elesni vzgoji iporočilih? Prosvetni delavec je 27. decem- ,ja rneriti, nimamo potrebnih me-bra preteklega leta objavU rezul- •, • + n i + ? tate ankete Centra za raziskovanje “h i®!0 PleCBJ teze prj Kvaliteti javnega mnenja, kjer med ostalim dela. Meriti kvaliteto opravljene-navaja mnenje prosvetnih delavcev ga dela V vzgoji ter izobraževa- d11e„ažebenenaSsmibeantiear giede^nagS- ^ zel° Problematično; za to jevanja znotraj šolstva samega, skoraj nimamo ne meril, se manj Anketiranci so se v pretežni meri pa metodologije ocenjevanja. Ko-izjasnili, da je financiranje šolstva aktivi so že pred leti izdelali pra-Iadpeansae vilndke o nagrajevanju kvalitete, čini primerov strinjajo, ob vsem tudi Prosvetni delavec je prinašal tem pa članek prav tako ugotavlja, osnutke pravilnikov. Ob upošte- voij”Špouda?kaekzno;ra! kolektivov določil posameznih pravil- kvaiiteti dela«. nikov se je pokazala cela vrsta Trditev, ki jo često slišimo kot objektivnih pomankljivosti, ob plošno in ki jo zagovarjajo po- katerih so se kolektivi čutili ne-amezniki znotraj kolektivov, da sposobni.^ udje niso za nagrajevanje po Četrtič: sistem, ki bi omogočil Medtem ko uspešno organiziramo svetovna prvenstva, je Ugotovitev komisije: v tovrstnih zavzetost kot za ostala vzgojno* telesna vzgoja v vseh šolah še vedno v hudo nezavidljivem šolah je še vedno pojmovanje izobraževalna področja. Gre pred-. položaju. O težavah na tem vzgojnoizobrazevalnem področju razlik med umskim in fizičnim vsem za spremembo odnosa do razpravljajo leto za letom v skupščinskih odborih in v PKZ, delom, posledica tega pa je pe- teh problemov, ki bi jih moiali komisija za telesno vzgojo SRS pa letos ponovno ugotavlja, dagoško nesposoben, zaostren in pomagati reševati republiški in kako v zatišju in brezuspešno je ostalo priporočilo PKZ re- nazadnjaški odnos do telesne občinski organi in seveda tudi publiške skupščine, ki ga je ta dal že marca 1964 in ga lani ponovno obravnaval. Šolska telesna vzgoja — tako pravi ugotovitev komisije — v praksi še vedno hi dobila pri odločujočih dejavnikih ustreznega mesta in vloge, kakršna je izražena v tem priporočilu. Študijska skupina, ki je pripravila obsežno gradivo o problemih telesne vzgoje v posameznih vrstah vzgojnoizobraže-valnih ustanov, poudarja, da ji sicer ni uspelo zbrati stood- vzgoje. Podoben ali še slabši je položaj telesne vzgoje v poklicnih šolah. Tudi tu šolska vodstva. Šolska vodstva bi morala dh razdeljevanju denarja upoštevati realno zahtevnost za ustrezno in vzgoje na moč improviziran, ne- l^gk^telesn^^zgojf Pr^vseh primernemu številu ur (2 uri te- 1 Jlni^ jn dnagih strokovnih šo-densko) m neustreznim pogojem ^ p la lno šol. stotno vseh podatkov, kljub temu pa je reprezentativno nalno Spoacenievan je ostala samo neuresničena ^VnvfŽ’ kolektivi ^ne — Pricno ’ .NOST DRUŽBE ZA MORALNO VZGOJO MLADINE Za novega predsednika Zveze pedagoških društev Jugoslavije je bil izvoljen dr. Franc Strmčnik Organizator posvetovanja na temo »Odgovornost družbe za moralno vzgojo mladine v sesedanjih razmerah«, ki je bilo 10. in 11. marca v Mariboru, rčševanje te aktualne proble- v delavnici, dijaški zadrugi itd. matike. Sprejetih je bilo 30 Seveda pa je za takšno uspešno referatov in koreferatov, od delo prvi pogoj organiziranost in tega trije kot glavni: dr. Dra- jasno postavljeni cilji, gutin Frankovič — »Osnovni Pri vprašanju, kako doseči pedagoški problemi moralne pravilno socialistično usmeritev vzgoje učencev«, dr. Vuko Pa- moralne vzgoje, je dr. Frankovič vičevič — »O nekaterih kate- naglasil v prvi vrsti odločilen gorijah in problemih sociali- vpliv samega učitelja, njegovo stične morale« in dr. Rudi Su- idejno razvitost, razgledanost po pek — »Nekaj aktualnih pro- življenju in literaturi. Učitelj naj blemov v zvezi z moralno bi s samim svojim zgledom, idej-vzgojo«. Ti trije referati so bi- no usmerjenostjo in politično zali na mariborskem posvetu interesiranostjo vplival na pravil-prebrani, medtem ko ostalih no oblikovanje mladih osebnosti, niso brali. (Celotno gradivo s Kot drug pomemben dejavnik pa posveta bo objavila revija Pe- moramo pri moralnem oblikova-dagogija). nju mladine upoštevati sam sistem Dr. Frankovič je strnil osnov- samoupravljanja. Ta politična ka-pedagoške probleme moralne tegorija naše družbe lahko posta- vzgoje mladine v nekaj ugotovitev: glede dileme, ali potrebujemo program moralne vzgoje ali ne, je bil mnenja, da nam je za to področje vzgoje vsekakor potreben okviren program oziroma programi za posamezne razvojne nega dobe učencev, npr. za prva dva razreda osnovne šole, potem za druga dva ali tri razrede itd. Katere so te vzgojne dobe, bi bilo treba šele raziskati. A celo ti programi bi morali biti dinamični — spreminjali naj bi se v teku šolskega leta in se prilagajali razvoju otrok. Vsekakor pa ni dvoma, da zahteva delo na tem področju vzgoje od učitelja dobro poznavanje mladinske psihologije. ne v šoli »pedagoška kategorija s političnim ciljem, da učenec razvija kot subjekte, ki bodo politično aktivni v dobi svoje zrelosti.« To so poglavitne misli iz uvod-referata dr. Frankoviča. (Nadaljevanje na 3. strani) Skupščina Zveze pedagoških društev Slovenije Vabimo člane pedagoških dru- šolstvu namreč močno pri- ,^feije določenih meril, ki se objektivni vzroki, ki so pogojeni »spregledala« da nima pogojev .„,nasaio na sam obseg dela (ne- s sistemom samega položaja šol- za izvajanje pouka telesne vzgo- •_ v •' ~ HCl Odlil VJUJOV. v**'- _ cn° definirana učna obveznost, stva. Ne gre pri tem izključno je. Od 32 gimnazij jih ima 16 __ nimaiHj in maksimalni pro- vse krivde za počasno uveljav- svoje telovadnice; le redke izmed Piv,1?’ doda+-ne obveznosti itd.). [.Janje nagrajevanja kvalitete de- teh pa imajo prepotrebne dodat-dvsern je osnovna slabost ta. ‘a pripisovati omenjenim objek- ne prostore (slačilnice umivalni-,raer\v nič ne vemo, kako naj tivnim pogojem Del krivde je ce). Za najemnine odmerjajo kar zchr-°tlm° in P°zneie cenimo gotovo tudi pri kolektivih samih, tretjino denarja, namenjenega te-ai J!azevanje, čeprav menim, da So določene stvari, opravila, ka- lesni vzgoji, predragi m sr> tudi ni m°ral novi zakon o financira- terih kvaliteto je lahko primer- smučarski in plavalni tečaii da dieltAzobrazevan.ia in vzgoje te- jati in temu ustrezno tudi nagra- bi si jih mogli privoščiti Tovsod t^inti prav na tej ceni. Dokler jevati. To se da doseči tudi ob Pri pouku združS narafelke v nja D.®m»a imeU cene izobraževa- majhnih sredstvih. Zdi^se mi, da skupine, ki " ' J ° paralelke si je zadal nalogo prikazati z različnih gledišč moralno vzgojo v naših šolah, podobo današnje mlade generacije in ugotoviti vzroke stanja ter ralne vzgoje, psihološki takt, ce- Slovenije, ki bo 31. marca t. 1. lo določeno mero raziskovalnega v dvorani Zavoda za šolstvo duha ipd. . v , Največja napaka našega mo- SRS, Poljanska 28/11. Začetek ralnega vzgajanja je — moralizi- skupščine ob 9. uri dopoldan, ranje, čista teorija, ko od učenca Šolam in maturantom učiteljišč! hehnA ^ LO ceno prejemali po- to šole tudi počenjajo. Razumljivo okrog 50 dijak-dost' sredstev, ne bomo mogli Pa je, da se kolektivi kaj neradi litet govoriti o nagrajevanju kva- lotevajo stvari, v katere niso si-fe gurni, kjer bi imeli občutek, da liteto v : če že za sarno kvan~ ne delai° pravilno, oziroma, da ----» ki se sicer več ali manj (Nadaljevanje na 2. strani) štejejo ponekod tudi 50 . Ppglavje zase je učni načrt, ki je po mnenju komisije sicer bogat in zahteven, zato pa ga v seoap oh D-gobh povsem ne uresničuje niti ena gimnazija v Slo- zahtevamo verbalno reproducira- najti poti, kako bi z združeni- dano^namestodabi te vzgoja^-mi Silami celotne družbe našli tekala bolj v razvijanju delovnih ooljše rešitve. Prvič so se ob navad, kulturnega obnašanja, hi- Uprava »Prosvetnega delavca« naTli^n0131-1?11 da”tlni?,gaJaie gienskih navadj vztrajnosti v pre- sporoča, da ima še na zalogi nash na istem posvetu ne le magovanju težav ipd. Moralna »prfdivtftntk tnt fCvt m a Pedagogi, temveč tudi filozofi, vzgoja bi — po mnenju dr. Fran- PREDMETNIK IN ECNI NA-psihologi in sociologi. Zveza kovica — morala izhajati iz prak- CRT ZA osnovnO SOLO«, ki pedagoških i^uštev Jugoslavi- sei jz situacije, v kateri mora je izšel v Objavah sekretariata .1e je kot organizator tega po- učenec zavzeti svoje stališče, se za prosveto in kulturo SRS 15. sveta prejela kar 39 referatov mora sam odločiti in nekaj stori- iuniia 1966 Dobitp „„ no stari m koreferatov na omenjeno ti. Taka praksa je predvsem vsak- J )'te ga po stan temo, kar priča o veliki pri- danje življenje, delo učencev v ceni S-din. Posebej opozarja-pravJjcnmti .(zlasti pedagogov, šoli in izven nje, delo v organiza- mo na to maturante učiteljišč in ker so ti bili le v večini) za cijah, razne de1 ovne akcije, delo pedagoških gimnazij! St. S ODPRTO PISMO PROSVETNIH Ta zakonski predlog DELAVCEV OBČINE ŽALEC je presplošen Sindikalni odbor prosvetnih delavcev občine Žalec je v tem letu že večkrat razpravljal o problemu financiranja osnovnih šol. Delegacija iz vrst prosvetnih delavcev je na pobudo sindikalnega odbora obiskala predsednika občine tov. Jožeta Rozmana, ki pa ni mogel obljubiti drugega kot to, da bo sklad za šolstvo občine Žalec dobil od 6 do 8 % več sredstev, kot je znašala realizacija za leto 1966. Predsednik je delegaciji obrazložil, da spada žalska občina med tiste občine, ki ne dobivajo dopolnilnih sredstev od republike, je pa obenem na spodnji meji nedotiranih občin, saj znaša udeležba proračuna na enega prebivalca le 338 N-din. Zaradi take delitve po občinah bo znašal občinski proračun za leto 1967 le 11,6 milijona N-din. Delegacija prosvetnih delavcev je na predlog predsednika občine obiskala še načelnika za družbene službe, načelnika za finance in predstavnika sklada za šolstvo. Skladu za šolstvo in načelniku za finance je bila predložena tudi dokumentirana zahteva prosvetnih delavcev, v kateri je bilo navedeno, naj sklad za šolstvo zagotovi osnovnim šolam za njihovo dejavnost 1150 N-din na enega učenca v letu 1967. V tem znesku je vračunana osnovna dejavnost, razširjena dejavnost in 15 % za materialne izdatke osnovnih šol. Z navedeno zahtevo .so se strinjali vsi prisotni in obljubili, da bodo ta zahtevek predložili sestavljavcem proračuna občine, ker je ta tudi v skladu z izračuni, ki so bili napravljeni v lanskem letu ob priliki razprav o novem zakonu o financiranju izobraževanja. Kaj mislijo prosvetni delavci? Želimo predvsem povedati svoje mnenje občanom, odbornikom In uslužbencem občinske skupščine, kadar ti razpravljajo o finančnih problemih osnovnih šol (ali po drugi strani o svojih otrocih]'. Prosvetni delavci so bili že večkrat kritizirani, da se borijo samo za višje osebne dohodke, nočejo pa razumeti gospodarske situacije občine, niti se pravočasno ne začno boriti za večja finančna sredstva sklada za šolstvo. Poglejmo, kako je bilo v lanskem letu. Proračun je bil sprejet in po sprejetju proračuna so bili vsi samoupravni organi šol obveščeni na skupnem sestanku, ki sta ga sklicala svet za šolstvo in sklad za šolstvo, da za leto 1966 ne bo več finančnih sredstev, možni pa so posamezni premiki znotraj proračuna ob priliki rebalansa. S situacijo, ki nam je bila obrazložena, nismo bili zadovoljni, čakali pa smo na rebalans, ki se običajno dela po polletju. Med tem časom so bile vse šole obveščene, naj ne računajo na vsa finančna sredstva, ki so bila odobrena s proračunom. Vendar je bilo meseca oktobra na zasedanju občinske skupščine, ko je bila obravnavana problematika šolstva, zagotovljeno, da se ob rebalansu proračuna občine sredstva za šolstvo ne''bodo' zmanjšala. Dejstva pa so taka, da je bil rebalans proračuna sprejet šele 27. decembra 1966 in šolstvu odobreno le 93 % sredstev, pa niti ta niso bila realizirana, čeprav so mnogi koristniki proračuna prejeli 100 % realizacijo odobrenih sredstev. Po predlogu proračuna za leto 1967 so nam znani do 11. 3. 1967 naslednji podatki: sklad za šolstvo naj bi prejel lansko realizacijo v višini N-din 4,789.280 + 78.120 N-din za obveznosti iz leta 1966 in 3 % povečanje (142.000 N-din). Pripomniti pa moramo, da se iz sklada za šolstvo poleg osnovnega šolstva financira še otroško varstvo (samo OD), glasbena šola, delavska univerza in anuitete za kredite adaptacij šol in družbenega standarda. V letu 1967 pa bo sklad za šolstvo moral kriti še nove obveznosti osnovnih šol (povečano število učnih ur), prevoze otrok in šolske mlečne kuhinje (ti dve postavki sta bili v lanskem letu financirani izven sklada za šolstvo — v skupnem znesku 162.600 novih dinarjev). Iz navedenega povečanja sklada za šolstvo (3 %) bodo šole morale pokriti izkazane izgube po zaključnih računih, ki znašajo skupno 187.022,68 N-din, (kar znaša ca. 3,5 % od lanske realizacije), in upoštevati nove obveznosti. Iz tega sledi, da bodo sredstva za osnovno dejavnost šol manjša kot v letu 1966. S takim stanjem se ne moremo strinjati in smo dolžni opozoriti javnost in odgovorne organe na posledice, ki bodo iz takega načina financiranja nastale: a) materialno stanje šol se bo občutno poslabšalo — izkazane izgube izhajajo ravno iz neporavnanih računov, kot so kurjava, tok itd.; šolski prostori že več let niso bili pobeljeni, pomanjkanje učil je očitno, nabave lahko šole vršijo le na up: b) boljši, predvsem višje kvalificirani prosvetni delavci bodo še nadalje odhajali v občine, kjer je financiranje šolstva bolje urejeno in so sploh boljši nogo ji dela; c) cena šolanja na enega učenca bo nujno nižja kot v lanskem letu (853 N-din). Republiško povprečje pa je že lani znašalo 960 N-din na učenca. Iz tega sledi,, da šole ne bodo mogle zagotoviti takšnega šolanja, kot so Z ZBOROVANJA PROSVETNIH DELAVCEV TOLMINSKE OBČINE RADODARNA, A PRIKRAJŠANA TOLMINSKA Razmišljanje Tolmincev ali nih časopisov iz sosednih repub- ni zavod, povzetek uvodnega dela zborova- lik. Kot da je pravljično lepa de- Plastično prikazano stanje šol-nja (18. marca) v tolminski kine- žela ob Soči na obrobju Slovenije stva na Tolminskem, ilustrirano matografski dvorani: enako daleč od prosvetnih in kul- z izdatki za vsako šolo posebej, Povojni čas je Tolminski vzel turnih dobrin, kot je od njenega pa je bilo — kot že rečeno — le vse: ljudi, ki so ustvarjali dobo- središča. Razsežna, z raztreseno uvod v razpravo o zakonskem dek, mladino; ki je kljub štipen- posejanimi naselji, s slabimi pro- predlogu za financiranje vzgoje diranju raje odšla v industrijsko metnimi zvezami. Za samo tolminsko občino si- razvita območja. Kot dediščina in izobraževanja. Živahni in burni dialogi so se strnili v enotno preteklosti ostajajo zapuščene cer velja, da odmerja za šolstvo mnenje: da je predlog zakona kmetije, onemogli ljudje in šte- zagotovo več, kot zmore, 48 od- poln deklaracij, da njegove do-vilni vojni invalidi NOB, za ka- stotkov svojega proračuna. Ker ločbe ne prinašajo izboljšanja in tere mora skrbeti občina. Ostali izdajo v šolskih zavodih tega ob- da bodo revni najbrž še vnaprej ostali taki... Tolminci se namreč ne morejo so tudi otroci in več kot sto let močja približno 95, 93, 89, 81 ali stare šole, v katerih podpirajo celo 100 odstotkov denarja za strope podporniki in nepobeljeni osebne dohodke, da so lahko vsaj pomiriti z dejstvom, da pušča za-zidovi, s katerih se kruši omet. blizu »ustrezne- višine«, so bili le- konski predlog vzgojno-izobraže-Pretesne učilnice s skromnimi ti po izračunih sklada za šolstvo valne zavode še vedno odvisne od zmogljivosti občinskega proračuna. Menili so, da bo potemtakem učili, ki ne omogočajo reformira- v preteklem letu povprečno od nega pouka, kakršnega predpisuje 74.000 za starejšega učitelja ali zakon o osnovni šoli. Čeprav smo mlajšega predmetnega učitelja do tudi zakon o šolstvu za takšne v zadnjih letih zgradili zavidljivo 99,000 S-din za profesorja (v če- občine, kot je tolminska, še vedno število novih šol, pa denar za mer pa so upoštevani tudi dodat- utopija, če ga ne bo mogoče v fce-gradnjo ni segel do tolminske ob- ki za učitelje, ki poučujejo v od- loti. izvajati. Če predpisuje repub-čine. Kar je bilo opravljenega, so daljenih podružničnih šolah). Pri- lika z zakonom za šole enoten de-prispevali občani. Vse bolj znana bližno prav taki dohodki pa se lovni program, bi morala tudi za-»zanimivost« postaja kobariška obetajo tudi za letos, ko je za šol- gotoviti denar za njegovo izvaja-osnovna šola, ki posluje v kasar- stvo namenjenih 450 milijonov S- nje. Ne le za izvajanje osnovne ni, pa si je ni ogledala še nobe- din. in sicer za: pet osnovnih šol, dejavnosti, temveč tudi za opre-na delegacija novinarjev prosvet- gimnazijo in učiteljišče ter vzgoj- mo, učila, strokovno izpopolnjevanje učiteljev, za investicije. Predlog ne nakazuje dovolj možnosti za izenačevanje pogojev dela v šolah in nejasno določa, kdaj se javlja dopolnilna vloga republiške izobraževalne skupnosti. Na tem sestanku so izrazili tudi zahtevo po normativih, ki bi edini mogli biti realna osnova za Zakaj se nagrajevanje kvalitete le počasi uveljavlja (Nadaljevanje s 1. strani) kolektivi bodo morali v ^■7-HmmDivn nanraviti okviru teh splošnih pogojev upo- pokrivanje potreb, in poudarili, ne morejo zadovoljivo napraviti. in iz. da je dosedanji način izračunava- To brez dvoma v prečejšnji meri števati specifične pogoje in i* d?ži tudi za nagrajevanje kvali- P^ati sistem nagrajevanja do učenca — ne- SroR^a^vm^ObleSh P° Prepričan sem, da ne bo prav težav. In prav v tem je vzrok, ^ene^a negodovanj^ proti^ na-da nagrajevanje počasi napreduje. n ja stroškov na ustrezen. V splošni razpravi je bilo očitno dvoje: da ne gre zgolj za izgrajevanju po delu, ko bodo za- ravnavo osebnih dohodkov z do- tnck gotovljeni potrebni pogoji. Seve- hodki enako izobraženih v drugih .