90. številka. Izdanje za torek 28. julija 1 (v Trstu, ▼ torek zjutraj dne 28 julija 1896.) Tečaj XXI. HBDINOIT" Izhaja po trikrat na teden t »satih iz-danjih ob tovklh, Aatrtklh ia sobotah. Zjutronje izdanje te-haja ob 6. ori zjutraj, večerno pa ob 7. uri večor. — Obojno izdanje »tune: zA Jedenmesec . (. 1.—, ieven A*%trije f. 1.80 trt mflbHC. 3.— , . „4.50 t* pol leta . . „ 6.— . , 1 kil vse leto . . „ 12.— , , Naročnino je plačevati naprej na nalofibe krti priložene naročnine te uprava no ozira, * Posamične storilko bo dobivajo v pio-dajaltiioah tobaka V Ivttttl pO S DVOi izven Trata po 4 nvć. EDINOST Oglati ae račune po tarifu ▼ petitu; ia naslove i debelini črkami «e pladnje prostor, kolikor obnega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do* mači oglasi itd.se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poAiljajo uredniAtvu □ lica Caserma it. 13. Vaako pi^mo mora biti frankovano, ker nofrankovana ae ne •prejamajo. Rokopisi so ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-jiujh npr aviiiitvo ulica Molino pic-iiolo hit. H, U. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklam* cije so prosto poAtnine, Ol ko. , * »MnoattJ* moe". Shod volilcev v Šmarjj pri Kopru dne 19. julija 1896. (Dalje) Glede občinskih uprav smo naglašali, da jih dež. odbor preobklada z delom, da jim na slovenske dopise se odgovarja ne, da išče povsod povoda, kako bi jih razdiral, da jim ne daje nikake podpore, da ne skrbi ne za pota, ne za vode, akoravno ima dovolj sredstev. V slovenskih ob-6inah vidi vsak prah, vsako dlačico in vedno le grozi. (Res!) Glede kmetijstva smo povdarjali, da treba kmetom pomoči proti trtni uši, da se d& podpora srenjam, da si napravijo občne nasade ameriških trt, ~ da se kmetu znižajo deželne doklade — — da deželni kreditni zavod kmetu več škodi nego koristi, koji zavod premore ogromnih svot, pa so te večji del v korist istrski gospodi (ki nam daje isti denar z 12#), a ne kmetu, za katerega je bil zavod ustanovljen. Povdarjalo se je tudi, zakaj ne preskrbi de-želni odbor potovalnih slovenskih učiteljev, da bi poučevali kmete, kako zboljšati kmetijstvo. Povdarjali smo, da kmetijska šola v Poreču, ki stane deželo mnogo denarja, nam ne nosi nobenega do« bička, ker je samo italijanska. Glede šole smo zahtevali, da treba povsod ustanoviti šole, kjer je postavno število otrok, kakor to zahteva sam zakon. Saj plačujemo vsi šolski davek! Glede cest smo predlagali, da ni dosti, da jih hodi deželni inženir samo merit, ampak treba jih tudi napraviti in dežela je dolžna dati podporo, saj pobira od kmetov cestne doklade. (Tako je !) Tako je bilo naše delovanje, a bili smo povsod ovirani, ker gospoda italijanska je bila slepa in gluha za naše predloge, govore in vprašanja. Zaslepila jo je strast in mržnja proti nam, a v tej zaslepljenosti tira tako daleč, da še ljudem svoje narodnosti (v Poreču ne da kmetom vode! v Ga-ležani ne lastne uprave!) ne privošči dobrega! PODLISTEK. T Spisal Ivan Fajdiga. (Konec) Hkrati sena se spomnil nesrečne Saraine in one šibke trtice, kojo je bil usadit konci hiše stari Groznik; radovednost me je gnala videti, kako visoko je morda prirastla in napotil sem se tija. Dokaj se je bilo spremeuilo ondi okrog. Jez iztrgala in izrušila je voda, da je ležal razmetan ob obiežju in mlinska kolesa visela so razrušena v zidovju. Ona grapica pred hišo spremenila seje v široko strugo, po katerej je drla voda v dolino in pretila je postati čedalje dirja, čedalje globočja, in se spremeniti polagoma v še nekaj hniega. Bilo je tiho in mrtvo naokoli, tiho in mrtvo tudi v hiši — o Andreju ni bilo sledu — morda je že davno mrtev, sem si mislil in stopil k odprtemu oknu; moral sem razgrniti zeleno vejevje trte, da mi je bilo moč pogledati v notranje hiše. Čuden molk je vladal ondi in tema, in plesnobe duh silil je na piano. Pajčevine so prepregale z debelim prahom pokrito, razpadajoče pohištvo in v dolenjem konci sobe — o groza! ležalo je na Italijanska večina zbornice prezira nas na vse strani, ona ne pusti našemu jeziku nobene veljave; dd, tepta cel6 zakon dostcjnosti, ko odobrava bufianje in hrup na galeriji, naperjen proti nam, odobrava barbarsko postopanje fakinaže in pol-gospode proti nam. Dokaz temu, da je posl. Vergotini v VI, seji rekel, da je piranska svojat dobro storila, a še premalo, ko nas je brutalno napala, „d a drugod bi nas bili ubili". Ista italijanska večina ni dovolila prostora v zbornici niti stenografu c. k. vlade, ampak potisnila ga je — na galerijo, intudic. k. vladajekapi-tu 1 i r a 1 a pr ed te m nasilstvom, in se ponižala ter pustila svojega stenografa med galerijsko druhaljo! Tako samooblastno krivično je vladala večina italijanska v deželnem zboru. Kaj pa vlada? Jaz še danes ne pojmim, kako je to, da je c. kr. namestnik pozdravil deželni zbor v našem jeziku, a da zastopnik c. kr. vlade se v sejah ni nikoli na to oziral. V vseh sejah ni niti enkrat odgovoril na naša vprašanja v onem jeziku, v kojem se je stavilo vprašanje. Tudi on je torej popolnoma preziral naš jezik! Sedaj vemo, na čem smo mi — in vemu tudi, na kojem stališču je c. k. primorska vlada. Ona je tam, kjer je bila vselej! Toda o tem ne morem več povedati na tem mestu. Take so torej žalostne razmere našega položaja v Poreču. Od kod prihaja to? Leta 1868. je Avstrija pretrgala vez, ki jo je prijateljski vezala s6 sv. cerkvijo. Uvela je v svoje politično življenje, v svojo zakonodajstvo liberalizem t. j. svobodna je hotela biti od Boga, svobodna od cerkve. Le kar je smatrala državi koristno, to je bilo prav. Država je najvišja, ona ne spada pod noben zakon. Teh načel se je takoj poprijelo židovstvo in nemštvo in tako smo dobili židovsko-nemški liberalizem, ki se je kaj hitro razvil v vseh strokah javnega življenja. „Pravica močnejšega", to liberalno-židovsko načelo polotilo se je tudi zborov iu tako so povsod večine začele zatirati manjšine. Tudi naša istrska italijanska