo zna šale obresti za posojila za nakup zemljišč, ki bi jih uporabili za živinorejo. Vladni načrt predvideva tudi 25-letna posojila za gradnjo klavnic in obratov za predelovanje, konzerviranje in uskladiščenje mesa ter dvajsetletna posojila zadružnim organizmom, ki so se v zadnjih letih močno zadolžili zaradi zelo slabega položaja na živinorejskem področju. Bisaglia je zaključil, da je vladni načrt postavil temelje in dal potrebna jamstva za razvoj živinorejskega sektorja in za prispevanje k uravnovešenju plačilne bilance. Minister za dežele Toros pa je z zadovoljstvom poudaril, da je bila priznana pristojnost dežel na tem področju, saj bodo morale prav dežele upravljati 359 od skupnih 408 milijard, ki so bile namenjene živinoreji. Ostalih 49 milijard zadeva posege za urejanje tržišča živinorejskih izdelkov, kar je ostalo v pristojnosti države. Minister Toros je tudi poudaril, da vladni ukrep predvideva samo razne oblike deželnega posega, deželam pa prepušča vse sklepe glede programiranja posegov in njihove izvedbe. Končno je minister poudaril, da so k pripravi besedila ukrepa aktivno sodelovali predstavniki vseh dežel z navadnim in s posebnim statutom v konstruktivnem dialogu z ministri za proračun, za poljedelstvo, za zaklad in za dežele. Drugi ukrep, ki ga je odobrila vlada na današnji s*fi, predvideva spremembo sedanjih rokov preventivnega pripora, ki so bili podaljšani za obtožence, ki so bili že obsojeni na procesu prve stopnje ali v prizivu, čeprav ni razsodba še dokončna. Ukrep predvideva tudi razširitev primerov naglega soda, ki bo mogoč proti osebam, ki bi jih aretirali po izvedbi kaznivega dejanja. Doslej je bila namreč ta skrajšana procedura možna samo za obtožence, ki so jih zasačili pri zločinu. Vlada se bo ponovno sestala kmalu po veliki noči. da bi med drugim o-dobrila dekret o povišanju cene ben- cina. Zadnji vladni dekret bo namreč kmalu zapadel, ker ni materialnega časa, da bi ga parlament pravočasno odobril. Zato bo torej potreben nov dekret, ki bo nadomestil zapadlega. V zvezi s tem so ministra za industrijo De Mito po današnji seji vlade vprašali, ali bo prišlo do nove podražitve bencina. «Zakaj naj bi se podražil,» je odgovoril minister. «V teoriji bi se cena lahko celo znižala». «Torej lahko izključimo vsakršno nadaljnjo podražitev?», so ga spet vprašali časni-karji. Minister je odgovoril: «V življenju ni mogoče ničesar izključevati». Kot je povedal minister za javna dela Lauricella, bo prihodnja seja vlade verjetno posvečena ukrepom za razmah gradbeništva. Minister je dodal, da bo seja med 16. in 20. aprilom. Izraelske oklopne enote pred poslopjem v vasi Kirjat šmona, kamor __________ BMMi so sc zatekli trije palestinski (eroi isti niiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii SAMOMORILSKA SKUPINA ZAHTEVALA OSVOBODITEV 100 UJETNiKOV IZ IZRAELSKIH ZAPOROV Krvava akcija palestinskih teroristov Ì8 mrtvih v napadu na vas Kirjat Šmona Ko so izraelske oblasti zavrnile zahtevo, so se trije teroristi skupaj s talci pognali v zrak - Med žrtvami kar 8 otrok - Meirova grozi Libanonu z represalijami TEL AVIV, 11. - Danes zjutraj približno ob 8. uri po krajevnem času je prišlo v izraelski vasi Kirjat Šmona, skoraj na sami libanonski meji, do krvave akcije palestinskih teroristov, v kateri je bilo ubitih, poleg treh komandosov, 8 otrok, 8 izraelskih civilistov in dva vojaka. Ker so vesti, ki prihajajo iz Izraela dokaj nejasne in meglene, je ves dogodek še zavit v temo. Iz poročil izraelskega radia, izraelske tiskovne agencije ITIM in komunikeja, ki ga je izdala palestinska organizacija «Ljudska fronta za osvoboditev Palestine - generalno poveljstvo» kaže, da je skupina treh palestinskih gverilcev nekaj po 8. uri zasedla šolsko poslopje v vasi Kirjat Šmona, od koder so jih izraelski obmejni oddelki izgnali. Trije Palestinci naj bi se nato u-maknili v štirinadstropno stanovanjsko poslopje, kjer naj bi se zaprli v stanovanje v zadnjem nadstropju, skupno z nekaterimi talci. V zameno za življenje talcev naj bi zahtevali osvoboditev 1QQ Palestincev, ki so v izraelskih zaporih. Med drugimi so zahtevali osvoboditev japonskega morilca Koza O-kamota, edinega preživelega krivca pokola na letališču v Lodu, ko je skupina treh Japoncev, pripadnikov neke palestinske organizacije, takoj po pristanku letala na letališču, začela streljati in ubila 27 civilistov. Ókamota, ki se je e-dini rešil pred streli izraelskih a-gentov, so potem obsodili na smrt in kasneje pomilostili. Izraelske oblasti so sleherno zahtevo po osvoboditvi jetnikov zavrnile. Okrog poslopja, v katero so se zatekli gverilci, so razmestili oklopne oddelke, ki so streljali s protitankovskimi topovi. V umiku iz šole v stanovanjsko poslopje so gverilci, kot poroča izraelska tiskovna agencija streljali na slepo, pri čemer je že takrat bilo več mrtvih in ranjenih med civilisti. Ko so trije gverilci razumeli, da jim akcija ne bo uspela, so baje vrgli skozi okno nekaj otrok, na- kar so aktivirali eksplozivne pa sove, ki so jih imeli na sebi, tako vsaj pravi komunike palestinske organizacije «Ljudska fronta za osvoboditev Palestine - generalno poveljstvo» in skupno s svojimi talci umrli. Ves dogodek, je kot smo rekli, še zavit v temo. Palestinska organizacija, ki si lasti očetovstvo nad teroristično akcijo pravi, da je za pokol odgovorna izraelska vlada, ki ga je povzročila s svojim nepopustljivim zadržanjem. Izraelska vlada je že v preteklosti večkrat dokazala, da raje žrtvuje življenja svojih državljanov, kot da popusti pritiskom Palestincev. To stališče je privedlo tudi do pokola v Miin-chnu. Z druge strani pa je v veliki meri prispevalo do prenehanja napadov na izraelska civilna letala. O današnjem dogodku je poročala v parlamentu tudi vladna predsednica Golda Meir, ki je dejala, da so gverilci prišli iz bližnjega Libanona, čeprav je to zanikala tako libanonska vlada kot sama pa- ..........„„■............................mm..n..mmmmmmmmmm.......... GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA SFRJ NA ZASEDANJU OZN 0 SUROVINAH Minic: Potrebne so nove in napredne rešitve za razvoj in stabilnost mednarodnih odnosov Treba je skrčiti prepad med razvitimi in nerazvitimi ■ Pozitivna ocena Bumedienovega predloga NEW YORK, 11. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloo Miniò je danes govoril na plenarni seji izrednega zasedanja generalne skupščine OZN. V svojem govoru je ocenil mednarodne politične in gospodarske odnose ter o-pozoril, da so problemi razvoja zdaj v svetu postali tako resni, da jih je nujno čimprej razrešiti. Minic je med drugim rekel, da se postavljajo pred izredno zasedanje OZN zelo nujne naloge. Rekel je, Ja je vlada SFRJ prepričana o tem, da so za te probleme potrebne nove napredne rešitve, ki bi bile v interesu vseh dežel. Človeštvo je ria razpotju in od tega, ali bomo našli prave odgovore, bosta odvisna razvoj in stabilnost mednarodnih odnosov v celoti, kar pomeni, da se tako sleherna dežela kot OZN nahaja pred velikim izpitom. Minič je naštel nekaj najpomembnejših nalog: skrčiti prepad med razvitimi in nerazvitimi, odstraniti politično moč nadnacionalnih družb, najti rešitev za probleme surovin in e-nergije, spremeniti finančni in denarni sistem, doseči popolno suverenost dežel v razvoju nad njihovimi naravnimi bogastvi, izboljšati trgovinsko menjavo itd. Minič je v začetku govora omenil, da so stališča in sklepi četrte konference neuvrščenih držav jasno opozorili na pravo naravo in tehtnost problematike razvoja in med-narodnih gospodarskih vprašanj ter na nujno potrebo, da se ti problemi neutegoma in kot prednostni uredijo. Nato je Minič dejal; «Dejstvo, da je bilo zasedanje sklicano ob tako široki podpori včlanjenih držav, priča ne samo o veliki medsebojni odvisnosti sveta, v katerem živimo, ampak tudi o naraščajoči zavesti, da je pereče probleme, na katere vsi zadevamo, mogoče najuspešneje reševati v OZN. Minič je v nadaljevanju svojega govora dejal, da je kriza sedanjega gospodarskega sistema v svetu rezultat dejanske neenakopravnosti in privilegijev enih na račun drugih, na čemer temelji ta sistem. Sistem, za katerega so značilni močni neokolonialistični elementi in ostanki kolonializma, je omogočil pospešen razvoj in napredek najbolj razvitih držav, medtem ko hkrati velik del človeštva zaostaja in se celo bori za najosnovnejše pogoje življenja in razvoja. Docela jasno je postalo, je nadaljeval Minič, da takšnih negativnih gibanj ni mogoče zaustaviti z blažilnimi u-krepi in korekturami sedanjega gospodarskega sistema, oziroma s tako imenovanimi koncesijami in izjemami v obravnavanju držav v razvoju. Ti ukrepi niso mogli spremeniti odnosov neenakopravnosti, ki so zaobseženi v sami nravi sistema. V teh razmerah je tudi znameniti napredek znanosti, tehnologije kot eden od dejavnikov nara-ščujoče medsebojne odvisnosti in širokih možnosti za splošni razvoj po-. globil neenakosti in privedel do tega, da se je pojavil tako imenovani tehnološki kolonializem. Delovanje sedanjega sistema je ne samo uničilo učinek prejete pomoči, temveč je povzročalo čisti prenos realnih sredstev iz dežel v razvoju v razvite dežele. Minič je poudaril, da je proces popuščanja napetosti v svetu prav zaradi stanja v mednarodnih gospodarskih odnosih krhek in omejen, ker so številni narodi v «vetu, posebno na Bližnjem vzhodu, v jugovzhodni Aziji, na jugu Afrike in nekaterih latinskoameriških deželah, še naprej izpostavljeni močnim pritiskom in agresiji imperialističnih sil ali kolonialni nadvladi. Ko je govoril o številnih pobudah neuvrščenih držav, da bi se uredila problematika surovin in energije, je Minič dejal, da so te dežele sto- pile na pot širokega intenzivnega medsebojnega gospodarskega sodelovanja opirajoč se čedalje bolj na lastne sile. Neuvrščene države zavedajoč se svojih velikanskih naravnih potencialov, so na četrti vrhunski konferenci dale poseben pomen uresničitvi načel popolne suverenosti pri razpo laganju z lastnim naravnim bogastvom in na tej podlagi ustvarjanju ugodnejših pogojev za svoj gospodarski razvoj in krepitev svoje neodvisnosti. Jugoslovanski zunanji minister je ocenil predlog predsednika Alžirije Bumediena, naj bi sestavili poseben program v prid najmanj razvitih držav v ravoju, ki ga je razložil včeraj v svojem uvodnem govoru, za nadvse pozitivnega v okviru širših prizadevanj za ureditev perečih problemov številnih držav v razvoju. lestinska organizacija, ki je akcijo pripravila. Palestinski komando naj bi deloval že več časa na ozemlju Izraela. Meirova je pripisala odgovornost za palestinsko akcijo libanonski vladi in zagrozila s hudimi represalijami. Kruta akcija palestinskih teroristov je padla točno na prvo obletnico izraelskega napada na generalni štab Palestincev v Bejrutu, kjer so zgubili življenje trije vidni predstavniki gibanja za osvoboditev Palestine. «Ljudska fronta za osvoboditev Palestine — generalno poveljstvo» je ekstremistična organizacija, v vrstah katere je nekaj desetin gverilcev, ki pa so odlično izurjeni. Nasprotujejo slehernemu sporazumu med arabskimi državami in Izraelom ter ostro obsojajo predsednika Sadata in Egipt zaradi sporazuma o ločitvi sil na področju Sueškega prekopa, kar imajo za izdajstvo arabske stvari. Končni cilj te organizacije, kot je danes izjavil e-den njenih predstavnikov, je uničenje izraelske države in ustanovitev neodvisne palestinske državne tvorbe na njegovem ozemlju. MOSKVA, 11. — Nizozemski zu nanji minister Van Der Stoel bo v drugi polovici tega meseca o-biskal Sovjetsko zvezo. Neodvisna levica o referendumu «Rinascila» o izolaciji vodilne skupine KD v sedanji fazi kampaniie RIM, 11. — Senatna skupina neodvisne levice je objavila noto, v kateri ugotavlja, da bo referendum pomenil ne samo primerjanje stališč o razporoki, pač pa tudi spopad med dvema koncepcijama civilizacije: prva koncepcija namerava s silo države vsiliti svojo integrali-stično in ekskluzivno ideologijo, druga koncepcija, namreč onih, ki so za razporoko, pa ne namerava vsiliti svojih drugačnih načel_ pač pa le, ob spoštovanju laičnega in pluralističnega značaja države, o-mogočiti tistim, ki to potrebujejo, da se poslužujejo zakona, ki ga je parlament odobril in ki je že tri leta v veljavi brez vsakršnih negativnih posledic. Neodvisna levica obtožuje KD, da hoče razbiti enotnost države in predvsem nje- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMMIIIIHIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIItllllllllllUIllIlllllllllllimillllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllltllllllllllHIIIIllllH* eksplozivne pasove in se skupaj s svojimi talci pognali v zrak. Med žrtvami je bilo tudi 8 otrok. V Trstu se je sestal pripravljalni odbor mednarodne konference o manjšinah skupaj z nekaterimi člani znanstvenega odbora konference iz Italije in Jugoslavije. Sklenili so, da se bo konferenca pričela 3. junija. Predsednik Zanetti je poročal o dosedanjih stikih in povedal, da so že najavili kvalificirano udeležbo na konferenci znanstveniki ter politični predstavniki večin in manjšin iz velike večine evropskih držav. Italijanska vlada je odobrila petletni načrt za razvoj živinoreje, ki predvideva nakazilo več kot 300 milijard lir v prid živinoreji v obdobju od 1975 do 1976. Poleg tega je vlada odredila nekatere spremembe zakonika o kazenskem postopku, ki se tičejo trajanja preventivnega pripora in naglega soda. Na konferenci OZN o surovinah v New Yorku je včeraj govoril jugoslovanski zunanji minister M. Minič, ki je naštel naloge, ki jih morajo reševati posamezne države in OZN. Od tega, kako bodo ta vprašanja rešena, je de- jal Minič, je odvisno, ali bo mogoče razviti stabilne gospodarske in politične mednarodne odnose. V izraelski vasici Kirjat Šmona je prišlo do pokola, ko so izraelske oblasti zavrnile zahtevo treh palestinskih teroristov po osvoboditvi 100 palestinskih ujetnikov, ki so v izraelskih zaporih. Trije teroristi so aktivirali neg£ uejbplj bojevitega dela. delavskih ninhžic. Cilj sedanjega boja ni zato samo potrditev nekega demokratičnega zakona, pač pa je preprečitev spremembe političnega okvira v državi, kar bo lahko doseženo samo z zmago tabora, ki nasprotuje ukinitvi razporoke. Vprašanju razporoke je posvečen tudi članek komunističnega senatorja Chiaromonteja v zadnji številki revije «Rinascita». Senator ugotavlja, da se sedaj zaključuje začetna faza kampanje za referendum o razporoki in da je ta faza zabeležila določen pohtični uspeh sil, ki se borijo proti ukinitvi razporoke. Poskus Fanfanija in vodilne skupine KD, da bi spremenili kampanjo v protikomunistično križarsko vojno, ni namreč naletela na razumevanje pri vseh osebah zdravega razuma. Zato se demokrščan-ska vodilna skupina čuti vedno bolj izolirano, medtem ko številni demokristjani kažejo svojo nejevoljo zaradi objektivnega zavezništva z misovskimi neofašisti. POMEMBNO STALIŠČE Z zadovoljstvom smo v včerajšnji številki tednika «Il Meridiano di Trieste» prebrali stališče v zvezi s sporom med Italijo in Jugoslavijo glede dokončne meje, ki so ga kolektivno podpisali novinarji strank levega centra, povezani v «Zadrugi julijskih novinarjev Meridiana», ki izdajajo omenjeni tednik. V tem stališču je namreč doslej najbolj jasno povedano, kako bi bilo treba rešiti problem, kot bi najbolje ustrezalo interesom prebivalstva naših krajev in da bi se zopet vzpostavilo ozračje medsebojnega sodelovanja, razumevanja in prijateljstva. Stališče objavljamo v daljšem povzetku: «Mračna slika 1974», tako je ime I vojaškim manevrom sil NATO (za- j vezništva zahodnoevropskih držav z ZDA), ki so potekali v naši deželi in se zaključili s prihodom v Trst nekaterih enot sredozemske ga ameriškega ladjevja (z okvirom prijateljskih košarkarskih srečanj ter karitativnih pobud v otroških vrtcih in drugih zavodih za deco). Ne vemo, kdo si je izmislil naslov, ki v angleščini (uradnem jeziku NATO) zveni kot «Dark image», kakor t mi ne vemo — in tudi nas ne zanima vedeti — proti kateri hipotetični nevarnosti in proti katerim napadalcem so manevri želeli preveriti vojno u-činkovitost zahodnih zaveznikov. Ni pa dvoma, da je «mračna slika» sovpadala, in morda prispevala, k najgostejšim in najtežjim oblakom v italijansko - jugoslovanskih odnosih od 1. 