- , - ptnih da pa bo treba pri vsem tem še dejavnostih (glede na vlogo in lUrpim'rin ra2?aievarfia DohkvI- veliko storiti: nagrajevati šolstvo težo poklica je ta želja nedvom-lavcev do nagrajetanja po resnično po obsegu in kvaliteti no tudi upravičena), temveč za meti dela. onravlienega dela in izoblikovati mnogo več — za drugačno treti- , ■I35"® •le: ^ moram™ postati potrebna merila ter metcdolgijo ranje samega učiteljskega pokli- kvalitete dela moralo po t ocenievania Vsa ta merila pa bo- ca, ki bi moral biti enako priznan osnovno merilo za nagrajevanje ^'geTnomorala doneti na do- in cenjen povsod, v vseh krajih lahko^kšen sistem naera- ločeni znanstveni osnovi in bodo naše republike. In končno: za bomo lahko taksen sistem nag grlena v naši praksi. Tega si zahtevo po boljšem materialnem bomo^mora^fimeT^zagotavljene Pa šole same ne morejo preskr- stanju, možnosti za kvalitetnejšo V^H nekatere osnovne pogoje beti. Potrebna bo skupna akcija izvedbo pedagoškega dela. Da MpH takšne osnovne po°oie se mi šol, zavoda za šolstvo, pedagoških gre za učenca, ki ne sme biti za-Med takšne osnovne poboje se im >_____ ,„,mp- vanje mladine ter odraslih po končani šolski obveznosti. Ker je tako, je zadnji čas in nujnost, da tudi področje srednjega šolstva gali spremembo 22. člena, ki go- prakse in njeno pravilno izvedbo. Zakon naj bi torej zaščitil tu di dijaka. V ta namen so predla- da bi člani tega sindikata predvsem pomagali oblikovati teko končno zakonsko uredimo. vori o tem. »da učenci, ki so ne- zakonski predlog o srednjem gativno ocenjeni iz enega ali več šolstvu, o katerem je razpravljal predmetov praktičnega pouka... začasni odbor PKZ za drugosto- ponavljajo razred«. Menili so", da ^ ^ penjsko izobraževanje (16. marca), je s pedagoškega vidika to zelo razpravo^ Poudarili so, pripravil ga je republiški sekreta- ostra določba — nima je namreč da želj sindikat tako zakonsko riat za prosveto in kulturo. Po tem nobena splošnoizobraževalna šola uredi(-ev kj bo valorizirala šolsko bi bilo za vse še najbolj sprejemljivo. Tako so menili tudi drugi, saj so prav s tem namenom'tudi govorili. Imenovali . so komisijo, ki bo v konkretne predloge po- zakonskem predlogu so srednje šole predvidene kot enotni in — ki pa obenem poudarja pomembnost praktičnega pouka na enakovredni izobraževalni zavodi, strokovnih šolah. delo in dala takšno šolsko mrežo, ki jo družba tudi zmore. Predvidi naj se tudi okvirni termin, do To pomeni, da po novem ne bomo Čeprav tisti, ki so bili povab- katere2a bi uresničili zastavljeni več ločeno reševali vprašanj iz- Ijeni na sejo (in ki delajo sicer obraževanja v strokovnih šolah, gimnazijah in umetniških šotah. Zaradi takega obravnavanja je v strokovnih šotah) niso soglašali z dodatnim predpisom — prepovedjo izključevanja dijakov iz Pri obravnavi osebnih dohodkov v prosveti je razširjena seja bilo namreč pogosto zapostavlje- srednjih šol zaradi slabega učne- pokazala, da so prevelike razlike no strokovno šolstvo, medtem ko je bita skrb za gimnazije, ki so bile mnogokrat neopravičeno v iz- predlagali z jemnem položaju, dosti večja, »izključitev« Značilnost zakonskega predloga ga uspeha — so bili glasovi ostalih zanj v večini. To določilo so utemeljitvijo, da je disciplinski ukrep, ki mladega človeka moralno ne- je tudi, da vključuje vprašanja gativno okarakterizira. domov za učence srednjih šol. Naj več j a sprememba bo po- velja omeniti, da je po tem trebna glede 37. člena, ki govori med asebnimi dohodki prosvetnih delavcev v primerjavi z ljudmi. ki so zaposleni v drugih dejavnostih, in da so prevelike razlike tudi med osebnim dohodkom prosvetnih delavcev v posameznih občinah. Dogovorili so se, da bodo prediogu predvidena pri poklicnih o izobrazbi učitelje# v srednjih ■ sveti' posredo- in tehniških šolah predvsem za- šolah. Imenovali so posebno ko-ključenost izobraževanja za po- misijo, ki bo te člen na novo obli-klic (ni pa tudi izključena mož- kovala, nost, da učenci tovrstnih šol nadaljujejo šolanje), medtem ko je vali pri občinskih skupščinah, da bi se odstotek šolskih sredstev v občinskih ororačunih povečal. Kjer pa občina res ne bi mo^la dati več za šolstvo, naj bi posredo- V nadaljnji razpravi so se udeleženci potegovali še za enot- gimnazija šola ki daje predvsem n0 učno obveznost vseh učiteljev “ala 'reotJbflkT Me^lf‘sTdV bi podlago za nadaljnje šolanje, kar v srednjih šotah in za enakoprav- - , t t dj , t vsekakor moralo pa hkrati ne pomeni, da se učenci no tretiranje vseh vzgojnoizobra- dobiti primerno več kot leta 1966. gimnazije ne morejo zaposliti. zevalnih področij. Kakor je pojasnjeval namest-nik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Boris Lipužič na tej seji, so v zakonskem predlogu o srednjem šolstvu vse določbe, ki jih je treba (po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih) za prosvetne delavce posebej Ij urediti: strokovna izobrazba, ki § je potrebna za .učitelje, in vzgoji- m telje, strokovni izpit in stalno iz- §t popolnjevanje, redni in naknadni p razpis delovnih mest, delovni čas | učiteljev in vzgojiteljev idr. Ko bo zakon sprejet — in to p bo predvidoma v kratkem — bo p moral republiški sekretar za pro- 1 sveto in kulturo izdati še neka- p tere izvršilne predpise k zakonu, 1 in sicer glede izvajanja in organi- g zacije izobraževanja odraslih, g ocenjevanja učencev in izpitov v g srednjih šolah,, pravic in dolžno- g sti učencev itn. Sicer je razveseljivo, da bomo i končno dobili zakon o srednjem -šolstvu, vendar pa bo kljub temu gj ostalo nerešeno še dvoje: izobra- g ževanje mladine v gospodarskih J in drugih organizacijah, ki ne g konča osnovne šole, ter organizl- g rano izobraževanje delavcev na p delovnih mestih v gospodarskih p in drugih delovnih organizacijah, g To bo treba urediti s posebnim g predpisom. Razprava o predlogu tega za- p kona je pokazala, da doslej niso 1 bile upoštevane pripombe raznih p združenj šol, pa tudi, da so le-ta m dobila zadnji predlog prepozno v p preučitev. Avtorji zakonskega p predloga bodo morali kljub vse- p mu prisluhniti zahtevi predstav- p nikov strokovnih šol in z zako- g nom določneje predpisati uredi- 1 tev predmetnikov in učnih načr- B tov za enake profile poklicev. Ne- b pravično je, da bi morale stro-, p kovne šole same še nadalje spre- P minjati učne načrte, ker bo sicer fj le-teh nrav toliko, kolikor je šol. P ................... Usklajenost učnih načrtov bi g imela predvsem dve prednosti: g zagotavljala bi vsaj približno ena- |ji;i!!l||||l!l!illllllll!l!!llilll IIIIIIIHIIi»lllllll .Mili!*....... I V KRATKEM NA NAŠEM KNJIŽNEM TRGU DELO OB 30-LETMI | USTANOVNEGA KONGRESA KPS j 1 . i | Knjiga bo poleg celoletnega proglasa ustanovnega kongresa = I KPS, nadvse pomembnega dejanja v naši zgodovini, vsebo- g vala še neposredno oceno tovariša Tita o kongresu, odmev i na stališča kongresa, kot se kaže v sestavku Edvarda Kar- j delja »Bodočnost slovenskega naroda« in v članku Borisa g Kidriča »Evropske krize in slovenski narod«, in kasnejše g ocene kongresa v prispevkih Mihe Marinka in Borisa Ziher- J la. Knjiga »Ob 30-lctnici ustanovnega kongresa KPS« bo g torej vsebovala dragoceno gradivo, ki bo omogočalo pravilno g presojo In vrednotenje dejanj naše bližnje preteklosti. Zato bodo po tem delu segli vsi, ki jih zanima naša zgodovina, j zlasti še zgodovinarji, prosvetni in politični delavci, pred- g vsem pa vsi komunisti. Knjigo si bo morala omisliti tudi j vsaka šolska knjižnica. Knjigo, ki bo imela okrog 120 strani, bo v kratkem izdata g Cankarjeva založba. Ker bo naklada omejena, vabi založba = vse, ki se za delo zanimajo, da ga naroče že zdaj. Naročita m sprejemajo vse knjigarne^ lahko pa izpolnite spodnjo naro- f čilnico in jo pošljete v ovojnici ali nalepljeno na dopisnici g na naš naslov CflNKSFIEVfl ZfllOŽBfl | LJUBLJANA, Kopitarjeva 2 I Naročilnica Podpisani(a); naslov: ...... nepreklicno naročam izvodov knjige OB 30-LETNICI USTANOVNEGA KONGRESA KPS po ceni 5,00 N-din za izvod. Dolžni znesek bom poravnal(a) po prejemu računa. Datum Podpis, za pravne osebe tudi žig g Illlll!:lll!lll!!!lljllll!l!lllli!llllllllllllll!llllllllll!ll/i!l!!lllllllllllllll!llllllllll!llllllll!lllllll!llllll:iillll!!ll1llllllllllllllll!ll!llllll!lllllllll!lllll!l!"lii!*'lll!l^ St. 5 PEDAGOŠKI POGOVORI Boj za obstanek, boj za delo -tildi v prosveti? Pod naslovom »Boj za obstanek — boj za delo« je bil pred uredništvo postavljen problem študija na PA in zaposlitve predmetnih učiteljev. Problem naj bi bil v tern, da a) diplomanti P A po opravljenih študijah in diplomi ne morejo dobiti zaposlitve; b) so številni razpisi na mnogih šolah le formalni, ker sole sprejemajo na razpisana mesta učitelje, ki že delajo na šolah; c) na šolah delajo učitelji, ki so se sicer vpisali na P/ formalno, izpitov pa ne opravljajo in imajo z vpisom zagotovljena mesta in d) se določeni predmeti iz predmetnih skupin trgajo oziroma delijo na druge skupine, npr. likovni pouk — biologija, telesna vzgoja — biologija, tehnični pouk — fizika itd. Na koncu postavlja pisec vprašanje: zakaj sploh imamo PA, če družba predmetnih učiteljev ne potrebuje? vili in so se vrnili na službeno mesto brez diplome. Mislimo, da smo bili in smo še vedno v takih primerih preveč sentimentalni in premalo zahtevni. Nekatere šole in občine so pri sprejemu učite- s praktično-organizacijskega vidi daljši — tri in celo štiri leta. To so utemeljili predvsem s pedagoškega vidika (učitelj v osnovni šoli mora biti z otrokom čim tes- p M neje in čim več časa povezan) in - iiri Ija, ki je študiral ali mislil štu- ka (mnoge šole so organizacijsko dirati npr. na PA (VPS) kot iz- in po številu učencev srednje ve- ODGOVOR: Skušali bomo odgovoriti na vsa vprašanja, dovolite pa, da odgovorimo najprej nekaj na splošno. Nobena skrivnost ni za prosvetne delavce, da nam primanjkuje največ učiteljev v osnovni šoli in to za predmetni pouk. V Sloveniji imamo vrsto šol in celo nekaj občin, kjer nimajo sploh nobenega predmetnega učitelja, četudi so šole oz. imajo v občinah popolne — tj. osemrazredne osnovne šole s leto težji. Ljudje, ki bodo iskali delovno mesto, se bodo morali zadovoljiti tudi s kraji, ki so odmaknjeni od središč oziroma mest in tako bodo dobile strokovno usposobljene kadre — v našem primeru predmetne učitelje — tudi podeželske šole, ki jih doslej skoraj niso poznale. redni slušatelj, s pogodbo zahtevale od njega, da v določenem času svoje študije uspešno dokonča. Isto je veljalo tudi za štipendiste oziroma učitelje, ki so dobili »-plačan dopust« za določen čas. To medsebojno pogodbo so tudi dosledno in brez sentimentalnosti izvajale in to se mi zdi, da je najuspešnejša pot za pravilno rešitev tega problema. Sicer pa se bo problem v zaostrenih ekonomskih življenjskih pogojih že v bližnji bodočnosti reševal tudi sam od sebe. d) Vprašanje v tem poglavju pa je bolj zapleteno, kakor je videti na prvi pogled. V mnogih deželah, kjer sem se zanimal za šolske probleme, sem moral ugotoviti, da tako imenovanih »eno-predmetnih strokovnjakov« sploh ne poznajo, vsaj ne za stopnjo predmetnim poukom. Natančnega terih ljubljanskih šolah) celo vsa števila manjkajočih predmetnih delovna mesta. Ti razpisi so bili učiteljev trenutno sicer nimamo, v resnici gola formalnost, ker je sodimo pa, da jih primanjkuje šlo le za novo organizacijo šol-kakih 1500 v osnovnih šolah. Ker stva in je razumljivo, da učite-pa bi številne predmetne učitelje Ijev, ki so bili pred razpisi ozi-lahko zaposlili tudi na strokovnih roma reorganizacijo v nekdanjih (poklicnih) šolah, lahko računa- osnovnih (štirirazrednih) šolah in mo, da je pomanjkanje predmet- nižjih gimnazijah, niso mogli po-nih učiteljev še znatno večje. tt i_ b) Vemo, da so v prvih letih osnovne šole, kakor jo imamo pri po reformi osnovne šole bila raz- nas> i11 tudi ne po večini za stop-pisana številna učiteljska mesta nio srednje šole (npr. gimnazije), na šolah, ponekod (npr. v neka- Se več, v številnih deželah imajo za stopnjo osnovne šole predmet- ne učitelje za tri ali celo štiri področja oziroma predmete, seveda pa je tudi študij ponavadi like ali manjše in v teh učitelj, ki lahko poučuje strokovno samo en predmet, ne bi mogel biti polno zaposlen). Oba ta vidika smo pri nas mimogrede prezrli, to pa se nam v praksi krepko maščuje. Na eni strani s tem, da učitelj z enim predmetom na šolah Ve težko ali pa sploh ne dobi zaposlitve, na drugi strani pa s tem, da mora tak učitelj dopolnjevati svojo učno obveznost v predmetu, za katerega sploh ni — niti strokovno niti pedagoško-metcdično usposobljen. Zaradi tega sodim, da je zahteva vsaj po »dvopred-metnosti« tako na PA kakor tudi na fakultetah ža študente, ki se nameravajo zaposliti v šolah, zelo, zelo utemeljena. Vprašanje organizacije, trajanja in vsebine študija bodo seveda reševali strokovnjaki. In nazadnje: v času, ko u^o-tavljamo, da je vedno teže za MB službe v gospodarstvu, v družbe- ^flj n:ih službah in drugod, so vrata v šole za predmetne učitelje za nekaj časa morda razmeroma še najbolj široko odprta. V. C. Prav to pomanjkanje je bilo tudi osnovni razlog za vključevanje staviti na cesto. V poznejših letih so čestokrat šole razpisovale in še razpisujejo mesta, ki so številnih učiteljev razrednega po- sicer zasedena, toda z neustrezno uka v izredni študij v izredni študij na nekdanji VPŠ oziroma sedanji PA, iri številni izredni slušatelji PA so svoje študije tudi že uspešno zaključili ali pa so pred diplomo. Sedaj pa odgovori na posamezna vprašanja: a) Če vemo, da nam manjka (Nadaljevanje s 1. strani) usposobljenimi ljudmi. Ti razpisi so v skladu z zakonitimi predpisi. Če šola razpisuje mesto učitelja, ki sicer nima še ustrezne kvalifikacije, toda si jo pridobiva (in to dokazuje z opravljenimi izpiti!), je v redu, da učitelja obdrži, Ugotovitve ostalih referentov in zlasti še, če se je v svojem delu diskutantov naj strnemo v nekaj lahko bi rekli izredno veliko izkazal kot dober flčitelj. Druga- točkah. Predmetnih učiteljev, skoraj ni če pa je, če šola z razpisom namerava sama izigrati veljavne Kakšna naj bi bila vsebina predpise o zasedbi delovnih mest. moralne vzgoje? V ' ' Odgovornost družbe za moralno vzgojo mladine 1 mogoče verjeti trditvi, da diplomanti PA — predmetni učitelji — po opravljeni diplomi ne bi mogli dobiti zaposlitve. Je pa seveda mogoče, da prosilec na nekaterih šolah, kjer razpise »izigravajo«, kakor je navedeno pod b) v našem vprašanju, ne uspe, Prav tako pa se tudi lahko zgodi, fe ne more dobiti zaposlitve v šoli ali kraju, kjer so vsa delovna mesta zasedena. V preteklih letih, ko so se delovna mesta strokovno usposobljenim in včasih celo pomanjkljivo usposobljenim ljudem kar sama od sebe ^Ponujala«, je bilo skoraj »normalno«, da so šli ljudje le v kraj, ki so si ga sami izbrali. Toda — časi so postali resnejši in bo tak ta vprašanja, ki jih je izdelalo človeštvo že v svoji dosedanji zgodovini. Ne bi smeli ignorirati npr. vsebine krščanstva, ki ne pomeni le del sodobne kulture evropskega človeka, temveč tudi element dvatisočletnega razvoja človeštva. Tako se dogaja, da naša mladina ni pripravljena za svetovnonazorsko diskusijo v Evrope (kamor se bomo tem primeru ima vsak odklo- O problemu privatizacije in njen — toda strokovno ustrezno depolitizacije naše družbe — po-usposobljen — prosilec pravico javu, ki zavzema zaskrbljujoč ob- okviru rlfnSn*; no?je ^ P° Seg’ ^ V fT1 Z V^T morali tudi na kulturnem področ- redm sodni poti. janjem mladine govoril dr. Rudi iu vedno bolj vključevati kot se- c) V resnici imamo precejšnje Supek. Vsi ti pojavi se močno od- stavni del evrooskeea živlieniske število učiteljev, ki so se sicer ražajo na mladih generacijah, ga prostora evrotske c^hzacUeT vpisali na PA, toda le formalno, Zato je pri oblikovanju moralne To Pie vsekakor nomanikliivost ker ze leta in leta izpitov sploh podobe mlade generacije bistve- naše vzaoie P ' J ne opravljajo. S tem so si nekako nega pomena vprašanje, kakšna s J ' »zagotovili« delovna mesta in na naj bo vsebina te vzgoje, na ka- Naše zanemarjanje družbene-njih ostajajo v glavnem zaradi terih elementih naj bazira. (To je ga življenja mladine prav tako svojih dobrih »zvez«. Vemo tudi vprašanje, ki nam ga doslej še ni ne more roditi dobrih sadov. V za primere, ko :so šole ali občine uspelo rešiti.) Večna vprašanja ter? pogledu je mladina zelo za-posamezne učitelje štipendirale človeštva: od kod? čemu? kani? Puščena. (Klubi ipd.). Povsem oz. jim dajale daljši ali krajši morajo biti prav gotovo eden iz- sjT1,0. opustili važen dejavnik so-čas celotno plačo, da so 'Studi- med teh osnovnih elementov. Ne rali na PA (VPS) ali univerzi, bi pa smeli (ket smo to delali do- iznor delovnega mesta iz leta v izpitov pa kljub temu niso opra- slej) ignorirati tistih odgovorov i Vajenska nagrada po učnem uspehu Prve pozitivne izkušnje nagrajevanja vajencev v poklicni kovinarski šoli v Kočevju Z odpravo predpisov, ki so Urejali nagrajevanje vajencev, so Marsikje nastale težave. Temeljni 2akon o delovnih razmerjih je ^Jajprej določil, da znaša nagrada uajmanj polovico povprečnega odpravo teh razlik, V tem šolskem letu prejemajo vajenci na- meni, da najslabši vajenci gibljivega dela sploh niso deležni, cializacije — množične manifestacije: nimamo niti šolskih, niti športnih ali podobnih manifesta-cij; Dalje je še zelo nebogljena naša svetovalska služba: mladina mora sama reševati življenjsko važna vprašanja, kakor ve in zna. Ostali diskutanti so razvijali svoje misli o problemih, kot so: — za najodločilnejša leta človekovega življenja (do sedmega leta) imamo preslabo organizirano skrb za otroka; — ker je predšolska vzgoja še v povojih, bi morala družina še grade po učnem uspehu, priza- najboljši pa lahko prejemajo gib- obdržati svojo vzgojno funkcijo; devnosti in šolski disciplini. To ni bilo lahko, vendar jih doseženi uspehi spodbujajo k nadaljnjemu osebnega dohodka nekvalificira- izpopolnjevanju nagrajevanja va-m delavcev. To je bilo sorazmer- jencev. Ker v mnogih šolah, ki visoko in mnoga podjetja niso imajo vajence, menijo, da ni mo- bila več pripravljena sprejemati j aJencev. To določilo pa je velja-0 le toliko časa, dokler niso na-kiajevanja vajencev uredili repu-uski zakoni. Republiški z;akon le Postavil načelo, naj bo na-=r3da odvisna od učnega uspeha aJencev v šoli in pri praktičnem bouku. Kolikšna pa je nagrada, oločijo delovne organizacije v ^Vojih predpisih. Zakon je še ob-^al občinske skupščine, da z blokom določijo najnižje meseč-e nagrade. Predpis je tako določil pot do firade. To pomeni, da ni več novna naloga denarne nagrade bcjalna^ pomoč pri učenju, saj v Clni šol II. stopnje učenci ne ejemajo denarnih nagrad, tem-v c naj nagrada v naj večji meri Podbuja vajence k resnemu in UrVZe^-mu u^u' pa hočemo to <3 ^ničiti, potem je potrebno, da , °i.lo vajenci za enak uspeh ena-da nagracio. Iz prakse pa vemo, a so gospodarske organizacije na0. razhčno določale merila za d3rade. Finančno močna oodjet-rj ,s°. Pstala pri nagradi, ki jo je j'ih°C!vl zakon o delovnih razmer-obrf ^k.hpjša podjetja, posebno čiiatrm- in 2a’sekniki, pa so dolo-n,,a rnin'rnalne nagrade, ki so jih občinski odloki. Tako a--!110 Primere, da znašajo na-2a 3 tisoč do 25 tisoč S-din na a],en<;e Prvih letnikov. Višina kip ade ie torej odvisna od tega, UsPeha uei:’0 in ne učnega Kočlri • Poklicni kovinarski šoli v VJU so začeli širšo akcijo za goče izpeljati sistema nagrajevanja vajencev po učnem Uspehu, bom opisal, kako so to storili v Kočevju. Zanimivo pa bi bilo zvedeti tudi za izkušnje drugih šol, ki so se lotile te naloge. Ijivega celo več kot stalnega. Ta- _— naša šola nudi otroku pre- ... ^ ko imajo vsak mesec