ve- - —--------- - -------------- ■ - iW čina se je poprijela tega načela, ter našla dobrohotno podporo v c. k. vladi, koja je sama proglasila to načelo. Na ta način se nas je vladalo do današnjega dne, in bode tako, dokler se ne zatrć to krivično načelo. Italijanski stranki je narodnost le lepa obleka, v katero oblači to načelo. Italijani vedd namreč prav dobro, da jim nihče ne krati narodnosti, da jim nočemo posloveniti nijednega Italijana. Oni se zadirajo v nas in šumć z narodnostjo, da bi mi ne opazili, kako nas hočejo gospodarsko prevladati in podjarmiti. Korist, dobiček, gospodarstvo v nas, to je, kar jih žene na nas. Kakor je židovsko-nemški liberalizem izsesaval in uničil mnoge ter v rokah malega Števila nakopičil mnogo bogastva, tako bi latinska gospoda hotela, da naš narod postane njih — kolon! Zavrgli so božje zapovedi — zavrgli cerkvene, zavrgli — vest — in to bode njih propad. Ali smemo upati boljših časov? Smemo! Naš narod je na svojem še svoj gospodar, in v srcu ima še utisnjena verska načela. Treba le, da se oslonimo na to, kar je vedno stalno. Od kod naša pomoč ? Naša pomoč od Boga, vere, in od nas samih. Oklenimo se trdno sv. katoliške vere, ona je vir pravice, in pravica mora zmagati. »Bog in vera nad vse, narodu pa pravica*, to je naše geslo ! Ne zanašajmo se na drugo: .naša pomoč je v imenu Gospodovem", ker se bojujemo za pravico — za sveto stvar. Tako sem vam razložil svoje delovanje, svoje nazore, vi čč. volilci, pa izrecite svojo sodbo ! (Pride še.) strohnelem ležišču — belo človeško okostje! Isto-tako, kakor je obležal v poslednjem vzdihu, vzravnane so bile njegove kosti po trhlih deskah in okoli njega ni bilo sledu ni o tem ni onem, kar bi svedočilo o bivanju živega bitja v tem zakletem hramu. Ostavil sem tužni prizor in zdaj še le sem videl, kako visoko je že dospela! Da, prihitela je že do podstrešja, ondi je zavila pod istim okrog in posamezne kačice sn se že vzpenjale nad strešni rob ... Koliko preraste v desetih letih, sem dejal.... morda tedaj ne bode.... Petnajst let je minilo. Baš te dnij sem se zopet domislil Grozni-kovga doma in — nje. Aha, sedaj mora biti že zares zelo visoko.... Dan bil je vroč, kojega sem odločil za novi, za-poslednji izlet v Samino, potem jej dam slovo, samo da vidim še, kamo je prišla. Morda bodem videl Še Andrejevo okostje ravno tam.... Skoro da mi je bilo tesno pri sicu, ko sem se bližal, dejal bi, po prstih, tužnemn zavičaju — ostrmel sem..,. Neverjetno je bilo ! Saj pravim, videl sem, koliko preraste v dveh, v petih letih, a — tu zgodilo se je čudo! O Groz- Politiike vesti. V TRSTU, dne 27. julija 189«. Dolgovi Avstrije. Znani antisemitski profesor Schlesinger piše v neki brošuri: Avstrija in Ogerska sti jako zadolženi. Državni dolgovi Avstrije, vštevši ukupni dolg, znašajo 4200 milijonov goldinarjev ; prebivalci te polovice imajo privatnih nikovi hiši ni bilo več sledu, — marveč sredi vode dvigal se je zelen, divjo trto čez in čez obraščen hrib! Sredv vode, sem dejal, kajti na nesumljiv način izkopala si je voda okolo in okolo mlina prostor, izpremenjen sedaj v pravcato jezero; — pristop k mlinu bil je toraj nemogoč. Strmel sem in gledal — toraj je že prav davno, kar je presegla podstrešje ? Potem legla je počasi, — kaj počasi ! Hitro, kakor kača, ko napada svoj plen, okoli hiše, dvignila je svojih tisoč glav zelena hidra čez streho, širila po istej bliskoma na okolo in prepregla ondi še poslednji razkriti prostorček. V pritličju je pomolila svoje glave skozi okno in zazrša — Andrejevo okostje, hitela preko pohištva do ležišča, legla čezenj, pokrivša ga pod zeleni prt, kajti gomilo vsaj človek mora imeti! Opravivša ta sveti in prevažni posel, pohitela je morda še doli v mlin, potem po stopnicah v nadstropja, šumela od kota do kota in ko-nečno pogledala skozi okence v strehi ven v jasno, vroče nebo, češ: kaj pa zdaj ? Videl s«'m jo pred petnajstimi leti, ko jo je, malo, neznatno šibico, usajal stari Groznik in sedaj postala je mogočni, neprodirni krov, pod katerim se vrše tajnosti, kakoršnjih nikdar ne razmotri človeški razum... dolgov intabuliranih blizo 3000 milijonov. Ako k temu vsemu prištejemo še neintabnlirane dolgove industrijalnili podjetij, (logove na menjice itd. maša ukupni dolg le Avstrije same kakih 10.000 milijonov, za koje treba plačevati 500 milijonov obresti. Mnogo avstrijskih in ogerskih vrednostnih papirjev je v inozemstvu, od teli treba tudi plačevati do 200 milijonov obresti na leto. Poleg tega je naša trgovinska bilanca pasivna, ker dobivamo manje za izvoženo blago, nego moramo plačevati za uvoženo blago. Temu je posledica ta, da onih obresti, koje moramo pošiljati v inozemstvo, ne moremo plačevati iz denarja, ki nam prihaja iz inozemstva. Ker potem veliki kapitalisti posojajo denar za plačevanje obresti v inozemstvu, postajajo seveda upniki tuzemcev; in ker le-ti morajo navadno prodajati svoja posestva, prehaja realno posestvo v roke velikega kapitala. — Potem pa izvrše kapitalisti svoj glavni udarec: v najkritičnih momentih zapro svoje blagajne in obresti se ne morejo več plačevati — nastane polom. V trgovini in v prometu prenehata promet in zaslužek, posestva gredo na boben za sramotne cene — a bogato žetev imajo oni, ki so namenoma uprizorili vse to. Tako se širita delavski in kmečki proletarijat in z istim nevarni značaj socijalnega vprašanja. Madjari ia Rusi. Kakor znano, so Madjari pozvali poročevalce, kateri so se udeležili kronanja v Moskvi, na milenijsko razstavo v Budimpešto, ponudivši jim najobseznišo gostoljubnost. Iz Moskve do avstrijske meje plačala je zaiye vožnino ogerska vlada v vozovih I. reda. Na meji so jih vsprejeli odposlanci vlade. V Pešti so imeli vse zastonj. Kdor je hotel potovati po Translitvaniji, dobil je listek brezplačno za vse tamošnje železnice, kakor tudi za Bosno in Hercegovino. Posebno so pa Madjari odlikovali Ruse. Povsodi so jih zvali, gostili, povsod jim napivali itd. Tudi neprijetne spomine na Villagos