1954 (dneva prehoda italijanske uprave nad Trstom) do danes. Stališče nato nadaljuje, da so manevri bili nekak katalizator o-zračja, da pa «se zdi», da je bil prvi vzrok stavek v noti od 11 • marca, ki jo je italijansko zunanje ministrstvo naslovilo beograjski vladi. «Il Meridiano» nato nadaljuje: Ta, sedaj že slavni stavek, o-menja cono B tržaškega ozemlja kot «italijansko ozemlje». V tem stavku je beograjska vlada začutila obrat v italijanski politiki dvajset let odkar sta obe državi s podpisom londonskega sporazuma in prilog sklenili zaključiti vprašanje spornih ozemelj na vzhodni italijanski meji in si obe pridržali pravico «upravljati» ta zaključen problem na način in z roki, ki bi se zdeli najprimernejši glede na različnost notranjih pogojev in občutljivosti. Za Jugoslavijo, ki ima «enoten režim» je zaprtje vprašanja bilo izpopolnjeno z najbolj obvezujočo in svečano sankcijo zveznega parlamenta. Italija pa je prosila — in temu se Jugoslavija v bistvu ni uprla — naj zanjo zaprtje problema ne spremljata zunanji hrup ali bolj svečana dejanja, razen podpisa ministrov in diplomatov, ki so se pogajali v Londonu pred dvajsetimi leti. V naši državi ne moremo pozabiti, da je človek kot Vittorio Emanuele Orlando, ki ni bil naivnež, v parlamentu napadel De Ga-sperija, češ da ga žene «sla po hlapčevanju», ker je podpisal mirovno pogodbo, neobhodni pogoj, da je Italija lahko obnovila na stopnji enakopravnosti in častno dialog z drugimi narodi in tako bilo dokončno odpravljeno ločevanje na bivše fašistične in antifašistične države, na zmagovalke in premagane. med obema državama razvijali brez pretresov v vzdušju stalnega napredovanja, pa ne samo odnosi med obmejnimi ljudstvi, pač pa tudi med državama». Meridiano potem nadaljuje: Kazalo je, kot da je Italija spet imela nekaj «svoje» zunanje politike (po obdobju De Ga-sperija in Sforze, če izvzamemo mistične pobude La Pire), izven pasivnosti in pogojevanja najprej po blokovski politiki, nato pa po politiki razdelitve sveta v interesne sfere, ki sta jo začela Kennedy in Hruščov in sta jo povzdignila na višjo raven moskovska in washing-tonska tehnokrata Podgorni in Ni-xon, ki sta se tudi pred kratkim želela ovekovečiti v objemu na Pompidoujevem pogrebu. «Italijanska» zunanja politika, ki naj bi — v prvenstveno korist Italije — igrala na karto Evrope: Evrope, ki si mora zagotoviti svojo fiziognomijo, čast, samostojnost in ki ne priznava (zares neprehodne) meje med sovjetsko in ameriško interesno sfero. Nota Farnesine z dne 11. marca (nima smisla sedaj iskati, kdo je njen materialni pisec, ali katere stopnje je funkcionar, ki jo je napisal ali predal, njegove simpatije za to ali ono strujo v stranki, njegove zveze itd.) je razbila to ravnotežje in onemogočila nadaljevanje na poti «dvojnega tira» v odnosu obeh držav do problema ozemeljske ureditve. Zakaj? Ker preživlja Jugoslavija najbolj kritični trenutek svoje evropske izbire (saj je to edini resnični pomen njeng neuvrščenosti) po razkolu s Stalinom in kominformom. Jugoslavija ve, da skušata ZSSR in ZDA «poenostaviti» svetovno politično panoramo in v tem poenostavljanju moti Vsak, ki ni «bel-bel» ali «rdeč-rdeč». Mrzlična dejavnost profesorja Kissingerja gre v to smer (Kot piše Giorgio Bocca je Kissin-ger tisti, ki je vsilil Evropi pozabo moralnega dolga Izraelu za dobavo nafte; pa tudi tisti, ki «nima časa», da bi v svo:ih pr-'—-—e. anskih potovanjih obiskal tudi Beograd). Na osnovi teh danosti moramo tudi mi izbirati. V tem okviru — piše Meridiano — «moramo» oceniti noto z dne 11. marca («ko ponovno odpira vprašanje meja Italija očitno želi, da se Jugoslavija zapre vase, kakor jež, «ko zahteva ozemlje, kjer služijo vejaški rok in glasujejo za jugoslovanske izvoljene organe in kjer predstavlja Italijo urad zunanjega ministrstva. nas italijanska vlada prepričuje. da moramo na oni strani zapreti, morda s frizijskimi križi in ne samo s tablami») in pa jadranski sprehod ameriških vojnih ladij, ki bi še pred kratkim, pred V dvajsetih letih so se odnosi (Nadaljevanje na 6. strani) M VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V BEOGRADU Glasnik zunanjega ministrstva SFRJ o pogoju za prebroditev sedanjih odnosov Ocena izjave ameriškega zunanjega ministrstva o stališču ZDA ■ Veleposlanik Pa vice vic na posvetu v Beogradu ■ Pismo deželnega komiteja CGIL Zvezi sindikatov Slovenije BEOGRAD, 11. — Predstavnik pa je Milan Zupan dejal: «Z za zveznega sekretariata za zunanje zadeve Milan Zupan je na vprašanje, kako ocenjuje sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva, v katerem je rečeno, da so manevri italijansko - ameriških sil običajne narave, da pa se v Jugoslaviji nadaljujejo premiki čet, ki niso običajne narave, s čimer Jugoslavija dozdevno ne prispeva k premostitvi napetosti in ponovni vzpostavitvi vzdušja medsebojnega zaupanja, odgovoril: «V sporočilu italijanskega zunanjega ministrstva, kot že običajno, zamolčijo pravi razlog, ki je povzročil poslabšanje jugoslovansko - italijanskih odnosov. To so italijanske pretenzije na naše o-zemlje, ki jih spremljajo hkrati manevri blizu naše meje v ozračju, v katerem jih ni mogoče razlagati drugače, kot pritisk na Jugoslavijo. Razumljivo je, da v takšnih okoliščinah, ko izražajo teritorialne zahteve, ki jih spremljajo manevri, sprejemamo potrebne varnostne ukrepe. Vzdušje medsebojnega zaupanja, o katerem govori sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva, so grobo skalile nedavno izražene teritorialne pretenzije italijanske vlade. Stanje, ki ga je njeno ravnanje povzročilo, je mogoče prebroditi samo z nedvoumnim preklicem zahtev izraženih v italijanski noti. nimanjem smo sprejeli izjavo predstavnika ameriškega State Depart-menta, ki opozarja na stališče, zavzeto ob podpisu spomenice o soglasju 1954, da ZDA ne podpirajo ne zahtev Jugoslavije ne Italije po ozemljih ene ali druge strani. Moram pa reči, kar vsi vedo, da so ozemeljske zahteve vedno izražali izključno z italijanske strani. Če omenjena izjava predstavnika State Departmenta pomeni, da ZDA ne podpirajo italijanskih zahtev do Jugoslavije in se z njimi ne strinjajo, potem bi takšno stališče ZDA lahko ocenili pozitivno.» Zupan je tudi potrdil, da je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Pa-vičevič prispel v Beograd na posvetovanja v zvezi s sedanjim stanjem italijansko - jugoslovanskih odnosov, ter napovedal, da se bo diplo mat v najkrajšem času ponovno vrnil v Rim. Deželni komite za Furlanijo - Julijsko krajino CGIL je poslal predsedstvu republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije pismo, v katerem pravi: «Delavci Furlanije - Julijske krajine, predvsem pa člani CGIL, o-stajamo zvesti svoji internacionali-stični tradiciji, po kateri smo se vedno in odločno zavzemali za to, da bi se odnosi med našima drža-I vama odvijali v vzdušju medseboj- Na vprašanje v zvezi s snoroči-1 nega spoštovanja, prijateljstva in lom ameriškega State Departmenta I Empatije. Tudi odnosi dobrega sosedstva, ki so se ustvarili in utrdili v zadnjih dvajsetih letih, so sad izjemnega prispevka dejavnosti naših organizacij in praktično kažejo, da lahko sodelujejo ne le delavci — ne glede na državo, v kateri živijo — marveč tudi države z različnimi družbenimi ureditvami, tako da razvijajo medsebojne vezi v obojestransko zadovoljstvo. Delavci Furlanije-Julijske krajine smo v smislu svojih internacionalističnih tradicij, zavedajoč se dramatičnih in usodnih zgodovinskih izkušenj v preteklosti, združili svoje napore z napori delavcev vseh držav, da bi onemogočili vsak poskus novega kaljenja miroljubnih odnosov med narodi. Prepričani smo, da je treba meddržavni spor reševati s pogajanji in s spoštovanjem obojestranskih interesov: najboljši dokaz za to so boj in delo za mir in širjenje miroljubnega sožitja, kot se razvijajo med delavci naših dveh držav. V tem duhu, dragi tovariši, se bori naša organizacija proti nacionalizmu in razraščanju fašizma. Tudi deželni sekretar CISL Angelo Mannello je poslal predsedstvu zveze sindikatov Slovenije brzojavko, ki med drugim pove, da so delavci Furlanije - Julijske krajine odločeni še naprej vzdrževati odnose dobrega sosedstva s slovenskimi in jugoslovanskimi delavci, ter da so pripravljeni boriti se za ohranitev miru med narodi. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK - i SESTANEK PRIPRAVUALNECA IN ZNANSTVENEGA ODBORA V GALERIJI KRAŠKE HIŠE V REPNU Konferenca o manjšinah bo v tržaški ROBERT HLAVATY PONOVNO RAZSTAVLJA pomorski postaji od 3. do 7. ; " Zagotovljena prisotnost znanstvenikov in predstavnikov iz številnih evropskih in izvenevropskih držav Na sedežu pokrajine se je sestal pripravljalni odbor mednarodne konference o manjšinah. Na sestanku so sodelovali tudi nekateri člani znanstvenega odbora konference. Preučili so organizacijsko stanje mednarodnega zasedanja in se dogovorili za datume ter okvirni program. Konferenca bo v Trstu v primerno urejenih prostorih pomorske postaje od 3. do 7. junija. Prisotni člani znanstvenega odbora: Jugoslovan Vladimir Klemenčič ravnatelj geografskega inštituta iz Ljubljane, Italijani Tullio De Mauro, Giuseppe Tramarono, Manlio Udina, Arduino Agnelli in Raimondo Strassoldo so poročali o prispevku znanstvenikov in strokovnjakov, ki v študijskih komisijah pripravljajo osnovna poročila. Predsednik pokrajine in predsednik pripravljalnega odbora Michele Zanetti je podčrtal velik odmev konference po vsem svetu in še zlasti v evropskih državah. Zanetti je tudi sporočil, da so že napovedani številni in kvalificirani prispevki znanstvenikov in političnih predstavnikov večin in manjšin, ki bodo dali konferenci dejanski mednarodni značaj. Zagotovljena je prisotnost strokovnjakov in predstavnikov iz Jugoslavije, Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije. Švice, ZDA, Danske, skandinavskih držav. Belgije, Holandske in seveda italijanskih strokovnjakov in predstavnikov. cem Bergomasom predloge za izhod iz hude finančne krize, ki pretresa bolnišnice. Te postajajo namreč zaradi dejstva, da jim bolniške blagajne ne izplačujejo dolgov, postopoma nelikvidne do svojih dobaviteljev. Krivdo za tako stanje nosi vlada, ki se še ni lotila resne reforme zdravstvenega sistema v Italiji. Bolnišnice naj bi, po novi reformi, ne bile več «podjetja», pač pa «socialna storitev» javnega značaja. Dokler pa to vprašanje ne bo rešeno, naj vlada nemudoma krije s posebnim finančnim posegom denarne potrebe bolnišnic. Znesek naj država razdeli bolnišnicam mi- mo bolniških blagajn, pač s posredovanjem deželnih uprav. Podpore deželnega odbora ribičem KPI o nelikvidnosti bolnišnic v deželi Aktiv komunistov, ki se ukvarjajo z vprašanji zdravstva ali so člani upravnih svetov bo.nišmt v naši deželi, so razpravljali skupaj s članom deželnega tajništva KPI Proserpiom in deželnim svetoval- Deželni odbor je na svoji zadnji seji, ki je bila v torek, odobril tretji deželni načrt za porazdelitev podpor poklicnim ribičem dežele Furlanije - Julijske krajine. Gre v bistvu za podpore, ki jih določa deželni zakon št. 45 in ki jih podeljujejo ribičem, ali ribiškim zadrugam, ki so vsaj tri leta vpisani v uradnih seznamih. Ukrep, ki ga je deželnemu odboru predložil in orisal odbornik za industrijo in trgovino Stopper, določa porazdelitev skoraj 212 milijonov lir, skupno pa je bilo doslej vloženih 251 prošenj. Nakazane podpore bodo namenjene predvsem za kritje stroškov pri morebitnih gradnjah ali preureditvah novih ribiških ladij, ki ne presegajo 25 ton nosilnosti, pri nakupu novih ladijskih motorjev, pri ureditvi skladišč in nakupu novih ribiških pripomočkov. Podpor bodo deležni tudi gojitelji mehkužcev, ki bodo tako lahko preuredili svoja gojišča. Obvestilo izletnikom s P. d. v Španijo Udeleženci tretjega potovanja (odhod 25. aprila) naj dvignejo vozovnice danes, 12. aprila. Ker je na prvem letu z odhodom dne 15. t.m. precejšnje število izletnikov iz zgomje tržaške okolice, obveščamo vse zainteresirane izletnike, da bo odhod enega avtobusa ob 5.40 iz Nabrežine, ob 5.45 iz Križa, ob 5.55 s Proseka, ob 6.20 iz Trsta in ob 6.40 z Opčin. Za drugi in tretji let bodo odhodi iz zgomje tržaške okolice pravočasno objavljeni. Vse tržaške izletnike prosimo, da so pred sodiščem vsaj deset minut pred odhodom avtobusa. UREDNIŠTVO 17. do 19. ure: mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ter od 16.30 do 19- ure. Nedelja, 14. aprila — Velika noč: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Ponaleljek, 15. aprila: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, ter pekam, ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure. Letos bo v kraški galeriji kar šest razstav Koncerti GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1973-74 • Vsedržavna zadružna zveza bo v kratkem predložila kandidatno listo za bližnje volitve v Delavske zadruge. V ta namen vabi vse člane Delavskih zadrug naj se zglasijo na sedežu v Ul. degli Artisti 2 od 9. do 12.30 in od 16.00 do 19.30 do vključno 18. aprila, kjer bodo lahko podpisali listo. Volitve bodo potekale po korespondenci in se bodo zaključile 31. maja. luiniiiiiMitiiiiiuiiitiitiiiiiiiiiiiliiniiiiiriniiiiiiitniiiiiiiiMiiniiiiiiiii iiiMiiiiiiiiMiiiinuiiinriiiiimiiiiiiiuiiiiiiiuiiuuiuiiiiiiiiluiiiiiiiiiliiiiiiiii'iuiiiiiiiiiiiiiiiiiil ZAHTEVE MELJSKIH DELAVCEV V DEŽELNEM SVETU • Združenje italijanskih žena prireja v sredo, 17. aprila ob 17.30 na Kr-menki srečanje delavk in delavcev industrijskega pristanišča, na katerem bodo obravnavali pereča vprašanja stanovanj, draginje in referenduma o razporoki. Pokrajinski odbor združenja poziva žene in delavce, ki so zaposleni v industrijskem pristanišču, da se zborovanja udeleže, saj gre za obravnavo vprašanj, ki so sedaj še zlasti važna. IRI in «Friulia» bi lahko upravljala miljsko ladjedelnico «Alto Adriatico» Tc je trenutno edina možna rešitev, po sklepu sodišča, da za en mesec uveljavi sodno nadzorstvo pri upravi podjetja - Stališča strank Delavci ladjedelnice «Alto Adria- j zajamčiti nadaljevanje dela v ladje-tico» iz Milj in Trsta so včeraj po- delnici in raven zaposlenosti, tako Urnik trgovin ob velikonočnih praznikih Pokrajinsko združenje trgovcev je sporočilo urnik trgovin ob velikonočnih praznikih : Sobota, 13. aprila: trgovine jestvin bodo popoldne lahko odprle eno uro prej kot sicer; pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. ter od verili več kot stočlanskemu odpo slanstvu, da v deželnem svetu poudari zahtevo po publicizaciji ladjedelnice. Prejšnjega dne je namreč tržaško sodišče sklenilo imenovati sodnega upravitelja za ladjedelnico CAA v Miljah. Vse kaže, torej, da so propadli načrti odv. Napoleoneja in da bodo morale odgovorne oblasti naj» ti izhod iz nastale finančne krize in izbrati med dvema sedaj možnima rešitvama: publicizacijo družbene glavnice z nastopom IRI ali pa že tretji zaporedni stečaj z možnostjo zaprtja edine obstoječe in — kar je pri tem najbolj zaskrbljujoče — tudi rentabilne ladjedelnice. Ne gre namreč pozabiti, da je kriza v podjetju rezultat nebrzdanih finaričnih špekulacij^n čudnega u-pravljanja zasebnih lastnikov, ne pa rezultat kake negativne konjunkture, saj naročil za nove ladijske gradnje res ne manjka. Delavski svet ladjedelnice je odposlanstvu, ki se je podalo v deželno palačo, izročil dokument, naslovljen na deželno vlado, KPI in liberalce. V njem opozarjajo predvsem deželno vlado, da je prav iz njenih krogov prišel prvi predlog o publicizaciji ladjedelnice, za katero menijo delavci, da je trenutno edina sprejemljiva in tudi dokončna rešitev. Kajti samo tako je mogoče mn milili m HHMi ii ........................................................imrn.llll........................................................... Stavkajo, a jamčijo nujne posege Osem tisoč gasilcev po vsej Italiji je včeraj začelo stavko v znak protesta zaradi niza nerešenih vprašanj, ki zadevajo vse, od najnižjih do višjih častnikov. Stavka je stoodstotna tudi v Trstu (160 gasilcev), kjer so pa zagotovili nujne pošege v primerih nesreč, požarov in podobno; dejansko niso včeraj opravljali predvsem napornega birokratskega dela, kot so preverjanja gradenj, kurilnih naprav itd. Kaj zahtevajo, smo vprašali gasilce na tržaškem sedežu. Odgovorili so nam, da je njihov glavni problem delovni urnik, saj morajo — poleg 40 tedenskih delovnih ur — opravljati zaradi pomanjkanja o-sebja tudi sto in več nadur na mesec. Zato zahtevajo, naj se število gasilcev v Italiji podvoji. Drugo vprašanje pa je notranji pravilnik, ki je še iz časov fašističnega režima. Odkar so leta 1963 pripadli «civilnemu osebju države» zahtevajo gasilci ustrezen pravilnik, vendar ga po desetih letih obljub in obvez niso še odobrili. Da bi preprečil stavko je tudi včeraj glavni ravnatelj gasilske službe iz Rima poslal vsem pokrajinskim vodstvom okrožnico, v kateri ob-j zadowljiu uspeh odloči- ljubi ja, da bo novi pravilnik odo- bren konec maja, stavkajoči pa so prepričani, da bo le odločna sindikalna akcija obrodila sadove. Zato napovedujejo, če ne bodo prejeli stvarnih zagotovil, zaostritev stavkovne akcije po veliki noči. Tedaj bodo oklicali štiridnevno stavko, ki pa vsekakor ne bo prizadela