13. Mika.
I Uikllni. i v*\ V. ]nw]i MIZ.
XW. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta  .......    . 12*—
četrt leta    ....... 6'—
na mesec....... 2*—
v npravniStvu pfejemin:
celo *eto.......K 22*—
pol leta   .......    # 11-_
četrt leta....... 550
na mesec.....^ 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulic« it 5 v pritličju levo), telefon *t 34*
likala vaaik 4an svsčsr tevmaaaal nadalfa tu
Inscrati vel jato:   peteros topna peti t vrata za enkrat po M v^n., za dvakrat po 12 vutu, za trikrat ah večk at po 10 vin Parte ki zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih mserdjah po dopovoru Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije inscrati itd. to e administrativne stvari.
- Poaamauia atavtlka valfa 10 Timar*** -
Na pismena naročila brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna« talalon *t. 8S.
.Slovenski Narod* velja po posti
za Avstio-Ogrsko:
celo lete......K 25—
pol leta . 13"—
četrt leta....... 6*50
na mesec •  •  •  •   . 2*30
za Nemčijo: celo lete .......  K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*—
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka. Upra-raifttvo: Knaflova uiica št. 9 {spodaj, dvorišče levo), telefon st.SS
Aelipentiial.
Dunaj, 16. januarja,
Snočnja »Zeit« je prinesla sen-zacijonalno vest, da je zunanji minister grof Aehrenthal podal demisijo, katero je cesar v principu sprejel. Grof Aehrenthal. ki je bolan, da ostane do začetka delegačnoga zasedanja (torej do marca) na Semerin-sru in odstopi tudi formalno čim se delegačna sesija konča.
Senzacija je bila takorekoe v svojih začetkih udušena. Na Bali-hansplatzu so z vso odločnostjo izjavili, da je cela vest iz trte izvita, zlobno izmišljena in brez vijake podlage. Tako uradno ogorčenje seveda ni vzeti preveč resno; navadno so taki dementi le potrdilo vesti, katere zanikajo. Bolj važno je, da smatrajo poročilo »Zeit« za neresnično tudi resni neoficijalni krogi in da ji prav nič ne verjamejo tudi inozemski diplomati, ki so včeraj še in danes raznim inozemskim korespondentom podali tozadevno popolnoma zanikajoče informacije. »Zeit« danes svojo vče-?*ajšnjo vest v polnem obsegu vzdržuje ter še pristavlja, da zahteva prestolonaslednik v prvi vrsti odstop zunanjega ministra.
Ker so tudi razni berolinski listi vest komentirali in ker je prešla v vse svetovno časopisje, je poročilo •dunajske »Zeit« vendarle vredno komentarja, akoravno govori vse za to, da je v danem trenutku neresnično.
V danem trenutku. Kajti res je, da pozicija grofa Aehrentbala nikakor ni ugodna. Krog njegovih nasprotnikov postaja vedno silnejši in širši, ter vedno ofenzivnejši. Napadu starega barona Fuehsa pred solno-graškimi kmeti, je sledil včeraj bojni klic patra Bauehingerja, ki oznanja j/rofu Aehrenthalu najostrejšo opozicijo nemških klerikalcev. Dr. Korošec se je v delegacijah v imenu klerikalnih Jugoslovanov pripojil Aebrenthalovim sovražnikom in tako je zunanja oblika klerikalne falange, ki streže hišnemu gospodarju palače na Ballhausplatzu po življenju, gotova; od barona Fuehsa do našega Demšarja, vse je edino v za-htevj »križajte ga«.
Toda to so vojaki, ki s svojimi telesi zakrivajo voditelje. Treba preiskati argumente Aehrenthalovih na->protnikov in jasni bodo postali tudi notranji nagibi in skrite gibalne sile, ki komandirajo to hrabro četo.
Dr. Korošec je v svojem delega-eijskem govoru obsojal Aehrenthalo-
m ili jonsko odškod nino ta anektirane dežele vsled nemškega pritiska. Za 50 milijonov iz žepa avstrijskih davkoplačevalcev si je Nemčija ohranila dobre prijatelje v Carigradu ter svoje še boljše kupčijske stike v sultanovem cesarstvu! Grof Aehrenthal ve bolj, kakor kdo drugi, na kako nereden način nas je spodrivala Nemčija v poaneksijski dobi pri naših balkanskih odjemalcih in Aehrentbalovi diplomati na jugu so mu mogli poročati marsikatere zanimive podrobnosti iz teb »zavezniških < akcij na Balkanu. To je dalo misliti in mora]o je prepričati, da pomenja dosedanje najožje razmerje med Bero!inom in Dunajem ne le težkoee v notranji politiki,temveč velikanske gosrjodarske Škodo ?a celo državo.
Po malem ie začel zunanji minister obračati.   Prišle pa so vojaške ska kakor avstrijska zbornica A'h- j diference   in   prišla   je italijanska renthalovi   politiki in pod   vtiskom j kampanja. Klerikalni srd proti svo-ponesrečenega debuta novega vojne- j bodni Italiji je bruhal z vso ognjevi-
vo mirovno politiko napram Italiji in napadal zunanjega ministra radi tega. ker ni izročil vse oblasti nad usodo države bojažeTjnemu šefu generalnega štaba, ker se je branil, presilno napeti patri jot ično struno požrtvovalnosti za voj:iake izdatke.— Dr. Korošcu je bila aneksijska politika všeč, graje vredna pa treznost, s katero se je v zadnji dobi varoval naš zunanji urad preveč poudorjane ekspanzivnosti na Balkanu in presil-ne občutljivosti napram Italiji. Dr. Korošcev govor je bil odsev tedanje kampanje, ki jo je vodila na Avstrijskem klerikalna žurnalistika od »Reichspošte« do »Slovenca« proti ministru, ki za ceno nezanesljivega prijateljstva z Italijo ogroža varnost države. Kmalu nato je bila ta vojaška kampanja končana, pod vtiskom zaupanja, ki ga je izrazila tako ogr
■ celo osebno kot protivnika nasproti in v nemških krogih se stavi za Avstrijo sramotuo in ponižujoče vprašanje: ali Tschirschkv ali Aehrenthal.
Bojaželjni vojaški krogi, maščevalnost klerikalizma, predvsem pa nasprotstvo nemške diplomacije — to so nasprotniki grofa Aehrentha-la. Tem bo moral zunanji minister podleči prej ko slej. Vest »Zeit« je »iz trte zvita«, ker ni se aktualna, toda že jutri je lahko aktualna.
ga ministra Auffenberga, je morala »vojaška« argumentacija nekoliko v ozadje, baron Fuchs je oddal v Sol-nogradu takorekoč zadnji strel iz tega kanona, obenem pa zapalil drug inožnar, s katerega strelja klerikalna artilerija z isto vehemenco,kakor poprej iz kanona. Pater Bauchinger je včeraj povedal, da hočejo krščanski socijalci boj proti grofu Aehrenthalu predvsem tudi radi tega, ker nam je s svojo nesrečno roko hotel odtujiti uajvernejšega in najzvestejšega zaveznika — Nemčijo. — Tudi ta argument ni brez objektivne podlage. Nekdaj tako tesno razmerje avstrijsko - nemško je postalo faktično hladnejše, to se pravi. Avstrija se je v zadnjem času potrudila, varovati v svoji zunanji politiki nekoliko več samostojnosti ter se poskušala otresti absolutne komande nemškega kancelarja. Zgodovina marokanske I krize je odkrila to tendenco tor poka-
tostjo ter grozil razmerje med obema državama resno pokvariti. Grofu Aehrenthalu je moralo biti to posebno neprijetno baš v trenutku, ko je poskušal rahljati naše severne vezi. Vedel je, da pomenja konec tro-zveze konec samostojne avstrijske zunanje politike in da nas Nemčija zveze popolnoma ter dobi popolnoma v svojo oblast, čim se odloči Italija. V tej argumentaciji tičijo globoki vzroki popustljivosti napram raznim italijanskim provokacijam. katero očita »patrijotično« časopisje avstrijski diplomaciji. Kdor pazno zr. si cd nje dogodke, 6pozna, kako upravičena je bila ta argumentacija. V nebroj slučajih se more konstatirati, da pridejo razne hujskarije baš preko nemških listov iz rajha v svet in o raznih protiavstrijskih demonstracijah je vedelo baš vedno poročati monakovsko, berolinsko časopisje, avstrijska sovraštva pa je ita-
■ zala svetu, da se je grof Aehrenthal i lijanski publiki tolmačila »Juta«, in-vendarle naveličal veljati v koncer-   teruacijonalna klerikalna telegraf na
tu evropskih velesil ie za tajnika nemškega kancelarja. Naveličal v velikem interesu države. Bajka o »sehimniernde Wehr«, ki jo je pripovedoval nemški cesar dunajskim očetom, je že zdavnaj kot taka razkrita. Nemčija je v aneksijski krizi sicer vršila svojo zavezniško dolžnost (in nič več), toda šele potem, ko si je bila glede dobička na jasnem. Kar je zunanji minister seveda že takrat vedel, to je urbi in orbi razkril sedaj tudi nemški historik in publicist dr. Friedjung v reviji »Nord und Siid«,
agentura. Ta dejstva niso ostala ne-opažena, pokazala so, da želijo naši zvesti zavezniki na severu čim slabšega razmerja med Italijo in Nemčijo. Ni Sedolgo, ko je padla v nemških političnih krogih beseda o »Jen Drei-hrmd auseinanderekeln«, kar le predobro označuj** celotno situacijo.
Nemška diplomacija nima večje želje, kakor čim preje strmoglaviti nekorrmdnoga avstrijskega zunanjega ministra ter uvesti v medsebojnem razmerju zopet nekdanje idilične razmere.   Nasprotja   so se tako po-
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribunsv.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bul ver. Prva knjiga.
(Dalje.)
Adrian je bil med tem prišel v ulico, ki je bila prazna in zapuščena, (lasi ne oddaljena od mesta vstaje, in se je zdaj obrnil do svojega predrznega spremljevalca.
>RndoIf« mu je rekel »zapomni si — nobenega nasilstva proti iite-ščanom. Vrni se k množici, zberi prijatelje naše hiše in odpravi jih s prizorišča; ne osramoti Colonnov s tem, da bi ta dan storil, kako nasil-5t; obljubi na&im pristašem v mojem imenn, da prisegam pri viteškem redu, ki sem ga prejel iz co--a rjovi h rok, da bo moj meč kaznoval Martina di Prato. Rad bi se vrnil med množico, a že moja navzočnost bi napravila vtisk, da odobravam njeno početje. Pojdi — ti imaš pri vs^h nekoliko veljave.«
»Da milostivi gospod, veljavo svojih udarcev,« je odgovoril srditi
v kateri pripoveduje, da se je morala ostrila, da si stojita Aehrenthal in Avstrija odločiti, da plača Turčiji 50 j nemški poslanik   na Dunain danes
y-» --.i—-TT-vr-i—i-n—ini-^TTi[arT-r-T-TTn--i-^,x^'—m*rB t-t-_ i   n..ii   i ~ -n;ir      L I ■ i L.jn^xrriJ*rjQTrra
vojšČak. »Vaše naročilo   je trdo in
Shoda no Uncu in na Rakeku.
Narodno-napredno politično dru štvo za cerkniški okraj je bilo za nedeljo sklicalo dva imenitno vspela shoda na Uncu in na Rakeku. Izvr-Ševalni odbor narodno - napredne stranke je poslal na ta shoda kot govornika drž. poslanca dr. Ravni-h a r j a. Namen obeh shodov je bil, pripravljati tla za bližajoče se občinske volitve rakovske občine. Zategadelj se je govor omenjenega glavnega govornika sukal v prvi vrsti okrog tega predmeta. Pojasnjeval je zbranim možem volilcem pomen občine in obč. volitev, razlagal zdravo obe. politiko za kmetske občine, razkrival zavržna sredstva, ki se ž njimi tudi v tej občini bore klerikalci proti naprednjakom, izdali so sedaj tik pred volitvami letak poln laži in neresnice računšistem,dana nje nihče več odgovarjati ne bo mogel. V nadaljnem svojem govoru je g. poslanec govoril o političnem položaju v deželi sploh ter temeljito pojasnil stremljenja in način borbe obeh strank, ki si stojita nasproti, narod-no-napredne na eni, klerikalne stranke na drugi strani. Na shodn na Rakeku je govornik poročal nekoliko tudi o državnem zboru. Izvajal je nekako te-le misli.
»Ko me je narodno - napredna stranka postavila kandidatom za državni zbor za slovensko metropolo Ljubljano, so pričeli klerikalci agitirati, češ kaj hočete s takim poslancem, ki bo v zbornici čisto osamljen, ki ne bo imel za seboj nobenega močnega kluba. Ne bo imel nobenega vpliva, pa nobenih vspehov. Vže takrat sem na to odgovarjal, da hi bilo želeti, da se poleg klerikalnega slovenskega kluba ustanovi v zbornici klub ostalih jugoslovanskih poslancev, podoben klubu južnih Slovanov v* stari zbornici. Ta klub in klerikalni klub naj bi v narodnostnih vprašanjih in zlasti v vprašanjih jugoslovanske politike postopa-
la enotno. Seveda bi morali klerikalci, ako jim je sploh bilo za kako enotno postopanje, nam naprednim, oziroma neklerikalnim poslancem ugladiti pot k taki združitvi s tem, da ublažijo od njih ustvarjena ostra nasprotstva tu doma. Prenehati bi zlasti morali s svojim nenravnim političnim bojkotom, ki v resnici ni nič drugega kakor gospodarski bojkot. Ako pa po zaslugi klerikalcev do take združitve ne pride — tako sem izjavljal vže pred volitvami — potem se nameravam priklopiti Čehom, ki zastopnika Ljubljane gotovo ne bodo pustili brez pomoči.
Tako se je tudi zgodilo. Ljubljančani so na klerikalne agitatorič-ne marnje odgovorili s tem, da so me v moj ponos z veliko večino volili za <vojega poslanca. No, in v državnem zboru so klerikalci v resnici pričeli delati na osam ljenje ljubijan-sekga drž. poslanca. Posrečilo se jim je onemogočiti ustanovitev klaba južnih Slovanov, izvabili so v svoj tabor istrske poslance, poslanca tržaške okolice dr. Ryba?a in celo naprednega kraškega poslanca dr. Gre-gorina. Zunaj r=mo ostali jaz in napredni dalmatinski poslanci. V slovenski javnosti se je takrat dvignil velik vihar, ki je primoral poslanca dr. Rvbafa in dr. Gregorina, da sta zopet izstopila iz hrvaško-slovenske-ga klnba.
Jaz pa sem bil potrkal na vrata češkega kluba in odprla so se mi na stežaj. Da sem se priklopil ravno klubu mladočeških poslancev, storil sem zategadelj, ker so Mladočehi vže po svojem programu nam sorodni in pa zaradi tega, ker so v celi češki jednoti državnozborskih poslancev najvplivnejši. Ako sem hotel vzlie izolaciji s strani ostalih slovenskih poslancev doseči kakih vspehov za slovenski narod in za svoje volilce, tedaj sem mogel to storiti le v klubu, ki ima moč in veljavo tudi navzgor. Kaj bi mi koristilo, sedeti vseh Šest let v kakem nepomembnem klubu, tam životariti v vlogi neizprosnega opozicijonalca napram vladi ter dosledno glasovati proti vsem vladnim predlogam, kar bi — ne da se tajiti — odgovarjalo užaljeni, od vlade prezirani slovenski duši. Toda to bi bilo povsem negativno delo, a volilci me niso poslali na Dunaj za tako delo. Hočejo od mene pozitivnih vspehov, tako z ozirom na sploŠnost, kakor *V> več pomoči v mnogobrojnih zasebnih zadevah. Takih vspehov pa je mogoče doseči le tedaj, ako imam močno zaslombo v parlamentu samem.
rad bi jih pustil še nekaj ur prelivati nesnažno kri. Toda —- opro-1: i te mi. ali ne nasprotujem, izpolnivši vaše povelje, ukazom mojega gospodarja, vašega sorodnika 1 Jaz sem v službi starega Štefana Colonne, ki ne štedi ne s krvjo, ne z denarjem, izvzemši s svojim — naj ga bog blagoslovi! — in s prisego sem vezan mu biti pokoren.«
»Hudič« je zamrmra! vitez in rdečica jeze je dvignila čez njegovo \\o:\ Toda zatrl je v sebi p »rajajoeo se ljutost in rekel mirno, a dostojanstveno: »Stori, kakor sem ti ukazal; naredi vstaji konec — naj bomo mi tista stranka, ki potrpi. Poskrbi, da bo čez nro vse mirno in pridi jutri k meni po svojo nagrado; sprejmi ta mošnji ček v dokaz, da ti še drugače posvpdočim svojo hvaležnost. Kar se tiče mojega sorodnika — priporočam ti, da govoriš o njem z večj.*» spošt-ljivostjo — vedi, da ravnam po njegovem naročilu. Slušaj! Šum narašča — boj postaja hujši — idi — ne izgubi nobenega trenotka.
Vsled patricijeve mirne odločnosti nekoliko ugnan, se je Rudolf, ne da bi kaj ugovarjal priklonil, spustil
Mladi vitez je ostal sam in sledeč z očmi odhajajočemu najemniku, na čigar blesteči šljem je zapadajoče solnce od strani metalo svoje žarke, je bolestno govoril sam sebi: »Nesrečno mesto, vir vseh velikih spominov — padla kraljica tisoč narodov — kako ti tvoji strahopetni nezvesti otroci oropavajo krono in kako te pustošijo! Tvoji velikaši so ti sovražni — ljudstvo kolne plemstvo — tvoji duhovniki, ki bi morali sejati mir, delajo razdor — poglavar cerkve zapušča tvoje imenitno obzidje, skrivališče je postala njegova domovina, njegova škofija je postala fevd, njegov dvor je prišel v galsko vas — in mi! mi, ki smo iz uajpleme-nitejše rimske krvi, — mi, sinovi Cezarjev, ki smo iz rodu polbogov, ščitimo uporno zaničevano državo z meči najemnikov, ki zaničujejo našo strahopetost, a se puste od nas plačati — ki so naše someščane napravili za sužnje in vladajo njihove postavne gospodarje. O, da bi mi, dedni poglavarji Rima to čutili — o, da bi mogli v hvaležnih srcih naših'someščanov najti svoje zanesljivo varstvo.«
Mladi Adrian je tako globoko
denar v svoj ž p in odšel tja, kjer je * čutil vznemirja jočo resnico vsega bila gneča največja. A predno je LJ3 tega, kar je govoril, da so mu solze dospel, se je naenkrat zgodila reak- j nevolje tekle čez lice. Ni se jih era-cija. 1 moval, ko jih je otrival,  zakaj sla-
bost, ki joka nad padlimi rodovi, to ni ginjenost ženske, nego angelja.
Obrnivši se počasi, da bi zapustil ta kraj, ga je naenkrat ustavil glasni, skozi ozračje doneči klic: »Rienzi! Rienzi!« Od kapitolskih zidov pa do struge blesteče Tibere je donelo to ime na vse strani; in ko se je glas izgubil, mu je sledila tako globoka, tako popolna, brezhibna ti-hota, kakor da je smrt sama prišla v mesto. In zdaj je stal na čelu množice, višje od nje — na kupu kamenja, namenjenega v varstvo meščanov pred meščani znešenega, pri katerem v novejšem času med sovražnimi strankami pogostoma primerja-jocih se spopadov — Čudoviti mož, v katerem so bili bolj kakor v celem njegovem rodu združene sijajne lastnosti enega veka s propad los t jo drugega veka.