skušali so Madjari obrniti v prospeh nove smeri. »Silno ste nas takrat namazali od zadaj* - - pravili so Rusom. Ali srce ni od zadaj, zato pa naše srce nežna ter noče vedeti o tem, kar je zadaj. Pozornost za ruske časnikarje prelevila se je v sport. Prišli so u. pr. v glavno cerkev. Vsprejel jih je ne le predsednik, ampak tudi škof. Obiskali so ministra notranjih del. Že po preteku pol ure vrnil jim je isti obisk. Obiskali so mineralno ko-pelj. Ponudili so jim kopelji zastonj. Na banketu so povsod igrali rusko himno in marzeljezo. Na nekem obedu je dal znani pisatelj Moric Jokay vsem poročevalcem svoje slike, vsakemu Rusu pa je napisal na iste: „Narodi ne poznajo narodne nevoščljivosti, ona je dogma le lažiprorokom. Dolžnost pisateljev je širiti med narode čut bratske ljubezni. Literatura je last svobodnega menenja. Nazdravljam ruskim časnikarjem ter ruskemu narodu, ki je izbran k velikemu poslanju v prospeh civilizacije". Kdo bi si bil p>islil kaj tacega še nedavno temu ?! Kdo bi si bil mislil, da bodo Madjari, ti besni sovražniki slovanstva, delali poklone Rusom?! I Kdo bi bil menil, da bode sloveči Madjar pro- \ slavjal .veliko poslanje" naroda ruskega v prospeh civilizacije ? ! Velika mora biti moč dejstva o orjaškem napredovanju naroda ruskega, ako so se slednjič tudi Madjari jeli klanjati temu dejstvu, ako cel6 ti srditeži začenjajo pozabljati na staro tradicijo sovraštva do Rusije in tako rekoč ape-lujejo na velikodušje naroda ruskega i Moric Jokay je rekel, da narodi ne poznajo narodne nevoščljivosti, ista da je lastua le lažnji-vim prorokom. Ta izjava Jokayeva velja; obžalujemo pa, da slavni pesnik madjarski ni nekoliko izpraševal svoje vesti, da-li ni bilo inje še danes v njegovi najbližji bližini mnogo takih — lažnji-vih prorokov; da-li ni vsa madjarska politika — tako vladna, kolikor opozicijonalna — nasproti drugim narodnostim, živečim pud krono sv. Štefana, ne le izraz nevoščljivosti, ampak najbrezob-zirneje narodne sebičnosti. Gospod Jokay ne bi bil smel pozabiti, da kdor propoveduje vodo, ne sme sam piti — vina. Veseli p i nas, da je celo slaven Madjar jel verovati v veliko nalogo slovanstva za preporod človeštva. Ponosni pa smemo biti na tem tembolj, ko se ta velika naloga ne vrši na krvavem bojnem polju, nego na mirnih cvetočih livadah človeškega uma in duha. Razprava proti morilcem Stambulova. Sodišče v Sredcu prične torej vendar — kakor že omenjeno v tem lista — bržkone septembra meseca razpravo proti morilcem okrutnika Stambulova. Ta razprava bode naravnost monstruozna, kakor-šuih je bilo malo. Kakor svedoki bodo pozvani razni vojaški dostojanstveniki, bivši ministri in državni svetovalci. Tudi vdova Stambulovega bode zaslišana. Od nje pričakujejo marsikoje razkritje. Prijatelji umorjenega samooblastneža imajo baje v rokah nekatera pisma, ki kompromitujejo najviše kroge in na podlagi teh spisov namerujejo menda provzročiti strašanskih škandalov. — Umevno je, da širšemu občinstvu ne bode dovoljen pristop k razpravi, ker se je bati demonstracij in škandalov v sodniški dvorani, kajti srd naroda se še ni polegel, dasi ranjki že nad leto duij počiva v hladnem groba. V Siciliji zopet vr6. Iz Rima poročajo o strašni razburjenosti, ki je navstala v Siciliji med prebivalstvom zaradi tega, ker zbornica ni sklenila popolnih olajhščav glede produkcije in izvažanja žvepla. — Ministerski predsednik Rudini je izjavil v senatu, da nameruje uvesti olajhščave potom kraljevskega dekreta, da s tem pomiri razburjene duhove. Vse zastonj 1 Dokler v Italiji ne odpravijo zistema latifundij, dokler si ne ustvarijo neodvisnega kmečkega stanu — bojimo se le, da to ne pojde nikdar brez hudih pretresljajev —, dokler ne bode vlada segla pod pazduho delavcu po rudnikih in tovarnah direktno, dotlej ne pridejo do mira lačni trebuhi. In res trde včerajšnje rimske brzojavke, da namerovane olajšave na carini za izvažanje žvepla spravijo lepo v žep bogatini In milijonarji, ne da bi se jim pri tem oglasila vest, da bi morali vsaj jeden del te olahjščave nakloniti onim sužnjem žuljavih rok, ki se morajo za sramotne cene potiti od zore do mraka za to, da kupičijo njih gospodaiji. Iz Katanije javljajo, da tam vre od dne do dne bolj. Položaj na Kreti Iz Aten javljajo dnć 25. t. m.: Službena poročila potrjujejo, da so poslednje dni Turki prelomili premirje, napadši upornike v pokrajini Rethymno. Podrobnih poročil o tej bitki sicer še ni, zagotavlja se pa, da je na obeh straneh padlo prilično izdatno število mož. Iz Kaneje poročajo: Narodna skupščina sestala se je ininolega ponedeljka. Takoj po otvorenju seje odšli so kristjanski poslanci. Svoje zahteve po p o-polni avtonomiji izročili so turški vladi in konzulom evropskih velesil. Le ti jih izroČĆ dotičuim svojim vladam. Pričakuje se sedaj odgovora turške vlade. Turški poslanci niso seveda čisto nič zadovoljni s postopanjem kristjanskih poslancev. Ni jim po volji, da so isti nastopili solidarno. Očitajo turški vladi, da je skrajno mehka in upogljiva iu da daje kristijanom koncesij na škodo mohamedancev. Turška vlada odpošlje v kratkem oklopnico .Nedskin - Šefket", tri ladije torpedovke in pet lesenih vojnih ladij na Kreto, v varovanje obrežja. (Proti komu ? Stavec.) Ustima v Makedoniji. Zastopniki evropskih držav nasvetovali so turški vladi, kakć naj se ravna v očigled ustaji, ki se je nenadoma pojavila v Makedoniji. Vojni minister je strogo ukazal, da ni smeti pustiti nikogar preko meje. — Revolucionarni odbor razpolaga baje z izdatnimi denarnimi sredstvi, koje so mu stavili na razpoloženje nekateri bogati makedonci. Različne vesti* Imenovanji. Predsedništvo finančnega ravnateljstva Primorske imenovalo je pisarniškega ofici-jala Vaclava Peterko pristavom ravnateljstva pomožnih uradov, naslovom .ravnatelja44 v IX. pl. razredu in kancelista Josipa Dečka pisarniškim oficijalom v X. pl. razredu. Osebne vesti. Viši poštni ravnatelj tržaški Karol P o k o r u y odpotoval je duč 25. t. m. za par tednov na dopust — Kanonik konkatedral-nega kapitlja v Makarski Matej P a v 1 o v i č imenovan jedekauom istega kapitlja. — C. kr. okrajni komisar in vodja politiške ekspoziture v Piranu Jakob R u b e 11 i pl. Sturmfest je imenovan deželnim komisarjem pri deluiški družbi „Stabili-mento Balneare Pira no" v Piranu. Novomainiki. Nj. Prevz. goriški knezonad-škof dr. Zoru posvetil je dne 26. t. m. 17 dijako-nov in subdijakonov iz Trsta in pokrajine goriško-gradiščanske v mašnike. •Sramota okolice'. „Indipendente" od minole sobote se je razvnel v groznem ogorčenju in je vsa 6voja;prekipela čutetva vbil v članek pod naslovom .Le vergogne del nostro te r rito r i o.