P« pasti prejoman: ia
;«lo leto napcej 26 K — h pol leta ,
ietrt , mesec
13. 6,50. 2,20,
V apravniitvu prejeman.
za
celo leto naptt j 20 K — h pol leta „ 10 , — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.

Političen list za slovenski narod,
NaroSiiin« in inaeratr «prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 242.
V Ljubljani, v ¡ponedeljek 21. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Odmevi
Zadnji:govor ministerskega predsednika je doma in pri sosedih napravil največji vtis. SLes je oicer, da z narod, «tališča ne moremo odobravati vladne »nevtralnosti«, ki dopušča nečuveno germanizacijo na Koroškem in naravnost neznosne razmere v Trstu in Istri; želeli bi tudi, da vlada označi svoje stališče nasproti vsenemškemu gibanju v Avstriji — a z gospodarskega stališča moramo pritrjevati besedam ministerskega predsednika. ¿Že davno ni avstrijska vlada tako odločno zagovarjala avstrijskih koristij, kot minoli četrtek.
Dr. ,pl. KUrber je brez ovinkov priznal, da smo v gospodarskem oiiru mnogo zamudili ter daleč zaostali za drugimi državami. Minieterski predsednik pa je tudi pogumno in samozavestno naglašal, da Avstrija noče in ne sme biti še nadalje »potrpežljivo jagnje« »na žrtveniku zveze z- Ogersko in trgovinske pogodbe z Nemčije. Odločno, a brez izzivanja je dr. pl. Korber namignil gospodi v Berolinu, da Avstrija noče i nadalje žrtvovati svojih gospodarskih koristij politični zvezi in da s carinskim bojem mej Nemčijo m Avstrijo preneha tudi politična zveza. Take in enake besede bi radi slišali tudi iz uct grofa Goluchowskega. In Ogrom je dr. pl. Korber dal razumeti, da v nagodbenih tečkah doslej niso bili vedno lojalni m da mora nova nagodba imeti pravičnejšo podlago.
Naravno je torej, da so se oglasili po vrsti nemški in ogerski listi in da odmevi javnega mnenja pri nafeih sosedih in »prijateljih« ne soglašajo v priznanju in hvali. 5<ar je naravna dolžnost ogerskega ali nemškega ministra, to odrekajo kot pravico avstrijskemu. Saj to tudi ni čudno, ko se je doslej še vsaka avstrijska vlada udala vsem madjarskim zahtevam in ko so bili mero-dajni vplivi v palači nemškega veleposlanika. Posebno vznemirjeni so zastopniki nemških agrarcev. Boje se namreč, da bode morala Nemčija precej znižati agrarne carine, kar gotovo ne more biti všeč nemškim agrar-cem. Sicer pa pišejo ostala glasila še precej
trezno ter priznavajo staro pravilo: Do, ut des, ali roka roko umiva.
Vse drugače pa odmeva iz gozda ogerskega časopisja. Edini »P. Lloyd« še prikriva svojo nevoljo, dočim vsa ostala glasila ostro napadajo avstrijsko vlado in njenega načelnika. Ogerski šovinisti so utrjeni v prepričanju, da se zemlja vrti okolu ma-djarske osi in da je Pešta središče «veta. Skoraj vsi soglašajo v trditvi, da hoče Körber Ogre v gospodarskem oziru podjarmiti ter kot gladiator uničiti svojega ogerskega tovariša pl. Szella. »Bud. fMirlap« celo trdi, da morejo le Ogri Avstrijo rešiti nemške povodnji. Zgodovina dokazuje ravno nasprotno. In vendar je dr. pl. Körber dovolj jasno naglašal, da razvija svoja gospodarska načela tudi s skupnega državnega stališča. To skupno stališče pa izključuje gospodarski boj med Avstrijo in Ogersko.
Toda gospodarski mir je mogoč le tedaj, ako oba dela spoštujeta in uvažujeta koristi obeh. »Koristi skupne države zahtevajo, da vsaka polovica ve in prizna, da ima najbližji in najzanesljivejši trg v drug polovici.« <Le pod tem pogojem moreta obe državni polovici napram inozemstvu tvoriti gospodarsko celoto. Kdor še aploh priznava potrebo na-godbe, mora zagovarjati to stališče. Tega stališča pa doslej ogerski državniki in politiki v dejanju niso priznali, bili so vednc nelojalni ter se okoriščali nu škodo in račun Avstrije tudi navzlic jasnim določbam. Naj-očividneje nam je to leta in leta dokazoval mlinarski obrat. Ogri imajo popolno pravico, da zagovarjajo Bvoje koristi, toda če hočemo mirno stanovati pod eno streho, moramo si pravično deliti prostore v hiši. Madjari pa so zahtevali in zahtevajo, da bi Avstrijci bivali v kleteh, a sami v jasnih salonih. Dovolj je že ostriženo avstrijsko »potrpežljivo jagnje.« O tem jasno govore številke iz lanske statistike, katero nam je vlada te dni predložila. Tako ne sme in ne more dalje. Za tako na-godbo, kakeršna je, avstr. vlada v tej zbornici ne dobi 50 glasov.
Zato je potrebno, da se v tem vprašanju zedinijo vse stranke in se dajo voditi od svojega dobrega prepričanja, a ne od momentov političnega toka.
Dr. pl. Kürber skuša v istini vladi pridobiti veljavo, on hoče parlament voditi v gospodarskem boju z ozirom na nagodbo z Ogri in carinsko pogodbo z Nemčijo. Mini-ster8ki predsednik pa dobro vé, da bi si z raznimi koncesijami na levo ali na desno zagradil pot, zato odriva vsako narodno vprašanje, ki le razdvaja. Bližnja bodočnost pokaže, ali ima vlada tudi toliko moči in veljave, da združi vse stranke na tej poti brez vsakih koncesij. Kdor je sit, lahko čaka kosila; a komur pajek prede po želodcu, tega ne «tolažijo le lepe obljube. Roma deliberante, Saguntum periit. Na to opozarjamo slavno vlado z ozirom na razmere obAdriji ter jo vprašamo: Ali veljajo tam doli avstrijski ali italijanski zakoni? To vprašanje je odmev iz jugoslovanskega tabora.
*»Los von Rom!"
Ta nemško radikalni klic, kateri £e dalj časa odmeva po avstrijskih pokrajinah, se bo zanesel tudi v sedanje zasedanje državnega zbora. Nemški junaki, ki no morejo pokazati na nikak vspeh in na nikako zaslugo za javni blagor od svoje strani, iščejo slavo v tem, da vpijejo nad katoliško cerkvijo. Kakor ranjki Herostrat ni vedel, s čem bi se proslavil — a slaven bi bil tako rad! — in je šel in aažgal tempelj v Efezu, ravno tako ti vsenemški radikalci z vpitjem nad katolicizmom zakrivajo svojo lastno duševno revščino.
Pod vplivom tega gibanja so jo osnovalo 56 novih proteBtanških fará, oziroma cerkvenih občin v Avstriji. Od teh mest so &1 zasedli i n o z e m e i , protestantovski ».'ačenbergerji« iz nemško dr.Save. Pri tem ni nikakor bil odločilen v«rski moment. Saj 6e se ne oziramo na to, da je katol. cerkev v posesti čiste Kristusove vei'e in jo dogmatično edino le ona prava zastopnica krščanstva, že iz izjav glavnih agitatorjev za odpad od Rima ter iz govorjenja, pisanja in življenja onih, ki od Rima odpadajo, izpre-vidimo, da je njihov namen vse k aj drezega, kakor pa doseči »čisti evangelij«, katerega imajo na jeziku kot frazo, a ga niti ne poznajo, niti ne izpolnjujejo. To jo pooolnoma
politično vsenemško podjetje. Društvo »Gustav Adolf Verein« daje denar za cerkve, a agitacijo po besedi in po časopisju plačuje »Evangelischer Bund«. Pri obeh se denar nabira za propagacijo vsenemško ideje v prvi vreti, v drugi vrsti še le za protestantovstvo samo.
Kako prazno je to »verstvo«, se vidi že iz tega, da jim ni za nobeno vero, ampak samo za odpad od katoličanstva. Protestan-ti«em je razdrobljen v vse polno sekt, ki Bi v temeljnih vprašanjih nasprotujejo. Pri odpadu od Rima se nič ne vprašuje, v katero vero da naj kdo pristopi. Da le odpade, pa jo dobro ! Za tako agitacijo je »Evangelischer Bund« izdal lani 150.000 mark. To jo sam priznal. Letos seveda se dela vse še v večji meri, ker so razno nemške državice, dobro vedoče, da s tem slabo moč Avstrije, dovolilo, da se javno nabira denar za to av-strijanstvu pogubno agitacijo.