Od prizorišča je bil Adrian tako oddaljen, da je mogel razločiti samo temne obrise Rienzijeve postave; sli-aal je slabo njegov glas, opazil je samo na zamolklem, a zibajočem se morju ljudi, na Čije razkrite glave so sijali zadnji solnčni žarki, neizrečni vtisk, ki ga je — od sodobnikov skoraj kot čeznaravna popisana zgovornost — ki jo je pa bolj pripisovati sočutju poslušale v, kakor duhu moža — napravila na vse, ki so s srcem
in z dušo srkali vase reko njenih govorečih misli.
Resnemu očesu Adriana di Ca-stello je bila ta postava le malo časa vidna, le v presledkih je ta glas prišel do njegovega ušesa; toda ta kratki čas je zadostoval za tisti učinek, ki ga je Adrian sam želel.
Novo navdušeno upit je, resnejše in trajnejše od prejšnjega, izrazu-joče osvobojenje močnih misli in ljutih čustev,   je kazalo,   da je govora konec. Po trenotnem premolku je bilo videti, da se je množica valila na vse strani in se v pestrih gručah pomikala po ulicah,   vsi prevzeti trajnega in mogočnega vtiska,   ki ga je nanje napravil govor. Vsako lice je žarelo, vsak jezik je govoril, kakor živ duh je govornikov   ogenj vdrl v prsa poslušalcev. Grmel je zoper nevredno nastopanje plemstva, a je z eno besedo razorožil besnost plebej-cev — oznanjal je svobodo, a se upiral nebrzdanosti. Obetajoč bol.šo pri-hodnjost je pomiril sedanjost. Grajal je njih prepire, a zagovarjal njihovo stvar. S slovesno obljubo, da bo jutri dana pravičnost,   je  ukrotil maščevalnost današnjega dne. Tako velika zna biti moč,   tako zanosita zgovornost, tako strašen genij enega moža — brez orožja, brez slave, brez me-Sa in brez hermelina — ki govori zatiranemu ljudstvu.    (Dalje prih.)
_
Z zadovoljstvom in s hvaležnostjo lahko konstatujem. da na i je češki klub naklonil najiznatnejšo pomoč; morda celo v višji meri kakor kakemu   poslancu češke narodnosti.
Na bom navajal posamesnih dej* ste v in podrobnosti, bilo bi tudi ne* politično od mene, ali dvoje momentov pač  lahko poudarila v javnosti.
Prva pomoč mi je prišla v zada* vi državne obrtne šola v Ljubljani. Znano je, da se je vlada še sa stara pi su.nske zbornice zlasti po prizadevanju pvslauca Ivana* Hribarja bila odločila, v LJubljani ustanoviti popolno državno obrtno šolo. Za nas Slovence je ustanovitev važnejša od vsake srednje ali celo visoke šole. Po razpustu prejšnje državna zbornice pa je vse nekam sumljivo utihnilo Zanesljive poizvedbe so dognale, da je nemški Nationalverband uspešno spletkaril v ministrstvih. Skoro da je dosegel, da bi se v Ljubljani obrtna šola spi-, h ne ustanovila, ali vsaj ne v prvotno nameravanem obsegu, gotova stvar pa je bila, da se šola še ne otvori v šolskem letu lbl 1/1912. Pod nemškim vplivom stoječi finančni minister je odrekel prispevke obrtni šoli. Vzlic temu pa se nam je posrečilo, takorekoč v zadnjem trenutku in z naporom vseh sil, da je finančni minister odprl svojo b agaj-nico in da je državna obrtna šola — četudi nekoliko zakasnelo — v jeseni pričela z rednim podukom.
Prav tako izdatna pomoč, in tokrat s strani cele češke jednote, ki isteje v parlamentu nad 80 poslancev, mi je prišla v mojem boju, ki sera ga bil pričel prvi v zbornici proti po-nernčeva]r au sistemu Hochenbur-gerjevemik An proti zagrizenemu postopanju predsednika ljubljanske deželne sodnije dvornega svetnika Elsnerja. Primorali smo ministra, da je odgovarjal na moje interpelacije. S svojim odgovorom je pravosodni minister podal dokaz več, da imamo v njem na ministrski klopi zgolj nemško-nacijonalnega politika. S tem, da smo ga prisili zopet enkrat sneti krinko z obraza, je minister takorekoč napravil novo zarezo v vejo, ki sedi na njej. Zakaj, da načela v tem ministrovem odgovoru, ki si ga je bil prikrojil po ljubljanskih informacijah, trajne veljave ne bodo imela, to mu lahko jamčim. Boj proti njrmu se nadaljnjo. Iz našega češkega kluba je bil vložen tudi nujni predlog glede imenovanja sodnikov na Češkem. Ta predlog je še vedno v razpravi. Tudi z odgovorom na ta predlog se je pravosodni minister zaletel, moral je b žati iz zbornice. Po tem nujnem predlcgu pride zopet kaj novega na vrsto, zakaj miru ne bo Imel, dokler ne bo prišel do zavesti, da je veliko bolje zanj, Če si poišče stari svoj sed^ž v nemškem Nationalverband n, s katerega je povzdigaval avstrijske ministre a la lanterne, kakor pa da sedi v kronskem svetu.
Naj omenjam le mimogrede klavrne vloge, ki so jo igrali naši klerikalci cb tem od nase strani za-početem boju. Javno so smešili in omalovaževali vso akcijo s prav neprikritim namenom, dokazati ministru, da so oni na njegovi strani.
Lahko bi navedel še več zadev, ki so v njih Cehi bili meji najzve-stejši klubovi tovariši, n. pr. zadeva mestne občine ljubljanska, koje relativno ugodno rešitev smo pospešili v neverjetno kratki dobi. Tudi v tej zadevi sem preje? na svojo interpelacija s štreni ministra z** notranje zadeve odgovor — znano je, da ministri niso nič kaj radodarni z odgovori na interpelacije —, ki pa ni bil nič kaj laskav za našo deželno vlado.
Prišlo je na to glasovanje sa šestmesečni proračunski provizorij.
ČJehi so sklenili iz razlogov, ki jih hočem navesti, glasovati aa ta provi-aorij. Mene ja vezal klubov sklep. Če bi to glasovanja tudi imelo pomen kakega vota ta vlado, U g1 asova 1 za provizorij vslad klubova discipline in pa ker bi mi tako velevala moja čast. Zakaj nebonetno U bilo od mene, da bi cd kluba, ki ml je dal gostoljubno streho, sahteval la koristi, podpore in udobnosti, kadar bi se pa šlo sa klubova koristi, postil klub na crdilu. Zato sem brez dolgega premisleka sklenil glasovati v smislu klubov; ga sklepa. Samo enkrat sem jim odrekel pekor&čino, a klub mi je dal rade volje svoj dispens, ko sem v nasprotju s klubom glasoval aa predloge v korist učiteljstvu, žal te predlrge niso našle potrebne večine v zbornici. (Slovenec« je potem lagal, da sem glasoval proti tem predlogom.)
Glasovanje za provizorij nI pomen jal o kake sanpnlee vladi. Predvsem take zaupnice vlada sama ni zahtevala.   Vlada je prav spretno v
proračunski provizorij zavila velikanske kredite za ljudske potrebe, za : zgradbo telefona, od te vsote bo tndl na naše kraje, zlasti še za LJubljano, odpadel precejšen del, za nabavo novih železniških voz in dr. Ministrski predsednik je torej lahko mirno dejal, proračunski provizorij dovoljujete sebi, ne meni. Mirnost ministrskega predsednika pa je imela še drugo podlago. Mislim, da ga ob njegovem nastopu niso zaman imenovali i? 14. ministra. V slučaju, da bi zbornica odrekla provizorij, bi jo grof Stiirckh poslal domov, provizorij — pa brez prej omenjenih kreditov — bi uveljavil s § 14., s tem zaeno pa bi bile zlasti tudi pokopane vse v korist n radništvu vložene pred. loge, ki smo jih bili s tako težko silo iztisnili iz vlade. Storili bi naravnost naglaven greh, greh v prvi vrsti proti parlamentu in parlamentarizmu, ako bi stranka, ki odločuje večino v zbornici, odrekla v tako važnem momentu. Seveda stranke, ki te odgovornosti ne nosijo, so se lahko postavile v opozicijsko pozo, demagoštvo je pri tem tudi igralo svojo vlrgo.
S:cer sem pa mnenja, da je treba nekoliko previdnosti, ako se hoče poslancem z doma dajati nekako ge-bundene Marschroute. Poslance mora imeti pred seboi c;l;"e, ki j'h skušaj doseči. Da ti cilji ne smelo biti navzkriž, da se ti cilji ne smejo niti v najmanje istovetiti b poslancevimi osebnimi in zasebnimi koristi. K^ko hoče poslanec doseči omenjene cilje, je docela stvar taktike, a pravilno taktiko mora ubrati le vojskovodja, ki pozna teren od blizu in natanjko, ki so mu znane vse zveze in vsa pota, nikakor pa ne morda kek vojni minister, ki sedi doma za zeleno mizo, še manje pa kak vojni poročevalec. Torej ali za vlado, ali proti vladi, reevtev tega vprašanja je prepustiti poslancu samemu; seveda, ako bi se posTanec izkazol kot očividno slab taktik, ako bi ne imel drugega pokazati kakor neusnehe, ali pa celo, ako bi postopal lahko- ali slabover-no, potem naj se mu zgodi kakor večini naših generalov po cesarskih manevrih.
Koncem svojega govora je gosp. poslanec še izrazil svoio veselje, da ste se v boju proti skupnemu nasprotni kn našli obe napredni stranki, narodno-napredna in sneijnlno-demokra'ska stranka. Tako bi moralo Hiti vedno in povsod!.
Obisk nn oleh shodih je bil ja-
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»Čestitam vam na vaših izbornih uspehih« je dejal Sedmič, »le nadaljujte s šolo, da ne bo preveč zamude.«
»Za danes dopoldne imata že dosti,« je odvrnil Matižar, »gonil sem ju dve uri.«
»In kam prodajate potem te iz-uČene pse?« je vprašal Sedmič, ki ga je ta pogovor očividno zanimal.
»Kakor pade,« je dejal Matižar, »zdaj sem, zdaj tja, zdaj blizu kam, zdaj kam daleč. Tudi drugim hodim v zelje.«
»Tega ne razumem, kaj se to pravi,« reče Davorin.
»Tudi kakemu svojemu stanovskemu tovarišu snem kako kupčijo in spravim svoje blago v denar,« pojasnjuje Matižar, »prvič so m^ji psi bolje priučeni vsemu, kar se od njih zahteva in pričakuje, potem pa tudi ne tiščim s ceno previsoko. Zadnje pride v pcAtev celo pri takih ljudeh, o katerih bi človek sodil, da jim za denar ni prav nič.«
»Kdo je n. pr. tukaj v bližini velik ljubitelj psov!« sprašuje Sedmič.
»Vi mi ne boste delali konkurence, to vem, zato vam povem: Borec je kar zaljubljen v lepega psa!«
mič.
»Pojte,    poj te!«   ugovarja S^d-
»Ne verjamete?« Samo prav tak mora biti, kot on hoče, ravno take barve, ravno take dlake, ravno takega gobca, ravno takih nšes. ravno takih nog in ravno takega repa; če je za las drugačen, ga ne mara. Pred par meseci je imel psa, ki ga je stal menda sto goldinarjev. Pa je bila že nesreča, čim bolj so pazili nanj, toliko prej je poginil. Nekaj je požrl ali kaj in v par dneh je bTlo po njem. Eni so rekli, da sem mu jaz zavdal, ker ga Borec ni od mene kupil, a ko sem nastopil za svojo neomadeževa-no čast, so stisnili repek med noge in preklicali grdo obrekovanje.«
»Ali od vas ne kupi ničf«
»Saj sem vam že povedal, kako je izbirčen,« je odvrnil kot v jesi Ma* tižar, »zato pa zdaj išče ne vem kod spet tak ga psa, da mu bo všeč, ki ga bo prav tako drago plačal in ki mu bo poginil kar nanagloma.«
Zadnje besede so Matižarju ušle nehote z jezika, kajti hitro jih je hotel potlačiti, prevrgši govor na drug predmet:
»Kaj sem že hotel reči: ali veste, kdo je še postal pasji prijatelj?« »Kdo T«
»Mrkačf Pomislite, Mrkač, tisti Mrkač, ki mi zmirom zabavlja, da vfa moja dre«tira ni vr dna pol fic-ks. Ta Mrkač ja bil ravno včeraj pri
ko Up. Pršili so sam! aroll volilcl, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Izrečene besede so osi vid no padla na rodovitna tla. Znamenje pa to, da je napraina misel tndl v natam kmatakem ljudstvu ukoreninjena. Treba ja le, to misel učvrstiti in našemu ljudstvo vzbuditi aavest, da ni osamljeno, ampak da aa lahko osloni na krepko politično stranko. Temu pripomorejo največ sh di, kakršna sta bila oba nedeljska shoda in pa časopisi. Delu jm o v tam smialnf
lijm nove francoske vlade.
Parls, 16. januarja.
Vladna iz'ava, s katero se je novi francoski kabinet predstavil obema zbornicama, poudarja, da je prva naloga novega kabineta ratifikacija francosko-nemške pogodbe, ki jo je zborn?ea Že odobrila in jo ima sedaj v rokah senatna komisija. Ta pogodba, ki jo bo v kratkem izpopolnil sporazumno s Špansko, bo podlaga protektoratu nad Marokom, ki je cilj francoske politike v Afriki. Obenem bo ta pogodba utrdila in razjasnila tudi razmerje z Nemčijo. Francoska vlada pa bo slej ko prej (hranila svoje prijateljske zveze. Vlada je odločena, varovati «vojo avtoriteto in javni mir ter p**e^zeti pod kontrolo ob^h zbornic skrb za socijalni razvoj in socijalno vzgojo. Skrbela bo zato, da se uzakoni službena pragma-tikr i volilna reforma in bo varova9 posvetno šolstvo proti sistematičnim napadom. Skušala bo tudi kolikor mogoče hitro, pravično izpre-meniti penz;jski zakon in iz d~hoda-rinskega zakona odpraviti vse krivične določbe. Posebno pa bo vlada skrbela za krepko naraščanje narodnega premoženja t*»r skušala spraviti v sklad financijalno moč države z vojaško in mornariško veljavo republike.
V adna izjava se konča: »Kakor je naša dežela miroljubna, vendar ni gospodar slučajev in hoče ostati vedno na oni višini, ki je za republiko dolžnost. Armada in mornarica bosta vodno ena glavnih skrbi vlade, ki vidi v njih svete stebre republike in domovine.
Italijansko - turška vojna.
Carigrad. 15. jan. Tripoli-tanska poslanca Ferhard in Baruni sta poslala iz Debibada s posredovanjem tnrskoga črsrps.ja italijanski vladi odprto brzojavko, v kateri v imenu vsega prebivalstva zavračata proklamacijo, ki jo razširjajo Italijani s pomočjo aeroplanov in v kateri se pozivljejo Tripolitanci, naj odlože ~rožje. V brzojavki izjavljajo, da bodo Tripolitanci do zadnje kaplje krvi branili svojo domovino.
Rim, 16. jan. Vojna ladja »Vnl-tnrno« je razdejala dve arabski ladji, ki ste bili namenjeni z orožjem v Asa h.
Rim, 16. jan. Italijanske vojne ladje so rekognoscirale včeraj obalo, zahodno od Tripolisa, in so opazile sovražne čete v Zuari. Ko so oddali par strelov,   so se vrnile v Tri pol is.
N e a p o I j , 16. jan. S parnikom »Niger« se je odre'jalo v Smvrno 150 Tripolitancev, ki so bili izgnani iz T^politanije. Med njimi sta carinski ravnatelj in poštni ravnatelj iz Derne.
F r an k f o r t, 16. jan. Iz Tunisa poročajo: Italijanski terpedni čolni so ustavili poštni parnik »Char-
tage« ter ga odvedli v Cagliari, da izkrca tam aeroplan, ki je bil baje namenjen v Tnnis.
Petrof rad, 16. jan. »B jed« poroda, da ja Sasonov sprožil iniciativo sa mirno posredovanje med Italijo in Turčijo ter dal ruskim poslanikom v Rimu in Carigradu tozadevne instrukeije. Temelj za mirovne predloga ja, da priposna Turčija aneksijo Tripolitanije in Cirenejke proti gotovi denarni odškodnini in proti prevnetju onega dela turškega državnega dolgo od strani Italije. Sasonov a podpira nemška in francoska diplomacija.
Štajersko.
Izvrševal ni odbor Narodne stranke nas prosi izjaviti, da so vse vesti o kakršnihkoli zvezah s Štajereijanci in Nemci, o katerih ve poročati »dobro informirano« klerikalno časopisje, popolnoma neresnične. Spravlja se jih v svet s prepozornim namenom, da bi se naši stranki pri narodno čutečih spodnještajerskih Slovencih jemal ugled in zaupanje. S tem odpade vsa nadaljna polemika s tozadevnimi članki in noticami, katere priobčujeta »Straža« in — »Grazer Tagblatt«.
Iz Ptuja. (Družinska tragedija.) Kavarnar Makso Kossar že d je časa ni živel s svojo ženo v miru in slogi. Pred kratkim pa se je prepričal, da tiči glavni vzrok temu družinskemu nemiru v nekem razmerju, ki ga je imela njegova žena z znanim mestnim mogotcem. Žena ga je slednjič pustila in šla na svoj dom v Slovensko Bistrico. Tačas se je pa skušalo spraviti zakonska in v nedeljo je došla Kossarka zopet k svojemu možu. Okoli 11. ponoči je priletela naenkrat v kavarno in vpila, da je mož streljal na njo. Bila je vsa krvava. Stražnik je nato šel hitro v stanovanje in našel na postelji štiri lenega sinčka težko ranjenega, na sredi sobe je pa stal Kossar, imajoč v vsaki roki samokres. Bil je tudi težko ranjen. Fantek ima rane na glavi in bo težko ušel smrti. Spravili so ga z očetom vred v bolnišnico. Kossar kine rane so manj nevarne.
Is Polzele v Savinski dolini nam
pišejo: V ponedeljek zjutraj je začelo goreti v Prvmovi tovarni za lesne izdelke, in sicer v tovarniškem poslopju št. 2. To je popolnoma zgorelo. Vsa znamenja kažejo, da je nekdo zažgal. Ko se je požar opazilo, so pri-hiteTe požarne hrambe: polzelska, braslovška, žalska, kapelska, vran-ska in šentpavelska ter ga pogasile in omejile. Gašenje je bilo zaradi velikega mraza jako težavno Škoda je krita z zavarovalnino. Ko je bilo že vse pogašeno, so došli kot po navadi, tudi požarni brambovci iz Celja. O vzroku tega požara se širijo razne govorice, katerim pa ne bo mnogo verjeti.
Koroško.
Trgovska in obrtna zbornica v Celovcu je imela včeraj prvo letošnjo sejo, katere so se udeležili prvič, pri nadomestnih volitvah novoizvo-Ijrni zbornični svetniki. Predsednik zbornice pl. Biirger je podal po običajnem pozdravu novim, ozir. zopet voljenim članom kratko slikodelova-nja zbornice v minolem letu in je razvil v kratkih potezah nadaljno delovanje zbornice. Pri volitvi predsedstva je bil izvoljen za predsedniku zbornice s 23 glasovi proti enemu zopet pl. Borger.
meni in naročil velikega psa. ki naj bi brl podoben levu. Naj stane, kolikor hoče, je rekel. V treh tednih bi ga rad, pa dresiran mora tudi biti za parado, ker bo Živel le v ta namen.«
»Ali bo za vas. gospoil Mrkač t« sem ga vprašal, ki se mi je čudna zdela njegova zahteva.
»To vas nič ne briga,« je zabobnelo iz njega in trebušček se mu je potresel, kot bi bil elastičen, »preskrbi mi psa, kot ga želim, pa ti plačam, kolikor boš zahteval.«
»Velja« sem odvrnil in se nisem več brigal, čemu bo Mrkaču pes tak kot lev in za parado dresiran.«
»Za kaj micluV», da bo imel Mrkač psaf« vpraša Sedmič.