* Kakor je videti iz naslova, je članek naperjen proti našim okoličanom, kojih postopanje da ima vse znake „živinskega barbarstva in prostaš-tva*. Zastonj je bila naša nada — pravi Indipendente —, da jim vpliv vedenja omikancev odvzame vsaj najprimitivnejo surovost. Grozni čin se je dogodil dne 24. t. m. na poti med Prošekom in Miramarom. V interesu vestnega poročevanja izprosili smo s Prošeka informacij o tem strašnem dogodku, ki znači .sramoto okolice", „prostastvo* in .živinsko barbarstvo". Od tam nam poročajo : Gospa našega .capo distretto" je šla po tisti poti z dvema otročičima. Tu jo je doteklo par .zločincev*, ki so jo baje zasramovali istotako, kakor so pred nekoliko meseci zasramovali dva otroka istega načelnika. In ti grozni .zločinci' so bili — par bosopetnikov proseških, obiskujoči h ta-mošnjo šolo. Povod .napadu" je bil ta, da sopa-glavčki po svoje reagovali proti mlademu naraščaja gosp. okrajnega načelnika radi dejstva, da poslednji — tako naučeni, to je bilo jasno — vedno zmerjajo proseške otroke se š č a v i. Ne treba praviti, da mi obžalujemo take dogodke. Obžalujemo pa tudi da dajejo povod takim dogodkom uprav oni, ki bi morali dajati priprostemu ljudstvu le dobrih vzgledov. Že izobražba dotični-kov in ujih službeno položenje nalagata dotič-nikom dolžnost, da bi svojim vplivom blažili običaje in odnošaje; in ta dolžnost jih ne veže samo glede njih osebe, ampak tudi glede njih rodbin. Vendar nočemo razmotrivati tu, na kateri strani je veča krivda: ali na .napadalcih*, ali pa onih, ki se svojim vedenjem provzročajo, da se porajajo taki .napadalci" — ampak povedati moramo .Indipendenteju", da je strajno zlobno, smešno in brezvestno, da meče taks psovke v obraz vsem našim okoličanom le zato, ker je par proseških bosopetuikov povrnilo za tiste večne .šfiave* nekoliko svojih psovk. In če je tako tenkočuten .L' Indipendente", zakaj pa ne graja nikoli mestnih otrok, ki tam pri sv. Jakobu dan na dan mečejo za našimi otroci najraz-ličniših neslaneh psovk, v koje pa je po navadi povito tudi — trdo kamenje, pa napravi rado Iju-kiujo v glavo 1 A tu so napadalci mestni otrocir pri kojih je smeti pričakovati nekoliko drugačne vzgoje, nego pri otrocih na deželi. Najprej, o gospoda, učite svoje! Dokler se dogajajo barbarstva med vami samimi, ki ste vendar sinovi kulture .dvajsetih stoletij", uimate pravice nositi na Prosek svojih naukov. Sicer pa vemo, kdo je nesel v uredništvo .Indipendentejevo" vse tiste tožbe proti okoličanom. Naj pa je dotičnik ta al: ta: nikar naj se čudi, ako kje nastane vihar, kjer on sam neprestano seje veter. Pozor Devinci! Neumorna in nepotrebna .Lega Nazionale" odpre — kakor javlja .11 Pic-colo", — prihodnjega leta v Devinu svojo ljudsko šolo in otroški vrtec. Te dni že smo govorili o tem, kak6 „Lega* sistem&tiško nastoja pridobiti si naše ozemlje. Neumorno ruje proti severu, tje, kjer gotovo ni ▼ nevarnosti italijanstvo, kjer Lahov niti ni. Jedini namen je torej .Legi" poita-lijančevanje slovenskih otrok. Devinci, ne dajte se slepiti, ne prodajte svoje krvi! Ako si že .Lega" zgradi svojo raznarodovalnico v vaši sredi, pa jo vi jednostavno prezirajte, ostani jim šola prazna. O sijajni narodni slavnosti na Razdrtem sporočimo na kratko v današnjem večernem izdanju. Le toliko bodi povedano tu. da so bili tržaški Slovenci častno zastopani na tej slavnosti. Veselica .Velesile". Od kar obstoji to društvo moremo mirno vestjo reči, da takega vspeha, kakoršnega je doseglo minole nedelje glede petja, ni ga še imela vas Skedenj. Veselica vspela je prav dobro na vse strani. Prostorno dvorišče gospe Sancin-Nemec bilo je razdeljeno na dvoje. V jed-nein delu so bile mize za goste, v drugem, zastavami iu balončki odičenem delu pa je bilo prire- jeno za veselico. Občinstva se je nabralo prav veliko, domačega in tndi — kar beležimo zadovoljstvom — iz Trsta. O petju se troramo izreči absolutno pohvalno, saj ima lepa pesem od nekdaj svoje varno zavetje v našem Skednju. Sosebno mešani zbori so se proizvajali zares krasno, divno. Glasovi, sosebno ženski, so bili ubrani in izborno in sigurno izvežbani, tako, da se je kar čuditi vrlim priprostim dekletam škedenjskim. Nuansira-nje je bilo tako fino, da menda še nismo slišali kaj takega v naši okolici. V tem pogledu pa gre vsa čast pevovodju g. Valentin Pižonu. Le žal, da je bil oder nekoliko prenizek in pretesen, vsled česar je bilo nekoliko premalo čuti moške glasove, potisnjene v ozadje. Vzlic temu malemu nedostatku bilo je petje — kakor že povdarjano — izborno. Ne treba praviti, da j© slfltfr/ii, pesmi sledilo viharno odobravanje; sosebno pri poslednjem zboru, .Ženin kos", čuti j« bilo klicanje »živela Velesila" in vihranje s klobuki 1 Tudi tamburaški zbor je udarjal prav dobro in tako precizno, da je bil en-tuzijastiški pozdravljen. Tudi igra bi se bila po-vspela do boljšega vspeha, ako bi se ne bil odpovedal prav zadnji hip jeden igralcev .ker mu ni privolil njegov oče igrati" in vsled tega moralo se je namestiti drugega igralca. Vsekakor pa je bila igra povoljno izvršena. Godba je bila tudi dobra, le nekoliko premalobrojna je bila. V obče pa smemo reči: da je bila ta veselica krepak pojav naše stvari v tužni naii okolici. ZakljuCek vrtov družbe tv. Cirila in Metoda v Rojenu in na Belvederju bode letos v četrtek dne 30. t. m. Ob 8. uri zjutraj bode sv. maša, popo-poludne ob 6. uri pa otroška veselica v krčmi „Rojanskega pos. in konsumnega društva v Rojanu s sledečim vsporedom za rojanski vrt: 1. .Rad bi vedel, kako zaspim". Govori Kubik Emil. 2. .Najboljše sladko vince". Govori: Vihtelič Ema. 3. .Mojster rafiunar". Prizor: Kubik Emil - Brauničar Anton. 