Naša vlada seveda molči! . . .
Dr. Lueger je po pravici rekel, da so ne bi dobila nikjer na celem svetu več vlada, ki bi tako agitacijo trpela v svoji državi . .
V Avstriji, seveda v Avstriji je drugače ...
Poslanec Eisenkolb je javno izrekel te besede: »Dokler se nismo mi vsi ločili od Rima, ne bo mogočaožja organična zveza z nemškim cesarstvo m.«
Tudi za protestantovstvo jim ni prav za prav nič. Tisti junaki, ki zažigajo na hribih »svete« ognje nemškemu Wuotanu, tudi na sveto pismo ne držo nič. Poslanec Iro je rekel v listu »Unverfälschte deutsche Worte«: »Dokler nemški narod no bo tako prost, kakor je bil prod tisoč leti, mora se še vedno bati za svoje narodne pridobitve. Mi se moramo v verskem
oziru vrniti tja, k j ersmo bili
pred časom sv. Bonifacija.« Tako torej! Mučenik sveti Bonifacij je iz poganskih Nemcev naredil kristijane, in je to v medvedjih kožah podivjane babjeverske štorklježo privedel do omiko. Zdaj pa hoče pangerman Iro, da naj Nemci padejo zopet nazaj v popolno poganstvo !
In v tej stranki so profesorji vseučiliški
LISTEK.
Ti in jaz?
Spominjski Šopek na grob prerano umrlemu Josipu Pollaku poklanja France Medifi.
Odpeli smo »Pobratimijo« , drug za drugim pokladali roke v blago desnico g. učitelja Furlana, ki je zrl za nami s solzo v očeh, in odhajali iz učilnice.
Ločila so se naša pota. Mnogi so se poprijeli rokodelstva, a drugi odšli naprej, naprej. Ločila sva se tudi midva . . . Odšel si v tujino, — prebdel pozne nočne ure, da bi zadostil volji učiteljev, da bi prišel do cilja. A zakaj ?!
Zastonj si se li trudil, zaman mučil? Dovolj je bilo Vsemogočnemu, Tvojo blago dušo poklical je k Sebi, poklical v večno življenje.
V viziji Te zrem klečečega na klečal-niku pred podobo sv. Jožefa z rožnim vencem v roki, priporočujoč bo Vsevečnemu.
Ni bila zastonj Tvoja prošnja, Tvoj patron Ti jo bil vodnik na dalnji težavni poti. Brez trpljenja je bila Tvoja smrt. V rokah redovnico si prominol v malo tre-
notkih. Poleg Tvojega ležišča je klečal brat, omamljen, nevedoč, kaj se mu vrši pred očmi.
Kje je pa mamica, zakaj ni nje, pre-skrbne roditeljice ob Tvoji postelji, zakaj Ti ne zatisne ona oči in Te priporoči Materi Božji?
Kje je blagi oče?
Nikogar, ne matere ne očeta ni bilo ob Tvoji smrtni uri doma. Oj, kje daleč sta za gorami, — za gorami v daljni Franciji!
Zdravega, čvrstega Te je pustil oče doma in odšel v tujino, hoteč Ti pripraviti zlato bodočnost.
Boječ se za skrbnega očeta, odšla jo ž njim Tvoja mati.
Kupila Ti je na poti dragocen dar, z različnih krajev dopofilja razglednice svojemu Jožku.
Uboga mati, kako bi Ti bilo morda pri srcu, če bi slutila, da bodo razglednica, ki jo prav sedajle pošiljaš sinu, došla v Ljubljano šele tedaj, ko bode ta že počival pod hladno rušo!
Da sern bogat, ovenčal bi Tvoj grob s krasoto zlata in srebra in iz daljine bi naročil palm in cipres, da so klanjajo k Tebi. A ljubi Jožef, Ti poznaš mojo ljubezen in
mojo udanost do Tebe. Dovolj Ti je meja Bolza in moja molitev . . .
Coralie & Comp,
(Slovensko gledišče.)
Pred menoj leži upravkar izšla knjiga : »Moje v z p o m i n k y«, v y p r a v n j e Fr. Ad. S u b e r t. Komaj sem prebral nekaj strani, obslonel sem in so zamislil ob besedah slavnega francoskega dramatičnega umetnika Cocjuelina. S Subertom se menita o igri in o načinu igranja. Tedaj povo Co-rjuelin za kulisami direktorju narodnega gledišča v Pragi svoje mnenje glede načina igranja. On pravi: »Pred seboj imam dva do tri tisoč gledavcev. Zadostujo mi, da jih je vsaj sto med njimi, ki stoje na isti duševni višini in zrelosti. Moja naloga je, da zadostim in zanimam onih sto. Zakaj vsak izmed njih ima za seboj toliko in toliko drugih, ki sj taistih nazorov, taistega temperamenta, a niso tako inteligentni."
In prav ta stotina mora biti po mnenju Co([uelinovem vodnica celi masi. Vsak izmed onih sto raznih značajev a globokih izobražencev naj bo kot «oven zvon-čar«, po katerem se je ravnati čedi. No '
vodnik za čedo, ampak čeda mora za vodnikom. Ta misel slavnega Francoza je gotovo vredna, da prodere tudi na našem odru. Zakaj resnici na ljubo moramo čisto mirno priznati, da se pri nas često rada prekorači ta smer in se postavi množica za merilo.
Takisto se mi je zdelo pri zadn|i uprizoritvi francoske burko Coralio & Comp. Kaj je francoska burka na našem odru, to je pač davno znana stvar. Nekaj se presadi v ozračje, katerega sadika ni navajena in potem tako rada »zdivja«, da rabimo vrtnarski izraz. M;slim, da ni težjega literarnega dela, kot fino prevajati iz francoščine. Kdor bi hotel vsaj od daleč zadeti in posneti ton takih francoskih iger, mora biti v jeziku no le dober, ampak naravnost velik. Kar jo v francoščini sicer pikantno a dostojno in fino, to doni pri nas surovo, poulično in neolikano. Co ne moro prevesti dostojno kakega reka, fraze, bolje je, da se črta in morda rlrugodi nadomesti s poštenim domačim dovtipom. Nikakor tu ni misliti, da. sodim stvar prenapeto.
Ugovarjalo so bo morda, da gre gledališču za eksistenco, torej je treba tudi e takimi »ocvirki« ljudi zvabiti prod oder'
in srednješolski, tega mišljenja je mnogo dijakov in skoro večina ljudskih učiteljev!
To gibanje ni prišlo iz Nemčije, ampak se je izcimiio v Avstriji kot posebna faza našega liberalizma. Naši šolski zakoni so pripravljali pot temu poganskemu kultu. Najbolj se razširja protirimsko gibanje v onih krajih, kjer so ljudje versko najbolj in-diferentni — najboljši dokaz, da ljudje ne prestopajo iz verskih nagibov, ampak edino le zaradi politične demonstracije. To so navadni ateisti, moderni pogani, katerim je prav za prav vse eno, kaj so, da le niso katoličani.
»Evang. zveza« je imela svoje zborovanje 8., 9. in 10. t. m. v Vratislavi kot nekak odgovor protestantizma na sijajni katoliški shod v Osnabnicku. Dve gesli sta se izdali: »Los von Rom!« in »Los vomCentrum!« To sta dve imeni, a stvar je ista. Pastor Scheffen je hvalil protestantizem, slikal nevarnost Poljakov v nemški državi in priznaval, da protestantizem največ pristašev pridobiva po mešanih zakonih. Seveda so vsi govorniki obdelovali temo: »Proč od Rima!«, a pri tem je pastor Spath izrekel sledečo, gotovo pravo misel: »V velikem socialnem gibanju, katero ima zdaj toliko moč do delavskih sta nov, so katoliški duhovniki daleč naprej protestantom. Katoliški duhovnik je veliko bolj svoboden in agilen, katoliški duhovniki so s čudovito hitrostjo ustvarili velike socijalne organizacije, mogočne trdnjave proti socialni demokraciji.« To zdravo misel je pa Spath seveda takoj zopet pokvaril s tem, da je trdil v naslednjih besedah ravno nasprotno, češ, da katoliška cerkev države slabi.
Iz vsega govorjenja se je vedno videla jasna politična smer, da je vse gibanje slednjič naperjeno le proti temu, da bi se av strijski Nemci združili s Prusijo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. oktobra.
Kompromis mej češkimi strankami v državnem »bom.
Praška »Politik« ve poročati, da se danes sestanejo v državnem zboru zaupniki mladočeškega kluba, agrarcev in konservativnega veleposestva in razgovore o načinu, kako bi se omogočilo skupno sodelovanje omenjenih treh strank v drž. zboru. Osnovati se namerava skupna parlamentarna komisija. »Politik« izraža mnenje, da se ta akcija povoljno izvrši.