javnosti in ljudske varnosti, pač pa organe ministrstev in vlade, proti katerim je stavka uperjena. (Na sliki stavkajoči pred tržaškim sedežem). Stalno gledališče na gostovanju po Istri Stalno gledališče dežele Furlanije - Julijske krajine bo v kratkem obiskalo J nekatere kraje v Istri in na Reki, kjer živi italijanska narodnostna skupnost. S kulturnimi srečanji so začeli pred nekaj me-cesi s predstavo «Incontro con la Commedia dell’Arte», ki so jo na' menili dijakom italijanskih srednjih šol v Istri. Predstava je doživela tev, da bo Stalno gledališče nada- ljevalo s tovrstnimi izkušnjami. Furio Bordon, ki je pripravil pr- vo predstavo, si je za novo gosto- ____! — j—***% r\/š /o AnVìl/’i GVB vanje izbral dve enodejanki, za deli Itala Sveva «Terzetto Spezzato» ter Alcida Paolinija «Lezione di tiro», ki ju je gledališče že u-prizorilo v okviru ciklusa «Teatro oggi». Prva predstava bo v torek, 16. aprila v Izoli, naslednjega dne bo Stalno gledališče gostovalo v Piranu, v četrtek v Rovinju, v petek v Vodnjanu, v ponedeljek, 22. a-prila v Pulju in v torek, 23. aprila na Reki. Gostovanje prireja Stalno gledališče v sodelovanju z linijo Italijanov Istre in Reke. V enodejankah bodo nastopili Giampiero Becherelli, Antonella v ladjedelnici, kot v povezanih o-brtniških in drugih delavnicah. Delavski svet in odposlanstvo na dtežeK sta opozorila na dejstvo, da bo «nadzorovano upravljanje» ladjedelnice v Miljah trajalo točno mesec dni, do 10. maja. Tedaj bo kocka padla — ali publicizacija, ali stečaj. V enem mesecu časa, menijo delavci, utegnejo vladne stranke, deželna vlada in tudi drugi, ob podpori javnega mnenja, zahtevati poseg IRI. Če bi državna industrijska zveza IRI, ali njena podružnica GE Pl, odkupila le delež kapitala, bi skupaj z deželno finančno družbo «Friulia» imela v upravnem svetu večino. Nič tako težkega, torej, čeprav je vse odvisno od politične dobre volje in pripravljenosti IRI, da si v deželi Furlaniji - Julijski krajini zagotovi nadzorstvo nad edino obstoječo in dejavno ladjedelnico. Delavsko odposlanstvo je nekaj čaša sledilo zasedanju deželnega sveta, medtem ko je odbornik za urbanistiko, sicer pa podpredsednik deželne vlade, socialist De Carli odgovoril na vprašanje komunista Gal-liana Donadela in mu zagotovil, da deželni odbor «skrbno sledi razvoju v miljski ladjedelnici». Zatem je nekaj desetin delavcev šlo na razgovor z načelniki političnih skupin. Sestanka so se udeležili podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni za socialiste, Mario Colli in Galliano Donadel za KPI, svetovalec Vigini za demokristjane ter prof. Lucio Lonza za PSDI. Delavski delegat je načelnikom skupin orisal zahtevo po takojšnji publicizaciji, ki je edina rešitev pred tretjim sramotnim stečajem ladjedelnice. Poudaril je, da bi «Friulia» in IRI skupaj prevzeli večino delnic in s tem zagotovili javno upravo ladjedelnici, ki ima rožnate perspektive. Komunist Colli je poudaril, da se strinja z delavci in da meni, da je za publicizacijo ladjedelnice v Miljah potrebna mobilizacija vseh demokratičnih sil, delavcev in javnih oblasti. Kritiziral je deželno vlado, ki je tokrat poklicana, da posreduje pri IRI splošno občuteno zahtevo po njenem posegu. Socialist Pittoni je najprej dejal, da je zagrenjen, ker se krize v miljski ladjedelnici ponavljajo, čeprav delavci za to ne nosijo nobene krivde. Strinjal se je s trditvijo, da je edina možna rešitev publicizacija, čeprav bo težko prepričati IRI nn i TVWP7P Težave, da bi IRI zganili in prepričali, je podčrtal tudi Lonza (P SDI), ki je ponovil mnenje, da bi morali zahtevati poseg javnega kapitala tudi kot nadomestilo za vse neizpolnjene obljube v zvezi s tržaškim ladjedelstvom, ki jih vsebujejo razni načrti CIPE. Donadel (KPI) je še orisal storjene korake, demokristjan Vigini pa je delavcem dejal, da se strinja s tržaškim odbornikom Abatejem, da je treba ladjedelnico publicizirati, čeprav obstajajo resne težave in zapreke. Po razgovoru s predstavniki strank so se delavci podali k predsedniku deželne vlade odv. Antoniu Comel-liju in mu ponovili svoje zahteve. Prvi dnevi prihodnjega tedna bodo pokazali, če je ta odločen poseg delavcev na deželi obrodil pozitivne sadove. Deželni odbor bi namreč moral javno zahtevati v Rimu, naj IRI odkupi delež kapitala podjetja «Alto Adriatico» in v ta namen bi deželna vlada morala zastaviti ves svoj vpliv in moč, ki jih vendarle ima, kot predstavnica ljudstva Furlanije - Julijske krajine in nosilka posebne avtonomije, tudi na področju gospodarskega načrtovanja. pravljali z vsedržavnim sindikalnim tajnikom Tonijem pogoje novih delovnih pogodb in zahteve, ki jih bodo e-notno postavili deželi v zvezi z načrti ljudskih stanovanj. • Danes ob 17. uri se bo na sedežu v Ul. Scoglio 197 senator Silvano Bacicchi sestal z upokojenci rajona, katerim bo govoril o novem dekretu o pokojninah. Srečanje je organizirala krajevna sekcija KPI «Prato-longo». V zaporu «redni gost» zbirališča narkomanov Dr. Robert Hlavaty ponovno razstavlja. Tokrat v galeriji Kraške hiše v Repnu, kjer je sinoči odprl že svojo tretjo razstavo v letošnjem letu v Trstu, oziroma na Tržaškem, hkrati pa je med tem še enkrat razstavljal v Novem mestu, sodeloval pa na razstavi slovenskih zamejskih slikarjev v Kulturnem domu na slovenski kultuni praznik, na Prešernov dan. Iz tega izhaja, da Hlavaty veliko razstavlja, torej veliko ustvarja. Ko smo si sinoči ogledali Hlava-tyjeva dela v galeriji Kraške hiše v Repnu, smo ponovno ugotovili, da je pretežna večina del novih, kar pomeni, da je od svoje zadnje razstave v občinski galeriji, ki jo je imel v prvi desetini marca, u-stvaril novih del za celo razstavo, kajti v galeriji Kraške hiše je Hlavaty razstavil kar dva ducata a-kvarelov. Tokrat je Hlavaty razstavil izključno kraške motive. Naš Kras j sredi zime. Kras bogatih toplih je- ' senskih barv, Kras sredi bujnega poletnega zelenja, vendar pa naš Kras, kjer je trdi kamen glavni element, kot je sam rekel, ko je po odprtju razstave spregovoril nekaj besed o svoji umetnosti, o tem, kako nekateri menijo, da naj bi se posodobil, v tem ko on ostaja zvest svojemu načinu slikanja Krasa, kajti le tako more v svojih delih izraziti svojo ljubezen do kraške zemlje. Razstavo je odprl v imenu zadruge «Naš Kras» Egon Kraus, ki je tudi povedal, da se bo letos v galeriji Kraške hiše zvrstilo pet ali šest razstav, ki pa ne bodo vse slikarske, pač pa bo verjetno vmes tudi kaka etnografska prireditev. Slikarska razstava dr. Roberta Hlavaty ja bo odprta do konca maja. Čeprav je to že njegova tretja razstava v letošnjem letu, kot smo že rekli, so vsi njegovi motivi novi, kajti Hlavaty zna zajemati iz bogastva, ki ga nudi Kras slikarju, ki Kras ljubi. Pri blagajni gledališča «G. Verdi», so na razpolago abonmaji za letošnjo j simfonično sezono «Pomlad 74». Koncertna sezona bo razdeljena v | dva turnusa: A in B. Za turnus B, ki bo ob sobotah ob 18. uri, so na | razpolago za študente abonmaji popustom. Prvi koncert letošnje sezone, ka-1 terega bo dirigiral Geoges Sebastian, | bo v petek, 26. aprila. Deveti abonmajski koncert V soboto. 20. aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ORKESTER IN SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE Včeraj-danes aprila Danes, PETEK, 12. LAZAR Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob I 18.4(1 — Dolžina dneva 13.19 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 8.48; | Jutri, SOBOTA, 13. aprila IDA Dirigent: RADO SIMONITI Solisti: VEKA LACIČ, sopran ZLAT4 OGNJANOVIČ, sopran BOZSNA GLAVAK, mezzosopran MILKA EVT1MOVA, mezzosopran JURIJ REJ NA, tenor EDVARD SRŠEN, bariton STANE KORITNIK, bariton DANILO MERLAK, bas IVAN SANCIN, bas Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri | 13 stopinj, zračni pritisk 1003 mb, stanoviten, veter 7 km na uro vzhod-1 dni-severovzhodni, vlaga 71-odstotna, padavine 0,6 mm dežja, nebo oblač- j no, morje mirno, temperatura morja j 12,8 stopinje. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (UL Manna 20 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča Do BO. aprila prošnje za premije v prid vajencem Po daljši preiskavi je preiskovalni sodnik dr. Serbo izdal zaporni nalog proti 26-letnemu Cosimu Biondiju iz Ul. Paisiello 9. Obdolžil ga je združevanja v kriminalne namene, posesti, uporabe in razpečevanja mamil. Biondija je policija že aretirala in poslala v koronej-ske zapore. Gre za starega znan-ca policije, ki je z njo imel večkrat opravka zaradi najrazličnejših prekrškov. Aretirali so ga v okviru akcije za preprečevanje uporabe in razpečevanja mamil, ki ga^ leteči oddelek kvesture že dalj časa vztrajno vodi med mladimi hippyji. Biondija so zasačili v nekem stanovanju v Ul S. Cilino 19 že pred poldrugim mesecem, ko se je skupno s 15 mladeniči predajal mamilom. Takrat so ga samo prijavili in ga pustili na svobodi. Kasneje so v Ul. Stampa odkrili drugo zbirališče narkomanov, in so aretirali štiri osebe zaradi posesti precejšnje količine izredno močnega mamila — morfija. Istočasno so se pojavili v Deželna uprava sporoča, da je bil rok za vložitev prošenj za priznanje posebne premije, namenjene obrtniškim vajencem (deželni zakon štev. 36 iz lanskega leta) podaljšan do 30. aprila letos. Premije so namenjene vajencem, ki so stopili v poklic po 22. novembru 1972 in ki so vsaj leto dni pri istem mojstru. Prošnje sprejemajo pokrajinske komisije za obrt iri sindikalne orga nizacije...... . • Ker je pokrajinska cesta v Pre-béneg na novo asfaltirana na od seku od začetka do km 1,100, je na tem odseku dovoljena vožnja tu di z vozili, ki tehtajo več kot 8 ROJSTVA IN SMRTI Dne H- aprila 1974 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Danes, 12. t.m. ob 20.15 gostuje v Novi Gorici s predstavo M. A. UMRLI SO: en dan stara Alessan- Asturiasa «Torotumbo». Prvič v slo-dva Bosich, 71-letni Laerte Arocchi, venščini. 76-letna Anna Čeme por. Pallini, 70- OBČINSKO GLEDALIŠČE letni Giuseppe Ursich, 69-letna Lina «G. VERDI» Sodomaco vd. Apollonio, 60-letna An- Jutri ob 18. uri ponovitev Gior-tonia Quarantotto, 71-letna Antonia nove opere «Andrea Chenier», ki jo Verzier vd. Tarlao, 53-letna Assunta bo dirigiral Carlo Franci. Režija Da-Specia, 72-letna Lidia Žagar, 80-let- rio della Corte. V glavnih vlogah bodo na Pasqua Ostuni vd. Marchese, 61-1 nastopili tenor Giorgio Merlghi, so- lelna Bruna Jeloscek in 85-letni Lui- pranistka Orianna Santunione in ba- gi Morandi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, UL Ginnastica 44. ritonist Mario Sereni. Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice. Kino NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3» do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. LEKARNE V OKOLICI La Cappella Underground 19.00—21.00 «Bianche» (1972). V glavnih vlogah: Michel Simon. Lacques Per-rin, ligia Branice. Režija: Wale-rian Borcwczyk. Ariston — I.N.C. 16.00 «Luci della ribalta». Charlie Chaplin in Claire Bloom. Čmobeli film. Boljunec (tei. 228-124); Bazovica (tel. Nazionale Walt Disneyev film «20.000 226-165): Opčine (tel. 211-001); Pro- leghe sotto 1 mari». Kirk Douglas, sek (tei. 225-141) : Božje polje — James Mason, Paul Lukas, Peter Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. Lorre. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav-1 Excelsior 16.00 «Blu gang e vissero Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124). per sempre felici e ammazzati». BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 l 38-101. 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 641,50 Funt šterling 1545,— Švicarski frank 209,— Francoski frank 137,10 Nemška marka 249,50 Avstrijski šiling 33,80 Dinar: debeli 40,— drobni 40,— ton. MENJALNICA V v 'C -i-',” r» «.. . * • vseh tujih valut • Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo 28. aprila v prostorih ronške podružnice v Ul. Mazzini s prvim sklicanjem ob 9. in drugim sklicanjem ob 10. uri. ...................................................................... »lei .LJi SINOČI NA TRBIŠKI CESTI MED BANI IN OPČINAMI številnih lekarnah' sumljivi fant e in dekleta, ki so se z lažnimi recepti skušali dokopati do mamil. Dve dekleti so tudi ujeli v lekarni za Lloydovo palačo in izkazalo se je, da so dekleti in njun spremljevalec redno zahajali v znano zbirališče v Ul. S. Cilino. Zato so agenti spet vdrli v to stanovanje in sèveda odkrili skupino narkomanov. Zadevo so prijavili sodniji in dr. Serbo je po daljši preiskavi podpisal zaporni nalog za Biondija. Ni znano če je podpisal več zapornih nalogov, vendar se vztrajno govori o novih aretacijah mladih hippy-jev, ki se kljub vsem opominom predajajo mamilom. Kaže, da so zasumili tudi nekega jugoslovanskega državljana, ki naj bi Biondiju injekcije. Marchi, Stefano Lescovelli, Maria Serena Ciano, Ugo Vide in Franco Però. Deli, ki ju je gledališče že uprizorilo tudi v Vidmu, Tržiču in nekaterih drugih krajih naše dežele, je, kot rečeno, režiral Furio Bordon, scene in kostume pa si je omislil Sergio D’Osmo. Smrt mladega avtomobilista pri trčenju simce v tovornjak Voznika osebnega avta je vrglo s sedeža na asfalt Že tretji večer zaporedoma se je na cestah bližnje okolice pripetila hujša prometna nesreča. Sinoči je na državni cesti 202 malo pred o-penskim križiščem trčil v tovornjak in umrl 26-letni Franco Riccobon iz Alpinske ulice 81 na Opčinah. S svojo simco 1000 je trčil v zadnji del makedonskega tovornjaka tako silovito, da ga je vrglo na cestišče, kjer je zaradi hudih lobanjskih poškodb na mestu umrl. Nesreča se je pripetila kmalu po 21. uri na odseku ceste, med cestnim nadvozom pri Banih in openskim križiščem. Tovornjak in sinica sta vozila v isto smer, proti križišču. Približno 300 metrov pred nabavil brizgalke za llllmlllllllmlllll^ll^llllmM»lllllllllH'mllllll^lHlH^llMm»u*|^m»',m|m,*m,,,,,,m,,,l,,,",,,,n,,,,,,,,,,,, V PRVEM TRIMESEČJU LETOS ZNATNO NAZADOVANJE OBMEJNEGA PROMETA V prvih treh mesecih so zabeležili nad 2 milijona in pol prehodov manj kot v istem obdobju lani križiščem, kjer je cesta ravna in je torej vidljivost dobra, je avto trčil v zadnji del tovornjaka, se odbil ob skalni useki in spet trčil ob tovornjak. Nesrečnega Riccobona je hudo ranilo že v samem avtu, sedeži so bili vsi okrvavljeni, nato pa ga je še vrglo iz avta več metrov daleč. Z glavo je udaril ob tlak in pri priči izdihnil. Točna dinamika nesreče še ni znana. Prometna policija je zasliševala še pozno ponoči šoferja Steva Ata-nasova, starega 25 let, ki je sedel za volanom velikega tovornjaka -hladilnika podjetja Transkop iz Bitole. Makedonski šofer je izjavil, da je vozil po desni strani ceste, ko je nenadoma zaslišal tresk za tovornjakom, nato pa še drugega, pri čemer ni opazil ničesar. Res je Riccobonova simca trčila v zadnji desni rob tovornjaka, nato ob zid in še enkrat v tovornjak. Avto je pri tem popolnoma razbilo; streha se je skoro odtrgala, vrata pa odprla, da je nesrečnega voznika vrglo na cesto. Ni še jasno, zakaj je Riccobon trčil v tovornjak: morda se je onesvestil, morda pa tudi izgubil nadzorstvo nad vozilom in ga je na splozki cesti zaneslo. Antonio Falzi in Tina Aumont. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Mussolini ultimo atto». Rod Steiger, Franco Nero, Lisa Castoni, Henry Fonda. Fenice 15.00 «... altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Mercoledì delle ceneri». Liz Taylor, Helmut Berger, Henry Fonda. Barvni film. Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.:-?:. Aurora 16.30 «2001 Odissea nello spazio». Znanstvenofantastični film v bafvah. Capito! 15.30. «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film. Cristallo 16.30 Walt Disneyev film «Pistaaaa... arriva il gatto delle nevi». Impero 16.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Un soffio di piacere». Igra Lea Massari. Barvni film. Moderno 16.30 «L’urlo di Chan terrorizza l’Occidente». Igra Lee Bruce. Barvni film. Ideale 16.00 «Il trionfo di King Kong». Michael Keit in Harry Holcombe. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30—21.45 «Polvere di stelle». Monica Vitti in Alberto Sordi. Barvni film. Abbazia Danes zaprto. Jutri: «1 tre moschettieri». Astra 16.30 «Oggi a me domani a te». Bud Spencer in Montgomery Wood. Barvni film. Radio 16.00 «Silvester story». Barvne risanke. % V torek, 16. aprila, ob 20. ur! se bo v osnovni šoli pri čamporah sestal rajonski svet za področje Zindis, Campore in Lazaret. • Danes se sestane deželno tajništvo federacije gradbincev, ki bodo raz- Mednarodni in maloobmejni promet na mejnih prehodih v tržaški pokrajini se je v zadnjih mesecih občutno zmanjšal. Po podatkih obmejne policije je namreč v prvih mesecih letošnjega leta prekoračilo mejo nad dva milijona in noi ljud; manj kot v prvem trimesečju lani. Skupno so v obeh smereh zabeležili 5.934.789 prehodov, medtem ko so jih v istem obdobju lani zabeležili 8.573.353. S potnimi listi je skupno prekoračilo mejo 2.881.538 potnikov (v istem obdobju lani 3.963.053), od katerih je bilo 1.214.774 italijanskih državljanov in 1.311.076 tujih državljanov. Še občutnejše nazadovanje je zabeležil maloobmejni pro met s skupno 3.053.251 prehodi (lani 4.610.300). Na prebivalce s tostran meje je odpadlo 2.059.807 prehodov (lani 3.326 139), na prebivalce z onstran meje pa 993.344 pre- hodov (v prvem trimesečju la skega leta 1.284.161). Največji promet so zabeležili na mejnem prehodu pri škofijah, kjer je prešlo mejo v obeh smereh skupno nad 760.000 oseb. Nad pol milijona ljudi je prekoračilo mejo pri Fernetičih, medtem ko so pri Pesku zabeležili okrog 300 tisoč prehodov. Približno toliko prehodov so zabeležili tudi na mejnem prehodu pri Lipici in pri Orehu, o-krog 170 tisoč potnikov pa so našteli na mejnih prehodih pri Repen-tabru in pri Št. Jerneju (Lazaret). Najbolj občutno nazadovanje o-sebnega prometa čez jugoslovansko-italijansko mejo je bilo v januarju, ko je prešlo mejo skoraj 1.400.000 potnikov manj kot v istem obdobju lani. V februarju se je v primerjavi s prejšnjim letom število potnikov skrčilo za 700.000, v marcu pa za približno 400.000. Razstave Med nabiranjem belušev ga je zadela srčna kap Včeraj popoldne so karabinjerji na-brežinske postaje našli truplo 61-let-nega Tullia Vascotta iz Ul. Giardini 65/2. Upokojenec se je predvčerajšnjim dopoldne odpravil iz Skednja na Kras s svojim avtomobilom, da bi si nabral beluše. Ker ga ni bilo domov, so popoldne svojci obvestili škedenjske karabinjerje, ti pa so odposlali vsem postajam opis Vascotta in njegovega avtomobila. In res so nabrežinski karabinjerji obazili Vascottov avto ob Trbiški cesti blizu Nabrežine. Podali so se po stezi v smeri šempolaja in po komaj 40 metrih naleteli na truplo. Bil je Vascotto, ki je v levi roki še stiskal šop belušev. Po mnenju zdravnika Rdečega križa dr. Capu-sa, je Vascotto umrl že včeraj do-popoldne, verjetno zaradi srčne kapi. V Tržaški knjigami razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček Razstava bo odprta do konca aprila. V prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul, Stringher 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj. V galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del tržaški likovnik De Cillia. ki bo razstavljal do 23. t.m. V galeriji Cartesius je odprl razstavo tržaški slikar Romeo Doneo, ki bo razstavljal do 25. aprila. V občinski galeriji razstavlja tržaški slikar Pino Ferfoglia. ki je na stene obeh prostorov razstavišča razobesil dva ducata olj in kakih deset risb. Vse slike predstavljajo kraške motive. Razstava bo trajala do 20. t.m. V dvorani Cesare Sofianopulo na Trgu papeža Janeza XXIII. razstavlja tržaška slikarka Ondina Brunetti, ki je dala na ogled večje število slik in keramike. Razstava bo odprta do 20. t.m. Izleti ANPI 21. 4. — Zveza borcev Trst priredi 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pri AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m. Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo, 21. aprila avtobusni izlet na Blegoš (nad Cerknim). Datum vpisovanja bo naknadno javljen. Prispevki V počastitev spomina pok. Karla Čoka - Županovega daruje dr. Drago Dolgan z družino 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za PD «Ivan Grbec» v Skednju. PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 12. aprila 1974 s° ZAHTEVE PO POVIŠKIH CEN UTEMELJENE? Zamrznitev cen blaga široke potrošnje kot je bila zamišljena, ni povsem uspela Napovedujejo podražitve od 10 do 20 odstotkov Od lanskega avgusta velja pri ,as> na podlagi zakonskega od-°ša št. 427 z dne 24.7.1973. zamrz-jkev cen nekaterih vrst blaga ši-r°ie potrošnjp. . Sfima zamrznitev je bila od zajoka ocenjena na najrazličnejše n?cine: popolnoma pozitivno s stra-111 potrošnikov, pozitivno, čeprav j- velikimi rezervami, s strani Proizvajalnih in trgovskih krogov, 5*. niso kritizirali zamrznitve kot ."te, ampak predvsem način, kako bila postavljena in pa rezulta-ki naj bi jih sčasom povzro-riia. 0 vsem tem smo že večkrat pi vendar menimo, da lahko se-r?.! že povzamemo nekatere za-JUčke. Nočemo s tem člankom raniti nikogar, niti napadati dru-skušali bomo samo analizirati ~~ čimbolj objektivno — kako se je anirznitev do danes iztekla in kakšne so perspektive za bodočnost. Zamrznitev je bila v začetku dojena do 31. oktobra 1973, potem ja zakon predvideval možnost, da Proizvajalci zaprosijo za določene Poviške posameznih vrst blaga, "?nkor bi bili ti poviški utemeije-r1-. Tako se je tudi zgodilo in Fjča smo bili dovoljenju za povi-pk cene testenin, olja, sira, vlo-f?nega mesa in še nekaterih vrst rjEa. Ti poviški pa so le majhen zahtevanih poviškov. V drugih Primerih je bil odgovor negativen; ^ številne prošnje pa ni medmi vjsbski odbor za cene (CIP) sploh te odgovoril, in to tudi na take Prošnje, ki so bile, ali bi morale bi« povsem utemeljene, ker so 'e sprožene zaradi poviškov v "Odukciji in ne samo zaradi želje t0,višjem zaslužku. Zaradi tega izdajo že dalj časa prizadeti go-Podarski k-ogi svojo nejevoljo in ^skrbljenost, in to toliko bolj, .er tudi nova vlada ni do danes "Sno prikazala svojih realnih na-^v in smernic, če sedaj gledamo zadevo s stra-malih trgovcev in potrošnikov, j pam samo po sebi vsili vpra-f^Pje, kakšne bodo posledice ta-ep stanja? Proizvajalci so svoje .Pnteve ali prošnje utemeljili s fOkretnimi razlogi in So zato bili 'farani spričo negativnih odgo-/jrov, oziroma molka. Kaj pa to ?Pko pomeni? Menimo, da nj tež-0 Predvidevati, da bo tako stanje uvedlo do še večjega pomanjka-* blaga na tržišču, ki ga ne bo ™ažilo niti vnašanje na tržišče sznih novih znamk, kar je kara -■ eriziralo prvi del zamrznitve in Jr Vsaj delno ublažilo težave za tPteošnike. Zna pa se tudi zgo-P1’, da bo sedanje stanje uničilo P^nutno dobro voljo in pripravlje-ri'st za sodelovanje z vlado, ki ju f^zvajalni krogi — vsaj z be-— danes še kažejo. To bi i^z dvoma pomenilo za italijan-tržišče, predvsem pa za male , govce in za potrošnike, pravo voljeni poviški (sir, vloženo meso); strokovnjaki p-avijo, da, če izvzamemo večje breme za finance potrošnikov, — so dovoljeni poviški ustalili ceno proizvodov, kar se ni dogajalo že vrsto let in kar bi kazalo, da niso poviški vedno negativni. Zamrznitev cen, kot je bila zamišljena, ni povsem uspela in je privedla do neštetih problemov in bo lahko privedla do še bolj kritičnih trenutkov, kot je sedanji. Zaradi tega smo mnenja, da mora vlada nastopiti in jasno pokazati svoje namene; tako bi vsaj točno vedeli, kje smo in kaj nas čaka. Menimo pa, da bi bilo mnogo bolj pozitivno in koristno za vse zainteresirane kroge, če bi vlada sprožila najširšo debato o tem problemu in pritegnila v odgovorno sfero vse činitelje, ki so pri tem živo prizadeti: od političnih krogov in proizvajalcev, pa do trgovcev in potrošnikov. Edino z jasno in objektivno debato, z voljo po sodelovanju se bodo lahko našli tisti kompromisi, ki bodo vsem ustrezali in ki ne bodo postavljali v težave tržišča in vse tiste, ki so od njega odvisni. Komu torej prvo besedo in prvi korak? Morda odgovor ni niti tako bistven. Važno je samo, da se stanje premakne s sedanje mrtve točke ter da se najde taka rešitev, ki bo zadostila tako zahtevam proizvajalne industrije, ki bo nudila malim trgovcem vsaj zadostne marže in ki bo ob varovala potrošnike pred neutemeljenimi poviški. Zavedamo se, da je tako rešitev zelo težko najti, vendar bo to nujno, če se bomo hoteli izogniti težavam in hudim problemom. K. J. IZ POROČILA NA REDNEM OBČNEM ZBORU ludi lani je Kmečka banka dobro poslovala v splošno korist ^riškega gospodarstva Skupni promet tekočih računov se je lani dvignil za 45 odstotkov Proslava ustanovitve brigade Ivana Gradnika v Ajdovščini Domicilni odbor m. SNOUB Ivana Gradnika vabi vse preživele borce IX. korpusa in prekomorskih enot, svojce padlih in prebivalce Primorske na proslavo 31. obletnice ustanovitve m. SNOUB Ivana Gradnika. Proslava bo jutri, 13. aprila 1974 ob 10. uri na trgu v Ajdovščini. »iniimiii izhaja iz letnega obračuna, la je na dan 9. aprila 1974 aril redni občni zbor delni-5v, ki se je vršil v Milanu predsedstvom viteza dela inž. Carla Pesentija. arani» kapital se je povečal 1.017 na 1.435 milijard, kar a 41,06% več kot pred letom V tem okviru so se zaupana stva ter računi klientov podi za 45,21%. jdi v oddelku «naložbe» je o do občutnega povečanja, je na področju financiranja iglo 34,46%. v portfelju Inotic pa 61,82% več kot našala raven v prejšnjem po-nem obdobju. Občutno je bilo tudi povečanje v postavki «krožni čeki», katerih vrednost se je povečala od 9 milijard v letu 1972 na 16 milijard v lanskem poslovnem letu s povišanjem za 75.35vo Poslovni dobiček se je povečal s 690 milijonov na 1.075 milijonov in je bil po odbitku namemb, ki jih predvideva statut, v celoti vključen v rezervne sklade. Glavnica in rezerve so se dvignile na 16.500.000.000 lir. Posebna pozornost je bila v letu 1973 posvečena okrepitvi bančnega poslovanja ter neprestanemu strokovnemu usposabljanju osebja. Na področju trgovinske izmenjave s tujino ter na finančnem področju je leto 1973 prineslo podvojitev posegov zavoda: ta pomemben uspeh je bil možen zaradi zelo obsežne službe tega specifičnega odseka, še posebej pa zaradi visoko specializirane in kvalificirane službe v prid klientom. Povečal se je tudi obseg poslovanja z vrednotnicami in obveznicami, kar je bilo olajšano s tem, da so bili pri raznih se- dežih ustanovljeni borzni uradi, ki so bili neposredno povezani z milansko borzo. Tudi operativnost na nacionalnem ozemlju je dobila nadaljnji zagon zaradi odprtja novih sedežev v Bariju, Padovi in Parmi, vtem ko bo rimski sedež začel v kratkem svoje delovanje v novih prostorih v Via F. Crispi in to v okolju, ki bo povsem ustrezalo modernim zahtevam. Upravni svet bo naslednji: predsednik vitez dela dr. inž. Carlo Pesenti, podpredsednika dr. Carlo Aloisi ter Cav. Gr. Cr. dr. Massimo Spada, Upravni delegat in generalni direktor dr. Arrigo Gasparini. Svetniki: vitez dela dr. Vincenzo Cazzaniga, odv. Marcello Giovannini, Ernesto Jaeger, dr. inž Ettore Lolli, dr. inž. Giampiero Pesenti, Cap. Pietro Pavane, markiz Cav. Gr. Cr. dr. Raffaele Travaglini di Santa Rita. Tajnik upravnega sveta bo dr. Franco Barlassina. Nadzorni odbor bodo sestavljali: predsednik dr.' Tito Olivari, člani dr Luigi Agnes, dr. Luigi Aldrighetti, dr. Pier Giorgio Barlassina, dr. Antonino Battezzati, namestnika pa dr. Giuseppe Apol-ioni, dr. Ettore Rossi. Tudi letošnjega občnega zbora Kmečke banke v Gorici, se je udeležilo lepo število članov. Poročilo upravnega sveta je podal predsednik Saverij Leban, kasneje je v imenu nadzornega odbora ugotovil pravilnost poslovanja dr. Mirko Primožič. Iz poročila posnemamo, da se je delovanje Kmečke banke, te stare in osrednje slovenske bančne ustanove v Gorici, v lanskem letu precej povečalo. Iz poročila posnemamo tudi nekaj misli o stanju gospodarstva pri nas lani, posebno na tistih področjih, ki zanimajo našo banko. Leto 1973 je bilo zelo uspešno za poljededstvo; vremenske prilike so bile sicer neugodne, posebno za vinogradništvo, vendar je bil pridelek grozdja obilen; večji del pridelka je bil prodan trgovcem ali zadružni kleti v Krminu, ker naši vinogradniki nimajo primernih kleti in naprav za obdelavo velikih količin grazdja. Cena grozdja je bila dobra, kvaliteta vina pa ni bila najboljša. Živinoreja ni napredovala; hlevi z malim številom glav izginjajo, po drugi strani pa raste število glav v večjih hlevih. Tudi pridelek sadja in zelenjave je bil dober. V poljedelstvu še primanjkuje delovne sile, posebno ob trgatvi. V krajevni industriji so zabeležili lep napredek v proizvodnji v prvih desetih mesecih leta, ko so nastopi le znane težave zaradi energetske krize, ki je povzročila porast cen in nove težkoče pri nabavi surovin. V industriji ni bilo novih pobud in jih tudi ni pričakovati v tem letu, pred zapadlostjo veljavnosti režima proste cone. V gradbeništvu ni bilo nobenega napredovanja; na tem sektorju so se cene zvišale še bolj občutno kot drugje. V trgovski dejavnosti je nastopilo občasno mrtvilo zaradi omejitve osebnega obmejnega prometa, ki je bil manjši kakor v prejšnjih letih in se bo še skrčil s porastom cen industrijskega blaga pri nas in cen živil na drugi strani meje. Opazovalci gospodarskih dogajanj ugotavljajo, da je bilo preteklo leto pozitivno za državo, posebno v industrijskem sektorju z osempro-centnim zvišanjem proizvodnje nasproti prejšnjemu letu. Tudi število zaposlenih se je povečalo. Kljub temu, da kriza v gospodarstvu še ni mimo, dokler se inflacija širi in dokler monetami nered ovira mednarodne trgovske in druge odnose, ki so še težji zaradi novega problema surovin, posebno nafte, problema, ki se je malo časa pred koncem leta pojavil za vse industrijsko razvite države. Tu ne gre za trenutne težkoče, marveč za vprašanje, ki spravlja v krizo sedanjo potrošniško družbo in dokazuje medsebojno odvisnost industrializiranih dežel in dežel, ki imajo surovine. Za rešitev tega vprašanja bo treba, da se med razvitim delom sveta in nerazvitimi deželami vzpostavijo novi odnosi, ki utegnejo zagotoviti razplet novih gospodarskih programov za družbo, ki ne bo potrošniška, temveč skromnejša in stabilnejša. Prihodnost je negotova in je v veliki meri odvisna od dobre volje in odprtega sodelovanja vseh za uresničitev novih oblik mednarodnega sožitja. Po tem splošnem uvodu je predsednik upravnega sveta Leban podal pregled važnejših postavk v lanski bilanci. Zadružno premoženje je znašalo 132.040.200 lir, ki je sestavljeno iz 15.723 deležev, redne rezerve, izredne rezerve in fonda za zvalutacijo vrednotnic. V teku leta so izstopili 4 člani. 7 pa jih je bilo sprejetih. Sedaj ima Kmečka banka 87 članov. Zaupana sredstva so se zvišala za 16,6 odstotka nasproti preteklemu letu in znašajo 2.895.956.332 lir, od tega za 1.109.095.626 lir vlog na tekočih računih in 1.786.860.706 lir na hranilnih vlogah, od slednjih pa odpade več kot ena milijarda na vezane vloge. Kljub težavam, ki so skozi celo leto ovirale razvoj gospodarskih dejavnosti so tudi redne naložbe narasle za 15,6 odstotka in dosegle skupno vsoto 1.317.546.508 lir. Te so porazdeljene med razne gospodarske dejavnosti v naslednjih odstotkih: trgovina 34, prevozi in špedicija 15, obrt in industrija 23. gradbenišvo 5, poljedelstvo 2, gostinstvo 2 in zasebniki 19 odstotkov. Po kreditnih linijah pa je porazdelitev taka: tekoči računi 53, trgovski ekskompt 12, menična posojila 27, hipotekarski računi 1 in svojeročna posojila 7 odstotkov. Razmerje med navadnimi naložbami in vlogami je bilo najboljše v drugem trimesečju (49,8 procenta) in najnižje na koncu leta (45,7 procenta). Likvidnost so znižali z investicijo v vrednotnice, ki so bile podvojene od 227.154.664 do 453.611.958 lir. Upoštevajoč navadne naložbe in investicijo v vrednostne papirje, se omenjeno razmerje dvigne na 61,2 od sto. Imetje pri bankah znaša 757 milijonov 526.102 liri in ga Kmečka banka koristi za operiranje z med bančnimi računi; k temu je treba prišteti vezano vlogo v gotovini za obvezno rezervo, ki znaša nekaj nad pol milijarde lir. Iz bilančnih postavk izhaja, je dejal predsednik upravnega sveta, da je bilo poslovanje banke zadovoljivo, čeprav končni uspeh presega prejšnjega le za malenkost, kar je pripisati občutnemu porastu stroškov na splošno. Skupni promet računov presega 121 milijard lir, t.j. 45 odstotkov več kakor prejšnje leto. Ekskompti-rali so 7.728 menic, 13.108 pa so jih prejeli v inkaso. Izstavili so 2.588 krožnih čekov centralnega zavoda ljudskih bank za nad 3.400.000.000 lir. Zadovoljni so tudi s poslovanjem s tujino. Izdali so 1.723 bančnih privolilnic za uvoz in izvoz s povečanjem plačil v tujino in inkasov za izvoz. Skupno so imeli 5.133 raznih računov, na katerih je bilo registriranih preko 88.500 operacij. Čistega dobička so imeli 21.875.460, ki so ga takole porazdelili: članom za dividendo 785.400, v rezervo 20.500.000, za dobrodelne namene 590.000 lir. Tudi lani je Kmečka banka skušala ugoditi, kolikor ji je bilo to mogoče, številnim prošnjam za podpore. Obdarovali so slovenske otroške vrtce in ljudske Obvestilo izletnikom s P. d. v Španijo Vse, ki so se vpisali za naš izlet v Španijo prosimo, da dvignejo v našem uredništvu vozovnice >n vso potrebno dokumentacijo za izlet v Španijo. UREDNIŠTVO šole, učencem prvih razredov ljudskih šol pa so poklonili hranilne knjižice, ki so jim za vzpodbudo k varčevanju. Z