4. .Ženjica". — Tončka Puc. 5. .Kar delam". — Kubik Emil. 6. .Telovad-ci*. — Kubik Julče. 7. „Staršev sem slovenskih sin". — Albreht Franc. 8. .Domovino ljubim". — Kubik Julče. 9. .Otrokova prošnja". — PrizorČek — Kubik Julče, Brauničar Anton, Vihtelič Karo-lina", Emil. 10. .Črna noč". — Palčič Marička. ll. „Sladkosnedni Tonček". — Prizor. = Kukik Julče, Vihtelič Karolina, Brauničar Anton. Med posamičnimi točkami petje. „ Za vrt na Belvederju pa: 1. Sola bod pozdravljena, deklamacija, Marija Nusdorfer. 2. Lovec, deklamacija, Jožef Kirn. 3. „Mlado jagnje", deklamacija, Marija Fatur. 4. „Mirni tihi", deklamacija Anton Regent. 5. .Kam in kje?" dvogovor, Jožef Regent, Rudolf Nusdorfer 6. .Želje belokranjskega dečka" deklamacija, Ferdo Perhavec. 7. „Iz šole", prizor. Ferdo Perhavec, Marija Perhavec, Matilda Kariž. 9. .Koncu leta v otroškem vrtcu", Olga Slanovič, Pavla Urbančič. Med točkami petje. Iz Volčjegagrada nam pišejo: V nedeljo dna 19. t m. je bil za našo vas znamenit dan. Priredili smo namreč občni zbor našega bralnega društva .Domovina". Udeležba je bila sijajna. Kar vrelo je ljudstvo že iz radovednosti, a tudi iz ljubezni do doma in naroda. Pa saj je bilo lepo, da smo se zbrali v lepo skupščino. Ob začetku zbora je poprijel naš bivši g. predsednik V. M. besedo in v primernih izrazih naslikal koristi in pomen društva. Na to je sledilo poročilo tajnikovo in blagajnikovo, in potem se je volil novi odbor; izvoljeni so : Jožef Milanič, predsednik; Jožef Jurca podpredsednik ; Franc Štolfa, tajnik ; Anton Majcen, blagajnik; Vinko Metlikovec, Vinko Štolfa, Ivan Štolfa in Franc Škof odborniki. Zboi se je zaključil trikratnim „živio" presvetlemu cesarju. Iz Barke nam pišejo dne 23. julija: Minolo leto sem čital v časopisu, da leto 1896. je prestopno leto, šteje 366 dni, zima dolgo trajajoča, poletje pa mokrotno in dobra letina. Prorokovalec je uganil, kajti dan za dnevom đežqe, pa ne samo dežuje, tudi toča je razsajala po naših vrhih, tako, da je po nekaterih krajih popolnoma uničila pridelke. Ali vsega ni pomlatila; če ostane pri tem, bode, kakor se je nadejati vendar še dobra letina v razmeri z lansko, ko se ni pridelalo skoro nič. Premožnejšim se čudno zdi, da morajo kupovati živež, ker temu niso vajeni, a mi revnejši seneču- i dittio, ker moramo vsako leto dokupiti manj ali več. ! &e nekaj, draga „Edinost" iu čestiti čitate- lji. Poročam vam, da so naši sosedje v dveh letih odičili cerkev z dvema lepima kipoma in sliko sv. Kancijana, mojstersko delo g. Jana Havlička z Dunaja, rodoma Čeha. Slika priča o nadarjenosti, umetnosti in spretnosti. Blagoslovi se v nedeljo 2. avgusta; udeleži se te slavnosti mnogo bližnjih duhovnikov. V tem obziru se moramo zahvaliti neumornemu trudu in prizadevanju visokočestitega gospoda kapelana. Ljudstvo je vneto za sv. cerkev; kjer je dober pastir so tudi dobre ovčice. Bil. 0 dogodkih v Molčenicah poročajo .Primorskemu listu" : Pri volitvah bi moral biti prejšnji župan navzoč; a ker so Lovrančani njega pobili, je odposlal k volilni komisiji prvega občinskega svetovalca, moža poštenega in dobrega. Ko ga je ljudstvo zagledalo, planilo je za njim — on je vbežal v obč. hišo, a druhal je planila v hišo in ga vrgla po stopnicah venkaj — s klici: ,Domov hodi, mi nočemo biti Hrvati!" in ubili bi moža, ko bi ne priskočila žandarmerija na mesto in ga branila. Ko se je malo poleglo, je svetovalec naroČil vez in se odpeljal v Lovran. Vsaka najmanja stvar dala je ljudstvu povod, da so zagnali svoje „hnr-rah'-klice. Okrajni komisar je ljudstvo miril, a ko je uvidel, da ne more volilne komisije skupaj spraviti, je zankazal žandarmom, naj aretirajo glavne kolovodje. Ko je žandarmerija to učinila in dva prijela, je ljudstvo pribrulo nažandarmein komisarja s klici: „Osvobodite jih!" — A Žandarji bili so samo štirje, zato niso mogli nadvladati brez rabe orožja ta pritisek in so se z nastavljenimi bajoneti proti ljudstvu pomikali polagoma, ljudstvo svareč: nazaj 1 In ko je jeden od onih, kojega so ulovili, nameraval pobegniti, ga je žandarm pritisnil na tla in tiščal z jedno roko njega, z drugo svojo puško. Oni človek, ko je videl, da ne more pobegniti, je začel klicati na pomoč: Ajuto, brado mila, ubit če me". Ljudstvo je hujše naskočilo na žandarje, a oni so svojo moč porabili in jeden žandarm je s kopitom puške udaril uekoga. Ko je ljudstvo videlo, da je žandarmom dosti teh komedij, se je vstrašilo in razpršilo. Nobeden se ni tega nadejal — vlada sama je mislila, da če vse lepo v miru biti, in poslala je samo 3 žandarje, kasneje je doSel še četrti. Malo jih je bilo, a krepko in čvrsto so vršili svojo dolžnost v zajemnosti z okrajnim komisarjem — za kar jim bodi izrečena zahvala. Volitve pa so prenesene v bodočnost. Mirna noč je bila od 13. na 14. t. m. Dva žan-dar m a sta stražila po Mosčenicah, a nista imela nikakega posla. — Ljudje so se pa bahali, kako čvrsto so branili .patrijo". A drugo noč je marsikateremu upadla hrabrost in spoznal je marsikateri, kako daleč ga je privedla zaslepljenost — spoznal je tudi marsikateri resničnost sv. evangelija, katerega je prošlo nedeljo slišal: „Varujte se krivih prorokov, kateri k vam prihajajo v ovčjih oblačiiih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi". Po noči namreč od 14. na 15. so hodili orožniki lovit vse tiste, ptičke, kateri so se zoperstavljali c. k. okr. komisarju in žandarmeriji, ter na ta način zabranili občinske volitve; 14 od njih so zdramili žandarji iz sladkega spanja ter jih odpeljali v žan-darmerijsko stajališče v Mosčenisko Drago. Tam so bili vsi