O čeških agrarcih je govoril mej drugim na sobotnem večeru »Češkega kluba« član gosposke zbornice dr. M a 11 u s. Govoreč splošno o zadnjih vo-jitvah v češki deželni zbor je povedal, da se je obče sodilo, da si pribori nova agrarna stranka veliko zmago v kmečkih občinah. To se sicer ni zgodilo, pravi govornik, a vendar je njena moč v deželni zbornici že tolika, da se bo moralo ž njo računati. Kritike o tej stranki so bile zelo mnogovrstne, posebno so pa očitali, da zastopa posebne
stanovske interese. To je sicer res, a tajiti se ne da, da dandanes m a t e r i j a 1 n i interesi mnogokot pridejo najbolj v poštev in da je kmetijstvo važen faktor ne samo v gospodarskem, marveč tudi v p o 1 i t i š k e m življenju. Ako torej somišljeniki te stranke na prvem mestu naglašajo gospodarske interese, jim pač nihče ne more zameriti. In če se stranki nadalje očita, da zastopa samo en stan, treba pomniti, da se ne sme zameta-vati stanovskih zvez v dež. zastopstvu, posebno ne vsled tega, ker je ostala stranka zvesta narodnostnemu načelu. Ker ji pa tega nihče ne more odrekati, je opravičena nada, da so sklene kompromis tudi znjo in bodo tako zedinjeno vse češke stranke. — Kritika dr. Mattuša je za stranko torej zelo ugodna.
Poljaki in li ustni.
Mej Poljaki in Rusini v Galiciji preti navstati nov, še ostreji narodnostni razpor, nego je bil dosedanji. Pričel se je na lvov-skem vseučilišču mej rusinskimi bogoslovci in vseučiliskim rektorjem. Naznanila o obiskovanju so namreč podali v rusinskem jeziku svojim dekanom. Rektor dr. Rydinger jih je kratkomalo zavrnil z utemeljevanjem, da je jezik vseučilišča poljski. V svojih narodnih pravicah prikračeni rusinski bogoslovci so se v zadevi obrnili na nadškofa Szeptickega, da reši to kočljivo vprašanje. Razpor bo pa morda zavzel še večje meje, ker obiskuje lvovsko vseučilišče nad 600 Rusinov. Vsa posredovanja pa bržkone ne bodo dosti koristila, ker Poljaki na poseben način umevajo slovansko vzajemnost. — Glasom poročila lista »Dilo« so sklenili rusinski bogoslovci, da tako dolgo ne obiskujejo predavanj na vseučilišču in da se sploh ne upišejo, dokler se ne bodo upoštevale pravice rusinskega naroda.
Volitve na Ogerskem bodo trajale do 27. t. m., torej še ves tekoči teden. Vrši se v teh dneh še 8 ožjih in v okralu Stomfa nova volitev. Vspehi so torej dosedaj znani iz vseh ostalih volivnih okrajev. Vladna liberalna stranka je zmagala v 272, Košutova v 79, ljudska stranka v 23, Ugronova frakcija pa v 11 okrajih. Liberalci izgubo 59 in pridobe 19, Košutovci dobo 32 in izgube 12, ljudska stranka pa pridobi 13 in izgubi 5 mandatov. Ljudska stranka je celo pri ožji volitvi v okraju Baksa dobila en mandat, ker je izvoljen njen kandidat Fran Darany, in ni povsem izključeno, da se tudi v tekočem tednu pomnoži število nje poslancev saj za enega člana, akoravno deluje vladni aparat pri ožjih volitvah mnogo huje, nego pri prvotnih.
Položaj na Filipinih je za Amerikane še vedno zelo neugoden. Vkljub veliki armadi in ogromnim stroškom, ki so jih Amerikani že morali žrtvovati v boju s filipinskimi vstaši, imajo poslednji še vedno precejšnjo moč. Ravno te dni se je vršil zopet boj, v katerem je nastopilo skupno 500 vstašev - Bollerov. Napadli so oddelek ameriške pehote pri Bongahanu na otoku Samar ter ubili deset in ranili šest Ameri-
Gotovo, da je življensko vprašanje Talije tudi prvo, kakor povsodi. Primum vivere
—	dein —. Toda prosim lepo, povejte mi, ali bi ta igra le za trohico izgubila, ko bi odpadlo nekaj stavkov — novem ali so lastnina prevajavca ali so od igravca ekstem porirani. Saj vendar burka ni brez pametne misli, ima neko etično vrednost, prav kakor trdi Aristotel v knjigi »do arte poetica« : »Komedija sicer predočuje bolj neplemenite, nizke značaje, ki pa ne smejo biti v pravem oziru etično slabi, ampak taki, katerih napake vzbujajo veselost«. Če se pa na slovenskem odru rabijo stavki: »V uh' me piši«, »figo«, »bova pa skupi triibsal plozala«, »moški so morski potapljavci« (surovo in do skrajnosti neumno !), potem naj še kdo reče, da oder s tem ne podira tega, kar bi moral zidati. Ne mislim s tem očitati nikomur slabega namena, ker se prav letošnje dramsko osobje vrlo trudi in doseza tudi lepe vspehe. Ali tista preklicana zapeljivost
—	smeh z galerije in v stojišču, tisto je baš oni škratelj, ki zavede igravca, da opusti brzde in zahaja s ceste na polje, da se ložje prosteje poigra in prevrne par kozolcev.
Naj bodo uverjeni vsi umetniki v domu
slovenske Talije, da s tem ne koristijo prav nič — ne svojemu ugledu, ne narodu. In takisto povem, da bi si ne drznil govoriti resne besede kot kritik, da se nisem preje pogovoril z jako izobraženimi možmi, ki so bili navzoči in bili istih misli. In še nekaj je, kar sili človeka, da ugovarja takemu tonu : to so naši dijaki. Dobro je znano, da ubogemu slovenskemu dijaku skoro brez izjeme zapira beraštvo vstop do olikanih krogov veB čas študij — noter do doktorske diplome ali stalne službe. Zato ostane prevečkrat robat in celo surov, dasi v vedi iz-borno napreduje. Temu mora pritrditi vsak, kdor je bil sam dijak in kdor je imel kasneje priliko dijaštvo opazovati. In če si dijak kupi za pristradano dvajsetico karto v gledališče, a tam čuje zopet surovosti, tedaj mora pač misliti: bo že tako prav, le naprej, kot doslej. Ni se torej čuditi sodbi nekega nemškega učenjaka, ki se je izrazil o Slovencih rajnemu Prešernu : »Kopi haben sie, Kopi, aber keine Bildung !«
Naj velja torej tudi na našem odru maksima Coquelinova: Umetnik igraj vselej za sto najbolj izobraženih ljudi, in zadel boš pravi ton.
F. S. F.
kanov. Ko so poznoje Amorikani dobili potrebno pomoč, so so vstaši sicer umaknili z izgubo baje sto mož, toda zdi se, da so šli samo zbirat novih moči, s katerimi bodo potem skupno udarili na sovražnika Kakor vse kaže, bo pridobitev Filipin za Ameriko zelo draga. »Amer. Sloveneo« poroča o tej bitki: Na otoku Samar so napadli domačini kompanijo 9. polka in jo skoro popolnoma pobili. Samo 24 mož je ušlo. Vojaki so bili ravno pri zajutreku in se niBO napada niti najmanje nadejali. Napadlo jih je kakih 400 Filipincev, in sicer z nožmi in poljskim orodjem. Ce bi bili vojaki pripravljeni za boj, bi se bili z lahka ubranili napada tako nerodno oboroženega nasprotnika. Časopisje graja vojno upravo, ki je tako lahkomiselna in ki se tako malo briga za varnost svojega vojaštva, da no postavlja niti straž.
Lord Kitchener kot rabelj.