»Za se gotovo ne,« je menil Matižar, »ker on sovraži psa kot vsak bab jek. ampak komn ga bo podaril. Morebiti nastopi s tem paradnim psom svoj snubit veni pot pri Justini — saj tisto menda veste, da mu diši mlad nedotaknjen cvet, kar bi bilo nekaj prav užitnega za starega gada, ki se je že plazil tudi že po starem napol razpadlem zidovju — ali pa ima Mrkač morda še kake druge namene.«
»Kakšne T«
»Ko bi jaz vedet! S:cer pa mena vse to brigati ne sme. Jaz postavim Mrkaču v treb tednih psa levske podobe in dresiranoga za pnrrdo. poba-sam par pisanih papirjev, za katera
se kupi pol bajte, pa mir besedi. Toda ta moja kupčija z Mrkačem ostani med nama, ne da bi jo pravili naprej!«
»Seveda!« odvrne Sedmič ter pristavi: »Ker ste vi meni izdali skrivnost, imel bi tudi jaz nekaj, kar bi ne rad, da bi prišlo vsakemu na ušesa.«
»Prav,« potrdi Mat;žar, »od mene zve le tisti, ki sme zvedeti.« »Ali poznate Jevševcat« »Tega z Gorjuše?« »Da!« »Poznam.»
»Pri tem Jevševcu imajo dekleta šestnajstih let, Marijanico, ki ni njihova hči. Ko sem šel danes tod skozi Gorjušo po poti, najdem na tisti zeleni trati sredi gozda to deklico, ki je na glas jokala. V prašni sem jo, zakaj joka in povedala mi je. da ne ve ne za očeta, ne za mater, da je to zvedela slučajno, ko sta se Jev-ševca o tem m°d seboj pogovarjala zvečer, ter da bo morala služit, ko bo poljskega dela knnee. K*r se mi dekle smili, bi nd. da bi ji dognal očeta in mater. S*ma si ne upa vprašati rednikov. Ce bi zdej vi stopili k Jevševcu in spravili iz njega to reč, bi vam bil jas zelo hvaležen.«
»Gleite, da za vaše usmiljenje ne zve Borčevka!« de poredno Matižar.
»Borčevka? Kaj nji to mar!« se . čudi Sedmič.
Samomor vojak«. Kakor smo že
pred kratkim poročali, se je ustrelil v Celovcu neki topničar 9. topniČar-skega polka. Ta je letošnji novinec Maks Janda, doma iz Dnnaji. Ustrelil se je s svojim službenim samokresom in iieer v trebuh. Pri operaciji*e je posrečilo, da so mu kroglo izrzali, vendar je dvomljivo, da bi okreval. Vzrok samomora baje niso službene razmere, marveč domotožje.
Neprevidnost. V ponedeljek zjutraj 6o n«»šii vrtnarja Pavla K^lni-čarja v B?liaku v svoji sobi zadušenega. V sobi so našli poleg njegove postelje popolnoma pregorelo rre-progo, ki se je vnela vsled oeugasle-ga ostanka c'trarete, ki jo je vrgel Kolničar bržk'tne ž<* iz p^stel:e na tla. Kolničar je bil star šele 27 let, in je doma iz Velikovca na Koroškem.
Primorsko.
Imenovanje pri državni železnici. Postaienačelnika v Volčji dragi in Prvačini g. adjunkta Frane Zemlja in Jakob Krch sta pomaknjena v VIII. službeni razred uradnikov c. kr. drž. železnic in imenovana za oficijala.
Iz mornariške službe. Za poveljnika avstrijske vojne flotile križark je imenovan   kapifan Pavel F'erller.
Požar. V Gorici je pogorela na Korsu trgovina z zlatnino Ambroži-čeva. Ogenj je bil bržkotne podtaknjen. Škoda znaša nad 1001 kron. — V ponedeljek je izbruhnil požar v bližini Soškega mosta v Gorici. Gorelo je več hiš, vendrr pa se je posrečilo ogenj .še pravočasno omejiti. Pri gašenju se je težko poškodoval en gasilec. Ogenj je povzročil b^je neki tujec, ki je vrgel v pijanosti gorečo smotko v drvarnico, napolnjeno s slamo in drvmi.
Stavka skladiščnih delavcev v Trstu.. Včeraj so pričeli stavkati skladiščni delavci v Trstu. Vodstvo skladišč je s predveerajšnim dnem opustilo plačila za cenzurno delo po urah, in določa čezurno nagrado po dovršenem delu, ki p*a cenijo od vodstva določeni cenilci, bivši večletni delavci.
Tatvine na južni železnici v Trstu. Včeraj so imeli uslužbenci južno železnice v Trstu zopet shod, na katerem so odi* čno zahtevali, da se nemudoma odslove ključarji dunajske drržbe za striženje. Shoda se je udeležil tudi ravnatelj tržaškega inspektorata F^aisse, rostajeraeelnik Žho-na in več uradnikov. Po jako burni debati so sklenili žpTe7n;čarji. se vrnej-» na delo pod rog jem, da ji!ž-a železnica do četrtka definitivno odgovori ali hoče ustreči niihovim zahtevam aU ne. — V sl°čajn. da H železnica ne odpustila dunajske družbe, prično železničarji takoj s stavko.
Lovska nesreča. Podpredsednik policijskega ravnatMjs*va v Trsxn, nadsvetnik Frenner se je ponesrečil na lovu v bližini Sežane. Padel je iz lovskega voza in se težko poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v tržaško bolnico.
Požar na pomiku. Na trans-atlantskem parniku »Cerolina«, ki je last parobrodne družbe »Austro-Americana«, se je vn°lo med vožnjo iz Amerike skladišče bombaža. Poleg skladišča za bom! až je bio v sos d-njem oddelku tudi več velikih sodov bencina. Bila je velika nevarnost, in le pozornosti nočn;b čuvajev na parniku se je 7ah\-aliti, r*a se ni vnel bencin, \*sled česar bi bil cel parnik pogorel. Skladišče bombaža je popolnoma pogorelo.
»Prijatelj, Matižar ima ostre oči,« se zasmeje Rupert, »kaj mislite, da jaz ne poznam te ženske in da nisem v nedelio videl njenih pogledov in njenih kretenj? Vse sem opazil, tudi če sem drugim gledal: kot skobec na goloba! Ce se vas še ni lo-I tila, se vas bo kmalu. In če bo videla in zvedela, da imate oči za lepo deklico, kot je Marijanica — Matižar tudi tu ni tisti, ki bi ne znal šteti do pet — bo ra °t>enJ V strehi. S*^j poznate, kaj je ljubosumna baba! To vam je hudič, živ hudič! Ako bi gorela babja nevoščljivost, kolikor je imajo med seboj, če ima katera kakega moškega, ki bi ga druga rada — če bi ta ne vodljivost gorela, pravim, ne bi trrbali nobenih drv za kuria-vo. In vendar prav'jo, da je nevoščljivost tisti greh, od katerega človek nima nrav nobene korTsti.«
»Predaleč ste zršli od prvo*nega predmeta,« opemni Sedmič Matižnr-ja, ki je moral to žensko lastnost Kdaj temeljito preštudirati.
»NiČ ne d^. Torej jaz roj 'em k Jevševcu. Vaša hvaležnost naj bo toliko večja, čim več bom zvedel, zato se bova o njej Še le pozneje pomenila.«
Matižar je oplazil psa, ki sta *e-no ležala v travi, z bičem, obljubil Sedmicu, da mu bo ž? soorečil n^peh svojega rimska pri Jevšrvcu ter izginil s živalima v gozdu.
(Dalje prinodojič.)
Zima« V Trsta in okolici je padla temperatura nenadoma od eno-či do danes zjutraj na — 6** C. Poleg tega je nastala huda burja. Dela v ladjedelnicah in v prosti luki so zaradi tega zelo otežkočena, posebno ker so zamrznila tudi vsa dvigala.
Deželni zbor kranjski.
(Seja dne 17. januarja 1912., ob 10. dopoldne.)
Tiho in mirno je bilo danes v zbornici. Galerije so bile na pol prazne, dasi je bil na vratih deželnega dvorca velik vidljiv napis: »Vstopnice so že vse oddane.«
Pa ne, da bi se kdo bal prevelikih ovaeijt! Je že tako, da so Časih neprijetne tudi ovacije. Občinstvo je pričakovalo, da bo pri tej seji prišlo na svoj račun ter imelo priliko, se naslajati o dokazih in izkazih nda-nosti novemu deželnemu glavarju s strani deželnozborske večine. Toda mirno in tiho, brez vsakega šuma, se je napolnila zbornica in glavarjev sedež je zavzel baron Lichtenberg, deželnega glavarja namestnik. Na kratko je otvori 1 sejo ter oddal besedo deženemu predsednikn ekscelenci baronu Schwarzu, ki je prečital silno kratek dekret o imenovanju dr. Ivana Šusteršiča za deželnega glavarja.
Nenavadno tiho in mirno je bilo v zbornici, šele ko je ekscelenca baron Schwarz, čestitajoč segel v roko dr. Susteršiču, se je s klerikalnih klopi slišalo par prav pohlevnih in pridušenih živio - klicev.
Galerija je ostala popolnoma nema in apatična, nihče se ni ganil, nihče se ni oglasil, vse je ostalo mrtvo.
Instalacijo »ljudskega tribuna« na najvišje mesto v deželi in na Slovenskem smo si predstavljali pač nekoliko drugače.
Meuili smo, da bo zbornica odmevala od navdušenih in hrupnih ova-cij gospodov ljudskih zastopnikov svojemu voditelju, prepričani smo bili, da bodo galerije prenapolnjene dobrega našega ljudstva, ki bo klicalo hosana in trosilo cvetke pred svojega izbranca in izvoljenca. Tako pa grobna tišina vsepovsod v zbornici in na galeriji, mraz zuuaj, mraz v zbornici, in tudi v srcih. Ali naj bo to omen za prihodnjost?
V trenotku. ko je dr. Šusteršic sprejemal čestitke barona Schwarza, se je za njrgovim hrbtom pojavila koščena postava škofa Antona Bona-venture. Zdelo se je, kakor da bi se poleg Šusteršiča pojavil rdeči Me-fisto . ..
Šusteršičev nagovor je bil kratek, brezizrazen in hladen. Takisto hladno so ga sprejeli tudi poslanci, samo Kobi in Košak sta pridušeno zaklicala živio. Ravnikar in Dular pa sta zaploskala.
Šele ko se je Šusteršic zahvaljeval baronu Schwarzu za njegovo naklonjenost, je na vzel njegov glas nekoliko na gorkoti, kar se je splošno opažalo. Pregovor pravi, da roka roko umiva — morda sta si tudi dr. Šusteršic in ekscelenca Schwvarz protistransko   dolžna hvaležnosti...:
V naslednjem podajamo poročilo o seji.
Namestnik deželnega glavarja, baron Lichtenberg, otvori sejo ter da besedo deželnemu predsedniku, eks-celenci baronu Schwarzu, ki prečita imenovanje dr. Šusteršiča za deželnega glavarja ter mu čestita, na kar prevzame dr. Šusteršic vodstvo deželnega zbora.
V prvi vrsti izreka novi deželni glavar svojo zahvalo cesarju in prosi deželnega predsednika, da izrazi to njegovo zahvalo in udanost cesarju. Zahvaljuje se deželnemu predsedniku in mu čestita na njegovem odlikovanju.
Naloga je dana glavarju po dež. redu in poslovniku. To nalogo hoče izvrševati z odločnostjo in prosi za podporo zbornice.
Nato se obrača v nemškem jeziku na desnico.
Meritornega programa noče razviti. Oseba se je izpremenila, ne stvar. Svoboden stopa na to mesto, odvisen samo od svojega prepričanja.
Deželni predsednik, eksc baron Schwarz se zahvali za čestitke. Upa, da bo razmerje med vlado in zastopstvom dežele najboljše.
Naznanila deželnozborskega predsedstva. Izročena je bila deželnemu glavarju cela vrsta peticij, ker se te odkažejo odsekom, jih hoče odložiti tako dolgo, da bodo odseki voljeni. — Samostojni predlog posl. Reisnerja in tov. o preosnovi ene gimnazije v Ljubljani v realno gimnazijo, se od-kaže ravnotako pozneje dotičnemu odseku, ko bo ta odsek izvoljen.
Poslanec dr. Lampe predlaga formalno sledeče odseke:
Peticijski odsek, obstoječ iz 6 članov,
finančni odsek,   obstoječ iz 10
članov,
upravni članov,
ustavni odsek, članov,
šolski odsek, članov,
odsek,   obstoječ iz obstoječ iz obstoječ iz odsek, obstoječ
iz
10 10 10 6
obrtni članov,
verifikacij, odsek, obstoječ iz 6 članov,
imunitetni odsek, obstoječ iz 6 članov,
odsek za letno poročilo, obstoječ iz 6 članov,
personalni odsek, obstoječ   iz 6
članov,
kmetijski odsek, obstoječ iz 10 Članov,
Ker ni ugovora, prekine deželni glavar sejo za 10 minut, da se poslanci pogovore o volitvah.
Po odmoru odredi deželni glavar volitev ustavnega odseka.
Iz kurije veleposestva je bil izvoljen posl. baron Rechbach s 7 glasovi, iz kurije mest in trgov je bil izvoljen posl. Pire z 10 glasovi, iz kurije kmečkih občin je bilo oddanih 14 glasov, vsi za posl. K o š a k a, iz splošne kurije je bilo oddanih 17 glasov, od teh 10 glasov za posl. Dimnika, ki je tedaj izvoljen Iz cele zbornice je bilo oddanih 37 glasov, in sta bila izvoljena posl. Ravnikar in Demšar.
Pri volitvi finačnega odseka je bil izvoljen iz kurije veleposestva poslanec grof Barbo, iz mestne kurije posl. dr. T r i 1 1 e r, iz kmečke kurije poslanec Žitnik, iz splošne kurije poslanec Kobi. Iz cele zbornice je bilo izvoljenih naslednjih šest članov
Poslanec Lenarčič, poslanec dr. K r e k, pos'anec dr. Lampe, poslanec grof Barbo, poslanec Margheri in poslanec Pogač-n i k.
Pri volitvah upravnega odseka, obstojočega iz 10 članov, je bil izvoljen iz kurije veleposestva baron Liechtenberg, iz kurije mest in trgov poslanec Novak, iz kmečke kurije poslanec Po v še, iz splošne kurije poslanec Hladnik, iz cele zbornice so izvoljeni poslanci: dr. Lampe, Košak, Višnikar. Jaklič, P i b e r in Galr
V ustavni in občinski odsek so
bili izvoljeni po kurijah: dr. E g e r, poslanec G a n g 1, poslanec Demšar, poslanec P e g a n in poslanec J a r c, poslanec grof Barbo, Višnikar, Ravnikar, Jaklič in Z a b r e t.
V šolsk.Aii odseku so bili izvoljeni sledeči poslanci: Grof Mar-gheri, Gangl, Hladnik, Lav-r e n č i č in dr. E g e r, J a r c, P e r-havc, dr. Pegan, Ravnikar in Reisn er.
V obrtni odsek so bili izvoljeni: poslanec baron B o r n, T u r k, dr. Zaje. Bartol in iz cele zbornice posltnec V e h o v e c in dr. Žitnik.
V verifikacij<?ki odsek so bili izvoljeni: poslanec dr. Eg e r, dr. Vilfan, Z a b r e t, dr. Zaje, J a r c in dr. Pegan.
V imunitetni odsek so bili izvoljeni: poslanec baron B o r n, dr. Vi 1-fan. V e h o v e c, M a t j a š i e in poslanec dr. Pegan in Kobi.
V odsek za letno poročilo so bili izvoljeni: poslanec baron Rechbach. Supančič, Ravnikar, Kobi in poslanec Dimnik in Z i t n i k.
V personalni odsek so bili izvoljeni : poslanec baron L i e c h t e u -berg, Reisner, Jaklič, P i -ber, Dimnik in dr. Z a j c.
V kmetijski odsek so bili izvoljeni sledeči poslanci: grof Barbo, Lenarčič, Po vse, Dimnik, in iz cele zbornice poslanci: A p f a I-terer, Lenarčič, Zabret, Demšar, Piber in Ribnika r.
Nato prekine deželni glavar sejo za deset minut.
V nadaljevanju seje poroča deželni glavar o konstituciji odsekov.
Zapisnikar prečita nato dopis deželnega predsednika, s katerim se zahvaljuje za vdanoetno adreso deželnega zbora.
Predlog Re t s n e r j a in tovarišev se odkaže šolskemu odseku, ustavnemu odseku več drugih predlog in več peticij peticijskemu odseku.
Namesto poslanca Mandla se izvoli iz kurije kmečkih občin za reditelja poslanec V e h o v e c.
Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januarja do konca decembra 1910 se odkaže upravnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca v kmetskih občinah volilnega okraja Trebnje-Visnja gora - Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče se odkaže veri-fikacijskemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep
klada deželne prisilne delavnico sa leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep gledališkega zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic sa leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov aa leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep de-želno-kulturnega zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep muzejskega zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep nor-malno-šolskcga zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi bolničnega, blazničnega, po rod ničnega in najdeniŠkega zaklada za leto 1010 in razkazi imovin teh zakladov koncem leta 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi grmskega zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o ureditvi in zvišanju ^""danjih p!~e deželnim cestarjem te; njihov v starostne preskrbe se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski fklep me-lijoracijskega zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za leto 1910 se odkaže finančnemu odseku.
Vladna predloga z načrtom vodo-pravnega zakona za vojvodino Kranjsko se odkaže upravnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izpremenjeni načrt novega lovskega zakona se odkaže upravnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o prošnji Friderika Kaucfcega, učUelja na petrazredni ljudski šoli v Kočevju, za vštetev na zasebni ljudski šoli ste-klnrnice v Kočevju prebite službene dobe pri svoje časni odmeri pokojnine se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona o pravnih sredstvih proti odločbam in odredbam občinskih in drugih avtonomnih oblastev se odstopi ustavnemu odseku.
Poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga deželni proračun za leto 1912 se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo dež. odbora, v zadevi načrta zakona glede uprave skupnih zemljišč, se odkaže kmetijskemu odseku.
Poročilo dež. odbora o preosnovi pouka in gospodarstva na kmetijski šoli na Grmu in v izprememhi šolskega statuta, se odkaže kmetijskemu odseku.
Poročilo dež. odbora o nekaterih priredbah v deželni prisilni delavnici v Ljubljani se odkaže upravnemu odseku.
Poročilo dež. odbora in zakonski načrt o uravnavi Sore od GodešiČ do GoriČan se odkaže kmetijskemu odseku.
Poročilo dež. odbora glede dovolitve letnega prispevka 600 K za 4 gojence ustanov, zavoda za gluhoneme se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga načrt o izprememhi § 13. zakona z dne 13. junija 1882, dež. za k. Št. 25, I. 1886, o odkupu novčnih in prirodninskfh davščin za cerkve, župnije In njih organe «e odkaže upravnemu odseku.
Poročilo dež. odbora o dopolnilnih volitvah dveh poslancev iz volilnega okraja mesta Ljubljane se odkaže verifikacijskemu odseku.
Poročilo dež. odbora o razdružitvi krajne občine Mošnje v tri samostojne krajne občine: Lese. Ljubno in Mošnje, se odkaže ustavnemu odseku.
Poročilo dež. odbora o ustanovitvi samostojne krajne občine Sela pri Sumperku, se odkaže ustavnemu odseku.