skupaj v jedni sobi zaprti, pod strogim nadzorstvom — nobeden ni smel niti besedice iz-pregovoriti. Okolo 10. ure so jih postavili v red, jih zakovali po dva in dva ter jih osigurali še z jedno verigo, katera je segala preko vseh sedem parov. In v tem stališču, vsi dobro oblečeni in dobro zakovani, kakor največi razbojniki, so se podali v spremstvu 4 žandarmov, v največji vročini na daljni pot 3i/» ure na Volosko. Marsikateremu je oko zarosilo in ni ga bilo volja zaupiti .hurrah". Strah imajo sedaj glavni agitatorji v Lovranu, in bojč se, da ne bi tudi njih obiskali kako krasno noč žandarji ter odvedli na Volosko ; in prav bi učinili, ker oni so pravi vzrok vsemu temu zlu. Na gimnaziju v Celovcu je bilo v minolem šolskem letu 74 Slovencev poleg 343 Nemcev. .Mir" pravi, da je število slovenskih dijakov veliko premajhno. Še jedna služabnica, kakoršnih je malo. Kakor čitamo v tukajšnjih listih, vstopila je leta 1843. takrat 231etna Antonija Umek iz Trsta, kakor kuharica in hišina v službo tukajšnje rodbine M o u k, pri kateri je služil tudi oče Antonije kakor sodar. Od takrat pa do dandanes, to je že preko 5:J let, služi Antonija Umek vedno Še isti Moukovi rodbini. Seveda opravlja samo še taka lahka dela, katera ji dopušča vršiti nje visoka starost. Žena iiua dandanes skoro 77 let. Ozdraveli so. Minule sobote ostavile so tukajšnjo bolnišnico tri osebe, ki so se borile nedavno s smrtjo, a kojih krepka narava se je pomočjo zdravniške vede oživela na novo. Te tri srečne osebe, čijih življenje je viselo samo na lasu, a so prevarile pretečo smrt. so: I41etni Alojzij Madinič, stanujoči v Rojanu hšt. 22. Ta deček padel je, kakor smo sporo ili svoječasno, dne 3. t. m. raz 20 metrov visoki oder v cerkvi sv. Antona novega in si razbil črepinjo ; 27letni težak Matej Bizjak, stanujoči v ulici Rigutti hšt. 5, in tretji je 26letnl Fran Dodič, stanujoči v ulici Malcanton hšt. 6. Ta dva sta ponesrečila dne 7. t. m. povodom eksplozije in požara v mlinu Economo. Kljubu strašnim opeklinam, ki jima je takrat provzročil plamen, ni sedaj videti na njiju licih niti sledu opekline. Pač morata biti hvaležna zdravnikom, ki jima niso le rešili življenja z božjo pomočjo, ainpak ki so jima zacelili opekline tak6 popolnoma, da se obraz ne kaže popačen niti najmanje. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 18. do 25. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 17 slučajev ošpic, 5 si. škrlatice, 16 si. dd-vice, 2 si. leg&rske mrzlice in 1 si. porodniške mrzlice. Umrle so 4 osebe za 6špicami, 3 za diivico in l za legirsko mrzlico. Ruiki car v Njižnjem Novgorodu. VNjižnjem Novgorodu delnjo se velike priprave za vsprejem carske dvojice ruske. Glasovito somenjsko mesto na Volgi je že vse nakičeno zastavami, a razstavo so povečali otvorenjem jeduega paviljona. Vsled katastrofe na Hodinskem polju postale so ruske oblasti jako previdne. Ker dojde v Njižuji Novgo« rod tem povodom ogromno ljudij, sestavil se je tam poseben meščanski odbor, ki bode skrbel za vzdržavanje miru in reda po mestu. Nekaj o sibirski železnici. Glasom iz Peter-burga došlili poročil bode vstočna proga sibirske železnice v kratkem izročena prome u. Potniki mogli se bodo voziti iz Moskve do Oinska v jednem in istem vlaku. (Omsk je mesto v zapadnji Sibiriji, v osrednji ruski Aziji). Ne mine pa kdo vč koliko let, ko bode vozil vlak nn tej najdaljši progi sveta, od Peterburga pa preko vse Azije do Velikega oceana. V velikem industrijalnem zavodu v Mohile-vem gradijo sedaj poseben voz, v katerem bode prava in pravcata kapela (cerkev). Čim bode ta kapela blagoslovljena v Carskojem Selu, uvrščen bode ta voz v vlak, ki bode za sedaj vozil iz Moskve v Omsk in nazaj. Tak6 se bodo mogli potniki udeleževati službe božje, ki bode v tej kapeli med vožnjo vsakega dnč ob določeni uri, Pijani porotniki. Meseca maja 1.1. bila je pred porotnim sodiščem v Binghamtonu (Zjediujene države severnoameriške) obsojena neka ženska zaradi umora nasmrt, ker so jo porotniki soglasno proglasili krivo. Ta obsodba provzročila je mnogo hrupa, kajti obtožeuki ne le ni bila dokazana nje krivda, ampak marsikoja okolnost govorila je popolnoma njej v prilog, dokazuje nje nekrivdo. In vendar so se .posvetovali" porotniki l«/i ure in potem soglasno izjavili, da je obtoženka kriva umora. Splošno pozornost pa je vzbudila okolnost, da so bili porotniki, ko so vstopili po končanem posvetovanju v dvorano, nekako — čudni. Jeden izmed njih je celč tako omahoval, da so ga morali nesti iz dvorane, posaditi ga v voz in ga poslati domov. Poizvedovanje je dokazalo, da so porotniki med posvetovanjem — pili žganje in da so ostali tako dolgo v svoji sobi. Ker so torej izrekli porotniki svojo razsodbo v pijanosti, uloži! je branitelj obsojene ženske utok na više sodišče, koje je razveljavilo obsodbo. Ministrov dojenec. Neki francoski minister ima pet mesecev starega sina. Minister ga ima jako rad in je nanj jako ponosen. Ukazal je dojnici, naj ga prinese včasih v njegovo pisarno Če ima minister vsprejeti politične osebe, mora dojila z otrokom v predsobo, kjer ljudje čakajo na avdijence. Nekateri ljudje so začeli zabavljati, k') je otrok kričal, in porofievalec časopisa ,Jour" je spisal jako zbadljivo notico o tej stvari. To je ministra tako razžalilo, daje drugi dan ukazal iz sobe vreči dotičnoga dopisnika. Posledica temu je, da „Jour" slednji dan prinašal članke o ministru, njegovi dojnici in dojencu in se prav pošteno norčeval. Tudi drugi listi s » ae začeli zanimati in potegovati se za razžaljenega dopisnika. Stvar je postala velika politična zadeva. Društvo časnikarjev je naprosilo poslanca, da v zbornici interpeluje. Izflinoli milijoni. Pariški .Petit Journal" javlja o velikem škandalu, ki pride skoro v javnost vsled rapravljivosti mestne uprave. Govori se, da primanjkuje v občinskih blagajnah okolo 40 milijonov frankov. Tega denarja pa da ni nihče po-nevei il; ta primanjkljaj je pripisati le zapravljivosti