Vrhovni poveljnik angleških čet v Južni Afriki je v svoji obupnosti nad častno zmago nad burskim narodom posegel po brezmejni brutalnosti. Vlada je imela izprva še toliko navadnega sramu, da je krotila nekoliko preveliko Kitcbenerjevo krvoželjnost, toda v zadnjih dneh se je pa pokazalo, da je dobil ta krvoločnež popolno proste roke. Del angleškega časopisja sicer odločno protestira proti takemu, angleško ime omadežujočemu postopanju, a vse zaman. Njegov glas po pravičnosti prekriči drugo, posebno vladno časopisje, ki odobruje usmrtenja, doBmrtne zapore in druga nečloveška dejanja „hrabrega" generala. S hinavščino, kakoršna je mogoča samo v Angliji, se trdi, da so te grozovi-tosti potrebne v varstvo življenja in imetja angleških podanikov in da se prepriča Bure, ki so dosedanjo velikodušnost (!) Anglije smatrali za nje slabost, da so Angleži gospodarji v Južni Afriki. — No, Buri se ne strašijo takih grozodejstev, marveč iz njih dobivajo le še nov pogum in odločnost. Burski voditelji, katerih velikodušnost so priznali celo angleški častniki, bodo sedaj enako po-vračevali z enakim. Krvava setev bo dala krvavo žetev, vojska bo dobila nečlovešk značaj, a krivda radi tega ne bo zadela Burov. Pa tudi kaplandski vstaši postanejo divji in odločni, ker itak vedo, da jim nečloveška kazen tak ne uide. Proti angleškim krvoločnikom pojde sedaj vse v boj in posledice bodo gotovo bolj čutili Angleži nego Buri.
Ha»no.
Opuščena poslaništva. Srbija opusti svoja poslaništva v Londonu, Buka-reštu in v Atenah, ker ji nedostuje za vzdrževanje potrebnega denarja. — Preganjanje Armencev se nadaljuje. Turki so v okraju Muš umorili meseca avgusta 150 Armencev. — V zadevi izvolitve Kaulfmanna je sklenil odsek berolin-skega mestnega zastopa, da so ne vrši nova volitev, ker vladar sedaj še ni izrazil svojega mnenja, in da se proti odloku višjega predsednika uloži ugovor na notranje mini-sterstvo. — Graški lazaristi v Budi m p e š t i. Dunajska Židinja ve poročati, da je večje število budimpeštanskih zastopnikov doposlalo notranjemu ministru ugovor proti dovolitvi 100.000 kron za zgradbo cerkve in samostana oo. lazaristov, češ, da mora red poprej zaprositi od vlade recepcije (dovoljenja) in je tudi zelo dvomljivo, da bi red deloval v patriotiskem smislu. — Radi vojnega stanja vKaplandu pozivajo zunanji konzuli podanike od njih zastopanih držav, naj se dajo vpisati v konzularne matrike, ker bi sicer imeli sitnosti z angleškimi oblastvi.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledišče.
„Mina". Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Češki spisala Al. m V. Mrštik. Pred polnim gledališčem se je igrala sinoči prvič narodna drama, prevedena iz češčine in dokaj ugodno presajena na naša tla. Misel je, recimo — že davno stara — in vsakdanje nova. Pač nil novi sub sole. — Oče Završan in njegova žena prisilita Mino v zakon z mlinarjem Gorjancem, ki je vdovec s tremi otroki in snubi Mino samo radi denarja, dočim Mina ljubi kočarskega sina Franceta. Mina je vzorno dekle, dolgo in obupno prosi očeta in mater, teto in babico in šo ženina — a nihče ne odneha — mora v zakon. Posledice — nesreča, prepir in Gorjanec Mino celo pretepa. Oče zve vse to in noče dati zetu dote, za kar ga
zet toži. Moj tem se vrne od vojakov France in se hoče osvetiti za Mino. Nagovarja jo, naj z njim zbeži — a ona se odločno kljub silnemu boju ustavi, ker se noče omadeževati z grehom prešestva. Slika se res kot junakinja, do katere ima ves čas gledavac velike simpatije Ko zve Gorjanec, da jo zalezuje France, strelja na tega, pa ga ne zadene. Zato Mina svojega moža zastrupi. To dejanje omadežuje njen značaj. Prav na tem gotovo trpi umetniška vrednost drame. Zakaj na vsakega napravi zadnje dejanje neugoden utis — nečesa ali prav za prav mnogo pogrešamo. Mati je najbolj neizprosno in trdo silila v zakon. Kje je kazen zanjo ? France, ki bi moral tehnično izvršiti kazen
—	kar naenkrat izgine in ga ni več na po-zorišče. Mina kot velika junakinja bo pa sedela v ječi (vsaj tako se mora sklepati.) Tako naj se konča življenje hudodelca, a junakinje Mine se ne bi smelo. Pač zopet jasen dokaz, kako težko je umeti in zadeti tragično krivdo.
Odveč se nam zdi v četrtem aktu zadnji prizor, kjer se mora menjati pozorišče. Prav lahko se vprizori za kulisami — treba bi bilo le majhne izpremembe v slovilu. Da sa pozorišče izpremeni med aktom, zato je treba mnogo vzroka in dejanja.
Igralo se je pa dobro, razen tega, da je moral biti pri par nebistvenih ulogah sofler preglasen. G. Verovšek je bil sinoči zopet »doma«. To je polje zanj, da se človek le zveseli, ko zagieda masko in čuje prve stavke. Takisto je bila g. Danilova jako izboma v svoji ulogi. Morda malce prefurijasta tuintam — a vsekako bolje, kakor da bi ji nedostajalo potrebne sitne živahnosti. Mino je igrala gdč. Terševa zelo premišljeno in je podala res ves notranji boj dovršeno. Prav tako sta igrala g. Dobro-volny in g. Deyl kakor običajno dobro. G. Deylu bi nasvetovali, da ne bo tako raz-mahadran za vratom. Taki niso naši fantje.
F. S. F.
Prošnja
za pogorelce v Gorenji vasi pri Ribnici.
Kdor v jeseni pogori, dvakrat pogori. Kako resničen je ta pregovor, vidimo sedaj v Gorenji vasi, ki je 5. t. m. deloma pogorela. S prva nismo hoteli, in tudi sedaj nam ni lahko, javno prositi pomoči. Toda nesreča in revščina ubogih pogorelcev nam veleva tako. Dasi jo škoda, katero je napravil ogenj 16 gospodarjem, cenjena nad 100.000 K, jo vendar v resnici še precej večja. Res so bili vsi pogorelci več ali manj zavarovani, vendar komaj za tretjino cenjene škode. Toda zavarovali so po večjem le svoja poslopja. Za pridelke so zavarovani le za malenkostne svote, mnogi celo nič. Zgorelo je pa vendar na stotino centov sena, slame, žita, spridilo se premnogo krompirja, s kratka do malega ves letošnji pridelek. Gospodarji morajo po slepi ceni prodajati svojo živino, ker nimajo krme, katere že letos itak ni preobilo.
Žalostni ogledujejo razdrapano zidovje,
—	edine ostanke — svojih domov. Zima pa pred durmi.
Zato naj nam nihče ne šteje v zlo, če v imenu svojih nesrečnih župljanov in občanov prosimo: Pomagajte nam !
Dolžnost nam je pri tej priliki zahvaliti se Brčno vrlim gasilcem ribniškim, so-draškim, od sv. Gregorja, posebno pa onim iz Dolenje vasi, in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da seje požar omejil. Bog Vam povrni!
Vsak tudi mali dar se hvaležno sprejme. Posije pa naj se na župni ali občinski urad v Ribnici.
V Ribnici, dne 18. oktobra 1901. Fr. Dolinar,	I. Novak,
dekan.	župan.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. oktobra.
Osebne vesti. Imenovan je poštnim svetnikom v Trstu gospod Niko Dudan, doslej c. kr. višji poštni komisar pri poštnem uradu avstrijskega poslaništva v Carigradu, poštni komisar gospod Teodor S we-ceny pa pojde v Carigrad kot višji komisar. _ Gospod dr. Viktor Kac se je nastanil v Mariboru kot zobozdravnik. — Umrla je pri Sv. Duhu v Lučah 241etna gdč. Helena Š k o f 1 e k , hčerka ondotnega nad-učitelja.
Vpokojena sta definitivni nadučitelj g. Jožef T i čar v Šmartnem pri Gornjem gradu in učiteljica g. Berta Aufrecht v Leitersbergu Karčovini.
Učiteljska imenovanja. Nadučite-Ijem v Studenicah, okraj Slovenska Bistrica, je imenovan def. učitelj g. Oton V o b i č , doslej v Laporjab, učitelji ozir. šolski voditelji so imenovani: na šoli v Resniku g. Mat. Z g a j n e r iz Velikega Dola na Primorskem. Učitelji so imenovani: Na Soli v Afloncu gosp. nadučitelj Franc Rudi iz Brežic, na šoli pri Sv. Kungoti zgornji prov. učitelj g. Franc K o r b e r istotam. Na šolo v Kočah pride g. Maria V u č n i k , za učiteljico na šoli v Slivnici je imenovana prov. učiteljica g. Ana W u 11, na šoli v Selnici provizorična učiteljica g. Pavlina Rus iz Velike Doline na Kranjskem. Za učiteljice ročnih del so imenovane pri Sv. Kungoti zgornji, spodnji, Svičini, gospa Pavlina V r a č k o, v Čadramu gospa Alojzija B1 e n k, na šoli v Črešencah g. Kristina Adamič, v Št. Juriju na Ščavnici g. Frančiška G r o s s -m a n n.