Poročilo dež. odbora o pobiranju 140% doklade od interesentov vodovoda v Godoviču 1. 1912, se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo dež. odbora o pobira* nju doklad sa občino Vrhnika sa lato 1912, in sicer v davčni občini Vrhnika 130%, v davčni občini Stara Vrhnika od udeležencev vodovoda pa 180% doklade, se odkaže finančnemu odseku.
Poročilo dež. odbora o pobiranju ' skem imamo najmanj žlvinozaTav-
1M% doklade v občini Celje sa leto nikov.
1912, se odkaže finančnemu odseku. Poslanec D r o b n i č govori za
Poročilo dež. odbora o prevzetju predlog istotako.
kmetijsko - kemičnega preizkušava- Poslanec  Bartol zagovarja
lisca za Kranjsko v Ljubljani za de- mazače.
želni zavod, se odkaže kmetijskemu Poslanec Hladnik   pravi, da
odseku. živinozdravniki zato nimajo ugleda
Poročilo dež. odbora o pobiranju med kmeti, ker ne nastopajo kot pri-110%, odnosno 109% doklade v ob- jate!ji kmeta, marveč kot nekaki počini Sv. Križ pri Svibnjem 1. 1912, Iicaji in kmeta šikanirajo, se odkaže finančnemu odseku. Nato pravi, da se je ob času voli-
Poročilo dež. odbora  o  pobira- tev zavzel živinozdravnik v Krškem
nju 126% doklade v občini Trava L za kandidata Ribnikarja in dal po
1912, se odkaže finančnemu odseku, orožnikih     zasledovati klerikalne
Poročilo dež. odbora  glede   vo- kmete, ki so kupili živino na Hrvaš-
iitve višjih   nego 20%   priklad   za kem. Hoče glasovati z navdušenjem
cestne namene, se odkaže finančnemu za predlog.
odseku. Poslanec   M a t j a š i č govori
Poročilo dež. odbora  o  pobira- proti ogledovanju po vaseh, predno
nju 120% doklade po davčni občini dobi posestnik potni list.   Pravi, da
(mestu) Postojna leta 1912, se odka- kmet bolne   živine ne bo   gnal na
že finančnemu odseku. sejm. Taji kužnost slinovke in hoče,
Poročilo   dež. odbora   o novih J da se vrše sejmi kljub kužnim bolez-
splošnih   volitvah za   deželni   zbor nim.
vojvodine Kranjske, se   odkaže  ka- Poslanec Jaklič predlaga ko-
kor tudi prihodnja dva poročila   in nec debate, ki se sprejme.
sicer: Poslanec Piber kot edini pri-
Poročilo dež. odbora   o   volitvi glašeni govornik govori proti biro-
deželnega poslanca za volilni okraj kratizmu kot glavnemu krivcu. Pra-
kmetskih občin Vipava - Idrija. vi, da ima tečaj namen že itak precej
Poročilo dež. odbora   o   volitvi mnogo praktično izvežbanih ljudi še
deželnega poslanca v mestnem volil- bolj izvežbati, ki bi mogli biti tudi
nem okraju Novo mesto, Višnja go- i živinozd ravniku v gotovih slučajih
ra, Črnomelj, Metlika,  Kostanjevi- kot pomoč.
ca, Krško in Ribnica, ustavnemu od- V sklepni besedi se obrača grof
seku, ker jih je ta že imel v obrav- Barbo proti izvajanjem pesi. Ribni-
navi. karja, češ, da celo   zdravništvo ne
Poročilo dež. odbora    v    zadevi more biti brez pomočnikov, babic in
živinozdravniške službe    na   Kranj- v prvi pomoči pri nezgodah izvežba-
skem in o vpeljavi tečajev za izobraz- nih ljudi.   Konstatira, da je namen
bo živinozdravniških pomočnikov. teh kurzov praktične živinorejce v
Formalno se je oglasil Dimnik, njih znanju snopolniti, zato je de-
j da se obravnava takoj, podpira vele- želni odbor tudi sprejel     kurz samo
I posestvo.    Poroča poročevalec   grof ! take, ki imajo že   neka^ y kmetijske
Barbo. Predsedstvo prevzame baron ! pred izobrazbe.
Liechtenberg. Grof Barbo izvaja, da j        Pri   glasovanju    glasujejo za
je treba, da se v ljudstvu z   novimi j predlog deželnega odbora klerikalci
živinezdravniškimi institucijami raz- in veleposestniki ter je bil predlog
širi znanje o živinskih boleznih. Ne- ! tedaj sprejet.
ki kmet iz okolice je prišel na dežel- I        Nato razglasi deželni glavar, da
no vlado, ker je mislil, da bodo tam j ima upravni odsek takoj sejo v loka-
poinagali njegovi bolni kravi.   Zato \ lu S. L S., ustavni odsek jutri v lo-
predlaga deželni odbor: j kalu Narodno napredne stranke.
Visoki deželni zbor izvoli to po- j       Finančni odsek zboruje v soboto
j ročilo vzeti na znanje in deželni od- j nb polu 10. v lokalu ljudske stranke,
bor pooblastiti, da priredi dalnje ži- j Prihodnjo sejo naznani deželni gla-
vinozdravniške tečaje za   izobrazbo ; var pismenim potom.   Nato je bila
živinozdravniških   pomočnikov.   Tu- ; zaključena seja.
i di naj se deželni odbor pooblasti, da j za vodstvo takih tečajev   v službo
vzame   diplomiranega   živinozdrav- | J|^ OVY%Q V©Stl
nika proti primerni nagradi. m^ B 8      w 5 u  ^ '  *-*<^a*s *
Poslanec   Ribnikar govori proti. Priznava potrebo, da se nekaj ukrene. Zbornica bo sklenila vpeljati živinozdravniški   tečaj za izobrazbo j živinozdravniških pomočnikov. Iz
-f- Volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Klerikalci morajo imeti o kranjskih trgovcih in obrtnikih jako čudne pojme. Kar namreč pisarijo klerikalni listi sedaj povodom voii-
stanovskega   stališča je to obsojati,    tev v trgovsko in obrtno zbornico, je kaj bi sicer rekli recimo odvetniki in   skrajno neumno. Mar mislijo kleri-duhovniki, če bi se ustanovili v njih t kalci, da so kranjski trgovci in obrt-stanovib enaki tečaji. Toda to je celo , niki tako kratkovidni, da jih bo »Slo-škodljivo. Naše gospodarstvo je zato    venec« z oslarijami vjel na svoje li-slabo,    ker primanjkuje strokovnja- I maniee? Največja med vsemi neum-kov. Treba bi bilo, da bi bil v vsakem    nostimi, kar jih piše »Slovenec«, je j sodnem okraju nastavljen   strokov- j pa vsekako njegovo slavljenje delo-I njak. V zadnjem času ravno cepljenje   vanja klerikalnih članov trgovske in zelo blagodejno vpliva. Tak živino-   obrtne zbornice. Največja in najime-zdravnik bi mogel to vršiti.    Kakor   nitnejša stvar, ki so jo storili kleri-duhovnik in zdravnik, bi moral tudi | kalci, je vsekako ta, da je podpred-I on svoj poklic izvrševati.    On pa bi ? sednik   trgovske in obrtne zbornice » moral vzeti v svoje roke tudi rezanje j Kregar v zvezi s sedanjim občinskim I in splošno gospodarstvo.   Ustanoviti • svetnikom Stefetom   uprizoril v tr-i bomo morali tudi živinsko zavaroval- j govski zbornici nečuveno sleparijo v I nico, za to je treba tudi skrokovnja- i svrho velikanske goljufije pri volit-j kov. Treba je strokovnjakov, ki ima- j vah, zaradi katerega zločina sta mo-j jo primerno predizobrazbo,   da pri- j ža sedaj v kazenski preiskavi in se ; reja tudi tečaje in predavanja. Treba j jim že odpirajo vrata kriminala. To j je, da dežela da štipendije takim lju- [ je najimenitnejše,   kar so klerikalci
Idem, ki se hočejo posvetiti temu sta- j storili v trgovski in obrtni zbornici, nu. Treba je znesek 3000 K vsaj po- j to je krona vsega njihovega delova-I dvojiti, da se s Štipendijo privabi na- j nja za trgovski in obrtni stan in to * raščaj. Poleg tega pa mora biti živi- • delovanje je bilo že priznano s tem, nozdravnik glede plače enak držav- j da Kregar ni bil od cesarja potrjen nim uslužbencem, potem se normira j za zborničnega podpredsednika. Pri tudi lahko poseben tarif. Z živino- j tej stvari so klerikalci res pokazali zdravniškim tečajem ni naši deželi posebne zmožnosti, pri vseh stvareh, nič pomagano, to je samo varanje I kjer se je šlo za korist trgovcev in kmeta, Zivinozdravnik po svojih štu- j obrtnikov, pa so klerikalci pokazali dijah ni popolnoma izvežban, treba i samo, da nič ne znajo in da so ne-
mu je še prakse, kako pa naj v korist naše živinoreje dela absolvent take šole? Pri nas v deželi itak cvete ma-zaštvo in škoda je veliko večja, kakor pa morebitna korist Dokazuje na raznih slučajih utemeljenost svojih trditev. Ce celo vojaški podkovači ne znajo toliko, da bi mogli vršiti poklic živinozdravnika, kako bodo mogli to taki absolventi. Referent je sam povedal, da se je deželni odbor obrnil na Tirolsko in ravno Tirolci so vendar v naši deželi na posebnem glasu. (Deželni glavar: Žali prebivalstvo druge dežele! Pokličem vas k redu!) Toda gospoda večine se rada zgleduje nad Nižje Avstrijsko, kjer imajo dobro razvito živi norejstvo. Zato svari pred takim tečajem.
Poslanec J a r c pozdravlja tečaj na Vrhniki. Govori proti Ribnikar-jevim izvajanjem in izraža mnenje, da bi bili državni živinozdravniki le nekaki birokrati. Zagovarja mazače. »Tečaj naj od pomore mazaštvu. Ma-zači tudi ne morejo delati čudežev!«
Nato govori poslanec Galle ter podpira referentov predlog.
Poslanec Ribnikar odgovarja t Jarcu.
!       Govori poslanec baron Apfalte-rer, ceni vrednost živine na Kranj« |
* skem 60 do 70 milijonov. Na Kranj- m
zmožni za vsako resno delo. Kdor je bil kdaj pri javnih sejah trgovske in obrtne zbornice, tisti ve, kako žalostno vlogo so klerikalci igral i. Navad no niso znali drugega, kakor da so prinesli seboj kak spisan predlogi č in ga prečitali — utemeljevati ga pa niso znali, nego so utemeljevanje njihovih predlogov velikodušno prepuščali zbornični pisarni. Kake bu-dalosti so klerikalci časih predlagali, priča n. pr. klerikalni predlog, naj se prepove uvoz istrskega vina na Kranjsko. Ta predlog je kapitalna oslarija, ker uvoza istrskega vina na Kranjsko sploh ni mogoče prepovedati, in ker so gostilničarji vendar interesiram na tem, da dobe ceneje vino iz Istre, ne pa da bi se jim vino še podražilo. Kako more človek, ki zastopa v zbornici obrtnike, kaj takega predlagati f Zmožen je tega pao le človek, ki ne zna do pet Šteti in ne vidi dlje, kakor na dno svoje sklede. In ravno take baze, kakor je bil t predlog glede istrskega vina, so tudi skoro vsi predlogi, ki so jih podali klerikalci. Vedno so le skozi okno govorili in ljudem sipali pesek v oči, vedno pa tudi dokazali, da nič ne vedo in nič ne znajo.
+ Volilcom v trgovsko In obrt-
Klerikalni in«
t
pani na Grosupljem, v Šmarja in 8t Vida so baje izvršili že vse priprave, da bi volilne legitimacije in glasovnice, poslane volilcem za trgovsko in obrtno zbornico v njihovi občini, enostavno na pesti po basali in jih tako dobili v svoje kremplje* Toda Is te moke ne bo krnha! Zakaj volilci v trgovsko in obrtno zbornico bodo dobili volilne legitimacije dostavljene pO posti priporočeno In s vzvratnim II* sto m. Vsaka legitimacija in g'asov* niča se bo morala od pošte osebno dostaviti volilen in vsak volilec bo moral sprejem dokumentov s svoje* ročnim podpisom potrditi na recepi-su in vzvratnem lista. Toliko našim somišljenikom v vednost in ravnanje!
-t- »Slovenec« se jezi, da zaostaja glede raznih važnih vesti daleč za nami. Mi mu ne moremo pomagati in neokusni napadi na razne naše redak torje dejstva ne bedo odpravili. Zlasti v ljubljanskih in pa kranjskih zadevah se naše izvrstne informacije »Slovencu« silno »fržmagajo«. Je res nekoliko blamabel, da je »glavni organ« vesoljne ljudske stranke, ki hi po vsej pravici moral imeti tudi glede časnikarska poročil in informacij vsaj one privilegije, ki jih vži-vajo njegovi gospodarji na političnem polju, tako slabo podučen. Njegova časnikarska pomanjkljivost je kronična, zlasti v zadevi ljubljanskega občinskega odbora. Mi smo javili kedaj se sestane novo mestno zastopstvo, ko se »Slovencu« o tem še sanjalo ni, in javili smo tudi, da je dr. Tavčar kot ljubljanski župan že potrjen. Kakor je bilo prvo res, tako je tudi drugo resnica; fabriciranje vesti prepuščamo gospodom v »Katoliški tiskarni«. To njihovo lastnost poznajo gospoda, ki izvršujejo višje nadzorstvo nad »Slovencem« najbolje. Zato lahko izdamo danes častite-mu kolegu še eno veliko skrivnost: kakor dobro ve, emo tudi o zadevah klerikalne stranke boljše informirani kot on sam. Tako n. pr. nam je naznanil dr. Šusteršič, čim je bilo njegovo imenovanje za deželnega rlu-varja gotova stvar, da obdrži svoj državnozborski mandat. Mi smo to v takratnem dunajskem brzojavu izrecno poudarili,medtem ko je »Slovenec« prif bč:l le dejstvo imenovanja ter šele tri dni pozneje zvedel, da ostane dr. Šusteršič še nadalje državni poslanec ... Kakor rečeno, mi za to ne moremo, če nam celo, klerikalni voditelji zaupajo svoje najtajnej-šc namene ter tako »Slov. Narod« skoraj celi teden popreje izve, kaj bo sklenil izvrševalni odbor S. L. S. v zadevi Susteršičevega mandata. Je pač tako, klerikalci svoje liste tiskajo, informirajo pa se iz naših. »Slovenca« prodajajo, »Narod« berejo. »Slovenec« naj strelja torej v bodoče na svoje ljubljene vodite'je, kadar ga bodo zopet enkrat z informacijami pustiti na cedilu in naj pusti Kra-merje in druge naše ljudi pri miru. Na nesramne napade »Slovencevih« urednikov naperjene proti stanovskemu tovarišu žal ne moremo z resnim orožjem odgovoriti. Klerikalni žnrnalisti niso organzlrani, da bi jih mogel nekvalificirano napadeni prijeti pred časnikarskiim tribuna-lom, ki bi jih poučil o dolžnostih spodobnega časnikarja.
-f* Kranjska deželna banka. 2e dolgo, dolgo je trga kar so klerikalci s sumljivo naglico s'* leni i i ustanoviti kranjsko deželno banko, a desedaj se ni o tem zavodu nič drugega slišalo, kakor da gospodje ne morejo dobiti primernega ravnatelja. Najprej so ga iskali na Češkem, potem so poslali na deželne stroške študirat in prakticirat domačina, ki pa ima to strašno slabo lastnost, da ga klerikalna politika nič ne zanima in ki zaradi tega tudi ni bil nastavljen in končno so prišli na dalmatinca Rašico, ki strelja kozle pri Zadružni zvezi, in ga določili za ravnatelja, dasi sodi na to mesto ravno tako, kakor kak občinski redar za policijskega ravnatelja. Vodstvo kranjske deželne banke je poverjeno posebnemu knratorijn, ki pa menda nima nič govoriti in nič določevati, kajti sklican je menda prvič na soboto dne 20. t. m. v prostore deželnega odbora, dočim so brez njega in za njegovim hrbtom že toliko pripravili, da bo kuratorj takoj v tej seji reševal že — prošnje za posojila. To je vseka ko zelo značilno, a tudi nekoliko sumljivo. Sicer pa iz te banke ne bo nikoli nič posebnega, ker je bilo že zdavnaj iz nežnih ozirov na »Ljudsko posojilnico« in na dr. Š stiršica sklenjeno, da ne sme banka nikoli nad 10 milijonov kron vleg imeti.
+ t asi se spreminjajo. Pred dvema, tremi leti je bilo, ko je bilo v »Slovencu« dan za dnevom citati slavespeve na politiko grofa Aehreu-thala in na njegovo državniško modrost. Ti hvalospevi so se pojavljali od časa do časa do sredi preteklega leta, potem pa so nenadoma prenehali in od tistega časa čitamo v »Slo-venčevih« predalih najmanj vsak teden po en vehementen napad na grofa Aehrenthala in njrgovo politiko.  Mož,  pred katerim ja »Slovo«
nec« še prod pol lata vihtel največjo kadilnico, jo sedaj v njegovih očeh najneepesobnejši diplomat, najsanl-krnejši državnik, kar jib je kdaj imela Avstro-Ogrska za voditelje zunanje svoje politike. In zakaj vse to, zakaj naenkrat taka sprememba v naziranju o Aehrenthalovih sposobnostih] V poaneksijskih čas;h Se je klerikalcem zdelo, da je A hrentVal mož železne pesti, ki je pripravljen za vsako še tako vratolomno aventu-ro. Ker so naši klerikalci veliki prijatelji najraznovrstnejših aventur, pri katerih se da izvrstno v kalnem ribariti, so Aehrenthala poviševali in hvalili njegovo politiko. Čim pa so uvideli, da je grof Lexa vse preje j kakor prijatelj krvavih plesov in da ne mara zaplet<*j?v niti s sosedno Turčijo, niti z Italijo, so takoj spremenili svoje kapice ter se prelevili iz njegovih občudovalcev in zagovornikov v odločne njegove nasprotnike. In sedaj devajo v nič njegovo državniško modrost in dan za dnevom ponavljalo svoj ceterum censeo, da mora Aehrenthal odstopiti, češ da je edina zapreka končnemu obračunu z Italijo. Seveda klerikalci v tej svoji zatevi niso originalni; oni so samo odmev razpoloženja proti Aehren-thalu v gotovih krogih in v nemški krščansko-socijalni stranki. Zato se pač lahko zgodi, da bo Aehrenthal padel ne morda radi napadov »Slo-venčevih«, marveč radi nerazpolože-nja onih gori. Toda kaj pričakujejo naši kleri1 a'ci, ki se dado sramotno izrabljati kot »kanon nfutter«, od novega možat Tako naivni menda vendar niso, da bi verjeli, da bi novi zunanji minister radi lepih oči kakega VVeisskirchnerja ali Šuster-šiča zaplesal krvavo polko z Italijo...