precejšnje več enostransko le intelektualno razlike v višini nagrad. Razlike vzgojo, to pa še zdaleč ni dovolj; so med 100 in 250 N-din za va- — reforma usposabljanja na-jence prvega letnika. ših učiteljev za njihov poklic je Gibljivi del delijo enako, tako prepočasna; — kljub pomanjkanju sredstev bi morali doseči širšo organizacijo podaljšanega bivanja v šoli.. j Ni mogoče na kratko niti omeniti vsega bogastva misli in ugotovitev z mariborskega posveta. (Marsikatere ugotovitve tudi niso prav nič nove, le da bi jih uresničili v praksi, je pri nas dolg na učni uspeh v šoli kakor na uspeh pri praktičnem pouku v šolski delavnici. Sola obvesti vsak mesec podjetja o učnih uspehih in delovni disciplini in hkrati na osnovi Poklicna šola v Kočevju, ki je točkovnega sistema izračuna vi-bila pred dvema letoma ponovno šino nagrade. Koliko točk prej-ustanovljena na zahtevo gospo- me vajenec, pa je odvisno od darskih organizacij, ima stalen in učnega uspeha pri posameznem čvrst stik z vsemi podjetji in predmetu (predmeti so ovredno- proces...) Posebej pa se nam zdi obrtniki. To nalogo opravljajo s teni glede na zahtevnost), od va- vredno podčrtati še naslednje tri pogostimi sestanki in posebej or- jenčeve aktivnosti (marljivost, misli: bilo je rečeno, da na pod- prizadevnost, napredek itd.) in od ročju pedagogike delamo vsak za števila negativnih točk, ki jih od- sebe, namesto da bi v skupnem štejejo od pozitivnih. Vajenci pa raziskovalnem delu strnili svoje dobijo negadvne točke za vsak sile. (Zato načelne razlike v ugo-neupravičen izostanek in za iz- tovitvah posameznih avtorjev rečene disciplinske kazni. učbenikov ipd.) Bilo je tudi re- Vajence, ki niso pri praktič- čeno, da je problematika moral-nem pouku v šolski delavnici, nega vzgajanja mladine proble-ocenjujejo delavci, ki so jim va- matika našega celotnega šolskega jenci dodetjeni. V ta namen ima- dela. In bilo ugotovljeno, da so jo izdelan ocenjevalni postopek referati v glavnem zajeli le pro-z enotnimi ocenjevalnimi listi. S blematiko osnovnošolskega otro-temi ocenjujejo vajence tudi ta- ka, prav malo adolescente, po-krat, ko niso v šoli. vsem pomanjkljivo pa delavsko Za mesečne ocene, število točk mladino in oblikovanje njene mo-in višino nagrade zvedo učenci ralne podobe. vtak ohI'a''’nava-i0 Po zaključku posvetovanja je d “ ,>>p f?’no hsto" na na p0horju recjna skupščina nravlfo »svaAK klh’ a ' k0t 'lim Zveze Pedagoških društev pravijo »svetih razredov«. slavije. Res zahteva vpeljavanje tega bn sistema nekaj dela in miselnega napora. Kmalu pa pride v navado in ne terja od šole posebnih S ganiziranim obiskovanjem učiteljev v podjetjih. Učiteljski zbor je ugodno ocenil misel o nagrajevanju po učnem uspehu, prav tako tudi vajenci. Na prvem sestanku s predstavniki podjetij v tem šolskem letu so uspeli zainteresirati tudi podjetja. Vodstvo šole je izdelalo predlog pravilnika o nagrajevanju vajencev in ga poslalo vsem delavskim svetom in obrtnikom. Ti so kmalu sprejeli nove pravilnike, ali pa prejšnje prilagodili predlogu šole. V tem sestavku ni mogoče podrobno opisati tega pravilnika. Njegove glavne značilnosti pa so: Nagrada je sestavljena iz dveh delov: stalnega in gibljivega. Prvega dobi vajenec v vsakem primeru, drugi pa je odvisen od učnega uspeha. Gibljivi del nagrade ni določen za posamezne letnike v razponu od—do, temveč je določen povprečen znesek: Primer: stalna nagrada za vajence I. letnika je 100 N-din, povprečna višina gibljivega dela pa 50 N-din. To po- Jugo- Za novega predsednika je izvoljen dr. Franc Strmčnik. Organizacija mariborskega posvetovanja je bila zaupana mari- stroškov. V primerjavi z učinkom. *0/ske™ Pedagoškemu društvu. ’ • ■ ' -6a uspesen potek posveta in ki ga ima nagrajevanje po uspehu na vzgojno-učni proces, je ta naloga poceni in zelo uspešna. M. Cetinski skupščine je prejelo mariborsko pedagoško društvo pohvalo, posebej pa še njegov predsednik Albert Žerjav. dh Dokaj uspešno reševanje vprašanja osebnih dohodkov in stanovanjskega problema Na vprašanja uredništva »Prosvetnega delavca« odgovarja poslanec prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS in direktor Šolskega centra za blagovni promet v Novi Gorici Dušan Šinigoj. Kaj menite o dosedanjih razpravah o zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja? Težave na področju financiranja vzgoje in izobraževanja v SRS niso nove. O njih razpravljamo že nekaj let in iščemo najbolj primerne rešitve. Iz vseh razprav je predvsem čutiti, zahtevo, da zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja določi stalne vire, izenačenost materialnih pogojev v šolah, sredstva v višini, ki bodo omogočila normalen izobraževalni proces in brez dvoma omogočila nadaljnji razvoj samoupravljanja na tem za družbo tako važnem področju. Osnutek zakona zasleduje te cilje, nisem pa prepričan, da jih bo rešil že zakon sam. Predvsem mislim na višino sredstev, ki jih iz stalnih virov ni mogoče zagotoviti, čeprav sredstva so in jih sedaj zbiramo od gospodarskih organizacij na prostovoljni osnovi. Prav zaradi tega bo potrebno tudi v bodoče, ko bomo zakon že imeli, vlagati veliko družbenih naporov za ureditev materialnega položaja šol. Zakon, ki je sedaj v razpravi, ne bo in tudi ne more rešiti vseh problemov. Mogoče bo celo kateri zavod prizadet in bo moral razmisliti o svoji bodočnosti ter se prilagoditi družbenim potrebam. Prav zaradi tega je nujno zakon čimprej sprejeti in uveljaviti. V pripravi je zakon o srednjem šolstvu; kaj pričakujete od njega? Na področju srednjega šolstva razen za gimnazije v SRS trenutno nimamo zakonodaje (zakonskih predpisov). Dalj časa že razpravljamo o strokovnih in poklicnih šolah in morabi reči, da so se mnoge šole že prilagodile zamislim, k; jih vsebuje osnutek zakona o srednjih šolah in so v tem dejansko Zakon že prehitele. V zadnjih 'letih je prišlo še do vrste vprašanj, ki jih bo moral zakon rešiti. Mislim namreč na ustanavljanje šol, status posameznih šol, preoblikovanje vajenskih šol v poklicne, nekatera vprašanja iz delovnih razmerij, izobraževanje v delovnih organizacijah itd. Ta zakon je nujno potreben in bo, če ga bomo sprejeli, lahko mnogo pripomogel za ureditev stanja v srednjih šolah. Slišali smo, da pri vas dokaj uspešno rešujete nekatera vprašanja šolstva, kot je npr. nagrajevanje prosvetnih delavcev in podobno? Nova Gorica je mlad, razvijajoč se center severne Primorske. Na kulturnem in prosvetnem področju postaja vedno bolj razgibana, ter tako prevzema vlogo, ki jo je nekdaj imela Gorica. V zadnjih nekaj letih se je v Novi Gorici zlasti razvilo srednje šolstvo, saj ima gimnazijo, tri šolske centre, srednjo zdravstveno šolo in administrativno šolo. Problemov, s katerimi se srečujemo, je veliko, predvsem osnovnošolskih, in se v bistvu ne razlikujejo od znanih problemov, ki se pojavljajo tudi drugod v Sloveniji. Moram pa poudariti, da se v Novi Gorici vsi subjektivni faktorji zavedajo pomena izobraževanja in da so sposobni kadri največja garancija za uspešen razvoj. Zaradi tega je bilo v preteklih štirih letih na področju šolstva veliko napravljenega. Omenim naj samo, da se dokaj uspešno rešuje vprašanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev; rešeno je bilo 112 stanovanjskih primerov, zgrajeno 8437 m2 šolskega prostora, samo še 1,5 % šoloobveznih otrok obiskuje nerazvite osnovne šole, dalje, da so gospodarske organizacije 1966. leta izpolnile obveznosti do strokovnega šolstva 8 % nad planom itd. Od odprtih vprašanj je najbolj pereča gradnja osnovne šole v Novi Gorici, dograditev nekaterih šol na podeželju in dograditev dijaškega doma. Ali imate posebne probleme z mladino? Na to vprašanje je težko dati zadovoljiv odgovor. Kar je za nekoga mladinski problem, lahko za drugega ni. Mislim, da mladinske problematike ne moremo obravnavati kot samo mladinske, ampak vseh nas. Če tako postavljamo vprašanje, je tudi delo z mladino "lažje. Na zavodu, kjer delam, nimamo z mladino posebnih- problemov. Aktivno jo vključujemo v organe upravljanja, delamo z njo v mladinski organizaciji, debatnem klubu in drugih svobodnih dejavnostih. Mnogo manj problemov je. če ima mladina možnost aktivno udejstvovati se na vseh področjih, ki jo zanimajo. Ali je po vašem mnenju prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS obravnaval najbolj pereča vprašanja s področja prosvete in kulture in kakšni so rezultati teh razprav? V obdobju štirih let je prosvetno kulturni zbor obravnaval veliko vprašanj s področja prosvete in kulture in skušal s tem razgrniti množico problemov. Naj omenim samo financiranje šolstva, izgradnjo osnovnošolskega prostora, predmetnik za osnovne šole, srednje šole, telesno kulturo, filme itd. Za razreševanje nekaterih vprašanj je prosvetno kulturni zbor sprejel le priporočila ali resolucije, ki praktično nimajo nobenega učinka in ostanejo le na papirju. Se beseda, dve o zavodu, v katerem delate. Delam v šolskem centru za blagovni promet. V centru imamo vključeno šolo ža prodajalce, poslovodsko šolo in ekonomsko srednjo šolo. Mislim, da je taka oblika posrečena in, kar je še posebej važno, racionalna. Za vsak predmet lahko racionalno zaposlimo strokovno moč. prostori in učila so skupna, vse šole imajo skupno upravo itd. Vse to poceni delo šole in brez dvoma omogoča tudi večjo kvaliteto učno-vzgojnega procesa. Na centru imamo sedaj 817 učencev. Najmočneje je zastopana poklicna šola s 691 učenci, kar je razumljivo zaradi razvoja trgovine. Trenutno imamo večje težave s financiranjem, ki so nastopile predvsem zato, ker so podjetja sprejela v I. razred kar 200 učencev več, kot smo predvidevali. Prišlo je do neskladja med finančnimi možnostmi našega sklada za šolstvo in sprejetimi učenci. Ker imamo zelo dobre odnose s trgovskimi gospodarskimi organizacijami, upam, da bomo tudi ta pereč problem uspešno rešili. ^Illl[llllllllllllll!ll!lllll!l!l'!!lllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllrllllll|[||lllllllllllllllllll!]|l!l!lll||||!ll|||||||||!!!l||[|||||il|[||||||||||[||||!ll|||||||||||!!l|||||||||||j|||||||l||||||||||l|[||||||ll| SEMINAR ZA ZBOROVODJE V VELENJU od 26. junija do 2. julija 1967 Na voljo je še 15 prostih mest. Naknadne prijave spreje- g | mamo nepreklicno do 8. aprila 1967. Obvezno s prijavo je treba nakazati 100 N-din na naslov: B 1 DGP Celje, št. žiro računa: 5O7-8-I30. Za preskrbo in za notni material plačajo udeleženci ob B | prihodu v Velenje dodatno 150 N-din. DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV CELJE 1 p. p. 149 1 . ' ■ IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^ STRAN 3 PROGRAM DELA V VZGOJNEM ZAVODU PLANINA PRI RAKEKU O vzgojnih zavodih in njihovem delu je bilo zadnje čase mnogo napisanega in izrečenega. Povod za to so bile večje vedenjsko in osebnostno mote- benemu prizadevanju. V sestav- mladinska organizacija v zavodu, ne mladine, kolektiv vzgojnega ku o profilu gojencev zavoda je Begi gojencev iz zavoda, Nagra- zavoda Planina pri Rakeka. nakazano, kje so vzroki motenj, jevanje in kaznovanje. Naslovi že V tem zavodu so nastale že katere od njih je mogoče v pre- sami po sebi dovolj nazorno na- ali manjše krize, ki jih je moral približno pred tremi leti večje vzgojnem procesu povsem odpra- kazujejo vsebino teh sestavkov, preživeti skorajda vsak zavod kadrovske spremembe. Novo stro- viti, katere pa je po drugi stra- s v-rv ir i jciti j>nrn it v relativno kratkem obdobju kovno vodstvo si je prizadevalo ni treba šteti za neodpravljive in UKUAmAAUjsivi i'uuu.11 delovanja. Vzroke zanje je tre- najti nove oblike vzgojnega de- tako v skladu z njimi načrtovati Zadnji del programa je posve-ba iskati bodisi v strokovno la, ki bi bile v skladu z najso- gojenčevo prihodnost. {en organizacijskim in drugim premalo izdelanih koncepcijah dobnejšimi znanstvenimi koncep- Namen sestavkov z naslovom pogojem, ki morajo biti izpolnje-njihovega dela, v neustrezni ka- cijami. Uspehi teh prizadevanj Psihodiagnostično delo v zavodu ,ja vzgojno delo lahko uspešno drovski zasedbi, ali pa v ne- so se v praksi že kmalu poka- in Spremljanje gojenčevega na- poteka. Tudi tu že sami naslovi ustreznih materialnih pogojih, zali, kljub temu pa je bilo očit- predka pri prevzgoji je pokazati, nakazujejo vsebino sestavkov: v katerih ti zavodi delajo. Podrobna analiza bi prav gotovo pokazala, da gre v večini prime- rati. rov neuspešnega dela za splet sna pri delu temveč pokazati, kako se je lotil reševanja raznih proble- no, da je treba novo vsebino de- na katere vidike gojenčevega ve- struktura vzgojnega osebja in la nekje tudi pismeno formuli- denja morajo razni sodelavci njegov odnos do gojencev, Odnos strokovnega teama še posebej pa- nepedagoškega osebja do gojen-Tako so strokovni sodelavci žiti, kakšne metode lahko pri cev> Sodelovanje zavoda z zuna-vseh treh komponent, od kate- zavoda začeli sestavljati Program tem uporabljajo in s kakšnimi njimi ustanovami in posamezni-rih ima zdaj ta zdaj ona večjo vzgojnega dela, ki naj bi nazor- merili ocenjujejo uspeh oziroma Formiranje vzgojnih skupin, težo. no prikazal potek prevzgojnega neuspeh prevzgoje. Čeprav je sta- strokovna komisija za sprejem Ni namen tega članka raz- dela z vseh vidikov, obenem pa nje gojenca ob prihodu v zavod jn odpust gojencev. Lik vzgoji-Slenjevati, kakšne posledice ima služil novim vzgojnim močem za v večini primerov razvidno iz telja, Prihod novega vzgojitelja ali druga pomanjkljivost čim globlje seznanjanje ^ vzgoj- dokumentov raznih ustanov, ki v skupino, Pomen medosebnih v vzgojnem zavodu, nim delom in za nadaljnje stro- pošiljajo gojence v zavod, pa je odnosov za delo v zavodu, Strokovno izpopolnjevanje. treba kljub temu gojenčevo sli- kovno izpopolnjevanje vzgojite- Program obsega sto tipkanih ko vseskozi poglabljati in iz- ij,eV) Raziskovalno delo, Mental-tnov, ki nastopajo pri prevzgoji strani in je smiselno razdeljen popolnjevati, z na higiena vzgojiteljev. Teze za ________________________________na štiri poglavja: smoter vzgoj- Največ prostora v programu sestavo tednika vzgojnega dela, nega dela, profil gojencev zavo- zavzemajo teme, ki obravnavajo Hišni red zavoda, da (narava motenj), prevzgojni razne vzgojne postopke. To po- od navedenih tem je še po-postopki ter pogoji, v katerih glavje začenja obširna razprava sebej poudarjen pomen osebnost-prevzgojni proces lahko poteka. o tem, kaj je normalno vedenje, značilnosti vzgojitelja za Poglavja so nadalje razdeljena Ta problem je obravnavan z raz- vzgojo dela (njegova osebnost, na posamezne teme (35), ki ob- ličnih vidikov: statističnega, bio- strokovno znanje, moralnopoli-vidike pre- loškega, medicinskega, antropolo- tigne kvalitete) ter pomen dobrih „ . . . loškega, sociološkega, filozofske- medosebnih odnosov med vsemi Bilo bi preobširno, če bi sku- ga, psihiatričnega, ipsiholoskega sodelavci, kar omogoča vedro, op-šali v tem članku podrobneje pri- in psihoanalitičnega. Še posebej timistično klimo ter enotnost v kazati že tako zgoščeno vsebino je v tej zvezi obdelana teorija vzgojnih postopkih v zavodu. Programa, zato bomo prikazali učenja in teorija nervoz ter na- Kot je rečeno, vsebina Pro-* ■ i ?..ena la nekatere osnovne postavke. kazan pomen Freudovih odkri- grama vzgojnega dela izvira iz ti j za razumevanje razvoja člove- prakse, poleg tega pa tudi naka-NEKATERE ZNAČILNOSTI kovih emocij in za njihovo urav- zuje srnei-nice za nadaljnje stro-PROGRAMA navanje. Tema Psihoterapevtsko kovno • izpopolnjevanje. Program delo v zavodu obravnava razne bi bn ]ah].0 osnova za širši ela-Glede smotra prevzgojnega sodobne pristope k odpravljanju borat ki bi bil hkrati priročnik dela v zavodu je v programu re- em0cionalnih motenj pri otroku, za vzgojitelje v vzgojnih zavodih, bo predstavila 4. aprila ob istem čeno, naj vzgojno delo tezi za kot jih nakazujejo razne šole. Na Idejg programa vzgojnega de- Iz glasbenih šol Radi bi vas opozorili na dve ^ glasbeni oddaji, ki jih pripravlja ravnavajo določene Mladinsko glasbeno uredništvo vzg0jnega procesa. RTV Ljubljana za naše mlade poslušalce. To sta oddaji "Dobri tovariši« in »Pomlad trka na vrata«. V p šola »Franc Šturm« iz Ljubljane. Oddajo posveča učencem osnovnih šol v Grosupljem, Ribnici, Kočevju in na Vrhniki, Poslušate jo lahko 28. marca ob 9.40. Celjska glasbena šola pa se času z oddajo »Pomlad trka na vrata«. Namenila jo je vsem osnovnim šolam iz Celja. šanju obeh radijskih oddaj. tem, da pri gojencu odpravi raz- koncu tega sestavka je podana la so biie v glavnih obrisih princ motnje do tolikšne mere, da sherna prevzgojnega dela v zavo- kazane na nedavnem seminarju se bo lahko vključil v normalno dU! ki naj bi potekalo v nasled- drUštva defektologov pod naslovom Socialno učenje v vzgojnem Vljudno vas vabimo k poslu- življenje in po svojih sposobno- njib treh fazah: stih prispeval k splošnemu druž- lllllll!lllllll!llllllll!l|l|Jlilll!lllllll!l!llllllll!lllllll!lllllll!llllllllllllll!i,ll!lllll!!lllll!llllllllll!l!ll!ll!!!l!lllll!!ll!lllll!!!!lllllll!!lllllllll!!l!lllll!llll!l!l!lllllllll!!ill!l!i>lllllllll!lll!lllllllllllillllll!!!l ■ M UČITELJI! ŠOLSKE KNJIŽNICE! »ŠKOLSKA KNJIGA« — Zagreb vam nudi sodobne knjige iz pedagoške teorije in prakse, ki jih potrebujete: Zbirka »Problemi | suvremene nastave« | Dr. Ivan Furlan: MODERNA NASTAVA I INTENZIVNIJE | UČENJE, Zagreb 1966, format 14 X 20, 128 strani, broši- p rano, latinica. Cena 9 N-din Josip Markovac: NASTAVA I INDIVIDUALNE RAZLIKE M UČENIKA, Zagreb 1966, format 14 X 20, 104 strani, broši- | rano, latinica. Cena 8 N-din g Dr. Vladimir Mužič: TESTOVI ZNANJA, II. izdaja, Zagreb f 1964, format 14 X 20, 152 strani, broširano, latinica. g Cena 3,50 N-din p Danica Nola: RJECNIK U NASTAVNOM PREDMETU PO- p ZNA V ANJA DRUŠTVA, Zagreb 1966, format 14 X20, 112 g strani, broširano, latinica. Cena 5 N-din p Dr. Vladimir Poljak: CJELOVITOST NASTAVE, II. izdaja, | Zagreb 1965, format 14 X 20, 229 strani, broširano, latinica, g Cena 9,30 N-din ■ Dr. Vladimir Poljak: RASPORED SATI, Zagreb 1960, format | 14 X 20, 112 strani, broširano, latinica. Cena 1 N-din m Krešimir Ribič in Mira Matanovič: TEŠKOCE ClTANJA I | PISANJA U ŠKOLI, Zagreb 1966, format 14 X 20, 128 g strani, broširano, latinica. Cena 9 N-din §} Dr. Nada Smolič-Krkovič: ZAŠTO I KAKO UČITI, Zagreb | 1966, format 14 X 20, 72 strani, broširano, latinica. Cena 5,50 N-din % Dr. Ante Vukasovič: RADNI I TEHNlCKI ODGOJ U OPCE- | OBRAZOVNIM ŠKOLAMA, Zagreb 1966, format 14 X 20, | 160 strani, broširano, latinica. .Cena 9 N-din g Gustav Šindler in Branko Beck: PRIMJENA METODE LA- g BORATORIJSKIH RADOVA U NASTAVI FIZIKE U H OSNOVNIM ŠKOLAMA I ŠKOLAMA DRUGOG STUP- | NJA, Zagreb 1966, format 14 X 20, 66 strani, broširano, 1 latinica. Cena 7,20 N-din jj V TISKU: Marija Vrbetič: PRILOŽI METODICI NASTAVE HISTORIJE | Zbirka »Suvremena nastava« A. I. Djačkov: SURDOPEDAGOGIJA, Zagreb 1966, format 17 X 24, 224 strani, broširano, latinica. Cena 24 N-din Jerome Lysaught in Williams Clarence: UVOD U PROGRA-MIRANU NASTAVU, Zagreb 1966, format 17 X 24, broširano, latinica. Cena 11 N-din S. G. Šapovalenko: METODIKA NASTAVE KEMIJE I/II, Zagreb 1966, format 17 X 24, 256 strani, broširano, latinica. Cena 32 N-din Dr. Ante Vukasovič: UT JEČA J SUVREMENE TEHNIKE NA KONCEPCIJU OPCEG OBRAZOVANJA, Zagreb 1966. format 17 X 24, 216 strani, broširano, latinica. Cena 21 N-din Ljubo Vušovič: RAZVIJANJE INTERESA I STVARALAC-KOG RADA U NASTAVI MATEMATIKE, Zagreb 1967, format 17 X 24, 128 strani, broširano, latinica. Cena 8 N-din 1. omejevanje družbeno nepri- zavodu Le kako, da o tem za- lagojmh vzorcev vedenja; nimivem srečanju ni poročal no- 2. psihoterapevtsko delo; ben naš {asopis? 