Pogreb Jakoba Alešovca. V soboto popoludne so slovenskega časnikarja in pisatelja Jakoba AleSovca položili k večnemu počitku. Čeden pogreb mu ni priredilo »Slovensko pisateljsko društvo«, kakor se laže »Narod«, ampak priredili so mu pogreb neliberalni njegovi prijatelji. Raz ume se, da Alešovec ni dobil mesta v rakvi pisateljskega društva, ker zasluge se merijo v tem pogledu, kakor je povedal »Narod«, na ta način, da se gleda na stranka r s t v o. Slovensko pisateljsko društvo ima torej po tej »Narodovi« izjavi kaj — čudno nalogo. Mej pogrebci, ki so spremili pokojnega Alešovca od bolnice na pokopališče ali pa so se mej potom pridružili sprevodu, smo opazili gg. deželnovladnega svetnika markija G o z a n i j a , prelata dr. K u 1 a v i c a , drž. poslanca P o v s e t a , prof. msgr. Tomo Zupana , zastopstvo »Pisateljskega društva« : prof. P e r u š k a, F. D r e n i k a in prof. Sim. R u t a r j a , opazili smo tudi gospoda deželnega tajnika P f e i t e r j a , obč. svetnika g. T o s t i j a, zastopnike katoliško-narodne stranke gg. kanonika bajovica, dr. Janežiča| deželnega poslanca dr. S c h w e i t z e r j a, dr. L a m p e t a , dr. Ušeničnika itd., dalje mnogo dam hi dijakov. »Dramatično društvo«, oziroma slovensko gledališče je napram umrlemu Alešovcu, kije leta in leta napolnjeval s svojimi igrami prostore slovenske Talije, ohranilo čudovito hladnost . . . Alešovec je sedaj dokončal svojo zemsko pot, mnogo dobrega, kar je storil narodu, je za njim ostalo. Ali bode torej dobil vsaj priprost napis na svoj grob ?
Pri kanonični vizitaciji v dekaniji semiški, katera se ja vršila v času od 6. do 17. oktobra, je bilo birmanih : v Semiču 421, na Suhoru 236, na Radovici 101, v Metliki 568, v Podzemlju 393, v Adlešičih 266, na Preloki 123, na Vinici 564, na Vrhu 79, v Dragatušu 277, v Črnomlju 509, na Planini 84; torej skupaj 3621. Mej temi je bilo 737 birmancev iz hrvatskih škofij.
f Josip Pollak. V soboto popoludne se je vršil ob velikanski udeležbi pogreb v cvetju mladosti umrlega g. Jos. Pollak?, sina občespoštovanega uglednega tovarnarja gospoda Karola Pollaka. Veliko število vencev je zakrivalo krsto. Polnoštevilno so korakali pred krsto tovarniški delavci gosp. Pollaka, odposlanstvo »Slovenske krščansko socijalne zveze« z zastavo, »Katoliška družba«, dijaki Mahrove trgovske šole z gg. profesorji, za krsto pa smo opazili dolgo vrsto ljubljanskih odličnjakov in odličnih ljubljanskih dam. Ob grobu so lepo zapeli ginljivo žalostinko pevci »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«. Velikanska udeležba pri pogrebu tako rano in nenadno umrlega Josipa Pollaka je pokazala, koliko simpatij v vseh krogih prebivalstva uživa rodbina Pollakova. Te simpatije pa gospod Pollak tudi vseskozi zasluži. Njegovo možatost in značajnost mora tudi pošten nasprotnik spoštovati. Razun tega je gospod Pollak eden prvih industrijcev naše dežele, ki itak tako pogreša industrije. On je našo domačo usnjarsko industrijo povzdignil do doslej nepoznane višine, pridobil ji priznanje in, kar je več vredno, trg na Angleškem in Francoskem. Kdor pozna le nekoliko njegova obsežna podjetja, pred vsem pa solidnost in reelnost njegovega obrtnega delovanja, veselil se bode, da ima naša dežela tacega moža. In baš, ko se je mudil na
Angleškem, da pridobi našej domačej usnjar-skej obrti novo panogo, zadela ga je nesreča, da mu je nenadno prominol nadebudni sin. Mi njemu in njegovej obitelji še enkrat izrekamo svoje sočutje ! In tega g. Karola Pollaka, kateri je za našo deželo že toliko storil, ki je pravi oče svojim delavcem, pso-val je »Slov. Naroda s »Krucifixbeisserjem«; mi le želimo, da bi Slovenci imeli še mnogo tako značajnih, delavnih in podjetnih mož.
Častnim občanom je imenovala občina Bukovje postojinskega okr. glavarja V. viteza pl. L a šana.
V Idriji je umrl lekarnar g. Warto.
Slovenska pivovarna. »Ljubljanska kreditna banka« ustanavlja delniško družbo pod imenom »Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem v Ljubljani« G. oimon Kukec, posestnik tvrdke S. Ku-ketz se zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem z vso opravo in vsem fundusom glasom dveh inventarjev za skupno svoto 550.000 K.
Radovljiška občina v stiski. Dež vlada je poslala radovljiški občini ukaz, da mora sezidati hišo s šestimi stanovanji, drugače se bodo izselili uradi iz Radovljice. Govori se, da je mestni zastop Radovljiški sklenil, da se bode takoj spomladi zunaj mesta sezidala nova šola, stara pa se bode predelala v stanovanje.
Pomožni državni uradniki. Občno zborovanje odposlancev stanu pomožnih državnih uradnikov iz vseh mest Avstrije se bo vršilo na Dunaju dne 22. t. m. Tega zborovanja se udeleži tudi več državnih poslancev. Odbor pomožnih državnih uradnikov zaPrimorje je odposlal brzojavke minist. predsedniku, finančnemu ministru, predsedniku ital. kluba, baronu Malfattiju ter jugoslovanskim poslancem, s katerimi je poprosil gospodo, naj delajo na to, da bo sprejet novi od vlade predlagani davek na žel. vozne listke, ker od tega davka je odvisno zboljšanje položaja pomožnih državnih uradnikov.
Knafflove ustanove. Na dunajskem vseučilišču je praznih sedaj 12 Knafflovih ustanov. Prošnje do koncem, nov. na aka-demiški senat.
Razširjene šole. Trorazrednica v Do-bovi, okraj Brežice, se razširi v šestrazred-nico, štirirazrednica v Sevnici se razširi v petrazrednico, šola v Letušu, okraj Vransko se pa razširi v dvorazrednico.
Iz Konjic se nam poroča: Konjiška posojilnica je kupila pred par leti hišo v trgu. Bila je takrat tudi usnjarija poleg. Usnjar je rabil v delavnici neko iz težkega kamna vsekano posodo podobno koritu, kamor je vlival neko olje. Sedaj pa ni več usnjarije, in posojilnica popravlja staro po slopje v elegantno hišo. Pri tej priložnosti so omenjeno posodo obrnili in na kamnu našli napis:
T1VLIVS BELLICVS DEC ALAEASTVllVM II DEC-MVNICIPICLACELE1AE T F I TI IVLIVS FRONTONISF CIVIS FRATER ET HERES FECIT.
Veščaki trdijo, da je iz 2. stoletja. Ogledala sta tudi starinoslovca iz Celja in Gradca. Menita, da je služila v kaki cerkvi kot nabiralnik za denar ali pa, da je sarkofag. Konservator graški je ponujal 30 kron za graški muzej, pa ne dajo. Zanimivo je, da ima vsaka vrsta manjše črke. Kako se stvar skonča, bom poročal.
Ljubljanske novice. Zaupnishod »ljubij. meščanske godbe« bode v s r e d o ob 8. uri zvečer v Fantinijevi restavraciji in n e danes zvečer, kaker je bilo naznanjeno. — Koncert »Meščanske godbe« včeraj v »Katol. Domu« ni bil tako dobro obiskan, kakor se je bilo nadejati. Vzrok je bilo lepo popoludnevno vreme. Godba je svirala tako izborno, da si je pridobila mnogo novih prijateljev. — Od doma ušla sta 91etni Lorenc Baltič, stanujoč v Rožnih ulicah štv. 19, in 91etni Vilko Vabra, stanujoč na Karolinški zemlji štev. 16. Sumijo, da sta jo krenila proti lepi dolenjski strani. — Nepoštena dekla. V soboto so aretovali deklo gostilničarja Franc Klanška na Dunajski cesti Ilono Tupi. Pokradla je svojemu gospodarju več srebrnih vilic, žlic in nožev, in kravji dekli zlat prstan. Pri
preiskavi so se ukradene reči dobile v njenem kovčku. — Okradeni kazinski uslužbenec. Dež. sodišču so oddali kovaškega pomočnika Aleks. Bezlaja iz Vevč, katerega sumijo, da je mej vožnjo od ov. Lenarta v Gorenji Kašelj ukral uslužbencu kazinske restavracije Jožefu Kocjančiču 140 kron. — Oddaljen potres so zazna movale priprave v tukajšnji opazovalnici potresa v soboto ob 11. uri 6 min. 30 sek. dopoludne.— Z elektriške železnice.