+ »Slov. Branik« in »Učitelj-ska tiskarna«. Med k n?orcijem, ki izdaja list »Slov. Branik« in med »Učiteljsko tiskarno« je nastal oster konflikt. Tiskarni so bili namreč iz-ročrni za številko »Slov. Branika«, ki je izšla 7. t. m. različni rokopisi. Izmed teh rokopisov pa je »Dan« ne da bi vprašal uredništvo ali lastništvo »Slov. Branika«, popolnoma svojevoljno vzel uvodni članek in šest notic in jih priobčil v številki z dne 4. t. m., torej tri dni predno je izšel »Slov. Branik«. Ogorčeni kon-sorcij »Slov. Branika« je zaradi tega »Učiteljsko tiskarno« poklical na odgovor, »Dan« pa sploh ni smatral za potrebno, da bi svoje brezprimemo postopanje opravičil nego se je zadovoljil z notičico dne 5. t. m., da je članek posnel po še ne izdanem »Braniku«, doeim je o »posnetih« doticah , sploh molčal.
i        — Neopravičeno zaprta pot. Mi-
j mo strelišča vodi na Zgornji Rožnik jako priljubljena pot, ki   jo zlasti vporabljajo ljudje, ki gredo radi po strmi poti. da nekoliko napno mišice j in se nekoliko   izdatnejše ntrudijo, j kakor je to mogoče na   ravni poti. Zdaj je streliško društvo to pot naenkrat zaprlo in razobesilo napis, da je hoja po tej poti prepovedana. V javnem interesu je želeti, da se občina Vič odločno upre poskusu streli-škega društva  pripraviti občinstvo ob porabo tega pota. Prejšnji lastnik Zgornjega Rožnika se je svoj čas za-| radi te poti že pravdal s streliskim društvom in je v tej pravdi tudi zmagal. Zdaj je streliško društvo novic l poskusilo zapreti   to pot.   V imenu dobrega prijateljstva; ki vlada med j ljubljanskim mestom in viško občino I upamo,   da bo občina   Vič branila [ javni interes in se zavzela za to, da ostane ta pot odprta.
Urmla je v Spodnji Šifki gospa Marija Podvornik, trgovka in posestnica. P. v m !
V Dolenjem Logatcu je ondotno bralno društvo   vsled pomanjkanja članov mirno v gospodu zaspalo. Med j veljaki ni nobenega medsobojnega j razumevanja in, vsak vleče na svojo j stran.
; Oropani Maeedonci. V premogovniku v Kočevju delali so Maeedonci Juri Spaso, Arse Pantil, Aleksander Konstantin, Traiko Nau in Miha Peševič. V noči od 8. do 9. prosinca so mirno spali v baraki št. 151, ko priderejo o polnoči tje »tiri Hrvatje: Nikola Cutič, Mile Sakič, Mile Rakavina in Mile Jurkovič razbi-jejo svetilke in nastavijo ležečim Macedoncem nože, in samokrese na prsi s krikom: »Dajte novaca!« Prestrašeni Maeedonci so izročili ves denar, kar so ga imeli, 85 K 16 v. Roparji so pobrali še eno srebrno uro z verižico, en mošnjiček iz steklenih biserov, dva para čevljev, eno sraj-
; co in ene spodnje hlače. S tem plenom so jo urno odkurili. Dva izmed njih — namreč Nikolo Čutič in Mile Sakiča je že izsledila in prijela policija na Reki. Mile Rakavina in Mile Jurkovič pa še nista v rokah pravi-e. — Rakavina je rojen leta 1878, Mile Jurkovič je okoli 17 let star in ima sledove močne opekline na desnem licu. — Oba sta pristojna v Pe-rušič na Hrvaškem. — Tudi oropani Maeedonci so zapustili Kočevje in odšli par dni pozneje neznano kam.
. — Kdor bi  iaalodil  Rakavino ali
Jurkoviča, ali pa katerega izmed oropanlb Maeedoncev, naj to naznani najbližnji orožniški postaji ali policijski oblasti ali pa neposredno okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je vpeljana preiskava.
Is Vipave. Pretečono leto je preteklo že 30 let kar obstoji v Vipavi gasilno društvo, ki je vedno izvrševalo svojo nalogo, ne oziraje se na desno ali na levo. — D-sedaj je imelo shrambo za svoje orodje in gasilne priprave v prostorih vipavske graščine in to pod pokojnim grofom, ki je bil tudi častni načelnik do svoje smrti in pod sedanjim posestnikom g. baronom. Od teh protorov ni plačevalo nikake najem&čine, za kar izreka odbor .gasilnega društva sedanjemu posestniku g. barona iskreno zahvalo. Ti prostori porab'li se bodo sedaj za vojaško kuhinjo in društvo mora do konca tega meseca prostor izprazniti in si drugega iskati. — Društvo je sedaj takerekoč na cesti in mislimo, da je dolžnost občine, preskrbeti mu primeren prostor. Saj društvo dosedaj ni občine nadlegovalo za kakšne podpore, vzdrževalo se je samo, menda je v vseh 30 letih le enkrat prejelo od občine 200 kron; pač pa sedaj zahtevamo, ako je Vipavi kaj na tem, da se društvo obdrži, da nam preskrbi pripraven prostor za shrambo društvenega orodja. To pa seveda ni dolžnost samo enega meža, pač pa cele občine, oziroma Vipavskega okraja. Ako hočete torej, da se bode društvo vzdrževalo, preskrbile mu prej ko mogoče lastni prostor, kajti društvo samo si ne more graditi svojega prostora, ima premajhne dohodke, pač pa napravi lahko občina Vipava nekak občinski dom, kjer bi imelo tudi gasilno društvo svojo shrambo, da mu ne bi bilo treba se bati, da se mu danes ali jutri odpove. Toliko v premislek.
Iz Trbovelj nam pišejo: Menda 1. 1910 je pred aga 1 eden izmed občinskih odbornikov, naj trboveljska občina kolekuje vse dopise z narodnim kolkom D. C. M. Nek drug član občnega odb >ra je temu ugovarjal, češ, da je preveč izzivalno, in predlagal, naj se mesto tega nakaže Družbi fiksna letna vsota. To je bilo sprejeto in se je d( ločilo m- uda 50 kron na leto. Za 1. 1910 se je ta vsota tudi izplačala, v izkazilih za 1. 1911 pa te vsotice nismo opazili — ali pa smo jo pregledali? Naj se to popravi! Vse spodnještajerske občine, kjer gospodarijo tuji Nemci z denarjem Slovencev domačinov, podpirajo letno šulferajn in zidmarko z velikimi vsotami — ali bi ne smela in ne mogla tudi naša ve'ika in premožna občina nakazati »Družbi C. in M.« u »Braniboru« letno par stota-kov?
r" uradnega lista. V konkurz jc 'el Fran Vrstovšek, trgovec v Cerknici. Narok 25. januarja. — Dražba zemljišč vlož. št. 4 in 179 kat. obč. Harije, obstoječih iz 45 zemljiških parcel in sicer njiv, pašnikov in travnikov, se vrši 26. janu arja pri c. kr. okr. sodniji v Ilirski Bistrici. Najmanjši ponudek 32C6 K.
Elektroradiograf »Ideal«. »Sreča je,u krasna drama slovite tvrdke Norchisk-Film Co., vidi se danes in jutri pri večernih predstavah. Slika je umetniško delo in vredna, da si jo vsakdo ogleda. — V petek specialni večer z učinkovito dramo »Dekle Is bara«.
Priporočljiv gost. S noč i je v neki gostilni delavec Julij Koler ugasnil petrolejko. Ko ga je nato gostilničar stavil na odgovor, ga gost sune od sebe ter mu zagrozi, češ, naj ga pusti le pri miru, ker ima v žepu svinec. Poklicali so nato stražnika, ki je Kolerja preiskal in ker je našel v njegovem žepu nabasan samokres, ga je aretoval.
Zaradi nevarne grožnje areto-van. Snoči je prišel 19'etni in brezposelni Hugon Kozlevčar v stanovanje svoje stare matere in zahteval od nje 10 K denarja. Ker pa teh ni dobil, se je tako ujezil, da je zagrabil stol in razbil z njim več šip. Poklicani policijski stražnik je nevarneža aretoval.
V deželno bolnišnico so pripeljali mlinarja Ivana Cinžarja iz Cer-kelj, kateri si je pri delu v mlinu zlomil levo roko.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Slovencev in 25 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. 22 Koče var je v se je povrnilo z Dunaja.
Izgubila je zasebnica Terezija PoŽgajeva volnen siv plet. — Neka gospodična je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Neka dama je izgubila rjavo ročno torbico, v kateri je imela vezni ključ, očale in vžigalice. — Nek gospod je izgubil očale.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani. Sprejme se: 1 korespon-dent, 1 kontorist, 1 poslovodja, 3 potniki, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki želez-nins!*e stroke, 1 pomočn:k manufakturno stroko, 2 polnočnima spooerij-
ske stroke, 2 kontoristinji, 2 blagaj-ničarki, 3 prodajalke, 6 učencev, 1 učenka. Službe išče: 3 krjigovodji, 3 korespondenti, 4 kontoristi, 5 poslovodij, 4 potniki, 7 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov lelezninrke stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 17 kontoristinj, 21 blagajničark, 14 prodajalk, 6 učencev, 3 nčenke. Posredovalnica posluj»za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Inštalacija župana dr. Ivana Tavčarja.
Donos io dobila deželna vlada olioilalno obvo-tilo i Dunaja, da Jo ossar potrdil izvolita* dr. Ivana Tavčarja mm noatnoga župana Ijnbllanskoga.
Sl07eana instalacija novega lupana aa trrtl v soboto, dao 20. L m. ob 10. dopoldno v mosta! zbornici na magistratu.
Narodna obramba.
V Štepanji vasi se vrši v nedeljo, 21. t. m. popoldne, v dobro znani gostilni Antona Novaka predpustna veselica ondotne Ciril-Metodove podružnice.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v četrtek se igra za nepar-abonente izvrstna satirična burka nVraž i Rudi", ki je zbujala v nedeljo mnogo smeha in veselja. — V soboto se igra prvič za par-abonente Fr. Moinarja komedija ljubosumnosti in igralske mčernernosii „Gardist", ki spada med najnovejše senzačne dramske novitete. — V nedeljo prvič Weisova opereta „Revizor" (j>o Gogoljevi komediji).
Slovenso gledališče. Tudi snoč-nja predstava opere »Carinen«, v kateri je gostovala ga. A. Horvatova, je bila razprodana in na gotovih mestih, kjer nastopa Caru.en, na vrhuncu operne umetnosti. Temni in strastni gas ter c gojena igra ge. Horvatove sta občinstvo izvabila v tajni čar njene umetnosti in izzvala znova polno občutje. Poklonjen ji je bil rožni bouquet, in umetnica se je prisrčuo zahvaljevala za priznanje. — Drugi so bili, zlasti v nastopih s Carmen, prav dobri, Micaela izborna.
Niše ženstvo v Preier ovih časih. V petek, 19. t. m. se vrši v •Mestnem domu" ob 8. zvečer javno predavanje .Splošnega slovenskega ženskega društva". Predava gospod profesor dr. Fr. Ilešič o temi: Naše ženstvo v Prešernovih časih. Vstopnina, 20 v za osebo, je namenjena Cml-Metodovemu skladu. Dijaki in dijakinje so vstopnine prosti.
Razne stvari.
4 Čudna smrt otroka. Praga, 16. jan. Triletni sin bančnega uradnika Švabinskega je danes na čuden način ponesrečil. Deček je šel na stranišče, kjer so zažgali oglje, da se zamrznjeni vodovod odtaja. Deček se je vsied plinov zadušil, predno so mogli odpreti vrata.
* Velikanski požar. Tokio, 16. jan. V Osaki je izbruhnil velikanski požar. 5268 hiš je bilo uničenih in čez 30000 ljudi je brez strehe.
* Enoletna prostovoljca pogra žajo. I no m ost 16. jan. V Bocnu pogrešajo štiri enoletne prostovoljce, ki so napravili izlet na neko goro. Vojaška patrulja, orožništvo in civilisti so jih šli iskat.
* Tolsto o «a pisma uničena. Moskva, 16. jan. Moskovsko sodišče je ukazalo, naj se uniči štirinajst pismov grofa Tolstega, ki se nahajajo v zbirki, ki jo je izdal Sergejeuko. Med temi je tudi pismo na švedske prijatelje miru.
Poskuseni umor in samomor v so<i. Črnovice, 16. jan. Na višji gimnaziji v Suczavi je dijak šestega razreda, Vicente Greczak, pri matematiki štikrat ustrelil na profesorja Mo-kranskega. Profesor se je ves krvav zgrudil. Na to je napadalec samega sebe ustrelil. Bil jc na mestu mrtev. Med učenci je nastala velika panika. Profesorja so umirajočega prepeljali v bolnišnico.
* Stavko. London, 16. jao. O nenvrih pri stavki delavcev v predilnicah v Lawrencc poročajo: Proti tks-edentom so moiab nastopiti s topov*. Mnogo je bilo mrt v h in ranjenih B »j ic ti a al več ur. Tudi od vladnih čet ja bilo u-mreenih več vojakov.
* Požar. Neapolj, 16 jao. V palači G. G acomo, kjer se nahaja tudi I nanćni urad, te isb uhnil p«*šar, ki je ogrožal tudi magistrat m Neapoli-tko banko. Posrečilo se jo puaar prvu ju-
tru udušitf. Štiri gasilce so prepeljali v bolnišnico.
* V lavovi kletki ponesrečila. Parfiz, iS. ian. I* Rouena poro ao: V nekem tukatšnem cirku-u je igralka Lebrarch stopda v kletko, v kateri je b Io več levov. Naenkrat jo edrn napade ter tazmesari. Strežaii so r rihitelt na pomoč ter usmrtili enega leva. Še le potem se je posrečilo grozno raz-rre*arjeno igralko izvleči *z kletke. Na potu v bolntin co <e umrla.
* Zrakoplovstvo. Berolin, 15. jan. Zrak no v a&Uca, ki se je včeraj vzdign I v BcTobnu z osmimi drugimi zrakoplovci, se ie vjfI za neki strelovod. Zrakoplovi c, inženir dr B^ch, je padci iz zrakoplova ter se težko po-
k doval
* Plavž se ja podrl. Berolin, 16 jao. V Muhlhe.mu c b Rent se je uon či podrl p.aiž. Dvanajst delavcev, ki so v bližini delali, je tekoča ruda dosrg'a. Osem dHavcev je bilo takoj mriv h.  3t*ne d^ugi na težko raneni.
* Ponarejevalci denarja O d es a, 16. jan. Tukaj so zasačili tolpo ponarejevalcev denarja, ki je obstojala iz dveh Rusov, enega Srba, enega Bol* gara in enega Turka. V dobro urejeni litografiji so izdelovali srbski denar. Spravili so ga več nego 300.000 dinarjev papirnatega denarja v promet.
* Žrtev ameriš ega dvoboja, Braševo, 16. jan. Igralec Jožef Ra-day-Toth se je danes ustrelil. Iz dnevnika, ki ga je zapustil, je razvidno, da je bil žrtev ameriškega dvoboja.
* Stotnik — goljuf. Pisek, 16. jan. Stotnik Rihard Wahl je ponaredil za 35.000 kron menic ter nato pobegnil.
* Baron ca obsojena   na smrt.
Sodišče na Francoskem je obsodilo baronico Couvrignv na smrt, njenega sina Roberta pa na dvajsetletno delo v kaznilnici. Baron Robert je star šele osemnajst let. Baronica de Couvrigny je potomka precej bogate francoske plemenitaške rodbine. Svojo mladost je preživila precej brez nadzorstva in je že zgodaj začela piti alkoholne pijače. Po cele dneve in cele noči je pijančevala s kmeti in hlapci svojega posestva ter uganJali z njimi v pijanosti najnesramneiše orgije. Ko je njen soprog nadzoroval delo na polju, je ona pijančevala. S svo;im osemnajst-letnim sinom Robertom, z mlajšima sinovoma ter enajstletno hčerko je uganjala najnesramne:še stvari. Svojemu najstarejšemu sinu je dala kar tri mlade služkinje. Soprog baronice je seveda vsled razuzdanosti svoje Žene zelo trpel. Ni pa imel dovolj energije, da bi nastopil proti svoji ženi. Edini korak, ki ga je napravil, je bil, da ni hotel plačati njenih dolgov lerjistem preprečil, da bi delala dolgove. Ko pa žena ni imela več denarja in je bila že vse poprodala, je zahtevala od moža denarja. Mož ji pa ni hotel ugoditi in to je bila njegova smrt. Pijana baronica je sklicala k tajni seji svoje otroke in služkinje. In v tej seji so sklenili, barona umoriti. Trikrat so ga skušali zastrupiti, toda strup ni učinkoval. Tedaj so pa sklenili barona ustreliti. Sin Robert naj bi to izvršil. Mati sama mu je nabasala puško, s katero je Robert čakal očeta za nekim drevesom. Ko je oče prišel, je sin ustrelil. Oče se je namestu mrtev zgrudil. Mati je nato konstatirala, da je baron mrtev. Nato so priredili veliko pijančevanje. Umora je bila takoj osumljena baronica. Ko so jo prijeli, ni tajila.
* Avstrija v nevarnosti. »Dan-zers Armeezcitung- naznanja, da je izšla neka knjiga »Potovanje okoli sveta«, kojo je izdal c. in kr. stotnik Jarouiir Ho"y. Ta stotnik je nastopil svojo pot v spremstvu svojega brata iz Trsta čez Egipt na nekem parobrodu avstrijskega Llovda. Med potjo ob dalmatinski obali sliša požrtvovalni popotnik, kako neki Llovdov pa-robrodni častnik v p ugovoru s so potujočim Lahom izjavlja, da ni Avstrijec, ampek da In -a* Sns! i Slovan! — Dalje beleži pisatelj, da je čul nekega zamorca iz črnega Sudana, ki ga je srečal v Kabiri, gcveriti perfektno Češko; vprašavši ga, kje se je naučil Češkega jezika, izve da je bil Črni Sudanec dclj časa na Dunaju, kjer se je popolnoma pri »čil češkemu jeziku, — a nc nemščini! — Sedaj pa je krik in vik v nemskom Izraelu, češ vsa Avstrija je že malone — črškoslovanska postala! Vsako imenovanje drugega un;dn:ka, kojega ni poprej akceptiral nemški »Volksrat«, se že smatra za napad na nemško posestno stanje in zr.četk' m čehiz;ranja in slavizirrnja Avstrij:! Resničen je latinski pregovor; »Quem dii perdere velunt . . .« itd.
* Duhovnik-urednik — s pasjim bičem tepen. Klerikrlni žurnalis».i so pač povsod enaki. Njihova glavna naloga obstoji v tem, da svojemu bližnjiku kradejo dobro ime. O Jakom poštenjakoviču poročnjo :z Stolnega Belgrada: Pred kratkim je bila v nekem klerikalnem listu kompromitirana neka dama, da je ukradla čipke. In četudi je časopis navedel lamo začetne črke, je vendar ntesto vedelo, da gre za soprogo na *-poročnika   Elemerja Cs. 69. j>espol-
fca, ki je zdaj stacijoniran v ftitekti v
Bosni. Ko je ta o teui izvedel, s» je vtal dopust in priacl v Stolni Leli grad. Počakal je na cesti urednika đc ti t nega časopisa kat. kateheta Fr. Bilkeja ter ga popolnoma po zasln ienju pretepel s pasjim bičem. Just-r.ik se je na to sam javil vojaški oblasti.
• Svojo kožo je prodal. Te dni je
umrl v Hodmezo - Vasarhely je umri
neki mož, ki je bil na Ogrskem zrlo znan: kmetovalec Lukas Nagy. Bil je čez dva metra visek in je bil kolosalno močan. Enkrat se je produciraj v cirkusu in pri tej priliki je nekemu inozemskemu muzeju prodal svojo kožo za 800 K pod pogojem, da ima niuzej pravico, po njegovi smrti z njrgovega trupla kožo potegniti ter jo nagaeiti. Ostalo truplo pa mora z vsemi častmi pokopati na pokopališču v Hodmezo - Vasarhelv. Nagv je zbolel preteklo jesen in bi se moral dati operirati. Tega pa ni hotel dopustiti. Utemeljeval je to s tem, da je muzeju prodal svojo zdravo kožo. In zdaj je umrl v starosti osemdesetih let. Na smrtni postelji mu je bilo pa vendarle žal, da je napravil ono pogodbo z muzejem. S solzami v očeh je prosil svoje sorodnike, naj ga odveze jo te pogodbe. In tako so sorodniki, namesto da bi kaj podedovali, plačali muzeju 800 K.