denarnimi prispevki so podprli prosvetna društva, športna društva ter dobrodelne ustanove v mestu in okolici. Novo upravno poslopje Goriške banke v N. Gorici Na Goriškem ima že vsak drugi občan svojo bančno hranilno knjižico. Po podatkih Ljubljanske banke je v severnoprimorskih občinah namreč že nad 57 tisoč denarnih varčevalcev, ki imajo skupaj prihranjenih nad 32 milijard starih dinarjev. Kar v 38 podjetjih, ki imajo čez 11000 delavcev, vplačujejo mesečne plače na hranilne knjižice ter tako spodbujajo varčevanje. Obresti na varčevani denar pa se gibljejo od sedem do deset odstotkov, odvisno od časa na katerega je vloga vezana. Goriška banka gradi v središču Nove Gorice novo upravno poslopje, ki bo eden najlepših poslovnih objektov v mestu. Poslopje bo pete tažno, grajeno v razgibanem stilu. V PROSVETNI DVORANI V sredo nastop gojencev Glasbene matice v Gorici Preteklo sredo zvečer so nekateri gojenci Glasbene matice «poročali» o svojih uspehih. Prireditev je bila v komorni dvorani na Kor-zu Verdi 13 in sicer v precej intimni obliki. Prisotni so bili namreč le gojenci, njih sorodniki in prijatelji. Prav zaradi tega je bilo ozračje nekam posebno domače in «glasbeno» pripravno — tako za nastopajoče kot za poslušalce. Nastopilo je štirinajst gojencev z eno ali več skladbami. Na vrsti so bile pretežno klavirske skladbe, od ostalih instrumentov sta prišla v poštev le violina in kitara. Tudi taka «selekcija» instrumentov je po svoje učinkovala v «komornem» smislu. Zanimiva je bila med drugim izbira skladb. Če je res, da so gojenci ob učiteljevem nasvetu sami izbirali skladbe, potemtakem je treba priznati, da imajo res zanimiv in dokaj oseben okus. V poštev so namreč prišli predvsem novejši avtorji kot Grečaninov (Na kolesu, Ko bi bil velik), Škerjanc (Poletna), Kozina (Divertimento za mlade pianiste), Bartok (Pet šaljivih pesmi v ljudskem tonu), nekaj starih anonimnih skladateljev, nekoliko prikrajšani so bili romantiki: od teh so prišli v poštev le Beethoven (Sonatina v F-duru), Schumann (Valček, Fantastični ples), Weber Nabilo na ples) in še par drugih. Popolnoma so gojenci odklonili Bacha in Mozarta. Iz drugega pripravljalnega razreda sta nastopila pianista Sonja Lutman in Liviano Brumai, iz prvega razreda dve pianistki, Manuela Mažgon in Ada Buchini, iz drugega prav tako dve. Dorella Cingerli in Katerina Tabaj. Iz tretjega razreda pa sta se poleg pianistov Marka Čubeja in Erike Zavadlav oglasila tudi dva violinista, Rudi Černič in Ivo Cotič. Edina predstavnica petega razreda je bila pianistka Dunja Nanut. Od kitaristov so nastopili Katja Bavcon, Marta Rener in Saša Ožbot. Poslušalci smo imeli ob tem nastopu vtis, da se glasbena šola čvrsto razvija: to je dokazala predvsem gruča pianistov, med katerimi smo imeli občutek, da gre ne le za dobro pripravljene učence, pač pa tudi za precej talentirane. Prav bi bilo, da bi se tem posvetila posebna pozornost, da ne bi ostali sredi poti. Sploh pa bi bilo želeti, da bi poleg strokovne izobrazbe Glasbena matica v Gorici posredovala mlajšim čim več splošne glasbene kulture, da se bodo lahko U kasneje bolje vključili in sami bolj pospeševali glasbeno življenje na Goriškem. m. r. niiimiiiitiiiiiiiimiiiniiiiim n m im m mili mm ii immillimi min n m litim ii in im umi m n m in m im mu mm iiiinmi im mm milim Mium iiiiiiiiiiiimiiiimmii ŠTANDREŠKA POKRAJINA SPREMINJA SVOJE LICE Nov most med Štandrežem in Ločnikom bo olajšal sedanji promet čez Sočo Spomini na predvojna leta, ko so se na «Sancì» kopali Standrežci Že več let brnijo razni gradbeni stroji na prostranem polju med Štandrežem in Sovodnjami. Tu nastajajo nove infrastrukture in nove tovarne. Na «Senžatih» pod Štandrežem so pripravili traso za novo široko cesto ki bo povezovala Tržaško cesto z industrijsko cono in z novim mostom čez Sočo furlansko, desno obrežje naše reke. Trasa ceste je že določena in tudi vidna, dela so sicer potekala zelo počasi, ker so morali najprej postaviti širok nov most, ki se bo pridružil mostovoma 9. avgusta in pevrnskemu. Most bo del novega odseka državne ceste Gorica - Videm, ki bo na področju med Ločnikom in Krminom zamenjal dosedanjo traso, ki teče skozi vrsto furlanskih vasi na Goriškem. Nova cesta se bo namreč pod Mo-chetto nadaljevala v zahodni smeri južno od Ločnika, šlovrenca, Mo-rara in se bo stari cesti Gorica -Videm pridružila jugozahodno od Krmina, kjer se, prihajajoč iz Vidma, ločujeta cesti za Gorico in Trst. Za novo cesto je prevzelo stroške podjetje ANAS, denar je bil v ta namen že nakazan in tudi na desnem bregu Soče so z deli že pričeli. Za nov načrt so se ogrevali predvsem goriška občina, trgovinska zbornica in pokrajinska u-prava. Že pred leti je na krmin-skem področju prišlo do protestov. Občina Krmin je protestirala, ker jo baje ni nihče nič vprašal. Njen protest pa ni zalegel. Prejšnji teden pa so prišli protesti spet na dnevni red, ko je svoj protest izrazil pokrajinski odbor za lov, češ da bo nova cesta škodovala divjadi. Treba pa je vedeti, da je predsednik odbora za lov pokrajinski svetovalec KD d”. Zorzut. ki je nato vložil tudi interpelacijo. Podobni piotest so vložili tudi, in o tem smo že poročali včeraj, nekateri komunistični deželni svetovalci. Medtem ko so v teku protesti na krminskem področju, se dela na mostu čez Sočo nadaljujejo kot je bilo prvotno predvideno. Most je nedaleč od nekdanjega lesene- metrov dolg most gradnjo ga vojaškega mostišča izpred prve svetovne vojne v kraju, ki mu domačini pravijo «Šanca». Most je dolg več sto metrov. Za domačine, kolikor bo most odprt tudi za turizem, b0 razgrnil novo obzorje v bližnjo Furlanijo. Ko smo se sprehajali po tem novem objektu, ki sicer še ni popolnoma dokončan, so nam šle misli v predvojne čase, ko je bilo v tem kraju vse lepo, živo in veselo. V poletnem času se je zbiralo veliko ljudi, zlasti otrok in mladine. V tem krasnem prostoru je štandreška mladina živela svoje najlepše trenutke in se duševno in telesno krepila. Na tej «domači plaži», ki je bila rezervirana za «Piloščarje», so se ljudje sončili in hladili v takrat čistih vodah naše Soče. Spominjamo se še na velike skupine otrok, ki so, sklenjeni z rokami, drug ob drugem ter kričeče in vriskajoče diagonalna bredli deročo vodo na kraju «Pri valovčkih» kjer je bila seveda voda plitva. Strah jih je HlllllllllllIllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllltillllllllltllllllllllliiuilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllllillIl VČERAJ IN DANES i Gasilci v stavkajo cela vsej dva državi dneva Nujne službe so zagotovljene Tudi v Gorici so gasilci včeraj stavkali in nadaljevali bodo s sindikalno akcijo tudi danes. Vsekakor so zagotovljene dežurne službe v primeru nesreč, kjer bi bil njihov poseg nujen. Gasilci, ki so včlanjeni v sindikate CGIL in CISL. stavkajo iz protesta proti notranjemu ministrstvu, katerega pristojnost spadajo iz več razlogov. Pravilniki za osebje so jim bili obljubljeni že leta 1961; obljubili so, da bodo najeli novo osebje, tako da bodo lahko imeli tudi oni dostojen delovni urnik; sedaj morajo biti včasih na delovnem mestu tedensko tudi do 96 ur, čeprav zakon za civilno zaščito iz leta 1970 določa največ 40 ur te-dehskega dela; vrh tega pa uprava zavlačuje z izplačevanjem opravljenih nadur. Včeraj zjutraj je bila delegacija gasilcev pri podprefektu dr. Carra-tu, kateremu je razložila sindikalne zahteve, če jim ne bo vlada ugodila, so rekli gasilci, bodo s sindikalno akcijo nadaljevali. Tovarna «mlekovita» v Kobaridu Ta mesec so izročili v Kobaridu namenu novo tovarno, ki je zelo pomembna za nadaljnji napredek primorske govedoreje. V tovarni namreč proizvajajo tako imenovani «mlekovit». Gre za smotrno u-porabo že posnetega mleka za ponovno krmo telet. Mleku namreč dodajajo manj kvalitetne goveje maščobe, ki pa imajo veliko hranilno vrednost. V tovarni, ki je veljala okoli milijardo starih dinarjev, bodo predvidoma izdelovali po več tisoč ton mlečne krme ter s tem pospeševali napreuek doreje na Tolminskem in po vsej Primorski. Tovarna Planika, v o-kviru katere bo deloval novi obrat, je že organizirala odkup mleka tako od zasebnikov kot od združenih posestev. Poprečno predela v sir in druge izdelke, ki jih potem rabijo zlasti v čokoladni industriji, kakih 12 do 15 milijonov litrov mie ka na leto. Možnosti pa so še večje. bilo, a kljub temu so bredli Sočo, ker so hoteli spoznati, kot so sami rekli, skrivnosti «onga kraja». «Šanca» je bila takrat zares «šanca». Ob teh spominih je veličina napredka in modeme ter tehnične pridobitve nekoliko obledele. Zagotovo pa lahko trdimo, da je bilo v Šanci nekoč mnogo lepše in bolj veselo. d. n. Nedeljski vozni red mestnih avtobusov Mestno avtobusno podjetje sporoča, da se bo v nedeljo, 14. t. m., avtobusna služba pričela ob 8. uri in bo trajala do 20. ure s popoldanskim odmorom od 12.30 do 14.30. Vozni red mestnih avtobusov bo naslednji: Proga št. 1 (štandrež - železniška postaja - postaja pri «Transalpini»): odhodi iz štandreža in s postaje pri «Transalpini» od 8.00 do 12.30 in od 14.30 do 20.00 vsakih 16 minut. Proga CRE (glavna pošta - Pod-gora - Ločnik - San Roc di Luzzinis-Kofrzo Italija-glavna pošta): odhodi izpred glavne pošte ob 15.20, 16.30, 17.40, 18.50; odhodi iz San Roca di Luzzinis ob 15.40, 16.50, 18.00, 19.10. Proga CR1 (glavna pošta - Stra-žice - bolnišnica - glavna pošta); odhodi izpred glavne pošte ob 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30. Proga CNE (glavna pošta - Korzo Italija - Ločnik - San Roc di Luzzinis - Podgora - glavna pošta): odhodi izpred glavne pošte ob 9.00, 10.10, 11.20, 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30; odhodi iz San Roca di Luzzinis ob 9.20, 10.30, 11.40, 14.00, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40, 19.50. Proga CNI (glavna pošta - bolnišnica - Stražice - glavna pošta); odhodi izpred glavne pošte ob 8.35, 9.40, 10.50, 12.00, 14.20, 15.30, 16.40, 17.50, 19.00. Proga št. 6 (glavna pošta - naselje Sant’Anna - pokopališče): odhodi izpred glavne pošte ob 11.00, 12.00, 15.00, 16.20: odhodi izpred pokopališča ob 11.40, 12.20, 15.40, 16.40. Proga št. 7 (glavna pošta - Pev-ma - Oslavje): odhoda izpred glavne pošte ob 12.40, 16.00; odhoda z Oslavja ob 12.50 in 16.10. Zanimivo predavanje v fotografskem krožku Na se ježu Posoškega fotografskega krožka so prejšnji večer imeli zanimivo predavanje o razvijanju filmov. Predsednik krožka Luigi Cargnel je prisotnim praktično prikazal postopek razvijanja raznih filmov. Ob koncu zanimivega predavanja so člani krožka sklenili, da bodo sredi maja priredili fotografsko razstavo, katere se bodo lahko u-deležili vsi člani fotografskega krožka. Nesreča mopedistke v Mihaelovi ulici V Mihaelovi ulici v štandrežu se je v s-edo zvečer ponesrečila 20-letna delavka Mavra Pavšič por. Pecorari iz Ulice Toscanini 5. Delavka se je vračala domov, ko je trčila v nasproti vozeči avtomobil. V bolnišnici so ponesrečenko sprejeli za 7 dni na zdravljenje zaradi lažjih poškodb na levi nogi. Izleti Slovensko ploninsko društvo Gorica priredi na velikonočni ponedeljek. 15. aprila, prvi tradicionalni spo-mladinski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečolov in prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela «Planika». Na razpolago imajo še nekaj prostorov. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 13.00; s pevm-skega mosta ob 13.05; iz Podgore ob 13.10; iz štandreža ob 13.15 ter iz Sovodenj ob 13.20. Sekcija ANPI s Peči priredi v nedeljo, 21. aprila, avtobusni izlet v Begunje in k Sv. Urhu. Vpisovanje sprejemajo Stanko Malič (brivec) za Sovodnje, Stanislav Cotič za Gabrje, Danilo Ožbot (gostilna) za Rupo ter Oskar Kovic (trgovina jestvin) za Peč. Razna,obvestila Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo v četrtek, 18. a-prila s pričetkom ob 20. uri redni občni zbor. Zbor bo na sedežu. Ulica Malta 2. Kino Goriški avtoklub obvešča vse zainteresirane, da bodo 23. maja nagradili z zlato značko šoferske veterane, ki so dobili šofersko dovoljenje pred 31. decembrom 1918. leta ter z diplomo tiste, ki imajo to dovoljenje najmanj petdeset let. Drugostopenjsko diplomo pa bodo dali vsem, ki imajo dovoljenje najmanj štirideset let. Zainteresirani naj se javijo v pisarnah Avtoklu-ba v Gorici, Tržiču, Krminu in Gra-dežu, kjer bodo dobili vsa ustrezna pojasnila. Corica VERDI 17.15-21.30 «Jesus Kristus superstar». Ameriški barvni film. A. Nelly in N. Andersonn. CORSO 17.00-21.30 «Serpico». Al Pacino. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-21.30 «Ciao Gulliver». Lucia Bosè in A. Cam-podifiori. Barvni film. VITTORIA 16.30-21.30 «La spada nella roccia». Barvna risanka. CENTRALE 17.00-21.30 «Il bianco sole del deserto». A. Kuznetsov in P. Luspekaev. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nora Corica SOCA «Legenda o črnem Charliju», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Prodaj samokres in kupi krsto», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Umazana igra», ameriški barvni film ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA «Mesto imenovano Strahopetec», angleški barvni film ob 20.00. Včeraj > danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Michela Trombetta, fi-lisa Volk. SMRTI: 88-letna gospodinja Anna Miloch vd. Bracchi, 91-letni upokojenec Francesco Fomasari. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tal. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICD Danes ves dan in ponoči le dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. PRIMORSKI DNEVNIK ODNOSI MED POUSKO IN ZAHODNO NEMČIJO Zaostreni položaj zna biti nevaren Za neuspeh v procesu normaliziranja odnosov med< bema deželama, poljske oblasti pripisujejo krivdo Zahodni Nemčiji Z nenavadno ostrino in še malo ne v diplomatskih rokavicah je poljska vlada, po posredovanju svojega tiska, pred kratkim ponovno o-živila vprašanje normaliziranja odnosov z ZR Nemčijo. Poglavitna teza s tem v zvezi je, da vlada ZR Nemčije ne spoštuje duha sporazuma, podpisanega pred tremi leti v Varšavi, da obnavlja že zavržene teorije, kar posredno spodbuja o-pozicijo, da spet pogreva stare re-vanšistične težnje, da se v ZR Nemčiji širi protipoljsko razpoloženje in da se celo v Bundestagu, z zelo določenimi nameni, govori o «nemškem vzhodnem prostoru». In da-siravno se o tem še ne piše, se vendarle zdi, ko se vse to skupaj zbere, da ne manjka več dosti, ko bodo določene sile v ZR Nemčiji ponovno začele postavljati vprašanje meja na Odri in Nisi. Po vsem tem sodeč so triletni razgovori obeh strani o popolnem normaliziranju medsebojnih odnosov s tem dosegli mrtvo točko. Poljaki pripisujejo za to izključno krivdo vladi ZR Nemčije, ki pa o tem o-čitno ima povsem nasprotno mnenje. V resnici gre za vprašanje dveh še nerešenih problemov, izhajajočih iz pretekle vojne: za odškodnino žrtvam fašističnega terorja na Poljskem in za povratek nemških državljanov v ZR Nemčijo, ki zdaj žive na Poljskem. Ko je Edvard Gierek pred letom dni govoril v Poznanju, je v svojem izvajanju med drugim poudaril, da sklenjeni sporazum z ZR Nemčijo še ni likvidiral računa krivic, ki so jih poljskemu narodu prizadeti hitlerjevski zločinci, računa škode in izgub, ki jih bo poljska družba še dolgo občutila. Ponavljajoč danes te Gierekove izjave, poljski tisk opozarja Bonn, da so te besede še danes aktualne in da ne more biti stvarne normalizacije odnosov med LR Poljsko in ZR Nemčijo, ne da bi se rešilo to vprašanje, in to na način, ki bo odgovarjal zainteresiranim. Pri tem se obenem odločno poudarja, da «o tem vprašanju nobena vlada ne more sprejeti odločitve, ki bi bila v nasprotju s pričakovanji Poljakov». Rečeno je še, da je vse to znano vladi ZR Nemčije in da bi vsega tega ne bilo treba danes ponavljati, ko bi se v bonski politiki ne krepile tendence, ki nasprotujejo vsebini sporazuma, podpisanega decembra 1. 1970 v Varšavi. To dokazuje s trditvijo, da se bonska vlada vrača na staro «gledišče», po katerem predstavlja najvažnejši in stvarno edini problem popolnega normaliziranja odnosov s Poljsko tako imenovana «združitev nemških družin», glede katerega pa da Po'j-ska ne spoštuje sprejetih obveznosti. Poljaki trde nasprotno. S tem v zvezi navajajo podatek, da je od 1. 