V	soboto je neki voz elektriške železnice v Špitalskih ulicah zadel so ob voz naložen s kamenjem, voz prevrnil ter mu zlomil kolo.
—	Konji s p l a š i 1 i. Na sv. Jakoba mostu so se splašili Mehletovi konji, ki so vozili sode. Hlapec je z voza padel pod kolesa, ki so mu poškodovala noge. Prepeljali so ga v bolnico. — Natepen gostilničar.
V	Ilabičevi gostilni na Martinovi cesti so so sprli vojaki. Gostilničarja, ki jih je miril, so natepli.
Težka forela V blejskem jezeru so ujeli forelo, ki je tehtala 13 kil.
Medvedje so jeli obiskovati nekatere kraje na Dolenjskem. Opazili so dve posebno veliki samici z mladičema, blizu Sel pri Sumbregu pa dva samca. Škode zveri dosedaj se niso povzročile nobene.
V tujini zblaznil je v Nemčiji rudar Anton Slak iz Podkraja. občina Aržiše. Prepeljali ga bodo v domovino.
Volitve v goriški in isterski dež zbor izvrše se najbrže v istem času, kakor za dalmatinski dež. zbor, in sicer v prvih dneh decembra. Volitve volivnih mož končajo gotovo šo pred 25. nov. t. 1.
501etnico mašništva je praznoval veleč, gospod Ivan Skopinič v Malem Loši-nju. Novo mašo je jubilar pel prvo nedeljo meseca oktobra leta 1851.
Občni zbor političnega društva »Edinost« se bode vršil v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani »Na rodnega Doma« v Barkovljah.
„Patria". Novo laško politično društvo „Patria" v Trstu, o katerega ustanovitvi smo že poročali, je imelo v petek svoj osnovalni občni zbor. Dosedanjemu ustanovnemu odboru so naložili, naj se s kakimi 20 udi pomnoži in spremeni v volivni odbor ter predloži prihodnjemu zboru kandidate v odbor.
Vinska letina v Istriji Od veselja je talcorekoč Istrijanom poskakovalo srce, ko so v poletju ogledovali svoje vinograde, kajti trta je bila obložena, kakor malokdaj. Toda, ko se je bližala trgatev, začelo je 14 dnij neprenehoma deževati, grozdje je tu in tam pokalo in gnilo, kar je vboge Istrijane sč žalostjo napolnjevalo, kajti bati se je bilo, da bo vse grozdje vničeno. Mislili smo, da bomo letos samo vodo pili, ker je vsled tolikega deževja bilo grozdje postalo vodeno; toda človek obrača, Bog pa obrne. Po 14 dneh so se črni oblaki raztrgali, solnce se je pokazalo in že od 27. sept. imamo najlepše vreme. Solnčna gorkota je spet popravila, kar je dež pokvaril, in hvala Bogu, vinska letina je nenavadno dobra. Poprej so ljudje zdihovali, ker so mislili, da jim bo vse zgnilo, zdaj pa zopet zdihujejo, ker nimajo dosti posode, da bi mošt spravili. In ravno pomanjkanje posode je krivo, da je mošt bolji, nego bi bil, kajti ljudje so morali do 10. okt. in še delj pustiti grozdje na trti, ki je vsled tega dobro dozorelo. Prodajalo se je grozdje kilo od 2—4 kraje. Ta mala cena je nekega Ribničana tako prevzela, da je, akoravno še nikdar ni bil v Istriji, se odločil, da gre sam tje. In res, kar je namenil, je tudi storil. Vpregel je svoja dva konjička, ter se podal v neznano mu Istrijo. Kako se je vozil, mi ni znano, toliko pa vem, da nekega večera že precej v mraku pridrdra voz z dvema konjema v neko vas, eno uro oddaljeno od Pazina. Ko ga neki gospod vidi, ga vljudno vpraša: „No oče, kaj ste pa pripeljali, ali vino proda-jete?" „Nej gasput! Jaz grem proti Poreču, ker sem slišal, da je tam dobro vino in po ceni, bi ga rad kupil devet hekto." Gospod ga vpraša: „Odkod pa ste?" „Ej iz Ribncc"
—	mu zavrne. „Kako dolgo ste pa že na potu?" „Že štiri dni." — Kupci posnemajte tega Ribničana tudi vi! Ne mislim sicer, da bi precej konje vpregli, ter šli v Istrijo, kajti to bi se ne splačalo, kakor se tudi menda njemu ni, temveč mislim tako, da nikar ne kupujte od brezvestnih vinskih tr-
govcev, temveč sami se podajte v Istrijo, kar Vam je vsled dobre železniške zveze lahko mogoče, in zagotovim Vas, da bodete prav zadovoljni. Ker od raznih strani dohajajo vprašanja glede cene in mi je na vsa težko odgovoriti, zato tem potom naznanjam, da je vina obilno črnega in belega. Cena mu je 10 do 14 g 1 d. hekto. Tudi staro belo vino se dobi, cena mu je 2 2 g 1 d.
Nezgoda tržaškega »drugega meščana « Tržaški konjederec, renegat Joras je imel za lahonsko agitacijo v Trstu tolike zasluge, da so ga laški liBti navadno častili z naslovom »druzega meščana tržaškega«. Sedaj pa mu je menda boginja sreča vendar začela kazati svoj hrbet, ker z Jorasovo častitljivo osebo se bavi sedaj — ne več njegov patron : magistrat — temveč — sodišče. Jorasa so namreč ovadili, da crknjene živali, mesto da bi jih sežigal, jednostavno poko-puje v zemljo za to, da more dotično oglje, ki mu je daja magistrat za sežiganje mrho-vin — prodajati. Njegovi služabniki so ga zatož.li tudi, da jim je dajal hrano, ki je bila zabeljena z mastjo — crknjenih psov in drugih živali. Komisija, katero je sodišče poslalo na lice mesta, je tudi v resnici našla tamkaj mnogo pokopanih mrh, ki so bile le za silo zakrite s tenko plastjo zemlje! Umevno je silno ogorčenje, ki so je razkritja o postopanju Jorasovem provzročila med tržaškim meščanstvom.
Zdravje v Ljubljani od 6. do 12. oktobra 1.1.: Število novorojencev 21, mrtvu-rojencev 2, umrlih 17; med njimi za jetiko 4, za različnimi boltznimi 13. Med njimi je 6 tujcev in 6 iz zavodov. Za inlekcijoznimi boleznimi so oboleli 3 za škarlatico in 4 za tituzom
Nesrečno padel Iz Kobljeglave na Krasu nam poročajo, da je tamošnji posestnik Alojzij Grmck tako nesrečno jiadel po stopnjicah v klet, da je vsled tega padca,
ne da bi se zavedel, umrl.
*
* *
Strojniki drž. železnic so poslali deputacijo k železniškemu ministru. Izročili so ministru resolucijo za zboljšanje plače in zahtevo, da bi se delinitivno nastavljene strojnike. pri drž. železnicah imenovalo uradnike. Minister je obljubil uvaževati te želje.
O plačevanju davka. Pri nas v Av-stroo^erski pride povprečno na vsako osebo po 66 kron davka na leto, v Nemčiji 110, na Francoskem 79, na Angleškem 62, na Laškem 50, na Španskem 44, v Rusiji 34 kron na leto.
Brzojavni in telefonski promet meseca septembra 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca septembra 1901, in sicer na Primorskem skupaj 287 082 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam skupaj 232.192, na Kranjskem skupaj 48.347 brzojavk. — V interurbanem telefonskem prometu bilo je v istej dobi: v Trstu 2247, v Opatiji 576, v Pul|u 108, v Ljubljani 262 pogovorov. V lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 330.000krat, v Pulju 6628krat, v Gorici 2700krat, v Opatiji 4288krat in v Ljubljani 21.625krat.
Rusi in Poljaki. Iz Varšave javljajo »Kuryeru Poznanjskemu«, da bodo v najkrajšem času imenovano veliko število Poljakov na razna šolska mesta v poljski kraljevini, tudi profesor Julijan Kosinjski, ki je bil odstranjen pred nekaj leti od profesure na varšavskem vseučilišču. Sedaj bode Kosinjski povišan v šefa kirurgičnega oddelka na var-ševskem vseučilišču. To kaže, da se razmerje mej Poljaki in Rusi znatno zboljšuje.