mestne uprave in samovoljni uporabi izdatnih svot za nepotrebne stroške. Sodnijsko. Zidar Karol Pacco iz Červinjana, bivajoči v Piranu, došel je dnd 14. junija t. 1. v Trst, da obišče nekega svojega sorodnika v tukajšnji bolnišnici. Mož je zamudil parnik in kratil si je čas v gostilni pri kozarcu vina. V isti gostilni bila sta med ostalimi gosti dva malopridneža, ki sta takoj sklenila okrasti najivnega tnjca. Ta dva junaka bila sta: 20letni težak Angel G rili o iz Videmske okolice v Italiji in 251etni krošnjar Karol S c h w a g e 1 (Švagelj; iz Trsta. Pridružila stase Paccu in le ta jima je v svoji zaslepljenosti cel6 plačeval vino ter šel na njiju poziv slednjič i njima v kavarno „Alla Sanitd". Tam pa sta lopova bliskoma naskočila nanj, mu ukradla zlato žepno uro, 4 gld. v gotovini in robec ter pobegnila. Pacco bil je s prva kakor okainnel, kajti doslej se mu ni niti saujalo o drznih tržaških „špecijalistih*. Prijavil je slednjič stvar policiji, par dni pozneje pa je policijski uflcijal Tiz našel iu prijel drzna tatova. V petek stala sta pred sodiščem. Grillo je dobil 18, Schwagel pa 14 mesecev težke ječe. Grillo bode po prestani kazni izgnan iz naše države. 581etni težak Ferdinand Isercich iz Trsta, mnogokrat kaznovan zaradi tatvine, ima svojo »specijaliteto": krade siromašuim vratarjem, ki domačijo ter dokazal: ,da je povsod dobro, doma pa najbolje" ? Zastonj trudil se je tvoj učitelj, da bi ti vcepil ljubezen do domovine. Kolikokrat pe-val si »Cesarsko pesem", in tvoje srce bilo je prazno, hladno? Gotovo še nisi bral Slomškovega spisa: „M 1 a d e n i Č e v trojna domovina-. Oh, to so zlate besede. Prav živo se jih še spominjam. Poskusil bom ta spis tu sem zapisati. „Vsak človek ima trojno domovino, katero ljubi, da življenje za njo «14, ako je potreba. Prva tvoja domovina, dragi prijatelj, je ljuba materina dežela — preveseli kraj. kjer je tvoja zibelka stala, kjer si dete prve cvetice trgal, in mladenič metulje prvič lovil. Tudi ptičica svoje gnezdo pozna, — kako bi človek pozabil rojstnega kraja! Sleherni holmec nas opominja veselih mladih dni, — vsak studenec nam pripoveduje od srečnih časov pretekle mladosti, — zeleni travniki in pisane livade nam kažejo, kako veselo je bilo svoje dni naše življenje. Kdo bi svojej ljubej domovini za vse to ne bil hvaležen ? Pomagaj svojemu kraju, v katerem si doma, kolikor m kadarkoli moreš, da bode vedno lepše prebivališče prave sreče in zadovo^jnosti " aa ooue veano lepše preDivnusce prave ki. Ne sramuj se svojega ljndstva, ki je tvojega naroda in ne zabi svoiega jezika, katerega te je tvoja ljuba mati naučila. Beseda materina je živo znamenje materine ljubezni; kdor to znamenje zatajuje, matere vreden ni! Brani svojo materino deželo grdih sovražnikov, ki z orožjem pridejo hiše iii mesta palit, — varuj pa tudi svoje ljudi skrivnih zape^jivcev, ki prebivalce podpihujejo, na tihem ljudstvo puntajo aoper njih poglavarje, ter strašnega razboja ogenj v strehe nosijo. Taki podpihovalci, stare pravde Bleparski oznanovalci, so najnevarnejši sovražniki VBake dežele; svobodo oznanujcjo, a na tihem za ubogo ljudstvo strašno železo kujejo, da se Bogu vBmili. V oenji hiša pogon, v praski pa dežela". Moj Bog, kako hudo sodim tega mladeniča, v čegar srcu ni klila ljubezen do domovine. Kako pa je z menoj ? Kaj neki storil sem uže jaz za svojo domovino ? Sem li jaz boljši od njega ? Pri-poznati moram, da nisem. On iskal je boljšo domovino, v katerej bi prijetneje in brez skrbi živel, a jaz nisem iskal druge domovine. Preprjjetuo je bilo moje živijenje v domačiji, mej mojimi znanci in tovariši, v krogu mojih roditeljev in sorodnikov ; ali jaz teh dobrot nisem znal ceniti. Nisem občudoval lepot in prednosti moje domačije, ker drugih krajev poznal nisem. Prevzel sem se v dobrotah. Nobena stvarica nobena rastlinica ni vzbtyala niso toliko oprezni, da bi svoje malo imetje osebno ! ve® v raeni občudovanja vsemogočnosti Stvarnikove, čuvali noč iu dan. Zaradi takih tatvin dosedel je ' mi ie priredil tako lepo stanovanje ter ga okra- ta »specijalist* in zagriženi sovražnik vratarjev že : 6 let, 5 let, 2 leti, dvakrat po 18 mesecev I in 13 mesecev ječe, mnogo manjiših kanni pa zaradi prestopka tatvine. Vse to pa ga ni spokorilo. Dn6 23. aprila t. 1. ukradel je zopet vratarju Petru Cre-miniju tri pare čevljev, vpednih nad 5 gld. Z ozirom na njegovo prošlost obsodilo ga je sodišče na osem mesecev težke ječe. 231etni mehanik Dante Delbianco, pristojen v Videm na Laškem, dobil je zaradi poueverjenja dva meseca ječe. Tukajšnji trgovec z vinom Hektor Roncagli poveril je bil Delbiancu 94 litrov vina maršale, da mu ga proda, a Delbianco je vino res razprodal, toda denar je vporabil zase. Vino je bilo vredno 62 gld. 04 nč. Koledar. Danes (28.): Inocenclj, papež ; Viktor mučenec. — Jutri (29.): Marta, devica; Olaf, kralj. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 42 min., zatoni ob 7. uri 29 min., — Toplota včeraj ; ob 7. uri zjutraj 25 stop., ob 2 pop. 28.5 stop. C. Loterijske Številke, izžrebane dnć 25. t. m.: Dunaj 46, 61, 10. 69, 45. Gradec 37, 68, 73, 82, 44. lnomost 4, 72, 41, 46, 1. sil z vsemi zemeljskimi lepotami. Za vse te dobrote, ki sem jih vžival v domačiji, pa nisem bil hvaležen, ne svojim dobrim starišem, ne materi naravi In ne vsemogočnemu Stvarniku, od katerega vse imamo. Ravno nasprotno sem ravnal. Dobrote, katere sem prejemal od svojih sozemljanov, povračal sem z nehvaležnostjo, spoštovanje in čis-Ianje z opravljanjem iu obrekovanjem. -— — — (Pride še.) Je zmota kratka — dolg je kžs. Ic nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil P. H. Prlek. (Dalje.) Kaj hočem danes početi ? Oital bom naprej, četudi mi vzbuja to berivo mnogo prijetnih občutkov prošlih let ter vedno povišuje mojo žalost. Mladenič nadaljuje svojo skuSnjo. Sedaj stoji pred sliko, ki mu predstavlja priprosto kmečko hišo, obdano s prelepim sadunosniin drevjem. Pod veliko vaško lipo stoj d fantje in dekleta, pripravljaj« se za narodni pleB „kolo"--- Mladenič probledi. Solze uderd se mu po lici. Njegova iz-voljenku, misleča, da je uje žeuiu že izgubljun za njo in za povodni raj, stisne ga za roko ter mu šepeta na uho: pogum, pogum !