1957 zapustilo Poljsko in odšlo v Nemčijo nad pol milijona ljudi, zadnja tri leta pa še 50.000 «In čeprav zahodnonemška vlada v razgovorih o realizaciji sporazuma in glede osnov normaliziranja sistematično zavrača naše predloge, bomo mi še naprej izdajali dovoljenja za odhod tistih oseb, katerih družine žive v ZR Nemčiji,» sporoča varšavska vlada. Takšno svoje stališče varšavska vlada smatra za človekoljubno stališče, ki pa v ZR Nemčiji nima odgovarjajočega odmeva. Nasprotno, tako vladajoče stranke kot opozicija v ZR Nemčiji nenehoma povečujejo v tem pogledu svoje zah teve. Pač še več — poudarjajo Poljaki — nemška stran je zdaj začela povezovati razvoj medsebojnih odnosov, zlasti gospodarskih, s pripravljenostjo Poljske na izpolnjevanje njenih pretiranih zahtev v zvezi s tako imenovanim «združevanjem nemških družin». Povezovanje «računa krivic in škode», ki so jih hitlerjevci prizadeli Poljakom, z vorašanjem «združenja nem ških družin», pa predstavlja zahtevo, ki je Poljaki ne morejo sprejeti. Poljska tudi v bodoče ne bo sprejela niti vinarja odškodnine za o-ne, ki se šele iz Poljske v Nemčijo. Ker ne gre za trgovino z ljudmi, marveč za človekoljubno vpra éanje. Ta ostrejši spopad med Bonnom in Varšavo, bi bil morda dobil povsem drugačen značaj m bi verjetno tudi ostal za kulisami diplomatskega prizorišča, ki bi v samo vprašanje čedalje bolj ne posegala zahodnonemška javnost. K temu je zlasti prispevala zadnja razprava v Bundestagu, ko je opozicija postavila vprašanje odnosov med ZR Nemčijo in LR Poljsko. To razpravo so poljski časopisi citirali «iz zapisnika» ter jo v komentarjih označili za eksplozijo protipoljskega šovinizma, ki je zdaj dosegel vrhunec iz dni hladne vojne. Najpogostejši termin, ki ga je bilo s tem v zvezi čuti — pišejo poljski časopisi — je bil «nemški vzhodni prostor», torej izraz, ki je ie bil davno pozabljen, bil pa je — poudarjajo poljski časopisi — zelo aktualen v času, ko se je Hitler pripravljal, da Poljsko napade. glHH»—nnumiHllimHHMMIMHHHHHH11111111111111 Tako obnašanje opozicije — menijo v Varšavi — je mogoče edinole spričo omahljivega stališča, ki ga v pogledu poljsko - nemških odnosov kaže bonska vlada, a vse ono, kar se pojavlja kot posledica tega, predstavlja neposredno grožnjo za same osnove procesa normalizacije. Od Poljske ne bo ničesar moč dobiti s pomočjo pritiskov, je rečeno v člankih, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem objavil poljski tisk in je namig za njihovo objavo o-čitno prišel od samega vrha. Edini rezultat takšne politike — je poudarjeno v teh člankih — je lahko brezizhodna, slepa ulica, ki se bodo v njej znašli odnosi med LR Poljsko in ZR Nemčijo. Hkrati je bilo iz Varšave sporočeno, da je Poljska še naprej zainteresirana, da se odnosi med obema državama normalizirajo, pri čemer pa je za dosego takega cilja potrebna predvsem dobra volja o-beh strani in obeh vlad. KRATKE VESTI IZ SLOVENSKE KOROŠKE Dva letna obračuna: pliberška «Edinost» logovaška «Svoboda» Motiv iz žaveljskega kota (Foto M. Magajna) uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinia TEMA, KI BO ČEDALJE BOLJ AKTUALNA Kako bomo izkoriščali bogastva z dna oceanov Kaj so «manganovi vozli» * Predlog malteškega veleposlanika Ameriški poslovni krogi se za pravno ureditev ne zmenijo Zadnje čase se često govori in ponavlja, da na Zemlji začenja primanjkovati surovin. Toda, če surovin na kopnem primanjkuje, jih ne primanjkuje v morjih in sicer na oceanskem dnu, kjer je mangana za 600 tisoč let, če bi ga uporabljali tako kot ga uporabljamo danes, prav tako veliko je titana, magnezija, kobalta, niklja in še mnogih drugih kovin. Na dnu oceanov je za štirikrat več železne rude, kot je je na kopnem. Tudi boksita, torej aluminija je v morju veliko več kot ga je na kopnem. Ko ugotavljamo to, je povsem logično naslednje vprašanje: ker surovin na kopnem primanjkuje in ker je tehnologija na dobri poti, da bo človek prej ali slej mogel po surovine tudi v morje, se postavlja vprašanje, čigavo je to prirodno bogastvo, oziroma kdo bo mogel in tudi kdo bo smel na morsko dno po te rude? Že pred sedmimi leti je ambasador Malte na neki konferenci v Združenih narodih predlagal, naj bi morsko dno proglasili za skupno last vsega človeštva in naj bi kontrolo nad tem bogastvom poverili mednarodni organizaciji, ki bi jo imenovala Organizacija združenih narodov, dobiček od črpanja teh bogastev pa naj bi šel deželam v razvoju. Zamisel je vsekakor ne le pametna, pač pa tudi poštena, saj je precejšnji del sveta v razvoju zaostal v primerjavi z razvitim svetom tudi na račun tega, ker je razviti in bogati svet črpal v deželah nerazvitega sveta surovine in druga bogastva, ne da bi jih plačali. O velikanskem bogastvu, ki leži neizkoriščeno na dnu oceanov, pišejo zadnje čase mnogi listi, med drugimi tudi wki francoski list, ki med drugim pravi: Pravzaprav še ni povsem točno ugotovljeno, kako in v katerem geološkem obdobju so se formirala ležišča raznih rud na dnu morij in oceanov. Toda ta ležišča so tu, sedaj so odkrita, izračunan je tudi njihov obseg, celo njihova vrednost. Zato je povsem razum Ijivo, da so ti neskončno bogati rudniki, ki ležijo globoko pod vodo, postali brž ko jih je svet odkril, predmet ostrih ekonomskih, pa tudi političnih sporov med zainteresiranimi krogi in deželami. Spori v zvezi z nafto, ki trenutno «preganjajo» svet, bodo nekega dne verjetno le nepomembni prepirčki v primerjavi z mednarodnim spopadom za ležišča najrazličnejših metalov, ki so jih odkrili na dnu oceanov. Tem ležiščem so že dali posebno ime — «manganski vozli». Strokovnjaki so že davno ugotovili, da predstavljajo ti «vozli» bogastvo, kakršnega si na kopnem ne moremo niti zamisliti. Seveda je to bogastvo še daleč, zelo daleč, raje bi rekli zelo — globoko. Toda človek je že marsikam prodrl, saj je prispel že na Luno, ki tudi ni blizu. Toda preden se človek spusti v morske globine po rudo, mora ugotoviti, čigava je ruda, čigavo je to bogastvo. Mednarodni sporazumi in zakonodaje posameznih dežel določajo le «pravice» posameznikov oziroma držav do tistega kar je na površini Zemlje, ter tega, kar je v tako imenovanih teritorialnih ali kvečjemu priobalnih vodah, to se pravi na morskem dnu desetih, pemajst.h kvečjemu dvajsei.h milj od kopnega. Čigavo je bogasto na onu oceanov, to Se ni reseno. Če ležišča rudnin obstajajo, če človekove potrebe narekujejo, da bo L'eoa ponje na dno oceanov in če bo človek tudi mogel ponje, je jasno, da bo treba vso to zadevo prej pravno formulirati. Skoraj vse vlade sveta soglašajo s tem, da bi bilo treba eksploatacijo morskega dna postaviti pod kontrolo določenega mednarodnega organa, ki bi ga imenovala Organizacija združenih narodov. Toda v vseh durgih glediščih so si povsem navzkriž. Predstavniki posameznih dežel se celo neradi ude.ežujejo sestmkov, ki so v zvezi s tem sklicani ker bi se pač morali obvezati. Organizacija združenih narodov je predvidevala ustrezen sestanek pred nedavnim. Morali bi se sestati v čilskem glavnem mestu, toda čilske razmere za to niso primerne. Zato so zasedanj« od- Horoskop Prejeli smo FORCES, Reuue d’information tri-mestrielle. Štev 23. Objavlja urad za Relations publiques v Quebe-cu. Uredništvo Quebec, Boulevard Montreal 128. JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik XIX, št. 4, izdaja ga Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani, Aškerčeva 12. PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE, štev. 12, leto XXVIII. Wilhelm Thóny. Katalog ob Thòny-jevi razstavi v palači Costanzi v Trstu. Izdala graški Kiinstlerhaus in Kulturhaus. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pokazati morate več odločnosti in e-lastičnosti. Našli boste med prijatelji to, kar ste zaman iskali v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odrecite prijatelju pomoči. Preveč se ukvarjate z mislimi na preteklost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dokažite nekomu, da vam dela krivico. Sreča in spokojnost v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Svoje zadeve držite zase, kajti tekmeci so na preži. Zaskrbljenost prehodnega značaja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se boste uspešno uveljavili. Preveč ste nagnjeni k sanjarjenju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dela se lotite postopoma, sicer boste vse pomešali. Priložnost, da se spoznate s prijetno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Obvladajte se, tudi če bodo o-koliščine za vas neugodne. Postavite se po robu ljubosumnosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 31. 11.) Dan ne bo potekel brez težav in nasprotij. Skušajte preprečiti prepir s sorodniki. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne verjemite preveč obljubam nekega sodelavca. Nekdo vas bo skušal izsiljevati. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nepremišljeni ukrepi vas bodo ve- liko stali. Uveljavili se boste v družbi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno se postavite po robu neki akciji nasprotnikov. Večer v prijetni družbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne prepuščajte se obupu, ker vaši sodelavci vam bodo pomagali. Čustveni odnosi bodo ogroženi od zavistnežev. ložili na tretjo dekado avgusta, ko se bodo sestali v Caracasu. Tri komisije bodo razpravljale o pomorski zakonodaji, o problemu znanstvenih raziskav in o onesnaževanju morij. V zvezi z vprašanjem lastništva oceanskega dna obstajata dve med seboj povsem ločeni gledišči. Na eni strani je stališče industrijsko razvitih dežel, kot so ZDA in nekatere druge, ki zahtevajo, da naj bo mednarodna oblast skrajno omejena. Po mnenju ZDA bi naj mednarodna oblast ali kontrola obstajala le v nadziranju spoštovanja ali upoštevanja nekega pravilnika. Izkoriščanje o-'Ceanskega dna pa naj bi se organiziralo po sistemu dovoljenj, običajnih koncesij, ki bi jih dajale priobalne dežele, to se pravi da bi oblasti posameznih dežel lahko dajale «v z^.kup» svoje «morje» drugim državam, kot se danes dajejo koncesije za izkoriščevanje naftnih ležišč. Povsem drugačno je stališče dežel v razvoju, ki zaktevajo močno mednarodno oblast, ki bi neposredno vodila ali izvajala ek-splo: lacijo oceanskega ona in ki bi pazila, da bi veliki profiti iz te dejavnosti ne škodovali ekonomskim razmeram dežel, ki še razpolagajo s temi surovinami v lastnih rudnikih. Ta predlog podpira predvsem skupina latinskoameriških in afriških držav, ki dajejo 50 odst. kobalta na svetu. Neki krogi iz zahodnega poslovnega sveta pa niso čakali na zakonsko ureditev tega problema in so se že vrgli na eksploatacijo bogastev oceanskega una. Samo oo sebi se razume, da so to določeni ameriški krogi, ki so že v juliju lanskega leta začeli kopati manganovo rudo iz morja. Še več, določene ameriške rudarske družbe nasprotujejo sleherni mednarodni kontroli in ustrezni zakonski ureditvi, ko gre za vprašanje eksploatacije bogastev na dnu o-ceanov. Ti krogi zatrjujejo, da nimajo zaupanja v mednarodne organizacije, zahtevajo pa podporo ameriške vlade in so preko svojih kanalov že predložili kongresu ZDA zakonski načrt, ki bi jim dal zakonsko osnovo ali če hočemo opravičilo, da eksploatirajo bogastva z dna oceanov neodvisno od kakršne koli mednarodne konvencije. Edino, kar bi jim bilo potrebno, bi naj bilo uradno odo-brenje, ki bi jim ga dala ameriška vlada. Pri tem je značilno to, da se Nikonova administracija temu sicer izmika, vendar ni tem krogom rekla ne. Iz tega izhaja, da bo človeštvo v razmeroma bližnji bodočnosti ponovno priča dogajanjem, ki jih bo težko i ali celo nemogoče kontrolirati. Zadnjega marca je v dvorani pri Schwarzlu v Pliberku imelo občni zbor slovensko prosvetno društvo «Edinost». Občnega zbora se je udeležilo veliko članov, prišlo je pa na občni zbor tudi veliko prijateljev društva. Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da društvo sicer nima lastnih prostorov, da pa je kljub temu imelo v letu dni 12 prireditev in sicer doma, v Pliberku, in drugod. Steber društva je še vedno pevski zbor in je zato razumljivo, da odpade največ prireditev na njegove koncerte. Društvo tesno sodeluje z bratskimi društvi v Prevaljah, na Ravnah in v Mežici, torej z društvi na jugoslovanski strani Koroške. Prosvetno društvo «Edinost» je sedaj poleg moškega zbora, ustanovilo še mešani zbor, ki bo prvič nastopil v kratkem. Dva dni prej, 29. marca, pa so se zbrali na občni zbor člani slovenskega prosvetnega društva «Svoboda» v Logi vasi. Občni zbor je pregledal dejavnost društva v minuli sezoni, pri čemer je bilo ponovno poudarjeno, da ima tudi tu glavno vlogo pevski zbor, katerega dejavnost je pozitivno ocenil tudi nemški tisk. Na občnem zboru je bilo poudarjeno tudi, da je bil v Št. liju ustanovljen še en pevski zbor, katerega vodi znani koroški glasbenik Pavle Kernjak. Ker slavi društvo letos 70-letni-o obstoja, je bila ustanovitev novega pevskega zbora ocenjena kot «eno najlepših daril za ta jubilej». Jubilej bodo člani društva «Svoboda» proslavili julija letos. V soboto, 20. julija, bo društvo priredilo pevski koncert, na katerem bosta poleg dveh domačih pevskih zborov nastopila še dva druga koroška pevska zbora in sicer zbor iz Škofič in zbor iz Bil-čovsa. Naslednjega dne, v nedeljo, 21. julija, pa bo v Logi vasi večja kulturna prireditev z veselico. razmere nekaj povsem novega, ker koroška prosvetna dejavnost takšnih programov ne pozna. Naslov prireditve sam pove, da gre za zabavno prireditev, vendar ne gre za zabavo, ki bi bila sama sebi namen, pač pa je program satirično obravnaval politične razmere na Koroškem, zlasti dogodke iz leta 1972, napade na slovenske u-stanove, na partizanske spomenike itd. Namen celotnega programa je bil na ironičen način povedati, da se na Koroškem prav nič ne zgodi tistemu, ki se pregreši zoper varnost življenja in premoženja pripadnikov slovenske narodne skupnosti, torej da se prav nič ne pripeti prenapetežem iz «Heimatdiensta». Razstava v Celovcu Od srede, 10. do sobote 24. a-prila razstavlja v celovški galeriji Hildebrand pliberški slikar Ernst Arbeitstein, ki je sicer slikarski samouk, ki pa je že pred 14 leti kot dijak slovenske gftinazije v Celovcu sodeloval na evropskem risarskem in slikarskem tekmovanju šolarjev in se uveljavil, sicer pa doslej razstavljal že v Slovenj Gradcu, v Ravnah na Koroškem, v Velenju, pa tudi v Innsbrucku in v Beljaku. Podraveljska kmetijska šola zaključila šolsko leto Prve dni tega meseca se je na kmetijski strokovni šoli v Podrav-Ijah končalo šolsko leto 1973-74. Na svoje domove so se vrnili absolventi, ki so po dveh letih šolanja pridobili strokovno osnovo za delo na kmetijskem področju. Da je strokovno . znanje izredno .pomembno za sleherno kmetijo, menda ni treba posebej poudarjati, kajti tudi v kmetijstvu se človek sleherni dan srečuje s problemi, s katerimi se srečuje na vseh drugih ekonomskih področjih. Kmetovalec, ki proizvodnega procesa svoje kmetije ne zasnuje na izsledkih znanosti in tehnike, kmetovalec, ki ne upošteva prirodnih in gospodarskih pridelovalnih razmer lastnega obrata, ki ne upošteva zakonov tržišča, prav gotovo ne bo mogel svoje kmetije razviti tako, da bo konkurenčen in bo zato prej ali slej moral gospodarsko kloniti. To je bilo vodilo šole, ki je poleg rednega pouka v preteklem šolskem letu organiziralo tudi izredna strokovna predavanja in poučne oglede kmetijskih obratov, ki so učencem nudili priložnost, da se seznanijo z vsemi prijemi, ki vplivajo na organizacijo in strokovno vodenje sodobno urejenih kmetijskih obratov. Učenci podra-veljske kmetijske šole so tudi v minulem šolskem letu sledili 14-dnevnemu strojnemu tečaju v tehničnem strokovnem centru kmetijske zbornice v Celovcu. Na šoli so poleg rednega pouka opravili še molzni tečaj in šoferski izpit. V Gradcu literarni večer Pred nedavnim je bil v Gradcu večer, ki je bil posvečen sodobni hrvaški in srbski liriki. Večer so priredili graški slavistični inštitut, Slovenska prosveta in avstrijski kulturni zavod v Zagrebu. Horst Slippek je predstavil devet hrvaških in srbskih pesnikov, katerih dela sta v nemščino prestavila Divna Schnider - Nikolič in Peter Kersche, Ante Stamač pa je dal uvodno besedo o sodobni srbohrvaški liriki. Prireditev je vse hvale vredna, kajti služi za medsebojno spoznavanje in razumevanje. Pliberški «Oder 73» gostoval v Globasnici V soboto, 30. marca je v dvorani pri šoštarju v Globasnici gostovala pliberška igralska skupina «Oder 73», ki je nastopila s satiričnim zabavnim programom z naslovom «Šel je popotnik skozi koroški vek ali Na Koroškem je fletno, se veliko zgodi...» Prireditev je bila za koroške CIIUL GALU: OBRAČUN V POSTOJNI 47. PETEK, 12. APRILA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: PRVA POMOČ 12.55 Napravimo skupno časopis 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Oddaja za najmlajše Italijanske lutke in marionete 17.45 Program za mladino TOOMAI IN KALA NAG: DEČEK IN SLON 18.10 Nabožna oddaja 18.45 Poljudna znanost: MORSKA BIOLOGIJA 19.15 Italijanske kronike Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 ADELCHI Prvo nadaljevanje dela Alessandra Manzonija Smo v kraljevi palači v Pavii. Kralj Deziderij in njegov 22.30 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 OHIU v iviaijtvi v A ——J-------L Irj 10 Adelchi ponovno ginjena objameta hčerko Ermengardo, k j je frankovski kralj Karel zavrgel, odslovil. Langoba kralj, ki bi se rad maščeval za sramoto, meni, da bi mos prisiliti papeža, da frankovskega kralja odstavi. Tod\frdoV chi ni tega mnenja, ker da papež pričakuje od Langoua prej to, da ga bodo oni prosili za odpuščanje zaradi krivi , so mu jih storili. Potem ko je Ermengarda izrazila voljo, g se umakne v samostan, prispe sel frankovskega kralja, ki že Langobardom, naj papežu vrnejo zasedeno področje. L » s bardski kralj Deziderij se temu upre in napove vojno. K»«* tem njegovim sklepom ne soglašajo vsi njegovi vojvode, teh sklene preiti na stran Frankov. V taboru Frankov v di Susa pa je kralj še v dvomu, ali naj napade dobro prip Ijenega sovražnika. In prav v tem trenutku prispe d* Martin, ki mu zaupa tajno pot iz doline, da bi mogel Pr' . vražniku za hrbet. Frankovski kralj tedaj sklene naPastl'ffl delchi pa, ki je bil vedno pripravljen braniti deželo in a ' je čedalje bolj prepričan, da je njegova bitka, bitka za vično stvar DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Športni dnevnik Potovanje v sveto pismo: Od prerokov do reke Jordan Ob 20. uri DNEVNIK Križev pot, pri katerem sodeluje papež Pavel VI. Posebna glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 Šola Razvijanje kulture v Makedoniji V stari Jugoslaviji Makedonija ni bila Makedonija, ampak Južna Srbija. Makedonci niso imeli svoje republike, ki bi v njej bil u-radni jezik makedonščina. Domala še govoriti niso smeli po makedonsko. Zato tudi niso mogli razvijati svoje makedonske književnosti, svoje kulture, tiskati makedonskih knjig, kakor bi lahko, saj je to predstavljalo malo manj kot protidržavno dejanje. Meščanska nadoblast je v reakcionarni monarhiji hotela Makedonijo zbrisati s površja zemlje, iz nje napraviti srbsko pokrajino, Makedonce nasilno spremeniti v Srbe. Zgodovina je vso zadevo zaobrnila drugače. Makedonsko ljudstvo si je z bojem ustvarilo lastno državo v okviru jugoslovanske državne skupnosti in si zagotovilo nemoten, zdrav, nezaustavljiv politični, gospodarski, kulturni in vsestranski razvoj. Na osnovi svoje bogate tradicionalne kulture je Makedonija nadaljevala z izgradnjo svojega duhovnega ustvarjanja. Naj navedemo tokrat samo nekaj podatkov v zvezi z razvojem nekaterih kulturnih dejavnosti. V primerjavi z 1. 