Katoliške in protestanške knjižnice v Nemčiji. V Nemčiji jo 80 katoliških in 120 protestanških velikih cerkvenih knjižnic. Mnoge protestanške knjižnice nastale bo iz zatrtih katoliških samostanov. Vso protestanške knjižnice imajo 1550 rokopisov in 53.664 zvezkov, a katoliške knjižnico imajo 5539 rokopisov in 1,019.118 zvezkov. V Tiibengenu ima protestanški seminar knjižnico s 25.000 zvezki, a katoliška fakulteta s 40 000 zvezki.
Pameten sklep je storil to dni dunajski obč. svet. Odbil jo predlog, naj se d& nemškemu bchulvereinu podpora.
Nevaren ropar ujet Laškim oblastim se je posrečilo ujeti sedaj »najslavnejšega« laškega roparja M u s o 1 i n a v bližini gora Urbino.
Najstarejši Guttenbergovtisk naj den. V dež. knjižnici v Wiesbadenu so našli najstarejši Guttenbergov tisk iz leta 1447, ki predstavlja astronomičen koledar.
Še nekaj o morilcu Czolgoscu. Iz Novega Jorka se poroča, da je došlo ravnateljstvu jetnišnice v Auburnu že nad tisoč prošenj za dovoljenje, prisostvovati usmr-
ienju Ciolgosza. Po postavnih določbah sme usmrčenju prisostvovati le 22 prič Vsak dan prihaja na ravnateljstvo množina cvetja, sad|a in pisem na Czolgosza. Te stvari odpošiljajo razna anarhistiška društva, a ravnateljstvo jih morilcu ne izroči.
Direktni in indirektnl davki v Avstriji. Od 1. januvarija do 31.avg. t. 1. je znašal čisti dohodek direktnih davkov 181,899.273 K, torej za 10,488.958 K več, nego v isti dobi lanskega leta. Č sti dohodek indirektnih davkov je znašul 405,904.690 K, torej za 8,455.212 K manj nego v isti dobi lanskega leta, dasi je bilo pri postavki davek na žganje za 4,410829 K, pri postavki davek na sladkor 2,737.293 K in pri postavki davek na pivo za 703.171 K več dohodka. Ves dohodek direktnih in in direktnih davkov znaša 5S7,803.963 K, za 2,043 746 K več ne^o v preteklem letu. — Pri colnini znaša čisti dohodek 71,711.612 kron, za 5,893 370 K manj nego lani, kar je baje povzročil zmanjšani uvoz laskih vin.
Preosnove pešpolkov po poročilu »Pester Lloyda« ne bo.
Račun liberalnega agitatorja objavlja neki ogerski provineijalni list. Ker je
zelo praktično sestavljen, služil	bi morda lahko tudi raznim domačim liberalnim agitatorjem kot navodilo. Evo ga:
Jezdarenje na oslu v mesto . .	20 19 K Pri »Zlatem teletu« majhen po-
žirek ..............2 31 »
Pri »malem litru« zopet pil . .	3 77 »
Ravno tako pri »velikem litru" .	9 56 » Malenkosten razpor z nasprotno
stranko	911»
Bolečine za šest lukenj v glavi .	35-54 »
V gostilni zopet mala praska .	5*93 »
Gozdarja premlatil..........14 32 *
Tudi živinskemu podarju nekaj
priložil................7-33 »
Pa tudi jaz sem jih nekaj skupil	11-47 »
In potem so me posadili na hladno	139 » da sem jo moral popihati v
drugo gostilno . . , . . .	7 24 »
skupaj ! 129 20 K Kakor vsi ogerski računi, je seveda tudi ta napačen. Dobri in marljivi agitator se je še vrhu tega v svojo korist zmotil za eno krono.
Spomenik razkralju Milanu, kate-rega je za Milanov grob naročil hrvaški ban, je dovršen in bode te dni prepeljan v Kru šedol. ¡Spomenik je visok 4 metre in širok 180 metrov. Na spomeniku je napis: »Tu počiva kralj Milan«, grb Obrenovičev in srbska kraljeva krona ter napis : »Tempus et memu jus.«
Boj mej angleškim vojaštvom Iz
Londona se poroča: V Aldershotu je prepir mej Durhamsko inlanterijo in Worchester-skim polkom povzročil, da so se predvčerajšnjim vojaki obeh polkov pričeli klati z bajoneti. Vsa okna v Durhamski vojašnici so razbita. Vojaki so drug na druzega tudi streljali. Mnogo vojakov obeh polkov je ranjenih.
Splošna stavka na Španskem V
Stoila na Španskem je zboroval kongres delavcev, ki je sklenil pričeti na Španskem splošno stavko delavcev.
Zastrupljena igralka. Primadona ogerskega ljudskega gledališča gospa Hegyi se je zastrupila z lepotilom. Imela je na obrazu malo rano, preko katere se je namazala z lepotilom. Igralka mora biti sedaj v popolnoma temni sobi.
Najnovejše o tiskarstvu. Tiskarske tipke bodo v bodočnosti odpravljene, tako prorokuje nek nemški list. Knjige in časopisi se bodo izvrševali v bodoče po novi iznajdbi potom fotografije. Ta iznajdba je nekaj slična razmoževanju slik po fotografiji. Na mestu sedanjih težkih črk bodo tri cm visoke karte na katerih bode napravljena posamezna črka. Te karte s črkami se bodo potem sestavile, da bodo tvorile besede, stavke itd. nakar pride na delo fo-tografična kamera, katero se nastavi blizu kart ali pa daleč, kakor se hoče imeti velike črke. Poseben stroj bode spravljal karte v skupnost, fotografiral vsako vrsto posebej in dotično ploščo porival naprej toliko časa, dokler ne bode polna. Nato se izvrši na
dalnje delo v temni sobi. V 30 minutah je vse delo gotovo. Na ta način bi se potrebovali za »tiskarne« še mnogo manjši prostori. No, morda pa vendar ne pojd« tako hitro in iahko izpodriniti umetnost Gutten-bergovo.
Imovino pan&mske družbe bodo kupile ameriške združene države za 50 mil. dolarjev. Ta vest je prišla včeraj iz Londona.
Stolp iz porcelana bodo postavili Francozje na gori pri Saint Claude. Raz tega znamenitega stolpa bode krasen razgled.
Izložbo krasnih žena z vsega sveta pripravljajo za prihodnji predpust Parižani. Pariški centralni odbor je že ustanovil v ta namen pododbore v Berolinu, na Dunaju, v Mo-nakovem, Petrogradu, Novem Jorku itd. Najlepša ženska bode dobila nagrado deset tisoč frankov.
Ol-llisitVSA.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmarovasin okolico) priredi v nedeljo dne 27. vinotoka 1901. ob 3. uri popoludne, svoj letni občni zbor v Kramarjevi gostilni v Ilodišah po sledečem dnevnem vsporedu : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprejem in vpisovanje udov. 4. Volitev novega odbora, 5. Razni govori in nasveti. Po zborovanju prosta zabava s petjem. K obilni udeležbi vabi vse ude ter zavedne Slovenke in Slovence odbor.
Darovi.
X. izkaz darov za.pogorelce v Gorenji vasi nad Skofjo Loko.
Od 28. julija do incl. 17. okt.: Župni urad Planina pri Vipavi 40 K, župni urad Šmarje 15 K, Fr. Božič, župnik Ravne 13 K 50 h, Josip Pristov, župnik Ribno 26 K, Janez Jelenec, župnik Ledine 2 K 38 h, Fran Watzl, kapiteljski vikar Novo mesto 10 K 26 b.
Bog poplačaj stotero ! Pomožni odbor Gorenja vas, dne 17. okt. 1901.
Matej P i n t a r, načelnik.
Mesto venca na grob Jakobu Ale-šovcu sta darovala za škofove zavode: Preč. g. Janez Lsajovic, kanonik 2 K; dr. Evgen Lampe 3 K.
Z a »N a š o stražo«: Kot odgovor na napade v Mariboru in Radgoni z željo, da bi našel mnogo posnemovavcev, koroški duhovnik iz Podjunske doline 5 K.
Telefonska m brsojavna poročila.
Dunaj, 21. oktobra. Predlog, da se naredi v desnici ožja slovanska organizacija, ni našel pohvale pri Mlado-čehih. „Narodni List" pišejo proti njemu.