3. socialno učenje (v ožjem Strokovni sodelavci vzgojnega smislu), ki zajema usvajanje zavoda planina pri Rakeku se družbenih vrednot in norm, usva- zavedajo, da je njihov program janje družbeno koristnega znanja sicer osnova za sistematično in veščin ter trening socialnih vzg0jno delo ž osebnostno in ve-navad. denjsko motenimi otroki, treba Nadaljnji sestavki obravnava- p& ga ^ ge ^popolnjevati z na-jo razne praktične vzgojne po- d-djnjijn raziskovalnim delom. i •__r ~ v. o, o 1 /"»TTn • ^ ° _____ stopke in imajo tele naslove; Sprejem gojenca v vzgojno skupino, Red in disciplina, Načrt dela, Delo v skupini, Delavnica za poklicno vzgojo, Prosvetno kulturna dejavnost našega zavoda, Šolski program kot del vzgojnega programa, Telesno kulturna dejavnost, Filmska vzgoja, Zdravstvena vzgoja, Spolna vzgoja, Po- S. FELAN OBČINSKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE SARAJEVO RAZPISUJE — z namenom, da bi zbral izkušnje glede uresničevanja elementov poklicnega izobraževanja pri osnovnošolskem pouku NAGRADNI NATEČAJ za najboljše pismene prijave za obdelavo učnih enot z vseh vzgojno-izobraževalnih področij razrednega in predmetnega pouka, ki bodo pokazale, kako se uresničuje poklicno izobraževanje pri pouku POGOJI NATEČAJA 1. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo učitelji osnovnih šol, pa tudi ostali prosvetni delavci in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemi pouka posameznih vzgojno-izobraževanih področij v osnovni šoli. 2. Udeleženci natečaja odločajo sami glede izbora učne enote in metodičnega postopka, pri tem pa upoštevajo osnovne didaktično-metodične zahteve glede organizacije in izvajanja pouka. 3. Posameznik lahko tekmuje z obdelavo več učnih enot iz enega ali več učnih področij. 4. Pregled in izbor natečajnih del bo opravila posebna komisija, ki jo bo določil tisti, ki je razpisal natečaj, skupno s prosvetno-pedagoškim zavodom v Sarajevu. Komisija bo delala po pravilniku, ki ga je sprejel svet delovne skupnosti zavoda. 5. Za nagrado je lahko upoštevana pismena priprava za obdelavo učne enote iz učnega programa določenega osnovnošolskega razreda In predmeta, ki ustreza — po obsegu in vsebini — enti učni uri, v kateri se učna snov obravnava, in ki ustreza didaktično-metodičnim zahtevam, dalje, ki je napisana v knjižnem jeziku in ki jo je mogoče uporabiti kot konkreten primer uresničevanja poklicnega izobraževanja v osnovnošolskem pouku v današnjih delovnih pogojih šole. 6. Izbrana in nagrajena dela bodo objavljena kot gradivo, ki bo pripomoglo k nadaljnjemu utrjevanju in razvijanju izkušenj pri načrtu poklicnega usposabljanja v osnovnošolskem pouku, 7. Po tri najboljša dela iz razrednega oziroma predmetnega pouka za vsako vzgoj no-izobraževalno področje bodo nagrajena z naslednjimi nagradami; I. nagrada v vrednosti 700 novih dinarjev II. nagrada v vrednosti 500 novih dinarjev III. nagrada v vrednosti 300 novih dinarjev 8. Udeleženec natečaja mora obdelane učne enote, natipkane na pisalni stroj z razmakom, označiti s šifro in poslati najkasneje do 1, oktobra 1967. leta v dveh primerkih na naslov: Obštinski zavod za zapošljavanje, Sarajevo (za nagradni natečaj), Veljka Cubriloviča br. 3 II. Delu je treba priložiti posebno ovojnico, na katero je treba zapisati šifro, v ovojnici pa poslati priimek in ime avtorja, poklic, ustanovo, v kateri dela, in točen naslov. 9. Rezultati natečaja bodo objavljeni do 31. decembra 1967. leta v časniku »Covjek i zanimanje« in v pedagoških časnikih, ki izhajajo v socialističnih republikah, iz katerih bodo prispela dela za natečaj. \ 10. Za nagrado ni mogoče upoštevati priprav za obdelavo učnih enot s temami del. ki so bila doslej nagrajena in objavljena na nagradnem natečaju tega zavoda. 11. Del, poslanih za ta natečaj, ne bomo vrnili. Občinski .zavod za zaposlovanje Sarajevo PRI URI... Prav gotovo ste začutili, ka-. la napisana v preteklem stolet- ga vpraša. ko močan vpliv imajo učitelji na ju. Pišemo pa leto 1967. učence. Vedno in vedno govorijo: klicna vzgoja, Varčevanje z de- ^jjaša tovarišica, naš tovariš je Preden je prišel v razred, smo Zvezek sem pozabil,« je dejal strahoma. Kajti vedel je, da jih bo dobil. Tovariš se je na- narjem, Vključevanje gojencev v ^ako rekej« jn podobno. Zares vsi mirno stali. Ko je stal pred smehnil, stopil je zraven njega samoupravljanje, Pionirska in . •,.... ........ - ■ . . , . , ----- - - - •- *- Barvna računala Šolska vodstva, ki želijo uvesti v začetku prihodnjega leta pri pouku mala in velika barvna računala za 1. razred, velika barvna računala za 2. razred ter velike barvne stav-lice za 1. razred, prosim, naj zahtevajo prospekte. Računala boste zanesljivo prejeli v velikih počitnicah. Pohitite s prijavami! Rutar Ivan, učitelj, Kompole, p. Štore močan vpliv je čutiti in čustve- katedrom, je pogledal po razre-no navezanost, ki je močnejša v du, če lepo .stojimo. Nekdo ni nižjih razredih. Splošno velja, da vstal, pa je. zaklical: »Kva pa ti otroku — šolarju učitelj mnogo češplovec!« Deček je vstal, to-pomeni. variš učitelj pa je rekel z na- Marsikateremu učencu postane smehom: »Sedi!« Mi pa: »...te!« ga prijel za jopico in rekel: »Le vstani, golobček. Ti golobček, le vstani!« »Ja, zakaj pa?« ga vpraša učenec. »Boš kmal’ vidu!« se zasmeji učitelj zgled za vse življenje. Vsi smo se usedli istočasno, in ga udari pod želodec. Prav zato je zelo važen naš od- Tovariš je pogledal skozi okno. nos do otrok. Naš zgled. Ce mi malo poškilil, da smo se nasme-ne bomo spoštovali otroka — jali, potem pa zapisal vse po-človeka, potem nimamo ničesar trebno. Ko je napisal, je vstal in tovariš. Učenca je zaneslo malo na-»Kam pa bezlaš?« je zakričal Prijel ga je za vrat, ga vzdignil in vrgel nazaj na stol. »Ce ne boš nalog delal, boš pričakovati. Tudi otrok nas ne rekel: »No, zdaj mi pa pokažite, spoštuje. In vendar vidimo po kva ste delal’ doma!« naših šolah še marsikaj. Poglejte Vzel je najbližjemu rdeč tole nalogo. Ce jo preberemo, je svinčnik in začel pregledovati na- še dolgo sedel v tem razredu, na humoristična, vendar jo je uče- loge. Vsi smo jih imeli, razen tem sedežu,« je rekel in pregle-nec napisal čisto po resničnem enega, ki jih nikoli ni delal, dogodku* Naloga zveni, kot bi bi- »Kva je pa s tabo, češplovc? doval naloge naprej. M. I. DAVIDOVA KRAMLJANJA Neobjektivna objektivnost Mogoče bi mi dali strici, ki prihajajo zvečer k nam ... Simon: Oče je živčen še iz vojne in je že večkrat razsekal vse pohištvo. Najbrž mi doma ne bi mogli ničesar tdati.. , y . , , , Lojzka: Ce bi mami rekla za ... tudi kake zelo žalostne težko živi z eno samo plačo. »Na morje! Jaz ga še nikoli denar> bi rekla, da ste v šoli stvari se včasih pripetijo. Verjel bi v objektivnost njego- nisem videla,« je dodala neka vsj znoreli. Z eno plačo nas mo- (S. Grum) vih besed, če ne bi vedel, da do- učenka. »Moja sestrična, ki živi ra živeti sedem Pripeti se, da sede včasih na- biva njegova žena kot brezpo- v Ljubljani, pa se skoraj vsako wu- me kaka beseda in me nato ves selna polovico njegovih osebnih nedeljo odpelje na morje,« je na- . b^u^.' dan neusmiljeno mrcvari. Prisili dohodkov,.. daljevala. me, da razmišljam o njeni vse- V razred sem stopil poln skle- »Tovariš, gremo,« so spet vsi bini, teži, obliki in razširjenosti, pov, da bom do učencev nad- povzeli. in če ji do večera izmerim dno, vse objektiven. Med učence nisem »Pouk v naravi!? Veste, to sem ji hvaležen, da me je zgra- želel sejati cvetja zla. je pa precej draga stvar,« sem bila, V dnevnik sem zapisal snov jim s cmokom v ustih odgovoril. Pred dnevi se je zapičila va- in manjkajoče, pogledal po učen- »Potrebna je topla obleka, moč- me beseda »objektivnost«. Lepa cih in sprožil razgovor o snovi ni čevlji, smučarska oprema in Mirko: Oče bi me nagarbal, za denar. Že sedaj pravi, da mu šola vsega po* žre ... Toni: Moji starši živijo v BoS' ni, jaz pa pri znancih in se jih ne bi upal prositi... > In tako dalje. Zazvonilo je. S snovjo iz te- beseda je to, sem si rekel. Vred- zadnje ure. Pogovarjali smo se še druge stvari, če bi šli v hri- nieljev socialistične morale nj na je, da ji posvetim dan. Ze o III. poglavju ustave, kjer je be. Bivanje na morju pa je tu- zjutraj sem začel zbirati podatke, govora o svoboščinah, pravicah di drago. Veste, to si lahko pri- kako to častitljivo. besedo danes in dolžnostih človeka in občana, voščijo le močne občine, mi pa dano je bilo to narobe, subjek' tivno pa niti ne. Vseeno sem za KaKO io casiiujivo. oeseao aanes ju uuiiiiusun cioveica in oocana. voščijo le močne oocine. mi pa ............. .........— • sprašujemo, razuinemo, razlaga- Beseda o tem, da so občani ena- ne spadamo mednje, saj veste, konec ^od nekod za lase pnvieK mo... V roke sem vzel naše ob- ki v pravicah in dolžnostih, je nimamo industrije, nimamo ni- nekakšen povzetek m odšel jektivne časopise in opazil, kako tekla sproščeno in resno, kar je mamo...« sem pleteničil. »Kaj razreda. Bil sem poparjen. Ni^ objektivno odmerjajo največ pro- pri temeljih socialistične morale mislite, ali bi vam dali starši v bilo prav, da so mi lepo zasno' oujeKuvuo odmerjajo največ pro- pii jciucjjui aociausucne tuoraic misme, an dl vam aau srarsi v ............. ■---> j , ---- —j-- — štora na svojih straneh ljubljan- redko, kot so redke bele lastov- ta namen denar, mnogo denar- vano uro ucenci tako prekucni VSEM, KI ŽELE, POŠLJEMO BREZPLAČNO PODROBNEJŠE KATALOGE. KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI ZALOŽBI: Izdavačko poduzeče »SKOLSKA KNJIGA« | ZAGREB Masarykova 28, p. p. 72 =3 a e llillll!!llll!!!!!l!lllll!lll!!lllll!lllllll!l!llllllillll!lllilll!lllllll!:!l!llll!!lll!l!!!!WIIIIII!!llllll!l!!lllllll!!lll!lllill!!lllllll!lll!llll!lll!lllllll!!lli!!!lllllllll!!l!!!llll!!!llllllllll!l!lllllll!lllllll!!!l!lllll!! §f skim dogodkom. Pa kako objek- ke. Nato sem učence vprašal, če ja,« sem tipal med učenci, pri g tivno ocenjujejo ljudi! Kak kul- imajo mogoče še kako pripom- tem pa mislil na objektivnost [ turnik je lahko kvečjemti dober, bo v zvezi s snovjo, in temelje socialistične morale. I medtem ko so športniki mnogo- Vstalo je nebogljeno bitje v Vstajali so in odgovarjali: Le komu bi bilo, vas vprašam! Dan mi je pokazal, da ima b6' krat odličnoodlični! Itn. Ko sem zadnji klopi in vprašalo: Franci: Mati je umobolna, oče seds objektivnost nešteto časopise odložil, sem ugotovil, da »Tovariš, kdaj se bomo pa mi pa je pred tedni napravil samo- zov> skratka, neznačajna je. Z S obstaja poleg splošne objektivno- šli pouk v naravi? Včeraj sem mor. Stric mi denarja ne bi dal. m* ,ni tak° s'rnPa*:^na’ g sti še neka neobjektivna objektiv- slišal v radiu, da je to zelo lepo Vera: Oče polovico plače za- rr'l j6 b*!3 sprva. A vseeno no nost. In ta ugotovitev mi je gre- in koristno za učence, če gredo pije, tako da velikokrat =e za skušal biti objektiven do uČetT nila moje nadaljnje iskanje... za štirinajst dni v hribe ali na kruh nimamo. Pa še za hladilnik cev- Dovolj je, da drugi niso • • emo na stran. A1> Pa tudi za neobjektiJ Marjan: Oče se je pred leti no objektivnost!? Kdo bi jefl« Za prvim vogalom sem srečal morje.« dajemo znanca Frančiška (ker ni kon- »Ja, tovariš! Pojdimo v hribe čal nobene šole, je šel k televi- ali na morje,« so skoraj vst po- ponesrečil, mati pa je snažilka, ziji), ki mi je brž potarnal, kako vzeli za njo. 's Ne vem, če bi mi lahko kaj dala. Ves zmešan sem od te besede! David Rimo* PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA Srednja stopnja: 21. marca ob 8.55 22. marca ob 14.05 ZA GLEDALIŠKO ZAVESO To pot ne bomo spremljali neke določene predstave, ne bomo spoznali neke nove igre za mladino, pač pa bomo pogledali za gledališko zaveso, da bi videli, kako predstava nastane, koliko truda je potrebno za to in koliko ljudi je v gledališču, ki jih na odru ne vidimo in ki nanje med predstavo pozabimo — posebno če predstava poteka v redu. Avtorica današnje oddaje, Joža Zagorc, je nanizala na prvo stran teksta naslednje, za gledališko zaveso nastopajoče osebe: direktor, dramaturg, režiser, scenograf, kostumograf, glasbenik, krojač, šivilje, mizarski delavci, inspicient, osvetljač, blagajnčarka. vratar, gasilec itd. Pripravo in vse delo, ki je potrebno za neko predstavo, nam je prikazala v obliki sproščenega razgovora med igralko in njeno malo Nižja stopnja: 24. in 25. marca: RUDNIK POMLADI 31. marca in 1. aprila: SEBIČNI VELIKAN 7. in 8. aprila: POJTE Z NAMI 14. in 15. aprila: FANTJE IZ DOLGE VASI 21. in 22. aprila: V PARTIZANSKI BOLNIŠNICI nečakinjo Metko, po drugi strani pa kot predstavo za gledališko zaveso. V tem nastopu se nam predstavijo vsi člani gledališke hiše in nam povedo, kakšen je njihov poklic in delo. 21. marca ob 14.'J5 — II. program Višja stopnja: 23. marca ob 8.55 — I. program ČAR03KA NOČ V PRODAJALNI INSTRUMENTOV Prodajalec je ugasnil zadnje luči, predlog modrega kontrabasa le zedi- zaklenil prodajalno instrumentov in odšel. Mesec je posvetil v prostor, kjer so se stiskala različna glasbila, in obstal kakor prikovan. Zaslišal je instrumente, kako so se živahno pogovarjali. Hvalili so sami sebe, grajali druge, piskali, trobili, godli in zvončkljali, da je bilo joj. Vsak je igral svojo melodijo: ta počasno, drugi hitro, oni je brlizgal, da je šlo skozi ušesa, četrti je ubiral najnižje gihsove, da so se vsi zdrznili in onemeli . .. Konec koncev pa so se na RADIJSKA IGRA ZA OTROKE (vsako nedeljo ob 8.05) 26. 3. Mirče Šušmel: SLIKANICA O FERDINANDU (ponovitev) 2. 4. VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja 9. 4. Leopold Suhodolčan; PIKAPOLONCEK (prva izvedba) 16. 4. Miljenko Mažnr: SLEPI POTNIK (ponovitev) 23. 4. James Kriiss: ROZAMUNDA • (prva izvedba) 30. 4. Smiljan Rozman: AVTOMAT (prva izvedba) 2. 5. VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja nili in skušali zaigrati, lepo in ubrano, da se je raznežil celo mesec, ki je moral pohiteti, da je nadomestil izgubljeni čas. — Takšna je vsebina oddaje. Hrvaški glasbeni pedagog in skladatelj Branimir Sekač poljudno, kratkočasno in zanimivo razlaga zvočne lastnosti in izvajalske možnosti nekaterih instrumentov v orkestru. Nižja stopnja: 24. marca ob 14.05 — II. program 25. marca ob 8.55 — I. program RUDNIK POMLADI Tale naša oddaja naj bo pozdrav pomladi, saj jo priznava že tudi koledar, pomeni naj naš prvi izlet v naravo in spomni naj malega poslušalca na vse skrite in neskrite znanilce pomladi, ki jih je iz dneva v dan več in bi bilo škoda, da jih ne bi zadosti jasno in zavestno videli. Avtorica oddaje Marija Cerkovnikova si je že vnaprej izbrala izvajalca — Franeta Milčinskega-Ježka in zato napisala tekst prav znanj. Tako je lahko vpletla v pisanje marsikatero šalo in si privoščila to in ono besedno igro. Ze v naslovu je neke vrste dvojnost; pomeni prispodobo nenehnega porajanja novega življenja, pomeni pa hkrati vasico tik Ljubljane — Hudnik — ki se, kakor ves naš svet, odeva v lepo pomladno obleko. Srednja stopnja: 21. in 22. marca: ZA GLEDALIŠKO ZAVESO 28. in 29. marca: O DEČKU, KI GA ŠE NI 4. in 5. aprila: GOZD 11. in 12. aprila: POPOTOVANJE OB SOCl — OD IZVIRA DO GORICE 18. in 19. aprila: CELJE, MOJE MESTO 25. in 26. aprila: V O LESTVICAH Ježek, Frane Milčinski, zastopa vse tiste šolarje, ki morajo napisati nalogo z naslovom »-Našli smo rudnik pomladi-«. Odpravi se ga iskat, išče ga in išče, zraven doživlja na slehernem koraku vso lepoto porajajoče se pomladi, a se mu do konca ne posveti, kje da je iskani Rudnik. »Eh, otroci moji, kadar posije sonce na naš Hudnik, kadar zadišijo smreke, veste, tod okoli so sami smrekovi in borovi gozdovi, ko zacvetijo in zadišijo mačice in ko ozeleni trava in se zasveti med zelenino rumeni regrat, ko zažvižga kos — takrat ni nikjer na svetu tako lepo. To vam je pomlad, najlepša pomlad! Zato — zato je domača naloga ,Našli smo rudnik pomladi' po mojem mnenju čisto odveč. Kje neki naj iščem ta rudnik pomladi?« — tako pravi Ježek uvodoma in povabi otroke, naj gredo iskat z njim rudnik. Spotoma se pomenkuje z Janezom, ki orje za jaro žito in z ljubeznijo obrača zemljo, da bo dobro rodila. A ko ga povpraša po rudniku pomladi, mu Janez ne ve sveta. Prav tako mu ne ve odgovora ženica, ki jo sreča; še prav čuden se ji zdi Ježek, ker sanjari, da bi bil v tem prečudovitem času rajši vijo- Srednja stopnja: 0 DEČKU, Novo srečanje z mladinskim pisateljem — s pisateljem Leopoldom Suhodolčanom. Naš razgovor o njem bomo začeli tam, kjer je poznega večera Leopold Suhodolčan prvič v življenju stopil z vlaka — v Prevaljah. Dež je lil kot iz škafa. S kovčkom je taval od hiše do hiše in iskal šolo. Bil je to zelo otožen začetek za učitelja — začetnika, kar je Leopold Suhodolčan takrat bil. Tolažil pa se Višja stopnja: 21. in 23. marca: ČAROBNA NOC V PRODAJALNI INSTRUMENTOV 28. in 30. marca: NENAVADNI POGOVORI — IV. 4. in 6. aorila: V DEŽELI, KJER VZHAJA SONCE ENKRAT NA LETO 11. in 13. aprila: NENAVADNI POGOVORI — V. 18. in 20. aprila: SOCIALNI PESNIKI - MED OBEMA VOJNAMA 25. aprila: OD PARNEGA STROJA DO ATOMSKE CENTRALE lica kakor pa »ježek«. Sreča se tudi z ježkom, pravim ježkom in priporoči mu, naj vsak po svoje dobro in prav uporabljata bodice; sam da bo zmerom pobodel vsakogar, ki je zloben, ki se rad prepira in meče kamenje v šipe in nosi ledene obkladke na srcu. Še dalje išče Ježek 'Rudnik pomladi: »Ojej, ojej ... moja domača naloga in Rudnik pomladi! Le kako naj jo napišem, ko ni na Rudniku nobenega rudnika ... Vidim, kako cvetijo narcise, vijolice in trobentice, vidim sosedovo muco. kako se greje na soncu pred hišo in prede, ker ne zna presti. Skoda. Vidim zajčka, ki se je pripodil iz gozda in stekel brž nazaj. Vidim, da je Janez zoral že vso njivo. Vidim, kako so okna vseh hiš na stežaj odprta in čutim toplo sonce in dišeči pomladni veter. Slišim, kako pojejo ptički. Vidim, slišim, čutim pomlad ... Toda rudnika pomladi ni in ni...