---— Mladenič obrne se proti njej ter ji roče: „Ne boj se srce moje! To, kar mi ta slika predstavlja, preživel seni uže. Prijetno je res življenje na vasi. Ali leta tek6 zelo hitro. Hitro so tudi mladeniška leta za hrbtom, in treba sc je boriti za obstanek, za vsakdanji kruh, in vse to preživelo veselje zdi sc človeku le otročarija. Lep in krasen je res moj roj-stveni kraj. katerega mi ta Blikn predstavlja, pa kaj je on proti povodnemu raju ? Ne, ne ; ta slika me ne izvabi na zemljo pod sinje nebo.-----Ogledalo je zatemnelo. Mladenič je zmagal in njegova izvoljenka je bila vsa srečna. Nesrečni mladenič ! Nisi-ll imel človeka na zemlji, kateri bi ti bil vnel iskrico ljubezni do domovine? Nisi imel starega očeta, kateri bi ti bil v slikah popisal tuje dežele, iste prispodobil z Najnovejše vesti. j Rim 26. Senat ie vsprejel predlog gledč i odložeuja železniške enkete. — O dopolnilni vo-j 1 i t vi za zbornico bil je v Rimu izvoljen na mesto ! De Felicija radi kaleč Z u c c a r i. ! Rim 26. Sinoć je navstal ogenj v pisarnah uprave jadranskih železnic. Te pisarne so v centralnem kolodvoru uad policijskim uradom. Požar je deloma uničil poslopje. Velika množica ljudstva zbrala se je okolu gorečega poslopja. Na pogorišče prišel je tudi kralj Umberto, ministerski predsednik Rudini in drugi ministri. London 27. .Daily News" javlja iz Carjega-grada: Abduliah paša dospel je u Krete v Carjigrad. Pariz 27. »Agence Hava3" javlja iz Aten, da so glasom iz Soluna doslih poročil uporniki v Makedoniji, došli iz Grške, zopet potolkli tuiške čete. Upornikov je baje že prilično izdatno število. Zagotavlja se, da so dobili uporniki od skrivnega revolucionarnega odbora v Larisi puške-repetirke Paril 27. „Agence Hav»s" javlja iz Aten : Govori se, da so se sprijeli turški vojaki pri Ko-zani s tolpo 150 upornikov nepoznane narodnosti. V Kozani je ljudstvo razburjeno. DnnaJahH borm Državni dolg v papirju M , v srebru . AvNtrijska renta v zlatu „ v kronah Kreditne akcije . . , . London 10 L«t..... Napoleoni...... 20 mark ..... 100 italj. lir . . . ar julij« * pred včeraj dane« . . 101.65 101.70 . . 101-70 101.75 . . 123.70 123.65 . . 101.15 101.15 . . 362 25 863.— . . 119.70 119 70 . . $».51 9.50'/t . . 11.72 11.73 . . 44 35 44 45 Trftne oan« (Cene ae razumejo m debela In a carino vred.) Domači pridelki. Mol: Koks......... Mandoloni....... svetlorndeči...... temnorndeči...... kanarček....... bohinjski . . . .... beli veliki »HM »H« H , mali....... zeleni, dolgi...... * okrogli....... mešani hrvatski..... „ štajerski . . . . Mulo fino štajersko ..... Ječmen št. 10......... . »........ n 8......... Zelje kranjsko........ B*P»......... Krompir, štajerski . . . . . Proso kranjsko......* . , Leča, kranjska........ špoh ogerski........ Kast ......... Kava Mocoa......... Cejlon Plant. fina . . . . , . Perl........ Java Malang....... Portoricoo....... Guatomala....... 8an Domingo...... Malabar Plant...... „ native...... Lagnajra Plant..... „ native..... SactoR najfiniji..... „ srednje fini . . . . , „ are d nji...... „ ordinar ...... Itio oprani....... „ najfiniji....... „ srednji ......... Slfdkor Centrifugal T. vrste . . , Concass6....... v glavah........ razkosani ...... Bil Italijanski fini...... „ srednji...... Japnn fini AAA...... srednji...... Itaugoon ext{jk ........ n'. Petrolej lunki v sod t h..... v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko najfineji . . . . „ Hrodnjefino . . . , bombažno, amerlk...... dalmatinsko........ Limoni Mesinski ...... Pomaranče „ ....... Mandeljni Dalmatinski I a Bari . . i Pinjoli ........... Sotlčl Dalmatinski ..... . Pulješki......... - Okve Puljanka ....... „ Orške v vencih, . . 3.,: tanina ......... Var. perli .......... OLVfce ............ Polenovke srednje velikosti . . „ velike ...... a male ....... Blanlkl v velikih sodih .... Žveplo .".."..."..... Cena oit for. — .— » n 0.— 58.- 60 - * 54.- 5rt.— * 28.50 29.- „ 31.- 32.— n 3.50 450 zaboj 3.— 4. - 100 K. —.— —.— « 59.— 61.75 n n 87.— 89.— n n 12! 12^25 tt 38.- 40 — n 24.— 25,— M 29.- 81. - ■ 43.— 44— n n 43.- 44! - n 6.75 7— Trgovinv/SMi* *>ir»oJwvh.i In vesti ćiriali-nrri'.^ P&enie* m e«n 6,36 -8.37 P^rtuic«. spomlad 18% 6.73 do 6 75 —.--.-• Oves zu joson 6.18 — 5.19 j It* vn joson 5.23 5.25 Koruza z* juli-avgust 3.01 — a.«2 maj juni 18#7 3 81—3.82 nova f. 3.80—3.90. Pfanim. iiu(.\ n I 7 mi. 6 70 675 id 79 ki o 6.70—6.75 . c J ili. 1. 6.75—6.85 od 81. kil. ; 6-80 • 6-90 o.l s o kil. f..r, .--. \.r-/non —.__ pr««Mo 2 25 - 5-50. [ Picnica : Srednje ponudbe, dobro povpraševanje. Pro- . daja 20.000 mt. st., »tara 2- 5 nč., nova ^ nč. dražje. Rž ' bolje. Ječmen brez prometa. Oves stulno. Koruza minua. Vreme : vroče. .Jrr.'». Norni uir itn sladkor for. 12.60, oktober-decembur 12 60. Pruea. Centrifugi nu»., pn.iUvljn« * Trst * carino »red odpoMljatov piMco.j f. 35 75 — .36 Concasue 37.75—38. Cfetvorn rt9 75---. V «I»vhI» molih) 40.--. - fUT't. K«*« H-uiihh kijod 7,a juli sjt" — 7.a novomber 61.50, mlačno. Hair.oai'i*. rian*->. /n.».: A^rHK« t* Roptumbur 53.25 »a ! december 50 75. r.a doc. ol.— mlačno. MoŠinict ^ 80 življenj!! po morju, iSSe mdbllllOl, službo v svoji stroki na suhem. Naslov pri upravnidtvu „Edinosti". Podpisani javljam Blavnemu občinstvu, da odprem utri, dne 5. julija znano gostilno „Alla. Vittoria S ulica de 11 a Sorgente. Točil bodem prve vrste vino in pivo. Domača, izborna kuhinja. Cene zmerne. Udani Franjo Valetič. Usojain se niže podpisani javiti slavnemu občinstvu, da sem svojo gostilno v Bazovici „Pri Lipi« oddal drugemu voditelju. Jamčim za toeno postrežbo z najboljšim vinom in kuhinjo. Odličnim spoštovanjem Urbančič. Josip Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.