Dunaj, 21. oktobra. Tu se govori, da se ministerstvo za notranje stvari premesti iz dosedanjih prostorov. Dva projekta: 1. Da se sezida nova palača pri ministerstvu zunanjih zadev, 1. nova palača na posesti društva „Grartenbau-gesellschaft" na Ringu.
Dunaj, 21. novembra. Posvetovanje o proračunu se prične v petek. Nemci groze zopet naskočiti postavko za celjsko slovensko gimnazijo. Za jutri je sklicati proračunski odsek. Na dnevnem redu se nahaja predlog glede uravnave vprašanja o plačah d i u r n i s t o v.
Dunaj, 21. okt. V justičnem in trgovskem ministerstvu se pripravljajo novele k obrtnemu redu. ki se v kratkem predlože zbornici. Gre se za novelo k trgovski postavi in za novelo k nedeljskemu počitka s posebnim ozirom na trgovske nastavljence.
M M	Cm opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Tempo-rutnru po Oliijn	VstroTl	Nebo	¡2-3 ta 't ►
19| 9 zve(;.|		~735 2	13 5	brezvetr.	oblač.	00
20	7. zjutr. 2. popol.	735 8 735-4	106 164	si. svzh. sr jzah.	jasno oblač.	
20| 9. zveč.		735 2	13-7	brezvetr.	dež	07
91|7. zjutr. |2. popol.		734-4 733-6	129 166	si. jzah. si. jvzh.	megla dež	
Dunaj, 21. okt. Poljski klub je imel danes sejo, v kateri jo debatiral o političnem položaju. Veliki vihar o poljskem klubu zoper ministerstvo Korber-jevo se je izlil v pohlevno resolucijo, ki se glasi: Parlamentarna komisija poljskega kluba se pooblasti, da.formulira zahteve poljskega kluba.
Šopronj. 21. okt. Ravnatelj šo-pronjske banke Alfred Schloderer se je v gozdu ustrelil. Pri skontriranju faii-rane banke so se našle žalostne stvari. Blagajna prazna, uloge zapravljene, prodane, zastavljene, 4 milijonov kron primanjkljeja, razne falsifikacije. Nered-nosti gredo nazaj do leta 1882. Tudi nadknjigovodja in blagajnik sta zaprta. Večino vsot je zapravil Schloderer pri borznih špekulacijah.
Belgrad. 21. okt. V skupni seji senata in skupščine je prebral kralj da nes prestolni govor, v katerem je posebno naglašal prijateljske razmere napram vsem državam, posebno Rusiji in Avstro-Ogrski. Razmere mej Srbijo in Crnogoro so take, kakor se spodobi državama s prebivalstvom isto narodnosti. Tudi razmer napram Turčiji ni poslabšala albanska agitacija v Stari Srbiji. Prestolni govor izraža vladi zaupanje. Konečno je kralj v prisotnosti kraljice in ministrov in diplomatiških zastopnikov prisegel na novo ustavo.
Bruselj, 2i. oktobra. Mejnarodni urad socijalistiške stranke izda izjavo, v kateri poživlja vse ljudske zastope, naj posredujejo v prilog Armencev.
London, 21. okt. Poskusi s prenosom elektrike brez žice so dobro vspeli.
Umrli so:
18.	oktobra. Zofija Rozman, gostilničarja hči, 9'/a leta, Špitalske ulice 7. jetika. — Viljem Češnovar, delavca sin, 4 mesece, Tržaška cesta 24, Črevesni katar.
19.	oktobra Mihael Dimnik, zasebnik, 72 let, Sv. Petra cesta 83, paralysis cordis.
Meteorolo&idno porodilo.
TiSina nad morjem 306'2m. srednji zračni tlak 736-0 mcs
Srednja temperatura scbote 14 3°, normale: 9-90. Srednja temperatura nedelje 13 6°, normale: 9-9°.
Lepo predivo,
suhe gobe V vsaki množini in vse druge
deželne pridelke,
kupuje naj dražj e ANTON KOLENO,
trgovec v Celju. Kdor kaj tacega ima, naj naznani ceno in množino.	971 10—7
do
Žitne cene
dn6 19. oktobra 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za jesen......K	8 20 do
„ „ pomlad 1902 .....	8-55 „
R/. za jesen..............7.34
„ „ pomlad 1902 . ' '	"	7-43 "
Koruza za oktober ... .	"	5-51 "
„ » maj-junij 1902' ! ! ! "	543 "
Oves za jesen..............7.J9
, » pomlad 1902 .'	^	7.54
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......k 806
„ „ april 1902 ...... 8-36
Rž za oktober............7-13
. „ april 1902 ......" 717
Oves za oktober............6-93
„ „ april 1903....."7 22
Koruza za oktober...... .
„ maj 1902 ...... 513
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	8-15	do 8 79
južne žel.........8 30	„	8-70
. .......,	7-25	»	7-45
Ječmen „ .........720	„	860
n ob Tisi.........6-75	„	7-75
Koruza ogerska.........5-60	„	5-70
Cinkvant p .......„	6-80	„	7-20
Oves srednji..........7-20	,	7-40
Fižol.............7-75	„	10-75
821 8-fi6 7-35 7-44 553 5-44 7-20 7 56
807 8-37 7-14 7 18 6-94 721
5-14
Zahvala.
10121-1
Ob tako zgodnji, izredno bolestni izgubi najinega iskreno ljubljenega sina, ozir. brata
Josipa Pollaka
gojenoa trgovske šole
se nama je izkazalo toliko prisrčnega in odkritega sočutja, da se čutiva dolžna, izreči za to in za mnoge krasne darovane vence, kakor tudi za izredno številno udeležbo pri pogrebu v svojem imenu in imenu svojih otrok in vseh sorodnikov najodkritejo in naj-toplejo zahvalo. Posebno se še zahvaljujeva slavni trgovski šoli in šoli trgovskega gre-inija, potem gospodom pevcem katol. rokodelskega društva za ganljivo nagrobno petje
V Ljubljani, dnč 19. okt. 1901.
Karol Pollak,
lastnik tovarne za usnje, in
Frančiška Pollak roj. Peterca.
Za Učenje kositernih pred-
MtPfntl bronzovo imitaoijo, bronziranje '"CC/f^t/, kipov lzmavoa, bronziranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočala se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—3
Prodajalna
v kateri se sedaj prodaja kruh, pivo, vino v steklenicah in jest-vine, se *r- takoj odda v najem. Več se izve v upravništvu našega lista.
1004 2—2
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Zaloga šivalnih strojev JAN. JAK v Ljubljani,
Punajska cesta št. 17.
SEE? „Durkopp"- in „Waffenrad"- koles.
X> u n a j s k a t> o r z a.
Oni 19. oktobra.
fkvpai državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4'/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/„.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......617 25
London vista ........ . . 238 97
Kemiki drž. bankovci za 100 m. nem.dri. velj 117-25
98-45 98 30 158-80 95-60 118-70 92 80 1628 —
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-44 19-02 92 80 11-32
Dn6 19. oktobra.
3-2°/„ državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . .	1»0"—
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170'-
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....215-50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95"—
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......144-50
Dunavske vravnavne srečke 5"/„ ....	259
Ounavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106 —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/<> .	94-35
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	427- —
>	> južne železnice 3°/0	332 —
>	> južne železnice 5°/„ .	12175
>	» dolenjskih železnic 4°'0 ,	— • —
Kreditne srečke, 100 gld...... .	400 75
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	5U0' -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	47 25
Ogerskega » „ » 6 »	24'—
tiudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....15 00
Rudolfove srečke, 10 gld.......55 —
Sa'move srečke, 40 gld. ....... 236_
SI Cenois srečke, 40 gld. . . . '. ', [	26b —
Waidsteinove srečke, 20 gld...... "	399 25
Ljubljansfte srečke..........'	63 50
Akcije anglo-avstrij3kfl banke, 200 gtd. . .	260 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gi- at- v- .	5520 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gid. . ...	810 -
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	66 50
Splošna avstrijska ¡itavbinska družba . . .	140 _
Montanaka družba avstr. plan............348 —
Trboveljska premogarnka družba, 70 gid. .	422- —
Papirnih rubljev 100 ..................263 7 &
Nakup ln prodaja Tkat vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrnbanj« najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. K u I a n l n a itvriito» narodi! na borzi.
feiatijarnicna delniška druz&a
13 Bi C U IS"
I., Wollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
«g®.- $
iBMT Fojasuila ifeja v vseh gospodarskih in fiiundnih «tvarcb, potem o kursnih vrednostih vseh Apekulaoljski» vredssataih papirjev in vestni -<v4ti za dosego kolikor je mogočo visocojra obrestovanja pri popolni varnosti	1
i&T n a 1 o i o n i 1» tf f. a v u 1 o. "2081