« Šele ko mu nastrpen ptiček sede na nos in ga uščipne, se Ježku posveti: saj je tukaj, rudnik pomladi, tik pred nosom in potem še daleč okoli — povsod tam, kjer se znova prebuja življenje. In ko to spozna, pohiti domov, da napiše domačo nalogo. | 28. marca ob 8.55 29. marca ob 14.05 KI GA ŠE NI je: »Saj so me dodelili na prevaljsko šolo samo začasno.« Od takrat je minilo že 17 let V teh sedemnajstih letih pa se je marsikaj zgodilo. Postal je domačin v Prevaljah — zato srečujemo Prevalje vedno pogosteje v njegovih povestih; zdaj nosijo ime Poljana, zdaj Dobrije. V Prevaljah je tako domač, da bi učenec, ki bi v šoli trdil, da je pisatelj doma s Koroškega, nika-(Konec na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. Žtrani) kor ne zaslužil slabe ocene. Skoraj vse Suhadolčanovo pisateljevanje je zaobseženo v teh sedemnajstih letih, kar živi na Koroškem. Prvo njegovo mladinsko delo »Ognjeni možje-« je izšlo leta 1955. Prvo radijsko igro za otroke »Čudežna srajca« pa so slišali poslušalci leta 1956. In od takrat se njegove povesti in zgodbe vrstijo: Višja stopnja: V četrti oddaji iz serije Državljanska vzgoja, bo radijska šola za višjo stopnjo obravnavala temeljne značilnosti socialistične, družbene in politične ureditve v Jugoslaviji. Oddaja se bo oprla zlasti na osnovna načela Ustave SFRJ. To pomeni, da bo skušala obrazložiti cilje, ki jih zasledujejo jugoslovanski narodi, združeni v svoji državi. Posebno pozornost bo tedaj posvetila naslednjim političnim-ekonomskim načelom: 1. družbena lastnina nad sredstvi za proizvodnjo, 2. osvobajanje dela, 3. pravica človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka skupnosti, 4. samoupravljanje delovnih ljudi v delovni skupnosti in teritorialni enoti, 5. demokratični politični odnosi, 6. enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti. Omenjena osnovna načela namerava oddaja obdelati kolikor mogoče Nižja stopnja: Oddaja sodi v skupino »Lepa knjiga«, s katero seznanjamo mladega poslušalca z otroško literaturo (zvečine domačo, a tudi tujo), z namenom, da že z malega vzljubi knjige in branje. Sebični velikan je Wildova pravljica, ki jo je Frane Milčinski priredil za radio. Bila je že na sporedu radijske šole. Ponovno jo vključujemo v program, ker s svojim toplim optimizmom prav dobro sodi v čas, ko se življenje v naravi na novo prebuja in ko je tudi človek, v želji za soncem in srečo, nekako prerojen in boljši. Otroci iz vse soseske so se hodili igrat na konec mesta v prekrasen vrt, ki se je razprostiral okoli velikanovega gradu. Nikogar ni bilo treba prositi za dovoljenje, zakaj gospodar — velikan je bil že sedmo leto na obisku v daljni deželi, pri svojem najljubšem prijatelju Ljudožercu. Tako so se lahko otroci do mile volje veselili in z njimi se je veselilo drevje in cvetje in vse, kar je bilo živega. Tako je bila na prelepem vrtu ob zapuščenem gradu Potovanje slana Jumba, Deček na črnem konju, Velikan in pajac, Sejem na zelenem oblaku, Smjaček z belo nogo, Najlepši smeh, Trije v raketi, Skriti dnevnik in naj novejša povest O dečku, ki ga še ni. Iz naštetih del je avtorica oddaje Neža Maurerjeva izbrala nekaj odlomkov in z njimi predstavila šolarjem pisatelja in v malem njegova dela za mladino. 28. marca ob 14.05 — II. program 30. marca ob 8.55 — I. program kompleksno, tako časovno razvojno kot vsebinsko. Še poseben poudarek bo dan samoupravljanju kot specifični vsebini naše socialistične družbene ureditve. Pisec se zaveda, da je mlademu poslušalcu težko razložiti teorijo o odmiranju države in ugašanju, oziroma prekvalificiranju razrednega nasilja, vendar to poskuša storiti v mejah možnosti. Pojem »samoupravljanje« bo oddaja tedaj razčlenila iz socialistično razvojnih vidikov kot teorijo in kot prakso, hkrati pa bo postregla z opisom oblik, kako se samoupravljanje uveljavlja. Ker se je oblika oddaj o državljanski vzgoji že nekako utrdila, je uredništvo ne misli spreminjati. Še zlasti ne zato, ker je tematika težka in bi poizkušanje samo begalo mla-dela poslušalca. Nadaljeval se bo tedaj pogovor med prof. Erženom in njegovim sinom Petrom; pisec ga bo na nekaterih mestih — kot že doslej — ilustriral z zvočnimi prizori. 31. marca ob 14.05 — II. program 1. aprila ob 8.55 — I. program doma sama sreča. Tistega dne pa so se nenadoma zaslišali težki koraki. Vse na vrtu je utihnilo in rože so sklonile glave. Vrnil se je velikan. Strašno se je razhudil, ko je zagledal otroke, nagnal jih je in obzidal vrt z mogočnim zidom, nanj pa še pribil napis: Nezaposlenim vstop pod kaznijo prepovedan. Bil je to zares sebičen velikan. Odslej so se morali otroci potikati po prašnih cestah, na vrtu pa je bilo tiho in pusto. Prišla je zima in za njo pomlad, a čudno — zacvetela je samo onkraj visokega zidu; na velikanov vrt ni marala priti. Čakali so jo kostanji, čakale so jo rože, a sneg se ni hotel stopiti in krivec ni nehal pihati. Tako je ostalo leto in dan. Sredi te večne zime je postalo velikanu sčasoma neznansko dolgčas. Niti svojega vrta se ni mogel veseliti, saj je ležal kar ven in ven pod debelim snegom. Niti obiskal ga ni nihče, ko je bil tako silno sebičen. Že je pomislil na to, da bi še! spet k prijatelju, tistemu znameni- temu Ljudožercu, a se mu je tudi to uprlo, saj sta si bila v sedmih letih do kraja vse povedala. Ko je že skoro umiral od dolgega časa, je dal velikan oglas v časopise: »Iščem družabnika, ki mi bo krajšal čas.« Prva se mu je ponudila starka Tišina, za njo Tepček Odmev in nazadnje Lenuh Dolgčas. Poskusil je z vsakim, sedel na zapeček in jel kramljati. A ker je doiodl od Tišine le molk v odgovor, od drugega samo odmev svojih lastnih besed, od tretjega pa zgolj zehanje, je vse po vrsti spodil. Spet je ostal sam. Ko pa si ni mogel več nikakor pomagati, je prav iz srca zajokal za pomladjo. In ko je velikan zajokal, mu je na oknu zapel ptiček. Planil je k oknu in videl, da je vrt poln otrok. Skozi, visoki zid so si bili izkopali luknjo, zlezli na vrt in splezali na drevesa. In na mah je izginil sneg z vrta, trava je ozelenela, rože Srednja stopnja: Gozd je že od nekdaj človeku privlačna neznanka. Tako je bilo v sivi davnini, ko so v gozdovih videli strahove, v srednjem veku, ko so iz gozdov prihajali volkovi in razbojniki, in tako je človeku, ki išče pristnega stika z naravo, gozd še danes prijetno zatočišče. Morda nas v gozdove privlači odkrivanje življenja. V gozdovih žive veverice, srne, detli in tam gnezdijo ptice. Ob Amaconki v Južni Ameriki, ob Kongu v osrčju Afrike, na Javi, Sumatri in v prostrani Sibiriji so naj več ji gozdovi na zemlji. To so pragozdovi in džungle, kamor še ni stopila človeška noga. V teh gozdovih raste tisoče vrst dreves, dreves katerih krošnje segajo skoraj sto metrov visoko. Po deblih se vzpenjajo ovijalke, po pazduhah med vejami in iz dupel rastejo mahovi, praproti in orhideje. Vse kipi kvišku, k soncu in svetlobi. Toda tudi ob mračnih in vlažnih tleh je bujno življenje. Gozd bi lahko primerjali z več- Višja stopnja: S to oddajo želimo šolarjem pripovedovati o zanimivi in privlačni pokrajini na severu naše zemlje, od koder se nam zdi pot zelo zelo dolga in svet tam čisto drugačen, saj vzhaja tam sonce samo enkrat na leto in potem ne zaide. Čeprav je tako daleč, odhaja tja mnogo ljudi, da bi pravljico o tej zemlji in o tem soncu doživeli. Tako je odšla tja “tudi novinarka Boža Smagur, ki nam je oddajo pripravila. Opisala nam je svojo zanimivo pot skozi Norveško do otoka, ki se imenuje Nordkao ali Severni rt. Prav do tega otoka prihajajo ljudje so vzklile in drevje se je odelo s cvetjem. Velikanu se je do kraja otajalo srce. In ko je gledal vso to lepoto im otroško srečo, je v zadnjem kotu vrta zagledal drevo, ki je kar še stalo pokrito s snegom. Stopil je tja, da bi od bliže pogledal, zakaj tako. Otroci so se prestrašni razbežali, ko so zagledali velikana. In ko so zbežali otroci, je na vrtu spet zavladala zima. Čudil se je velikan — a je vendarle stopil do drevesa na koncu vrta. Tu je videl, kako skuša' majcen otročiček splezati na drevo, a ne more. Sam je zdaj dvignil otroka s svojimi lopatastimi rokami in ga posadil visoko v vrh. Drevo je v hipu zacvetelo, otrok pa je v zahvalo poljubil velikana na čelo. Tedaj so se vrnili še vsi drugi in spet prinesli s seboj pomlad, velikan pa je z veliko vejo podrl zid in se poslej ves srečen igral z otroki na najlepšem vrtu sveta. 4. aprila ob 8.55 — I. program 5. aprila cb 14.05 — II. program nadstropno hišo. Gozdna tla, zemlja in stelja, bi bila klet. V »kleti« žive bitja, ki predelujejo odpadlo listje in vejice v humus. V pritličju, na gozdnih tleh, prebivajo žabe, krastače, zajci, rovke, ježi, gozdni jerebi, srne, lisice, pajki, suhe južine in še nešteti drugi prebivalci. Med grmovjem in praprotjo, v prvem nadstropju, razpletajo mreže križev-ci, po listju lezejo gosenice, hrošči rilčkarji, rastlinske stenice, polži in druge živali. Po drevesnih deblih ali. v drugem nadstropju plezajo detli, žolne in brglezi, iz razpok med lubjem pobirajo škodljivce. Tudi veverice se kaj dobro znajdejo na deblu, ki je stopnišče v naslednje nadstropje, to je drevesno krošnjo. Številne žuželke in ptice domujejo v krošnjah ... O gozdovih kot življenjskem prostoru in o življenju nekaterih živali v tem okolju bo pripovedovala radijska šolska ura »Gozd je večnadstropna hiša-«. 4. aprila ob 14.05 — II. program 6. aprila ob 8.55 — I. program iz najrazličnejših krajev sveta, da bi videli sonce, ki nikdar ne zaide v poletnih dneh in ker je od tu naprej svet večnega ledu, in tam, kamor okno ne vidi, je v ledenem morju Arktika in Severni pol. Ta dežela še ni vključena v učni program naše stopnje, vendar je primerna snov za prijeten in zanimiv pogovor o vsem, kar so otroci že prebrali o naši zemlji, o različnih deželah na njej, o potovanjih in raziskovanjih. Marsikaj so videli po televiziji in v filmu in prihodnjič si bodo o-dedali to še z večjim zanimanjem. mmmmn pcgovgm - iv. SEBIČNI VELIKM GOZD JE VEČNUDSTEOPM HIŠA V DEŽELI, KJER VZEAJ1 S9M0E SAMO ENKRAT NA LETO Nižja stopnja: 7. aprila ob 14.05 — II. program 8. aprila ob 8.55 — I. program POJTE Z NAMI Oddajo s tem naslovom, ki bi morala biti na programu že pretekli mesec in je odpadla zaradi tehničnih ovir, smo zaradi poživljajoče spremembe malo spremenili, oz. dopolnili. Še bolj točno: k znani in priljubljeni radijski šoli POJTE Z NAMI, smo primaknili še tisto, ki jo otroci tudi radi poslušajo, KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VŠEČ. Oddajo je pripravil novinar Drago Kralj. V svojo reportažo je nevsiljivo vpletel verze iz Gregorčičevih pesmi in tako izzveni pravzaprav vsa oddaja kot pesem. Za začetek vam je avtor povedal pravljico o Zlatorogu: Nekoč, v davnih starih časih, ko ljudje niso merili čas na leta, temveč so ga pustili, da je neizmerjen tekel dalje, kakor se mu je zahotelo, je v dolini Soče živel zlatorog. Bil je poglavar vseh gamsjih čred, edini, ki so se mu rogovi svetili kakor zato. In v resnici so bili iz zlata. To je bilo tedaj, ko so se skrivoma, prek hribov in brezpotij v Trento priselili prvi ljudje. Prišli so skrivanj in tako tudi živeli. Niso hoteli, da bi kjerkoli drugje na svetu vedeli zanje. Kmalu po prihodu so nekateri opazili med gamsi zlatoroga. Nastavljal se jim je pred puško, jim prihajal bliže, a ustrelili ga le niso. Prst jim je zastal na petelinu, da niso mogli streljati. Vračali so se v dolino in pripovedovali o nenavadni živali. Imeli so ga za svojega zaščitnika. Tako so minevala leta, desetletja, Zlatorog pa je še vedno koračil po planini in gospodaril svojim čre- Med tremi pesmicami — besedilo je narodno — ki jih bodo predstavili solisti in Otroški pevski zbor PIONIRSKEGA DOMA iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Mira Kokola, bodo mladi poslušalci izbrali tisto, ki se jim bo najbolj prilegala. Pesmico, ki bo dobila največ glasov, se bodo otroci potem naučili. Melodije teh pesmi najdete v novi glasbeni slikanici USPAVANKE IN NAGAJIVKE, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. dam. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Z gora je prišel v dolino človek, ki ni bil domač, tudi njegova govorica je bila tuja. Nihče ni vedel, kdaj in kod se je priklatil v te hribe. Ko je stopil pred ljudi, jim je ponosno pokazal krvav nož in — gamsovo rogovje, ki se je sredi belega dne svetilo svetle-je od sonca. Tako je Trenta izgubila zlatoroga, tako je zgubila z njim svojo samoto. Ljudem, ki so mirno ter v odmaknjenosti pasli ovce, koze in hodili na lov, so se pridružili rudarji, ki so razkopavali zemljo in v pečeh topili rudo. Silili so domačine, da so delali zanje. Ljudje so verjeli, da se jim zlatorog maščuje, ker so pustili, da je prišel tujec in ga ustrelil. Višja stopnja: 11. aprila ob 14.05 — II. program 13. aprila ob 8.55 — I. program NENAVADNI POGOVORI - V. Peta oddaja iz cikla Državljanska vzgoja se bo ukvarjala z družbeno. političnim sistemom v SFRJ, s predstavniškimi organi, z organizacijo oblasti in uprave in s funkcijo množičnih organizacij. Razen *ega bo vzporedno, vsaj delno, obdelala tudi sodni sistem. Družbene enote — krajevno skupnost, občino, republiko itd. — je pisec obravnaval že v prvi serijski oddaji, ki je imela naslov »Kaj je družba?«. Zato bo s temi in mnogimi drugimi pojmi v peti oddaji moral nastopati suvereno, čeprav se zaveda pomanjkljivosti takega ravnanja. Tu ga vežejo razne nevšečne značilnosti radijskega medija, vendar se jim ne more izogniti, če hoče čas uporabiti racionalno. Brez dvoma bo ta oddaja zahtevala od poslušalca veliko truda, saj bo tempirana manj na njegovo in-teligenčeno kot na memorativno zmožnost. Avtor se bo sicer skušal izogibati pretiranega naštevanja in kopičenja pojmov, vendar je vprašanje, koliko mu bo to uspevalo, če bo vendarle hotel vsaj v bistvenih črtah podati količinsko zahtevno snov. Uredništvo radijske šole seveda meni, da bi prvi ciklus tovrstnih oddaj ostal torzo, če ne bi zajel Nižja stopnja: FAHTJE IZ To je oddaja, ki ima predvsem vzgojni namen in sicer šiba junačenje, lažno korajžo. Zgodba je zrasla na primeru, ko se fantje merijo z avtomobili, tako da tekajo tik pred njimi čez cesto. V Dolgi vasi so se združili v kla-po — imenovano Bremza — vsi tisti, ki menijo, da so »pravi« fantje. Ob pristopu mora vsakdo dokazati svoje »junaštvo«, potem pa fantini vsak dan prezikušajo svoje »sile«. Miličnik Maks, ki opravlja službo na mi-ličniškem vozilu številka 13, ve zanje, skuša jih zaslediti, a se mu vsakokrat spretno izmuznejo. V Dolgo vas se je preselil s hribov Franci. Je bister fant, v klapo pa vendarle zaide. Ko pa je prvič s tovariši ob cesti in ko mu razlagajo pravila igre, se mu stvar upre in glasno izjavi, da takih stvari ne bo počenjal. Seveda imajo tovariši takoj pri roki zasmeh: ti, ki nimaš korajže! Ker si pa Franci tega ne dovoli reči, izjavi, da bo tekel čez cesto v dokaz, da se ne boji, a le enkrat samkrat, ker se mu zdi tako početje neumno in nevarno zanj in za avtomobilista. Fantje se njegovi razlagi smejejo, »dokaza junaštva« pa Franci tokrat ne more izpeljati, ker jih spet. prežene v skrivališče miličnik Maks. Franci še dalje razmišlja o čudnem početju tovarišev. V škripcih je. In to razmišljanje se mu ukrade tudi v sanje. Sanja, da je v bolnišnici na oddelku »Imaš korajžo«. Pride zdravnik in poizveduje: mali Jaka si je zlomil nogo, ker je na prijateljevo izzivanje skočil z v: šoke hruške. Janezka je ugriznil pes. ker mu je na Repetovo: imaš korajžo? organizacijskih sestavka naše oblast-ne, politične, upravne in sodna stavbe. Tako kot četrta bo tedaj tudi peta oddaja imela za osnovo ustrezna poglavja Ustave SFRJ. Čeprav v prvem ciklu o državljanski vzgoji še zdaleč ne bodo obdelana vsa poglavja tega dokumenta — najbolj bo ostalo ob strani tretje poglavje, ki utemeljuje svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in državljana v SFRJ — bo zaenkrat tovrstne vzgojne tematike več ko dovolj. Uredništvo si ne dormišljuje, da je s ciklusom doseglo veliko v neposrednem učnem smislu, veruje pa, da je nekaj storilo za to, da bi oživele izobraževalne oblike na tem popri-šču. Morda se mu je posrečilo zbuditi določeno zanimanje, morda mu je uspelo bolj čustveno kot racionalno zainteresirati občinstvo, ki so mu bile oddaje namenjene. Ne malo pomeni tu di to. Glede oblike velja isto, kar smo dejali v komentarju za četrto oddajo. 