1953 se je število knjig v knjižnicah povečalo za več kot osamkrat. Njihova naklada se je, v primerjavi z 1. 1953, povečala v 1. 1972 za dva in pol-krat, tako da sta poprečno prišli po dve knjigi na prebivalca. Naklada časopisov se je na osebo povečala od 6 v 1. 1953 na 14 v 1. 1972. Od 1. 1960 se je občutno povečalo število radijskih postaj. Radijski program je v 1. 1972 posredovalo že 25 postaj. V Makedoniji je danes 12 profesionalnih in a-materskih gledališč, kjer se letno predvaja okrog 1200 predstav, o-krog 80 kinematografov z letno nad tisoč filmskimi predstavami in štirje orkestri, ki letno prirede okrog 100 koncertov. Ogromno, če pomislimo, da od vsega tega Makedonija pred nekaj več kot četrt stoletja sploh nič ni imela. 15.10 14.25 17.35 18.05 18.20 18.55 19.25 20.00 21.25 20.40 22.00 22.15 22.30 18.00 20.15 20.35 21.05 21.50 Matematika, Gobe, Obiskali smo, Sodobna tehnika, Nada mič, Ali ste vedeli. Oksidi, Prve hrvaške knjige Angleščina ! Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: TEKMA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN FINSKO Prenos iz Helsinkov V premoru film o kolesu s pomožnim motorjem Veseli tobogan: CELJE, drugi del Obzornik Etnomuzikologija : GLASBA SREDNJEGA VEKA . . jo. Danes bo na sporedu prva izmed osmih dvajset minut lr“J ij. čih oddaj, v katerih se bo čimbolj jasno in razumljivo P stavila glasba nekaterih dežel in področij sveta. Današnji daji so dali naslov Spoznavajmo glasbo srednjega veka',Aan\e V srednjem veku je imela glasba velik vpliv na vsaKaa j življenje. Nastajala je v glavnem pod vplivom Cerkve,J« J umetnost širila tudi na druga področja. Srednjeveške skw so bile v začetku preproste, enoglasne, nato so bde < Mislil c-m, da ne bom sreča] žive duše do vrha Prisojnika, da bom sam ... » Sloki je vrgel z ramen nahrbtnik, se oddahnil, sedel in snel sončna očala. «Vidiš Joža, jaz sem prav tako mislil kakor ti!» V njegovem glasu je bilo čutiti izzivanje: «Ni vredno, da se izogibaš tisUh, ki se jim ne da izognati. Midva sva se in Se bova še srečavala!» Joža ga je pogledal od strani in si popravil kapo. «No, saj se te ne izogibam...» «Veš, čop, z menoj imaš več skupnega kot s tistimi, ki z njimi navadno plezaš in ki mene ne marajo...» «Kako to misliš?» je vprašal čop in stresel iz rute na steptani sneg drobtine za kavke, ki so krožile nad njima, vse bolj lačne. «Tako mislim, kot sem dejal. Ni slučaj, da se srečujeva in da sva se srečala tudi danes in da se bova še... Veš, tisti, ki ima v resnici rad gore, jih obiskuje v vsakem vremenu. Ne maram tistih, ki se poleti zaletujejo v steno in se tam kosajo le za to, da se o njih piše in govori... Saj jih poznaš, čop Mnogi izmed tistih, ki jih je moda potegnila v gore v letih, ko ne vedo, kam s svojo energijo, so zdaj lepo doma in preganjajo ženske po kavarnah... še na misel jim ne pride, da bi šli v sneg in led, ker ne vedo, da goram da šele zima pravi deviški obraz. Sedaj so slabičem zaprte vse poti. Na zasneženih hrbtih in vrhovih se pojavljajo v resnici samo taki, kot sva midva, čop... Reci, ali imam prav ali ne!» (N'tdaljevanit sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ^ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pH oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Stran 6 12. aprila 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PODPISAN SPORAZUM 0 DOPOLNILNI DELOVNI POGODBI Pomembna zmaga kovinarjev Alfe Romeo in Italsidra 0 dokončnem sprejetju sporazuma bodo odločali delavci RIM, 11. — Danes je bil na ministrstvu za delo podpisan sporazum za- rešitev sindikalnega spora v dveh pomembnih družbah z državno soudeležbo: Alfa romeo in Ital-side- Ob navzočnosti sindikalnih in delodajalskih delegacij so podpisali sporazum minister za delo Bertoldi, predsednik Intersinda Boyer ter generalni tajniki FLM (Federazione lavoratori metalmeccanici — federacija kovinarjev) Trentin, Camiti in Benvenuto. Ob podpisu pogodbe je minister Bertoldi izjavil, da sta se s tem končala dva sindikalna spora v okviru podjetij z državno soudeležbo, kar je preprečilo napovedano stavko, ki bi sovpadala z zelo delikat- no gospodarsko konjunkturo v Italiji. Minister je še poudaril, da pri ocenjevanju sporazuma niso toliko pomembni mezdni poviški (vse to komaj dohaja zvišanje življenjskih stroškov) kot pa izboljšanja normativnega značaja. Minister je še poudaril, da je bilo mogoče doseči ta sporazum, upoštevajoč visoko proizvodnost dela v teh podjetjih, kar ni mogoče trditi za druge kategorije, ki so žal večkrat neproduktivne in parazitske. Glede zajamčene mezde pa je minister menil, da gre za razmeroma nizek finančni strošek. V bistvu gre. je dejal minister, za delno izenačenje položaja delavcev in uradnikov, ki delajo v istem podjetju. VANDALSKI IZPAD V MILANU Fašistična drhal razbila ploščo v spomin agentu Antoniu Marinu Ploščo bi morali odkriti včeraj ob prvi obletnici umora nesrečnega agenta MILAN, 11. — Že spet fašistična provokacija v Milanu davi zgodaj zjutraj so tepisti razbili spominsko ploščo, ki so jo postavili v spomin a-gentu Antoniu Marinu ob prvi obletnici smrti. Kot je znano je policista ubila ročna bomba, ki so jo fašisti vrgli lani na Ulici Belletti med neredi, ki so sledili prepovedi zborovanja misovskega senatorja Ciccia Franca. Spominsko ploščo bi morali odgrniti danes ob 18. uri na svečanosti, ki jo je priredil milanski odbor za obrambo demokratične zakonitosti in proti fašizmu. Svečanost, katere so se Milančani udeležili v polnem številu, je bila kljub vandalskemu izpadu fašističnih tepistov, mašo zadušnico pa *o odložili in jo bodo brali v četrtek. Antifašistični odbor je postavil ploščo na Ulici Belletti skoraj na križišču z Ulico Carlo Poerio, na mestu, kjer je nesrečnega agenta raznes-tu, kjer je nesrečnega agenta ubije nekdo anonimno obvestil o skrunitvi, so na kraju vandalskega izpada našli debelo gorjačo, s katero domnevajo, da je fašistična golazen razbila ploščo. Stanovalci bližnjih poslopij so pričali, da so okrog 5. ure zjutraj slišali na ulici nenavaden ropot in zamolkle udarce. Milanski antifašistični odbor je pred nekaj dnevi delil po mestu letake, s katerimi je vabil Milančane na spominsko svečanost. V letakih so poudarjali, da bodo odkrili ploščo prav na mestu «kriminalnega fašističnega napada proti policistom.» Rajonski svet četrti Venezia, ki je sodeloval pri organizaciji svečanosti, pa je v tiskovnem sporočilu poudaril, «da je nujno spomniti se tragičnih dogodkov, ki so posledica avtoritarnega, nasilnega in fašističnega delovanja in miselnosti določenih sil, tudi zaradi nedavne zaostritve napetosti in socialnih sporov.» Pokrajin-si tajnik PSDI poslanec Renato Massari, pa je pribil: «V Rimu morajo razumeti, da so v Milanu okopi, na katerih branimo republiko in demokracijo Pristojni organi ne smejo več odlašati s prepotrebnimi političnimi in socialnimi ukrepi. Država je ze okusila temno dobo. ker so politične sile odpovedale v svoji nalogi porokov demokracije; čas je, da posežejo s prepotrebno odločnostjo.» Leto dni po umoru agenta Marina se zadevna sodna preislcava bliža koncu. Preiskovalni sodnik dr. Fra-rcberelli, ki vodi preiskavo, je včeraj ponovno zaslišal Gianluigija Ra-direja, fašista, ki je najprej anonimne telefoniral policiji in ji sporočil, da bi lahko pokazal na krivce zločina. Po tej sledi so preiskovalci ptišli do Vittoria Loia in Mauri-zia Murellij?, ki sta oba obtožena pokola. Po mnenju preiskovalcev, je sin bivšega svetovnega prvaka v kategoriji welter junior vrgel bombo. Fant, ki je sprva priznal odgovor nost, je pozneje delno preklical svoje iz’ave in sedaj trdi, da je vrgel bombo, ki ni eksplodirala. Agenti so v 1 esnici našli v Ulici Belletti ročno bombo, ki so jo fašisti vrgli, a ki ni počila. Skupaj z Loiem in Murellijem sta na zatožni klopi tudi Nico Azzi, fašistični pretepač, ki se bo moral junija zagovarjati zaradi atentata na brzec Turin — Rim, in Giancarlo Rognoni, domnevni avtor načrta za propadli atentat. Azzija sodniki dolžijo, da je preskrbel pretepačem bombe, Rognoni pa je obtožen nedovoljene manifestacije in upiranja a-gentom javne varnosti. Zaradi neredov, ki to terjali smrt agenta Marina, je javni tožilec dr. Guido Viola zahteval od parlamenta dovoljenje za sodni postopek proti ir.isovskima parlamentarcema Francu Marii Ser-veliu in Francescu Petromju. RIM, 11. — Predsednik vlade Rumor in notranji minister Taviani sta davi sprejela občinsko delegacijo Milana, ki jo je vodil župan Aldo Aniasi. Le ta je poudaril Ru-morju in Tavianiju zaskrbljenost občinske uprave in občanov zaradi naraščanja nasilja, zlasti političnega. Večina Američanov za «impeachment» predsednika Nixona NEW YORK, 11. — Večina ameriškega prebivalstva je za «impeachment» predsednika Nixona. Tako izhaja iz rezultatov ankete, ki jo je pripravil zavod za raziskovanje javnega mnenja Harris. Po podatkih zavoda je 43 odstotkov A-meričanov za «impeachment». 41 odstotkov mu nasprotuje, 16 odstotkov pa je neodločenih. Številke se spre menijo v 55 odstotkov za, 33 proti in 12 neodločenih, v primeru, da bi predsednik Nixon ne izročil preiskovalni komisiji predstavniškega doma dokaznega gradiva, ki ga je ta zahtevala. V primerjavi s prejšnjimi anketami (poudariti gre, da se je večina Američanov prvič od izbruha zadeve Watergate izrekla za «imne-achment») si je predsednik nakopal največ nasprotnikov med intelektualci, katoličani in specializiranimi delavci. Predsednik Intersinda odv. Boyer je dejal, da predstavlja podpis pogodbe pozitiven zaključek pogajanj, ki so bila zelo težka zaradi objektivnih razlogov. Pripomnil pa je, da podpis pomeni za družbi Alfo romeo in Italsider hudo finančno breme. Podjetji sta ga sprejeli — je dejal — v upanju, da bo to u-stvarilo ozračje plodnega sodelovanja med prizadetima strankama v korist vsedržavnega gospodarstva. V imenu sindikalnega predstavništva FLM je govoril tajnik Trentin, ki je poudaril, da je dii sindikalni spor v podjetjih Alfa Romeo eden od najtežjih, ki So jih sindikalne organizacije obravnavale na ministrstvu za delo. Na spor so vplivali izvensindikalni činitelji, ki so povzročili veliko škodo delavcem in tudi proizvodnji. Podpisani sporazum pomeni zaključek prvega obdobja boja na ravni podjetij. Sedaj se postavlja vprašanje izvajanja sporazumov skupno s podjetji, deželami in vlado. O podpisanem sporazumu se bodo verjetno pogajali delavci podjetij Alfa Romeo v Milanu in v Areseju na zborovanjih, ki jih bodo sklicale sindikalne organziacije. Prihodnji torek se bo verjetno sestal tovarniški svet, ki bo preučil smernice, ki bodo dozorele na delavskih zborovanjih. Po zadnjih vesteh bodo preklicali sindikalne akcije, ki so v teku (zapora za odvoz dokončnih proizvodov ter delne dveume stavke za vsako izmeno), jutri zjutraj. Na vsak način bodo o tem sklepali delavci. Glede spora v podjetjih Italsider veljajo vesti, ki smo jih posredovali že včeraj. Sporazum zadeva 55 tisoč delavcev ter predvideva več točk, od katerih so pomembne tiste, ki se tičejo investicij, doprinosov podjetij krajevnim organom (stanovanja za delavce, javna prevozna sredstva, itd. — zadevni st”oški bodo znašali v prvem letu eno milijardo in 400 milijonov lir), zvišanje draginjske doklade, obračunska nagrada (70 tisoč lir). Poprečno zvišanje delavskih plač bo znašalo od 24 do 25 tisoč lir. Sporazum bo veljal od 1. aprila 1974 naprej. Vsi delavci,.bodo prejeli za prejšnje razdobje enkratni znesek 80 tisoč lir. V sporazumu so predvidene tudi ekološke investicije (82 milijard lir), peta skupina v Ta-rantu ter povečanje osebja v podjetjih, ki delajo v treh izmenah. Danes popoldne so se začela na ministrstvu za delo pogajanja za rešitev spora v podjetjih Sit - Sie- MED ZDA IN GENERALSKIM REŽIMOM V GRČIJI član zveznega sveta SFRJ Edvard Kardelj je včeraj obiskal tovarno UNIŠ v Bugonju. Na .sliki: Kardelj v oddelku strojev za urad PRISILEN KONEC ŽIVLJENJA V DVOJE V Bariju aretiran profesor telovadbe ki je zbežal z mladoletno gojenko Na brzcu Reggio Calabria-Bari ga je spoznal vlakovodja in poklical policijo BARI, 11. — Agenti železniške napotila k De Cesarovim na dom, VČERAJ V PA VIJSKEM ZAPORU Jetniki skušali linčati domnevnega detomorilca Nicola Bologna in njegova ljubica sta obtožena, da sta umorila štiri otroke MILAN, 11. — Davi so sprejeli na zdravljenje v klinični center kaznilnice San Vittore 39-letnega Nicola Bologno, katerega dolžijo, da je skupaj z ljubico, 38-letno Anno Moretti. umoril štiri sinove, ki so se rodili iz njunega razmerja. Kaže, da so Bologno skušali linčati jetniki zapora v Pavii, kamor so ga najprej zaprli. Včeraj zjutraj je Bologno zaslišal namestnik državnega pravdnika v Pavii dr. Pietro Tubolino, ki vodi preiskavo, zato so jetnika premestili iz samice v skupno celico, kjer pa je domnevni detomorilec že samo s svojo pristojnostjo sprožil jezo sojetnikov. «Morilec, strahopet-nez — naj bi mu zabrusili — kdor ubija otroke, ne bo z nami v ječi.» Moreča zgodba, ki pripada bolj srednjemu veku kol pa našim dnem je brez dvoma posledica izredne bede, v kateri sla živela ljubimca, njune nespos.