* 27 let si ni strigel nohtov. Orientalski duhovniki ee na vse mogeče načine trudijo pridobiti vernikov za svoje religiozne priredbe. Izmišljujejo si razne stvari; eden ima kožo, ki ?e je ne more raniti, drugi zna zopet čarati. N. ki kitajski duhovnik je pa menda v tem oziru dosegel rekord. Verniki hodijo v velikem številu k njemu, da občudujejo njegove dolge nohte na rokah. Na Kitajskem je sicer navada, da nosijo bogatini dolge nohte, toda tako dolgih nohtov pač nima nihče nego ta — slavni duhovnik. Najdaljši njegov noht meri 568 centimetra, dva druga sta le nekoliko krajša. V svojo največjo žal« st je imel pa pred par leti veliko smolo. Prisol je namreč ob dva nohta svoje levice. Naenkrat ga je začela koža tako zelo srbeti, da se je moral popraskati. Toda oh! dva nohta, uspeh dveletnega trudapolnega truda.sta se odlomila. Da varuje svoje nohte, jih nosi navadno v dolgih bambusovih ftiteralih in le pri religioznih slavno-stih jih kaže pobožnemu ljudstvu. Seveda pa pri tem ce pozabi, pobirati za svoj 271etni trud milcdarov.
V kavarni »Central« je v-ak večer koncert zagrebškega mešanega zbo*ra »Javor«. Petje in proizvajanja ta m buraškega zbora so vredna, da ljubitelji slovanske pesmi in godbe nosetijo ta koncert. Vstop prost, kavarna je vso noč odprta.
Telefonska in brzojavno poročila.
Občinske volitve.
Rakek, 17. januarja. Občinske volitve za Rakek so preložene.
O Aehrcnthalovi demisiji.
Dunaj,   17. januarja. Minister
zunanjih del grof Aehrenthal se je snoči nepričakovano vrnil semkaj. V političnih krofih se zatrjuj?, da je ta njegov nepričakovani povratek v zvezi z njegovo demisijo. Z druge strani pa zatrjujejo, da se je Aehrenthal vrnil na Dunnj, ker se je njegova bolezen shujšala in ker so mu zdravniki nasvetovali, naj se nemudoma s   Srmernika vrne na Dunaj.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj, 17. januarja. Dunajske
občinske volitve se vrše po zatrdilu iz vodstva krščansko socijalne stranke 22. aprila.
Nadškof dr. Sedej in goriški klerikalci.
Dunaj, 17. januarja. Krščansko-soeialna korespondenca »Avtria« pi-t.e, da je smatrati nenavzoenest goriškega nadškofa dr. Sedeja v goriškem deželnem zboru za demonstrativen protest proti zvezi duhovnka dr. Gregorčiča z italijanskim liberalcem dr. Pa jer jem.
Pogrešani poslanec Silberer.
Dunaj, 17. januarja. O izginulem socijalno demokratskem poslancu Silbererju ni nobenih vesti. Splošno prevladuje mnenje, da je Silberer ponesrečil in, da ni nobene nade, da bi ga našli živega.
JBolez?n papeževega nuncija.
Dunaj, 17. januarja. Danes zjutraj ob 4. je zadela kap tukajšnega papeževega nuncija Bavono. Njegovo stanje je baje brezupno. Z droge strani pa se poroča, da ima nuncij pljučnico, in da je njegov položaj tako opasen, da ni izključena katastrofa.
Poset pri italijanskem poslaniku.
Dunaj, 17. januarja. »Politieche Correspondcnz« dementuje vest, kakor da bi imel poset nadvojvode Le*
opolda Salvatorja pri italijanskem poslaniku D' Avariu političen značaj. Korespondenca zatrjuje, da ja nadvojvoda obiskal poslanika samo
is kurtuazije.
Umor in samomor.
Dunaj, 17. januarja.   V nekem
hotelu v sedmem okraju je danes po noči ustrelil natakar Majer svojo 18-letno ljubico in sebe, ker se zaradi gmotnih težkoč nista mogla poročiti. Majer je bil na mestu mrtev, dekle so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico.
Misterijozna smrt.
Dunaj, 17. januarja. Včeraj so tu pokopali stavbnika Focka, ki je nenadoma umrl preteklo nedeljo. Da nes je policija dala moža odkopati, ker je baje umrl nenaravne smrti in se je na njem izvršil zločin.
Rusinsko - poljska sprava.
Lvov, 17. januarja. V včerajšni plenarni seji poljskih deželnozbor-skih in državnozborskih poslancev je predlagal deželni poslanec grof Stadnicki nezaupnico gališkemu namestnika, na čigar odstranitev morajo delati vsi resnično poljski patri-joti. Po zelo burni debati je bila nezaupnica odklonjena in sprejeta resolucija, ki označuje postopanje namestnika in politiko kluba kot interesom dežele odgovarja ječo.
Krakov, 17. januarja. Rusini upajo pri spravnih konferencah na pomoč ministrskega pre lsednika grofa Stiirgkha, ki se je baje izjavil proti gališkemu namestniku, da pri sedanjih dogovorih med Avstrijo in Rusijo, ne tvori sporazum med Rusini in Poljaki vprašanja za deželo samo, marveč vprašanje cele dr* zave.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 17. januarja. Novoizvoljeni hrvaški sabor je bil včeraj s kraljevim reskriptom sklican na dan 7. februarja.
Kriza v srbskem ministrstvu.
Belgrad, 17. januarja. Listi govore zopet o ministrski krizi in odstopu kabineta Milovanovič, čegar stališče se je med božičnimi počitnicami vsled oslabljenja vladne stranke omajalo.
Položaj v Turčiji.
Carigrad, 17. januarja. Včerajšnja seja turškega senata je bila vsled odsotnosti polovice članov, večidel opozicijonalnih, nesklepčna.
Carigrad, 17. januarja. Albanski vodja Izmail Kemal se je odpeljal v Aleksandri jo, baje da se odtegne, ker ga ne ščiti več imuniteta, zasledovanja zaradi njegovih pogajanj z Mali-sori.
Sofija, 17. januarja. Iz Skoplja javljajo, da so albanski veljaki sklenili, da se prihodnjih volitev v parlament ne udeleže.
Rim, 17. januarja. »Tribuna« poroča iz Patrasa: V Janino je poslala turška vlada en bataljon in 4 baterije iz Lurosa. V Drač je poklicnih tisoč redifov. Med Malisori vre. V Zadirmi so baje umorili več uradnikov.
Mir ined Turčijo in Italijo?
Petrograd, 17. januarja. Ruski listi poročajo, da se bodo med zastopniki velesil vršile konference, kako bi se dal drseči mir med Italijo in Turčijo. Te konference se bodo vršile na podlagi predloga, ki ga vroči velesilam ruska vlada.
Kim, 17. januarja. »Seccolo« poroča, da se bo vršil v Rimu sestanek angleškega ministrskega predsednika Asquita, nemškega kancelarja Beth-mana Hollweger in italijanskega ministra zunanjih del di San Giuliano. Na tem sestanku bodo baje razpravljali o eventualnih korakih, da se doseže mir med Italijo in Turčijo.
Odstranitev smrtne kazni na Španskem.
Pariz, 17. januarja. »Journal des
dčbats« izve iz Madrida: Canalejas je včeraj izjavil, da bo posledica ministrske krize, odstranitev smrtne kazni iz civilnega kazenskega zakonika. Smrtno kazen bi pozneje poznal samo še vojaški kazenski zakonik.
Spanci in Maroko.
Madrid, 17. januarja. Kakor poročajo španski listi, zahtevajo Spanci v Maroku popolno suvereniteto tako v severnih, karkor v južnih pokrajinah ter hočejo te pokrajine zasesti in anektirati.
Cerkvena politika z revolverju
Lizahona, 17. januarja. V Gonve-ji, kamor se je podal lizbonski patriarh, ko je bil iz glavnega mesta izgnan, je prišlo povodom protikleri-kalnih demonstracij do hude rabuke. Duhovniki so streljali z revolverji na demonstrante. Izgovarjajo se, da so bili provocirani.
Neodvisna Mongolija.
Charbin, 17. januarja. Mongolci so zasedli ch trnnssibirski železnici ležeče mandiursko mesto Chaihar. Ki-
tajski uradi in prebivalci so se zatekli v ruski del mosta. Mongolci ao otvorili svoje urada in proglasili ne* odvisnost.
D a zsljubljonoa.
Gradec, 17. januarja. Damvsk1 agent Gutman je snoci odpeljal ženo nekega bogatega dunajskega konfek-cijonarja. Oba sta se z brzovlakom peljala proti jugu. Zapuščeni mož se je obrnil na železniško direkcijo in je dosegel, da so v Gradcu zaljubljeni par prijeli. Agenta so zaprli, ženo pa poslali domov.
Poarečon arakoplo ni vzlet
Dunajsko Novomesto,   17. jan
Nadpoioćnik B al e Se je dvignil 8 svojim biplanom v zrak vkljuh temu, da je temparatura znašala 11° pod mclo. Vzlet se je v vsakem oziru po-sreM.
Zgornja avatri aki daialni zbor.
Lino, 17. januarja. Vsled napredne obstrukcije v deželnem zboru bo Zg. avstrijski deželni zbor 23. ali 24. t. m. odgođen. Klerikalci groze, da bodo začeli obstruiratt v občinskem zastopu v Lincu kot revanŽa za obstrukcijo v deželnem zboru.
Konferenca med vonlm in honved-skim ministrom.
Budimpešta, 17. jan. Domobranski minister general Hassav se odpelje danes na Dunaj, ker bo imel važno konferenco s skupnim vojnim ministrom Auffenbergom
Novi kovani avstrijski novci.
Budimpešta 17. januarja V da-našnii sep se je razpravljalo o novib vr-tah kovanega denarja. Zastopnik Justhove stranke je zahteval, naj bi se v bodoče kovali novci po pet in 50 vinarjev.
Dona a zamrznila.
Belgrad, 17. januarja. Donava je pri Belgradu popolnoma zamrznila, tako da je ves promet z Zemunom ustavljen.
Delavska stavka v Belgiji.
Bruselj, 17. ian Delavska stavka se še vedno nadaljue. Stavka vseh skupaj 30000 delavcev B-da med stavkuioč*mi je vel kančka.
Rusija okupira Mongolijo.
Petrograd 17. januaria. »Noroje Vremjj« poroča, da je kit^j-ka vlada stavila predlog ru-ki vlad;, nai Rusija zasede Mongohjo in s>cer rroti temu, da posodi Kitajski ICO milijonov rublov
Petrograd 17 januarja. V d'plo-matskib krogih sodijo, da bo treba zaradi okupacne M-msfoliie dolgotrajnih pogajanj z A i»le^lco in Jar>on*lco. 7'asti ker zahteva Janonska znantnih konesi* na stroške Kitajske za slučaj ako Rusiia zaseda M »ngolsko.
Boj med  stavkujočimi in policijo.
London, 17 januarja. V Laurenze v Ameriki stavka 25.000 tkalcev. Včeraj je prišlo med policijo in stavkujočimi do ostrega boja, v katerem je obležalo 150 oseb. 50 izmed njih je ranjenih z bajonetom. Vojaštvo je zasedlo vse tovarne, ki so jih naskočili stavkujoči delavci. Vojaštvu so prišli na pomoč ognjegasci, ki so na napadalce brizgali vodo in s tem preprečili, da se množica ni polastila tovarn.
Dogodki na Kitajskem.
London 17. januarja. Iz Pekinga poročajo, da so neznanci poskušali zastrupiti cesarico vdovo. Ta poskus se je ponesrečil. Aretirali so več visokih dvornih dostojanstvenikov.
Frankobrod 17. januarja. .Frankfurter Ztg." javlja : o vzrokih poskuše-nega atentata "na Juanšigaja se do sedaj ni moglo dognati ničesar gotovega. Najbrže so prt atentatu udeleženi princi Mandžuske dinastije. Tri osebe, ki so bile zaradi atentata aretovane, so bile včeraj obglavljene.
Peking 17. januarja. V Penkčovu in Cifu je 300 revolucionarjev zasedlo mesto in opustošilo ulice. Iz provincije Honau poročajo o resnih nemirih. Tudi v Tientsinu so se vršili burni prizori.
London 17. januarja. „Morning post- poroča iz Sangaja, da je revolucionarna mornariška ekspedicija pristala v Šantungu in zasedla Tengčov.
LJUBLJANSKI
ttSEfiNff 7» nuitnmrcr n prosvetl
Letelk XXX. (1910).
Jitodna trgovina
0. Jezeršek
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. ;: po znamo nizkih conah.
Kap&ite v slovenski Mi!
v slovenskem jeziku.
I. zvezek:
Bazenski zakon
o hudodelstvih, pregreškfh in   prestopkih z dne 27. maja 1862 §t. 117 drž. zak. t z dodanim
tiskovnim zakono*n
z dne 17. dec. 1862 St d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan C K; po posti % i 20 vin.
JLrodna knjigarna
w Ljubljani«
t dne 23. maja 1873 Itev. 119 državnega zakonika s dodanim
mSlreflin propisom
ftn drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočirai. _
Trdo varan S K 10 % po potU S K SO v.
Ramn taOiana i liiidiuL
Teodor Korn
(popr.) Henrik Kora)
poKrivalec streh in klepar, ipelialec slrelovodoT. ter Instalater vodovodov
WiM Poljanska cesta it. 9.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skrijem z
»Itd-cmatiri ihiljta (EleniOpaMlzfechck
z iztočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbtnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Gin ii kitajska nam Paslakljeoa posak
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Narodna knjigama
v LJubljani, Prešernova ulica št 7
priporoča sledeče knjige:
• 96— pot mm m—c v avaskik tat atc m lata • K ao k, pol lata 4 X m L tata lata 1 I p 1.
•a in aMvatiiJsk** OfSata alni aa lat* r—m—** anakl — takt**]* pa On a
Aleksandrov  (Mura), Pesmi in romance broš. K 3*50 vez. K 5.— Aškerc A., Balade in romance
broš. K 2 60 vez. K 4 — 1*       Lirske in epske poezije broš. K 2 60 vez. K 4,— »        Četrti zbornik poezij
broš. K 3 50 vez. K 450 »        Mučeniki (Slike iz proti reformacije) broš. K 3— vez. K 4*50 a>        Jadranski biseri. Balade in romance slov. ribičev).
broš. K 3— vez. K 450 »       Pesnitve, Peti zbornik
broš. K 4*— vez. K 5 50 Jerajeva Vida, Pesmi
broš. K 1 60 vez. K 260
Kette Dragotin, Poezije. Uustrovana
Izdaja
broš. K 4*— vez. K 5*50 » Poezije. Ljudska
izdaja
broš. K 1P0 vez. K 2 50 Maister • Vojanov Rudolf, Poezije
broš. K 2-— vez. K 3 —
Medved A.. Poezije  I. zvezek
broš. K 3 80 vez. K 5'— »        Poezije II. zvezek
broš. K 4.— vez. K 540 Poljancc Ljudmila, (Nataša), Poezije broš. K 2 — vpz. K S *— Prešeren Fr. dr., Poevije. Iluatr. Izd.
broš. K 5 — vez. K 6 40 » Po-zije. Ljud. Iii.
broi. K 1-— vez. K 1*40 PrcS°rnov album broš. K 2*40
Zupančič Oton, CaŠa opojnosti
broš. K 2 — vez. K 3 — a Ces plan
broš. K 2-— vez. K 3 — Jurčič Josip, Zbrani spisi I.—XI. rv.
bros. K 13 20 vez. K 22- -Kersnik Jan., Zbrani spisi L—V. zv.
broš. K 25 — vez. K 30*— lievstik Fr., Zbrani spisi I.—-V. zv.
broi. K 21— voz. K 27 —
Stritar J^ Zbrani spisi, IT.—VTT. zv.
(I. zv. razprodan) vez. K 38 60 Tavčar dr. Ivan, Povesti, I.—V. z v.
broš. K 1350 vez. K 16*50 Sienkleviicz Henrik, Z ognjem in mečem, Zgod. roman broš. K 4.50
Sienkievvecz Henrik, Potop, Zgod. roman,   broš. K 640 vez. K 840
Sienkievucz H., Mali vitez, (Pan V«»-lodijevski), Zgod. roman s olikami    broš. K 7 — vez. K 0-50
Sienkievvicz Henrik, Križarji, Zgod. roman broš. K 5*20 vez. K 7*—
Sienkievvicz Henrik, Quo vadiš (Roman iz Neronove dobel
vez. K 5*50
Sienkievvecz  Henrik,  Brez dogme, roman. breš. K 3*— vez. K 4 50 Sienkievvicz Henrik, Rodbina Pola-neških, roman s slikami
bros. K 10— vez. K 13*--Dumas A., Grof Monte Christo, I. In II. knjiga. Roman, broš. K 8 — vez. K 12 — »       Trije mušketirji. Roman.
broš. K 5 — vez. K 6 SO »      Dvajsest let pozneje.(Na* daljevanje romana Trije mušketirji)   broš. K 6-— vez. K 8-—
Duntas A. (sin), Dama s kamel jami.
Roman, broš. K 2 — vez. K 3*20 Dostojevski F. M. Ponižani   in razžaljeni, broš. K 3— vez. K 4*20 Dostojevski F. M.,   Zločin in kazen.
Roman, br. K 10*50 vez. K 13*— Dickens Charles, Oliver Twist,
broš. K 5*— vez. K 6*20 Monteil Edgar, Velika vas.
broš. K 2*40 vez. K 3 40 Tolstoj grof Lev, Ana Karenlna, roman, broš. K 640 vez. K 8*40 VVallace L^ Ben Hnr, roman iz časov Kristusovih, vez. K 4 50 Zeyer Juli, Daiija
broš. K 2*80 vez. K 3*80 Zola, Polom. Zgodov. roman iz dobe nemško-francoske vojske
broš. K 5 60 vez. K 6 80
27
75
Društvena naznanila.
»Sokol II.« vabi na bratski rta* stane k, kateri se vrši danes, v sredo, ob pol 9. zvečer, v gostilni »Pri Zlatem sodčku«. Pred Prulami (Žabjek). Posvetovanje o kandidatih za društveni odbor. Na zdarl
Društvo zdravnikov na Kranjskem naznanja kot organizacija »kranjskih zdravnikov, da st* pred kratkim objavljeni mininmhii zdravniški tarif za Kranjsko, ki bo odslej afiširan v čakalnici, oziroma ordina-rijski gobi vsakega zdravnika, ni na novo vpeljal, temveč da je ž-* otl ?0. ^pri1« 1C0^ sem v veljavi.
Gremij trgovcev v Ljubljani nam poroča: Ker prihajajo nsce'stvu gremija še vedno pritožbe, da dajo gre-mijalni člani svojim odjemalcem novoletna darila, društvom pa dobitke za prirejanje veselic, je grsmij trgovcev primoran, da še enkrat resno opozori svoje člane na sklep občnega zbora z dne 9. maja 19C9, ki se glasi: Člani gremija nc smejo dajati svojim odjemalcem nikekih daril, niti za novo leto, niti za Veliko noč, najsibo v blagu, denarju, neobičajnem popustu ali na kak drug način. Tudi **c ne smejo dajati društvom dobitki za prirejanje veselic. Proti onim članom, ki se ne drže tega sklepa, bo postopal premij v zmis'u $ 24., cdst. 4, točka 3 jrrenujaiuih pravil.
Podružnica avstrijskega društva državnih uslužbencev t Ljubljani opozarja na svoj pltfsui venček, ki se vrši v seboto, <ftie 20. t. m., v dvorani Narodnega doma. Na tem venčku svira godba domačega pešpolka št. 17 iz Celovca, kar bo jarotovo nndilo plesalcem in nepleaalcein dovolj užitka. Ako upoštevamo se plemeniti namen priredbe, ves čisti prebitek pripade namreč podpornemu skadu, upamo, da se p. n. občinstvo v največjem številu odaove vabilu imenovanega rfruštva.