14. aprila ob 14.05 — II. program 15. apriia ob 8.55 — 1. program DOLGE VFSl izmaknil kost. On, Franci, ima zlomljeno roko, ker je tekmoval z avtomobilom. Zdravnik mu ponudi zdravilo, edino, ki je učinkovito: imeti: mora korajžo, da v pravem času in na pravem mestu izzivalcu v obraz pove, da je njegovo izzivanje bedasto. Franci se je do take vrste ko-rajženja v sebi že opredelil. Naslednjega dne dobi podporo za svoje mnenje tudi v šoli: učitelj razlaga, kaj je pravo junaštvo in kaj strahopetnost. Navede celo primer lažnega junačenja, ki je prav podobno temu, kar počenjajo v klapi Bremzi. Popoldne gre Franci vendarle na zbirališče ob avtomobilski cesti, a z izdelanim načrtom. Tekel bo čez cesto pred avtomobilom, da bo fantom dokazal, da ni figa-mož in ne strahopetec — vendar samo on. Poslej ne bo nihče več tega počenjal, ker jih bo sicer prijavil. Ta svoj sklep glasno pove in fantje so ogorčeni. Zgrabijo ga in ga krepko držijo, ko steče Nace, vodja klape, čez cesto. Zavore na hitrem dirkalnem avtomobilu na srečo v pravem času in dovolj močno zacvilijo. Voznik izstopi in ves razburjen vrže fantom v obraz, da ne cenijo niti tujega niti svojega življenja in naj se tega sramujejo. Primer je bil tokrat tako grozljiv in tako na robu katastrofe za avtomobilista in za Naceta, da gredo fantje drug za drugim vase. Oprostijo se Franciju in končno sklenejo, da bodo končali to svojo neumno in grdo igro. Od takrat je preteklo nekaj časa. In v tem času se v Dolgi vasi ni več zgodilo, da bi še kdo rekel: '.maš (Konec na 4. strani) Ka.lr_ca, ple.dr_«, srajtoje pra_la, srojAeje pra_la, boljjihje pra____________ta, bcljjeple_dra_!a, boljjifcje pra _ ta, boljjf pta_dra_ to. kfa.tr.ca, pledr.ca, sra/A-je ^ p m . C/ m pra-Ja, bclj;ih)e ppa_la, bolj j* pto_ dna_ la, boljjihje pra_ ta , boljj«pta_dfa_iQ. Prija 7 no Mamca po-shšaj.le, kaj vampo—vem: šlrvketjie tbuhaji*, ILsJ* rod jem. Tra.la-la , la-la-h., tralala_____la, šfrukeljee skuhajte, fesi* rad jem, štrubeljee skuhajte, tiste rad jem. Tomdidli da ja, lipe j pa ra_ja, tamle pod lo —po, 7 zida. no jo_ po. ma šoJenčfee, suhnjico $i_________vo, laske ru—me—ne, kapLco be_lo. 11. aprila ob 8.55 — I. program Srednja stopnja: 12. aprila ob 14.05 — II. program POPOTOVANJE GE SOČI OD IZVIRA DO GORICE Srednja stopnja: CELJE, MOJE MESTO 18. aprilu ob 8.55 19. aprila ob 14.05 21. aprila ob 14.05 — II. program Nižja stopnja: 22. aprila ob 8.55 — I. program V PJmTfZMSKI BOLNIŠNICI Naši kraji in ljudje — in to pot Celje s svojimi prebivalci, nekoliko včeraj in nekoliko danes. Gotovo bo za šolarje, ki poslušajo naše ure radijske šole, najbolj zanimivo, kako v jutranjih urah vse zaživi, ko pridejo iz vseh strani v Celje šolarji — vozači. V tistem času je na celjski železniški postaji slišati takšen pozdrav: »Vlak iz Dravograda, Šoštanja, prihaja na prvi tir! Vlak iz Maribora, Pragerskega, Poljčan, prihaja na tretji tir. Vlak iz Rogatca, Rogaške Slatine ima deset minut zamude . . > zneje krenemo še na celjski grad. Lepa pot se vije po hribu na vrh, vendar ni tako blizu, kot se vidi. Povzpnemo se na Friderikov stolp, ki je zdaj spremenjen v razgledni stolp. Z njega je lep razgled po Celju in še daleč naokrog — in v mislih tudi v zgodovino Celja, ki je zelo zanimiva in jo šolarji že precej dobro poznajo. Tekst »Celje, moje mesto« je napisala Neža Maurer. Višja stopnja: Ker je to zadnja oddaja pred prazničnimi dnevi, smo izbrali zanjo tematiko iz dni NOB, saj se bomo z njo gotovo lahko ilustrativno vključili v razredne pogovore. Zgodba, ki jo prinaša naša oddaja, je osebno doživetje. Avtor, Albin Weingerl, pripoveduje o bojih v škofjeloški dolini, o tem, kako je bil ranjen, kako je prišel v bolnišnico Franjo in kako je bilo tam. 18. aprila ob 14.05 — II. program 29. aprjla ob 8.55 — I. program In potem množica potnikov — in šolarji, ki imajo še nekaj časa do pouka, se razbežijo po n^estu. Kakšne šole pa so danes v Celju? Osemletka, gimnazija, učiteljišče, srednja ekonomska in vajenske šole. Včasih, še pred vojno, so se mladi ljudje iz okolice Celja z velikim pričakovanjem ozirali v tovarno emajlirane posode (pri takratnem Westnu), da bi si tam našli delo in zaslužek — in tudi danes je ta tovarna pomembna, saj prodaja svoje, izdelke daleč po svetu. Prijazen upokojenec, Celjan, ki je vse življenje delal v tej tovarni, nas bo v razgovoru popeljal na svoj vsakodnevni sprehod po svojem mestu in nam bo razložil mnogo stvari iz predvojnih časov in iz druge svetovne vojne (na Trgu svobode je spominska plošča — spomin na ujete in padle partizane, spomin na leto 1944 v decembru, ko je šest partizanov vdrlo v sredino mesta, v zloglasni zapor Stari pisker in osvobodilo jetnike). Druga znana celjska tovarna je Aero. To tudi šolarji dobro poznajo, saj v njej izdelujejo: svinčnike, vodene barvice, tuše, pisalne trakove, kopirni papir, matrice in še veliko drugih pisarniških in šolskih potrebščin. Naš vodič, stari Celjan, se ustavi rad ob spomeniku splavarju. Vesel je, kadar zagleda, kako pluje po Savinji še splav, pa čeprav le majhen splav, ki pluje proti Zidanemu mostu, do Krškega. In če smo že ob Savinji, ne moremo mimo Kajuhovega parka. Tam se spet srečamo z mladino — in po- (Nadaljevanje s 3. strani) korajžo? Miličniku Maksu na tem odseku ceste ni bilo treba več zasledovati nemarnih fantinov, ki so izzivali nesrečo, nasprotno, v dečkih iz Dolge vasi je našel delo pomočnike. Ustanovili sd krožek »Volan« in pazili, da ni kdo po pomoti ali iz neprevidnosti zašel na avtomobilsko cesto. SOCIALNI PESNIKI MED OBEMA VOJNAMA Po prvi svetovni vojni so se jugoslovanski narodi združili v neodvisni državi in tako dosegli nacionalno osvoboditev, niso pa bile uresničene njihove sanje o socialni svobodi: delovno ljudstvo je bilo še nadalje zatirano. Gospodarski razvoj v Jugoslaviji je šel isto pot ko gospodarstvo v ostalem kapitalističnem svetu. Vse to so po svoje doživljali tudi slovenski pesniki in pisatelji. Nekateri so se reševali tako, da so se odmikali od življenja v svoj svet sanj in podob, kot smo to slišali v prejšnji oddaji o naših ekspresionistih, drugi so se zatekali v vero in z njo hoteli rešiti socialne probleme, tretji pa so se pogumno obrnili do življenja, kakršno je bilo. Ti pesnild so bili predvsem tisti, ki so se rodili med delavci ali z njimi živeli. V svojih pesmih so začeli prikazovati delavsko bedo, glad, življenje po delavskih naseljih, kjer človek ni bil človek, pač pa delovna žival. Zavestno so se spopadali s kapitalistično družbo in težili po novem družbenem redu, vendar je tudi zanje več ali manj značilno ekspresionistično izražanje, raba abstrakt- nih besed, nenavadnih miselnih zvez in novih pesniških podob. Pesniki socialne stvarnosti, kot jim tudi pravimo, so Srečko Kosovel, Mile Klopčič in Tone Seliškar ter delavski pesniki. V slovensko književnost so prinesli neposredno izpoved o socialnih krivicah, ki se dogajajo stotisočem. Grenko in trpko pa tudi uporno in z vero v prihodnost so pisali o življenju zatiranih. Jaz pojdem tja, kjer beda in krivica temnita zlati kraljevski sijaj, ponižanje, trpljenje, glad in beda, tam naj spoznanja željni duh spregleda. Tako je zapisal Srečko Kosovel v pesmi Gospodom pesnikom in tako bi si kot motto lahko napisal marsikdo iz njegove generacije. Kosovelu smo že posvetili posebno oddajo, zato bo tokrat predvsem govor o Tonetu Seliškarju in Miletu Klopčiču, na kratko pa še o Vinku Košaku in Tonetu Čufarju, da bo podoba slovenske socialne poezije med obema vojnama dovolj plastična. Višja stopnja: 25. aprila ob 14,95 OD PABNEGA STBOJA BO ATOMSKE CENTEALE Avtor nas s kratko zgodbico že na začetku spomni, kako zelo smo postali odvisni od naših izvorov energije. Živo in neposredno nam opiše položaj, ko se v velikem sodobnem mestu prekine zveza med izvori električne energije in potrošniki. Stvar traja le kratek čas, vendar pa dovolj dolgo, da neposredni udeleženci spoznajo, kaj bi se zgodilo, če bi nenadoma odpovedali vsi naši izumi. Ta uvodna nota je zadosten razlog, da si na kratko ogledamo pot do današnje stopnje razvoja. V primerjavi z zgodovino človeškega rodu je ta pot več kot kratka; traja namreč komaj kaj več kot dve stoletji. Res so ljudje že davno prej uporabljali nekatere vrste energije, da je nado- meščala njihovo delo — na primer moč vetra in vode, vendar pa je to malenkost v primerjavi s tem, kar je prineslo odkritje parnega stroja. Sele parni stroj je omogočil tolikšne viške proizvodnje v klasičnih kapitalističnih deželah, da je bila možna njihova ekspanzija po vsem svetu, da se je torej tudi civilizacija teh dežel razširila po vseh kontinentih. Oddaja ne pripoveduje samo o odkritju parnega stroja in posledicah tega odkritja, temveč govori še o eksplozivnih motorjih ter strojih, ki so omogočili človeku praktično uporabo električne energije. Zaključek oddaje je seveda posvečen uporabi atomske energije, pretnji in obetu sodobnega človeštva. Del dogodkov zvedo poslušalci iz razgovora med očetom in sinom, iz dramatiziranih vložkov pa delno podobo življenja v partizanski bolnišnici. Sinova igra (igra se spopad med partizani in Nemci) spelje pogovor na leta osvobodilnega boja. Otrokove predstave o partizanih, njihovem boju ter življenju so seveda naivne in brez sence, zato mu oče razloži, da partizansko življenje ni bilo lahko in da so se borci, zlasti sprva, postavljali premočnemu sovražniku v bran malone golih rok. Tudi on da si je moral puško priboriti, kasneje pa si je v boju in za neustraš-nost »prislužil« brzostrelko. Kmalu nato pa jo je tudi izgubil, oziroma jo je moral prepustiti drugemu, ker je bil ranjen in so ga spravili v bolnišnico. Skupil jo je, ko so — Prešernove! — napadli kasarno v Škofji Loki. Hkrati z njim je bil ranjen komandir Iztok. Oba so na lojtr-skem vozu odpeljali v vas Novake nad Cerknim in ju odložili pri nekem kmetu. Naslednjo noč so ju spravili v bolnišnico Franjo. Obema so zavezali oči, da nista vedela ne kod ne kam ju nosijo in ju rešili obvez komaj v sami bolnišnici. Tak je bil ukaz, da so bili takšni in podobni objekti bolj zavarovani pred kakršnimkoli morebitnim presenečenjem. Dramatizirana slika predstavi nato življenje in delo v bolnišnici, predstavi samo doktorico Franjo (Bidovec), po kateri je dobila bolnišnica ime, govori o tem, da je ostal Čriček (avtorjevo partizansko ime) po ukazu v bolnišnici, da je skrbel z muziciranjem in delom v pevskem zboru za razvedrilo in duševno zaposlitev ranjencev. Ostal je tu vse do osvoboditve, ko so ranjence prenesli v Gorico, v centralno bolnišnico. Oddaja _ zahteva od poslušalcev nekoliko več, zato ji bodo najbrž s pridom prisluhnili predvsem drugi ih tretji razredi, manj prvi. Srednja stopnja: 25. aprila ob 14.05 — II. stopnja 26. aprila ob 8.55 — I. stopnja 0 LESTVICAH Dvema radijskima šolama, ki smo jima posvetili poglavje o ritmu, dodajamo tretjo, ki bo govorila c durovih lestvicah. Glasbeni vzgojitelji na osnovnih šolah nam povedo, kako malo je učencev, ki ne bi imeli težav z glasbeno teorijo. Posebno trd oreh in morda najmanj prijetno poglavje v glasbeni teoriji so lestvice; o zgodovinskem razvoju lestvic,' o zgradbi in praktični uporabi bomo skušali učepcem čim bolj nazorno prikazati to, manj prijetno snov iz glasbene teorije. »SLOVENSKI Nove knjige s področja kemije ETNOGRAF« Te dni se je pojavil na knjižnem fr8u okusno opremljen XVIII. in XIX. jetnik Slovenskega etnografa, revije, Kl Po zaslugi Slovenskega etnografskega muzeja, izdajatelja in založnika, izhaja že vse od leta 1948. V tem zadnjem dvojnem letniku, vezanem v skupni knjigi, najde lahko 'sak, ki ga zanima ljudska material-na kultura, pa tudi folkloristično usmerjen bralec, zanimiva dognanja ?asih strokovnjakov. Dopolnjuje jih se vrsta drugih prispevkov, ki ©o to Pot prvič, odkar izhaja revija, vsebinsko razporejeni v poglavja; razgledi. Problemi, poročila, naši jubilanti raj-Piki ter knjižna poročila in ocene. Že ta površina navedba vsebine potrjuje, ua je knjiga pestra in zanimiva tudi širši krog bralcev. Uvodni prispevek Od zobotrebcev Po gajbic, s podnaslovom Sppemembe v domači obrti škocjanskih hribov, je Papisal ravnatelj muzeja Boris Ku-Par, ki je tudi odgovorni urednik pu-Plikacije. Njegov prispevek nas natančno pouči o pomembr ~ ;ti domače pbrti v precej pasivnem i kljub relativni bližini Ljubljane odmaknje-Pom območju med Turjakom in Radenskim poljem. Tu so namreč ljudje sredi preteklega stoletja začeli izdelovati zobotrebce, tovrstna domača °'brt pa se je kmalu tako razširila, da se je oprijeli celo večji kmetje, ostala Je pomemben sestavni del živ-1ePja vseh ljudi od začetka šolske P°be do pozne starosti. Pomembnost e domače obrti potrjujejo podatki, rf so bili zobotrebci povezani celo z JPrliškimi običaji in da so posredno ^ešli v številne domače pesmi. Bistvene ugotovitve omenjene raz-Pfave so1 tem pomembnejše, ker nas Poučijo o spremembah in razvoju živ-^nja. značilnem ne le za navedeno Pomoč j e, pač pa bO'lj ali manj za vse venske pokrajine, kjer so razne !lare domače obrti nekoč nadome-P^le današnjo industrijo. v Ostali dve razpravi s področja sionske materialne kulture. — Goraz- jo »lagati« (pripovedovati pravljice). V objavljenih pravljicah, posnetih na magnetofonski trak v Bogojini v Prekmurju, nam Matičetov prikaže živo ljudsko govorico, za katero se omenjeni avtor zavzema ob vsaki priložnosti S primerjavo prirejenih re-digiranih pravljičnih tekstov in živim pripovedovanjem nas ponovno prepriča. da je njegovo stališče pravilno. Podoben namen ima Ilija Nikolič, ko govori o narodnih pripovedkah iz vzhodne Srbije v redakciji dr. Vese-lina Cajkanoviča. Janez Stanovnik poroča O' potovanju ameriškega pesnika, enega najpomembnejših predstavnikov ameriške romantike Henryja Wadswortha Longfellowa, skozi naše kraje leta 1828. Njegova skica upodobitve kmeta iz okolice Trsta je prav zanimiva. Dušan Ludvik pojasnjuje , izvor besede fače, faček, ki po Ple-teršnikovem slovarju pomeni ime za skega otroka. Prispevek ^Slavka Kremenška In-dustralizacija, urbanizacija in etnološki vidik opozarja na nove vidike v etnologiji, vidike, ki SO' jih drugi evropski narodi v glavnem že vsi osvojili, ko so v kroge svojih raziskav poleg kmečkih pritegnili tudi industrijska in mestna naselja. Vilko Novak v sestavku — Slovenci v Narody mira — z ogorčenjem ugotavlja, kako površno, netočno in neodgovorno smo predstavljeni Slovenci v enem od priročnikov o narodih in kulturah vsega sveta, ki ga izdaja Institut etnografi! Akademii nauk SSSR v Moskvi, kar je posledica samovoljnega krajšanja in predelave teksta, ki so ga bili predložili slovenski znanstveniki. Da pa je polomija še popolnejša, je Etnografski inštitut Srpske akademije nauka v Beogradu izdal v srbohrvatskem prevodu samostojno publikacijo' o narodih Jugoslavije, kljub temu d.a jih je. V. Novak pravočasno opozoril na grobe napake, ki delajo sramoto Slovencem. Pri ponovnem nepotrebnem prevodu iz ruščine so se pridružile še nove napake, tekst je še b^t oskubljen, medtem ko so v Beogradu imeli imenitno priložnost popraviti ravnanje Rusov s tem, da bi izdali obšrnejše prvotne tekste. Komurkoli bi publikacija Narody Jugoslavije nrišla v roke. naj bi tudi vedel, da V. Novak, naveden kot član redakcijskega odbora, o tisku knjige, proti katere izidu je protestiral, ni bil niti obveščen. Med raznimi poročili o posvetovanjih etnologov in folkloristov ter njih dejavnosti nam bogato ilustriran prispevek Razstave slovenskega etnografskega muzeja 1965—1966 potrjuie razgibano tovrstno dejavnost in prizadevanje Slovenskega etnografskega muzeja, da bi tudi na kulturno prosvetnem področju muzej odigral čim pomembnejšo vlogo. Slovenski etnograf, katerega vsebina daje vpogled v dejavnost naših etnografov, more biti pedagoškemu delavcu še posebno dobrodošel priročnik. saj sl etnografi prizadevajo, da bi bilo njihovo delo v prid splošni vzgoji in boljšemu poznavanju preteklosti. kar je pogoj za razumevanje in objektivno ocenjevanje sedanjosti. F. ŠARF Pred nami je metodika pouka kemije (I. in II. del) S. G. Sapovalenka v hrvaškem prevodu, ki ga je izdala Skolska knjiga v Zagrebu. Ne samo, da smo s to knjigo dobili širše metodične napotke, v njej je zajeto vse tisto, kar muči. predavatelja ob tej ali oni ožji učni enoti in ga usmerja pri reševanju nalog. Knjigi obsegata kratko zgodovino o nastanku in razvoju metodike kemije. Tu je govora o osnovnih in širših nalogah kemije v osnovni in srednji šoli ter o metodah pri pouku kemije. Prav temu delu je namenjen pretežni del prostora in vsak učitelj kemije se bo lahko' okoristil s preizkušenimi dognanji. Pri poglavju o metodiki p črnka kemijskega jezika lahko izlušči praktik prenekatei?) spoznanje o tem, kaj so kemijski simboli in formule, splošne enačbe in enačbe s strukturnimi formulami. Kemijska nomenklatura in kemijski jezik pomagata pri utrjevanju znanja, učenec spoznava kvalitativno in. kvantitativno sestavo elementov, zgradbo molekul. spremembe in .zgradbe v kemijskih reakcijah. Ke-fmijski jezik in nomenklatura sta osnova za ponavljanje, kakor sta pri podajanju učne snovi sredstvo za usvajanje znanja. Nadalnje besedilo nas seznanja z laboratorijsko metodo po naslednjih vidikih: pogoji za uspešno demonstracijo in laboratorijsko organizacijo poskusa in pravila pri laboratorijskem delu. Pri pouku kemije je treba poudariti velik pomen kemijske industrije glede na razvoj vseh drugih gospodarskih dejavnosti. Tudi za ta smoter najde praktik v Metodiki pouka kemije dovolj 'napotkov. Navedeni so primeri in sheme ob analizi pojmov, ki jih je treba formirati po naslednjem zaporedju: proizvod, surovina, kemijske reakcije, glavne stopnje in procesi proizvodnje ter glavni aparati in načela proizvodnje. Razumevanje in obvladanje’ kemijskih enačb širi učenčevo' splošno1 obzorje in mu razvija sposobno-st kemijskega mišljenja. Stehiometrijo ali tisti del kemije, v katerem se proučujejo težinski in volumni kvantitativni odnosi snovi, ki medsebojno reagirajo, je poudaril že Mendeljejev v Osnovah kemije. Reševanje stehio-metrijskih nalog se razlikuje od aritmetičnih v kemijsko računski nalogi v tem, da nimajo vseh številčnih podatkov, ki so zadržani v skriti obliki. Reši jih le tisti, ki obvlada znanje kemije. Iz izkušenj vemo, da na primer delajo učencem največ težav naloge, če zahtevamo, da izračunajo procentualno količino elementov v fiPoHni. kadar v nalogi ni nikakih števil. Glavni vzrok za to je v tem. ker učencev nismo naučili kemijskega izražanja, ker ne vedo. da ni kemijski znak samo kratko >me atoma, ampak označuje tudi njegovo atomsko težo: da vsak kemijski znak predstavlja število, pa je zaradi tega vsaka formula in vsaka enačba reakcije cel niz števil, ki karakterizirajo kemijsko spojino in utemeljujejo medsebojno delovanje. Učenci na ta način praktično uporabijo znanje zakonov o neuničljivosti snovi, o stalnem pro-storninskem in težnem razmerju. Metodika pouka kemije navaja celo vrsto praktičnih vaj z metodično-didaktičnimi postopki. Zanimivo je poglavje programiranega pouka kemije, ki kaže nova po- ta pri iskanju učnih metod. 