-Lrmsti vključiti se v družbeno tkivo. Samo v takem okvi je nogoče razumeti neverjetne dogodke, o katerih vodijo preiskavo orožniki iz Parie. Preiskovalci so že našli dve trupelci, bolje rečeno hrustančaate o-stanke nesrečnih otrok: enega so skrivaj pokapali pred tremi leti in pol na pokopališču v vasi Pieve d'Albignola (grobarja so plačali s tisoč Urami), drugega pa so pokopali blizu poljske hiše ljubimcev. Ostalih dveh trupel ni. Orožniki pregledujejo greznico hiše, a kaže, da niso našli še ničesar. Ženska, ki je tudi v zaporu, se brani: «Naraven splav, nisem zagrešila nobenega zločina.» Moški, ki se je po aretaciji počutil slabo, pa trdi: «Ne znam ničesar. Ona je skrbela za vse.» Presunljiva zgodba je prišla na dan pred nedavnim, ko je najsta rejši sin Morettijeve priznal orož nikom, da je ponoči zakopal trupelce komaj rojenega bratca. Sodni zdravnik je z nekroskopskim pregledom ugotovil, da gre za dete, ki se je rodilo po sedmih mesecih nosečnosti in ki je izdihnilo, ker ni imelo nege, skratka, ker se starši niso pobrigali zanj. Zavili so ga v šal in zaprli v omaro. Ko je izdihnilo, so ga pokopali blizu gnojnice. Morettijeva je med drugim sama priznala: «Imela sva že pet o-trok in nisva hotela drugih.» Med včerajšnjim in današnjim zasliševanjem sta ljubimca vztrajala v svojih izjavah. Orožniki, ki vodijo preiskavo, so v zaključkih previdni. Vsekakor pa sta Bologna in Morettijeva obtožena štirih detomorov. Prispevajte za DIJAŠKI) MATICO! policije so davi v Bariju aretirali 48-letnega profesorja telovadbe Francesca Bettello, ko je skupaj s 16-letno dijakinjo Maurizio De Cesare stopil z brzca Reggio Calabria — Bari. Tako se je začasno končala pustolovščina dveh ljubimcev, o kateri je italijanski tisk v teh dneh obširno poročal. Zadeva je prišla v javnost pred nekaj dnevi, ko je namestnik državnega pravdnika v Laviniu podpisal zaporni nalog proti vzgojitelju, «ker je z njenim privoljenjem odtujil mladoletnico staršem». S tem je pravdnik sprožil v tek zarjaveli stroj pravice in zadolžil policijske sile in orožnike za iskanje ubeglih ljubimcev po vsej Italiji. Tako je prišla na dan še skrita plat Bettellove osebnosti, bivšega italijanskega rekorderja v teku na 400 metrov, nomada, ki je prekrožil pol sveta. Bil je med drugim tudi v Kongu z odpravo Rdečega križa, po kratkem bivanju pa so ga oblasti afriške države izgnale kot nezaželenega. Po povratku v Italijo, se je Bettella pred 5 leti naselil v Palermu, kjer se mu je pripetil dogodek, ki je pogojil vse njegovo nadaljnje življenje: čeprav posredno, je zakrivil smrt svojega prijatelja in gojenca Giovannija Scava. Kot trener ga je namreč prosil, naj se zadrži nekaj dni v Palermu in naj ne odpotuje takoj skupaj z drugimi italijanskimi atletskimi reprezentanti na trening v Milan. Ko se je naslednjega dne Scavo peljal z motorjem na letališče, da bi odletel v Milan, je izgubil življenje v prometni nesreči. Od tedaj Bettella ni imel več miru. Pustil je družino in se selil iz kraja v kraj, v upanju, da bo kje našel duševni mir. V tem času je prišla na dan poteza njegove o-sebnosti, ki je postala značilna za njegovo vedenje: razmerja z mladoletnicami. V Velletriju se je zaljubil v gojenko, katero je moral pustiti zaradi groženj njene družine. Nato je jel s stanovanjsko prikolico krožiti iz mesta v mesto, od e-nega športnega kluba do drugega. V Nettunu se je spet zaljubil v 18-letno gojenko, s katero je vztrajal leto dni. Pustil jo je, ko so mu ponudili profesorsko mesto v neki šoli v Laviniu. Tu je spoznal Maurizio in se zaljubil vanjo. V njegovi stanovanjski prikolici so agenti včeraj zaplenili na desetin pisemc, ki sta si jih ljubimca izmenjala v tem času. «Ko smo razumeli, kaj se dogaja — je povedala Bettellova žena Oti-lia časnikarjem — smo jaz in moji otroci skušali preprečiti razmerje. Nismo hoteli, da bi se Francesco znašel v težavah. Preden so me sosedi spoznali, je Francesco razširil da bi jih opozorila na razmerje med Francescom in njihovo hčerko. A Mauriziina mati jo je skoraj dobesedno zapodila. Šele nekaj mesecev pozneje je zasumila, da ne gre za navadno razmerje med vzgojiteljem in gojenko, a hčer je prijela na zgrašen način. Prepovedala ji je vsakodnevne treninge na stadionu, prepovedala ji je celo obiskovanje šole. Jasno, da se ji je hči uprla in pred dobrim mesecem zbežala s profesorjem - ljubimcem v Palermo. Tu ju je pred nekaj dnevi inter-vjuval časnikar. Mlada Maurizia je poudarila, da je zaljubljena v svojega Franca, da se ne bo nikoli vrnila domov. Če jo bodo k temu prisilili bo zbežala. Poudarila je, da je večkrat prosila starše za pomoč, a niso ji je dali. Namesto nasvetov, razgovorov, moralne podpore, so jo zaprli v sobo. V dekletovi izpovedi je vsa problematika, (vloga, družbeni položaj, življenje) mladoletnice, ki je že ženska, čeprav morda nekoliko nezrela, a ki se mora vesti še kot otrok. Tako terjajo starši, tako terja družba, k temu jo sili gmotna odvisnost. Bettella so agenti aretirali, ker jih je o njegovi prisotnosti na vlaku opozoril vlakovodja. Ko je pregledoval vozovnice, je videl, da ima profesor telovadbe vozovnico s popustom. Zato je zahteval njegovo izkaznico, da bi preveril, če ima pravico do popusta. Ko je prebral ime se je spomnil, da gre za profesorja, ki ga policija išče po vsej Italiji in je telefonsko obvestil postajo železniške policije v Bariju. «Nisem upornica. Doslej sem bila vedno mirna — je priznala Mauri-zia De Cesare med pogovorom s časnikarji v Bariju — a k begu so me prisilili starši s svojim represivnim nastopom. V začetku marca, sva se s Francom odločila za beg. Z njegovim avtom sva odpotovala v Palermo, kjer je on najel stanovanje. V tem mesecu sva bila skoraj vedno doma. Le zjutraj sva hodila na trening v park Favorita. Po intervjuju s palermskim časnikarjem, pa sva zapustila Palermo. Bala sva se, da naju bodo iskali. Odločila sva se za vlak, ker sva menila, da policija pozna številke evidenčne tablice Francovega avtomobila.» Dekle je popoldne zaslišal namestnik državnega pravdnika v Bariju, kateremu gre pristojnost za nadaljevanje preiskave. Sodna oblast je pozvala v Bari Mauriziine starše, da bi jih zaslišala. Dekle je bilo medtem izročeno v varstvo ženski policiji. Prekinjena pogajanja o pomorskih oporiščih V ozadju nasprotstev petrolejska bogastva v Egejskem morju ATENE, 11. — Grčija se je spet znašla v ospredju pozornosti mednarodnih političnih krogov ter sploh vsega javnega mnenja. Razloga za to pozornost sta dva: 1. prekinjena so bila pogajanja med Grčijo in ZDA glede izkoriščanja grških pomorskih oporišč s strani vojne mornarice ZDA in 2. zaostrili so se odnosi med Grčijo in Turčijo. Vprašanje izkoriščanja grških pomorskih oporišč s strani vojne mornarice ZDA se je zaostrilo v teh dneh, čeprav so se pogajanja začela že pred tremi meseci. Pogajanja zadevajo razne ugodnosti, ki naj bi jih bila deležna ameriška mornarica V. brodovja ZDA v Sredozemskem morju. Prekinitev pogajanj naj bi sledila zaradi stališča, ki ga je zavzela ameriška vlada glede odnosov na politični in vojaški ravni med Washingtonom ter režimom grških generalov na oblasti, in sicer spričo kritik, ki so prišle do izraza na sejah a-meriškega kongresa. Ameriško zunanje ministrstvo trdi, da so se pogajanja prekinila zaradi tehničnih težav, kajti pogoj za nadaljnje sodelovanje na tem področju so izredna dela v grških pristaniščih. Šele potem, ko bi bila ta dela opravljena, bi lahko pristajala v Pireju in Eleusisu neka letalonosilka VI. brodovja. Nadalje bi bilo treba zagotoviti stanovanja za 7.500 ljudi. Zdi pa se, da ta opravičila niso najbolj tehtna. Opazovalci menijo, ida je treba poiskati vzrok za irekinitev pogajanj v sedanjih poli-ičnih razmerah. To je potrdil tudi am minister za obrambo James I chlesinger, ko je sporočil pre-1 initev pogajanj. Dejal je, da se 1 odo ta lahko nadaljevala, kadar s s bo ustvarilo drugačno vzdušje, kot jfc sedanje. Ameriški predstavnik ji še poudaril, da se bo to lahke zrodilo skladno z razvojem politi-člega položaja. l/si se seveda sprašujejo, kdo je beli j zainteresiran za nadaljevanji pogajanj: ali ZDA, ali pa Grčija] ZDA so zainteresirane za posest vo aških oporišč v Sredozemskem m rju, Grčija pa za pridobitev politi ine, finančne in vojaške podpore. \ krogih ameriškega kongresa je bil ' slišati zadnje čase precej kritik na račun ameriške politike v Sredozemskem morju" Tn posebno v zvezi z razmerami, ki vladajo v Grčiji. Mnogi ameriški poslanci in senatorji menijo, da so politične razmere v Grčiji nestabilne ter da je treba spričo tega izvajati zelo previdno politiko do te države. Na drugi strani pa je tudi res, da je režim grških generalov precej bolj neodvisen od ameriške politike, kot je bil polkovniški režim predsednika Papadopulosa. Vse kaže, da so grški generali sedaj bolj naklonjeni politiki sodelovanja v okviru organizacije NATO, kot pa prejšnji politični usmeritvi iskanja izključne podpore, politične, gospodarske in finančne s strani ZDA. Morda je tudi v tem delen odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve pogajanj. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da se sedaj zelo hudo zaostrujejo odnosi med Grčijo in Turčijo. Neposreden vzrok za to iniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZBURLJIVA ODDAJA «RISCHIATUTIO» Caro vnica iz L ed ina re ohranila našlo v prvakinje le po dodatnih vprašanjih Vsi trije tekmovalci so se spotaknili ob podvojilno vprašanje MILAN, 11. — Presenečenj na pretek med današnjo bitko za naslov prvaka popularne televizijske oddaje Rischiatutto: prvakinja Lidia Baccaglini, ki je ves čas o-dločno vodila igro, se je spotaknila ob podvojilno vprašanje in je tako rekoč ujela za rep naslov prvakinje. Ohranila ga je s pravilnim odgovorom na zadnje dodatno vprašanje in prehitela tekmeca Enza Pelle-grinija. «Kakšno številko ima kočija, kjer so našli zapuščenega otroka in po kateri so dali naslov znanemu romanu,» se je glasilo zadnje dodatno vprašanje. «Trinajst» je zašepetala čarovnica iz Ledinare in tako ohranila naslov prvakinje. Izkupiček tekme zanjo ni zadovoljiv: priborila si je le tolažilni žetom, glas, da sem neuravnovešena, zato I potem ko si je obetala podvojitev ni nihče resno vzel mojih posegov.» skoraj štirih milijonov lir. Kljub Otilia Bettella se je avgusta lani' délnemu spodrsljaju pa bo Bacca- Toplo spomladansko sonce je pred nedavnim posijalo tu v srednji Nemčiji. Kaj je kem vremenu za otroke kot popoldan v Inna parku? privlačnega glinijeva prihodnji teden spet branila naslov z možnostjo, da si pribori še nekaj milijonov in se tako uvrsti med finaliste, ki se bodo potegovali za naslov «superprvaka». Baccaglinijeva, ki si je za glavno temo izbrala čarovnijo in magijo, je kot doma med Romi, ki se vsako leto zberejo v Ledinari. Od njih se je naučila čarovnij, vedeževanja in metanja nožev. Tako zaupa svoji spretnosti, da bo med prihodnjim televizijskim nastopom pokazala kaj zna. Za pomočnika si je izbrala Mika Bongiorna, čeprav konferan-sje ni kaj preveč navdušen. «Ravnateljstvo televizije mi ne dovoli, da bi se izpostavljal.» se je izmikal Bongiorno. «Ponuditi se za tar'o pri metanju nožev, je dokaz spoštovanja do umetnika,» ga je zavrnila Baccaglinijeva. Bomo videli. Prvakinja je danes vodila tekmo odločno, včasih celo vratolomno (tveganje za 400 tisoč lir, dve supertveganji za 600 in 340 tisoč Ur), zdrsnila pa je na klasičnem bananinem olupku, ki je bil ob tej priliki datum: ni se spomnila, da so leta 1634 zažgali duhovnika Urbana Grandiera, ki ni dal na neki procesiji prednosti kardinalu Richelieuju. Pred njo je vrgel puško v koruzo tudi Enzo Pellegrini, 30Jet-ni profesor italijanščine in zgodovine na neki milanski tehniški šoli in izvedenec za zgodovino filma. Po čudnem naključju je padel pri vprašanju o Bergmanu, enemu od redkih režiserjev, ki so po njegovem na dostojni umetniški višini. Moral bi bil povedati, kdo sta igralca, ki sta igrala vlogi viteza in smrti: prvega je zadel, je Max Von Sydow, drugega, Bergnta Eke-rota, pa se nikakor ni mogel spomniti. Sen, da bo zaslužil s televizijskim nastopom skoraj dva milijona in pol Ur, je tudi zanj splaval po vodi. Tudi tretji tekmovalec, Cataldo Bianchi iz Taranta, izvedenec za metulje in hrošče, se je spotaknil ob podvojilno vprašanje: do konca prvega dela igre je krčevito branil svojih 70 tisoč Ur, ki so mu jih za- okrožih na sto tisoč, ob podvojilnem vprašanju pa so mu jo hrošči pošteno zagodli. Ker so se vsi trije tekmovalci znašh na ničli, je bilo treba seči po dodatnih vprašanjih, izbranih med temami panoja: cerkve in katedrale. pomlad, lahka glasba, podlistek, evangehji, kralji in kraljice. Cataldo Bianchi molči, Baccaghnije-va in Pellegrini pa se spopadeta za naslov: zmaga gre čarovnici za 2 proti 1. A povrnimo se k začetku oddaje. Kot običajno je tekmo začela prvakinja, ki ni nič kaj rade volje odgovarjala na Bongiornova uvodna vprašanja. «Romi so mi zaupali nekaj svojih skrivnosti, poznam nekaj čudežnih formul, a ne morem vam jih povedati». Ves čas se je tako izmikala, da se je konferansje končno odločil in začel z resničnimi vprašanji. Ob eno se je prikupna čarovnica spotaknila in koj obtožila Bongiorna: «Razburjate me.» «Vi r razburjate — jo je zavrnil konferansje — da bi vedeh koliko potrpljenja terja oddaja...» Res je, da Baccaglinijeva danes ni bila v najboljši formi, ker je komaj prebolela gripo. Očitno je bilo, da je napeta in utrujena; spogledovala se je okrog, kot da bi se hotela braniti pred uroki. Kljub vsemu pa je z začetnimi vprašanji priigrala 230 tisoč lir. Prav tolikšno vsoto je priigral Cataldo Bianchi. Zadnji je na začetna vprašanja odgovarjal Pellegrini, ki dobro pozna filmsko zgodovino, a ceni le nekaj režiserjev, med katerimi Bergman in Orson Welles. Med njegovimi ljubljenci ni nobenega Italijana. Tudi o italijanskih filmskih igralcih ima negativno mnenje («So kot glina v rokah režiserja»), edina, ki ga je očarala je Stefania San-drelli s svojim anUkonformizmom. 7. začetnimi vprašanji je imel manj sreče od ostalih dveh tekmecev: priigral je 200 tisoč Ur. Sncčnja je bila pestra in prikupna oddaja, v kateri ni manjkalo presenečenj: tekmovalci so skrbeli za zabavo, pa tudi za ekonomičnost, saj so v treh iztržili z nastopom le tn tolažilne žetone za skupnih 300.000 lir. PARIŠKI AVTOMOBILISTI Smrt francoskega predsednika Pompidouja ni dala samo povod za oster spopad med de-golističnimi kandidati, ki se potegujejo za predsedstvo, pač pa je posreden vzrok izredno kaotičnega prometa v francoski prestolnici in drugih večjih mestih. Tradicija, ki sta jo vsak novoizvoljeni predsednik in parlament doslej vedno spoštovala, zapoveduje, naj po izvolitvi državnega poglavarja ta podpiše odlok o amnestiji, ki pride predvsem prav avtomobilistom, saj jih reši vseh neplačanih glob. Francoski avtomobilisti tako zaupajo v tradicijo, da se v teh dneh nikomur ne sanja, da bi plačal parkirnino ali pravilno parkiral v za to določenih področjih. Obvestila o globi, ki jih «/lici» delijo v teh dneh kar na debelo, končajo v odtočnih kanalih. «Najhujše je — je ob tem poudaril neki smetar — da veter odpihne lističe na sredo ceste. Spričo divjanja voznikov, je v teh dneh naš posel med najnevarnejšimi na svetu.» PRVI POSEG Lord Snowdon, soprog britanske princese Margaret, je danes, trinajst let potem ko je bil proglašen za plemenitaša, prvič posegel v razpravo v visoki zbornici britanskega parlamenta. Ob tej priliki so med občinstvom opazili princeso s sinom, grofom Lindleyskim, ki sta ves čas prikimavala moževemu, oziroma očetovemu izvajanju. Za svoj prvi poseg je lord Snowdon izbral kaj plemenito in človekoljubno temo: nevarnost motornih vozičkov, ki jih britanska vlada vsako leto zastonj deli invalidom. TERM0-TRM0 V Ljubljani marsikdo še razmišlja, da bi slovenske termoelektrarne preimenoval v trmo-elektrarne. Zakaj? Naj jih še tako vneto popravljajo, vselej se spet trmasto pokvarijo... poslabšanje je odkritje v Egejskem morju bogatih petrolejskih vrelcev. Strokovnjaki pravijo, da bi ti vrelci dali na leto skoraj deset milijonov ton nafte, kar bi bilo nekaj več, kot so sedanje potrebe Grčije. Ker pa ti vrelci ležijo na področjih, kjer se srečujeta Grčija in Turčija, u-tegne priti do hudih sporov. Položaj se je še zaostril zaradi ciprskega vprašanja. Zgleda, da si Amerikanci želijo, da bi prišlo do razkosanja otoka Cipra med Grčijo in Turčijo pod pretvezo grškega boja za «e-nosis». Vse te napetosti so povzročile hude reakcije v Grčiji. Solunski časopis «Hellenikos Vorras» obtožuje v svojem včerajšnjem uvodniku Turčijo, da se skuša polastiti petroleja ob grških otokih, časopis obtožuje tudi Veliko Britanijo, da podpira Turčijo z namenom, da bi se polastila grških naravnih bogastev. «Če zahodni politični voditelji ne bodo prepričali nekatere svoje partnerje, da zavzamejo pametna stališča, potem se lahko požvižgajo na atlantski pakt». V tej zvezi je tudi grška komunistična partija objavila sporočilo, v kate-em izraža svojo zaskrbljenost zaradi nastalega položaja. Pomembno stališče (Nadaljevanje s 1. strani) Trstom, obiskale še SpUt in Dubrovnik. Torej? Italija mora torej storiti vse, da bi( tudi po njeni krivdi, ne padla nekaj sto metrov od Trsta «železna zavesa»; zavesa, za katero smo na Jadranu mislili, da je že zarjavela in za vedno neuporabna. Zavesa «ločitve ognja», ki morda utegne koristiti politiki razdelitve med dvema velesilama, ZSSR in ZDA. ki pa bi bila smrtni udarec Evropi in z Evropo tudi Italiji. Z Italijo pa Trstu. Italija mora to storiti, naj stane, kar stane, ker mislim, da doživljamo enega najbolj srhljivih trenutkov našega evropskega bivanja. Tudi z zahtevo, naj se najde pogum, ko bi nam v parlamentu in izven njega fašisti in nekaj sklerotičnih starcev kričali, da nas je pregazila «sla oo hlapčevanju». Kot De Gasperi.