Plesni venček. Kakor smo že poročali, priredi plesni odsek slov. trg. društva »Merkur« 1. februarja t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« plesni venček. Plesni odbor se za to prireditev pridno pripravlja, ter bode, kakor kaže splošno zanimanje tudi ta prireditev tako lepo uspela, kakor vse dosedanje, ki jih je »Merkur« priredil. Vabila se bodo v kratkem razposlala. Cisti dobiček jc namenjen dobrodelnim napravam društva. Opozarjamo gg. člane in prijatelje društva na ta zaključni venček, ter jih vabimo z rodbinami vred k obilni udeležbi.
VII. redni občni zbor »Olepševalnega društva« v Rožni dolini bo v nedeljo, dne 21. januarja 1912 v restavracijskih prostorih g. Marna.
Gasilno društvo v Senožečah priredi svoj občni zbor dne 21. januarja ob 1. popoldne v Gasilnem domu.
Društvo policijskih psov. Deželna vlada je odobrila pravila avstro-«jgrskega društva policijskih pso\% krajna skupina Ljubljana. — Brez komentarja-
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. fa> >-r.ševalni odbor prosi vljudno svoje .somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek preći tane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad <Wolfova ulica 10/L) ali naj vsaj naznanijo tujništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Gospodarstvo.
— Oderuštvo z zdravili. Pod km naslovom se zaletuje »Zarja« v lekarnarje, ker bodo zvišali cene nekaterim zdravilom. Da se bo videlo, da je »Zarjino« čvekanje o ode-ruštvu popolnoma na mestu, naj mi bo dovoljeno v »Slov, Narodu*: celo ujftvsjr pojasniti.
Kemične tovarne ho v ietu 1911 povišale cene nekaterim izdelkom za (00—250 odstotkov. Navedem samo tiste, ki se v zdravilstvu največ rabijo in pri katerih je lekarnar najbolj prizadet. Tako se je zvišala cena: Codeinu od 450 K na 900; Mentolu od 36 na 63; Morfiju od 320 na 710; Opi ju od 50 na 93; Had. hvdrastid. od 29 na 70; Fungus Secalis od 450 na 1234 kron itd.
Za 1 kg Morfija, katerega pa lekarnar po eentigramih prodaja, se dobi po ofio. avstr. taksi 700 kron. Lekarnar ima torej pri njem 10 kron izgube. Ako ga je pa doletela čast, da je tisti kg Morfija porabil za bolniške blagajne, katerim mora dati celih 33% popusta, je zgubil pri njem malenkostno vsoto 241 kron. Poleg te časti je imel še prijeten občutek, da  je delal 5—10 tisočerim članom
bolniških blagajn tlako, pod vsemogočno zaščito blavne avstr. vlade. Takih primerov bi lahko na vel celo vrsto.
V svoji paeji pouižuobti »o sc končno vendar odločili, ter poslali lansko jesen deputaijo k ministrstvu, da bi se jim dovolilo oene povišati. Pri ministrstvu so jih potolažili, da je odšel referent na počitnice in da naj drugič pridejo. Se štiri mesece po tistem dogodku je trpelo ono na-siistvu, da je moral lekarnar prodajati zdravila v svojo škodo, pa v največje veselje rdečim gospodom pri bolniških blagajnah. Sele januarja 1912. se je zazdelo tudi gospodom pri ministrstvu, da je moderne torture zadosti in so dovolili povišanje takse, kakor se vidi v največje ogorčenja »socijilnih demokratov«.
Vlada je s tem storila samo svojo prokleto dolžnost, ker zaradi lepih oči famoznih zastopnikov bolniških blagajn pač ni mogla pognati 1700 lekarnarjev v konkurz.
Najbolj čudno pri celi stvari je lo. da so se socijalisti spravili nad lekarnarje, ker so fabrikanti eene zvišali. Zakaj ne gredo s polenom nad provzročitelje podraženja! Seveda socijalisti se dobro zavednjo, da so se socijalno-demokratskim delavcem po tovarnah plače zvišale in zaradi tega tudi izdelki. Fabrikant jih je podražil lekarnarju in popolnoma jasno, lekarnar odjemalcu, ker dandanes lekarnar tudi ne more živeti od božje besede in zraka.
»Prav tako pa nikakor ni nujno, da imajo lekarnarji pri slehernem zdravilu 50—150 odstotkov dobička.« piše »Zarja«. Čeden list »Zsrja«. Zakaj ni takoj navedla tistih kemikalij in drog, pri katerih zasluži lekarnar 150 odstotkov, da bi tudi občinstvo vedelo, s čim je lekarnar najbolj »odira«. Jaz ne zamerim tistemu, ki je tako dobro zračunal lekarnarjev dobiček, ker sera prepričan, da o odstotkih nima č*st:h pojmov.
Dokazal sem že enkrr* kakšen je tisti 150odstotni dobiček ^ i Morfiju in drugih kemikalijah. Naj razjasnim še na drugih primerih. Cene zdravilom določuje posebna komisija na Dunaju. V tej komisiji imajo trii socijalni demokrati svoje zastopnike. Cena s*» določi tako, da se kupni ceni prišteje 50-—60 odstotkov. Ako se vpošteva. da se nekatere kemikalije kaj hitro pokvarijo in jih mora torej lekarnar uničiti; ako se vpožteva, da lekarna kupi kak nov preparat, ki ga zdravniki en teden predpisujejo, drup teden pa opuste, in ga mora nazadnje lekarnar vreči v staro šaro, se tisti 50—dobiček končno zniža na 45%. Z zdravilnimi špecijal i tetami je pa še mnogo slabše. Fabrikant mu kot preprodajalcu milostno prepusti 25—30%, ki se pa v grotovih slučajih zopet zniža na 20—25%. Pri mineralnih vodah pa ima lekarnar celih 4—6 vinarjev pri steklenici. Ako torej eno vbije, ali je bila pokvarjena prodaja celih 10 steklenic v zgubo. To so torej tisti 150% dobički, po katerih se :>Zarji« tako sline cede.
Poudarjam pa še enkrat, da Imajo vse bolniške blagajne 33% popusta.
Ker lekarne ne bi mogle obstojati s takimi dohodki, ker je promet premajhen, se pri vsakem receptu zaračuna tudi delo, tako. da vsega skupaj zasluži lekarnar 70—80% v najboljšem slučaju, in to samo pri receptih, ki so magistraliter napisani, dočim pri specijaliteta« vexino samo 25—30%. Brez te takse bi bile lekarne nemogoče, kar je sprevidela vlada in tudi zastopniki socijalno demokratskih bolniških blagajn. Dokaz! Največ lekarn v Avstriji (čez 1000) dela ? letnim prometom 8—12 tisoč kron. Torej kosmatega dobička 5—7 tisoč kron. Davki, lokali in sluge znižajo to na kakih 3—5 tisoč čistega dobička. To je torej tisti velikanski dobiček, ki si ga je ljudstvo in ;>Zarjin<* člankar v svoji fantaziji vstvarilo. To je plača za akademično izobraženega človeka, ki je na leto 365 dni in 365 noči v službi in sicer v težki in odgovorni službi. Kateri akademično izobraženi .socijalni demokrat bi hotel za tako plačo služiti leta in leta, po dnevu in po noči vedno v službi humani te te. kot to delajo naši lekarnarji na deželi v Trebnjem, Črnomlju itd. nikdar prosti, brez vsake zabave, sam sebi največji hlapec. In takim ljudem se upa -Zarja« očitati oderudtva! Očita se oderuštvo akademično izobraženim ljudem, ki so plačani za svojo 24urno službo skozi leta in leta a borim i 3 do 5 tisoči kronami na leto. Ali morebiti nima socijalno demokratski koritar, ki se je morebiti šele pri vojakih naučil z največjo težavo podpisati svoje častitljivo ime, pri kaki bolniški blagajni iste, ali pa še večje plače za svoje 6—8urno delo. Kje je tu socijalno demokratska doslednost, da se delavca plača po zaslugi sa njegovo delo.
Priznam, da je f Avstriji nekaj velikih lekarn, ki so si z velikim kapitalom osvojili trg in se preosnova-le y male tovarne ter s tem pojačale
svoje dohodke. Teh je pa tako malo, da ne pridejo v poštev takrat, ko se niške blagajne nagrabile več stotiso-sodi o sijajni eksistenci malih lekarnarjev, ki so v pretežni večini, ravno tako ne, kot tovarn« nasproti malemu obrtniku.
» Arbeiterschutz-, urgan bolniških blagajn preti, da bodo bolniške blagajne resno opozorile zdravnike, da sedaj pod ražena zdravila substi-tuirajo z cenejimi pri ordinacijah članom bolniških blagajn. Poudarjam, da se Codein, Morfij, Secale co-mut itd. sploh ne dajo substituirati s cenejimi izdelki. Zato, da bodo bol-čakov, naj se predpisuje socijalno demokratskemu delaven blažev že-gen. Že sedaj so ordinacije na račun boln blagajn, tobačnih tovarn itd. od muh, in sedaj prete ti osrečevalci delavstva še s slabšim. Stvar delavstva je, ako si bodo v dneh svoje bolezni dopustili tako nesramnost; stvar zdravnikov in njihovega ponosa pa, ako si bodo dali od socijalno demokratskih analfabetov (in rebus medicis) predpisavati kaj naj ordi-nirajo.
Socijalno demokratskim bolniškim blagajnam pa svetujem prav resno, naj v svoje lokale postavijo čeber lurške vode in z njo kurirajo tiste reveže, ki so 6e v stiski zatekli k njim po pomoč in usmiljenje. To bo najceneje. Mr. Ph.
— Semenj za koze. Prihodnji semenj za kože se vrši, kakor navadno, v ponedeljek 22. t. m. v skladiščih tvrdke »Ba'kan«, sped. del. družbe v Ljubljani, Dunajska cesta 33. Družba daje vse tozadevne informacije. Telefon št. 100.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno napredue stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je ua razpolago -sakemu naprednemu kmetova!*, i za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, dav^niii, pristojbinskib in vojaških zadevah. Izključene pa so >.asebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le nisriic no in vsak napreden kmetovalci:, ki J je potreben kakršnegakoli pouka v zaroraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno 3 posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi od ^nvor v priporočenem pismu pa 3"» vinarsko znamko* na: Kmetsko pisarno naroifno-nanredne stranke v Ljubljani, VVolfovn ollea 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tndi naprednim kmetskim župan-stvom.
'zdajntelj in ^ds-ovorni orednik: Ha«in Ptifitos!em«ek_
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali: zs „Ciril-Metodovo družbo": Tit GrČar. Št. Rupert, 12 K 20 v, nabrane na predlog gosp. V. Berceta pri zarok; vrle gospodične Mici Frelihove iz Št Ruperta z g. Ivo Majcnom in dr. ZabuicovŠek, odvetn. kandidat v Lovrani 40 K, ob priliki podoknice gosnici Anici Zarnik iz Krtine pri Dobu. — Skupaj 52 K 20 vin.
..Obrambnemu skladu Cirll-Met družbe": Češka obec v Ljubljani 50 K, kot tretji obrok za kamen.
f,Domovini" : tovarna Kalmus, tu 10 K — Živeli darovalci in nabiralci.
o * Dne 5. jan. letos smo priobčili med darili za »Ciril-Met. dr.«, da je daroval g. Rakun iz Vučje Poljane v Bosni K 5 50, ta prispevek pa je poslala gdč. Jožica Lanišnik istotam, kar s tem popravljamo.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. januarja: Marija Majer-šič, aradnikova vdova, 43 let, Radec-kega cesta 11. — Alojzija Gosar, bra-njevka, 73 let, Rožna ulica 9.
V deželni bolnici:
Dne 13. januarja: Josip ŠtrekeLj, tobačne tovarne delavec v p., 61 let.
Dne 14. januarja: Helena Slamnik, posestnica, 37 let.
Dne 12. januarja: Slavko Mi-klavžek, slikarski vajenec, 17 let — Melhijor Smerajo, čevljarski sin, 4 dni.
Dne 15. januarja: Antonija Do-rer, vpokojena delavka tobačne tovarne, 67 let
___________ Na želodca
bolehajočim Hudem priporočati Je porabo pristnega Jmmega Sdflrtx-tra*U\ ki je pre-akaseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeši Ino na prebavljenje ta sker z rastočim vspehom. Skatljica 1 wL Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c hi kr. dvorni zalagat« H, DUNAJ, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevali je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom , a &
naravno. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje prt prebujenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s »sidrom" nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h, K 140 In K 2■— steklenica, vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji In jo je spoznati po znanem sidru.
Pri zelo oslabelih bolnikih, ki so
težko bolni in pri takih, ki so dolgo časa ležali bolni, je v prvi vrsti potrebno, da se jim ohrani in povzdigne moč. K temu je potrebna lahko prebavljiva, brezdražljiva, obenem pa zelo krepilna hrana, kakor jo pripravila »Knfeke«. »Kufeke« se lahko da enostavno pripravljen, zakuhan v vodi, mleku ali kakau, ali pa tudi kot pridatek juham, 60čivju in sladkim jestvinam ter ne utrudi nikoli požiralnika s to menjavo.
Staro nasprotje Je
±da vse  zabave   človeka  spajajo s seboj  tudi  največie  nevarnosti. Naj že gre za plesove, drsanje ali sankanje — vselei je mogoče, da se človek pošteno prehladi  in v sobi potMfi za prežite vesele are. Zato bi pri takih prilikah vedno morali uži-1 ■ 1  vati Faveve eristne sodenske mine-I I i  ralne pastilje, ki nikakor ne motijo ' ■ ; nabave, ker se uživajo na tako udo-J   I    ben   način,   pa   vendar nevarnost ■     precej  znižajo Faveve sodenice se dobivajo povsod 00 K 1>5 Skatljica Genaralno   zastopstvo   za   Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik Dunaj V.II. Grosse Neugasse 17.
Proti praha) em, luskinam in izpađa&jn las
«i»-iuj < najbolj«« jprfaaan«
Tano-dimrn Mura
L- i
Borzna poročila.
LJobllanaka
»Kreditna banka v Ljubljani'.
Urada) kani doasjtke senc 17. jamarja 1112
4» 0 majeva renta . . . . im2*!9 srebrna renta .... ■t-'t avstr. kronska renta ■ • 4#/. ogr.     „ . .
4* * kranlsko deželno posojilo 4*/t k. o. češke del. banke .
SMAk«.
Srečke Is 1.1*60 »,',   . . ,
m ii ti 1864 . .  g • •
tf tiske......
„ temelfske !. Izdaje m »»!!*»••
m oprske hfpotečne • .
u dot*, komunalne
„ svttr. kreditne ...
m Hahlianake ....
„ avftr. rde?, krila . .
h      O V-        „        m        • •
M t*et>Hca.....
m torBke
ffalfttea.
Ijtibffantke kreditne banke . Avstr. kreditneps zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Drfavrte železnice ....
Afolne-Montan.....
Ce§ke sladkorne družbe . . Zivnoster.ske banke.   •  . .
Valate.
Sestra!	tlagob«
9075	90*95
9390	9410
9070	90 93
90-20	90 40
92*25	932"
9290	93 90
430 —	442-
607 r 0	619 50
296 —	303 -
£&—	301 -
273 —	279 ~.
247 50	233 50
503 —	515-
5<*v—	518-
79 -	8 -
	73 7S
4C 25	51 21
.v 05	39 50
247 15	25015
468*—	472-
554-c0	655 50
54V75	546 75
!11 41	112*40
7?8*£0	72950
«85 25	88S2S
389 —	393-
283*60	284-50
11 37	1V40
117 62»	11782»
9560	95 rs
9" —	95 25
354 mmm	255-
afera   okreooule   faslftče, odstranjuj*
luske in preprečuje Izpadanje laa. 1 tt*r» trsite* z nstodom I brono.
Razpošilja ae s obratno rošto ne manj kot dve steklenici.
Zel?**/') vaeh  cre zfcušenh zdra~.il, *<*»d-o. i M, nredlci^a* vir, Špec^eM nejf ne&m parfurr«* .*3 kiruv-giških obvcL, svežih rmreralnih vod itd.
Det. iskcnia Hlionti iml&u
iDudijaii Rvia^a mu it I.
pole^ oovosgrmjenega Fran "ošefove^
»uhli, nirtotn 17
V <et lekarni dobfva?o zdravila tnd2 člani aolaliklh blaaa'n uine te!exn!ce, e. kr. tobsćne 1 o varne In olir. bolniške blaga f ne t Llablfanl.
Cekini Marke Franki lire . Rubl)l.
Žitne eene tr Sudimpesi'-
Dne 17 januarja 1912. Termin«
PSentca za april 1912      .  za 50 kg 11-83
Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 109? Rž za april 1912.....za 50 kg 10-28
Korota-za maj nt? ... za 50 k? 8*v Oves za april  1912 .  .  .  za 50 kg 9*6^
EfH M«.
Trdneje.
fleteorolosifno ncroćiio.
Srednji erata'- t?«k 30.7* mm
I
»j ! Cas 3 opazo-c vanja	Stanje barometra v sa	b 2 —	Vetrovi	Nebo
16 !2.poD.	742 0	-58	si jjzah	oblačne.
. 9-zv.	742 3	—6-8 •	sr. jug	•
17 j 7. zj.	7427	-83	sr. jvzh.	•
Slednja včerajšnta temperatura —7*6*, norm. —2 5"  t'adavinn v 24 urah  19 mm
Po noči je snežilo.
bile
Kolesarji! jtiotoristi 1
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
z več sobami z balkonom, velikim vrtom, veliko drvarnico in kletjo
se proda ali da v najem.
Hiša je nanovozidana, obrt dobro vpe liana, obstoji že nad 50 let. 180 Naslov v upravništvu *Sluv\ Naroda«
ii
9 pr!fflww ftspffinno ii p;tr!i efltjs zaiaroiano shrambo brezplačno.
Ako pa kolo ali motor potrebufe kakega popravila, prenovi;en|a ali nadomestitve posameznih delov, se tO Isgotovi solidno in po pri m. ceni.
Priporočajoč se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Čamernik
apocijalna trgoviaa m kolosi in posamezDimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
aa
is mm
ii v Ljubljani
priporoča naslednja dela:
a:
Vabilo na naročbo.
Slavna p. s. občinstva vljsdns vablns bi j
s0vs aaročse. stare p. s. saročalke pa, katerim i
je petekls koscem meseca aaroćnina, prosimo, da i
jo o pravem časa ponove, di pošiljanje ae pre- <
neha la da dobe vse številke. j
»SLOVENSKI NAROD"
velja v Ljsbljasi »s dom dostavljen:
Vse teta... K 84*— I četrt leta... K Pot leta ...» IS*— I Es mesec . . . w 9,— V sprarsfStv« prejemsn as mesec X 1*90. Spošlljasjem po pošti v Avstriji velja:
f se leta ... K S**— I četrt leta .. X S-»0 Pol leta . . . „ 13*— I Ea mesec . . „ 2*30
Za Nemčijo vse lete SS K. Za Amerike ta drage delete vse leto 30 K.
HsT Nareea se maka s vsakim dnevom, a brsta ae nora poslati rodi naročnina, drugače se ae
oiirame aa doticao naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dna zadnjega plačila narocalae. ajaaar tlat se astavlja tO. daa so potekli saro caial brez •tira vaakesM. kdor Jo ae vpoilje s pravem časa.
flPsa^stisn^fJ p^tta^Y(8Sl^SQsl SmfOa^v\
		brsa.	t a.