'Programiran pouk je utemeljen s posebno skrbjo za nadarjene učence in razvijanje njihovih sposobnosti. Podane' so osnove programiranega pouka, v nekaterih primerih pa je poudarjen tudi učno-vzgojni pomen. Prosvetno pedagoški zavod mesta Beograda je izdal Orientacijski učni načrt spoznavanja narave za 5. in 6. razred in biologije ter kemije za 7. in 8. r. osnovne šole. V navodilih je rečeno, da je namenjen učiteljem, ki imajo manj izkušenj, potreben pa je zaradi organizacije učnega procesa'in poenotenja glede na širino in obseg učne snovi. Sole.ki ga bodo naročile, bodo lahko pomagale svojim učiteljem pri sestavljanju podrobnih učnih načrtov, čeprav bo vsakdo moral prilagoditi program slovenskemu okvirnemu načrtu. — Novost s področja kemije je za predavatelje tudi seznam eksperimentov iz organske kemije. Eksperimenti so prikazani v naslednjih točkah: materila, pribor, izvedba poskusa, razlaga. V dveh knjigah je opisanih 189 poskusov. Učitelji kemije so z navedenimi knjigami debili bogato metodično-di-daktične gradivo, ki ga bodo koristno uporabili tudi v osnovni šoli. Metodiko kemije lahko naročite pri Skolski knjigi, Zagreb — Demon-stracioni poskusi iz organske kemije — Prirodoslovno matematični fakultet Zagreb, Orientacioni razpored na-stavnog gradiva ppr. bio-ke pa je izdal Zavod za izda vanj e učbenika, Beograd. Krista Lehrman RAZVESELJIVA NOVOST »Metodične enote za pouk srbohrvatskega jezika« js. Makaroviča Križevatno kolo na j/°Venskem in prispevek Marije Markovičeve Moške srajce slovenske khečke noše — sta manj življenjski, dovolj dokumenatarni in aktual-g1, da pomenita za slovensko etno-J^fiJo dragoceno dopolnilo. G. Maka-v svojem prispevku dokazuje, 0|J Je križevatno kolo, ki je bilo še koncu prejšnjega stoletja znano „°Vsod na Slovenskem, stranska, re- dia? Vna razvojna oblika kolesa z ra-•jea'no razporejenimi prečkami in da ^križevatno kolo nastalo kot samo-izdelek v čašu, ko so se pojavile bik obe po doma narejenih porhemb-or* sicer obrtniških izdelkih. Drugi 'jenjeni prispevek nas nadrobno po-o moških srajcah, kot so bile v i avadi v slovenski kmečki noši v 19. j/ 20. svoletju. Kitajski dvorni moški §ptan, o katerem poroča Pavla q JU* ki jeva, je naslednji prispevek. Ta ^ra£?oceni kos oblačila, ki je po smr-p, Prvotne lastnice Japonke, kasnejše ši,Ubl.iančanke. Marije Skuškove. pre_ sjd bled izvenevropske zbirke Sloven-etnografskega muzeja, je toliko ibnejši. ker se odlikuje po sim-loj,1*! ornamenta, ki ga avtorica raz- Pod?3 etnografskega muzeja, je toliko embnejši kpr se ndlikuie no sam_ ! o ji ki ornam Po’- Spoznamo tudi tehniko vezenja, bih ab° tega oblačila in druge zani-e podatke. IjH^adaljhji prispevki so s področja H. >^kega pesništva in pripovedništva. Sr^rovatin govori o partizanski pe-ki naj bo. prav tako kot njena bu* odnica. delavska pesem, pred-znanosti o ljudski kulturi. M. Si0v eetov je objavil prispevek z na-°m pri treh Boganjčarjih, ki zna- Pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE sta izšli dve novi glasbeni deli violinski pedagog DUŠAN VODIŠEK in LJUBO RANClGAJ sta ustvarila za najmlajše violiniste prikupno zbirko violinskih skladbic »ŠTIRI STRUNE« Po zbirki bodo s pridom posegli pedagogi in gojenci v nižjih razredih glasbenih šol. Znani slovenski pedagod za kitaro prof. STANKO PREK pa je s pesmarico: »ZAPOJMO S KITARO« ustregel številnim vzgojiteljem v prvih štirih razredih osnovne šole in vzgojiteljem na glasbenih šolah, ki so močno pogrešali smotrno urejeno zbirko pesmi s kitarsko spremljavo in za kitaro solo. V zbirki je 51 narodnih in 37 umetnih pesmi. ■ Cena Vodiškov! zbirki »Štiri strune« I. del je i».00 N-din ■ Prekovi »Zapojmo s kitaro« pa 18,00 N-din Pedagoška akademija v Ljubljani je v ciklostirani brošuri izdala prvi del Metodičnih enot za pouk' srbohrvatskega jezika, ki jih za to podago-ško ustanovno pripravlja Mila Vlasič-Gvozdičeva. Avtorica, lektorica srbohrvatskega jezika na PA v Ljubljani, je sama v svoji dolgoletni praksi začutila, da Slovencem zelo manjka sodoben in privlačen učbenik za nouk tega bratskega jezika. V resnici je bilo doslej prizadevanje na začetni stopnji tega pouka pri nas v veliki meri . prepuščeno pobudam in volji posameznikov, njihovemu večjemu ali manjšemu metodičnemu znanju in talentu. V prvi metodični enoti obravnava avtorica ha originalen in premišljen način pouk cirilice. To učno področje je razdelila na primerno’ število metodičnih enot. Tekste zanje je zvečine zelo posrečeno in tudi umetniško uspelo sestavila sama. Pri tem je v izbiri motivov pokazala, da i? lastne prakse pozna delo z otroki na tej razvojni stopnji, pa tudi njihovo duševnost. Zato so teksti prikupni, njihova zahtevnost raste stopnjema. blizu so otrokovemu vsakdanjemu doživljanju življenja., Obravnavanje novih cirilskih pismenih znakov je urejeno po načelu — od spoznavanja znanega k neznanemu, po analitičo sintetični metodi, ki omogoča, da najde pedagog dovolj široke možnosti pri razlagi učne snovi. Avtorica je obdelala najprej črke. ki so skupne obema pisavama nato nova cirilska znamenja za druge nam znane glasove, na koncu po črke, ki jih mi ne poznamo. Pri tem hkrati upošteva tiskane in pisane, velike in male črke. Obenem predlaga ob vsaki učni enoti tudi različne primerne vaje, pogovor o tekstu, vaje z novimi Črkami ob novih srbohrvatskih .besedah, predlaga pa tudi vaje s takimi. za to stopnjo nepogrešljivimi sredstvi, kot sta stavnica s cirilskimi Črkami in flanemgraf. Vsaka enota je tako v sebi zaokrožena in daje dovolj pobud pedagogu za izpopolnjevanje metodične plati dela, dovolj možnosti za sproščeno in živahno delo učencev. In prav v tem je odlika tega novega, za zdaj sicer le razmnoženega dela, ki ga pa namerava avtorica nadaljevati, mi pa upamo, da se PA ne bo- ustavila ob tem, ampak bo s tehtnimi razlogi, do katerih se bo dokopala pri preizkušanju teh enot s svojimi študenti, prepričala tiste, ki skrbijo1 za izdajo učbenikov, da bo ta moderni učbenik prišel čim-prej v naše šole. PA je namreč že s tem poskusnim snopičem dokazala, da je pravilno razumela novi učni načrt za osnovne šole in da ji je za modernizacijo jezikovnega pouka. Pouk srbohrvaščine pa pri nas zavirajo prav nekoliko zastarele in statične metode. Omeniti moramo še eno posebnost, ki daje učbeniku dodatno vrednost. To so uglasbitve dveh avtoričinih verznih tekstov Jakoba Šegule in pa prisrčne ilustracije Rože Piščančeve. Tako je učbenik pred nami ves živ, privlačen in prav nič monoton. To pa nas prepričuje, da bodo otroci svoj bratski jezik radi spoznavali in se ga učili. Marta Vozlič NOVE KNJIGE Carlo Cassola — »Bubejevo dekle«. Založba Lipa je v prevodu Marije Skaza-Zlobčeve izdala roman znanega italijanskega sodobnega pisatelja Carla Cassole »Bubejevo dekle«. Pred šestimi leti je toskanski pisatelj prejel za ta roman ugledno literarno nagrado Strega, knjiga je postala bestseller v Italiji, nakar so jo z nenarejeno naglico začeli prevajati v mnoge jezike. Levičarski pisatelj je s svojo angažiranostjo v v literaturi in javnem življenju postal eden najuglednejših sodobnih pripovednikov Italije, »Bubejevo dekle« pa tisto pripovedno delo, ki -je bilo mikavno zavoljo kritične in stvarne podobe, ki jo zna Cassola realistično izoblikovati ob problematiki ravno osvobojene Italije. Ce je Malaparte s »Kožo« dimenzioniral dobo osvoboditve in začetkov povojnih dni v Italiji z izredno širino, a tipiko pojavnosti in z nefubula-tivno osnovo, pa je Carlo Cassola nekako v »družinskem« okviru razgrnil povojno stanje italijanske družbe z vso zgovornostjo in pre-šproščino fabuliranja. Prav ta preproščina, ki prepriča in oživlja preproste ljudi v vsakdanjem življenju je priljubila roman publiki. Ljubezenska zgodba, ki se vije ob življenjskih pojavih glavnih oseb, je v svoji neizbežni tragiki tudi neizbežen zaključek določene atmosfere in silnic prvih let po vojni. Tudi intimni svet, ki ga ob vsem drugem odkriva Cassola, priča o globokem poznavanju ljudi in življenja, pri vsem tem pa roman ostaja preprosto ljudski. Mara, glavna oseba romana pa je v izrazitosti svoje ženske narave eden najlepših ženskih likov italijanske literature. Prevodu bi lahko očitali nekaj manjših nepotrebnih trdosti in nekaj neslovenskih rab. Da pa je roman »Bubejevo dekle« kaj hitro pridobil širok krog, priča tudi filmska verzija po romanu. ZELENA LUC ZA PRAVILNI ODGOVOR Naprava je preprosto električno sredstvo, ki deluje na baterije. V praksi naprava deluje takole: ploščo je treba pripeti na list v knjigi in učenec pritisne s posebnim svinčnikom na tisto mesto, kjer se mu zdi, da je odgovor pravilen. Ce je odgovor pravilen, zasveti zelena lučka, drugače pa rdeča. ESSSS3 BBB SSM ffr"?~:v33 Vsebina priprave za metodično eaoto ali učno uro je tudi psihološka priprava ad?ljevanje iz prejšnje štev.) n Uporabne naloge: stran x, <£I3'17 (Jože, Marija) (20 Utv,' Učenci sami sestavijo dve Vsi raPni nalogi (Franci, Marko), sa^cenci ju izračunajo tiho, po-tat_&,Zno> nato primerjajo rezul-® U5 minut). ' pomača naloga: stran x, na-U{L 20’ 21 (Nežka, Helena), za n? Borisa. Zdenka in Julči pa (5 Palo§o 24 in 25, analiza nalog ^mut). Učni ega smotra ni navedel, ker oroden iz snovi, prav tako ni Ufit^j. vzgojnega smotra, saj je k>gu,, . -.....— ... .. UvC(rlnovrni®Uenje, natančnost. Za har_, u?enci tekmujejo. Učiteljica U.'’e neEaj nalog, učenci jih ^Oho° •1lzra^una.jo. Janez in Anica Se iPVl .. mestne vrednosti, ker ZvAu. UcUelj pri pripravi njunih še j.; ?v Prenričal, da v tej snovi ci nai- i Si.gurna- Učitelj ali učen-3ih na .xU'’e-i0 nekaj števil, Janez lojj -f1186 na tablo, Anica pa do-PorvieStne vednosti, Po potrebi 'Ren,?389 z rsznredelnico. Ostali 1 spremljajo napisovanje znano, do mora vzgajati števil in zahtevajo pojasnila. Sledi računanje uporabnih nalog. Učitelju je znan postopek, zato ga pri vsaki pMpravi na učno uro ne piše v zvezek. Saj dobro ve, da morajo učenci nalogo najprej pazljivo prebrati, uvideti problem, nalogo analizirati, sklepati in napovedati računsko operacijo, nato nalogo izračunati in formulirati odgovor. Učitelj se je premišljeno odločil za nalogo 13 in 17. Oziral se je na zahtevnnost naloge in na razpoložljivi čas. V pripravo si je zabeležil, da bosta nalogo izračunala Jožek in Marija. Učitelj je hotel preveriti njuno znanje. Jožek izračuna 13. nalogo io znanem metodičnem postopku. Najnrej nalogo prebere .. Učitelj zahteva, da prikaže sklep tudi grafično. Naslednjo nalogo izračuna Marija — nalogo samostojno reši, nato pa pojasni pot, po kateri je prišla do pravega rezultata. Ostali učenci, aktivno spremljalo delo na tabli, občasno jih učitelj kliče in zahteva dodatna pojasnila. Nato učenci sami sestavijo uporabno nalogo. Za to delo je predvidel učitelj Marka in Franca. Oba sta namreč boljša učenca, zato predvideva, da bosta nalogo zmogla in da ne bosta porabila preveč časa. Sc:':avljeni nalogi izračuna posamezno vsak učenec v svoj zvezek. Učenci zvezke zamenjajo. Franci in Marko, dobra računarja, izračunata hitro nalogi in ju pišeta na tablo. Učenci ugotovijo število pravilno in nepravilno izračunanih nalog. A" gela in Jerica še ne znata računati, zato si je učitelj njuni imeni zabeležil in sklenil, da ju bo vključil v dodatni pouk. Učitelju je ostalo še dovoli časa, za temeljito pripravo na domačo nalogo. Srednje dobri učenki Nežka in Helena prebereta nalogi 20 in 21 in nakažeta rešitev. Nalogi 24 in 25 je predvidel učitelj dodatno za boljše računarje: Borisa, Zdenka in Julči. Pripravo je izvedel tako, kot si je zamislil, pri delu so bili sproščeni učenci in učitelj. Vsi učenci so r' tivno r-delovali. Ni dvoma, da je psihološka priprava na pouk enakovredna vsaki drugi vrsti priprave, snovni, pedagoški, tehnični, še več, je predpogoj za uspešno izvedbo le-teh. Sele vse naštete vrste priprav, smiselno povezane med seboj. so lahko vsebina kvalitetne priprave na določeno učno uro oziroma metodično enoto. Psihološko pa se lahko pripravimo na pouk samo v primeru, če poznamo učence. Zato moramo vzgojno izobraževalno delo nasloniti na sistematično opazovanje učencev. Upoštevati moramo okolje, v katerem živijo učenci, njihove razmere v družini, njihove izkušnje, njihove psihične sposobnosti kot sposobnost opazovanja, analize, sinteze, primerjanja, zaključevanja, njihovo kritičnost, inteligentnost, posebnosti čustvenega doživljanja, kako napredujejo in kaj jim dela težave itd. To so izredno dragocena spoznanja za vzgojn izobraževalno delo. Torej učitelj mora pri pouku upoštevati določeno situacijo v razredu in konkretne učence. To je pomembna zahteva sodobne didaktike. Psihološko pripravo na pouk zahtevajo tudi naši didaktiki. Izredno važen je študij razpoložljive dokumentacije, ki ga (učitelja) poučijo o njegovih učencih. (Npr. dosjeji, osebne psihološke popisnice, matični listi itd. Očrt splošne didaktike, stran 273, Ljubljana 1961). Na strani 276 v isti knjigi piše Šilih o vsebini psihološke in pedagoške priprave. Gogola piše v zvezi s psihično pripravo o preusmeritvi učitelja. Mišljena je preusmeritev od ene učne ure k drugi, od enega učnega predmeta k drugemu, od ene učne snovi k drugi. Gre za duševno preusmeritev, ki . je cesto zelo važna tudi v življenju. Zelo važna je ta preusmeritev tudi v paralelkah. V paralelnem razredu se namreč razlaga iste snovi težko enako posreči, ker imamo od prve razlage vtis, da je vse to predelano in izgubi snov za nas ono novost, ki je pobuda za intenzivno metodično delo. (Gogala, Obča metodika, Ljubljana 1966 stran 81.)'... Prav zato razložimo'pri pouku v paralelnem razredu marsikaj bolj v naglici in mimogrede, se ne poglobimo toliko v problematiko, marsikaj izpustimo, ne uporabljamo toliko primerov za razlago in manj utrjujemo, ker se nam zdi vse to po delu v prejšnji uri nepotrebno. To je res — zato je v resnici nujna učiteljeva preusmeritev. Preusmeritev pa zahtevajo tudi novi učenci. Zato niti ni potrebno, da bi bila razlaga enako podrobna, kot je bila v paralelki, lahko bo celo podrobnejša, zahtevala bo več primerov itd. Torej psihična preusmeritev ni po- trebna samo zaradi vplivov na psiho učjitelja v pretekli učni uri, ampak tudi zaradi novih učencev, ki bodo sooblikovali novi, drugačni učni proces, čeprav bo učno delo potekalo v paralelki in čeprav bo učitelj obravnaval isto učno snov, predvidel isti metodični postopek, vključil v pouk ista učna sredstva. Zato je tudi zmotno mišljenje nekaterih učiteljev, da zadostuje, če se pripravi učitelj samo za eno paralelko. Ne, učitelj se mora pripraviti za vsako paralelko posebej! Torej je splošnost priprave na pouk njena velika slabost. Pripravljanje na določeno učno uro mora upoštevati določene učence. Menim, da pripravo na pouk pojmujemo preozko. Pripravljanje ne sme biti ločeno od ostalega šolskega dela. Pri pripravljanju na učno uro mora učitelj upoštevati tudi spoznanja o napredovanju učencev, ki si jih je pridobil s popravljanjem šolskih in domačih nalog ter drugih učenčevih izdelkov. Ozirati se mora tudi na rezultate preverjanja znanja in ocenjevanja. Saj prav pri tem delu spozna, kako so učenci snov razumeli, kaj učencem še ni jasno, kako so posamezni učenci dojeli učno snov, za katerega učenca bo potrebno or-ganiziratRdodatni pouk, katerega (Nadaljevanje rta 8. strani) Predavanja na Pedagoški akademiji Vljudno vas vabimo, da se udeležite predavanj, ki jih v aprilu 1967 organizira Pedagoška akade-nhja v Ljubljani cb svoji 201etnici. ‘Predavanje »O partizanski glasbi^ (z glasbenimi primeri in diapozitivi) bo organiziral oddelek za glasbo. Predavanje bo v sredo, 19. aprila 1967, ob 17. uri v Ljubljani, na Starem trgu 34, pritličje levo. Predaval bo profesor Radovan Gobec. Predavanje ^Obravnavanje sodobnih področij organske kemije v osnovni šoli« (z eksperimenti, uporabo diapozitivov in filmov) bo organiziral oddelek za biologijo in kemijo. Predavanje bo v četrtek, 20. aprila 1967, ob 17. uri v Ljubljani, na Starem trgu 34, pritličje levo. ‘Predavala bo prof. dr. Aleksandra Kornhauser. Predavanje »Interpretacija zgodovine po II. svetovni vojni« bo organiziral oddelek za zgodovino in zemljepis. Predavanje bo v petek, 21. aprila 1967, ob 15. uri, v Ljub-jani. na Starem trgu 34, pritličje. levo. Predaval po prof. Branko Božič. Posvetovanje z nekdanjimi in sedanjimi študenti oddelka za specialne pedagoge o izkušnjah iz prakse in morebitnih pomanjkljivostih učnih načrtov na posebnih ?olah in na n.edagoški akademiji bo organiziral oddelek za specialne pedagoge. Posvetovanje bo v soboto, 22. aprila 1967, ob 9. uri, v Ljubljani, Smartinska 95. Posvetovanje bo vodil prof. Marjan Pavčič. Dva vzorna nastopa z analizo bo nganiziral oddelek za razredni pouk. Nastopa bosta v torek, 25. aprila 1967, ob 8. uri, na osnovni šoli dr. Jožeta Potrča, v Ljubljani. Domžalska 1. Nastopa bosta vodila prof. Janez Tonjšič in prof. Danica Golli. Isti dan popoldne bo predavanje »Organizacija, vsebina in problemi oddelka za razredni pouk«. Predavanje bo ob 14. uri na Starem trgu 34, pritličje ‘levo. Predaval bo in razpravo vodil prof. Janez Tomšič. Predavanje »Uvajanje sodobnih metod pri pouku zemljepisa« bo organiziral oddelek za zgodovino in zemljepis. Predavanje bo v sredo, 26. aprila 1967. ob 18. uri, v Ljubljani, na Starem trgu 34, pritličje levo. Predaval bo prof. Anton Oblak. Fran Grm 99-letnik Na obrobju Krškega polja, v vasici Raki, se je pred devetdesetimi leti rodil Fran Grm, pedagog in strokovnjak za delo z gluho mladino. Želja po znanju ga je privedla v Ljubljano, kjer je Grmova nadarjenost uspešno premagovala vse težave študentskega življenja. Čeprav je imel v sebi sposobnost znanstvenika, se je — zato da bi se hitreje osamosvojil — odločil za učiteljišče. Najprej je služboval v Kopanju pri Grosupljem, nedolgo zatem pa je prišel v Holzaptlo-vo ustanovo za slovensko gluho mladino, kjer je postal 1. 1907 ravnatelj. Grmove dispozicije in velika želja po raziskovanju pa kljub temu, da je bil obremenjen z delom, niso zamrle. Nenehno je študiral vse, kar je bilo v zvezi z posebno vejo zdravstvene pedagogike in surdo-pedagogike. Postal je avtoriteta, svoje znanje pa je razdajal učiteljstvu. Predaval je fonetiko, anatomijo in fiziologijo govornih organov, na učiteljišču pa metodiko pouka gluhih. V njem je živel izreden čut za čistost slovenskega jezika, o pravilnosti in nepravilnosti slovenskih izrazov je razpravljal z našimi zndnimi jezikoslovci: dr. Breznikom, dr. Solarjem in dr. Ramovšem. Poleg tega se je ukvarjal s francoščino, se izpopolnjeval in poglabljal v francosko kulturo. Bil je vedno napreden, samozavesten in samosvoj v sodbah. V marsičem je prehiteval svoj čas (tako npr. je želel za svoje učiteljstvo izobrazbo na najvišji ravni). Vsa leta ravnatelj evan j a je vzdrževal prijateljske stike z vidnimi slovenskimi izobraženci in s kolegi iz drugih republik. Fran Grm je zapustil svoj zavod šele pred začetkom druge svetovne vojne. V Grmu in njegovi družini je zaživelo navdušenje za nov čas. Sodelovala je v OF, tri njene člane pa so odgnali v Dachau. Grmovo mišljenje je našlo svoj odziv v povojnem času. Tedaj je bil Fran Grm eden redkih izvedencev v znanju fonetike pri nas. Predaval je študentom VPS — surdopedagogom in logopedom. Rokopis obsežne knjige »Človeški glas in govor« je poklonil knjižnici zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani. Za uspešno življenjsko delo so mu podelili časten naslov pedagoškega svetnika, centralni odbor zveze društev defektologov Jugoslavije pa mu je izročil častno diplomo. Franu Grmu ob častitljivi obletnici iskreno čestitamo! Z. PIANECKI (Nadaljevanje s 7. strani) zaposliti z zahtevnejšim delom itd. Učitelj bo tako tudi spoznal, kaj bo moral dopolniti in utrditi, preden bo začel z obravnavo nove snovi. Kritično bo razmišljal tudi o tempu razlage, o porabljenem učnem času, o vključevanju učnih sredstev v pouk, o ustreznosti unčih metod, učnih oblik, o spoštovanju didaktičnih' principov itd. — pri tem pa bo mislil vedno na določene učence in na smotejr, ki ga mora doseči. Priprava na pouk mora biti torej konkretna. Učitelj mora kritično ocenjevati svoje delo in spremljati napredek vsakega posameznega učenca. Npr. učitelj slovenskega jezika ne bo dosegel zadovoljivega uspeha pri spisju, pri govornih vajah in drugod, če ne bo od ure do ure spremljal napredovanja učencev. Le v primeru, če pozna učenčeve uspehe in neuspehe, lahko učencem svetuje, pomaga in jih tako zanesljivo vodi do uspeha. Zato je npr. utemeljena zahteva, da učitelj slovenskega jezika dnevno temeljito pregleda 3 do 4 zvezke in si zabeleži pomembna zapažanja. To velja seveda tudi za učitelje drugih predmetov. Npr. biolog mora vedeti, kako otrok' razume medsebojno povezanost v naravi, odvisnost rastlin od živali, zgradbo in funkcijo organov, kako učenec' Priprave za gostinsko šolo v novo Radencih UMRL JE IZIDOR HORVAT to daljši mučni bolezni je umrl v nazaj v ljubljeno ^refebrje,\kjer Je celjski bolnišnici učite« v pokoju Izi- " ^Hno^alem dor HORVAT. Na pragu pomladi se je moral mnogo prezgodaj ločiti od življenja, ki ga je tolikanj ljubil. Pokojnik je bil rojen leta 1903 v prekmurski vasici Žižki. Svoje otroštvo je preživljal v domačem kraju, nižjo srednjo šolo pa je dovršil_ v središču slovenske, narodne manjšine na Madžarskem, v Monoštru. PO' končanem učiteljišču v Mariboru je služboval dalj časa v raznih krajih Prekmurja, najdlje pa v Dolnji Lendavi. Bil ni le odličen učitelj in pedagog, marveč se je zelo uspešno povsod, _______ _________ _ _______ kjer je učiteljeval' uveljavljal tudi ki so skosoboške in lendavske občine v gg zanimajo zastopniki vseli štirih po- izven šole. Razen na kulturnoprosvet-razmeščeni po raznih uglednih gosti- Murski Soboti, kar je za turistično le- murskih občin, bi lahko število učen- nem in gospodarskem področju seje ščih v Sloveniji in na Jadranu. Ob to še posebno važno in potrebno. Ude- 2ev cei0 podvojil. Za zaposlitev učen- tudi politično udejstvoval. Na listi sa-prvem polletju nas je ravnatelj Franc ležuje se ga 50 slušateljev, ki si bodo gev gostinskih šol se še prav kmalu mostojne demokratične stranke je ce-Mohorko seznanil z učnimi uspehi in pridobili osnovno znanje za opravlja- ne treba bati, ker ravno v tej stro- enkrat kandidiral za poslanca v z nekaterimi perečimi vprašanji, med nje svoje gostinske obrti. Pogoj za ki so potrebe še za daljšo dobo zelo takratno narodno skupščino'. Klerikal-katere sodi tudi gradnja nove šole. nadaljnje opravljanje poklica pa je, velike Pa tudi mladine ki se za po- ni režimovci so' ga zavoljo tega pre--Letošnji polletni učni uspeh ni da, do leta 1969 pridobijo popolno klio zanima, tukaj ne bo zmanjkalo, ganjali in leta 1936 jonsko preme-posebno razvesljiv, saj je 5 odstotkov Poklicno izobrazbo, sola bo z oddel- saj je prav Pomurje že po tradiciji stili k Sv. Duhu na Bloke, 3 3 „-i i i ^..x.