Adrejev Levstik. Rdeči smeb .	K	140,	2-40
Ašlcere. Izlet v Carigrad .  . .	»	— 80	
a     Prešerno? albom    . .	a	240	
Beg. Dstoličene koroSkth vojvod	s	-•30	
-*   Slovensko nemška meja aa			
Koroškem   ...      . .	*	1-40,	2'4u
s Narodni kataster Koroške .	•m	-60	
Bmei-šuuiaveky. Brodkovski			
odvetnik.......	»	1-50,	
Bojem. Doktor Hol man   . , .	m	—■50	
Bumeit. Mali lord.....	m	160,	
Caniiar. Aleš iz Razora . . .	s	150,	
c°. Časnikarstvo in naši časniki	»	-•80	
L teh Scatopluh. Med knjigami			
in ljudmi.....	»	—*50	
Enavce-Saiome. V naravi . •		120,	1*70
	»	—•60	
Jurttć Zbrani spisi L—XU ♦ .	a	1*20,	2*— mm
Jehnek. Ukrajinske dame   • .		—•30	
Lah. Vaška kronika ....	m	1-70,	2 70
Ltpič: Strahovale! dveh kros 1.11. a	9	1-,	2 —
9fm Ljnbezen in jaaaStva straho-			
petnega praporščaka.  * .	>	— 80,	1-60
Mumik. Najhujši sovrainiki .	»	—•60	
f/blai. Stara devica ....	m	-•60,	1*00
m\ Rasne pri povesti ....	•m	—•80	
JSemee. Ljnbezen Kntičsnove Klsre	»	1-50,	3-30
m Premaganci.....	9	-•60,	1 60
m   V štndeatofskib ulicah .	%	1-50,	250
a    Zadnji rodovlne Benalja		1-50,	2-50
	>	1 20,	•>•_-aa
Settiar. tez trnje do sreče. .	9	t'20,	2-20
Šepetacee Zaljubljeni kapuci a .	Si	1-	1-80
A Stlri "l8ke sHk« ....	s	-60.	1-60
Theurtet: Undins.....	»	—•90	
Trstenjak. Slovensko gledališče	9	2-	
Verni. Libera nos a malo  . .	»	140,	320
Zarnik Zbrani spisi ....	a	1-	
2m, Osnovni nauki a narodnem			
gospodarstva • . . . .	»		
8
9973
V imena nedoietnih otrok zlje. rr.eertke Vil'ease, Marilo, Boso in Feliksa javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem rrežalostno vest, da je naša pre-subi ena dobia mati, ozir. sestra, gospa 229
Marija Podvomik m. M
trgovka sat poeestzUoa
danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetotaistvi as umirajoče, mirno v Gospodu zaspala
Zemeljski ostanki predrage po-koinice se bodo prenesli jutri, dne 18. januarja ob 3. ropoldne iz hiše žalosti v Sp. Šiški št 8>, k večnemu počitku na pokopališke k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice služile se bodo v cerkvi Marijinega oznanenja oo. frančiškanov v Ljubljani.
Drago pokojnico rn poročamo v molitev in blag spomin.
Sp. Šiška, 17. januarja 1912
ialuloet ostali.
L kranjski pafretat tavtd Fr. Saterlrt.
Zahvala.
Za vse dokaze toplega sočuta, ki se mi je izkaza'o o pr liki p<e-bridke izgube naše pre ljubljene o-p;o«e in mamice, gospe 222
roj.
izrekam s tem v svojem in v imenu svojih otrok fiSinke, Radkota in
Ver ce na'iskre ne j šo zahvalo. Se posebno pa se najtooleje zahvaljujem vsem onim, ki so mi izkazali svoje presrčno sočutje, s svojim obiskom začasa bolezni in smrti rainice, vsem sorodnikom, prna-teljem in znancem, ki so počastili rajnko s svojim spremstvom k večnemu počitku in vsem dat ova cem krasnih vencev.
Glince, dne 16. januarja 1912
Žalujoči sopro t Jakob Traun.
M vaniiio liii
majhnega in od 2-4 let starih — Ženska mora biti čez 30 do 45 let stara, zdrava, dobrosrčna in lepega vedenja Zahteva se pri azno ravnanje z otroki. — Le ženske s temi lastno-tmi nai ro-ljeio ronudne pod naslovom Mari a Hahfan kotel &mar'e pri Jeisafc, Spodn.e £ta|ers*to. 217
rešeraove slike
prodaja in pešOja po niiim otmili i v. Bonač v Ljubljani.
Cena illkl 9 kron.
273
Dobra vpeljaaa
se radi smrti imetnika z vsem* potreb-
::    ščinami pod ug >dnimi p< goji ::
ceno proda.
Vse podrobnosti se izvedo pri Simona Trao dedlMh v LJnabljanl, Sv. Petra cesta stev. 23 25. 223
Ha debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno
27
trgovino
z galaplerilskim ip fssh vnt tra-
34 Đevoclonalive
m vse vrste blago za bal Ja pata«
inntti lalijj battl ilanitn.
yinton Škof j
Erneet Javni kar je v aiaeledftlk
ioitta itila. 1 kiti um a. I
Trgovski poslovodja
star 24 let, s dobrimi referencami, m zeli sprejeti nmjie trverle* ? saje« ali pa vstopiti ktt paslarodja kake po4rata.ee.
Položi se lahko kavcija. — Prljaitil dopisi na upravmstvo »Slov. Naroda« pod SOB**
Vdovo*, star 45 lat, bres otrok, posestnik in vioaki irgovrc v aajl« pleni
kraju Sevnici ob Savi, ki ima poleg trga Se fksne doh >dke 1200 kron na leto, ž>li dobiti, gospodinjo staro od 25 — 35 let, in da ima denarja najma ni 5000 kron. .
D »nisi pod ,400" Sevnica ob Savi, posta restanie. 225
Pooblastila
volitie
po sestavi izvrševalnega od« bora nar« napredne stranke
se dobe
¥ Slinili V l!i!lt
Cena za 100 komadov 4 K.
JfaroBna knjigarna
v £jttbl;ani
Prešernova ulica štev. 7.
al ea
»
\ \ i
\
\
\ \
4
l l
* priporoča
kanceliski, koncenhil, Jokn-raentn!. ministrski, pisemski, ovitni in barvam papir
Kasete s pisemskim papirem.
Crpvske knjige
v vseh velikost h. t rta ne z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno alt po i usnje.
Odjenuta knjižice poe^fnI,, Zalaoga Šokih zvez'kov in risank. Zavitke za urade v meh velikostih -Velika izber -
vseh    pisarniški* aotrebšefe, svinčnikov, peres, pereealkov, radirk,    kamenčkov, taelie tekle, eralla itd.
Jam
sole in umetnike
- Razglednice-
pokrajinske, humorist čne, umet niske vseh vrst od najpreprostejših do najf nejsih.
/Ikimi a slike is topisnice,
vezane v pita in v usnje
-foezilske knige. -
Podobice a otroke* Ceseai okvirčki a razikhrict.
Kalne leske, trikohiki palete, risalna rafnila. lika čopiče
Kolesi (t linhdkL
I
? \
m
S
a
\ \ \ \ \ \
\ i
V SoArl tM 4, 11. aadasrupie
me$eSna joba
M O|ieo io s rotebaim »hodom. 334
Mladenič.
friovsko osobrsios Is tsfotksm.
s soamem slov.. Mali lanskega, srbsko* hrvaškega in nemškega jezika 217
i M? tili kot jsia.
Naslov pove uprevniltvo »SI Naroda«.
J. Modic v Novi vasi pri Rakeku sprejme
učenca
Is boljše rodbine
133
v prodalaloo z oizlaoi blagom.
Lepi |:
] dobri
ceni
so na§i izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh U0 2«0 cm vel. K IV-, iste 1-0 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefmo beljene /O m K 18— 3U m sortiranih ostankov K iS . Vzorci samo najboljSih tkanin za gospodinjstvo in o^rerr^ - gratis in franko -■
Ticra:ta liatiiie lr;ti? Iieitv. kliniki, teto
ni oaloii.
(SasUiitn Šamani pttpczcca
nlobu/lc
ic na$>j%net6eaa oftusa
Sca SkoZ-Osanc/l
-m a
26
fcc
tatico.
S? a/nt 6/ofiu/it večno ptt~ pt&vthsnt. S a/io iuot venet $ itafictn in ta sne cvcUtce B\   centa  tZTaetovtfenc. .\
Cerca 51 signorina* scopo conuersajions
e ieftura italiana.
■UT Offarim sotto 2>r. X "VS
lili
Oaspod Uče
M L lobrssiis«
Ponudbe aa upravmšivo »Slov. Nahoda« pod D« Ea 220
Pod zslo ugodnimi pocpjl so proda
is proste roke 170
enonadstropna hiša
s« Sols 28 pri LJubljani.
Natančnejše «e oo'zve pri Frana JFo*
serika ▼ Novem Vodmata it 53.
pri wM ieli Mfr bMi ^
Prevzame tudi večje gospodinjstvo Naslov v upravniStvu »Slov. Naroia».
Kontoristinja
bolJSa moc, popolnoma S sur] ena slovenske m nemške kore^oondence, strojepisja in knjigovodstva, 2* 8
se sprejme ta'iol v stalno slntbs.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedenimi dokazili dosedanjega službovanja, oziroma zmožnosti na uoravniStvo »Slov. Naroda« tt   pod „Zmožnott" do 25. t. m. 11
Na zelo prometnem kraju b'izu Ljubljane
se da v najem
301
trgovina
z mam l;l23fla it Iep s!aao?a?.jem.
B »f o'nošt zagotovljena. O'ira se le na soretne trgovce. — Ponudbe »^a n^rav-ni^tvo »Si v Naroda« pod »Mokarija".
Tapetnih
ragotin Puc
Uiutau. Barija Terezije tesla itei. 16
na dvorišču, levo 3856 se priporoma ra vsa v to stroko spada- , joča dela Velika lsbor zgotovljenih
: divanoif :
otomanov in mo9rocev.
Večje industrijalno podjetje
oddaja slnito
oskrbnika.
Ren* ktanti z dobro preteklostjo, potrebno int« Tgenco in znanostmi ter energičnim na^mrm, «t^vijo naj ponudbe pod ijOs^crbnlk"  na uprav-
ništvo »Slovi nekega Naroda«. 181
Proda se
blagajna
„Unlversal baase" novejšega sistema.
Ogleda se jo lahko pri §> Casiln Klobcaver-Jo, mehanlkn w LJubljani, HUšerJeva sL ite*. 12.
15
I jezikovne šole po metodi Berlitz,
-w Kolodvorska ulica 22 (hotel Ilirija) Ljubljana. -
fdtevilo te aaaTaOoaali učencev v LfuAllasi aauUa 47).
Pouk (v francoščini, anglcScjni in italiinnSCini) *e priCne še ta teden. Radi tega se vsakdo *ahko /glasi Se auaa- j.rfa-1  v £«trt«k, dna  IS. januarje !av
aloer v Kolodvorski oliei štov. St (hotel Ilirija)« Ljub jaaa ~M
med 10. uro dopoldne in *». uro /.večer orl g. L. Ouffortu. — Posebno si je treba zapomniti . t. da no BerltUovl auetodi učitelj (Francoz, Angic2 Italijan, po rojstvu) govori aaaae as leslk in to je svoj lasten amater laski lazik m da sme samo v tem jeziku ooučevati. - 2. Da učenec pri Berlitzovi metodi sliSi in govori (te od prve are naprej) aaaae ta jezik, ki se ga noče naučiti. Vsako prestavljanje je izključeno. NB. Ker se bo sestavile več skuoin, prosimo one, ki se zanimajo, da se zgoraj —^a——omenjeni dan in kraj pri nas zglase.
r
Mm aH. Fotrs OOSfl 47, L aUaaltl\ ss sprsjms 134
Z- učenko S
k oivilji oblek.
lak 8 lini f Mataial Uid it. i
s poleg ležečim prostorom a skladišče, pripraven za trgovino oz. za obrt*
Sprejme so
družabnik
i lino 15.0001 1 uiMlaiiia MHt
Ponudbe na upravmstvo »Slovenskega Naroda pod   tov ar na".
Jttša z gostilno
v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in Šupo. gostilniškim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet; pripravna je tudi za vsako drugo obrt, ie 16 let še davka prosta se rsdi bolezni proda« Poizve se: Prisojna ulica atev. s*
i
cela, popolnoma suha
po   1 m dolga.....K 11'—
za meter in
po 24 col «......•   T—
za meter se dobijo pri 4330
J0S. L0RENZI, LJUBLJANA
Dunajska cesta St 44. Telefon tu 153.
Naročajte novi inbilej-ni cenik s koledarjem za are. zlatnino ia I       srebrni no, tudi po pošti prosto.
Za ug. ženine in j neveste največja izbira.
Fr.
nasproti tranciakaneke cerkva.
OTROCI PAPEŽA
Bom a a is Rimske zgodovina. h  Spieal M. ZEVACO. vi
Velita osaerka, straši 492. — Ceaa broš. K 3*50
Lahko in prijetno pisan roman is časov laske renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fas-cinujofi zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi Trepeta oč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ragastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Bongijcev.- rap ža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Luk eche. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoltčnost pr.poroča to knjigo vsem ljubiteliem živahnih, dramatično ::   ::   burnih zgodovinskih povesti. ::
Bobiva se v taflgarni 4199
L. SCHVVENTNERJA
Ljubtjans, Prešernov« ul. 3«
_ Najboljša is oajzdravejia  _ m
barva§ za lose in bredj
je   dr. Drallea  ffPJI BI L*,   k; daje
sivim in porrleČehm lasem n;ih prvotno neravno in zdravo barvo. Dobi se svetle, rjava, temnor-ava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
LjaaOHjsais, Pod Trančo alta Is
Pouličae iaBisko in pmdor najfiaeje\ po zmernih cenah.
>prejema zavarovanja človeškega Uvijen ja po naj raznovrstne jsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjsajočimi se 101 vplačili.
oo« UAVIJA44
i
a% •
Pa feUkosti draga
aa iui»ttatt|e a us.aea.taa-si. as    arevalaica aasc države a toookozi slovaaake-aarodae narave.
Vee eejeeelle
ftrtBIn ffitiBlfi t LWW »asa* t kmai
Zavaruje poslspja hi premičnine nrott požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceotuje taaot m naikuUntneie. Uživa najboiisi sloves, kadet posluje.
Oovotlaie ia čistega dobička ladatne v eare det ia
93
4Y
41
75
57
7449
3
94
296995
D:B
GP
Priporočamo našim :   gospodinjam s
!
KOLINSKO CIKORIJO
»alf m lTf»Mi ^-rrfi.«
iz edine slovenske -tovarne v Ljubljani
Telefon etev* 16«
Leta 1SS7. uetanovliena delmiika družba ™ T.i.f.n
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
16.
Stavbno podjetništvo $ plati dela p opekarne s strojnim
irna asa arhitekturo en stavbnotehniška dela | tesarstvo in mi; obratom v Kosezah In na Vi&uj kamnolomi v Podpeoi in v Opatiji
BBBBBJBBBBBBBM
s strojnim obratom a Priporoča se asa stavbna
:a stavbna In fina dela vsake vrste.
^'vjlpap^ Proč z britvijo!
^*|^L — Higiensko britje — brez britve, brez aparata. NamažeS
"P t se, se umijeS in si v 5 minutah brezhibno obrit Ne moreS
, _     j% . I se urezati, ne kaj nalesti; bre2 pekočin po bn»jn. Ogrski
V^fTiH y i t »M t n T  ' ^ n •"  i preparat »Prvič z britvijo« je zajamčeno neškodljiv in stoji
hm •*aar J *M4* Hmt - pod stalno komrolo sodnega kemika drja G. Bischoffa v Berlina. Edini ob'a«I»eno preizkušen brilni aparat. Velika škatla z okoli SOkratno rabo
prot\ vpošiljatv* K 3 5 J ali po povzetju (50 vinarjev). Vse garniturne pritiklire K 1—.
Razjiečeva išče , J/Tesser vsgl" Sntiaj 11. ScaSlUrhofjass? 5, ^lot. y.
Premnogo zdrav, izpričeval. Na tisoče priznatnin pisem. V iaozemstvn fe 3 L z velikim uspehom ivedeao.
P
O
a
C
• irrs
"3
faljlni mlin v Domžalab J. Bootar
149
naznanja cenj. občinstvu, da je otvonl
na Poljanski cesti štev. 19
rodajo moke io Mi ilsni izdsiksv
na drobno in debelo,
ter se priporoča 2a cenj. naroČila — Vedno sveže in dobro blago po najnižjih cenah. — Na zahtevo se naročila tudi dostavijo na dom.
i
o*
Prodajalka
z večletno prakso  meš. trg. stroke, zmožna voditi tudi kako filijalo, pridna in zanesljiva, 184
želi službo z zaitiKeni februarja Pleniti.
Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: „Pridnost"
J. Zamliei
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje Tsa čevljarska dela do nsjfi-□ejše izvršitve in priporoča *vojo ealogo
storienih čevljev.
Izdelale tudi prave   r* a rake in telovadske čevlfe.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera i3? poslan čevelj. 2*5
Slavn. občinstvu v Ljubljani, posebna pa obiskovalcem tz dežele
vljudno naznanjam, da sem prevzel dobroznaoo
rib
v Stritarjevi in Ribji ulici.
Točil bodem vedno le dobro in pristno vino in pivo iz soda ter postrežem vedno cenj. gostom z dobro domačo kuhinjo. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Posebna soba za klube. Zmerne cene, :: 198 Točna postrežba.
Za mnogobrojne obiske se priporoča
Emil Ker*žišnik, gostilničar pri „Zlati ribi"
S3
<3J
CD £ >C-> 2
■o
; 9
: e
l c
II
cd c
o
CA CCJ
Kg O
4»»
ti
e o.
o
C
«3
b H
t;
e
ton Bajec
////
i
umetni in trgovski vrtnar .
mwh: si. ?. i. rtfiKtro. te s; sate}. r>y?'.
cvetlični salon
Pod Trančo. *
ii zija sii vencev.
fzdeiavsnje lakov, mar, trakov iis
Okusno delo ia smerB.e cene Zunanja naročila toene.
Zadnji čas
je, da naročite wtfwwwvtfea^k<
lokav za kmetovalca
Spisal J. Legvarf.
•V/
mi} M
M i Tržaški cesti ili f |yan Bonacu iMM
ker je le še malo iztžsov v zalogi,
Naroča se pri
T
TE
vse*) dežela izcosiu|e inZenli 20 iijSJ, «SEBjK^!?S/1i11 '?»5. oblastveno avtot. in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferatras.s fit. 37.
i
Sv. Patra testa št. 28.
i1
I ki.
9i
-i
oasnratl .Zlate kaplje*
založnica trebušnih pasov v deželni bolnici
se priporoča cenjenim damam za izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov. životkov, ravnodržcev, trebušnih pasov po navodilu zdravnikov. Posebna soba za
pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo.    .•• 4053 Cene primerne! Cene primerne!
Poslednja novost
z gosli in harmonijem
prvi aa vsem Avstrijskem se lahko vidi in sliši XW ob prosti vstopnini
lf hotelu ^Ilirija".
Pozor! Pozor!
Kavarna Ilirija.
koncert
mešanega tanaraskega in pevskega društva Jadran^ iz Mi
Začetek ob S. zvečer. — Cene navadne. — Vstop prost. £& oDileti obisk ><* prtporoc« AlCltSa BCQCITi
ING.UHLIR
Tehnični biro in stavbno podjetje
Resljeva cesta fttev. 26 (poleg plinarne) izdeluje: Resljeva eei
Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne :
vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini,
prevzetje zgradb, žage, opekarne,
~ tehnična mnenja, k r. moderne apnenice. n
: Jeton, železobeton,: mostove, strope, dvorane, zazidke turbin.
ta štev. 26 (poleg plinarne)
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
Lutala« ia tlak »Narela« ttokarao..