________________ e11— knm va nriraslp nadalipvala. Varno sp ________f ------o., dočakal tudi okunacilO. Ze spomladi čas Razgovor z ravnateljem radenske gostinske šole Francem Mohorkom Sedanja triletna šola v Radencih Ijev je šolo uspešno zaključilo 17. Naj- — Kako bi po vašem rešili to se je razvila iz gostinske šole, usta- starejši »učenec«, 50-letni Jože Erja- vprašanje prostorov? novljene 1957. leta v Ljutomeru. 196}. vec, ki je v vzgled vsem mladim iz- ___Večjo zmogljivost bi lahko do- leta so jo preosnovali v gostinsko šo- redno vestno opravil vse predpisane segli samo z gradnjo nove šole. V lo Radenci z začasnim sedežem v Lju- izpite, bo te dni odprl gostilno v Te- tej zgradbi, ki je že sedaj prenapol-tomeru, 1962. pa se je preselila v Ra- šanovcih. Sola izvaja še 10-tedenski njena, ni več mogoče zviševati števi-dence. Od tedaj je vzgojila 164 po- tečaj za privatne gostilničarje mur- la učencev. Z novo zgradbo, za katero klicnih natakarjev in kuharjev, ki so skosoboške in lendavske občine v se zanimajo zastopniki vseh štirih po- jeseni istega leta v Celju, učitelj eval krajši osnovni šoli, nakar je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika. Bil je med oionirji povojnega šolstva v Celju. Njegova možata pojava in preudarna beseda, njegova visoka kom za odrasle nadaljevala. Vanjo se glavni dobavitelj gostinskga kadra za dočakal tudi okupacijo, bo vpisal lahko vsak sedanjih ali bo- vso Jugoslavijo. Z gradnjo Ilove šole 1942 ie bil zaradi svoj' dočih gostilničarjev. ^ bi se sedanja zgradba sprostila za po- — Kaj vas najbolj teži? večane potrebe internata. — Največje težave so v pomanjka- ,. _____ - . - n ju prostorov, saj se vrši pouk v dveh “ so priprave za novo sol° ze in celo v treh izmenah. Razen učilnic v teku* nam manjka tudi sob za gojence, ki — Za sedaj smo še samo pri raz-stanujejo v domu. To oboje vpliva govorih na ravni Pomurja. H kon- — --------- na učne uspehe. Zanimivo je, da so kretni akciji pa nameravamo preiti preselil v Ljubljano, kjer so ga pa ze učni uspehi učencev, ki so v interna- še letos. Razpravljali smo celo o lo- mesec dni zatem aretirali, vrgli v zlotu, mnogo boljši od onih. ki stanuje- kaciji nove gostinske šole, ki naj bi glasno podmornico, potem pa odpe-ni tečaj za vajence II. letnika, sedaj jo doma. Od 42 negativnih učencev v bila v soseščini radenske osnovne šo- liali v taborišče Dachau. Tu je skup- pa obiskujejo 4 in polmesečni tečaj prvem polletju, jih stanuje 28 doma, le, ker že po urbanističnem načrtu no z ostalimi antifašisti preživel vse vajenci I. letnika. Pravkar smo kon- 14 pa v domu. Torej zunanjih enkrat spada pod isti okoliš. Tam bi lahko čali tretji semester in zaključni izpit več negativnih, kar lepo kaže na nuj- uporabljali telovadnico in letno telo- nižji od lanskega. Od 108 učencev jih je izdelalo 66 ali 61 odstotkov. Toda podatek, da ima 20 odstotkov od negativnih učencev samo eno nezadostno oceno, nas sili k zaključku, da so ti učenci po svoji malomarnosti, zanašajoč se na konec, prišli v kategorijo nzadostnih. — Razen rednih učencev vzgajate tudi vajence in odrasle? — Letos smo opravili že trimeseč- Ze spomladi 1942 je bil zaradi svojega sodelovanja ž narodnoosvobodilnim gibanjem interniran v Treviso. Po kapitulaciji Italije se je povrnil k svoji družinici fia Bloke, kjer je takoj prevzel važno funkcijo v ljudski oblasti na osvobojenem ozemlju. Da bi se otroka lahko šolala, se je oktobra istega leta v oddelku za odrasle. Od 22 slušate- nost razširitve internatskih kapacitet, vadišče. I. Kovič muke fašstičnega divjanja in se po končani vojni leta 1945 spet peš vrnil v osvobojeno domovino. Vleklo' ga je 200 let šole v Desterniku - Sv. Urban pri Ptuju Kakor vsako leto tudi letos seznanjamo javnost in seveda prav posebno še prosvetne delavce, da zvedo o nastanku in razvoju svoje šole, in da ne bi prišlo do napačnih trditev. Sestavki o šolah so skromni, zgolj informativni, ker bi bilo preobširno, če bi vsako šolo podrobneje obdelali. Informativni so tudi zato, da šole lahko pripravijo jubilejne prireditve in seznanijo mladino in občane, pod kakšnimi pogoji je v njihovi vasi ali v mestu nastajala in se razvijala slovenska osnovna šola, zlasti v dobi germanizacije. Podrobnejše podatke o razvoju svoje šole lahko dobite v Slovenskem Šolskem muzeju v Ljubljani. Osnovna šola pri Sv. Urbanu pri Ptuju je bila ustanovljena 1767. leta. Do 1970. leta je v njej poučeval učitelj Jurij 'Perger, doma iz Jarenine. Učil jih je nekoliko branja in pisanja. Leta 1780 je prišel na šolo za stalnega učitelja Janez Jurij Denk, ki je bil v kraju zelo priljubljen. Stari ljudje so pripovedovali, da je v letih 1813/14 vadil kmete v orožju in jih prioravljal za deželno hrambo. Zaradi tega se je pri ženah tako zameril, da so ga napadle z »burkljami«. Leta 1784 pa je prišel za kaplana k Sv. Urbanu Leopold Volkmer, katerega imenuje Slomšek v svojih Drobtinicah 1853. leta »starega slavuja veselih Slovenskih goric«. Bil je zelo vnet za šolo In je znal tudi starše prepričati, da je pouk njihovim otrokom potreben. Nekateri kronisti po- stavljajo pričetek pouka v leto 1874, ko je prišel k Sv. Urbanu Leopold Volkmer, kar pa ni točno, čeprav se je število otrok po tem letu resnično povečalo. Pričetek pouka pa je bil leta 1767, kar je razvidno iz dela dr. Frana Kovačiča, Slovenska Štajerska, in Prekmurje, Ljubljana 1926, stran 299, kje je zapisal, da se je začel pouk pri Sv. Urbanu nad Ptujem 1767, redno šolo pa je tu ustanovil šele Volkmer. Letnico 1767 zasledimo tudi v Popotnikovem koledarju za slovenske učitelje leta 1897, stran 43. Iz tega lahko zaključimo, da je bil pouk od leta 1767 do 1784, ko je šola postala enorazredna in ko je bil že 1780. leta imenovan za rednega učitelja, Jarlez Jurij Denk. Pouk je bil v privatni hiši vse do 1887. leta, ko so zgradili novo šolsko poslopje, kajti stari prostori za 320 učencev niso zadoščali. Leta 1869 so šolo razširili v dvorazrednico in jo širili po potrebi vse do .1927. leta, ko je postala se-demrazredna. Ker pa je staro šolsko poslopje bilo premajhno, so leta 1924 zgradili novo prostorno šolo. Leto 1941 je bila šola sedemrazredna in je bilo na zavodu 201 deklic in 216 dečkov, skupno 417 učencev. Po končani drugi svetovni vojni je bila šola 1945. leta najprej dvorazredna, pozneje po štirirazredna. V njej so poučevali 496 otrok. Viri: Matej Slekovec, Drobtinice za zgodovino slovenskega šolstva. Popotnik VIII. 1887, stran 55, 56; Ivan Strelec, Doneski k zgodovini naših šol. Popotnik XIV, stran 298, 299, XV. stran 27; Anton Kos, Ljudsko šolstvo v ptujskem in ljutomerskem političnem okraju od 1875—1895, Popotnik XVI, stran 106. Leta 1767 so bile ustanovljene tudi osnovne šole v Pliberku, Železni Kaplji in D obrili vasi, v krajih, ki so danes onstran državne meje, vendar pa na slovenskem etničnem ozemlju. Slavica Pavlič Z občnega zbora Samopomoči Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije v Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da dotekajo vpla- Ljubljani je imela svoj občni zbor čila zelo redno; dobra tretjina dne 5. marca t. 1. Na kraju leta članov ima poravnane obveznosti 1966 je štela 3050 članov, med- že za vse tekoče leto. Vendar je strokovnost in neutrudna marllivost, odkritosrčnost in doslednost, pa resnično pravo tovarištvo so odlike, s katerimi se je ponašal pokojni Izidor. Razen v svoji stroki se je tudi publicistično uveljavljal. Pedagoške in zlasti literarne spise je priobčal v strokovnem in dnevnem tisku, studijo o problemih otrokovega prostega časa. ki sta jo napisala skupaj s sošolcem in prijateljem, ze Zveza prijateljev mladine Slovenije pdkupila. Ko je stopil pred leti v zasluženi pokoj, ni držal križem rok. Neumorno je načrtoval in pisal, pri čemer je zajemal snov iz svoje bogate prakse. Ko je zahrbtna bolezen že načela njegov krepki organizem, je bil njegov intelekt še posebno spočit in svež. Nenehno je sedel pri pisalnem stroju, in misli so mu kar vrele na papir. Nazadnje jih je priobčal v Pavlihi in Ljubljanskemu dnevniku. Lotil se je celo daljšega teksta, ki ga pa žal ni utegnil končati. Prezgodaj ga je strlo. V svoji -krcmnosti se je tudi povsem neopazno in tiho poslovil od nas. Na lastno željo so ga pospremili na zadnji poti le najožji svojci. Naj bo dragemu Izidorju, odličnemu učitelju in pedagogu, prijatelju in sodelavcu lahka domača zemlja. Ostal nam bo trajno v najlepšem spominu DRAGO PREDAN Ivan Matelič V šolah v New Yorku so. sprejeli mnogo prostovoljcev-žena, ki pomagajo učitelju pri delu, in ni treba, da bi bile za to kvalificirane. —. . . _ ... .v Tako imajo učitelji več časa za poučevanje. Poprej so morali pobirati mesto lanskih 750 N-din je orga- neje pojasnimo^ naše določbe v denar za malico, paziti na otroke v jedilnici in knjižnici, opravičevati zamude in izostanke od pouka in spremljati otroke k šolskemu avtobusu. Ker učitelji nimajo več teh dolžnosti, se lahko bolj po-uprava sprejme svet-e individualnemu delu z otroki. - Ti pomočniki so navadno okoličani, ki imajo običajno tudi svoje največje težave, do kraja‘pripravljen otroke v šoli. Zanje je potrebno, da imajo vsaj osnovnošolsko vzgojo. ™msm> ^egovega^oMica.310*110 P°' Na sliki: Prostovoljka skrbi za red v jedilnici šolske kuhinje. , s. skoCir tem pa obetajo nove prijave, tako bila iz razprave razvidna potre-da se bo število še dvignilo. Na- ba, da nekaterim članom natanč- ‘oločbe v nizacija od letos dalje zvišala iz- zvezi s prenehanjem članstva, plačilo za vsak smrtni primer na Članstvo ugasne na lastno željo 1000 N-din. Starostna meja za šele takrat, ko upn sprejem je sedaj 40 let, odbor pa od člana pismeno odjavodo te-lahko posamično sprejme tudi člane do 50 let starosti, če dopla- V 81. letu starosti je umrl 3. marca Ivan Matelič, upokojeni učitelj. Doma je bil iz Livka nad Kobaridom, na koprskem učiteljišču je maturiral leta 1907, nato pa je poučeval po raznih enorazrednicah na Tolminskem. Leta 1915 so ga poklicali v vojsko, leto kasneje pa je bil ujet v Galiciji. Po štirih letih se je vrnil iz ujetništva in spet postal učitelj: na meščanski šoli v Tolminu je poučeval svoj najljubši predmet — slovenščino, dve leti pa na učiteljišču telovadbo. Leta 1926 je moral zapustiti tedaj italijanski Tolmin in se preseliti v Jugoslavijo. Najprej je poučeval telovadbo na gimnaziji v Osijeku, leta 1927 pa je postal upravitelj na osnovni šoli Barbara v Slovenskih goricah. Njegovo naslednje službeno mesto je bilo na deškem učiteljišču v Mariboru, ki ga je vodil znani pedagog Drago Humek. Ivan Matelič je bil obenem član Sokola, sodeloval pa je tudi pri mariborski ljudski univerzi ter dopisoval v Učiteljski list. ki ga je izdajalo Udruženje jugoslovanskih učiteljskih društev v Italiji. Zaradi- naprednih nazorov in na-rodne -zavednosti so ga med drugo svetovno vojno pregnali v Srbijo, po osvoboditvi pa je šel zopet učiteljeva! j v Trst. nato pa v Idrijo in Novo Go- ; rico. Po upokojitvi je do smrti živel v Ljubljani. Ivana Mateliča smo poznali kot odličnega pedagoga in metodika, člo-veka-idealista. ki ni ob odločitvah i nikdar pomišljal: bil je vztrajen in | požrtvovalen, sposoben premagovati { ga datuma so člani dolžni poravnati vse morebitne zaostanke, čajo za presežek nad starostno ker je tudi Samopomoč do takrat mejo sorazmeren del prispevkov. d° n3ih zavezana za izplačilo po-Pogoj za vpis je še, da je prijav- smrtmne m so tako obveze vza- Ijenec zdrav. Letni prispevek za Zf.odl, se’ ^ -130,5 člana je sedaj 28 N-din. Samopo- dam zlasb ob menjavi sluzbene-organizacija, ga mesta pozabijo na st-.k moč ni pridobitna zato ne računa na dobiček, pač pa zagotavlja ob režiji svojim članom, da meni njihove smrti vsaj enkrat- na stik z upravo, ki mora potem preko skromni * lastni prijavnih uradov poizvedeti za prj_ njihovimi novimi naslovi, zaostale obveznosti pa med tem še na- no priskoči na pomoč njihovim rastejo svojcem. Prispevek je takrat obenem skromen .cvet spomipu preminulega tovariša ali kot je dejala udeleženka zbora. Predsednik tov. Rismal se je v svojem poročilu toplo zahvalil v tovarišice, imenu odbora poverjenikom za ’ upravno in propagandno pomoč, ki jo nudijo organizaciji brez nagrad, ravnateljstvu osnovne šole Majde Vrhovnikove za gostoljuben odstop zborovalne dvorane, uredništvu Prosvetnega delavca pa za prostor, ki nam ga v svojih rubrikah prepušča za stik med aktivnimi in že upokojenimi tp-variši. opazuje, kako si razlaga določene naravne pojave itd. Tudi za matematika je važno, kako napredujejo učenci. Domače naloge, šolske naloge, kontrolne naloge, občasno ustno preverjanje znanja in drugo ga seznanja z uspehi in neuspehi učencev. V posebni zvezek si mora beležiti imena učencev in pogoste napake. __________________ Zbrani material odlično usmerja ifoveka "izreden "pomen. Služijo mu za MUSIČ F0R CHILDREN by Or Perev ¥omg KNJIŽICA S PODROČJA LEGASTENIJE Govor in z njim tesno povezana sposobnost branja in pisanja imajo za mwz m pripravo na naslednje učne ure. Vzgojno-izobraževalno delo je tesno med seboj povezano. Tako misli učitelj pri ocenjevanju tudi na pripravo, pri pripravi na oce- izražanje samega sebe in za povezovanje z ostalimi ljudmi (za socializacijo), so pa tudi sredstvo za pridobivanje znanja in širjenje obzorja. Spričo tega nam nikakor ne more biti vseeno, kako naš otrok obvladuje govor oziroma, kako osvaja spret- njevanje, pri ocenjevanju na po- nost branja in pisanja kot podlage za navijanje itd. — pri vseh dej a v- Solsk' in siceršnji osebnost- nostih pa upošteva določenega učenca, temu je namreč namenjeno vse vzgojno-izobraževalno prizadevanje. Temeljita in prava na pouk zahteva sicer od učitelja mnogo dela, je pa kljub temu ekonomičn,- 'n najracionalnejša, saj najbolj zanesljivo vodi učitelja do uspeha. Razumljivo je, da je težko izvedljiva v preštevilnih razredih. Toda mi imamo že mnogo razre- ni razvoj. Ker se v svoji .praksi večkrat srečujemo z otroki, ki imajo govorne, bralne in napisovalne težave, bomo prav radi segli po nainot'eiši knjižici z. naslovom »Teškoče čitan.ja i pisanja nri_ u škoii«. Napisala sta jo Krešimir Ri-vsestransita pri wa ln Mira Matanovič. Avtorja sta v svojem delu, opirajoč se, predvsem na tujo strokovno literaturo, teoretično najprej obdelala vse pomembne hibe in motnje na tem področju, nato pa dodala še poglavje o praktičnih izkušnjah, pridobljenih pri delu z otroki, ki imajo specifične težave pri branju in pisanju. Knjižica, ki jo je izdala založba Skolska knjiga v Zagrebu, stane 9 N-dinarjev. Naše knjigarne jo že proda- Glasba za otroke: novo učilo je mejnik v poučevanju glasbe v osnovnih šolah. Štiri plošče vsebujejo 34 primerkov glasbenih vzorcev. V knjigi je še teorija glasbe. Vse 4 plošče lahko spravimo v knjigo, kar predstavlja kompletno glasbeno učilo za učitelj a,- dov (oddelkov), ki štejejo 20 do 30 jajce učencev, v takih razredih pa je mogoča in tudi potrebna podrobna priprava na določeno učno uro, ki upošteva posebnosti vsakega posameznega učenca. PODHOSTNIK KAREL Ob tej priložnosti naj navedemo še dve starejši deli, ki se prav tako dotikata tega problema: 1. Omerza, Z.: Logopedija. Ljublia-na. Državna založba Slovenije, 1959. 2. Sovak, M.: Vaspitni problemi levorukosti. (V prevodu M. V. Matiča). Beograd, Savremena škola, 1962. VIATOR PKOSVmi fMUVH List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije - Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2, telefon 813-722, int. 363 - Naslov uprave Ljubljana. Nazorjeva l, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VIl - Letna naročnina za posameznike 1.00(1 din (10 N D), za šole in ustanov** >.000 din Clfi N D) — Številka tek. računa 501-8-26/1 — Tisk OZP »Liudska pravica« \ ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Vsakdo, ki se uči angleški jezik, tako dijaki, študenti, tečajniki, samouki pa tudi učitelji, bodo s pridom uporabljali odličen priročnik prof. Ruže Tremenski-Gradišnikove: RABA . ANGLEŠKEGA GLAGOLA Doslej še’ nismo imeli učbenika, ki bi obravnaval ta najtežji del angleške slovnice. Poglavja so razdeljena na zelo originalen in koristen način: po funkciji, ki jo jezikovne oblike dobivajo v raznih zvezah in glede na jezikovni izraz, ki ga zahteva živa raba. Veliko število primerov ilustrira komplicirano uporabo nekaterih glagolskih oblik. V dodatku je seznam nepravilnih glagolov. Cena 25 N-din. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, naročite pa jo lahko tudi neposredno pri prodajnem oddelku založbe MLADINSKA KNJIGA, - V LJUBLJANA, Titova 3